Posebna, izdajat Priložena Igra„ČIouek, nasmef DE GASPERI, PELLA, FANFANI, SCELBA... »11 kakina J« razlika med italijanskimi vladnimi predsedniki Dva mola potujeta a vlakom proti Rimu. Eden obeh vpraša: — Oprostite/ gospod, toda zdite se ml strašno znani. Niste morda brat slgnora Aspergl, največjega trgovca v Rimu? — Nlseml odgovori ta neprijazno. — Eh! Ehi Ampak stoodstotno tako izglodate kot on. Res niste njegov brat? — Net — Morda sorodnik? — Tudi ne! Po dokaj mučnem molku začne prvi zopet vpraševati: — Takšne podobnosti Se ilv dan nisem videl. Povejte mi, prosim, prav zares, niste brat slgnora Aspergl, največjega trgovca v Rimu? — Nisem njegov brat, kajti Aspergl, največji trgoveo v Rimu, sem Jas sam... NAGROBNI NAPIS počiva, dežel Tukaj Toti list šel#i. v krtovo deželo, črna zemlja ga pokriva ino kamenje debelo. Kdor greš mimo, so ustavi in na grob zabriši kamen, potlej pa aolzan pristavi: »Naj počiva končno v miru!« ZA SLOVO Dokler roved je fe dihal, radi sfei ga v nič dajali, kamenja ata vanj metali. Kdo vse fiteehj ni udrihal?! To pač kiamet je, usoda. Zdaj, ko revež je izdihnil, isti kritik Je zavzdihnil: »Bogme, Totega Je škoda!« ZAKAJ BI BILO TREBA ZDRUŽITI NEMČIJO? (Pojasnilo štirim zunanjim ministrom v Berlinu) Nekje v ravnini (kje, ni važno) sta dolgo časa stala dva milna na veter. Nekdo, ki se je po dolgih letih zopet vrnil v domači kraj. Je vprašali — Pred mojim odhodom ata bila tukaj dva mlina! Kaj se Je zgodilo? Domačin mu je rade volje pojasnil: — Veste, gospod, enega smo morali podreti, ker s» dva nismo Imeli dovolj vetra... KAJ LAHKO PRIČAKUJE NEMČIJA OD KONFERENCE PETIH »Toto zunanjepolitično prerokovanje« Novinar gre zbirat podatke za reportažo. S polno beležnico novlo In doživljajev se Je ravnokar namenil proti domu, ko je pri vodovodni pipi zagledal čudnega moža, ki je prav potrpežljivo rlbll. Stopil J» k njemu in ga potrepljal — No, povejte ml, prijatelj, ste že kaj ujeli? Ribič pogledla radovednega novinarja od pet do glave ln mu pravi: — Ia vodovoda? VI ste neumni...! MIRNODOBSKA Z&ODBA, KI NI AKTUALNA Znan publicist je za novoletno številko napisal dolg uvodni članek in ga odnesel uredniku. Ta ga ja prebral ln.. »Ne bodi hud, dragi kolega, toda to ni dobro...« »Ni dobro?« Je bil publicist užaljen. »Kako ni dobro? Deset let je bilo dobro in sedaj je naenkrat zanič.. ?« Diogen: »Sod smodnika? Nasprotnol Tu se da udobno živeti!« Poltnina plačana v gotovini PETEK, 5. MARCA 1M4 10 dtnarjrv LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH UGANKE ČUDNA B B SE D A Prebrana prav, od spred nazaj, pomenI željo vseh ljudi, rfarobe brana da U kraj. Kjer tvoj pomen zgubi. (mm — im) KUHARSKA M gbdteibu, ni dliava, apetit možno podpira, Lah-polltik kar gustlra, 1e na golažu mu plava. fini) SEJALCI Zvrhan mernik besedi ilirfe so možje sejali, U6 pognale so kali, so jih sproti poteptali, (ooastsfuon 0Beviii»g) SLADKO, KISLO, SLANO Brž ko je tele rojeno, sladko je m že ceneno, potlej pa, ko je kriieno, kislo, slano In vodeno. (o'H HO ouia) KULTURNIŠKA Ce ga nlmai, vsi krilijo, da sl kakor jed neslana, le Imaž ga, te slavijo, da sl kot nebeika mana. (leuti) HUDO ZAVITA UGANKA Nima repa, nima glave, vendar tudna le Hval, le obrneš /o krog glave, nažel bol, kar st L kal. (otfuaBn ojfAD* opnj/J Mir: »čudno, kadarkoli pridajo do cilja, zakličejo: ,S« eno rundo!* in •vVVjlI UOJvJ™ f ™ OBOROŽEVALNA TEKMA PRAVLJICA O PRITOŽBAH (Vsaka podobnost s komerkoli ln kjerkoli je lahko samo slučajna!) Junaštvo Tam nekje v daljni deželi Larifai^i sta živela dva trgovca: Opremin in Oro-din. Živela sta kot dobra soseda — saj je vsak prodajal drugo vrsto blaga — dokler ni umrl njun tretji sosed, stari Ibrahim, ki ni zapustil razen praznega hleva prav ničesar — niti naslednikov ne! Ko je zvedel trgovec Opremin, da Ibrahim umira, je naglo stopil k njemu in mu dejal: »Glej, Ibrahim-effendl, ti ležiš bolan, tvoj hlev pa stoji prazen. Ali lahko postavim vanj svojo kravico, moj hlev je premajhen?« Ibrahim je bil dobra duša in sklenila sta pogodbo, da naj Opremin uporablja Ibrahimov hlev. Toda bolezen je še trajala in Ibrahim je potreboval denar. Zato je poklical drugega soseda Orodina in Orodin mu je posodil denar pod pogojem, da bo po njegovi smrti hlev njegov. Tudi njegov hlev je premajhen ln vsak čas se bo podrl, ln Orodin je že poslal zidarje, da so Ibrahimov hlev popravili... Tako Je nastal po Ibrahimovi smrti med obema sosedoma spor. Vsak je menil, da ima pravico do hleva, vsak je hlev nujno potreboval ln tako sta odšla s svojimi zahtevami do samega paše, ki Je bil v tistem mestu kot nekakšen župan. Paša je stvar premleval, premleval, si ogla-dal Ibrahimov hlev, nato še hleve obeh trgovcev in zopet premleval, končno pa odločil: Orodin hlev bolj potrebuje — naj bo torej Orodinov! Toda Opremin, ki je imel svojo kravico še vedno v hlevu, ni hotel odnehati. Pritožil se je na samega padišaha, ki je bil v tisti deželi sultanov namestnik. Tudi padišah je stvar premislil in premišljeval in odločil takole: Paševa odločba se razveljavi, ker paša nima pravice razpola- gati s takšnimi stvarmi — sultanov ferman štev. PT/XST 25-5473/7 pravi, da ima to pravico samo padišah. In padišah odloča: hlev naj dobi Orodin, ker ga bolj potrebuje in je pravica na njegovi strani. Tako je Opremin že drugič izgubil pravdo. Vendar bi slabo poznali Opremina, če bi mislili, da bo sedaj odnehal! Brskal je po učenih knjigah in pergamentih in potem odšel h kadiju. »Učeni kadi,« mu Je dejal, »imam najemno pogodbo i.a hlev. toda padišah je kljub temu odločil, naj bo hlev Orodinov. Ali sme kršiti padišah Alahove zapovedi, ki pravijo, da je vsaka sklenjena pogodba sveta?« Kadi je poklical še Orodina in je stvar premlel. Premlel jo je enkrat, pre- paragrafih hlev Orodlnu!« Opremin, ki je še vedno imel kravo v Ibrahimovem hlevu, ni hotel priznati kadijeve razsodbe: »Ce je nad nami smrtniki kadi, je nad kadijem tudi še kdo!« In se je pritožil na Velikega Imama, ki je bil takrat kadi vseh kadijev. Veliki Imam je ponovno pretresel vso stvar, papirjev in papirusov Je bilo že toliko, da bi iz njih lahko zgradili nov hlev, in končno razsodil: »Hlev naj bo Orodinov, ker tako hoče postava in pravica I« Opremin pa se še vedno ni hotel vdati. Kako naj izprazni hlev, ko se je njegova kravica že tako lepo navadila nanj! Ne ln stokrat ne! In ni izpraznil hleva. Tedaj je šel Orodin z vsemi odločbami in razsodbami k poveljniku mestnih stražnikov in zahteval, »Ali je končno moj nasprotnik že odšel? PRI BLAGAJNI »Kaj je danes na sporedu? Ce ni kaj zelo dobrega, raje ne greml« »Danes je La Bohčme.« »Ali govorijo, ali pojejo?« »To je vendar opera!« »Ah, tako! To je dobrol Bo gotovo smešno ...!« Priljubljene tujke IM flftUgS ■ Poziv na diskusijo. Stimulacija odgovornih uslužbencev. IZ POŠTE »TOTEGA LISTA« »Spoštovani tovariš urednik! S svoje strani sem tudi Jaz odločno za ukinitev napitnine. Za to imam več razlogov: 1. Napitnina spravlja natakarja pred gosti v poniževalen položaj ln ruši njegovo samozavest. 2. Napitnina nudi natakarju negotovo eksistenco — če jo odpravimo, bo natakar skrbel, da prvega v mesecu dobi stoodstotno plačo. 3. Resničen gospod bo tudi takrat dal napitnino, ko bomo odpravili to grdo navado. Zaradi teh mojih razlogov za vpij mo torej s skupnim navdušenjem: Dol z napitnino! S spoštovanjem: Neki natakar l.r.« mlel Jo Je dvakrat in papirusov ter pergamentov, ki so bili popisani v tej pravdi, Je bilo že za dober voz. Končno je kadi razsodil: »Opremin Ima pogodbo za najem — toda ta pogodba je veljala le dotlej, dokler je Ibrahim živel; ker je po Ibrahimovi smrti pripadel hlev po drugi pogodbi Orodinu, Ibrahim ni mogel več dati v najem hleva, ki ni njegov. Torej pripada po vseh IMIIUMIII VELIKO PERILO % « - O-\ s samsi ti b oo >iiii — Serjoža, prinesi no še eno vrvi naj mestni stražniki Izženejo Opremina iz hleva. Poveljnik mestnih stražnikov je štirinajst dni in štirinajst noči samo prebiral papirje in papiruse, ki mu jih je predložil Orodin, ln nato odločil: »Opremin mora izprazniti hlev, sicer plača ka^en!« Toda Opremin se ni dal izgnati niti ugnati! «Kako!« je vzkliknil, »v naši deželi vendar vlada zakon ln po zakonu imam pravico, pritožiti se še na samega velikega vezirja, ki Je poveljnik vseh poveljnikov mestnih stražnikov v deželi.« In Je napisal v novo pritožbo: »...in kako sme vati od meM povel, mestnih etražmkpv, naj izpraznim hlev, ki ga imam pogodbi v najemu, ko ie sploh ni dokončno refeno, kdo Je pravzaprav Ustnik hleva I Zahtevam, da s« postopek začne snd-val« Ko je tedaj hlev slišal za to novo pritožbo, je milo zaječal ln vzdihnil: »O, Allah — naj se konča že ta zgodba, saj vendar nisem mariborska .Teksta'«... I I I Namesto slovesa Z današnjo Številko preneha izhajati samostojni »TOTI LIST«, ker se Je zdrfažil s »PAVLIHO«, ki ga prav tako izdaja Novinarsko društvo Slovenije. V upanju, da se bo Ust na ta način izboljšal ln si ustvaril ugodnejše pogoje za izhajanje, smo napravili ta korak in upamo, da nam bodo tudi v novi obliki ostali zvesti vsi naši dosedanji bralci, prijatelji in sodelavci. Izpolnite zato priloženo naročilnico in jo od-pofiljite na upravo »Pavlihe« v Ljubljani, Go-sposka ulica 12, ali pa na »Toti list«, Maribor, Kopališka ulica 2 — ln vsak teden boste sprejeli na dom »Pavliho« s prilogo »Toti list«. Prav tako bo novi list v prodaji na vseh kolportaž-nih mestih kot doslej In tudi v lokalu »Totega lista« v Mariboru, Kopališka 2. Celoletna naročnina ra združen »Toti list« s »Pavliho« je 500 din letno, polletno Z60 In četrtletno 125 din. Položnico za plačilo naročnine sprejmete takoj s prvo številko lista, ko odpošljete naročilnico. Vsem dosedanjim sodelavcem se priporočamo še za nadaljnje sodelovanje ln jim sporočamo, da lahko pošiljajo prispevke kot dosedaj v Maribor, Kopališka t|l. 2, ali pa naravnost uredništvu »Pavlihe« v Ljubljano, Gosposka ul. 12. UREDNIŠTVI »PAVLIHE« ln »TOTBGA LISTA« mA /WJ** • Jfc vdOw Cj?&(yWM iNOZiMSI^ fes ZMRZNJENA KULTURA Obupni klic ▼pijočega v — mrazu. Slikar: »Tole slik« vam lahko najtopleje priporočam — te urno r okvira Je vsaj pol ku-blka p rima bukovega lesa...« Zapeljiva ciganka in tisočak (Po-pustna meditacija) Začelo se je s pustom. Ne, rre, zmotil sem se! Začelo se je s tihim tednom v najini družinski koaliciji. Ne, tudi to ni povsem točno... Kako bi rekel? — Tihi teden in pust, oba sta kriva, da je do tega prišlo. Toda to je zelo zapletena stvar, kot so sploh zapleteni zakonski problemi. Najbolje bo, da vam lepo zapovrstjo razložim ... Sprla sva se kot po navadi zaradi neke malenkosti. Ne spominjam se več kaj je bilo. Vem le to, da bi morala njena obveljati. Tokrat — izjemoma — nisem popustil. Naredila je šobo in — umolknila. Začel se je štrajk. Samega sebe sem prepričeval, da ne bom popustil niti za las. Ona menda enako. Tako je bila v hiši pet dni poetična tišina in na večer petega dne sem se lepo obril, oblekel temno obleko in se odpravil od doma brez obvestila, v katero smer bom zapeljal barko. Ona se je medtem odpravljala spat. Namenil sem se na pustno zabavo. Bil sem zgoden ln v lokalu še ni bilo potrebnega razpoloženja. Naročil sem steklenico »boljšega« — privoščimo si, saj samo enkrat živimo — in se skušal vživeti v razpoloženje pustnih norčij. Prihajale so maske, godba je igrala, vino je bilo dobro — natakar še steklenico — ura je tekla, vino je teklo, maske so se vrtele in — zakaj bi ne bili veseli.. Začel sem pogledovati okrog sebe. »Hm,« sem preudarjal, »tale kaval32ia H G u M e — Saj je jasno, čemu tl zunanji ministri odlašajo i konference na konferenco rešitev mednarodnih problemov. V inozemstvo radi potujejo! Bralčeva smrt Takrat, ko Je zadnja dva lista odprl, zamolklo Je kriknil, oči Je zaprl, potem pa izdihnil. Kje vzrok Je te drame? Ta dan je slučajno bil list — brez reklame! Poetu živlienskih modrosti Na drobno prodajaš življenjske modrosti, po gramu na mernik besed — kot zdravilo. A vendar srčno bi te prosil, oprosti, prodaj vso modrost kar na enkrat — na kilo! Repetitio e*t mater .. . (Našim ponatlskovalcem) Ce tekma plemenita ne uspeva, kdo je najboljši literat, uspeva vsaj naj tisti, ki premleva, eno stvar po največkrat... »Ljubica,« sem dejal svoji ženi, »bodi tako prijazna in mi prišij gumb na dežnem plašču. Včeraj se mi je odtrgal in padel pod omaro v predsobi. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme in zato se lahko zgodi, da ga bom potreboval!« »Seveda, srček!« Je dejala in me poljubila. Opoldne sem se vrnil In vprašal ženo: »Dragica moja, ali si kaj mislila na moj plašč?« »Seveda sem, ljubi moj!« je dejala. »Kaj pa gumb? Sl ga prišila?« »Ne, srček!« je dejala In nabrala Sobico. »Imela sem toliko dela...« »Pa sem te vendar prosil!« sem dejal s tako rahlim očitkom, kolikor je le mogoče. Zena me ni pogledala in ko sem jo prosil odpuščanja, ml je milostno dovolila poljnb na čelo. »Kaj pa jutri, ljubica? Boš prišila?« »Bom,« Je obljubila s pol solze ▼ očesu, »bom, če obljubim!« Ko sem prihodnjega dne prišel domov, sem te med vrati vprašal: »No — srčece, kako je z mojim gumbom?« »Oh, kako sl siten! Komaj pridel domov! Jaz tistega tvojega gumba enostavno nisem mogla najti!« Potem sem vzel metlo ln potegnil gumb z dvema kilogramoma prahu Izpod omare. Zena je vzela gumb in obljubila, da ga bo takoj prišila. Po kosilu ... Zopet sem prišel Is pisarne. »Ljubček, daj ml takoj tvoj dežni plašč,« ml je dejala tena, »da tl končno prilijem gumb!« »Prepozno!« sem dejal, »kajti sedaj ml ga Je prišila naša strojepiska v pisarni.« Zena Je dobila vlažne oči, usta so se JI našoblla, nesreča se je bli-lala... »Toda srčece!« sem jo potolažil, »saj sem se samo šalil! Hotel sem te samo podražiti zaradi tvoje pozabljivosti!« Odhitel sem na hodnik, naglo odrezal gumb, ki mi ga je prišila strojepiska ter odnesel tako plašč k ženi v sobo. Oh, kako viharno me je potem objela in poljubila! Vse je bilo zopet dobro! Čez teden dni sem zopet dejal naši strojepiski v pisarni: »Ali bi mi hoteli še enkrat prišiti tale gumb?« »Oh,« se je začudila, »saj to je vendar isti gumb, ki sem ga vam pred tednom prišila! Vidi se, kako slabo znam šivati! Upam, da se bom dotlej, ko se poročim, vendarle naučila šivati gumbe ...!« »No,« sem dejal, »takrat tega ne boste več potrebovali...« Brivska BRIVEC i if DROBNA RESNICA Denarnica in dežnik učinkujeta samo takrat, kadar sta odprta! BOLJE DR2I OA, KOT... F o o m * »No, kako je z vašo nogo Po tisti poškodbi, ki ste jo debili, ko vas je povozil avto? Se vedno ne morete hoditi brez bergel?« »Veste — zdravnik sicer pravi, da bi lahko, toda odvetnik, ki me zastopa pri sodišču, pravi, da raje ne!« Zaspal sem. Res, to še ni nič hudega. Nekateri spijo doma, drugi v gostilni, tretji zopet v pisarni — in ti slednji spijo navadno najslaje, ker gre to na državne stroške. Nekateri spijo ponoči, nekateri podnevi, nekateri pa vse življenje in se potem, zmešani od spanca, ogorčeno pritožujejo, da Je svet zmešan... Jaz pa, državljani, sem zaspal pri radiu. Vem, grešnik sem, kajti vati ali volti ali kako se jim pač reče — v fiziki sem bil vedno bolj slab — so tačas tekli ln kar zgrozi me ob pomisli, da bi morda zaradi tega kak drug zaveden državljan spričo pomanjkanja elektrike moral v klet po drva, namesto da bi si enostavno pri električni pečki grel svoje zaslužne nožne palce. Toda to vse ne spremeni na dejstvu nič. — Zaspal sem in kot nalašč, sanjal čudne sanje. Nenadoma sem se znašel na vrhu visoke gore. — Ne, to me ni presenetilo. Nekako smo se že navadili teh naglih sprememb. Toda to, da sem se znašel tam med samimi bogovi in boginjami — to me je le začudilo! Ali nismo že opravili s to zmešano božansko šaro!!! Saj odkar je šel moskovski batjuška med krilatce in ga je papež nekajkrat grdo polomil, je ta sorta že vendar skoro ob ves kredit — in to je najhuje, kar se komu še lahko pripeti v teh časih kupovanja na obroke! Zamerilo se ml je vse to in odrinil sem z vrha starogrškega Olimpa (da sem se znašel prav tam, so bistroumni bralci gotovo že sami uganili!) tja proti dolini. Toda odkar so v sanjski deželi uvedli distribucijo čevljev preko trgovinske mreže, so postali čevlji takšna dragocenost, da sl jih jaz, kot sanjska duša s sistemiziranim delovnim mestom in rednimi dohodki, nisem mogel privoščiti. Zato so me kaj kmalu zabolele bose noge in sedel sem v hlad — kjer k sreči še niso odprli kakšnega gostinskega podjetja, ki bi točilo malvazijo po 320 ... V tem pa, glej, prisede k meni dekletce. Starost bi ji težko presodil, toda po zunanjosti sodeč, ji oče . In potem dobim, prosim, le petnajst dinarjev za obliže!« : cxx>ooooooooo« Akutno-neak gotovo zapije sproti vse otroške doklade — tako zapuščena je bila. Odmaknil sem se — saj človek nikoli ne ve, kje lahko kaj stakne — toda ona se mi je le bridko nasmehnila: »Ne beži pred menoj, človek! Erato sem, muzg ljubezenske pesmi...« »Tristo vragov!« sem se prestrašil. »Muza? Kakšna pa si!?« »Kakšna?« se Je bridko nasmehnila. »Takšna, kakršno ste me napravili vi, ljudje! Kdo pa se dandanašnji še sploh zmeni za ljubezensko pesem? Se zaljubljenci si brenčijo i>oogie-woogie na ušesa in edino kak zmešan poetek, ki bi rad na vsak način zaradi penzije pririnil v društvo književnikov, se me spomni...« Zamislil sem se. In komaj sem se spomnil lolažilne besede — je že ni bilo več. Pač — tamle je prihajala druga. Reči moram, bila je močno nespodobno oblečena (mladini izpod 16 let prepovedano!), pa tudi sicer ni kazala najboljše kondicije. »Polyhymnija sem,« je dejala »boginja plesa.« »O strela!« sem se prav nespodobno začudil, kajti to muzo sem si vedno predstavljal v takšni starinski nemogoči obleki, v kakršnih plešejo naše baletke odrsane dunajske valčke na veselih večerih. »Da, da! Do tega,« je dejala In pokazala po sebi, »so me spravili Jiterborg, Be-boop. Samba. Creep in podobni moderni plesi.« 'Vzdihnila je še, potem pa je že ,ii bilo več. Toda še preden sem se prav zavedel, pa je že sedela poleg mene tretja — le da morda še bolj zapuščena in uboga kot prvi dve. Kratke nesodobne ODLIČEN UPRAVITELJ »Ali si že zopet tu? Saj sl videla ta gledališki komad že dvakrat.* »2e! Toda ne v tej obleki.* Detektiv: »Našel tm vašo taščo, ki Je izginila brez sledu pred tremi meseci.« Mož: »Kaj je rekla, ko ste jo našli?« Detektiv: »Nič « Mož: »Tedaj ni bila moja tašča.* Brez besed TEHNIČNI NAPREDEK »Vidite, od tod naprej pa gre brea-iiSno...« Bila sem pri svoji teti na obisku. Z vsemi mladimi ljudmi je postopala zelo taktno. Nekega večera sem stala pred vrati z mladeničem, s katerim sem bila na zabavi dalj časa, kakor se je njej zdelo spodobno. Vsled Ir -a je vstala iz svoje tople postelje in i. -ma z okna zaklicala: »Ce bi vidva vedela, kako lepo je v postelji, tedaj ne oi tako dolgo stala zunaj na mrazu « UPANJE Pred veliko prodajalno ur v Pragi stoji dolga vrsta ljudi. Mimo pride možak in vpraša: »Zakaj pa stojite tukaj?« Iz repa mu je nekdo odgovoril: »Ne veste? Iz bratske Sovjetske zveze so prispele ure in budilke!« »O, prekrasno!« se je razveselil možak. »Potem se bom še jaz nastavil, morda je tudi moja med njimi...« ANEKDO TE PAJEK Ko Je bil Mark Twaln urednik nekega majhnega časopisa, je prejel pismo naročnika, v katerem ga ta sprašuje, kaj naj to pomeni, da je našel v zadnji številki časopisa med stranmi pajka. Mark Twain mu Je v Časopisu takole odgovoril: »Dragi bralec! To, da ste našli pajka, ne pomeni niti nič dobrega niti nič slabega. Pajek je bil namreč samo radoveden, kateri nesodobni trgovci še niso dali v naš časopis reklame. Ce bi ga našel, bi takoj stekel k njemu in napravil na njegovih vratih mrežo, ker bi ga taro gotovo nihče ne motil...« RADODARNOST Dumas je bil večkrat v denarni stiski ln je Imel pogosto v gosteh sodne Izterjevalce. Nekoč so ga prišli prosit, če bi dal 20 frankov za pogreb siromašnega sodnega izterjevalca. Dumas Je Izvlekel denarnico ln vzkliknil: — Evo vam 40 frankov, pa pokopljite raje kar dval — To Je torej tista opeka! Kdo bi le vedel — bo padla ali ne fco? Babica pripoveduje (samo za poslušalce radia) »Tako, otroci, če boste pridni, vam povem lepo pravljico!« je dejala babica in otroci so seveda obljubili. Babica pa je začela: »Nekoč je živela mlada princeska, ki je bila silno radovedna...« in babica je povedala vso pravljico o Trnuljčici, nesrečni začarani princeski ln kraljeviču, ki jo je s poljubom odrešil, ter končala: »... in tako sta živela princeska in njen kraljič še dolga dolg* leta srečna ln zadovoljna.« Babica jo umolknila, toda otroci se niso premaknili. »No?« Je vprašala babi* ca, »otroci, ali vam Je bila všeč pravljica?« tualne sanje »Kilo sem, muza zgodovinskih ved!« je povedala ln kot odgovor na moje nemo vprašanje nadaljevala: »Gledaš, kakšna sem! Ali je čudno? Dandanašnji se ljudje še niti za to ne zanimajo, kar se dogaja okrog njih! Od kod bi imeli potem razumevanje za zgodovino? Zame se zmenijo samo še profesorji, ki me v kalupih tlačijo v učne načrte ter glave ubogih otrok ter še kakšni politikanti, ki me posiljujejo, da bi dokazali svoje zgodovinske pravice do tujih ozemelj!« Ko Je to rekla — že je izginila. Namesto nje pa so prišle po stezi mimo še tri deklice, ena v bolj obupnem stanju kot druga »Jaz sem Kaliopa. muza elegične poezije. Name se spomnijo ljudje samo še takrat, kadar odplačujejo svoja obročna posojila.« »Jaz sem Melpomena, boginja tragedije. Sedaj Je vse to, kar se z mano dogaja, samo še komedija. Poglej si samo naša gledališča. Tudi gledaliških kritik, ki so dandanašnji še najbolj čista oblika tragedije, se odpovedujem, odkar plačujejo honorarje zanje po številu vrstic « »In jaz, jaz sem Urania,« se Je predstavila po vrsti še tretja, »boginja astronomske' znanosti. Le poglej me,, je dejala bridko, »kakšen spaček sem. Edino trgovska mreža in nakupovalci me še cenijo, ker sem, pravijo, prikladna za izračunavanje cen. Za zvezde pa se — razen za tiste filmske, tridimenzionalne z atomskimi oblinami — tako nihče ne zmeni več!« Sklonil sem glavo, globoko pretresen. Tako sem bil pretresen, da sem se komaj upal ozreti, ko se je dotaknila moje rame rahla roka. »Talija sem, muza komedije! Nikar me ne glej tako prestrašeno! Saj to, kar imam, Je tako vse na račun subvencij — od ljubiteljev je bolj malo!« ^Oprosti!« sem se rahlo skušal upreti, »jaz sem tudi abonent v gledališču...« »Morda, morda,« se je nežno nasmehnila in me pogladila po rokavu, vendar se bojim, da hodiš tudi ti, kot mnogi drugi, v gledališče samo zato, ker hoče tvoja žena kje pokazati novo obleko...« »Primo'duš!« sem zaklel, potem pa naglo utihnil, kot da bi se nečesa spomnil. »Veš — je pa tudi res — vsaj malo boljši' repertoar bi lahko 4meli v gledališču ...« »Vem, veml« me Je prekinila ln ostro pogledala. »Saj vem, kaj bi rad povedal. Rad bi, da bi upeljali zopet opereto v Talijin hram ...« Nisem ji še imel časa kaj odgovoriti, ko sem začuden videl dve novi kazni, ki sta bili še bolj čudni kot vseh sedem dotlej. Oblečeni sta bili sicer v nove, toda pisane in skrajno neokusne obleke, vse načičkane in našemljene — ena je imela celo kravato okrog vrata, pili sta neko čudno pijačo s še bolj čudnim imenom, na nogah sta imeli pravljično lepe usnjene čevlje, s pripadajočimi nogavicami seveda, in peljali za seboj celo nov, novcat — bidkelj »Vidiš,« mi je tedaj zašepetala na uho Talija, »to sta Euterpa. boginja glasbe, in Terpsihora, pevska muza. Te dve vidiš, živita dobro; živita bogato, ne vesta kam s honorarji, kam z naročili, kam s častmi! In ljudje ju poslušajo vsak dan, dan na dan ju morajo poslušati, zjutraj, opoldne in ^zvečer! In vse to samo zato. ker sta se prodali — ža radijsko rekla- Zbudil sem se. Radio je še vedio igral — pravkar je bita na sporedu radijska reklama In pri tem mi je postalo nenodoma žal. da tudi te dve zadnji muzi nista raje ostali ubogi, zapuščeni in zaničevani — ter odklopil radio »Seveda!« so dejali otroci, »le do konca nam io moraš povedati!« »Saj sem jo povedala do konca, vendar! PrincesKa ln kraljič sta živela dolga dolga leta in še danes živita, če še nista umrla!« »Ne, ne, babica, pravljica še ni koneot« so klicali otroci. •Prav,« se je vdala babica, »in imela sta celo Šumo otrok. Toda sedaj je pravljice prav zares kone<.« »Saj ni res, babica!« so nato vzkliknili otroci, »nisi nam še povedala, za katero podjetje je ta tvoja pravljica reklama. Za pravljico o Pepelki že vemo ...« PESIMIST »Ne razumem in ne razumem ljudi, kako morejo trditi, da je čas zlato. Jaz imam časa vedno na pretek, zlata pa niti trohice...!« KISLA SALA — Videl sem citrone za trideset dinarjev! — Grozno! Torej stane sedaj 30 dinarjev že če jih samo pogledaš...? ZANIMIVO — Ne, to je samo seznam. komu vse sem posodil ostale... — In te sad oje U.ijige no posediie nikomur? ODLIČNA IZNAJDBA SOŽITJE — Reci kar hočeš, takte sesalec za prah je le odlična iznajdba! JUNAK Pravijo, da je modri kralj Salomon razumel go-vorico ptic. Zato so ga vse ptice tudi spoštovale kot svojega gospodarja. Nekega jutra, ko je Salomon zelo zgodaj vstal, je slišal takle razgovor s strehe svoje palače: »Poglej samo,« je dejal na strehi en vrabec drugemu, »kako smešno je ponosen kralj Salomon na to svojo ogromno palačo! Pri tem pa ml Je treba samo trikrat krepko zamahniti s perutmi — in ▼se se zruši v prah In pepel!« Pri tem se je košato postavljal pred občudujočimi pogledi drugega. Kralj Salomon, ki je slišal in razumel te besede, je poklical vrabčka k sebi. Trepetaje Je vrabček ubogal povelje. »Kako se le upaš tako nesramno hvalisati, tl čveka nesrečna!« je zagrmel kralj. Vrabec je pričel prositi: »O. mogočni kralj — tisočkrat te prosim oprošče-nja, toda vrabec, kateremu sem dejal te besede, je — moja šena!« Tedaj se Je modri Salomon razumevajoče nasmehnil: »Prav Imaš, vrabec! Naj ti bo odpuščeno! Možje morajo veljati ▼ očeh žena kot junaki...« Vrabec Je vesel odletel nazaj na streho ln Salomon je slišal nato, kako jo vrabica vprašala vrabca, kaj mu je dejal kralj ln kako je vrabec odgovoril: »Veš — pravkar sem na kraljevo prošnjo svečano obljubil, da ne bom nikoli preizkušal svoje moči nad zidovi te palače...!« Sovjetski časopis »Pravda« je priobčil pred kratkim naslednjo notico: »V Rostovski ulici so našli truplo neznanega človeka. Razen nekaj časopisnih odrezkov iz »Pravde« in obveznic državnega posojila niso našli pri njem nobenih znakov nasilja ...« Ko je leta 1914 izbruhnila vojna med Anglijo in Nemčijo je dobil coloiiel MeCuire na nekem osamljenem oporišču v Afriki brzojavko: »Vojna izbruhnila stop aretirajte vse sovražne državljane.« Colonel MeCuire je zbral svoje vojake in izvršil svoje povelje. Po treh tednih je končal to obširno delo in nato poslal brzojavno poročilo: »Aretiral sem pet Nemcev, sedem Francozov, tri Belgijce, dva Rusa in enega Avstrijca stop Prosim za sporočilo, s kom smo v vojni!« V izraelskih kasarnah so pred kratkim nabili na oglasnih tablah za vojake pravila o obnašanju. Med ostalim je bil tudi ta stavek: »Vojakom je načelno prepovedano, da bi poskušali dajati generalom dobre nasvete...« V neki londonski ulici Je te dni pritekla na ulico neka vsa zadihana žena in prosila prvega človeka, naj Ji za božjo voljo pomaga! Mož Je odhitel z ženo v njeno stanovanje, kjer je njen sinko pravkar požrl kovanec. Mož je pograbil dečka za noge, ga dvignil v zrak in tako dolgo stresal, dokler ni dečku novec res padel iz grla. »Kakšna sreča!« Je vzkliknila mati, »da sem pravd na vas naletela, gospod doktor!« »Toda saj nisem zdravnik, draga gospa,« je odgovoril mož, strokovnjak za iztresanje novcev iz ljudi, »jaz sem samo finančni uradnik ...« Bob Hope, znani ameriški komik, je pred kratkim gostoval tudi v Londonu. Svoj program je začel z besedami: »Prispel sem Iz Amerike z .United States1 (največja ln najbolj luksuzna ameriška ladja); to ladjico smo zgradili s tistimi 81 milijoni dolarjev, ki so nam še ostali po zadnjem Churchillovem obisku v Ameriki...« »Ali se ne sramujete?« je vprašal sodnik v Alabami 75-letnega Jeffa Mallana, »da še taxo star kradete avtomobile?« »Gospod sodnik, oprostite, toda ko sem bil jaz še mlad, ni bilo avtomobilov!« Ko je prispel polk iz Texasa na Korejo, je komandant polka držal moštvu lekcijo o lepem vedenju. »...Predvsem pa glejte, da se boste lepo vedli ln da boste živeli s tukajšnjim prebivalstvom v dobrih odnosih. Če vas bo kdo skušal prepričati, da jo Azija večja kot Texas, bodite velikodušni in mu dajte prav in mu ne poskušajte dopovedati s pestmi, da je ravno nasprotno res!« Pri nekem ameriškem tovarnarju avtomobilov je zazvonil telefon. »Je tam Mr. X osebno?« »Da, jaz sem. osebno! 2elite?« % »Ali Je res, da sto v vaših tovarnah Izdelali avto v enajstih minutah?« »Da,t je dejal Mr. X ponosno, »to j« popolnoma točno, do pičice ...« »No, potem,« Je odvrnil glas v telefonu žalostno, »potem sem prav gotovo jaz kupil ta voz...« Pierre Brasseur je pripovedoval tole zgodbico: — V kavarni sem nekoč spoznal Človeka, ki je vzdihoval nad slabimi časi, rekoč: »Da bi našel službo, sem moral prepešačiti preko 100 km.« Vprašal sem ga: »Ali se tam, kjer ste bili, ni nihče brigal za vas?« »2e«, je odvrnil mož, »toda prav malo. Na občini so mi dali 500 frankov podpore, župnik ml je dal prav toliko ...« Postal sem pozoren: »Kaj pa Borza dela?« Mož je zamahnil z roko: »Oh! O njej mi nikar ne govorite! Pomislite: hoteli so mi preskrbeti službo!« V Turinu so obsodili nekega Mattea Orosola zaradi zbujanja Javnega pohujšanja. Matteo se je namreč v treh primerih ponoči splazil v tovarne do spečih nočnih čuvajev, jih zbudil in nato pobegnil... Senzacija iz leia 1970 '30 — Samo dve strasti poznam v svojem življenju: glasbo in kajenje pipe... DOSLEDNA NACIFIKACIJA Nekje v Nemčiji je mož gledal ženo, kako prebira krompir. »2ena, kaj pa počneš?« Jo je vprašal. »Ali ne vidiš, denaclficl-ram krompir!« »Kako — denacificiraš?« »Seveda! Delam tako kot pri nas v Nemčiji. Manjše mečem v stran, večje komade pa spravljam, da jih uporabim prihodnjič ...« ZAVZETE ŽENE — Pomisli, draga, končno sem le ugotovila, kje preživlja moj mož vso noči! — Kako si prišla na to? — Sinoči slučajno nisem imela ničesar na programu pa sem že ob desetih prišla domov. Kaj misliš, koga sem našla doma v fotelju? — No, koga? — Svojega moža .. .1 DVE UGANKI OBRESTNI RAČUN Trideset odstotkov plače — kratke hlače. Tri četrt in nekaj plače — hlače dopetače. (J3}3ia —£sp g od uidBuid^) ČUDNA ŽIVAL NI ne koza, niti krava, vendar molzna je Hval, dokler se tl'pokorava, ze ne boi je molsti bal. (d[iuo[ox) VEČNA UGANKA »Ali Ja tvoj oče ozdravel, ko mu je zdravnik predpisal tisto strogo dieto?« »Tega nihče ne ve. Umrl je namreč zaradi gladu!« Brez besed Po resnično čudnem slučaju nam je prišel v roke neki časopis iz leta 1970, ki prinaša na svoji prvi strani izredno senzacijo: »UČITELJ - GLASBENIK Te dni je naš specialni dopisnik odkril v vasi N. nekega učitelja po imenu X. Y., ki se kljub modrim sklepom vodstev naših učiteljišč iz leta 1954 o ukinjanju obveznega glasbenega pouka na učiteljskih šolah še vedno bavi z gasbenim delom na vasi. lenovaai učitelj ae iz neznanih razlogov brani tudi prepustiti vaški pevski zbor župnemu organistu In cerkovniku ter vztraja na nazadnjaškem mnenju, da je to učiteljevo delo, čeprav je citirani modri sklep iz leta 1954 jasno predvi- del, da bodo za glasbeno kulturo na vasi skrbele poleg organistov še specialne Jazz-ekipe, ki bodo smiselno predelavale primitivne narodne pesmi v moderne šlagerje. Za učitelja X. Y. se kot za tipičen zgodovinski uni-kum močno zanimajo mu-zeologi ln arheologi.: NAPREDNA ŽIVINOREJA % F »Le poglejte! To je Mia najbolj Inteligentna krava! Pred novinarskim plesom Ljubezen je lepa Stvdentska ljubezen •Hr5~ D — Tukaj postavite boljše stole — za to mizo sedijo »sil naročniki in ti morajo že tako marsikaj prenesti! Peter je s trepetajočim srcem zavrtel telefon — ni čudno, saj je klical Heleno, najlepše in najbolj ljubljeno dekle! Toda iz . telefona mu je namesto ljubljenega glasu oboževane Helene zadonel glas njene matere: »Ne, moje hčere ni doma. Toda pustila je neko sporočilo. Če ste vi Milan, potem Jo morate počakati danes zvečer ob osmih pred kinom. Ce ste Slavko, se dobita popoldne ob štirih v slaščičarni. Ce ste Ivan, vam moram sporočiti, da jo najdete sedaj ob dveh popoldne na oglu pri trgovini, če ste pa Peter, potem pokličite morda jutri Se enkrat...« DOSLEDNOST Profesor je v šoli pri pouku fizike vrgel kroglo v zrak in jo zopet ujeL »No, Peter, povej mi, na kaj si mislil pri tem, ko sem vrgel kroglo v srak?« »Na zakon o težnosti, tovariš profesor.« »Odlično! In tl, Janez?« »Na zakon o prostem padu.« »Zelo dobro! In tl Stanko?« »Na stanovanjsko vprašanje.« »Kako pa prideš do tega, da pri fiziki misliš na stanovanjsko vprašanje?« »Ker je pisalo v časopisu, da moramo vedno misliti na stanovanjsko vprašanje, tovariš profesor!« MLADOPOROČENCI »Koliko Časa boste pa *e potrebovali?« SKRIVNOST »Pravijo, da žene ne znalo obdržati skrivnosti zase. Pri tem pa še po desetih letih zakona nisem mogel zvedeti, zakaj potrebuje vedno toliko denarja!« VLJUDNOST — Zadnje čase opažam, da so postali natakarji silno vljudni z menoj. Odkar sem zadnjič enemu pozabil plačati, stojita vedno vsaj dva pri moji mizi! BOKSARSKA LJUBEZEN STRAHOTNA PRAVLJICA Zgodilo se ml je, da sem se zamudil na sprehodu z dekletom in tako ml Je na čuden način zašlo praprotno seme v hlačni žep. Tak sem odšel v neko našo znano restavracijo, da bi se okrepčal in naročil dobro večerjo. Pojedel sem in ko je prišel čas plačila, junaško poklical natakarja, ki je vzel svoj blok in računal. Juha........................................4° — kruh....................................... ®- dunajski zrezek ...................... • solata........................................!9— riž ........................................60-— 80,— : : :...................... 4.— M 1 vina napitnina 380.- ¥ 100.— fTafco •— med nama J« konec, draga moja! Ce me nočeš le videti, bol morala plačati vstopnino...« vsega skupaj Potegnil sem iz žepa denarnico in plačal — v tem pa sem se dotaknil praprotnega semena in čeprav niti ni bila kresna noč, in tudi praprotno seme pomaga razumeti samo živalsko govorico, cem tokrat nenadno in popolnoma neplansko razumel tudi govorico številk. Namesto računa, ki ml ga je napisal natakar, sem zagledal na listku račun, kot sem dejansko plačal: material za večerjo ....... 100. razsvetljava, kurjava, plače in akumulacija ............................ • • delci za zastonjsko hrano raznim uslužbencem ln sorodnikom . . Selež za ukradena živila v skladišču elež za pokvarjena živila zaradi malomarnosti .............................., delež za nepotrebna službena potovanja direktorja...................... vino. nabavna cena ................. plačano pohajkovanje uslužbencev razne pomoto naitaka*)a tv njegovo korist) ........................ napitnina ........................... vsega skupaj Oblila me je Zagrabil sem praprotno seme, ga vrgel 2coai akno in zaklel prosto po Prešernu: »Prekleto seme! Kaj pa je tebe treba bilo! — Koliko e bilo prej, ko te nisem vedel, kaj vse Sati s tako nedofno, okusno večerjo..;!« IS,— 36.— S».~ 13o^ V nekem ameriškem časopisu je bil objavljen takle oglas: »Pravkar sem se skregal s svojo prijateljico. Iščem dekleta s srčno kulturo, plavimi lasmi in veseljem do planin, ki bi mi spletla do konca moj pulover ...« Telefon. Ob treh ponoči. »Gospod doktor, tukaj je Janez Troha! Lepo vas prosim, pridite takoj k moji ženi — ima vnetje slepega črevesa!« »Toda gospod Troha — to vendar ni mogoče! Spomnite se vendar, da sem vaši gospej soprogi pred dvema letoma že izrezal slepiča. Ali ste že slišali kdaj o človeku, ki bi imel še drugega slepiča?« »2e prav, gospod doktor — toda ali ste že vi slišali kdaj za človeka, ki bi imel drugo ženo?« V kinu. Pred starejšo, zelo korektno gospo sedita fant in dekle. Fant ves čas sili v dekle in gospej gre to nenehno dvorjenje že na živce: »Cujte,« Je dejala mlademu možu, »ali ne bi mogla vidva tega opravljati pri vas doma?« Fant se Je obrnil ln dejal: »Oh, gospa, kako hvaležen bi vam bil, če bi jo vi pripravili do tega!« V angleškem parlamentu je pred kratkim -opozoril neki laburistični poslanec, da je bilo v Angliji za časa laburistične vlade več rojstev. Takoj nato je vstal neki poslanec konservativne stranke, ki je nasprotnik politike podržavljeva-nja laburistov, in dejal: »Mogoče! Toda tega uspeha nismo dosegli s podržavljanjem, temveč samo s privatno iniciativo!« PRAZNOVERJE »Ali ne veš, draga moja, da pomeni razsuta sol na mizi prepir v hiši? Naglo vrzi prgišče soli preko levega ramena, da se ne skregava!« »Danes sem tla sveže očistila — se že raje prepiram!« »Prav, pač ne spadava več skupaj! Greva narazen! Toda kdo bo plačal sedaj kavo?« REŠITEV PROBLEMA — Zakaj se konju ne mečka koža? — Zato, ker ima zadosti žime! FIKSNA IDEJA Gospa Korenčkova iz tretjega nadstropja je dala poklicati hišnika, da bi ji popravil vodovod. »Da, da!« je dejal hišnik gospej Korenčkovi, »jaz moram biti pri tej hiši pač za vse. Poglejte, sedajle sem vodovodni inštalater, pred eno uro pa sem bil živinozdravnik . . .« »2ivinozdravnik?« se je začudila gospa Korenčkova. »Da, živinozdravnik!« je ponovil hišnik. »Veste, ta najemnik, prav nad vašim stanovanjem, saj veste, nekoliko čudaški je, me je poklical, da sem pomagal držati njegovega peteliina, ki ga redi že dve leti vsem prepovedim navkljub v svojem stanovanju. Sedaj je petelin zbolel in jaz bi mu naj pomagal dati zdravilo.... Kaj pa vam je, gospa Korenčkova!?« je prestrašeno vprašal hišnik, ko se je gospa Korenčkova vsa bleda sesedla na stol. »Kako ste rekli?« je trudoma vprašala hišnika. »Petelina? In jaz ... jaz ... Jaz hodim že dve leti k zdravniku za živčne bolezni, ker vedno slišim kikirikanje petelina ...« PRIMERA Ta voz škriplje kakor galerija v mariborskem gledališču! NAROČILNICA S tem naročam pri Vas en izvod tednika »Pavliha*, ki mi ga pošiljajte na naslov: pošta ulica ..—............................ štev....... Naročnino bom poravnat takoj, ko prejmem poloinico, na Vaš tekoči račun. (lastnoročni podpis) ❖ Cotrtle r Norinar«k.u diovcuijc, poverjeniitro Maribor • Uredniitto in uprava; Maribor, Kopaltlka S — T#i 1(H> din