Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 200. Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v ponedeljek, i. sepienroro 1913. Leto XLI. s Velja po pošti: = Za oelo lato naprej ., K 28'— sa aa meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'- V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24'— . . .. 2— sa en mase. V opravi prejemat meseHno „ 1*70 E. Sobotni, izdaja: = sa oelo let< ...... 7'— sa Nemčijo oeloletno . „ S-— za ostalo lnosematro 12'— SLOVENEC Inseratl: Enostolpna peUtrrsta (72 mm): sa enkrat . za dvakrat za trikrat . po 19 T • • » • • • ii 13 10 sa večkrat primeren popust. Pomena oznanila, zahval«, itftt Iti: enostolpna petltvrsta po 18 vin. enostolpna peUtvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, isvsemil na-dalje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red tt-r Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111 Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. H katoliškemu shodu. Zborovanja slovenskih odsekov. SOCIALNO-USTAVNI ODSEK. Resolucije o spekulativnem razkosavanju zemljišč je utemeljeval državni in deželni poslanec župnik Hladnik. Oderuški zakon iz leta 1881. jc odpravil sicer oderuštvo pri posojilih, a danes imamo še hujše oderuštvo pri blagu in nič manj pri lahkomišljenem razkosavanju zemljišč. — Največjega pomena za nas so kmetije od 20 do 50 ha; to so hiše, ki so nam dale največ naših velikih mož, pa tudi v sedanjosti je pri takih hišah mogoče zboljševati strojni obrat. — Zato moramo take domove kolikor mogoče obvarovati, ker z razkosavanjem nam jih uničijo. Število takih domov se manjša. Govornik navaja obširno statistiko. Kako sc pa sklepajo kupčije o zemlji, posebno pri razkosavanju? Pri pijači? Kupčija se zalije z vinom, drugače po razširjenem mnenju sploh ne velja. V alkoholovi omotici naš človek predrago kupi, drugo jutro se skesa in gre k razkosovalcu in ga prosi, naj se kupčija razderc, kajti navadno pogod-. bo tako naredijo, da je kupec vezan, prodajalec pa pogodbo v osmih dneh ali potrdi ali uniči. Prodajalec pa od take kupčije ne odstopi zastonj in časih zahteva tudi tisoče za odstop. V zadnjih 00 letih sc je na Kranjskem razkosalo kakih 150 graščin, pri katerih so razprodajalci zaslužili tudi do 100 odstotkov. Govornik drastično opisuje postopanje pri razkosavanju tako obširnih posestev. Voz s pijačo in jedjo se vozi za celo trumo kupcev, ki hodijo spremljani od razkosovalca, ob-danega s celim štabom mešetarjev —• od parcele do parcele; pred kupčijo jih prodajalec »pogosti«, potem pa se začne, in dogaja se, da draži brat bratu, pa tudi žena možu. Kupnino jc plačati navadno v šestletnih obrokih s 6 odstotnimi obrestmi. Kje pa danes nosi polje 6 odstotkov? Tako kupec ne more plačevati niti obresti, kaj šele obroke glavnice. Zato na Dolenjskem ni nič posebnega, da gredo v Ameriko pol-zemljaki, da, cclo celi zcmljaki, z že- ljo, da poplačajo to lahkomišljeno kupčijo, ki grozi uničiti še ostalo lastno zemljo. Več držav ima že izvrstne zakone proti takemu razkosavanju kmečkih gruntov. V našem državnem zboru ima-ma 12 takih predlogov, med njimi je najboljši Schoisvvohlov, ki jc posnet po vzornem bavarskem. Glavni namen teh zakonov je, da te razprodaje oskrbi hranilnica ali podoben občekoristen denarni zavod, ki ne spravi vsega dobička sam, ampak dobi del dobička tudi kupec nazaj, ostala dva dela pa sc razdelita med denarni zavod in prodajalca. Po i. katoliškem shodu je bil sad dejstvo: oderuštvu jc odklenkalo; bodi tedaj po IV. konec prckupčevalstvu! V debati, ki jo jc izzval ta zanimivi referat, jc povdarjal zadružni nad-revizor Vlaclo P u š e n j a k, da taka razkosavanja zmanjšujejo našo odporno moč na narodni meji, zato moramo proti razkosavanju začeti boj na celi črti. Štajerska zadružna organizacija zbira obširen tozadeven material. Ljudstvo je treba učiti o pogubnosti takih kupčij. — V zakon mora priti tudi določba, da je barantanje z zemljo navezano na koncesijo. Te jc podeljevati samo v sporazumu s kmečkimi stanovskimi zastopi. — Dr. M o h o r i č svetuje, da bi morale zadruge vse take nameravane prodaje razglaševati. Kupčije bi se morale vršiti pod javno kontrolo, ker zdaj sc vrše v temi. Poslanec Gostinčar jc mnenja, da bi morale zadruge ne toliko posredovati, ampak zemljo, ki jc dejansko na prodaj, kupovati in jo za lastno ceno in stroške razprodati med kmete. Dr. Mohorič po-vdarja, da so izkušeni zadrugarji po večletnih izkušnjah proti temu, da bi zadruge same kupovale zemljo, ker je to združeno z veliko denarno nevarnostjo. Zato moramo stati na tem: Zadruge morajo ljudstvo poučevati, posredovati prodajo, same kupovati pa lo s skrajno previdnostjo. — Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Kmetije malega in srednjega obsega (do 50 ha) naj sc skušajo kolikor mogoče obvarovati. 2. Zakonitim potom naj bi se stalni domovi ustanovili. 3. Kdor kupi kako posestvo, naj bi ga nc smel pred pretekom petih let prodati. i. Kupčije, sklenjene pri pijači, se lahko tekom osmih dni razveljavijo, nc da bi bilo treba plačati dogovorjene globe. 5. Kdor hoče prodati kako posestvo, ga mora ponuditi najprej občini ali hranilnici in posojilnici ali pa drugemu zavodu, ki jc v blagor občanov ustanovljen. Pri takih zavodih ne velja določilo, pod točko 3. omenjeno. (j. Navidezne dražitelje najemati, ki bi ceno prodajanega zemljišča zviševali, naj bi bilo strogo prepovedano. Tretji poročevalec je bil predsednik »Zavoda za pospeševanje obrti« Ivan Kregar. Obrtna organizacija. Izvaja, da jc že marsikak tozadeven načrt prejšnjih katoliških shodov uresničen, vendar sc še marsikaj ne more izvršiti, ker se obrtniki nc znajo prav organizirati, v mnogih slučajih p _ je zavist glavni sovražnik ustanovitvi organizacije. Največja sovržnika malemu obrtniku pa sta veliki obrat in kar-teli, ki v Avstriji rastejo sedaj kakor gobe po dežju. Zato moramo z vso odločnostjo zahtevati od države omejitev kartelov, kakor tudi omogočiti strojni obrat v malih obrtnih delavnicah. —• Če že kmet rabi stroj, koliko bolj ga mora obrtnik! Zboljšati je treba tudi obrtno šolstvo. Dežela kranjska stori obilo zadnja štiri leta za obrtništvo; njen obrtno - pospeševalen urad izvrstno uspeva; za obrtne strokovne kurze se oglašajo tudi štajerski, koroški in primorski obrtniki, ker jim domači obrtno - pospeševalni uradi kot Slovencem nič ne nudijo. Delati bo treba na to, da kranjski obrtno - pospeševalni urad lahko pomagal tudi iz-venkranjskim slovenskim obrtnikom. Na vsak način jc nujno potrebno, da moderniziramo svojo domačo obrt. — Ribniška dolina dobi sedaj moderno vzorno peč in in učitelja za lončarstvo, nato sc isto preskrbi za kamniški okraj. Imamo tudi lepo razvito domačo lesno obrt. Tudi to v kratkem moderniziramo. — Končno tudi obrtniki zahtevajo takojšnjo ustanovitev državne centralne zadruž. blagajne, ker pri tej denarni draginji na ustanavljanje obrtno - kreditnih zadrug in uspešno delovanje sploh misliti ni mogoče. —r (Živahna pohvala.) V debati toplo priporoča svetnik trgovske in obrtne zbornice L o ž a r skrb za rokodelske pomočnike in nji- hova društva in predlaga resolucijo, ki je sprejeta pod točko 3 b. Poročevalčeve resolucije je odsek soglasno sprejel: Resolucije: Od resolucij v povzdigo obrtnega stanu sprejetih 1. 1900. na II. kat. shodu v Ljubljani in reasumiranih 1. 1906. na 111. kat. shodu, je danes že dokaj točk izpolnjenih. S prestrogim izvajanjem novega obrtnega reda, ki sc prav nič ne ozira na lokalne potrebe in ki določa slične predpise za velikomestno obrt, kakor za zadnjo gorsko vas, pa se doseza ravno nasprotni namen, mesto povzdi-gc — zatiranje obrti, tako da jc moral že marsikateri popustiti svojo delavnico in si poiskati v Ameriki več prostosti za svoje delo. Okoristijo se s tem pa lc tovarnarji, ki s konfekcijo in tovarniškim izdelovanjem dostikrat toliko manj vrednih izdelkov izpodrivajo domači izdelek že v najbolj oddaljenih krajih. 1. »Sklene se zato poziv na c. kr. trgovsko oziroma delavsko ministrstvo, da isto izdela in odredbenim potom uveljavi nove določbe, ki naj izpopolnijo obrtni red v toliko, da bo isti odgovarjal tudi lokalnim potrebam.« 2. »Država se z vso resnostjo poživlja, naj žc enkrat napravi konec nezaslišanim razmeram v karteliziranju surovinskih industrijcev, ki ubija vsak eksport, n. pr. železniških izdelkov, ki podvezuje vse maloobrtne naprave, ki so navezane na bencinske in oljne motorje vsled neprestanih varijacij in dražitev cen teh obratno gonilnih surovin. Če ne drugače, naj sc odpomore tem razmeram z državno monopoliza-cijo vse petrolejske in z njo združene produkcije.« 3. a. »Država in dežela se poživljata, da čim najizdatneje podpirata vse akcije v prid obrtnemu naraščaju, zlasti vajeniška zavetišča, domove in slične ustanove.« 3. b. »Dobri pomočniki so največja korist za napredek obrtnega in rokodelskega stanu. Zato katoliški shod iznova priporoča kat. društva rokodelskih pomočnikov; v krajih, kjer jih ni mogoče osnovati, naj se urede rokodelski odseki v izobraževalnih društvih.« 4. »Da bo obrtnemu naraščaju omogočeno, si pridobiti današnjim zahtevam zadostujočo izobrazbo, naj se primerno reorganizira ljudskšolski pouk. LISTEK. Uporniki. Poljski' spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d. (Dalje.) Iz kota izbe sc je približal boječe kmet v umazani, zakrpani prtenki, s potlačenim in rumenkastim obrazom in sc priklonil skoraj do nog. »Če boš zanikern,« sc je obrnil načelnik k županu, »bo pa ta-le župan.« Kmetje so začudeno pogledali drug na drugega, kajti poznali so slabo naravo Vikline, kateremu jc vsako sredstvo bilo dobro, samo tla bi dobil sredstva za zabavo. Župan, ki jc žc večkrat moral nastopati zoper Janeza Viklino, sc jc prestrašil maščevanja tega človeka, kar bi mu bilo lahko, ako bi postal občinski načelnik ter se pripognil do kOiCir »Denar bo, jasnovelemožni gospod glavar.« »No, dobro, . . . toda spoštuj vsako vlado in nc drži z uporniki, kajti to žamore imeti slab konec,« jc zažugal ln vzel kapo z mize. Ril je že sredi izbe, ko so se vrata 9dprla in vstopil jc pop. »Hotel bi govoriti nekaj besed z gospodom načelnikom,« je rekel pop po pozdravu. »Drago mi bo .... spravite se vsi vun!« Ko so vsi odšli, sta sedla za mizo, a pop je začel: »Najprej dovolite, da vas vprašam, kak izid je dala preiskava?« Načelnik je pogledal 'nekoliko postrani, toda rekel je z nasmehom: »Kmetje so priznali prostovoljno vse.« »Priznali?« sc je začudil. »Ot, batjuška, jaz imam močno roko,« iztegnil je mogočno pest; »jaz jih znam držati... Nekaj so se obotavljali, potem so pa priznali in naložil sem jim kazen upravnim potom.« »Visoko?« Dasiravno je načelnik živel v slogi z batjuško, vendar mu jc obraz po-temnel in rekel jc rezko: »Poročal bom v raportu.« »Verujte mi, Foma Aleksandrovič, opravičeval se je, »vpraševal sem samo iz radovednosti, čc bodo kmetje občutili to kazen, kajti dobro poznam to vas,« »lini... zdaj so pred novino, torej sem imel usmilj i ije nad ljudmi, samo po dva rublja od koče.« »O, to je malo, lahko bi plačali več.. »Vidite, batjuška, jaz kem mehak človek, imam dobro srcc in sem sc usmilil, dasiravno so pri preiskavi priznali krivdo. Vem, da je malo denarja, zadostovalo bo komaj za moje stroške in stražnike, toda nisem mogel uničiti kmetov.« »Vi, Foma Aleksandrovič, ste jako plemenit človek,« je govoril pop s priznanjem, »imam torej prošnjo do vas.« »Poslušam in rad bom izpolnil.« • »Pred dvema tednoma sem poslal glavarju poročilo, da je iz Tesne in na-metov štirideset župljanov pristopilo k velikonočni spovedi, a jih je vštevši otroke ocl dvanajstega leta, tristodc-vetdeset. Želel sem, da bi jih kaznovali ostro in predlagal tri rublje kazni.« Načelnik deželne straže, ki jc kot, skrben gospodar mislil na svoje dohodke nc samo sedaj, ampak tudi za prihodnost, jc rekel: »Hm... usmilite se, batjuška, torej hočete iztisnili od teh revežev tisoč petdeset rubljcv. Odkod naj pa vzamejo?« »Celo dolgo leto,« je rekel pop jezno, »ne dajo groša za. cerkev, a kar morejo, znesejo latinskim duhovnikom, na božja pota, za prepovedane molitvenike .... celo dva tisoč bi bilo premalo zanje, denarja pa ne iščem zase. ampak za potrebe cerkve.« »Odnehajte nekoliko... naj zadostuje po rublju. Pomislite, da morajo plačevati nc samo vam, ampak tudi drugim ... Jaz nikdar ne jemljem od kmetov, toda so drugi, ki se peljejo skozi vas in žc jim mora za kak namišljen nered plačati župan in vas.« »Torej je on tak?« sc jc začudil pop, kajti dasiravno nobeden izmed nju ni izpregovoril imena okrajnega glavarja, vendar sta oba vedela, o kom govorita. »IIo, ho. ako bi kdo potegnil za jezik Jude, župane, šlahto, katoliške duhovnike, ...to bi sc zaslišala lepa pesem.« »Hm... ali živi tako razkošno?« »Ba, na takem stališču človek za-morc izpustiti vajeti široki naravi. In on jc tudi dober človek, skrbi za ženo in otroke. Vem cclo, da jc kupil posestvo za Bugom, in tako jc previden... kupil jc na ime žene, ker se boji preiskave.« »Kako sc imenuje to posestvo?« »E, to ni nobena skrivnost, posestvo Zarudka. nekako okrog dvatisoč desetin.« »O, to je veliko posestvo,« jc zaklical poj), in priznam vam, Foma Aleksandrovič, da jaz nikdar nisem mogel imeti zaupanja do njega, to je samo-hotnež, poželjivež... pa kako je nevoščljiv!... Vse samo zase!« ki naj sc vsaj v zadnjih razredih ozira tudi na obrti dotičnega šolskega okoliša slično, kakor sc že dosedaj vpo-števa na deželi tudi pouk iz kmetijstva.« 5. »Kjerkoli pripuščajo razmere, pa naj se ustanavljajo obrtne nadaljevalne šole, država in dežela pa sc poživljata, da uredita financijelno stran obrtno-nadaljevalnih šol ter poskrbita za potrebno strokovno izobrazbo učnih moči.« G. »Skrbi naj sc tudi za domače obrti, podpira njih napredek z učnimi tečaji ter jih skuša polagoma razviti s pomočjo zadružno organizirane produkcije v redne obrti.« 7. »Iver obrtne zadruge po dosedanjih skušnjah ne morejo zadoščali svoji nalogi in tudi združene trgovske obrtne zbornice v sedanji sestavi ne zadoščajo potrebam in koristim obrtnega stanu, naj se ustanove samostojne obrtne zbornice.« 8. »V ostalem se reasumirajo točke 3.-5., 17. in 18. resolucij glede obrtnega stanu iz 1. 1900. na II. kat. shodu.« Zadružni nadrevizor V 1 a d o P u š e n j a k je poročal o zadružništvu. Načelo krščanske ljubezni in samopomoči je ustvarilo cvetoče jugoslovansko zadružništvo. To je prisililo tudi nasprotnike, da so začeli zadružno delati in vsaj deloma omejili izkoriščanje ljudstva potom raznih denarnih zavodov, katerim so nadeli ime zadrug, ki pa poslujejo popolnoma po načelih Ijank. Uspehi tega 20 letnega katol. zadružnega dela so: okoli 800 dobro delujočih zadrug. Kljub mnogim zaprekam so te zadruge edino pripomogle, da je naše ljudstvo dobro prestalo zadnjo denarno in vojno krizo. Druge zadružne organizacije med Jugoslovani so prišle v težak položaj in so zahtevale in še zahtevajo po 7%, 7j/2/č., da celo 8% obresti, odpovedale mnogo posojil in v najhujšem času napravile ljudem ogromne stroške in sitnosti. Naše zadruge štejejo nad 150.000 članov, imele so nad (300,000.000 K prometa, blizu 4VL> milijona izkazujejo rezervnega zaklada, letnega dobička nad 1 milijon, hranilnih vlog imajo nad 150 milijonov kron. Neprecenljivi pa so uspehi, ki jih v številkah ni mogoče izraziti: Odprava oderuštva, povzdiga varčevanja in smisel za gospodarski napredek. Važno je za nadaljnji razvoj, da jc zadružništvo prvo ustvarilo praktično vzajemnost med Hrvati in Slovenci. Hvaležni smo vsem zadružnim delavcem. a še je mnogo zadružnega dela. Kot program za bodoče delo je letošnji zadružni shod v Ljubljani začrtal: izpopolnitev zadružništva potom novega zadružnega zakona, ustanovitev centralne zadružne blagajne, od-goja dolžnikov k rednemu plačevanju obresti in letnemu odplačevanju dolga, ustanovitev novih kmetijskih zadrug, skupna prodaja kmečkih pridelkov in nakup potrebščin potom zadrug in tesna zveza med obrtnimi, strojnimi in kmetijskimi zadrugami. Posebno nujna potreba, je gojitev discipline med zadružniki, da se v vseh slučajih poslužujejo svoje zadruge in se ne dajo premotiti od hip- »Jaz vem to najbolje,« je zamnnral načelnik, »tocla da se vrneva k vaši zadevi, ako ste zadovoljni z rubljem, za-morem sam urediti to stvar in čez nekaj cfcni bo prišlo povelje na župana.« »Ne morem.... prisegam vam, da ne morem, to bi bila premajhna kazen, saj se mi gre vendar samo za to. da bi hodili v cerkev in spoznavali naše svete obrede.« Torej koliko mislite, kaj?« »Naj bo najmanj po dva rublja.« »Ha, naj torej bo po vašem.« »Ali pa veste, Foma Aleksandrovič, da se mladi Revski iz Namctov peča s propagando? Imam neke sledi.« »Revski? Hm... Poljakom nikdar ni mogoče verjeti, toda stari je menda dober človek, gostoljuben, bil sem pri njem na lovu, bilo je kaj jesti in piti.« »Morcla je stari boljši, toda sin... vlači sc po vasi, razgovarja s kmeti, hodi v koče... nekaj je na tem.« »Dobro, cla vem, imel ga bom na očesu, da bi me lc nikdo ne oviral,« sc je nasmehnil. »Kdor bi utegnil to storiti,« rekel je pop, »zamorc biti odstranjen.« Načelnik je bistro pogledal popu v oči in in rekel pomenljivo: »Lahko računate name, Mihael Vladislavovič.« »Še ena prošnja do vas, Foma Aleksandrovič. Tu je velika vas, so uporniki, je katoliška cerkev in sta dva uoliska dvora... težko ie tu živeti.« nih ugodnosti drugih organizacij. — Ravnotako je nujna potreba stroga disciplina med samimi zadrugami in pokornost centrali. Vsak zadružni delavec mora delati na odpravo nedostat-kov, imeti vedno pred očmi, da gospodari s tujim imetjem, uvaževati, da ni namen naših zadrug, financirati industrijskih naprav, ampak zadružni denar uporabljati edino v namene kmetov zadružnikov. Obstoj in razvoj naše gospodarske organizacije zahteva, da postane Zadružna Zveza vrhovna zadružna in revizijska centrala za ves jug, četudi se bo zadružništvo po pokrajinah več ali manj decentraliziralo. Ravnotako mora postati Gospodarska Zveza jugoslovanska blagovna centrala. Zadružni delavci morajo dobiti obilo pouka. Zato naj se nauk o zadružništvu uvede na učiteljišča, semenišča, v kmetijske in ponavljalnc šole. Zadružništvo mora odpraviti tudi blagovno oderuštvo in spraviti proizvajalca in kupovalca v direktno zvezo in posebno zalagati vojaštvo. Katoliški shod poudarja in poziva na intenzivno zadružno delo, ki nc vpliva ugodno samo na gospodarsko življenje, ampak tucli na duševno in nrav-no življenje, budi duha nesebičnosti in požrtvovalnosti, podjetnosti in daje samozavest in zaupanje v lastno moč. Po iskreni zahvali opozarja župnik Rejc na parcelacijsko banko, dr. V e b 1 e na kolonizacijo v Bosni, Pu-šenjak na delo Slov. Straže v tej zadevi in frančiškanski škof fra Mesič iz Mostara na kolonizacijo v Bosni, kar pa ni za širšo javnost. Poročevalec predloži sledeče resolucije, ki se soglasno sprejmejo: 1. Katoliški shod priznava in poudarja znova, da je zadružništvo, sloneče na načelih samopomoči in krščanske ljubezni do bližnjega, eno najuspešnejših sredstev za gospodarsko povzdi-go kmečkega stanu. 2. Katoliški shod jemlje z zadovoljstvom na znanje veliko in požrtvovalno delo, ki so je vršili za ljudski blagor vneti možje v slovenskih in hrvaških deželah v prid zadružništvu v zadnjih dveh desetletjih. Priporoča obenem, naj z enako vnemo in vztrajnostjo še v bodoče delujejo pri zadružnih napravah. 3. Ker je najtrdnejša podlaga uspešnemu zadružnemu delu ta, da posameznik podredi svojo osebno korist koristim celote, zato priporoča zadružnikom neomajno zvestobo do njihovih zadrug, zadrugam pa do njihovih centralnih organizacij. Stroga disciplina, točno izvrševanje navodil zadružnih central je pogoj, da se zadruge ne le lepo razvijajo in da izpopolnijo svoje poslovanje, temveč cla se tudi obvarujejo raznih nevarnih špekulacij, ki utegnejo dovesti zadruge v propast in s tem škodovati tudi ugledu celih zadružnih organizacij. i. Za izpopolnitev zadružnega dela je velikega pomena zadružni pouk. Katoliški shod konštatira, da je poleg zadružnih tečajev in poučnih sestankov treba še širšega pouka in zato priporoča c. kr. vladi, da se vpelje pouk o zadružništvu na učiteljiščih, bogoslovnih učiliščih, kmetijskih in ponavljal-nih šolah, v šolske knjige naj bi se privzele stvari, tičoče se zadružništva. »Hm ... česa želite, Mihael Vladislavovič?« »Pomislite samo, Foma Aleksandrovič, da se jc škofijska pisarna sporazumela z gubernatorjem, a ta je naročil našemu okrajnemu glavarju, naj mi gre na roko pri zasledovanju oseb, ki so krive propagande in upora.«« Načelnik je pogledal začudeno na popa, kajti ni vedel ničesar o tej stvari, dasiravno bi ga moral okrajni glavar obvestiti uradno, ter tudi ni nič prikrival svoje. nezadovoljnosti. »Vidite, batjuška, jaz sem mehak vedal o tem »niti besedice.« »Sam ne opravim ničesar v Tesni, dajte mi na pomoč stražnika.« »Eh, Mihael Vladislavovič, dam vam podčastnika in stražnika, saj sva prijatelja, a ako on ne skrbi za življenjske koristi pravoslavnega prebivalstva, si morava midva sama pomagati.« »Hvala vam, Foma Aleksandrovič. midva bova že utrdila to uporno ljudstvo v pravoslavju.« »Tudi jaz tako mislim, ako bodete pa česa potrebovali, Mihael Vladislavovič, obrnite se naravnost na mene, ...kajti drugi niso zanesljivi.« »Ako Bog da, hova opravila... kdaj pa prideta stražnika?« »Kdaj... hm... danes je veliki četrtek... takoj po praznikih vam bosta na razpolago.« (Dal i e.', 5. Katoliški shod iznova priporoča c. kr. vladi, da po zgledu drugih naprednih držav nakupuje za vojaštvo gospodarske potrebščine naravnost ocl kmetijskih, gospodarskih organizacij. 6. Ustanovi sc naj za jugoslovanske dežele v Avstriji bančni zavod v Ljubljani, ker jc isti nujno potreben, da sc razbremene naše denarne zadruge in našim trgovcem in obrtnikom nujno potreben denarni zavod. Naprosi so Zadružna Zveza v Ljubljani, tla v kratkem času ustanovitev izvrši. Referat Notranja kolonizacija. Refcrira d r. J a k o b M o h o r i č , ki izvaja: Naše zborovanje bi lahko imenovali medicinski oddelek katoliškega shoda. Kakor je v socialnem življenju vse v ozki medsebojni zvezi, tako je tudi s socialnimi bolezni in zdravili. Mojc razpravljanje se bo stikalo z izvajanji mojih predgovornikov. Živimo v dobi centraliziranega kapitala, v dobi velikih obratov in velikih mest. Kapital se je združil najprej v velikih množinah v rokah posameznih bogatašev, ti so se združili naprej v kartele in karteli skušajo v najširšem obsegu izrabiti prednost velikega obrata in združiti v velikih mestih krog svojih velikih fabrik iu podjetij kar največje mase delavcev sužnjev, da jim pomagajo množiti njih kapital in moč. Tako vabi veliki kapital neodvisno ljudstvo s kmetov v velika mesta v svojo službo, vabi ga pa tudi v tujino, kjer ga more izrabiti. Vabljivi pozivi najdejo med kmečkim ljudstvom hvaležen odmev iz različnih vzrokov, predvsem vlecl slabih gmotnih razmer. Zlasti slabo je za male ljudi. Tem je naravnost nemogoče gospodarsko napredovati tudi pri največji varčnosti in pridnosti, in najbolj tare človeka, če vidi, da ne bo mogel nikdar napredovati, in socialna razlika se nikjer tako ostro ne čuti kakor na kmetih. Naj opozorim samo na eno. V mestih gostujejo tudi najuglednejši uradniki, najpremožnejši trgovci in obrtniki. Na kmetih je beseda gostač skoraj psovka. Ugled in veljavo uživa samo gruntar, samostojen kmet. Kako bridko mora to čutiti dninar, mali obrtnik ali hlapec na kmetih, če poleg tega vidi, da je izključeno, da bi s pridnostjo in varčnostjo kdaj mogel priti do kmetije. V mestih je brihtnej-šim delavcem mogoče doseči ugled in veljavnejše socialno stališče vsaj v delavski organizaciji. Delavec jc na kmetih osamljen, v mestu ima na tisoče lo-varišev, tudi to mu vzbuja in krepi samozavest. Na kmetih je delavec-gostač zadnji v vasi, v mestu vidi delavec okrog sebe stotine šibkejših, revnejših; dostikrat ve celo, da se enemu ali drugemu v gosposki obleki gmotno slabše gocli kakor njemu. Vzgoja jc tudi slaba. Dostikrat imajo kmečki stariši premalo ljubezni do zemlje in stanu, pričakujejo za svoje otroke sreče povsod, samo ne v svojem stanu in tako vzgojujejo svojo de-co. Nadaljuje se v šoli. Učiteljstvo, ki se žalibog v tem oziru vzgaja, hrepeni samo po mestu, službovanje med kmečkim ljudstvom mu je pregnanstvo in v tem duhu vzgaja deco, ki jc prinesla prve slabe kali žc od doma. Na kmetih se vse premalo skrbi za razvedrilo in pošteno zabavo. Umetnost, in narodna individualnost našega kmeta izginja. Izginjajo častitljivi stari kmečki domovi in mesto njih rastejo dolgočasne hiše, izginjajo pestre narodne noše, na mesto nje sc naseli mestna mocla. Izginjajo ljubki rodbinski obredi in pomenljivi vaški običaji, pri katerih se je tako lepo kazala cela vas kot socialna enota. Ni čuda, da se potem seli kozmopolitiški duh tudi v srca in misli in zraste rod, ki se čuti cloina povsod, doma nikjer. V mesta pomagajo vabiti dosluženi vojaki in služkinje s kmetov. Ti so videli mestni sijaj, mestno prostost, mestna odurna revščina se jim je znala tako skrbno skrivati, da. je niso zapazili, občutili so mestni ponos in samozavest in v svoji bahavosti slikajo še lepše kakor so videli. Naj zadostuje. Ljudje sc selijo v množicah v mesta in tujino. Santo Kranjcev se jc. izselilo od leta 1890. do 1911. -48.131. Slovencev in Hrvatov se je priselilo v Zedinjene države ocl leta 1901. do 1910. 345.519. Statistika dokazuje, da bi bil Gradec, v treh rodovih mesto s slovensko večino, če bi vsi priseljenci z dežele ostali zvesti naterine-mu jeziku. In Trst! Vsled tega izseljevanja nastaja med številom prebivalstva nn kmetih iu v mestih zelo škodljivo nepravilno razmerje. Pri tem je zlasti hudo prizadet kmečki stan, pa tudi narod in država. V mesta in tujino hiti najboljša mladina, najbolj nadarjena in krepka, cvet naroda. Ta mladina sc nam izgubi v narodnem oziru, izhira pa tudi fizično. Koliko gre v nič moralnega in t varnega kapitala! Koliko je stala vzgoja tc mladine! Ko je vzgojena, da bi lahko kmečkemu stanu vrnila investiran kapital, pomagala zboljšati kmečko gospodarstvo vsporedno z modernimi iznajdbami v tehniki, gre v svet množit tuji kapital. Naj nihče ne reče, saj pošilja očetom denar iz tujine za zboljšanje gospodarstva. Niti desetine od tega, kar je veljala njena vzgoja! Naši kmetje morajo opuščati intenzivno gospodarstvo in prehajati k eks-i tenzivnemu, ker manjka delavcev. Res je, da kmet delavcem mnogokrat ne moro dati dela leto in dan, še manj seveda plače. Zato bi bilo pa potrebno, da se vse mogoče stori, cla se ohranijo in razširijo domači obrti, ki dajo zaslu-žek-kadar ga ne more dati kmet. Koli-, ko trpi pri tem narodnost. Cvet naroda pošiljamo tujcem v službo, da mu krepi sile! Koliko trpi morala in verski čut. Trpi (udi država. Oslabljenje kmečkega stanu pomeni oslabljenje glavnega stebra države, glavnega branika socialnega dela, oslabljenje armade. Zato sc drugod peča z notranjo kolonizacijo v prvi vrsti država. Skoraj v vseh državah imamo državne za« kone za to reč. Države določajo velike vsote, da kar najbolj pomnože število kmečkega prebivalstva, da ustvarijo kar največ trdnih kmetij. Naša Avstrija ni za to, pri njej bi pomenila v obstoječih razmerah kolonizacija germa-nizacijo in madjarizacijo. Umevaj-m o narodno a v t o n om i j o tako, da izvršimo sami, k a r n a m država ne more storiti. Skušaj-m o storiti sami vse mogoče, da ohranimo število našega kmečkega prebivalstva kat najbolj visoko. Ne delajmo si iluzij! Vseh krneč* kih sinov in hčera ne bomo obdržal! nikoli doma. Nemogoče in nepotrebno. Dovolj, če obdržimo te, ki se lahko prežive na kmetih. Delajmo za zboljšanje gmotnih razmer kmečkega stanu, Odstranimo vse, kar sili kmečko mladino v tujino, naredimo ji življenje v domači vasi prijetno. Skrbno čuvajm0 narodno individualnost, zaprimo vrata kozmopolitizmu. Negujmo domačo umetnost. Po umetnosti hrepeneče človeško srce najde na kmetih samo še v cerkvi utehe. Skrbimo za pravo stanovsko vzgojo. Ne pozabimo pri tem na učiteljstvo. Ne pustimo nikdar v nemar tistih, ki morajo od doma. Koliko je še prazne domačije in bratske hrvaške zemlje. Nemcev in Madžarov se je menda že naselilo na hrvaškem ozemlju okrog 200.000 . Naši ljudje morajo pa kruha iskati v dalnji tujini. Našim izseljencem so vsled agitacije tujega kapitala veliko bolj znane prilike za naseljenje v daljni Kanadi kakor na domačih slovensko - hrvaških tleh. Toliko imamo agentov za kolonizacijo tujine, ustvarimo tudi agenturo za našo notranjo kolonizacijo! Naše geslo bocli: Nobene prazne vrzeli v domovini za tujca, dokler preostaja domačih 1 j u d i, dokler odhajajo n a š i ljudje v tujino! Poročevalčeve resolucije so bile soglasno sprejete: Otvori naj se poizvedovalna pisar* na, ki bo: 1. v zvezi z zadružnimi organizacijami, »Slovensko Stražo« in Rafaelovo družbo skrbela za stalen pregled o vprašanjih, v katerih krajih naših južnih slovanskih dežel bi se lahko naselili kmečki posestniki in koliko kapitala bi za to potrebovali v katerih krajih, zlasti pa na obmejnih bi se lahko naselili in lahko izhajali obrtniki, trgovci, profesionisti in delavci. 2. agitirala po listih in drugače, da južni Slovani kolonizirajmo najprej in pred vsem domačo kraje. 3. skušala angažirati kak hipotekami zavod za to delo. ker brez denarne podlage ni misliti na večje uspehe cele akcije. i. pospeševala regulacijo razkosa* vanja zemljišč, ker se s pravilnim razkosavanjem zemljišč morejo ustvariti iz malih zemljišč trdna posestva, po nepravilnem razkosavanju pa nastanejo iz trdnih gruntov premajhna posestva, ki ne morejo preživljati družine in silijo člane te družine v Ameriko. 5. delala v najširši meri nroti izseljevanju. Notranje politične zadeve. DR. GROSS PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU. Dunaj, 30. avgusta. Načelnik nemško narodne zveze dr. Gross jc danes grofu Sturgkhu osebno poročal o včerajšnjih sklepih nemške narodne zveze in naglašal, da je sedaj stvar vlade, da stori, kar treba za uspešno delovanje državnega zbora. 2c z ozirom na službeno pragmatiko iu z njo zvezano ko-nečno rešitev finančne reforme mora vlada gledati, da se politični položaj čim prej razčisti. Ministrski predsednik grof Sturgkh jc odgovoril, da vlada v smislu svojih poletnih obljub sama dela na to, da bi sc čim preje sešel državni zbor, toda za september je določeno zborovanje deželnih zborov. Vlada smatra tudi za potrebno, da se še pred zasedanjem državnega zbora uvedejo pogajanja in tako če mogoče zagotovi miren potek jesenskega zasedanja. Kar sc tiče nemško-češkega vprašanja upa, da bo delovanje upravne komisije in nadaljni razvoj stvari na Češkem Nemcc o objektivnosti vlade prepričal. POLJSKA LJUDSKA STRANKA PROTI VLADI. Lvov, 30. avgusta. Konferenca vseh poslanccv poljske ljudske stranke je sklenila nezaupnico proti grofu Stiir-gkhu in napoveduje boj proti vladi na celi črti. Poljski minister Dlugosz bo moral ali demisionirati ali pa iz stranke izstopiti. Govori se že o njegovem nasledniku dr. Germanu. VOJAŠKA VEST. Dunaj, 30. avgusta. Glasom »Zeit« Se rekruti vpokličejo letos 7. oktobra, (nadomestni rezervisti 9. oktobra, prostovoljci 1. oktobra. Kakor lani, bodo tudi letos morali služiti vsi, ki se spoznajo za sposobne in bodo nadomestni rezervisti morali ostati pod orožjem deset mesecev, torej dva več kakor po starem zakonu. NOVI RUSKI VOJAŠKI ATAŠE NA DUNAJU. Peterburg, 30. avgusta. Za vojaškega atašeja na dunajskem ruskem poslaništvu jc imenovan polkovnik baron Wynneken, doslej poslovodja glavne uprave ruskega generalnega štaba, KAZNOVANI SLOVAŠKI POLITIKI. Budimpešta, 30. avgusta. Radi skupščine slovaške narodne stranke, ki se je povodom narodnih slavnosti vršila v Turč. Sv. Martinu, so obsojeni: strankin tajnik Gregor na deset dni zapora in 100 K globe, Ivanka na osem dni zapora in 200 K globe, ostali člani vsak na pet dni zapora in 200 K globe. PREPOVEDAN PROTESTNI SHOD ČEŠKIH NAPREDNJAKOV. Kolin, 31. avgusta, 7. in 8. t. m. se vrši tukaj letni občni zbor češke katoliške stranke. Naprednjaki so za isti dan sklicali protestni shod, ki ga je pa okrajno glavarstvo prepovedalo; rekurz je namestništvo odbilo. POTIOREK ZOPET V SARAJEVU. Sarajevo, 31. avgusta. Bosenski deželni šef feldzajgmojster Potiorek se je včeraj zvečer z inšpekcijskega potovanja po Dalmaciji vrnil semkaj. Balkanski dogodki. DIREKTNA POGAJANJA MED TURČIJO IN BULGARIJO. Carigrad, 30. avgusta. Načovič je opoldne obiskal velikega vezirja. Porta je obveščena o neposrednem dohodu oficielnih bulgarskih delegatov za direktna pogajanja. ODRIN OSTANE TURČIJI. Berolin, 31. avgusta. »Vossische Zeitung« se poroča iz Carigrada, da jc Načovič že dobil nalog za direktna pogajanja s Turčijo. Pogajanja sc bodo vršila na temelju, da Odrin ostane Turčiji. VLOGA ITALIJE. Rim, 30. avgusta. Glasom »Tribune« posreduje pri sedanjih pogajanjih med Turčijo in Bulgarijo Italija. VELESILE SE ŠE NISO ZEDINILE ZA FINANČNI BOJKOT PROTI TURČIJI. London, 30. avgusta. RcuterjeNe-pošteni«. lj Zadruini Inštruktor c. kr. trgovinskega ministrstva g. Steska uraduje začasno od 1. novembra 1913 v Šelcn-burgovi ulici št. 17 (pri Maliču) in od 1. novembra dalje stalno v Gledališki ulici št. 10 (v pritličju). Obiske strank sprejema vsak delavnik od 9. do 1. ure. lj Ogenj. V soboto zvečer nekaj pred 8. uro je čuvaj na Gradu naznanil z enim strelom, da je ogenj v Bohoričevi ulici. Gorela je Bernikova lopa, v kateri je tudi kozolec. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta, ki oa ognja ni mogla pogasiti, ker je bilo vse leseno in že skoraj pogorelo do tal. Omejiti je mogla le, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Poleg šupe sta zgorela tudi dva voza, dva prašiča so pa rešili, Pomagali so tudi domačini sami s tem, da so po strehah razgrnili mokre rjuhe, K požaru so prišli s svojo brizgalno žrebčarji in sanitetni oddelek, Za red jc skrbelo vojaštvo 27. pešpolka, al-pinci, žrebčarji in saniteta kakor tudi policija. Občinstva jc prišlo k ognju vse polno. Kako jc ogenj nastal, se ne vč, sumijo pa, da je bil podtaknjen. lj Zopet tatvina na trgu. V soboto je bila na trgu Mariji Seduškovi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 40 K denarja. Neko osumljenko so prijeli, a ni kazalo, da bi bil kali uspeh. lj Lep bališ so v soboto popoldne peljali skozi Ljubljano iz Babne gorice ;na Pšato pri Sv. Jakobu ob Savi. Od tam je šel pred časom neki fant v Ameriko, kjer je imel srečo, da si je v teku let prihranil okoli 20.000 1\, s katerimi je potem na Pšati kupil posestvo ter si tako ustvaril eksistenco. Njegovo fan-tovstvo se sicer nagiba žc proti jeseni, a je kljub temu našel svoji starosti primerno družico, ki jc, kakor so ženske naglo izvohale, tudi prinesla v srečno gnezdice 8000 K in dva voza pohištva. Bala je bila zelo lepa ter je vsebovala vse. Dva dobro naložena voza pohištva, postelje, omare, kuhinjska in druga potrebna posoda, sploh vse, kar spada k hiši, tudi petelin je bil po stari navadi zraven. Voza sta bila okrašena s slovenskimi zastavami in trakovi, spredaj pa je sedela kapela od hoc ter igrala vesele poskočnice. Pri ovinku na Nadvojvode Friderika cesti jc prvi voz šel proti mestu po Karlovski cesti, za katerim se je peljal tudi ženin, zadnji pa je zavil na Nadvojvode Friderika cesto — tedaj je bilo takoj faekaj amerikan-skega zraven, kar pa ženinu ni kalilo veselja. Ko so se na Dolenjski cesti pri Češnovarju z vozovi ustavili in še nekoliko prilili, se je nabralo takoj mnogo občinstva, ki je z zanimanjem opazovalo lepe narodne običaje. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Zingl, korporal 27. pešpolka, 25 let. — Valentin Hrastnik, bajtar, 73 let. — Josip Žnidaršič, paznikov sin, 10 mesecev. — Terezija Ur-banija, trgovka s starim železjem, 54 let. — Ivan Osterman, mizar v predilnici, 78 let. — Ivana Tomažič, posestnikova žena, 35 let. — Marija Žagar, hči veletržca, 1 mesec. lj Konji splašili so se v soboto popoldne Drelsetovemu hlapcu Antonu Trlepu, kateri je na Karlovski cesti padel z voza in mu je šlo zadnje kolo čez noge. Pri tem mu je počila žila. vsled česar so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Poškodbe. 57 let stari posestnik Jakob Pernuš iz Sv. Ane pri Kranju jc 30. t. m. splezal na hrast in. ker sc jc veja odlomila, 8 metrov globoko padel in si zlomil levo nogo. — Steklarski delavec Ivan Miglič iz Toplic pri Zagorju si je spekel z gorečim steklom ni vbo-del v levo nogo. Oba. se nahajata v deželni bolnišnici. — Marija Novak, deklica, doma iz Podlipe pri Selu, ki je p^dla v vrelo vodo, v kateri je mati kuhala gnjat, je v deželni bolnišnici umrla. lj Našla se je od Št. Vida proti Ljubljani ženska denarnica, v kateri je bilo 1 K 14 vin. denarja in potrdilni listek od Fr. Čudna iz Ljubljane. Dobi se pri najditelju Stanko Florjančič, Kleinmayer & Bam-berg. — Slavnostne razglednice katoliškega shoda se še dobivajo, in sicer v Katoliški Bukvarni in v prodajalni katoliškega tiskovnega društva (pri Ničmanu) v Kopitarjevi ulici. Vse razglednice so umetniško delo, ki bo imelo trajen spomin. Naročajte jih! Posebno pozornost vzbujajo razglednice z besedilom posvetitve Brezmadežni. Razglednice so po 10 vinarjev. Segajte po njih, razpošiljajte jih prijateljem in znancem. H katoliškemu shodu. OBČNI ZBOR »SVETE VOJSKE«. Vkljub temu, da ta točka vsled prepoznega naznanila pripravljalnemu odboru ni bila tiskana na »vstopnicah«, je bila udeležba zadovoljiva. Vendar, da bi ne bilo tc pomanjkljivosti, bi jih bilo še več, zlasti Hrvatov, ki vabila v »Slovencu« niso brali. Šlo se pri tem zboru ni za to, da bi zbrali skupaj mase ljudstva, ampak da sc snidejo voditelji gibanja in se dogovore o vzajemnem ravnanju. Zastopane so bile res vse slovenske pokrajine in vse hrvatske dežele razen Dalmacije. Štajersko pokrajinsko organizacijo sta zastopalo predsednik dr. Fr. Kovači C in tajnica gdč. Antonija Š t u p - c a ; Koroško g. župnik Tomaž U1 -bi ng in g. Vajncerl; Goriško profesor dr. Jos. Ličan; tržaško kaplan Fr. G u š t i n. Izmed Hrvatov so bili navzoči dr. R i t i g iz Zagreba, profesor monsignor Marušič iz Gospiča, drugi pa so bili mladi ljudje: mladi kaplani ,novomašniki, dijaki in bogoslovci, ker med starejšimi Hrvati za to stvar ni mnogo zanimanja. Predsednik K a 1 a n v svojem nagovoru pravi, da si je želel doživeti današnji dan, in zdaj, ko ga jc doživel, lahko reče: Nune dimmitis servum tuum, Domine... Gojil je žc dolgo časa dve želji: prvič, da bi se vzdignila na boj proti pijančevanju vsa Slovenija, vse pokrajine, nc samo kranjska, da. bi z njegovo smrtjo vse ne zaspalo. Zdaj smo prišli do tiste točke, da je za našo bodočnost preskrbljeno, tudi če on pade; pa tudi — pravi — če jaz še živim, da ne bo vedno samo moja trobenta pela ,ampak bodo tudi drugi na svoje piščalke piskali, da bo šla stvar bolje od rok. -- Druga njegova želja je bila, da se vzdigne na boj proti pijančevanju tudi posestrina Hrvatska, kjer ubogi narod ječi pod istim zlom kakor pri nas. In danes, ko smo prvič zbrani Hrvatje in Slovenci na protialkohol-nem zborovanju, nam je dano zagoto^ vilo, da sc bo to zgodilo. Zato bodi bla< goslovljcn ta dan! } Nato sta podala poročili tajnik g, Puhar in blagajnik č. g. Zaplotnik, Pisarna je prejela doslej 60 letnih poročil, ki izkazujejo 10.000 udov, med temi popolnih abstinentov blizu 4000. Na vrsto je prišla najprej h r - i v a t s k a organizacija. Iv besedi so se oglasili: Domagojea Strauch in Jošo-vec, novomašnik .lesih, kaplan Milim kovič in dijak Lasič iz Mostara. Iz njih govorov smo izvedeli to: Med Hrvati je protialkoholna ideja bolj razširjena, kakor smo mislili. V Bosni in Hercegovini tucli med ljudstvom samim (seveda med srbskim še mnogo bolj kakor med hrvaškim). V Hercegovini imajo frančiškani okoli 1000 organiziranih abstinentov. V ostalih hrvaških deželah ideja še ni prodrla med ljudstvo; pač pa je med hrvatskim dija-štvom abstinentska ideja mnogo bolj razširjena kakor rasd slovenskim. Katoliške dijaške organizacije po vseh hrvatskih srednjih šolah imajo svoje abstinentske sekcije, istotako »Doma-goj« in bogoslovci v Zagreb. Vse te sekcije imajo pa centralni odbor, kateremu načeluje sedaj Doma-goječ Jošovec. Izrekli pa so bojazen, da bi mažar*. ska vlada ne potrdila samostojnega katoliškega protialkoholnega društva za Hrvatsko. Zato se jc sklenilo, da se naj za sedaj še ne osnuje samostojno društvo, ampak s e Hrvatje pri, družijo slovenski organizaciji. Središče za Slovence in Hrvate jc torej zaenkrat Ljubljana. Za vse hrvatske dežele, oziroma škofije se izberejo zastopniki, ki bodo v stiku z ljubljansko centralo in ji poročali o stanju gibanja na Hrvatskem, In sicer za Banovino kaplan Pavao Jesih, za senjsko biskupijo kaplan Tomo Milinkovič, za Sarajevo g. Fle-ger, za Mostar g. Lasie, za Banjaluko se naprosi odsotni dr. Marakovič, za Djakovo in Dalmacijo se še poiščejo. Za slovensko osrednjo »zvezo« so potrjena pravila. V odbor »zveze« sc izvoli pet članov ljubljanskega lokalnega odbora; dalje so odborniki »zveze« vsi predsedniki pokrajinskih podzvez: za Štajersko dr. Kovačič, za Koroško dr. Rožič, za Tolminsko dr. Serjiin, za Gorico dr. Ličan, za Trst Fr. Guštin. BOSNA NA HRVAŠKO-KATOLIŠKEM SHODU V LJUBLJANI. V torek zvečer ob pol 8. je imel pa programu I'. Puntigam, apostol Bosne, skioptlčno predavanje o Bosni. Dvorana je bila napolnjena. Med poslušalci je bil tudi mostarški škof P. Miši č. Slike so bile izredno krasne, predavanje zanimivo, občinstvo zelo zadovoljno. Bosanska kavarna je vse štiri dnf katol. shoda izvrstno delala. Obisk je bil jako mnogobrojen, življenje v kavarni in pred njo zelo živahno in veselo. Bošnjakinje so pridno stregle; hrvatski dijaki tamburali in peli. Obžalovalo sc je lc, da kavarna nc ostang permanentna. »Bosanski odbor« je sklenil, da napravi prihodnje leto polet v Bosno. Članice bosanskega odbora bodo šle v narodnih nošah. Na ta način vrnemo hitro Bošnjakom njih prihod h katoliškemu shodu, jim pokažemo svojo ljubezen ter priložimo zopet en kamenček k lirvatsko-slovenskcmu združenju. Po svelu. Ferrer v novi luči. Razsodba sodnije seinskega departementa v Parizu je napravila Fcrrerjevim častilcem veliko presenečenje. Stvar jc ta-le: Gdč. Bonnardova jc bila družabnica gospe Meunierjeve, ki jc dajala velike vsote za dobre namene. To je bilo nekaj za Ferrerja. Poslužil se je raznih sredstev in slednjič je dosegel, da je gdč. Bon-nardovo poročil leta 1899. Pri tem jc zamolčal, da jc oženj en in da je svojo ženo zapustil. S to poroko je potcmja-kovič dosegel, da jc gospa Mcunier zapustila svoje veliko premoženje njegovi »moderni« šoli. Mislila jc, da stori dobro delo. V oporoki pa je določila, da se vsota 100.000 frankov izplača njeni družabnici. Ferrer pa je celo imetje pobral, svoje »morganatični« soprogi je dal 200 delnic po 500 frankov neke španske obrtne družbe. Pozneje ji je delnice zopet vzel. Gdč. Bonnardova je svoje imetje zahtevala, zlasti ko je bil Ferrer kot veleizdajalec in revolucio-narec k smrti obsojen. Sedaj je pravico našla, denar pa ji prav pride, ker preživlja sebe in svojega sina, ki ga ima s Ferrerjem, s pisanjem na pisalnem stroju. Tak je bil Ferrer. Sicer sc je o njem španski ministrski predednik Ro-manones — liberalec — izrazil, da Ferrer ni bil nič druzega, nego navadni zločinec«. Dober tek Ferrerjcvci! Z otroci zašel na gorah. Mofntkov-ski stavbni ravnatelj Moric Schmidt je s svojima osem- in desetletnima sinovoma na Gerstrubnu zašel na neko pečino, s katere niso mogli ne nazaj ne naprej. Ker jih ni bilo domu, so jih šli iskat in jih našli v nevarnem položaju, a so vse brez nezgode rešili. Moža je hotela zastrupiti. Posestniku Ivanu Kumpiču v Dobovi pri Ar-vežu je te dni po večerji postalo slabo. Žena mu je nato hitro skuhala prež-ganko, ki je pa imela čuden okus in Kumpič je čutil v ustih neke trde krog-Ijice. ki jih jc položil na mizo. nato pa hitro užgal luč, da bi videl, kaj je. Soo-znal je, da je v juhi živo srebro. Hotel je zbrati krogljicc kot dokaz proti ženi, a ta jih je hitro pobrisala z mize na tla in pohodila. Kumpič je napravil ovadbo in 30. t. m. so ženo zaprli. Občina zavrgla volilo. Mesto Kolin n. R. je doletela srečo, da se mu je volilo 150.000 mark za napravo krema-torija. Mestni svet pa je volilo — zavr-, gel, ne marajo za take naprave. Kaj bo-, do rekli k temu naši pristaši sežiganja rnrličev? Ali ni škoda tolike vsote? Kaj 6i s toliko denarjem naredili? Reklama v Ameriki si izmišlja vsak dan nove zvijače, da bi bolj vlekla. Nedavno so bili po vsem Newyor-ku nalepljeni veliki lepaki z napisom: »Mary, čakaj, dokler ne pridem!« Vse se je izpraševalo, kaj bi neki to pomenilo. Končno se jc zvedelo, da jc to naslov novega romana, ki je v kratkem času doživel neštete izdaje. Tovarnar avtomobilov Brian Hughes v Ne\vyor-ku si je nedavno kupil veliko škatljo ponarejenih diamantov, sedel v avtomobil in sc odpeljal pred najelegant-nejši zlatarski atelje; tu je skočil z avtomobila, pri tem pa nalašč padel in raztresel diamante. Drugi dan so new-yorški listi priobčili dolga senzacionalna poročila o nezgodi, o kateri priliki da je za več milijonov diamantov postalo plen pouličnega ljudstva. Tako je Brian Hughes zopet opozoril na svojo tovarno. Ravno te dni stoji v nekem ne\vyorškem izložbenem oknu mož v srednjeveški vitežki opravi z napisom: Ali je ta človek živ? Občinstvo se tru-moma ustavlja pred izložbo in čaka, kdaj se bo Field — tako se piše mož v ; srednjeveški opravi — premaknil; pri tem pa seveda ogleduje tudi druge predmete v izložbenem oknu. Neka newyorška tovarna za nojevo perje si je dala napraviti eleganten voz, na ka-terem stoji ogromna škatlja za ženske klobuke, spredaj pa sedi in vodi konje dama z vsak dan novim elegantnim klobukom. Navadna reklamna prikazen v ameriških mestih je moški, ki »hodi v klobuku« tako, da ima čezse nataknjen ogromen klobuk in mu le nogc £ledai° iz njega. Oklofutan poročnik. Na strassbur-skem kolodvoru jc neka dama dejansko napadla nekega častnika, ki se je bil pripeljal z vlakom z neko drugo damo. Častnik je potegnil sabljo in sc hotel vreči na napadalko, a vmes jc stopil neki narednik in preprečil prelivanje krvi. Napadalko so zaprli, a noče dati prav nobenih pojasnil. Žepni robec kot vzgojno sredstvo. V francoski armadi so sedaj uvedli žepne robce, na katerih so natisnjene najvažnejše določbe vojaške discipline. Robci so razdeljeni v štiri polja; na prvem stoje zapovedi o pokorščini nasproti višjim, obenem pa so navedene tudi kazni, ki dolete vojaka, ako prekrši te zapovedi. Na drugem polju so natančno označeni vsi službeni čini in pa različni znaki, s katerimi jim je izkazovati čast. Na tretjem polju najde vojak določbe, po katerih se ima ravnati v vojašnici, njegove dolžnosti in pravice. Na četrtem polju sc nahajajo predpisi, po katerih se ima vojak ravnati v vojni. Na drugi strani robca je slika, ki kaže, kako ima dober vojak pozdraviti svojega predpostavljenega. Vojak se je obesil. V loboškem gozdu se jc obesil infanterist Franc Poselil ocl 92. pešpolka. Vzrok ni znan. Svojo stoletnico je praznoval clne 27. t. m. ogrski poslanec neodvisne stranke Jožef Madarasz star. Ob tej priliki mu je čestital min. predsednik, vlada, državnozborsko predsedstvo, vse pol. stranke in nešteto drugih. Madarasz je žc 65 let neprestano poslanec in je najstarejši parlamentarec v Evropi. Hrvaška ekspedicija za proučava-nje Jadranskega morja se je včeraj na ladji »Vila Velebita« podala na delo. V komisiji so profesorji: clr. Gavazza iu dr. Senon z asistentoma, dr. Car, dr. Hadži in dr. Vouk. — Češki zdravnik izgnan iz Ogrske. Ogrska vlada je izgnala iz ogrske države zdravnika dr. Ivana Haleka, sina češkega pesnika Vitezslava Haleka; svojo odredbo utemeljuje ogrska vlada z dejstvom, da se je dr. Halek udeležil slovaškega zborovanja v Turč. Sv. Martinu. Dr. Halek je kot zdravnik že 15 let deloval v Silleinu. — Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na »Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! p Imenovanje. Akademični slikar g. Viktor Cotič iz Gorice je imenovan za suplenta na gimnaziji v Zadru. p Umrl je v Sv. Križu pri Trstu dvajsetletni Josip Košuta. Zadnje vesli. SPOMIN NA OSVOBODILNO VOJSKO. Toplice, 1. septembra. Tu se je odkril spominski kamen na sestanek treh vladarjev po bitki pri Ivulmu 1813. Cesarja Franca Jožefa je zastopal nadvojvoda Kari Franc Jožef, nemškega cesarja generalni polkovnik Kossl. Popoldne se je vršil slavnostni zgodovinski sprevod, ki je predstavljal vhod treh cesarjev. POLJSKE ZADEVE. Krakov, 1. septembra. Konferenca Poljske ljudske stranke je sklenila zahtevati takojšnje sklicanjc deželnega zbora in uvedbo splošne in enake volilne pravice ter se izrekla proti proporcu. DEMENTI. Dunaj, 1, septembra. Vest, da hoče vojaška uprava uveljavljenje novega vojaškega kazenskega reda zavleči, je brez podlage. DELCASSE GRE. Pariz, 1. septembra. »Liberte« poroča, da bo francoski poslanik v Pcter-burgu Delcasse zaradi diferenc z Izvol-skim odstopil. DEMISIJI DVEH SRBSKIH MINI-STROV. Belgrad, 1. septembra. Včeraj sta podala v ministrskem svetu svoji cle-misiji trgovinski minister Stojano-vič in justični minister Poličcvič, prvi, ker mu finančni minister za potrebe v krajih ni dovolil kredita 300.000 dinarjev, drugi iz zdravstvenih ozirov. Novi trgovinski minister postane poslanec J a 11 k o v i č , justični minister pa bivši minister G j u r i č i č. ODRINSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 1. septembra. Pogajanja med Porto in Bulgarijo se bodo. kakor se trdi, vršila v Odrinu. POTREBE BULGARIJE. Sofija, 1, septembra. Bulgarija rabi 795 milijonov frankov. Rekvizicijski boni se bodo pokrili z notranjim posojilom. Najnujnejše potrebe zahtevajo 392 milijonov frankov. Vlada namerava najeti v inozemstvu 400 milijonov frankov posojila. PROTI MILJUKOVU. Solun, 1. septembra. Vlada je Car-negiejevi preiskovalni komisiji svetovala, naj se Miljukov iz komisije izloči. Komisija se jc izrekla za solidarno z njim. Vsled tega je preiskavo smatrati za izjalovljeno. BORZA. Dunaj, 1. septembra. Borza jc trdno poslovala. SLUČAJI KOLERE NA DUNAJU. Dunaj, 1. septembra. Zdravstveno stanje Arona Parclo iz Soluna je dobro. Tudi zdravstveno stanje neke Lvwen- stein, ki je s Pardom prišla na Dunaj in se nahaja v izolačni bolnišnici, jc povoljno. Isto velja o devetih osebah, ki so jih intervenirali, ker so bili s Pardom v dotiki. Baje so včeraj še neko drugo s simptomi kolere obolelo osebo spravili v izolačno bolnišnico. KOLERA V SRBIJI. Belgrad, 1. septembra. Kolera se razširja. Bati se je, da demobilizirane čete bolezen raztrose po celi deželi. NESREČA V GORAH. Malnitz (Koroško), 1. septembra. Železniški uradnik Ritzler jc v gorah ponesrečil in bil na licu mesta mrtev. UMOR V FRANKOBRODU. Frankobrod (na Odri), 1, septembra. Identiteta, tu umorjenega tujca je zdaj do-gnana. Bil jc Vladimir Pezcersky iz Kolo-mejc. Rajni jc imel s seboj vizitko tajnika newyorškega generalnega konzulata, vsled česar se je zgodila zamenjava. NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU! Udeležencem katoliškega shoda in vsem, ki jim jc pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki so bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tucli mnoge umetniške slike in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omisliti to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje do 10. septembra Katoliški Bukvami. — Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskripcijsko ceno. Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 1 c i Cas opa-zovanja J_ Stauje barometra V MIHI Temperatura Celztju Vetrovi Nebo 30 9. zveč. 7350 17-5 sl. jzah. jasno 31 7-ZjUtr< 2. pop. 735-9 j 11-6 73'-8 23-9 sl. jug sr. jzah. oblačno del. obl. 31| 9. zveč. 737 0 | 18-2 i brezvetr. jasno | 7. zjutr. ! 2. pop. 738-0 ! 13-8 736-6 | 25-9 brezvetr. >, megla del. jasno 00 8-3 Srednja predvčerajšnatemp. 19 5', norm. 171. Srednja včerajšnja temp. 19 6°, norm. 1700. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 1. septembra 1013. Pšenica za oktober 1913 . . . 11-34 Pšenica za april 1914.....1184 Rž za oktober 1913.....8-57 Oves za oktober 1913 .... 8-11 Koruza za maj 1914.....7-41 Sprejmejo se na stanovanje in vso oskrbo. Kje, pove upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 2629. kodrast, rujavkaste barve z belim vratom. Sliši na ime ,,Ilo". Odda naj se na Ahacljevi cesti štev. 15 proti nagradi. 262+ ob križišču dveh državnih cest, pripraven za trgovino ali obrt, se odda v najem od 1. oktobra t. 1. — Več se poizve pri Franc Didiču, hotolirju, Idrija. 2625 Kavarna »CENTRAL". Od 2, sept. naprej vsak večer nanovo pridobljenega slovitega elitnega danskega orkestra (kapelnica Jerica Boraucke). Začetek ob pol 10. uri. Vstop prost. v- j- Vso noč odprto. ---- Sestanek tujcev, g nnuimiiniiiiiiiiiii iniiiiiummmiuiiM želi dobiti cerkveniško službo. Ponudbe do sv. Mihaela na upravo .,Slovenca" pod št. 2621. 2621 Odda se na minuendo dražbi dne 8. septembra ob 4. url popoldne naprava 2620 iz inccesnovili dil (na tarifo) za larno cerketf na Breznlci. Pogoji in cena so izve na dan dražbe v farovžu. Koncesionirani tesarski mojster, ki bo delo prevzel, mora vložiti 10°/o kavcije. Stavbni odbor ni navezan oddati delo naj-nižjemu ponudniku. j-, . „, ,„.„ Za stavbeni odbor: Brezmea, 31. avg. 1913. , . , „ , ., Josip Lavric, načonik, zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenico 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga Br« Houakovič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malagc, konjaka, žganja itd. LjubBjana. 2631 V -It »Mu Itf?« 1K L, jmlsfripjp, :: w«i'W!«iMiii,iiM*.mci„ t. i. •., m „*, .«mm tt"h mi i widi ""1""""1"'.'. T' JI im i ',„„ i ji ;r . jg i . 2615 5 Primorske vesli. p Umrl je v soboto zjutraj v goriški bolnižinici g. K. K a v č i č. avskul-tant na okrožni sodniji. Slaboten se je dal operirati na slepiču in podlegel. Pokojnik je bil doma iz Trsta. p Samoumor radi izgubljene službe. V Trstu se je zastrupila 33 let stara blagajničarka Gemma Canarutto. Pretekli tedon je bila dobila par dni dopusta, ki ga je preživela v Benetkah. Ker pa se je bila zamudila za dva dni, je tvrdka, kjer je služila, zasedla njeno mesto z drugim dekletom, kar je na njo tako vplivalo, da se je zastrupila s fenilovo kislino. p Sežigalnica za smeti. Tržaška občina gradi v Istrski ulici svoje peči za sežiganje smeti. Od daleč je videti gradnja kakor kaika trdnjava iz cementa; izvršena in prometu izročena bo najpozneje v mesecu marcu prihodnjega leta. Moderna zgradba bo stala okroglo 800.000 kron. p Spomini iz davnih krščanskih dni. Pri popravljanju in prenavljanju škofovske palače v Poreču so našli sledove cerkve iz zgodnjih časov krščanstva. Zdi se, da so odkrili sledove šestega stoletja. p Visoki gostje v Miramaru. Te dni pride v Miramar nadvojvoda Karol Franc Jožef s soprogo Cito in sinkom Otonom. V gradiču ostanejo visoki gostje par tednov. p Skesan dezerter. Pred meseci jc bil ušel od 17. pešpolka v Ljubljani pešec Vinko Bregar in je pobegnil v inozemstvo. Šlo mu je pa zelo slabo in ko je tako ugibal, kaj naj bi storil, se mu je zazdelo še najbolj umestno, sc vrniti. In šel je k avstro-ogrskemu konzulu na Krfu, ki ga je poslal v Trst. p Sobotno poslovanje v bankah. Po dolgem boju je uradništvo dan ar ni h zavodov v Trstu srečno izposlovalo poldnevno poslovanje ob sobotah. Ne bodo pa te dobrote deležni uradniki vseh bank v Trstu, kajti od 12 zavodov jih je odklonilo prošnjo — 7, med katerimi tudi Lubljanska kreditna banka. Zavodi, ki zavzemajo odklanjajoče stališče, se izgovarjajo s pretvezo, da bi to škodilo obrti in trgovini. p Morski volk. V Devinu je dne 29. avgusta vlovil ribič Alojzij Padovan mladega morskega volka, ki jc meril poldrugi meter in tehtal 15 kg. Štajerske novice. š Pogreb deželnega odbornika g. Robiča je bil včeraj naravnost velikanski. Takega sprevoda šc ni videl nc Maribor nc Limbuš. Udeležili so se ga slovenski poslanci, deželni glalvar in namestnik, mnogo uradništva, zastopstvo Orlov mariborskega okrožja itd. Ob grobu sta govorila imenom poslancev Slovenskega kluba in S. K. Z. deželnega glavarja namestnik in državni poslanec dr. Jankovič, imenom Lem-bažanov pa nadučitelj Vodenik. š Naše prireditve. Dr. Ilohnjec je včeraj govoril na zborovanju v Stude-nicah pri Poljčanah, dr. Lukman in Žebot v Gornji Radgoni, v Hočali pa je bila lepa prireditev tamošnjega Orla. Rožne stvori. Papežev lekarnar, brat Prosdoci-mo, jc ena najznačilnejših prikazni mccl vatikanskim dvornim osobjem in uživa popolno zaupanje sv. očeta. Je to vesel star možiček, ki samo ene vrste ljudi na svetu nc mara — namreč časnikarjev. Kakor hitro se kak časnikar pokaže v lekarni, takoj ga brat Pros-docimo na sicer prijazen, toda energičen način odpravi skozi vrata, ko je pa zunaj, mu v pomirjenjc zakliče prijazen »Na svidenje!« Do pred dvema letoma je bila vatikanska lekarna nameščena v prostorih, ki so bili naravnost s ceste dostopni. Posledica je bila, da so radovedneži prišli v lekarno kaj malega kupit, potem pa pri stranskih vratih smuknili na vatikanske hodnike in dvorišča, se potikali povsod okrog po poslopjih in prodrli dostikrat do stopnic, ki peljejo naravnost pred papeževe sobane. Končno se je dan na dan nateplo toliko radovednih ljudi po vatikanskih hodnikih, da je bilo od sile. Tedaj je pa kardinal Mcrry del Val temu odločno napravil konec s tem, da jc brata Prosdocima z njegovimi steklenicami, škatljicami in drugimi lekarniškimi pripravami premestil v druge, manj izpostavljene prostore. Za večjo varnost so pa tudi tu pred vrata postavili Švicarja s hele-bardo. Stlridesetletnica ženske poštne službe v Avstriji. Letos je poteklo 40 let, odkar v avstrijski poštni službi delujejo tudi ženske. Junija 1872 so za poizkušnjo nastavili prve ženske, ki so se tako izkazale, da so ko j drugo leto ženskam splošno odprli vrata v poštno službo. Danes imamo v Avstriji 7300 ženskih poštnih uradnikov, ki nosijo deloma naslov poštnih ofician-tinj, deloma pa naslov poštnih adjunk-tinj. Pri brzojavu in telefonu deluje 3100 uradnic, druge so v ostali poštni službi. Stoletnica lokomotive. Leta 1813. je na Angleškem stekel prvi parni stroj za prevažanje premoga. Dal ga je napraviti posestnik premogokopov v Wylamu na Northumberlandskcm. Stroj jc tekel po tračnicah in vlekel osem voz s hitrostjo 8 km na uro. Ta stroj je potem vzpodbudil pravega iz-najditelja lokomotive, Stephensona, ki jc bil tedaj kurjač in strojnik v killing-vvorškem premogovniku, da je sestavil velik stroj za prevažanje blaga in ljudi. Fine fotosrafične razglednice katoliškega shoda so na razpolago v ..Katoliški Bukvami" po 30 vin.. navadne po ZO vin. Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. Za srednje in njim sorodne šole in za samouke. »Katoliška Bukvama.« I. del vez. 2 K 50 vin. II. del z mnogimi slikami in načrtom Pariza vez. 3 K, Velika prednost Juvančičeve učne knjige je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno in praktično sestavljena, da se bo iz nje lahko vsak sam brez tuje pomoči privadil francoskemu jeziku. Pravila za iz-govarjavo so izborna in istotako način vaj in nalog. Cestni zakon za Kranjsko. 1912. 1 K 20 vin. »Katoliška Bukvama.« V javnem življenju prepotrebna in za vsakogar priporočljiva knjiga, ki jasno predočuje vsa določila novega cestnega reda. Medved, Poezije, II. del. 4 K, vez. 5 K 40 vin. »Katoliška Bukvama.« Medved je pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Čim večkrat jih beremo, tem krasnejše misli se odpirajo pred nami. Kdor se zna utopiti v njegove pesmi, mu nudijo preobilo užitka. Starogorski, Junaki svobode. Povesti in črtice iz Balkana. Cena 2 K. »Katoliška Bukvama.« V času, ko se vsi pogledi obračajo na Balkan, bo gotovo vsakega izredno zanimala navedena knjiga, ki vsebuje zbirko prekrasnih povesti izza pretekle vojne. Šenoa - Starogorski, Kletva. Roman. Cena 1 K 40 vin. »Katoliška Bukvama.« Šenoa je najboljši hrvatski romanopisec in je žal le premalo znan med Slovenci. Navedena knjiga nam v lepem prevodu podaja enega najkrasnejših njegovih romanov, ki se bo gotovo v najkrajšem času priljubil med slovenskim narodom. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. »Katoliška Bukvama.« Vsakemu, kdor se bori s težavami nemškega jezika, bo ta slovarček izredno dobro došel. Ima namreč to prednost, da navaja različne, posebno pa nepravilne slovnične oblike, kar je bodisi za samouka kakor tudi za dijaka neprecenljive vrednosti. Novak, Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin, II. del. Slovensko - nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. »Katoliška Bukvama.« Oba dela lično skupaj vezana 2 K 80 vin. Na podlagi te knjižice se samouk hitro in zadostno priuči nemški izgovarjavi in slovnici. V razgovorih pa najde vse potrebno, kar rabi v praktičnem vsakdanjem občevanju. S pomočjo tc knjižice bo Slovenec lahko izhajal med Nemci. Sanatorium Emona * ti"blJa:,»1 ___________ Komenskega ullca4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr.odd. deZ.boln. " AUTO Popolnoma nov auto, eleganten, prvovrstne znamke, ki pride iz tovarne sc proda radi rodbinskih razmer po dogovoru in proti popustu na račun plaCane vsote, event. vzame starejši avto v protiračun. Vprašanja pod »Auto 2574« na upravo lista. V hiši je že čez 25 let vpeljana trgovina, v njej sta tudi 2 sobi s pritikli-nami. — Več se izve pri lastniku M. Jakše-tu v Robu pri Velkih Laščah. Christofov učni zavod kojega otvoritev jc vzela visoka c. kr. deželna vlada na manje, vpisuje ves mesec september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje. — Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. — Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeh deželnih jezikih. — Šolsko leto se prične 1. oktobra 1913 in traja samo 10 mesecev. — šolnina nizka. 2581 Jrgovci!! Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro ,.Dunaj 1918" na upravo lista. št. 118, blizu drž. kolodvora, s G stanovanji, je na proda). Obrestuje se po t>o/0, davek je tu že odračunan. Cena 20.300K. 5000 K dolga ostane lahko na hiši. 260t Zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vrotne bolezni 2609 t dr. Josip Pogačnik ne ordinira 14 dni. I Zavolj izvanredne dobrote povsod 2595 dobro znana stara VIHA dobijo se še v kleti Ivana Malus, posestnika na Bizeljskem, štajersko. Od dobrega najboljše! je se vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. Josip Stupica jermenar Ljubljana. Slomškova ulica se priporoča slavnem" občinstvu v Ljubljani in na deželi za napravo vsakovrstnih konjskih oprav, raznovrstnih vozov, kočij, ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v njegovo stroko. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Cene zmerno nizke. 2468 Št. 170SG. Razpis. 2617 Za zgradbo železobetonskega mostu čez potok Reko bri Kočevski Reki, okraj Kočevje, na okroglo 8000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. septembra t. I. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlat! je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje zgradbe železobetonskega mostu pri Kočevski Reki. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Bazen tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbopa kranjskega Ljubljana, dne 27. avgusta 1913. EOBJIOPNO POTREBNA KNJIGA, strokovna, bogato ilustrovana, za vsako gostilno in sploh za vsako hišo, ki mora kdaj postreči gostom, je AUK O SERVIRANJU □O □□ □□ i našim zim V platno vezana knjiga stane 5 K, po pošti 5-50 K, po povzetju 570 K. Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali po povzetju. Naroča sc pri upravništvu „Gostilničarskega Vcstnika" v Ljubljani. 2525 Izdaja; konzorcij »Slovenca«, ]H □□ Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslancc.