PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se .je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
linije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 270 (12.902)
Trst, nedelja, 15. novembra 19t
o
Danes začetek posvetovanj za sestavo nove vlade	|
Gona vrnil mandat predsedniku Coasigi in tudi formalno sprožil vladno krizo
Predsednik republike odpovedal vrsto obveznosti na tujem - Izhod iz slepe ulice odvisen od dobre volje strank - Možnost razširitve večine na zelene in radikalce?
RIM — Kriza je torej formalna: Go-ria je vrnil državnemu poglavarju predsedniški mandat, Cossiga pa-si je, kot piše v uradnem sporočilu, »pridržal pravico o končni odločitvi in zaprosil Gorio, naj ostane s kolegi še na tem položaju, dokler ne bo izpolnil tekočih obveznosti«. Obreden postopek torej, ki ne dovoljuje svojstvenih tolmačenj in ne razodeva, kaj bo ukrenil predsednik republike.
Kriza je pravzaprav nepričakovana. Včeraj so bili vsi za nagel izhod iz kaše, a sam državni poglavar je razširil glas, da bi se rad čimprej posvetoval s strankami. Zapis posvetovalnega »koledarja« pa je "bil težji kot ob drugih takšnih priložnostih: Kvirinal je šele pozno sinoči sporočil, da bo začel Cossiga razgovore danes popoldne s predsednikoma senata in poslanske zbornice in jih nadaljeval z bivšimi predsedniki republike, vtem ko se bo sešel jutri s tajniki strank. Toda drugi del posvetovanj ni kot črno na belem: znamenje, da politične sile še niso izrazile Cossigi pripravljenosti nanje, a tudi, da bo ponovna sestava politične slike sila težavna. Poskusimo analizirati razne možnosti.
Prva: po posvetih lahko državni poglavar zavrne odstop Gorie in ga pozove, naj se spet predstavi parlamentu, še poprej pa seveda nadomesti liberalno predstavništvo, se pravi obrambnega ministra Zanoneja in vse tri podtajnike PLI. Takšno rešitev bi narekovalo npr. dejstvo, da ni večina, ki podpira vlado, »politična«, ampak »programska«, kot poudarjajo sami njeni člani; potemtakem ni med vlado in strankami, ki jo podpirajo, »političnega« odnosa. Ker pa so druge štiri stranke, ki še zmerom trdijo, da podpirajo »program«, same sposobne obnoviti zaupnico vladi, ni nobene politične ali ustavne ovire k temu, da nadaljuje Goria po svoji poti.
Druga možnost: predsednik republike sprejme Goriov odstop in mu zaupa mandat o sestavi nove vlade. Ker pa bi šlo za pogajanja »ex novo«, bi lahko Goria spet poklical v vlado liberalce in raztegnil večino na zelene in radikalce (slednji so to včeraj tudi formalno zahtevali) ter izoblikoval novo, politično ali programsko večino.
Tretja možnost: Cossiga poveri mandat kakemu drugemu demokristjanu.
Trenutno so možne vse tri rešitve, vendar se lahko vse skupaj kar naenkrat zaplete, odvisno pač od tega, koliko je tej ali oni stranki do prebroditve krize. Slika bo morda jasnejša že jutri, ko bodo stranke po notranjih posvetih seznanile s svojimi sklepi Cos-sigo. Zadeva pa ne bo preprosta, saj kaže, da se bo Cossiga odpovedal mednarodnim obveznostim, tako tudi enotedenskemu uradnemu obisku v Vel. Britaniji, kamor ga je povabila kraljica.
G. R.
Reakcije strank
SANDOR TENCE
RIM — »Osebno sem nekoliko zaskrbljen zaradi te vladne krize, tudi zato, ker sem mnenja, da velika večina ljudi ni razumela, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj so liberalci zapustili vladno koalicijo. Upam vsekakor, da se bo vsa zadeva čimprej razčistila in rešila.« S to zaskrbljeno, a hkrati dokaj optimistično izjavo je ministrski predsednik Goria dal rezumeti, da se krščanski demokraciji precej mudi in da hoče stranka relativne večine takoj oživiti dosedanje vladno zavezništvo. Seveda po možnosti z liberalci, v naj-slabšem primeru pa tudi brez njih. Položaj je zelo delikaten in gospodarska kriza trka na vrata, podčrtujejo jo vsi najvidnejši voditelji KD, zato je treba pohiteti in ustvariti politične pogoje
za oblikovanje nove vlade. KD, ki se na tihem boji novega spopada s socialisti, ima oči uprte v svoj spomladanski kongres ter ima zato ves interes, da bi vsaj do takrat prevladalo neke vrste »premirje« med vladnimi zavezniki.
Komunisti jemljejo na znanje nov razkol v petstrankarski večini in ugotavljajo, da je ta politična kriza dokončno pokopala obdobje vladne stabilnosti. Številnim nerešenim problemom je treba po mnenju komunističnega tajnika Natte sedaj dodati še negotovo gospodarsko situacijo in torej v prvi vrsti globoko spremeniti finančni zakon in državni proračun. KPI zahteva nove smernice pri izvajanju gospodarske politike, v smislu zahtev, ki so jih postavili sindikati, predvsem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik vlade Goria prihaja na Kvirinal
(Telefoto AP)
Z interventnimi zakoni o zamrznitvi plač in izdatkov
Jugoslovanska skupščina odobrila vladni protiinflacijski program
Prvi sneg v Sloveniji
LJUBLJANA — Po daljšem obdobju nadpovprečnih mesečnih temperatur je zima končno pokazala zobe. Temperatura je včeraj nenadno padla, tako da je dež prešel v sneg v Švici, Avstriji, v višjeležečih krajih severne Italije, v Sloveniji in v Gorskem kolarju.
Nenadno poslabšanje je kot običajno presenetilo voznike, v manjši meri cestarje, saj je prišlo do temperaturnega obrata v dnevnih urah. Snežilo je domala po vsej Sloveniji. Tako je na hitri cesti Ljubljana—Zagreb zapadlo tri centimetre snega, enake razmere so bile tudi na avtocesti Razdrto—Ljubljana, kar ni povzročilo večjih težav razen v klancih. Težje je bilo na mejnih prehodih z Avstrijo, kjer so bile obvezne verige, iz prometa pa so izločili vsa težja vozila in avtobuse. Zaradi prometne nesreče na avstrijski strani pa je bilo za' ves promet zaprto Korensko sedlo. Narasle reke so preplavile tudi več cest, da je prekinjen promet v smeri Celje—Laško in Arja vas—Titovo Velenje.
DEJAN VERČIČ
BEOGRAD — Včeraj sta nadaljevala z zasedanjem, ki se je začelo že v četrtek, oba zbora jugoslovanske skupščine. Po eni najbolj burnih razprav jugoslovanskega povojnega parlamentarizma sta oba zbora sprejela istoveten tekst zaključkov, s katerima sta potrdila protiinflacijski program vlade kot osnovo za spremembe v gospodarskem sistemu in stabiliziranje gospodarstva. S tem se je končala neformalna kriza Mikuličeve vlade.
Že pred zasedanjem skupščine je Mikuličeva vlada doživela oporekanje s strani Slovenije, Hrvaške, jugoslovanske mladinske organizacije, Gospodarske zbornice Jugoslavije, ekonomistov in še koga. Vladi so očitali, da s svojim antiinflacijskim programom prinaša le nadaljnje administriranje, ki je usmerjeno predvsem na konsolidacijo razmer v dobesedno bankrotiranih južnih republikah, ne uvaja pa odpiranja jugoslovanskega gospodarstva v svet, večanja izvoza in dosledno uvajanje trga in njegovih zakonitosti v jugoslovansko gospodarstvo.
Skupščina je Mikuličevo vlado podprla z večino: v zveznem zboru je za program glasovalo 121 poslancev, 28 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. V zboru republik in pokrajin pa je za glasovalo 58 poslancev, 14 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali.
Ljubljanski radio je v svojih poročilih posebej poudaril, da bodo proti vladnemu programu glasovali vsi poslanci iz Slovenije, in dodal, naj se preglasovanje Slovencev v zveznem parlamentu ne jemlje kot prispevek k zaostrovanju mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji.
Sprejeti vladni program za boj proti inflaciji vsebuje več kot sto dvajset točk. Razdeljen je v dve skupini ukrepov. Prva skupina so ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti takoj, drugi pa so dolgoročni.
Se isti večer je parlament začel sprejemati ukrepe. Na priporočilo vlade je zvezni zbor po hitrem postopku sprejel tri intervencijske zakone. Prvi omejuje državno porabo v letošnjem letu, drugi omejuje državno porabo v prihodnjem letu, tretji pa omejuje plače. Vse tri omenjene interventne zakone je parlament sprejel sinoči, vendar so Jugoslovani zanje izvedeli šele danes zjutraj. Gotovo da jih je najbolj razburil zakon o zamrznitvi plač. Nekaterim se od danes omejuje rast plač (povsem zamrzniti se jih pri 150-odstotni inflaciji ne da), deset gospodarskih vej z največjimi prijemki pa mora plače celo znižati za deset odstotkov. Interventni zakoni bodo veljali do konca prve polovice prihodnjega leta.
Pripomniti velja, da novi zakoni nikakor niso presenetili Jugoslovanov. V marsikaterem podjetju so si že pred zasedanjem parlamenta plače »preventivno« dvignili, marsikdo pa je v tem samozaščitnem duhu za vsak slučaj skočil čez mejo v Avstrijo ali Italijo po najnujnejše.
Nove težave z letalskim in železniškim prometom
RIM — V naslednjih dneh bodo spet hude težave z letalskim in že-lezniškim prometom zaradi stavk, ki so jih oklicali tako zvezni kot avtonomni sindikati spričo nepo-pustljivosti družbe Alitalia in dr-žavne železniške uprave do zahtev uslužbencev v zvezi z obnovitvijo delovnih pogodb. Upravičenim stavkam je treba, žal, prišteti možnost spontanih, torej nenapoveda-nih protestov iz vrst tako imenovane baze letališkega osebja, ki lahko vsak trenutek prekriža roke v brk navodilom sindikata, kateremu pripada. To pa je tudi medvedja usluga sindikalnemu gibanju.
Takšna »divja« stavka (4 ure) bo npr. jutri na rimskem letališču Fiu-micino pa tudi drugje v_ Italiji. V sredo bodo na vrsti uslužbenci, ki ’ se združujejo v CGIL, CISL in UIL in ki bodo stavkali na vsedržavni
ravni od 11. do 19. ure. Temu gre dodati drugih 40 ur stavke osebja,* ki sestavlja tako imenovane odbore COBAS (a ta naziv zavrača); ta protest bo dosegel višek danes teden s celodnevno stavko vsega letališkega osebja. V petek in soboto pa ne bodo šli delat piloti, asistenti in drugo leteče osebje. .
Kaj pa železničarji? Ce bodo CGIL, CISL in UIL potrdili splošno vsedržavno stavko za dne 25. novembra proti finančnemu zakonu 1988, bodo njihovi varovanci stavkali tedaj od 9. do 13. ure, isto pa velja za železničarje, ki so vključeni v avtonomnem sindikatu FI-SAFS-CISAL. Odgovor na vprašanje, ali bo splošna stavka ah pa ne, bomo dobili po sestanku med tajniki zveznih sindikatov, ki bo pojutrišnjem.
Odbojka: v ženski B ligi
Farco Meblo ni zadovoljil
CONEGLIANO — Farco Meblo na gostovanju v Coneglianu ni doživel katastrofe kot prejšnji teden doma s Sangiorgino, a dobljeni niz in razmeroma tesni zaostanki v treh izgubljenih setih ne morejo vliti prekomerne-* ga optimizma. Tudi tokrat namreč združena ekipa ni igrala dobro in je zamudila lepo priložnost, da bi premagala nadvse povprečne gostiteljice, ki so zaenkrat bleda senca lanskega živahnega moštva.
V tem srečanju tretjega kola ženske odbojkarske B lige sta si stali nasproti ekipi, ki ju ta čas tare podoben problem - veliko nezaupanje v lastne moči. Farco Meblo si kljub določenim znakom napredka očitno še ni opomogel od šoka iz prejšnjega tedna, Co-negliano pa je bil po dveh kolih še celo brez točk, čeprav je v prvenstvu štartal s precejšnjimi ambicijami.
Napovedovali smo boj živcev in tako je tudi bilo. Prisostvovali smo
grdi, nervozni in nepovezani igri. V bistvu je zmagala ekipa, ki je manj-grešila. Pri Farcu Meblu je bil vsekakor na zatožni klopi predvsem izredno slab sprejem servisa. Ta pomanjkljivost kot Damoklejev meč visi nad še-sterko, ki si zaradi napak v sprejemu hipoma zapravi prej nabrano zalogo točk. Boljši je bil tokrat blok, to pa zato, ker je Farco Meblo nastopil z nekoliko spremenjeno postavo. Garbini-jeva je namreč igrala na centru, Ma-verjeva pa v diagonali s podajačem. Ta zamenjava pa je imela tudi negativen stranski učinek, da je ekipa spet delovala nekoliko neuigrano.
Srečanje se je v bistvu odločilo v začetku tretjega niza, ko Farco Meblo po zmagi v drugem nizu in vodstvu 4:0 ni znal izkoristiti očitne zmede v vrstah gostiteljic.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Nogomet: 2:1 proti Švedski
Italija z zmago v sklepnem delu EP
□ □ □
Košarka: danes v Trstu
Jadran na zmago proti šibki Imoli
□ □ □
Memorial Zlatka Jelinčiča
Filipovič zamejski šahovski prvak
NA 14. IN 15. STRANI
Zaskrbljenost in previdnost v pričakovanju nadaljnjih pobud
kar zadeva davčno reformo in smotrno klestenje javnih izdatkov. Natta je tudi izrazil upanje, da kriza ne bo ohromila parlamenta, ki je v teh dneh angažiran z obravnavo mnogih perečih vprašanj. Vtis imamo vsekakor, da je vladna kriza močno presenetila tudi KPI.
Socialisti doslej precej previdno komentirajo razplet političnih dogajanj. Njihov zakladni minister Amato je skupno z ministrskim predsednikom Gorio tarča kritik liberalne stranke, ki ju obtožuje, da sta samovoljno izdelala finančni zakon ter da se nista okrog tega predhodno posvetovala z vladnimi partnerji. Craxi, kot kaže, noče v teh pogojih frontalnega spopada z demokristjani in raje posveča pozornost problemom, ki so vezani na tematike ljudskih referendumov. Na tem področju utegne v kratkem priti do »kratkega stika« s KD in PRI, ki se ne strinjata z nekaterimi temeljnimi stališči PSI glede energetske politike in civilne odgovornosti sodnikov.
Republikanci, ki niso kdove kako navdušeni nad vsebino finančnega zakona, so za čimprejšnjo rešitev vladne krize. To je v bistvu tudi stališče socialdemokratov, katerih tajnik Nicolazzi bi hotel zamenjati sedanjega ministra za javna dela De Roseja, ki je prav v teh dneh spet v središču ostrih polemik. Nekateri ga namreč obtožujejo ilegalnih poslov v zvezi s potekom zadnje volilne kampanje ter celo v zvezi s prodajo orožja. Radikalci pozdravljajo »jasno odločitev« PLI, zeleni pa pričakujejo, da bo ta vladna kriza odprla pot reševanju številnih problemov zaščite narave in onesnaževanja okolja.
V hudih težavah pa se je po petkovem »zgodovinskem sklepu« znašel liberalni tajnik Altissimo. Manjšina znotraj stranke se ne strinja z odstopom iz vlade in odkrito kontestira tajnikovo politično linijo. Hude pomisleke nad tem sklepom je včeraj izrazil tudi evropski poslanec Enzo Bettiza, kije iz Strasbourga dal vedeti, da se nikakor ne strinja z odstopom iz vladne večine.
47 povojnih vlad
predsedniki vlad	vladne stranke	datum sestave	datum odstopa	trajanje (dni)	trajanje krize
Parri	KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PDA.	20. 6.45	24.11.45	157	16
De Gasperi I.	KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PDA	10.12.45	1. 7.46	203	12
De Gasperi II.	KD-KPI-PSI-PRI	13. 7.46	■20. 1.47	191	13
De Gasperi III.	KD-KPI-PSI	2. 2.47	13. 5.47	100	18
De Gasperi IV.	KD-PLI-PSLI-PRI	31. 5.47	12. 5.48	347	11
De Gasperi V.	KD-PLI-PSLI-PRI	23. 5.48	12. 1.50	599	15
De Gasperi VI.	KD-PSLI-PRI	27. 1.50	16. 7.51	535	10
De Gasperi VII.	KD-PRI	26. 7.51	29. 6.53	704	17
De Gasperi VIII.	KD	16. 7.53	28. 7.53	12	20
Pella	KD	17. 8.53	5. 1.54	141	10
Fanfani I.	KD	18. 1.54	30. 1.54	12	11
Scelba'	KD-PSDI-PLI	10. 2.54	22. 6.55	437	14
Segni I.	KD-PSDI-PLI	6. 7.55	6. 5.57	670	13
Zoli	KD	19. 5.57	19. 6.58	396	12
Fanfani II.	KD-PSDI	1. 7.58	26. 1.59	209	20
Segni II.	KD	15. 2.59	24. 2.60	374	30
Tambroni	KD	2r>. 3.60	19. 7.60	116	7
Fanfani III.	KD	26. 7.60	2. 2.62	556	19
Fanfani IV.	KD-PSDI-PRI	21. 2.62	16. 5.63	449	36
Leone I.	KD	21. 6.63	5.11.63	137	20
Moro I.	KD-PSI-PSDI-PRI	4.12.63	26. 6.64	205	26
Moro II.	KD-PSI-PSDI-PRI	22. 7.64	21. 1.66	548	33
Moro III.	KD-PSI-PSDI-PRI	23. 2.66	5. 6.68	833	19
Leone II.	KD	24. 6.68	19.11.68	148	23
Rumor I.	KD-PSU-PRI	12.12.68	5. 7.69	205	31
Rumor II.	KD	5. 6.69	7. 2.70	186	48
Rumor III.	KD-PSI-PSDI-PRI	27. 3.70	6. 7.70	101	31
Colombo	KD-PSI-PSDI-PRI	6. 8.70	15. 1.72	527	33
Andreotti I.	KD	17. 2.72	26. 2.72	9	121
Andreotti II.	KD-PSDI-PLI	26. 6.72	12. 6.73	351	30
Rumor IV.	KD-PSI-PSDI-PRI	7. 7.73	2. 3.74	238	12
Rumor V.	KD-PSI-PSDI	14. 3.74	3.10.74	203	51
Moro IV.	KD-PRI	23.11.74	7. 1.76	418	36
Moro V.	KD	12. 2.76	30. 4.76	72	90
Andreotti III.	KD	29. 7.76	16. 1.78	536	55
Andreotti IV.	KD	11. 3.78	31. 1.79	326	48
Andreotti V.	KD-PRI	20. 3.79	31. 3.79	11	126
Cossiga I.	KD-PSDI-PLI	4. 8.79	19. 3.80	228	16
Cossiga II.	KD-PSDI-PLI	4. 4.80	27. 9.80	179	20
Forlani	KD-PSI-PRI	18.10.80	6. 5.81	220	33
Spadolini I.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	26. 6.81	7. 8.82	405	16
Spadolini II.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	23. 8.82	11.11.82	80	20
Fanfani V.	KD-PSI-PSDI-PLI	1.12.82	29. 4.83	150	97
Craxi I.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	4. 8.83	27. 6.86	1058	34
Craxi II.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	1. 8.86	3. 3.87	215	45
Fanfani VI.	KD	17. 4.87	28. 4.87	11	91
Goria	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	28. 7.87	14. 1.87	110	
Dopoldne v bolnici ameriške univerze
V Bejrutu eksplodirala bomba: 7 smrtnih žrtev
BEJRUT — Glavno mesto Libanona se spet pogreza v anarhijo. Kaže namreč, da ne more niti sirska vojska obvladati položaja in izgublja nadzorstvo nad številnimi med seboj sprtimi libanonskimi frakcijami.
Pred štirimi dnevi je na bejrutskem letališču eksplodirala bomba, peklenski stroj pa s<3 včeraj podtaknili tudi v bolnici ameriške univerze, ki se nahaja v muslimanskem delu mesta. Umrlo je sedem oseb, 21 pa jih je bilo ranjenih, mnogi izmed teh pa so v smrtni nevarnosti.
Iz policijskih virov se je zvedelo, da je bombo v bolnico ameriške univerze prinesla temnolasa ženska, stara okrog 40 let, ki je v atentatu tudi sama umrla. Očividec je dejal, da je ženska sedla na stol pred blagajno in je nervozno krfdila cigareto. Peklenski stroj je držala v naročju, 800 gramov eksplozi-
va C4 pa je bilo skritega v škatli čokoladnih bombonov. Bomba je eksplodirala ob pol dvanajstih, ko je pred blagajno, ki je postavljena nedaleč od dvigal, največ obiskovalcev. Zaradi tega je bilo število žrtev in ranjenih tako visoko, med žrtvami atentata pa je tudi nekaj sirskih vojakov. Tudi tokrat so sirske enote takoj obkolile območje in niso dovolile vstopa nobenemu tujemu novinarju.
Vendar ni bil atentat na bolnico edini včerajšnji primer nasilja v vzhodnem Bejrutu, ki ga od februarja nadzoruje 10 tisoč sir&jcih vojakov. Neznanci so namreč ubili 35-letnega Palestinca Faraža Abdalaha, direktorja šole, ki jo je v Bejrutu organizirala UNRWA, posebna agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem.
Jelcin v bolnišnici zaradi srčne kapi
MOSKVA — Zdravstveno stanje bivšega prvega sekretarja moskovske partije Borisa Jelcina je baje zelo kritično. Slabost naj bi ga obšla še pred plenumom, na katerem so ga odstavili. Dan kasneje, v četrtek pa so ga zaradi kapi sprejeli v kremeljsko bolnišnico, kjer se navadno zdravijo visoki partijski in državni funkcionarji. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanja, ali ni bil morda slab Jelcinov zagovor le posledica njegovega slabega zdravstvenega počutja. Vsekakor pa moramo zabeležiti, da je včeraj v podporo Borisa Jelcina demonstrirala skupina moskovskih univerzitetnih študentov, tovarniški svet moskovskega obrata Temp (bela tehnika) pa je zahteval objavo Jelcinovega posega, zaradi katerega je moral moskovski sekretar odstopiti. Oba primera zgovorno dokazujeta, da je bil dinamični sekretar priljubljen v tistih študentovskih in delavskih krogih, ki si želijo, da bi perestrojka hitreje napredovala.
Polk. Northa bodo upokojili?
VVASHINGTON — Polkovnik Oliver North, ključna osebnost v škandalu Iran-Contras-Connection, bi se lahko že maja upokojil. Takrat bo namreč imel minimalno »delovno dobo« za pokojnino. Polkovniku navsezadnje ne preostaja drugega, saj se ga hoče vojska za vsako ceno iznebiti. Pred kratkim so ga namreč premestili iz
urada, ki proučuje razvoj marincev, na še manj pomembno mesto. Prav tako so mu odvzeli stražo, ki je 24 ur bedela in pazila na njegovo varnost.
V sredo bi morata posebna preiskovalna komisija Kongresa objaviti sklepe o zadevi Irangate. Po vsem sodeč bodo objavili dva sklepa, demokratskega, ki bo obsodil Belo hišo, in republikanskega, ki ji bo prizanesel.
Predlog Daniela Ortege naletel na gluha ušesa
VVASHINGTON — Mirovni proces v Srednji Ameriki se kljub številnim preprekam le pomika naprej. V Was-hingtonu sta se včeraj sestala nikaragovski predsednik Daniel Ortega in nadškof Manague Obando y Bravo, ki bo skušal posredovati med sandinisti in contrasi. Ortega je včeraj contra-som, ki jih finančno podpira Reaganova administracija, ponovno ponudil spravo in jim v zameno za mir obljubil splošno amnestijo in možnost ponovne vključitve v nikaragovsko družbo. Ortega je predlagal, da bi sprti strani 5. decembra za mesec dni odložili orožje, contrasi pa bi se morali zbrati v določenih območjih. Tam bi jih nikaragovska vojska, pod mednarodnim nadzorstvom, razorožila in bi se nato lahko polnopravno vrnili v Nikaragvo.
Poteza Daniela Ortege ni naletela na plodna tla. Na tiskovni konferenci v Miamiju (Florida) je namreč včeraj šest članov vodstva contrasov negativno označilo njegov načrt. Predsednik Reagan je med včerajšnjim televizijskim govorom popolnoma prezrl zadnjo pobudo Ortege in je le pohvalil imenovanje Obanda y Brava za posrednika v pogajanjih. Reagan je včeraj tudi ostro napadel demokratskega predsednika predstavniškega doma Jima Wrighta, ki je pohvalil Ortegov predlog.
Tiskovne agencije poročajo, da je sandinistična vojska v prejšnjem tednu sprožila doslej najhujšo ofenzivo proti contrasom. Redne nikaragovske
enote napadajo protirevolucionarne sile na osmih izmed šestnajstih nikaragovskih pokrajin. Ofenziva je prva po večmesečnem zatišju, ko je vlada iz Manague oklicala enostransko premirje. Vendar pa je takrat pobuda naletela na gluha ušesa, saj so contrasi vseeno vdirali na ozemlje Nikaragve iz Kostarike in Hondurasa.
Poznavalci razmer menijo, da bi sandinistično vodstvo z zadnjo ofenzivo hotelo doseči dva cilja: radi bi contrasom zadali pekoč vojaški poraz ravno v trenutku, ko pomoč iz Washing-tona ni več tako obilna, poražene con-trase pa bi lažje prepričali, da se vrnejo v Nikaragvo in dokončno položijo orožje. Nedvomno je načrt dobro zastavljen, veliko pa bo odvisno od tega, kako se bodo vojaki obnesli na bojišču.
Sandinistična radijska postaja je včeraj oddala vojaško poročilo, v katerem je rečeno, da so bili najbolj srditi boji na območju Jinotege, na severu države. Redne nikaragovske enote naj bi tam ubile 17 contrasov, 400 pa naj bi jih zbežalo. O hudih bojih je poročal tudi Radio Liberation, ki je politično zelo blizu protivladnim gverilcem in ki je obtožil sandiniste, da so bombardirali tudi kmečka območja daleč stran od bojišč.
Na sliki (telefoto AP): včerajšnje srečanje med predsednikom Nikaragve Danielom Ortego (levo) in nadškofom Obandom y Bravom (desno)
davke
plačajmo skupaj
»Prijateljsko posojilo (prestito amico) - predplačilo davkov«: tržaška hranilnica Cassa di Risparmio di Trieste obnavlja pobudo za jesensko samoobdavčevanje
Do 30. novembra je treba vplačati predplačilo za davke v letu 1987.
Ker gre pogosto za precejšnje vsote, se je tržaška hranilnica Cassa di Risparmio di Trieste odločila, da obnovi pobudo, ki je že lani naletela na odobravanje mnogih zasebnikov, delavcev v svobodnih poklicih, lastnikov nepremičnin in neodvisnih delavcev.
Pobuda »Prijateljsko posojilo (prestito amico) - predplačilo davkov« je danes razširjena tudi na podjetniške dejavnosti (v poštev ne pridejo družabniške oblike aktivnosti) in predvideva dodelitev posojila v višini predvidenega predplačila oziroma v višini 92% plačanega davka zadeto 1986. Najnižje
odobreno posojilo bo znašalo 1.500.000 lir.
Prošnje je treba vložiti pri tržaški hranilnici Cassa di Risparmio di Trieste najkasneje do 27. novembra, da se omogoči izplačilo posojila do 30. t. m. Posojilo bo treba vrniti v šestih mesečnih obrokih, prvi obrok pa zapade 5. decembra 1987.
cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Problematika Južne Tirolske buri duhove v rimskem parlamentu
RIM — Afera o umestnosti razobešenja italijanske zastave, ki v teh dneh spet buri duhove na Južnem Tirolskem, bo v kratkem odjeknila tudi v rimskem parlamentu. To je formalno zahteval poslanec južhotirolske ljudske stranke (SVP) Johann Benedikter v posebni interpelaciji ministrskemu predsedniku Gorii ter notranjemu ministru Fanfaniju. Poslanec SVP sprašuje vlado, kaj meni o nedavni razsodbi bocenskega sodišča, ki je obsodilo glavnega urednika dnevnika »Dolomiten« Rampol-da zaradi obrekovanja in žalitve italijanske zastave in republike. Jabolko spora je posebna okrožnica Craxijeve vlade, ki obvezuje občine in pokrajine, da morajo ob sejah občinskih in pokrajinskih skupščin obvezno razobesiti državno zastavo.
SVP je ostro nastopila proti temu odloku in zahtevala (ter kasneje tudi dosegla), da krajevne uprave v bocenski pokrajini, poleg italijanske, lahko razobesijo tudi plavo zastavo, simbol združene Evrope. Krajevni dnevnik »Dolomiten« pa je Cra-xijevi okrožnici posvetil celo vrsto žolčnih komentarjev, v enem od katerih je Rampold označil omenjeni odlok kot »nesprejemljivo provokacijo« na račun južnotirolskega ljudstva.
Od tukaj tudi sodna prijava in proces, na katerem je bil južno-tirolski časnikar obsojen na osem mesecev pogojne kazni. Razsodba je sprožila val protestov ne samo v krogih nemške narodne skupnosti, ampak tudi med italijanskimi novinarji, ki vidijo v tem hud napad na svobodo izražanja. Rampold je res uporabil zelo težke besede, s katerimi se človek lahko tudi ne strinja, je v interpelaciji podčrtal predstavnik SVP, gotovo pa je nedopustno, da se je sodišče pri razsodbi sklicevalo na zako-ng iz fašističnega obdobja ter na zloglasne odredbe takratnega ministra Rocca. Fašistični zakonik, podčrtuje Benedikter, je v kričečem nasprotju z mednarodno konvencijo o človečanskih pravicah, ki jo je med drugimi podpisala tudi Italija, zato je skrajni čas, da vlada in parlament poskrbita za ukinitev teh preživelih določb.
O vprašanju žalitve republiške zastave se bo v kratkem ukvarjalo tudi ustavno sodišče. Bo-censko sodišče je namreč prav pred kratkim sprejelo ugovor skupine krajevnih odvetnikov, ki trdijo, da je omenjena obtožnica protiustavna. Ugovor se nanaša na primer pokrajinskega svetovalca SVP Pahla, ki je med pokrajinsko sejo izjavil, »da pomeni razobešenje italijanske zastave pred sedežem bocenske province hudo poniževanje za vse Južne Tirolce«.
SANDOR TENCE
Tudi v Pliberku proti KPI: p°kazati
dvojezični vzgoji otrok borbenost
PLIBERK — Kar je bilo v bistvu pričakovati, se je na občinski seji v južno-koroškem Pliberku tudi uresničilo. Pliberška koalicija, ki jo sestavljata socialistična in ljudska stranka, se je nemreč izrekla proti dvojezičnosti v občini. Odklonila je dvojezično vzgojo v otroškem vrtcu, odklonila pa je tudi dvojezičen napis na občinskem uradu. Nad sto pliberških občanov (na sliki), ki jim je mirno sožitje v občini pri srcu, je prišlo na občinsko sejo, kjer je skupščina odločala o tem vprašanju; odšli pa so razočarani in iz razumljivih razlogov tudi ogorčeni. Predstavniki socialistične in ljudske stranke so nastopili skrajno intolerantno ter enostavno ignorirali in »pohodili« potrebe in želje slovensko govorečih občanov. Sicer pa se socialisti in ljudska stranka niso hoteli resno pogovarjati o dvojezični skupini v občinskem otroškem vrtcu, na zadnji občinski seji pa so bili primorani zavzeti stališče. Zato so se starši'množično udeležili seje in izpričali željo, da bi se tudi v novem občinskem otroškem vrtcu poskrbelo za dvojezično vzgojo.
Kulturna manifestacija Istra se danes nadaljuje v Dekanih
DEKANI — Po sobotni otvoritvi likovne razstave Toma Vrana in nedeljskem zborovskem srečanju v občinskem gledališču France Prešeren se je večdnevna kulturna manifestacija Istra nadaljevala sinoči v Kulturnem domu v Dekanih, kjer je domače kulturno-prosvetno društvo Jadran otvorilo razstavo tržaškega likovnega umetnika Demetrija Ceja. Za krajši kulturni spored pa je poskrbel mešani pevski zbor Slavec iz Ricmanj, ki ga že tretje leto vodi Aldo Kumar.
Kulturni moment oživljanja in ponovnega bogatenja ob nekdanjih tradicionalnih stikih, ki so nekoč prevevali ozemlje nekdanjega Koprskega okraja, se tako bliža koncu. Danes je na vrsti še srečanje pevskih zborov, na katerem bodo nastopile še tiste skupine, ki se niso predstavile prejšnjo nedeljo v Boljuncu. Na sporedu, sta tudi nastop vokalno-instrumentalne skupine Istranova in pesniški poseg ricmanjskega umetnika Aleksija Pregarca. Prireditev, ki se bo začela ob 17. uri, bo tako sklenila nadvse spodbudno kulturno zamisel, ki je vzrasla iz prijateljskega in plodnega sodelovanja med SKD Slavec iz Ricmanj in KPD Jadran iz Dekanov. S to pobudo naj bi se tudi ponovno vzpostavili prijateljski, dobrososedski in pristni odnosi med vsemi pevsko-glasbenimi skupinami, ki trenutno obstajajo na ozemlju, ki danes obsega dolinsko občino in slovensko Istro, (dam)
ČEDAD — Te dni se je v Čedadu sestala slovenska komisija KPI in obravnavala trenutni položaj slovenske manjšine ter naloge komunistov. Uvodno poročilo je podal Miloš Budin. Oceno boja za spremembo finančnega zakona je podal senator Stojan Spetič, medtem ko je Jelka Gerbec spregovorila o izidu referendumov med Slovenci. Pavel Petričič je prisotne seznanil s smislom tiskovne konference, ki so jo sklicale beneške kulturne organizacije v Vidmu, da bi dale novega zagona enotnemu nastopanju naše manjšine ter seznanile širšo javnost z njenimi pričakovanji. Ivan Bratina pa je poročal o problematiki deželne decentralizacije in predlogih, ki posredno zadevajo tudi našo skupnost.
Slovenska komisija KPI je odločno podprla pobudo Beneških Slovencev, ki priča o potrebi večje aktivnosti in novih pobud, da se javnost seznani s trenutno stisko manjšine, kateri vlada s finančnim zakonom odreka celo kritje za zaščitni zakon, za katerega jo obvezuje ustavna norma in mednarodni dogovor.
V tem okviru je slovenska komisija mnenja, da bi se morala celotna slovenska manjšina, preko svojih organizacij, pridružiti splošni stavki, ki so jo oklicale sindikalne organizacije, da bi protestirale proti finančnemu zakonu in zahtevale njegovo korenito spremembo. Potrebno je, da razloge delovnih slojev obogatimo in dopolnimo s specifičnim protestom skupnosti, ki je bila prizadeta kot celota.
Slovenska komisija meni, da bi Slovenci vseh treh pokrajin lahko na viden način sodelovali v napovedanih manifestacijah in v tem okviru uveljavili vlogo subjekta, poudarili svojo enotnost ter obenem odprtost k demokratičnim komponentam večinskega naroda, ki so nas doslej večkrat upoštevale in podprle. Komunisti nameravajo omenjeni predlog posredovati tudi drugim komponentam in organizacijam, menijo pa, da ne smemo zamuditi priložnosti, da dokažemo sposobnost borbene mobilizacije proti storjenim krivicam.
Člani slovenske komisije so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih in o napovedanem obisku jugoslovanskega premiera Mikuliča v Italiji.
SSk: korak nazaj glede zaščite
TRST — Nobeno utemeljevanje s finančnimi težavami ali varčevalnimi ukrepi ne more opravičiti črtanja postavke v novem finančnem zakonu, ki naj bi krila bodoči zakon o globalni zaščiti in druge ukrepe v korist Slovencev v Italiji. To stališče je potrdilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti na svoji zadnji seji. Zaščita Slovencev je ustavno načelo in mednarodna obveznost Italije, ki že štiri desetletja čaka na izpolnitev. Odpravljanje finančnega kritja je zato korak nazaj in dokaz slabe politične volje pristojnih oblasti.
Slovenska skupnost bo zato nadaljevala s pobudami za rešitev problema. Nanjo je svojčas že opozorila manjšinske parlamentarce. To bo prišlo do izraza tudi s pobudami, ki so izraz akcijske enotnosti Slovencev v Italiji.
Na seji, ki jo je vodil deželni tajnik Jevnikar, je bilo poudarjeno, kako italijanske oblasti zaostajajo za Evropskim parlamentom, ki je pred kratkim odobril jasno resolucijo o pravicah manjšin.
Načelnik svetovalske skupine SSk v Kraški gorski skupnosti Tul je poročal o upravnem sporazumu, po katerem je tudi slovenska stranka udeležena v vodstvu te krajevne uprave, da bi čimbolj koristila domačemu prebivalstvu na Krasu. V upravnem odboru zastopata SSk Alojz Tul in Branko Černič.
Večji del seje je bil posvečen vprašanjem organizacijske krepitve SSk v času pred izredno pomembnimi volitvami, ki bodo spomladi zajele deželni svet, pokrajinska sveta v Trstu in Gorici, tržaški občinski svet, rajonske svete na Tržaškem in še nekatere druge občine. Govor je bil o strankinem tisku, pobudah deželne svetovalske skupine SSk, predstavitvi novega osnutka SSk o globalni zaščiti, stikih s strankami manjšin in delu v deželni koaliciji.
Berite
»Novi Matajur«
Carinska cona v luki Koper še vedno v povojih
KOPER — V koprski luki so v prvih desetih mesecih letos pretovorili 3,1 miljena ton blaga, kar je okrogle štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani, prav toliko pa zaostajajo tudi za planom. Bodo v drugi polovici novembra in decembra, ko je na sidrišču pred luko vedno čakalo po deset do petnajst ladij, ko so v luki dobivali na pomoč tudi delavce od drugod, da so lahko ugodili zahtevam uvoznikov in izvoznikov ter partnerjev, ki imajo blago v transzitu, uspeli nadoknaditi zaostanek, doseči pretovor okrog 4 milijone ton?
Rudi Dujc, podpredsednik poslovnega odbora v luki: »Letos bo to zelo težko, da bi dosegli lanskoletni promet bi morali pretovoriti še 760 ton blaga. Kaže pa, da tovorov, ki so običajno "pritiskali" na našo luko konec leta (gre za češki sladkor, gnojila za Madžarsko, južno sadje v uvozu in tranzitu, intenzivnejši uvoz repromaterialov za naše potrebe, pa tudi izvoz) letos ne bo toliko kot minula leta. Zato posebnih "špic" v novembru in decembru ne pričakujemo. Upamo pa, da bomo izpad v tonaži nadomestili z masovnimi tovori, predvsem za Avstrijo«.
Masovni tovori so zadnja leta pomemben dejavnik v prometu in poslovanju luke, zato se letos v
Kopru krepko občuti »izguba« lanskih 450 tisoč ton premoga za koksarno Lukovac, katerega so kupci preusmerili na luko Kardeljevo. To izgubo v luki skušajo nadomestiti z drugimi masovnimi tovori, predvsem za Avstrijo in Madžarsko. Dejstvo je namreč, da so v luki letos uspeli povečati promet blaga v tranzitu za 30 odstotkov, za 20 odstotkov pa je bil povečan tudi izvoz, kar pa seveda ne more nadomestiti »izpada« v uvozu. V luki so ob tranzitu, ki ima skoraj delež 60 odstotkov v celotnem prometu luke, namreč za prvih devet mesecev planirali uvoz nekaj nad milijon ton blaga, v resnici pa so lani realizirali komaj 60 odstotkov. Ob tem, da tranzit za Avstrijo ohranjajo na lanskoletni ravni in ga bodo do konca leta bržčas povečali, se je znatno povečal tranzit za Madžarsko in za Čehoslovaško, saj so v devetih mesecih za Madžarsko pretovorili že 575 tisoč ton blaga, za Čehoslovaško pa 475 tisoč ton blaga ter že v devetih mesecih krepko presegli letne plane. V luki opozarjajo tudi, da je pomembno, da je ponovno oživel promet s kontejnerji, ki je za tretjino večji od lanskega, letos pa naj bi se gibal med 65 oziroma 70 tisoč kontejnerji.
Posebnost luke Koper pa je od aprila letos tudi carinska cona, kjer naj bi se pod posebnimi pogoji
razvijale proizvodne dejavnosti. Tujci pa imajo možnosti sovlagati tudi v zmogljivosti za povečanje pretovora v luki. Kar zadeva slednje lahko zapišemo, da v luki delno že uresničujejo načrte, saj gradijo terminal za pretovor glinice (z norveškim partnerjem vlagajo 6 milijonov dolarjev v povsem zaprt, ekološko čist sistem pretovora z letno zmogljivostjo okrog 100 tisoč ton), dograjujejo terminal za pretovor umetnih gnojil (vrednost milijon dolarjev, partner iz Avstrije, letni pretovor 200 do 250 tisoč ton), Cen-troprom iz Beograda skupaj z malezijskim partnerjem gradi terminal za jedilna olja in palmino olje (slednje za potrebe konsignacije za vso Evropo, ki to olje porablja v prehrambeni, kozmetični in farmacevtski industriji), za kar bodo odšteli 3 milijone dolarjev itn. V luki pa ob tem poudarjajo, da še vedno ostaja odprto vprašanje velikega skladišča švedske tvrdke Ikea, povsem odprto pa je še, kako tujce privabiti v carinske cone, da bi vlagali tudi v proizvodne obrate. Edini proizvodni obrat v tej coni ima zdaj Astra oziroma Doro Izola, ki proizvaja za Olivetti, ostali partnerji pa se te možnosti še nočejo oprijeti.
DUŠAN GRČA
Stane Bobnar petinsedemdesetletnik
LJUBLJANA — Te dni slavi v Ljub-gani svojo 75-letnico Stane Bobnar, Predvojni član KP Jugoslavije, španski borec, eden glavnin organizatorjev Prekomorskih partizanskih brigad in enot NOV v Južni Italiji, prejemnik
reda narodnega heroja Jugoslavije, sedaj predsednik sekcije španskih borcev pri Republiškem odboru Zveze združenj borcev Slovenije in podpredsednik osrednjega odbora Prekomor-cev NOVJ ter nosilec partizanske spomenice 1941.
Že samo ti podatki kažejo, da gre za človeka, borca, političnega delavca, na katerega so, s spomini, pa seveda prijateljskimi stiki, navezani tudi nekdanji borci na Primorskem, predvsem tu pri nas na Tržaškem.
S temi borci je Stane Bobnar vsa povojna leta vzdrževal tesne tovariške in prijateljske stike in se trudil tudi pri reševanju njihovih socialnih in drugih vprašanj. Ker je vložil veliko truda tudi zato, da so bili postavljeni spomeniki padlim od Visa, na številnih dalmatinskih otokih ter v krajih, kjer so se med vojno odvijale težke in odločilne bitke, se ga s hvaležnostjo spominjajo ob tem življenjskem jubileju tudi svojci padlih.
Njegovi soborci in prijatelji pa se ob tej priložnosti pridružujejo številnim čestitkam in mu kličejo - še na mnoga zdrava leta.
V F-JK zapadel prvi sneg
VIDEM — Vreme v Furlaniji-Julijski krajini se je v teku včerajšnjega dne nasplošno poslabšalo. Zapadel je že prvi sneg, ki je nekoliko presenetil prebivalstvo. Rahlo je snežilo v severnih predelih dežele, predvsem na Trbiškem; v poznih popoldanskih urah so snežinke pobelile predel od Ukev do Trbiža in Rokova. O težavah v prometu še ni poročil.
V nižinskem delu Furlanije pa je prevladovala oblačnost; ponekod je tudi rahlo deževalo. V Trstu je začela pihati burja, ki je tudi povzročila padec temperature.
Sicer pa vremenoslovci napovedujejo, da se bo ohladitev nadaljevala. Za današnji dan napovedujejo splošno izboljšanje vremena.
OB 10-LETNICI DELOVANJA IN PRESELITVI V NOVE PROSTORE
šport
OPČINE Narodna ulica 160
PRIREDI IZREDNO
PROMOCIJSKO PRODAJO
VSEH ŠPORTNIH ARTIKLOV
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri otvoritvi novih prostorov
Dvanajst let po podpisu Osimskih sporazummov
Nujno postavljanje temeljev večjega sodelovanja ob meji
Dolar si je konec tedna nekoliko opomogel
Začasno premirje po hudem neurju
JO. novembra J975 je bila v mestecu Osimo, ki je bilo dotlej skoraj nepoznano, podpisan sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo. Dogovor je izzval val nasprotujočih si občutkov in hotenj, upov in izsiljevanj, kljub temu, da je bilo v uvodu sporazuma napisano:»Pogodbenici sta prepričani, da miroljubno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med državama ter njunimi narodi ustrezajo bistvenim interesom obeh držav«.
Po dvanajstih letih se upravičeno lahko vprašamo, kaj je bilo storjeno, kaj sta dosegli državi, kaj so dosegli narodi in manjšine. Neizpodbitno dejstvo je, da je bil končno in dokončno odpravljen kamen spodtike mejnega vprašanja. Ravno tako je bilo po dolgih letih urejeno vprašanje ribolova v Tržaškem zalivu, po katerem poteka pomorska meja med državama, meja ki je bila zarisana na podlagi mednarodnih običajev in v dogovoru med državama podpisnicama. Ravno tako je prišlo do uradnega priznanja univerzitetnih diplom, kar je omogočilo mnogim študentom, ki so se izobraževali v matičnem jeziku, pridobitev nujnopotrebnih listin za nemoteno zaposlovanje in ustvarjanje svoje bodočnosti.
Urejen je bil potniški promet, ki se je iz leta v leto večal, maloobmejni promet je omogočil ponovno zbližanje med ljudmi, skratka pogodba je omogočila, da se je stanje na meji normaliziralo. Neprizadeti opazovalec ima torej vtis, da so bili doseženi vsi zastavljeni cilji, žal pamoramo ugotoviti, da temu ni tako. Vprašanje priznanja zakonskih pravic manjšin v Italiji je ostalo odprto. Vlade so se menjale, nekatere so se zdele, sodeč po izjavah, naklonjene rešitvi problema, druge so zopet spregledale to problematiko; dejansko se vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Smo tam, kjer smo bili pred dvanajstimi leti: včasih imamo celo občutek, da so se nazadnjaške sile še okrepile, da je njihovo delovanje postalo še učinkovitejše in da je njihov vpliv na osrednje vladne oblasti izredno močan. 10. novembra 1975 ni bila v Osimu podpisana le pogodba, ampak tudi tako imenovani »zaključni
akt«, v katerem je navedeno, da sta»...pooblaščenca obeh vlad podpisala danes v Osimu (Ancona)... sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med obema državama s štirimi prilogami«. Pogodba je predvidevala čuvanje voda Soče, Idrijce, Timave in Glinščice, gradnjo hidrocen-trale v okolici Solkana; govor je bil tudi o izgradnji plovne poti med Tržičem, Gorico in Ljubljano, kar bi omogočilo neposredno vodno povezavo s Srednjo Evropo in Črnim morjem. Državi sta se ravno tako obvezali, da bosta pospeševali skupna vlaganja (joint ventures). Končno je bilo določeno, da se urede razne cestne povezave v Goriških Brdih, na Kolovratu in da se zgradijo povezave z italijanskim avtocestnim omrežjem.
Ta bistven del sporazuma je ostal v glavnem neizpolnjen. Zgrajena je bila hidrocentrala, urejeni sta bili novi cestni povezavi na Sabotinu in Kolovratu, ki sta olajšali pretok prebivalstva, a ki nista bistveno vplivali na gospodarski razvoj. Gradnja avtocestnih povezav je v veliki zamudi, saj na jugoslovanskem ozemlju so komaj pristopili k načrtovanju cest in vprašljivo je, kateri cestni povezavi bo dana prednost. Med tem časom so nastale ob meji primerne strukture, skladišča, terminali, vse to pa je »nedorečeno«, žal se Italija in Jugoslavija nista sporazumeli, da bi zgradili infrastrukture prav na sami mejni črti, kar bi omogočilo sočasne carinske in druge preglede. To predvideva tudi zakonodaja EGS, a Italija je ratificirala to pogodbo komaj pred nekaj meseci. Ugotovili smo, da ni bilo mogoče uskladiti niti delovnih urnikov carin iz česar lahko sklepamo, da bo le težko prišlo do večjega sodelovanja.
Najbolj je v zaostanku problematika sovlaganj, kar bi dejansko pospešilo gospodarstvi sosednjih pokrajin. Nismo v obdobju mega-investicij saj je bilo ugotovljeno, da je bodočnost v majhnih podjetjih, ki se hitro in uspešno prilagajajo novim tržnim in proizvodnim razmeram. V prvih letih po podpisu sporazuma je bilo ustanovljenih nekaj proizvodnih podjetij a kasneje je zanimanje za sovlaga-
nje hitro splahnelo. Prišlo je do sklenitve raznih kooperacijskih pogodb, ki pa žal niso mnogo pripomogle k aktivnemu razvoju ob meji.
Nekaj let je tako sodelovanje zaviral negativen odnos, ki ga je imela Italija do razvoja ob meji. Tržaški politiki so vztrajali, da razvoj obmejnih področij mora biti odvisen le od matične države in ne od sodelovanja,- načelno so torej zavzeli odklonilno stališče. Sedaj se stanje hitro spreminja: osrednji vladni organi so izdali že nekaj zakonov in predpisov, ki pospešujejo krajevno gospodarstvo in predvidevajo obmejno sodelovanje. Pred nedavnim je specifična komisija EGS priznala Trstu nekaj pravic kot obmejnemu področju, sicer le za premostitev krize v ladjedelniški industriji. Upamo, da je to le prvi korak pred priznanjem, da ima naša dežela vse pravice, ki izvirajo in sa-tusa obmejnega področja skupnosti. Baje bo tudi v najkrajšem času sprejet zakon o obmejnih področjih. V trenutni negativni politični in gospodarski konjunkturi je težko predvidevati, če bo ta zakon sploh sprejet in kolikšno bo njegovo finančno kritje.
In vendar bi imeli Italija in Jugoslavija vsekakor velik interes, da se stanje ob meji uredi in da se pospeši medsebojno sodelovanje. Bliža se namreč leto 1992, kadar bodo odpadle vse carinske bariere med državami EGS. Pretok blaga skozi našo deželo je dejansko odprto okno tako za Jugoslavijo kakor za Italijo in njeno zaledje. Prav skozi ta prehod bi se lahko ustvarjali novi blagovni tokovi; ob meji bi lahko dograjevali in obdelovali polizdelke in jih prodajali v druge države. Zaradi tega smo omenili potencialne možnosti razvoja malih in srednjih podjetij, ki bi lahko svojo proizvodnjo prilagajala željam in potrebam večjih komitentov. Ne smemo biti torej pesimisti: krizno gospodarsko stanje nam ne sme odvzeti želje po ustvarjanju in re-aliziranju novih pobud. Prav dobro se zavedamo, da bodo mnoge zamisli ostale za nekaj let neuresničene, treba pa je postaviti temelje za nujno bodoče gospodarsko sodelovanje.
ODO KALAN
RIM — Po težavnem začetku tedna je na valutnih trgih zavladalo začasno premirje. V petek je kotacija dolarja nekoliko narasla in njegova vrednost je dosegla 1246,575 lire ali skoraj 9 lir več kot konec prejšnjega tedna. Na ovrednotenje dolarja je vplivalo predvsem dejstvo, da so podatki o septem-berskem komercialnem deficitu ZDA bolj pozitivni kot so pričakovali, predvsem pa pričakovanje sporazuma o omejitvi ameriškega državnega deficita. Končno je pomagalo še srečanje guvernerjev emisijskih zavodov v Baslu, ki so se sešli, da bi preučili položaj po negativnem trendu dolarja prejšnji teden, ko so bile ogrožene tudi paritete evropskih deviz.
Kljub nekajdnevnemu predahu pa je doseženo ravnovesje še zelo labilno in bi se lahko zrušilo, če razgovori med Belo hišo in Kongresom o ameriškem primanjkljaju ne bodo spodbudni za tržišče. Precej pa bo na kotacijo dolarja vplivalo srečanje članic OECD, kjer bo 24 najbolj razvitih držav razpravljalo o zapletih in razpletih na valutnem in borznem trgu. Čeprav je teh srečanj veliko, so gospodarstveniki vendarle občutljivi za nekatere posege, zlasti pa ko gre za zastopnike držav z močnimi devizami. Tako so na primer blagodejno vplivale besede japonskega finančnega ministra Miya-zawa, ki je poudaril, da je po njego-
vem mnenju dolar v zadnjem času izgubil preveč in je izrazil upanje, da se bo kotacija ameriške devize »popravila«.
Seveda teh nekaj pozitivnih znakov pa ne pomeni, da je valutna vihra že mimo. Britanski minister Nigel Law-son je tako na primer v petek izjavil, da bi se morali srečati predstavniki sedmih najbolj razvitih dežel, » da bi lahko vse usmerili na pravi tir«. Nato pa so iz britanskega zakladnega ministrstva poudarili še, da bi tako srečanje moralo potrditi sporazum, ki je bil dosežen v Parizu, obenem pa bi morali predvideti tudi vse nujne popravke. Te spremembe pa naj bi omogočile razvitim, da se izognejo recesiji. Se posebej pa naj bi govorili o možnih nihanjih posameznih deviz.
Tudi predsednik EGS Delors je izrazil zaskrbljenost nad zopetno ošibitvi-jo dolarja, kar bi lahko znatno zavrlo razvoj svetovnega gospodarstva v prihodnjih dveh letih, še posebej, če ZDA ne bi nekoliko uravnovesile svojega primanjkljaja in če si istočasno ZRN in Japonska ne bi prevzeli vlogo lokomotiv svetovnega gospodarstva. Delors je nato Omenil še evropski denarni sistem, ki je po njegovi oceni bolje kljuboval vihri kot v začetku leta tudi zaradi septemberskih dogovorov gospodarskih ministrov držav, članic EGS.
Po poprečju bančnih vlog
Avellino pred Rimom in Turinom
RIM — Prebivalci Avellina so premožnejši od Rimljanov in Turinčanov, saj ima vsakdo v poprečju skoraj 17 milijonov denarnih vlog, medtem ko imajo Rimljani in Turinčani poprečno 14,5 milijona vlog. To je eden od presenetljivih podatkov, ki izhaja iz statistike, ki jo je pripravil osrednji bančni zavod, o bančnih vlogah v posameznih pokrajinah. Kot vse statistike je tudi omenjeno treba obravnavati zelo previdno, saj je treba upoštevati dejstvo, da imajo v bankah svoje depozite tako fizične osebe kot podjetja in ustanove. Vsekakor pa lestvica opozarja na gostoto bančnih vlog v državi in opozarja na nekatera nepričakovana dejstva. Ob Avellinu, ki je na prvem mestu med mesti na Jugu, velja omeniti tudi izredno visoko uvrstitev Oristana (skoraj 16 milijonov vlog na prebivalca), ali pa zelo nizko uvrstitev Livorna, ki je z osmimi milijoni blizu repa lestvice.
Ob teh presenečenjih pa statistika potrjuje veliko razliko med severom in jugom ter absolutno prednost Lombadije. Milan je s 26 milijoni vlog na prebivalca zdaleč na prvem mestu, ob njem pa je med prvimi desetimi še šest lombardij-skih mest. »Srebrna kolajna« je pripadla Bergamu, »bronasta« Aosti, Sondrio je četrti, takoj nato pa so še Mantova, Pavia, Como in Varese. Na dnu lestvice so v glavnem mesta z juga, pa tudi nekatera mesta s severa kot Asti in Benetke, ob že omenjenem Livornu.
Kar zadeva glavna mesta naše dežele, velja omeniti visoko uvrstitev Vidma ( 11. na lestvici s 17,3 milijona vloga) in Pordenona ( 12. z isto vsoto), medtem ko sta Trst in Gorica v sredini: Trst je 32. s 14,4 milijona, Gorica pa 41. s 13,2 milijona vlog na prebivalca.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ '67
zlato na Opčinah
za vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko za žrebanje
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir IN 10 NAGRAD po 1.000.000 lir
ŽREBANJE BO 5. JAN. 1988
CASSA RUKALIl KI3 ARTIGIANA-ORICIHA HRANILNICA IN ROSODILNICA-ORČINC
Omejena nihanja v borzi
MILAN - Z minulim tednom se je na milanki borzi končal novemberski ciklus, za katerega so bili značilni hudi pretresi. Nihanja v prešnjem tednu so bila sicer manj izrazita kot v drugi polovici oktobra, kljub temu pa je v začetku indeks MIB padel za 3,64 odstrotka, nato pa začel postopno rasti in v petek so kotacije v poprečju pridobile 4,24 odstotka. Ob koncu minulega tedna je indeks v primerjavi z začetkom letošnjega leta beležil 31,1-odstotni padec.
Od »črnega ponedeljka« ( 19. oktobra) do včeraj je milanska borza » požgala« približno 24 odstotkov vred- « nosti vseh kotacij, kar je nedvomno vplivalo na nekatere tehnične zapadlosti. Vendar vse kaže, da ob nekoliko večjem obsegu izmenjav, ne bo vplivov na odprtje prihodnjega tedna. V minulem tednu so vse vodilne delnice imele omejeno nihanje (približno 1 odstotek) s samo izjemo delnic Montedisona, ki so izgubile 5,26 odstotka vrednosti, kar je posledica dejstva, da je koncern začasno odložil refinansiranje glavnice. Borzni operaterji se vprašujejo, kakšna bo usoda Montedisona zlasti ob govoricah, da bi del delnic lahko odstopili novim partnerjem.
Fiatove delnice so izgubile 0,7 odstotka, medtem ko so delnice grupoe Generali in Mediobanca za spoznanje pridobile. Na vrednost delnic Mediobanca je pozitivno vplival začetek procesa privatizacije. Med ostalimi delnicami velja omeniti napredek delnic papirnic, ter delnic podjetij Standa, grupe Ferruzzi in grupe De Benedetti.
" V začetku tedna je na borzo negativno vplivala politična kriza, nato pa so se operaterji opogumili tudi ob delnem ovrednotenju dolarja.
Razmišljanje o obnavljanju Furlanije
VIDEM - V petek in soboto je bilo v Vidmu srečanje o industrijski politiki na območju, ki ga prizadene naravna ujma. Pobudo za razmišljanje o problematiki, ki je v nekaterih italijanskih področjih zelo aktualna, je dela zveza industrijcev, ki je organizirala srečanje skupno s furlanskim združenjem.
Kot je naravno so v Vidmu veliko govorili ravno o furlanski izkušnji, saj je Furlanija eno redkih območij, ki je v enem desetletju znalo premostiti dober del posledic katastrofalnega potresa. Razlogov za uspešnost je velika. Tako je predsednik videmske zveze industrijcev Pittini navedel dejstvo, da so Furlani skoraj nagonsko izbrali takojšnje obnavljanje proizvodne strukture in so v dveh letih postavili na noge podjetja, ki so bila najhuje prizadeta. Skoraj nagonska izbira pa se je po mnenju Pittinija izkazala velikega strateškega pomena.
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti pa je poudaril, da je bila največji adut dežele v obnavljanju proizvodnega tkiva, posebna avtonomija, ki priznava Furlaniji-Julijski krajini v gospodarskih izbirah pristojnosti, ki jih druge dežele nimajo. Prav tako odločilno pa je bilo sozvočje med vsemi političnimi silami, ki so zasledovale isti cilj obnove.
Na videmske srečanju so nato spregovorili tudi predstavniki drugih dežel, ki so v tem času doživele naravne katastrofe ter razčlenili lastne izkušnje. Tako je bil govor tudi o Valtellini, kjer ljudem še ni uspelo povsem ukrotiti narave.
Srečanja se je udeležilo veliko gospodarstvenikov in politiko, med katerimi bivši minister za civilno zaščito Zamberletti in minister za javna vprašanja Santuz.
Vesolje: Sodelovanje Italije in SZ
RIM - Italija bo sodelovala s Sovjetsko zvezo v znanstvenem obravnavanju vesolja. Ministra za zunanje zadeve in znanstveno raziskovanje pa že pripravljata načrt za razširitev sedanjega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med državama. Tako je napovedal minister za zananstveno raziskovanje Ruberti med srečanjem z novinarji, ki se ukvarjajo s problemi vesolja. Minister je dodal, da v tem okviru pripravlja tudi dva ukrepa, ki naj zagotovita državnim raziskovalnim ustanovam upravno in organizacijsko avtonomijo ter naj prenovita državno politiko podpiranja industrijskega raziskovanja.
Odslej, je dejal Roberti, bo državna podpora industrijskemu raziskovanju temeljila na neposrednemu finansiranju in tudi na zmanjševanju davčnih bremen. Država je doslej vlagala v ta sektor precej sredstev, vendar ni nikoli preverjala rezultatov. Odslej ne bo več tako, ker bo že prihodnji teden umeščena posebna komisija tehnologov in gospodarstvenikov. Komisiji bo predsedoval osebno minister, njegov namestnik pa bo Francesco carassa, ki je omogočil uspeh načrta Sirius.
V nadaljevanju svojega govora je Ruberti omenil zadoščenja, ki jih je Italija imela na nedavnem zasedanju evropskih ministrov za znanstveno raziskovanje v Haagu. Najpomembnejši rezultat pa je po mnenju Ruber-tija sklep, da bo evropska vesoljska agencija povsem obnovila načrt vesoljske ladjice columbus, ki naj bi postala avtonomna vesoljska postaja, če bi spodletela pogajanja z ZDA za skupno pripravo mednarodne vesoljske postaje.
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Z NAČELNOSTJO PROTI INFLACIJI
Po dokaj burnih razpravah, ki so v zadnjih štirinajstih dneh tekle o programu zvezne vlade za zaustavitev inflacije - kot smo že pisali, je ta program doživel precej pripomb in marsikje tudi popolno odklonitev, zaradi česar so ponekod celo zahtevali, naj Z/S odstopi - je zvezna vlada skoraj čez noč uspela napraviti nov protiinflacijski program. Ta program je dala v. pretres zvezni skupščini samo par dni prej, preden naj bi se skupščina dokončno odločila, ali bo protiinflacijski program sprejela ali pa zavrnila.
Zanimivo je, da so delegati v slovenski skupščini predvidevali, da se bo nekaj takega zgodilo in so bili pred dobrim tednom dni v veliki negotovosti, kaj naj naročijo svoji delegaciji v zveznem parlamentu. Predvideli so namreč, da ZIS ne bo vztrajal pri starem programu, ker je doživel preveč zavrnitev (in zanj tudi slovenska delegacija ne bi smela glasovati). Če pa bo ponudil novega, ne bo moč organizirati razprave v republiških skupščinah pred zasedanjem zvezne skupščine. Delegati bi se morali torej odločati na lastno pest in v naglici, kar pa pri tako pomembnem programu, kot je protiinflacijski, ki med drugim prinaša cel kup omejitev, ni modro, pa tudi v skladu s sistemom odločanja ni. Ali to pomeni, da bi morali vse, kar bo ZIS pripravil, zavrniti kar počez? Ali se ne bi na ta način politična napetost še povečala? Ali vsakršna zavrnitev ne pomeni ponovno nekajmesečnega odlašanja v prizadevanjih za zmanjševanje inflacije in zmanjševanje gospodarske krize?
Vsa ta vprašanja že samo po sebi dajo povsem določen odgovor - namreč, da protiinflacijski program sploh ni gospodarsko vprašanje, ki bi ga morali razpletati strokovnjaki, ampak je postalo izrazito politično vprašanje. Vendar ima to vprašanje drugačen političen predznak, kot še pred časom. Še pred dnevi se je zdelo, da je odgovor na vprašanje, ali bodo v zvezni skupščini protiinflacijski program odklonili, tudi odgovor na vprašanje, ali bo odklonitev hkrati nezaupnica vladi. Drugače rečeno: če vladni program protiinflacijskega delovanja ne bi bil. sprejet, bi morala vlada odstopiti. Zdaj, ko je ponujen dopolnjen program, se to vprašanje glasi: vlada nikakor ne namerava odstopiti, pač pa je program pripravljena dopolnjevati, če kdo tako želi, zlasti pa, če tako želijo v političnih vrhovih.
Kriza pospešuje terciarizacijo?
RIM — Kriza na mednarodnem valutnem in borznem trgu bo pospešila terciarizacijo, podjetja pa se bodo opredelila za izvozno strategijo. Tako usmeritev italijanskega gospodarstva napoveduje CENSIS na osnovi dosedanjih izkušenj. Te teze je obrazložil gospodarskemu tedniku II Mondo predsednik organizacije Giuseppe De Rita.
Del svojega razlaganja je De Rita namenil tudi kreditni politiki in varčevanju. V tem okviru je menil, da bodo navadne in krajevne banke imele novo vlogo, saj bodo edine, ki bodo razpolagale z zadodostnimi sredstvi, da bodo lahko za-•dostile potrebam podjetij. Pri tem pa se je De Rita tudi vprašal, ali je med vodilnimi organi teh bank tudi želja po prota-gonizmu in po odgovornemu podpiranju krajevnih podjetij in sistemov. Njegov odgovor pa je bil negativen glede na dosedanji sistem delovasnja teh bank.
Kar naenkrat se je položaj obrnil. Vlada ne »stoji več za svojim programom« kot še pred kratkim, ampak skuša doseči načelno soglasje za nov program, češ - o podrobnostih se bomo lahko še dogovarjali. Kot da bi hotela narediti nekakšno anketo po Jugoslaviji ali so politična in upravna vodstva sploh za boj proti inflaciji.
Kakorkoli se zdi takšna anketa smešna, saj iz vseh političnih odrov kar naprej donijo besede, kako je protiinflacijski program najnujnejša stvar zaradi hude gospodarske krize, pa vendarle odraža čudno (in resnično) stanje političnih sil v državi. Prav politične sile so namreč leta 1985 dosegle, da je takratna vlada Milke Planinc, potem ko so bili že doseženi prvi rezultati v boju proti inflaciji, morala odstopiti od kar dobro začrtanega protiinflacijskega programa, s katerim so načelno soglašali tudi tuji upniki. Razlike med takratnim protiinflacijskim programom in političnimi silami in med zdajšnjimi razmerami pa so bistvene. Te politične (ali če hočemo: družbene) sile, ki so zdaj za protiinflacijski program, so prejšnjega zrušile,- tisti, ki niso zadovoljni z zdajšnjim programom ZIS, so se oklepali prejšnjega, zavrnjenega.
V takšnih razmerah je vlada reagirala zvito: v skupščini hoče dobiti načelno podporo za program; s tem se hoče odkrižati tistih, ki so proti temu, kar je ponujenega v programu. Pri tem pa spet igra tudi na tujo karto. Načelna podpora za program pomeni-tudi, da bo tak program lahko uporabila pri pogajanjih s tujimi upniki za sklenitev novega sporazuma o odložitvi vračila dolgov. Brez protiinflacijskega programa dogajanja skorajda niso možna. Brez reprogramiranja dolgov pa bo gospodarska kriza še veliko hujša, skoraj nevzdržna. Zato vsaj z načelno podporo ne gre odločati.
Toda tudi tu so razmere popolnoma obratne kot pred leti, ko se je od protiinflacijskega programa odstopilo. Takrat je bila tujina prikazana kot tista, ki nas ovira s svojimi dolžniškimi zahtevami pri protiinflacijskem delovanju, zdaj pa je tista, zaradi katere moramo protiinflacijski program sprejeti, čeprav samo načelno. To dejstvo pa skuša ZIS dobro označiti pri debatah o protiinflacijskem programu.
Ob vsem tem pa protiinflacijski program sploh ni bistveno spremenjen - ni tak, kot bi želeli (in kot so zahtevali) tisti, ki jim je vzor tržno organizirano gospodarstvo. Osnova protiinflacijskega delovanja namreč še vedno temelji na predpostavki, da mora vlada s predpisi urejati gospodarstvo, (da mora npr. odločati cene in razmerja med njimi, da mora določati posojilne pogoje in obrestno mero, določati menjalni tečaj, da mora predpisati akumulacijo, torej dobiček podjetij...) Upoštevanih je sicer nekaj zahtev, ki so jih poudarjali na raznih koncih (denarna in posojilna politika naj bi bila bolj restrektivna, kot je bilo predvideno, obresti naj bi določali vsak mesec sproti, blažji naj bi bili omejitveni uvozni režimi, v plače naj se vlada ne bi vtikala...), toda to je daleč od • tistega, kar je bilo zahtevano.
Bolj kot ekonomisti so torej pri jugoslovanski gospodarski krizi na delu politiki. Če se hoče vlada obdržati, mora torej upoštevati predvsem politiko in politike, ne pa resničnih gospodarskih vzvodov. Zato ji načelnost ustreza in zato jo tudi zahteva. Ne glede na vse zaplete, bo načelnost najbrž tudi dosežena. Kaj vse bo na račun načelnosti vlada še storila, pa bomo najbrž morali pisati kasneje, ko presenečenj zanesljivo ne bo zmanjkalo.
JOŽE PETROVČIČ
Možnosti upokojitve trgovske zavarovanke
Vpr.:»Stara sem 48 let in neprekinjeno delam že skoraj 30 let, vendar pa mi še danes ni povsem jasno, kdaj in kako se bom lahko upokojila. Zato sem se odločila, da vas prosim za nasvet. Najprej sem bila 13 let zaposlena kot delavka v neki trgovini, nato pa sem prevzela trgovinico na lastno roko in plačujem trgovsko zavarovanje že dobrih 16 let. Ko sem prekinila delovno razmerje, sem vprašala za plačevanje prostovoljnih prispevkov vendar jih doslej nisem še plačala.Ali naj plačam dve leti prostovoljnih prispevkov, da bi tako imela 15 let delavske dobe? Ce plačujem naprej trgovsko zavarovanje, kdaj se bom lahko upokojila in koliko bom dobila? V primeru, da bi se sedaj spet zaposlila kot delavka, bi od tega imela kako korist?«
N.K.
Odg.:V podobnem zavarovalnem položaju, v katerem se prepletata zavarovalni dobi odvisnega dela in samostojne dejavnosti, se nahaja veliko zavarovancev, ki se neposredno pred upokojitvijo znajdejo v dilemi, kaj naj storijo, da bi si zagotovili čim ugodnejši pokojninski tratman. Variant je sicer več, vendar pa se zaključki oziroma učinki bistveno ne razlikujejo.
Najenostavnejša rešitev vašega vprašanja je, da kar naprej še šest let plačujete trgovske prispevke in tako boste pri 54 letu imeli možnost predčasne starostne upokojitve na osnovi 35-letne pokojninske dobe od odvisnega dela in trgovskega zavarovanja. Prispevki pri teh dveh različnih skladih INPS se namreč seštevajo, pri izračunavanju pokojnine pa velja normativ manj ugodnega trgovskega zavarovanja, saj se pokojnina odmeri na podlagi povprečja vseh vplačanih socialnih dajatev in v nobenem primeru ne more presegati minimalnega pokojninskega zneska. Kdor ima precej visoke dohodke lahko dobi celo manj od minimalne.
Na vaše vprašanje, če bi imeli kako korist od plačevanja prostovoljnih prispevkov moramo dati negativen odgovor. Ker ste avtorizacijo pridobili pred letom 1983 bi plačevanje samoprispevkov sicer bilo možno tudi-ob rednem vpisu v trgovsko zavarovanje, vendar pa se vam to nikakor ne splača, saj bi potrošili približno 3 milijone lir in bi pridobili pravico do upokojitve pri splošnem obveznem zavarovanju komaj s 55. letom, se pravi leto kasneje kot bi imeli pravico s kopičenjem prispevkov, pa tudi med minimalnimi pokojninami odvisnih in samostojnih delavcev ne bo več razlike, saj zakon predvideva njihovo izenačenje s 1. januarjem 1988.
Po svoje bi bila zanimiva rešitev, da bi se spet zaposlili kot odvisna delavka, čeprav verjetno ne bi imeli od tega velike koristi. Če bi bili zaposleni vsaj 5 let, bi lahko vložili na INPS prošnjo za odkup 16 let trgovskega zavarovanja, vendar pa je običajno višina odkupnine tako visoka, da se ta postopek enostavno ekonomsko ne splača, saj bi morali veliko let uživati pokojnino preden bi komaj amortizirali investirani kapital.
Do leta 1993, ko boste imeli pogoje za predčasno starostno upokojitev pa bo morda začela veljati že tako dolgo obljubljena pokojninska reforma. Po dosedanji usmeritvi zakonodajalca kaže, da bodo vzeli kot osnovo za izračun trgovske in obrtniške pokojnine povprečni podjetniški dohodek v zadnjih 10 letih, kar bi vsekakor pripomoglo, da bi marsikateri samostojni delavec uveljavil znatno višjo pokojnino od sedanje minimalne.
Ureja BORIS SIMONETA
Avto: možnost ugodnih nakupov
Kdor bolj pozorno sledi ekonomski propagandi, je najbrž opazil, da se je v prodajni strategiji avtomobilskih hiš marsikaj spremenilo. Skoraj vse namreč že dober mesec ponujajo nakup novega avtomobila Po izjemno ugodnih pogojih, kakršne so na primer ponujali pred štirimi ali petimi leti, ko je bila kriza prodaje najhujša. Ali se je avtomobilsko industrijo v Italiji res končalo »zlato« obdobje in prihajajo slabši časi?
Podatki prodaj za mesec oktober Kažejo, da kriza trka na vrata. Če je bila raven prodaj v septembu še rekordna, ker so izročali avtomobila, ki so bili naročeni pred počitni-cami, je v oktobru povpraševanje Po avtu znatno upadlo. Nekatere niše kot Opel, BMW in Renault so doživele hude udarce, Fiat in Vol-Kswagen sta komaj za las obdržali svoje pozicije, le Peugeot, Citroen jn Seat so prodale več kot oktobra lani s svojo agresivno komercialno Politiko. Splošno vzeto pa je na trgu opaziti postopno upadanje: v prvem polletju so hiše prodale 10,2 odstotka več kot lani, konec septembra je prirastek zdrsnil na 9,6 odstoka, konec oktobra pa na 8,7 °d sto. Zato so se ob koncu leta vsi opredelili za bolj agrresivno politi-ko, da bi s promocijo ohranili in zaokrožili svoj inkaso.
Tistim, ki želijo zamenjati svoj avtomobil, se obeta torej ugoden nakup. Trgovci so se ob ugodni Prodaji v prvem polletju zelo približali rekordni prodaji, ohranitev te ravni pa pomeni tudi znatno nagrado iz matične hiše. Prav zato so marsikdaj pripravljeni ponuditi kupcu zelo ugodne pogoje. Problem le torej odkriti prodajalca, ki mu je Prodaja določenega modela najbolj Pri srcu. Kupec mora biti torej še bolj pozoren kot v preteklih mese-e*h, če želi res ugoden nakup. Dos-Jej je veljalo pravilo, da je bolje kupiti avto v začetku leta kot pa ob koncu, ker je bil tako rabljen avto-juobil več vreden. Tokrat pa ni tako, treba je biti le dovolj pozorni °b nakupu in se seveda zadovoliti s Ponudbo, ki je nujno bolj omejena, kor se v glavnem nanaša na mode-le, ki jih imajo trgovci v hiši.
18. NOVEMBER 87
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI Zapadlost 25. novembra 1988
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota), to je v denarni enoti EGS.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 23. novembra 1988.
•	Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 16. novembra 1987.
•	Vrednotnice bodo na dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na dražbah BOT. Varčevalci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.
•	Udeleženci lahko oddajo prošnje po 9% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca dltalia, Servizio Mercati Monetario e Fi-nanziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 12. ure dne 17. novembra 1987.
•	BTE je treba poravnati dne 20. novembra 1987 brez poviška dnevnih obresti (di-etimi).
•	Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dTtalia.
Emisijska cena v ECU
100%
Rok
dni
373
Začetna obrestna mera dražbe
9,00%
BTE
EVROPSKA NALOŽBA
Župan Staffieri preziru posledice prejele nezaupnice
Razkroj večine v občinskem svetu sili k odlaganju važnejših sklepov
Potem ko je tržaški občinski svet pretekli teden izrekel (sicer samo z glasovi opozicije, ker se stranke sicer razkrojene večine sploh niso hotele udeležiti-glasovanja, kar je nemalo začudilo politične opazovalce in vso javnost, saj so bili prav demokristjani in socialisti prvi zahtevali odstop župana in odbora) listarskemu županu Staffie-riju in njegovemu odboru nezaupnico, so se razmere na tržaški Občini tolikanj zapletle, da je izvršni organ občinske uprave sploh nezmožen, da bi izpeljal vsakršen sklep, ki bi ne bil zgolj strogo vključen v najobičajnejšo redno upravo. To se je pokazalo tudi na predsinočnji seji tržaške občinske skupščine, ko je bil Staffieri prisiljen odložiti (vsaj za teden dni) razpravo in glasovanje o skupini upravnih sklepov, ki so zadevali malo pomembnejše vprašanje stroškov za pariško razstavo o tržaški stvarnosti, ki je znana z naslovom »Trouver Trieste«.
Šlo je za skupino 6 sklepov, ki so bili vsi povezani z organizacijo pariških prireditev in so zadevali več kot 700 milijonov stroškov. Najvažnejši med njimi (če že zaradi drugega ne zaradi tega, ker ga je odbor le predlagal v glasovanje skupščini, ne pa že sprejel z njeno pristojnostjo, kot je storil z ostalimi petimi, ki jih je torej predlagal svetu le v potrditev) je zadeval obračun za prispevek 250 milijonov lir, ki jih je dal na razpolago vladni komisariat za te prireditve in bi mu morali, stroške utemeljiti do 20. t. m., ali pa znesek vrniti. Tako tega kot ostale zadevne sklepe bi morali, po dogovoru med načelniki svetovalskih skupin, obravnavati predvčerajšnjim. Župan pa se je tudi v tem primeru obnašal kot mu je v navadi: enostavno je pozabil na obveze in dajal na glaso-
vanje le najobičajnejše (nesporne) navadne sklepe.
Samo na protest opozicije (MSI, KPI in Tržaškega gibanja), ki je o možnosti odložitve izvedela iz hodniških pogovorov, je moral Staffieri povedati, da je odložitev razprave o sklepih v zvezi s prireditvami »Trouver Trieste« zahteval načelnik svetovalske skupine in pokrajinski tajnik KD Tripani, o čemer se mu ni zdelo potrebno, da bi prej obvestil ostale stranke, ki so zastopane v skupščini. Tako županovo ravnanje, ki dejansko izničuje pristojnosti načelnikov svetovalskih skupin in same skupščine, so Calabria (KPI), Parovel (Tržaško gibanje) in Depolo (MSI) označili za škandalozno in žaljivo za občinski svet, misovec pa je s tem v zvezi predložil tudi resolucijo o postopku, ki je zahtevala takojšnjo razpravo in glasovanje o omenjenih sklepih. Zanjo je nato glasovalo 17 svetovalcev KPI, MT, MSI, Mestne liste in socialistka Frausinova, proti 22 zastopnikov Liste za Trst, KD, PSI, PRI in PSDI, medtem ko sta se demokristjana Orlando in Visentin vzdržala, tako da resolucija ni bila sprejeta.
Ob tem so svetovalci MSI zapustili iz protesta zasedanje, komunist Mon-falcon pa je predložil drugo resolucijo o postopku, v kateri je zahteval, naj občinski odbor predloži na prihodnji seji (ki bo v petek) omenjeni sklep o obračunu za 250 milijonov, ne da bi ga sprejel s pristojnostmi skupščine in ga torej predložil zgolj v potrditev. Ob tej zahtevi je župan prekinil sejo in nujno sklical sejo občinskega odbora, ki naj bi o tem odločal,- Po enourni prekinitvi pa je Staffieri sporočil (že nesklepčni) skupščini, da so v bistvu sprejeli Monfalconovo zahtevo, naj se odbor ne posluži v tem primeru nuj-
nostnega postopka, in da bodo torej prihodnji petek razpravljali p nespremenjenem sklepu. Potem pa je, verjetno upoštevajoč zadrego večine in odsotnost več kot polovice svetovalcev, župan sejo kar prekinil.
Beležiti je vsekakor, da je tudi pred-sinočnje zasedanje dokazalo, da večine, ki bi podpirala Staffierijev odbor, dejansko več ni, kar dejansko onemogoča odobravanje vsakršnega pomembnejšega sklepa, obenem pa je tudi pokazalo, da gre listarskemu županu zgolj za ohranitev stolčka in da zato omalovažuje ali celo prezira tako zahteve bivših zaveznikov kot nezaupnico skupščine, ki bi terjale njegov odstop. Tako tudi predsinočnjim Staffieri sploh ni podal izjave v zvezi s političnim položajem, ki je nastal po nezaupnici, ki jo je od skupščine prejel pretekli teden, čeprav se je bi za to obvezal z načelniki 'svetovalskih skupin. Očitno župan torej ne mara potegniti nobenih posledic od nastalega položaja in namerava ostati na svojem mestu do prihodnjih upravnih in deželnih volitev, ki bodo v naših krajih prihodnjega junija. V takih razmerah bi mu mogla stolček izpodmakniti torej le akcija, ki so jo začeli komunisti, s postopkom za odstavitev. Kot je znano, je treba za odstavitev župana najprej zbrati podpise vsaj tretjine (20) članov občinskega sveta, nakar morata zanjo glasovati vsaj dve tretjini (40 svetovalcev) skupščine. Doslej je pa zahtevo po odstavitvi podpisalo 19 svetovalcev (12 komunistov, 5 misov-cev, Parovel za Tržaško gibanje in Ap-rigliano za Mestno listo). Manjka torej vsaj še en podpis, pri čemer se na hodnikih občinske palače šušlja o možnosti, da bi se za to odločili morebiti Lokar (Slovenska skupnost), Trau-ner (PLI) ali celo republikanski odbornik Rossi.
Danes na Kontovelu proslava ob obletnici postavitve spomenika padlim v NOB
Danes bo na Kontovelu proslava 40-letnice odkritja spomenika padlim v NOB, ki jo prireja sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi organizacijami. Ob 10. uri bo sprevod krenil z dvorišča društvene gostilne na Kontovelu k spomeniku na pokopališču, kjer bo osrednja svečanost z govori in nastopom godbe, pevskega zbora in amaterskega odra »Jaka Štoka«. Proslava se bo zaključila s tovariškim srečanjem v veliki dvorani gospodarskega društva.
Srečanje predstavništev KPI in Zelenih o političnem položaju po referendumih
Delegaciji KPI in Zelenih sta se sestali v prejšnjih dneh za skupno oceno položaja po referendumih. V tem pogledu sta delegaciji soglašali, da je treba preprečiti izvotlitev uspeha glasov za "da", in da je nujna priprava novega vsedržavnega energetskega načrta. Prav tako je treba predelati program energetskih pobud v naši deželi: med drugim je odpadel načrt velike premogovne centrale v Trstu ali kje drugje, vendar tudi glede tega je treba doseči formalna jamstva.
Komunisti in Zeleni delijo zaskrbljenost zaradi hudega upravnega položaja v Trstu, ki je dosegel že raven prave emergence na področju okolja. Trst plačuje davek dolgih let upravne nesposobnosti sredinsko-desničarskih odborov, je rečeno v tiskovnem sporočilu s sestanka, kar se pozna pri problemih uničevanja smeti, mestnega prometa, onesnaženja vode in zraka itd.
Govor je bil tudi o problemih, ki jih obe strani smatrata za prvenstvene, kot so zakon o deželni decentralizaciji, sožitje med Italijani in Slovenci, pluralizem krajevne informacije in mladinska problematika.
Srečanja so se udeležili Poli, Costa in Morgutti za KPI ter Angiolini, Bekar, Calcinari in Capuzzo za Zeleno alternativno listo.
Danes o martinovanju po Radiu Trst A
Danes popoldne ob 17.15 bo na valovih Radia Trst A na sporedu posebna oddaja z naslovom Radijsko martinovanje, posvečena tradicionalnemu prazniku sv. Martina. Javna radijska oddaja, realizirana v sredo, 11. t. m., v prostorih vinske zadruge Brda v Števerjanu, spada v okvir sodelovanja med postajama Radio Trst A in Radio Koper. V oddaji bodo nastopili oktet Vrtnica in kantavtor Iztok Mlakar iz Nove Gorice, pevec Tone Kozlevčar in ansambel Lojze Hlede iz Števerjana.
V informativnem delu oddaje, ki jo bodo vodili časnikarji Sergij Pahor, Marjan Slokar in Toni Gomišček, bodo spregovorili vinogradniki, vinarji in enologi z obeh strani meje. Spored bosta povezovala Zdenka Tomulič z Radia Koper-studio Nova Gorica in Aleksij Pregare z Radia Trst A.
Po scenariju Janeza Povšeta je oddajo režirala Nadja Rojac.
Na petkovi seji skupščine v Dolini vrsta upravnih sklepov in svečano vzdušje
Občinski svet soglasno o cestah Priznanje generalu Lalliju
prispevkih in obrtniški coni
Na petkovi seji občinskega sveta v Dolini.je župan Švab uvodoma seznanil prisotne, da so odgovorili na soglasno resolucijo dolinskega občinskega sveta o zaščiti Slovencev v Italiji tajništvo predsednika republike (ki je pravzaprav le potrdilo prejem dokumenta), predsednik Vsedržavnega združenja italijanskih občin sen. Trig-lia (ki pobudo pohvalno ocenjuje) in predsednik senatne skupine KPI sen. Pecchioli, ki je v odgovoru orisal parlamentarne pobude KPI v korist slovenske manjšine.
Švab je nato izročil načelnikom svetovalskih skupin resolucije Evropskega parlamenta in Svetovne organizacije krajevnih avtonomij (IULA) o manjšinah in naglasil, da bodo omenjeni dokumenti dragoceno gradivo za razpravo. Pri tem je tudi opozoril na velik razkorak med stališči strank v Rimu in v evropskem parlamentu.
V	nadaljevanju seje so.prebrali poseg bivšega župana pobratene Občine Marzabotto Cruicchija na vsedržavnem svetu ANPI-VZPI v Trstu. V polemiki z nekaterimi stališči predsednika tržaškega pokrajinskega odbora Loc-chija je Cruicchi poudaril pomen narodnoosvobodilne vojne v naših krajih in vlogo mostu, ki jo morata odigrati slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji.
Občinski svet je nato soglasno odobril letni prispevek raznim organizacijam, ki zajemajo celotno družbeno življenje v občini in odobril osnutek konvencije z Deželo za pristop k informativnemu sistemu Ascot ter pripombe k sklepu vodstva ustanove Ezit glede osnutka podrobnega načrta obrtniške cone v Dolini. Pripombe so bolj tehničnega značaja in zadevajo geološke raziskave, zmanjšanje zelenih površin, spremembe dohodkov na področju podrobnega načrta, značilnosti depuratorja ter priključek na plinsko omrežje. Glede podrobnega načrta za obrtniško cono je dolinski občinski svet vsekakor mnenja, da ga je treba čimprej uresničiti, kajti predstavniki obrtniškega konzorcija »Dolina« so v bodočo dejavnost že vložili precejšnje finančne investicije. Če bo vodstvo Ezit pravočasno opravilo svoje naloge, ni izključeno, da bo dolinski svet na zadnji letošnji seji (18. decembra) odobril dokončni podrobni načrt.
V	petek so soglasno odobrili tudi stališče Občine glede Deželnega načrta o cestah. V njem je poudarjeno, da mora Dežela čimprej zgraditi odsek novih načrtovanih cest za povezavo z Miljami in mejnimi prehodi na Škofijah ter pri Lazaretu, tako da se prepreči odvijanje avtocestnega prometa po navadnih cestah, s posebnim ozirom na območju dolinske občine. Posebni
točki omenjata nadalje potrebo po največji zaščiti okolja in upoštevanje prisotnosti slovenske manjšine z navedbo dvojezičnih oznak. Sedanje primarne ceste, ki bodo preurejene (odsek državne ceste 14 za mejni prehod na Pesek) na občinskem ozemlju morajo biti tako urejene, da bodo spoštovani okolje in značilnosti vasi Pesek. V tej zvezi občinski svet opozarja, da ne bo več jemal v poštev dokumentov, ki ne bodo navajali točnega naziva vasi »Pesek«. Vsa kartografija in priloženi izdelki k Deželnemu načrtu za ceste namreč dosledno navajajo ime vasi »Pese« namesto »Pesek«. Na koncu je še poziv Deželi, naj skliče že večkrat obljubljene konference o teritoriju.
Na seji je župan- Švab še napovedal, da bo 22. novembra »1. slalom odprte meje« v organizaciji tržaškega avtomobilskega kluba ACI. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom Dolinske občine in se bo odvijala med Dolino in Socerbom.
Po seji se je dolinski občinski svet poslovil od generala Lallija, ki zapušča mesto poveljnika vojaškega prezidija v Trstu. Med prisrčno svečanostjo, na kateri je nastopil moški zbor F. Venturini od Domja, je župan Švab izročil uglednemu gostu spominsko plaketo in mu izrekel priznanje za prijateljski in človeški odnos do naše skupnosti. General Lalli je v nagovoru poudaril željo po miru v svetu in podčrtal vlogo vojakov na področju civilne zaščite. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki krajevne sekcije ANPI-VZPI in ugledni dolinski partizani.
Po Radiu Opčine
Oddaja o problemih obrtništva
Radio Opčine je obrtnikom ponudil možnost, da pripravijo samostojno 15-dnevno oddajo. Pobudo je sicer dala članica odbora obrtne sekcije pri SDGZ Silva Bogateč, zamisel pa je osvojil nedavni občni zbor sekcije.. Vsakih 15 dni bodo torej imeli obrtniki na razpolago mikrofon, pred katerim bodo lahko obravnavali svoje specifične probleme.
Zamisel oddaje je dokaj enostavna: obveščala bo obrtnike o novostih na področju zakonodaje, opozarjala na zapadlosti in podobno, torej bodo čisto navadna poročila. To je sicer le delen program oddaje, saj bi pri dokončni izdelavi koncepta morali sodelovati sami gospodarstveniki, ki se bodo lahko obrnili neposredno na radijsko oddajo s svojimi problemi in vprašanji, na katera bodo prejeli odgovor takoj ali v naslednji oddaji. Prva oddaja je bila že na sporedu v četrtek, 12. novembra, ob 20.30. Naslednja bo 26. novembra ob isti uri. Polurne oddaje bo morda občasno mogoče podaljšati, če bo dovolj zanimanja, oziroma če bo dovolj telefonskih pozivov. Menimo, da je to priložnost za neposredni stik med obrtniki, ki živijo in delajo oddaljeni drug od drugega in se le redko srečujejo, (zk)
Prihodnjo nedeljo koncert mladih pevcev iz Maribora
Prihodnjo nedeljo, 22. novembra, bo Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič gostil mlade pevce iz Maribora. Mladinski pevski zbor Maribor, ki ga vodi Branko Rajšter, ob klavirju pa spremlja Nevenka Hohnjec, bo ob 16. uri nastopil v boljunškem gledališču Prešeren. Koncert se uvršča v ciklus prireditev pod skupnim imenom »Revolucija in glasba«. Mariborski pevci bodo med drugimi izvajali tudi dela Gobca, Simonitija, Gallusa, Srebotnjaka in
Merkuja.
Izšla bo konec meseca
»Karst brothers« pripravljajo kaseto kot Miklavževo darilo
Kabaretna skupina »Karst brothers« pripravlja za svoje občinstvo in ljubitelje kabareta primerno Miklavževo darilo. Nekje po 20. novembru naj bi namreč prišla v javnost in seveda tudi v prodajo kaseta z naslovom »Mačka v Žaklju«, ki vsebuje, tako nam je povedal eden od članov skupine, Miran Košuta, dvanajst pesmi in songov, katerih avtorji so Marjan Kemperle, Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta, ena skladba je delo znanega italijanskega glasbenika Renza Arboreja, opremljena seveda s slovenskim tekstorp, med sodelavci pa je še Boris Kobal.
»Snemali smo kaseto v studiu Slovenija v Kopru; tonski mojster je bil Igor Kos, založila in izdala pa jo je glasbena zadruga "Ars Nova". Vsebina kasete so znani "hiti" naše kabaretne skupine, kot na primer popularna "Anita", pa "Zamejska nina-nana" (za to smo pripravili tudi video, ki ga je režiral Marko Sosič, posnela pa novosadska TV ekipa)«.
Na kaseti so posnete še nove pesmi, kot "Moja figa", "Priden fant", "Ivo" in "Žlafadur".
»Nimamo v načrtu nobene uradne predstavitve, temveč bomo kaseto dali kar v prodajo. Kar bo, pa bo. Če
bo šla dobro v promet, bomo veseli in zadovoljni, v nasprotnem primeru bo ostala pač luknja v naših žepih.«
Kaseti bo priloženo zgibalo (zloženi listič), na katerem bodo besedila vseh pesmi.
»Gre za našo prvo kaseto. Posneli smo jo z velikim veseljem in navdušenjem, s takšnim, kot smo pesmi na naših predstavah tudi izvajali. Celotna zadeva sloni seveda na naših ramenih. Težko bi bilo misliti, da bi nam denarno pomagali tisti, po katerih smo v svojih skečih, besedilih in pesmih "udarili".«
Morala tega je, je dejal Miran, da satira ni lahka zadeva ter da postavlja tiste, ki se je lotijo, večkrat v težek položaj.
Šest članov skupine (pet fantov in eno dekle - Marinka Počkaj) ni zaradi tega nič črnogledo, ampak upa, da bo njihova nova pobuda uspela. Že sedaj pa opozarja javnost, da pripravlja za konec decembra nov program, z novimi teksti in glasbo.
»Nič ne povemo še, kje bo prva predstava. Zeleh bi le, da bi uspela, da bi se ob njej občinstvo nazabava-lo, pa malce tudi zamislilo...«
N. L.
Na tiskovni konferenci so karabinjerji opisali potek preiskave v Trebčah
Osem ljudi na zatožni klopi zaradi preprodaje orožja: pištole in puške so bile lani ukradene v La Spezii
Orožniki potrjujejo: Nobenega ozadja
Kako so četrtkove hišne preiskave odjeknile med slovenskim prebivalstvom? Ali je odmevalo dejstvo, da so orožniki pregledali izključno slovenske domove? To vprašanje so karabinjerji že v petek zastavljali slovenskim novinarjem, ki so sledili razpletu dogodkov po najdbi orožja v Trebčah, ista vprašanja pa so novinarjem ponovili tudi včeraj pred tiskovno konferenco, med katero so opisali potepin rezultate operacije.
Čemu vprašanja, čemu zaskrbljenost? »Ne bi hoteli - je pojasnil neki častnik - da bi Slovenci tolmačili poseg kot usmerjen proti njim. To bi bilo nepotrebno zaostrovanje napetosti in proti našemu interesu, saj je slovenska manjšina najbolj miroljubna v Italiji in z njo ni problemov.«
Zakaj pa govorice o povezavi z Odborom vzhodnokraških vasi, ki so očitno prišle iz karabinjerskih krogov? Častniki so tako v zasebnem pogovoru kot tudi med tiskovno konferenco zanikali vsakršno povezavo in vsakršno politično ozadje odkritega arzenala. »Kdor misli na revolucijo -so rekli - ne zgublja časa z brisanjem registrskih številk pištol.« Vsekakor Pa so tudi pojasnili, da je hipoteza o morebitnih političnih ozadjih ali o drugem skritem orožju nastala najbrž iz domneve, da so takoj po vojni na Krasu ljudje nabrali orožje - ostanke druge svetovne vojne. Od tod preiskave tudi v drugih hišah (poleg tiste pri Terzonijevih).
Dejstva pa so jasno pokazala, kot smo poudarili v včerajšnjem komentarju, da ozadja ni. Zato so govorice, ki so se razširile, tem bolj prizadele vse nas.
V. T.
Obtoženci (od leve): oče Mario Terzoni, sinova Dario in Andrea, Marco Carli in Massimo Bartole
Z ozadjem četrtkovega »vojaškega vdora« v Trebče so se časnikarji nekoliko podrobneje seznanili na tiskovni konferenci, ki so jo karabinjerji priredili včeraj popoldne na svojem sedežu na Ulici Hermet. Orožniki so podrobno obnovili potek dogodkov in rezultate svojih preiskav, ki so privedle do aretacije osmih ljudi zaradi nezakonite posesti in preprodaje vojaškega orožja. Imena petih obtožencev so že znana, štirim Trebencem in Tržačanu pa sta se včeraj v koronejskem zaporu pridružila še dva mladeniča iz Veneta in eden iz Emilije Romagne. Slednji so lansko leto odslužili obvezni vojaški rok v La Spezii, kjer je bilo orožje ukradeno, z 20-letnim Dariom Terzoni-jem.
Vsekakor so karabinjerji uradno zanikali vsakršno povezavo obtožencev s političnimi ali celo terorističnimi organizacijami. Najverjetnejša je torej domneva, da so krivci preprodajali orožje zaradi osebnega zaslužka. Orožniki so jim prišli na sled povsem naključno. Usodna je bila prodaja pištole beretta kalibra 9, model 51, ki so jo karabinjerji našli na domu 25-letnega Massima Bartoleja, že obsojenega za-
radi manjših kaznivih dejanj. Orožje mu je posodil 18-letni Marko Carli iz Trebč, njemu pa jo je dal 20-letni sovaščan Dario Terzoni. Preko Bartoleja so preiskovalci izvedeli za protizakonito dejavnost trebenske družine in v četrtek izvedli pravo vojaško akcijo v vasi, čeprav so po vsem sodeč točno vedeli, kdo skriva orožje. Preplah, ki so pa povzročili v drugih zasebnih hišah v vasi, kar jim je dovoljeval protiteroristični zakon, je bil torej povsem odveč.
V hiši Terzonijevih so orožniki našli pravi arzenal. Večinoma gre za staro in neuporabno orožje iz druge svetovne vojne (puške, nože, granate in bajb-nete), dvajset pištol, tri puške in naboji pa so še v dobrem stanju. Orožniki so opazili, da so Terzonijevi izbrisali registrsko številko na novejšem orožju. Ko so ugotovili, da je 20-letni Dario služil vojaški rok v La Spezii, so takoj posumili v mladeničevo udeležbo pri kraji orožja, do katere je prišlo v tem mestu avgusta lanskega leta. Njihov sum je po daljšem zasliševanju potrdil sam obtoženec, ki je obenem izdal imena dveh vojakov, ki sta sodelovala pri kraji. Gre za 20-letnega Rogerja
Carniata iz Favara Veneta in prav toliko let starega VValterja Daddiega iz Carpija. Carniato je zaprosil za pomoč še 20-letnega Enrica Preguerja iz Favara Veneta, ki je trem vojakom pomagal skriti ukradeno orožje.
Po natančni preiskavi tamkajšnje orožarne so karabinjerji iz La Spezie odkrili majhno zazidano »skladišče«, kamor so mladi vojaki skrili puške in pištole. Tu so našli tudi odžagano cev puške, prav tiste, ki so jo imeli Terzonijevi na svojem domu.
Vseh osem obtožencev bo počakalo na proces v koronejskem zaporu. Zadevo je prevzel v svoje roke namestnik državnega pravdnika Coassin, čeprav pripada pristojnost tudi vojaškemu tožilstvu iz La Spezie. Vse kaže, da se bodo morali osumljenci trenutno zagovarjati pred obtožbo nezakonite posesti in preprodaje vojaškega orožja. Karabinjerji so prepričani, da so osumljenci kradli orožje bolj iz lastnega »zanimanja«, saj so oče Mario in njegova sinova Andrea in Dario navdušeni zbiratelji starega in novega vojaškega orožja. Mario Terzoni je bil tudi čuvaj muzeja bogate De Henrigu-ezove zapuščine.
V torek 24-urna stavka uslužbencev podjetja ACT
V torek, 17. novembra, bo tržaška pokrajina brez javnega prevoza. 24-urno stavko šoferjev mestnega prevoznega podjetja ACT so napovedali pokrajinski sindikati CGIL-CISL-UIL iz protesta proti predlogom vodstva za obnovo dopolnilne delovne pogodbe. Sindikalne sile so zavrnile večino predlogov o reorganizaciji dela, češ da so nejasni in da bi — poleg odprave 70 delovnih mest — osebju povzročili le težave, ne da bi ob tem resnično povečali produktivnost. Podjetje ACT je namreč predlagalo, da bi znatno znižalo število osebja v garažah in uvedlo večjo avtomatizacijo, pri tem pa sindikati ugotavljajo, da povečane storilnosti podjetje sploh ni kvantificira-lo, kot tudi ni predvidelo, da bi del povečanega zaslužka porazdelilo med uslužbence.
D’0smo ni več ravnatelj Stalnega gledališča
Direktor Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine Sergio DOsmo je upravnemu svetu vrnil mandat, ki mu je bil poverjen leta 1981. Odslej se bo omejil na vodenje kulturnih dejavnosti. V pismu, ki ga je prebral na seji upravnega sveta, D'Osmo utemeljuje svoje stališče, češ da je izvršni odbor sprejel ukrepe, ki omejujejo umetniško, organizacijsko in odločitveno avtonomijo direktorja. Pod D'Osmovim vodstvom je Stalno gledališče doseglo raven »metropolis-tkega« teatra, čeprav Trst nima zahtevanega števila prebivalcev. Se poseben sloves pa so si pridobile Podreccove lutke, ki so v zadnjih letih gostovale po vsem svetu, ne da bi finančno bremenile gledališče. Da ne bi to kulturno bogastvo propadlo, je D’Osmo izrekel pripravljenost, da v popolni avtonomiji še naprej vodi lutkovno dejavnost. Na koncu je pozval politične sile in javne upravitelje, uaj ponovno premislijo, kaj pomeni upravljanje javnega gledališča, za katerega obstoj ni dovolj le zadostno finančno kritje, ampak tudi svoboda in profesionalnost tako na umetniški kot organizacijski ravni.
Predstavili so katalog razstave o Tržačanih v 1. svetovni vojni
Rutmiei) 'Sereth * -is.-mj.
Včeraj je bila na sedežu Pokrajine tiskovna konferenca, na kateri je Združenje Italija- ZSSR v zvezi s fotografsko in dokumentarno razstavo v umetnostni galeriji Tržaške pokrajine predstavilo brošuro »Tržačani na vzhodni fronti: od Galicije do propada Avstrije (avgust 1914 - oktober 1918)«. Prisotni so bili odbornik za kulturo
Koliko jih bo zašlo danes v Križ...
Kulturno društvo »Vesna« v Križu 'bo danes spet postreglo svojemu občinstvu in vsem, ki jim je všeč gleda-bšče, zanimivo prireditev. V gosteh t>o skupina MK Kresna noč - Tabor mladih z Opčin z gledališkim shodom o nespameti »Samo malo jih zaide v te kraje...« v režiji Sergeja Verča, ki je bil deležen doslej velike pozornosti in je požel precejšen uspeh. Prav gotovo bo tudi danes, ob 18. uri, Privabil v Dom Alberta Sirka v Križu veliko gledalcev. Upati je, da vsekakor več, kot jih je pred dvema tednoma privabila sicer odlična in dobro izvedena prireditev na diatonično harmoniko - frajtonarco, ali prejšnjo nedeljo prav tako zanimiv koncert godbe na pihala iz Ricmanj, ki jih že veliko let z uspehom vodi dirigent Krizanovsky.
B Jutri ob 11. uri bo na sedežu tržaške federacije KPI, Ul. Capitolina 3, srečanje s predstavniki tiska in s prizadetimi tovarniškimi sveti o državnem dizelskem polu in o družbi Diesel Richerche. Bivši poslanec Cuffaro, ki je pri vsedržavnem vodstvu stranke odgovoren za znanstveno raziskovanje, bo skupaj s predstavniki tovarniških sekcij KPI orisal in pojasnil ocene in predloge KPI za dizelsko področje.
Tovornjak s porcelanom se je prevrnil
Na nevarnem ovinku v bližini Športne palače je včeraj prišlo do slikovite prometne nesreče, v kateri se je lažje ranil 25-letni šofer Georgios Illiadis iz Grčije. S tovornjakom, v katerem je prevažal porcelan, je mladi voznik prevozil Ulico Carnaro. Ko pa je zavil na kamionsko cesto, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Kamion je začelo zanašati na levo in desno, dokler ni podrl gardreil in se prevrnilo na bok. V tistem trenutku je z nasprotne smeri privozila 63-letna Priselila Allegro, ki stanuje v Ulici Costa-lunga 49. Ko se je tovornjak prevrnil, se je iz njega usul del tovora na streho avtomobila mini metro, ki ga je upravljala Allegrova.
Rešilec Rdečega križa je oba odpeljal v bolnišnico na Katinaro. Grški voznik se bo moral zaradi udarcev zdraviti 10 dni, žensko pa so po pregledu takoj odpustili iz bolnišnice.
Umrl je Paolo Alessi
V Milanu je včeraj umrl za skrčno kapjo tržaški novinar Paolo Alessi, sin bivšega odgovornega urednika Picco-la China Alessija. Bilo mu je šele 31 let. Od leta 1978 je bil zaposlen v redakciji Piccola, kjer je bil tudi član sindikalnega redakcijskega sveta. Pred nedavnim pa se je preselil v milansko redakcijo mesečne priloge Magazine.
Zorko Harej, ki so mu ob tej priložnosti izrekli posebno zahvalo, ker je prispeval k uresničitvi pobude, vodja Združenja Megi Pepeu, ki je orisala pomen in namen publikacije, član predsedstva Združenja prof. Jože Pirjevec, ki se je zavzel za objavo brošure ter dr. Marina Rossi, ki je, skupno z dr. Sergiom Ranchijem in dr. Brunom Norbedom, avtorica prispevkov.
Z razstavo in brošuro proslavlja Združenje Italija - ZSSR 70. obletnico oktobrske revolucije. Hkrati pa s to pobudo osvetljuje obdobje naše zgodovine ter posledice in vplive oktobrske revolucije na naše mesto.
Razstava (odprta bo do 26. t. m.) prinaša vrsto pričevanj o ljudeh različne narodnosti: razne dokumente, slike in razglednice. Brošura pa nudi strokovno poglobljen pogled v zgodovinsko dogajanje v letih 1910-18.
Resnici na ljubo je število publikacij (razstavljene so v prostorih galerije), ki obravnavajo to poglavje tržaške zgodovine, zelo skromno. Na tiskovni konferenci so nekateri zgodovinarji izrazili tudi zaskrbljenost, češ da bo težko nadoknaditi zamujeno, saj je protagonistov tedanjih dogodkov vedno manj. Sploh pa je tudi še veliko neraziskanega in nekatalogiranega materiala, ki -je prepuščeno propadanju in kraji.
Na sliki: stara fotografija na platnici kataloga z razstave.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Laure Cok
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Marija Kočevar
vd. Jercog
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočata hči Meri in sin Darko z družinama.
Dolina, Boljunec, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Boruta Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
SVOJCI
Briščiki, Zgonik, Opčine, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega očeta, tasta, nonota in prano-nota
Luigija Scroccara
SVOJCI
Boršt, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega
Hermana Križmana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku M. Živcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali
Žalujoča družina
Bazovica, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega 'dragega
Matije Urdiha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame in none
Zofke .Stepančič vd. Škerlavaj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu.
SVOJCI
Opčine, 15. novembra 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zadnjemu počitku našo drago
Marijo Blažino
Sin Pepi z družino
Gabrovec, 15. novembra 1987
Burja bo brila v sivino, mraz mi bo v srce in jaz bom sam...
S. Kosovel
15. 11. 1983	15. 11. 1987
Stefanček
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Kroglje, Lonjer, 15. novembra 1987
Že štiri leta so minila, odkar si nas zapustil, toda v mislih si vedno z nami.
Mama, sestra in nona
Hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob.
Kroglje, 15. novembra 1987
gledališča		razna obvestila		izleti		razne prireditve		koncerti
VERDI
Operna sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (red G) četrta predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (zadnja predstava) bo Stalno gledališče iz Turina ponovilo FIGAROVO SVATBO, delo P. A. C. De Beaumarchai-sa. Režija G.. Cobelli. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 17. do 29. t. m. bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje z Nušičevo Sumljivo osebo: jutri, 16. t. m., ob 19.30 v Kopru, v torek, 17. t. m., ob 19.30 v Postojni, v sredo, 18. t. m., ob 19.30 v Škofji Loki in v četrtek, 19. t. m., ob 16. uri v Škofji Loki.
LA CONTRADA - TEATRO CRIS-TALLO
Danes ob 16.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE Carpinterija in Fara-gune.
KD Vesna - Križ
»SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE...«
gledališki show
Izvedba MG Kresna noč - Tabor mladih - režija Sergij VERČ
Dom A. Sirk - Danes, 15. t. m.,
ob 18‘ uri	r/ k; i
Vabljeni!
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 19. t. m., ob 20.
uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20
predavanje z diapozitivi biologa dr. FRANCA BATIČA
GOZD,
NAŠE NARAVNO OKOLJE
Vabljeni!
SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12
prireja.danes, 15. t. m., z začetkom ob 16. uri
MARTINOVANJE
Poskrbljeno za hrano, pijačo in veselo razpoloženje.
Vabljeni vsi!
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom »S. Kosovel«
prirejata
ZIMOVANJE
v Zgornjih Gorjah pri Bledu
od 26. decembra 1987 do 2. januarja 1988 za mladino od 11. do 17. leta.
Vpisovanje na sedežu SKGZ - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 744249 se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
DZL vabi na sestanek jutri, 16. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje v sredo, 18.'t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek Kontovel, v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi organizacijami, prireja danes, 15. t. m., ob 10. uri proslavo 40-letnice odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti 3, bo jutri, 16. t. m., ob 20.30 predaval dr. Vinko POTOČNIK na temo INFLACIJA POŠTENJA IN MORALE - psihološki in socialni vzroki, vidiki in oblike.
GLASBENA MATICA
TRST
Sezona 1987-88
v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu
Srečanje s solistom
BOJAN GORIŠEK
klavir
V četrtek, 19. t. m., ob 18.15 v
Avditoriju RAI- Ul. F. Severo 7
Vabljeni!
SKLAD »MITJA ČUK« vabi na
ZABAVNI VEČER
z ansamblom L. FURLANA in dobro založenim bifejem.
V soboto, 21. t. m., ob 20. uri v kulturno-športnem središču v Zgoniku.
Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom iz Nabrežine
prireja
Otroško urico NŠK v Nabrežini:
ZIDAMO DAN Z MIROSLAVOM KOŠUTO
S pesnikom se bomo srečali jutri, 16. novembra, ob 17. uri v osnovnošolski telovadnici v Nabrežini.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi
17. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20/11 na torkov večer:
Sodobna
(gledališka) umetnost: nezanimivost, provokacija ali kreacija
Gost kluba bo režiser
JANEZ POVŠE.
Kriška sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja v soboto, 21. t. m., izlet v Ljubljano z ogledom muzeja v Peklu. Vpisovanje na sedežu v kriškem Ljudskem domu vsak dan med 17. in 18. uro. Cena izleta znaša 28.000 lir.
razstave
PD Mačkolje vabi na ogled razstave z naslovom OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO, ZA SEDANJOST IN BODOČNOST (kmečko orodje in posoda), ki je odprta še danes' od 16. do 20. ure. Vabljeni!
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra odprta razstava" likovnice Federice GALLI.
V	občinski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESI-JA.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja MARIA LUPA. Razstava bo trajala do 27. t. m.
V	galeriji Cartesius bo od 21. t. m. do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOMENICO CANTATORE.
kino
ARISTON - 11.00, 15.45, 22.15 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, □ □
NAZIONALE IV - 15.00, 22.00 Maurice, dram., VB 1987, 130'; r. James Ivory EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Le Streghe di Eastvvick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
FENICE - 16.30, 22.15 Robocop - il futu-ro della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Allen. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 15.00, 22.00 II sicilla-
no, dram., ZDA 1987, 110'; r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Turturro.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cercasi 1'uomo giusto, kom., ZDA 1987; r. Susan Sei-delman; i. Ann Magnusson, John Mal-kovich.
NAZIONALE I - 15.00, 22.00 The Belie-vers - I credenti del male, dram., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. Sheen, H. Shaver.
EDEN - 15.30, 22.00 American Titillati-
on, pom., □ □
NAZIONALE II - 15.00, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Gli intocca-bili, dram., ZDA 1987, r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 007 -Zona pericolo, akc., VB 1987, 131’; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
CAPITOL - 15.15, 22.00 Who's that girl,
kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
LUMIERE FICE - 10.00, 11.30 La storia infinita, ZRN 1984, 95'; r. Wolfgang Pe-tersen; i. Barret Oliver, Noah Hatha-way, Tami Stronach; 16.00, 22.00 Gli occhiali d’oro, dram., It. 1987, 110'; r. Giuliano Montaldo; i. Rupert Everett, Philippe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 Babe, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 15. novembra ALBERT
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 0.24 in zatone ob 14.02.
Jutri, PONEDELJEK, 16. novembra
JERICA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.08 najvišja 33 cm, ob 13.06 najnižja -17 cm, ob 18.07 najvišja 3 cm, ob 23.33 najnižja -23 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.28 najvišje 39 cm, ob 13.19 najnižje -28 cm, ob 18.57 najvišje 9 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1003,7 mb ustaljen, veter 12 kilometrov na uro zahod-nik, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno,
/MM 7/H ZJ
morje razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:'Giacomo Liguori, Francesca Russignan, Antonio Insalata, Eva Vocci, Martino Capraro, Shaula Car-boni, Daniele Zanier, Giacomo* Bertani, Luca Biancuzzi, Giovanni Marzona.
UMRLI SO: 83-letna Anna Mislei vd. Stangaferro, 90-letna Maria Rebula vd. Kumer, 78-letna Lisetta Guerra vd. Grep-pi, 76-letni Ignazio Cantoni, 97-letna Gi-sella Giugovatz vd. Pipan, 74-letni Tullio Divo, 76-letni Salvatore Colli, 80-letni Tullio Corsi, 74-letni Giuseppe Zacchig-na, 66-letna Vilma Veronese, 86-Ietna Maria Kočevar vd. Jercog.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 15. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. novembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Via Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).	'
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE - tel. 274998). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lunaomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše' primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
LOTERIJA
BARI	69	85	88	40	32
CAGLIARI	46	35	73	60	70
FIRENCE	35	28	43	62	64
GENOVA	17	78	81	79	72
MILAN	17	41	76	3	48
NEAPELJ	12	59	9	42	71
PALERMO	32	8	3	22	42
RIM	32	61	62	75	74
TURIN	15	59	9	57	26
BENETKE	25	84	82	23	71
	ENALOTTO				
2 X X	1 KVOTE:	1 1	X X	1	1	X 2
12	25.993.000.—
11	825.000.
10 66.000,—
SKD Slavec - Ricmanje in KPD Jadran - Dekani pod pokroviteljstvom ZSKD-Trst in ZKO-Koper prirejata danes, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Dekanih zaključno prireditev kulturne manifestacije ISTRA ob 105. obletnici ustanovitve pevskega zbora v Ricmanjih in ob 75. obletnici smrti Ivana Benka, ustanovitelja Čitalnice v Dekanih. Nastopajo: ŽPZ Jadran - Dekani, MPZ Venturini - Domjo, pesnik Aleksij Pregare, MePZ upokojencev Koper, MPZ V. Vodnik - Dolina, glasbena skupina iz Pridvora, MePZ Tomos - Koper, MePZ PD Mačkolje in MZ Ciril Kosmač - Koper/Vabljeni!
KD Vesna vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 17.30 v Dom A. Sirk v Križu na KONCERT mešanega pevskega zbora PRI-MOREC-TABOR, dirigent Matjaž Šček.
Potovalni urad AURORA
vabi čez novo leto na otok
CIPER
Odhod 30. decembra - povratek 7. januarja. Cena potovanja od 666.000 lir dalje.
Še nekaj mest prostih za SILVESTROVANJE v ZAGREBU, na RABU in v CELJU.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Kristini in Fabiju se je pridružila
NIKOLE
Staršema čestitajo, mali pa želijo veliko sreče v življenju
Nadja, Ivan, Marjuči, Silvio, nono in nona.
V petek je na tržaški medicinski fakulteti pdlično doktoriral EDI KOŠUTA s Kontovela
Iskreno mu čestitajo mama, tata, Majda, Marko in Mitja.
Te dni je na tržaški univerzi opravila specializacijo iz dermatologije
dr. ERIKA BRIŠČIK-KLOBAS
Čestitajo ji
vsi prijatelji.
Na videmski fakulteti za informatiko je z odličjem diplomiral
FABIO
Kolegi Infordate mu iskreno čestitajo.
Danes praznuje na Proseku RENATO BLASON 50 let.	j*
Mnogo sreče in zdravja mu želijo žena Miranda, sinova Andrej in Aljoša ter Zofka in Milka.
Mala
TAISIJA
je razvedrila Loredano, Vojka in Biserko. Veselim staršem čestita, no-vorojenki želi srečno življenje
učno in neučno osebje učiteljišča A. M. Slomšek
Konfekcije
»FANT«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA til STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telet. 731377 - Trst
■	sanitarije
■	vse za ogrevanje in hidravliko
■	inštalacije in popravila
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert A. Meneses Massinger (violončelo -klavir).
čestitke
CIBO, nadebudni naš Slovenec, je s tezo o tem, kako naj cvetje klije, zaslužil lovorov si venec in postal doktor iz ekonomije. Čestitajo mu prijatelji z golega vrha.
EVA VESEL je z odliko diplomirala v ekonomskih vedah na tržaški univerzi. Novopečeni menežerki iskreno čestitajo bivši sošolci.
Dragi RENATO! Danes, ko praznuješ 50 let, ti iz srca kličemo še mnogo srečnih in veselih dni v naši prijetni družbi. Prijatelji.
Dragi RENATO! Vse najboljše in še enkrat toliko ti želijo Edi, Ljuba in Aleš.
Jutri praznuje v Repnu PETER ŠKABAR svoj peti rojstni dan. Vse najboljše in da bi bil še vnaprej tako zdrav in priden mu želijo oče Sergij, mama Cln-zia in sestra Ivana. Voščilom se pridružujejo nono, noni, tete in strici ter sestrične.
V Nabrežini na Jugelcah praznuje visoki jubilej OLGA ABRAM. Da bi bila zdrava in vedno dobre volje kot doslej, ji iz vsega srca želijo vsi "sosedovi s kontrade".
_________mali oglasi_______________
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
SOCIALNO-PODPORNA USTANOVA
potrebuje rabljen klavir. Kdor ga želi darovati, naj telefonira na št. 040/62953.
ARHITEKT Joris Tul obvešča svoje cenjene stranke, da se je preselil v nov urad s sedežem v Trstu - Trg S. Giovanni 4, tel. 766709.
17-LETNO dekle s kvalifikacijo uradnice z dvomesečno prakso v pisarni išče nujno zaposlitev. Tel. na št. 200882.
NA KRASU načrtujem gradnjo 4 stanovanj v bližnji prihodnosti. Interesenti naj telefonirajo na št. 229126 od 20. do 21. ure.
PRODAM obdelan vrt z vrtno hišico v Borštu. Tel. 228174.
PRODAM zaradi selitve motorno kolo cagiva 125 elephant 2, letnik '86, v zelo dobrem stanju, s plastičnim kovčkom in čelado. 2.600.000 lir. Tel. 51853.
PRODAM dyane 6, letnik 1983. Tel. 52779.
PRODAM po ugodni ceni citroen GSA, letnik 1980, prevoženih 88.000 km. Tel. 213701.
PRODAM commodore 64, kasetnik ter nekaj programov in priročnikov za 350.000 lir. Tel. 212811 - Dejan v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20.30 do 21.30.
DELAVEC tvrdke Fiat prodaja avto duna, 4 mesece star, metalizirane barve z vso opremo. Tel. v večernih urah na št. 229224.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 822003 po 14. uri.
PRODAM 3 pletenke po 54 1 in 1 hrastov sodček od 40 1, vse za 35.000 lir. Tel. 229246.
PRODAM mlekarno na Greti, Tab. IA, zajamčen zaslužek. Tel. 413350 ali 410887.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KUPITE SI ali pa naj vam kdo podari dragocen predmet - izdelek visoke bižuterije najboljših designerjev. Našli jih boste v DRAGULJARNI A. B. - Ul. Foschiatti 9 - Trst. Ta naslov si velja zapomniti.
IŠČEM V NAJEM majhno stanovanje za dobo od 3 do 6 mesecev. Tel. 947937.
KUPIM srednjeveliko stanovanje, novejše, v predmestju Trsta. Tel. 947937.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
NOVO LETO v
AVSTRALIJI
Imamo še nekaj prostih mest do polovice decembra. Če vas zanima telefonirajte nam takoj jutri, 16. t. m. zjutraj.

TERGESTE VIAGGI
Tel: 040/415256, 416218 Miramarski drevored 207 - Barkovlje - TRST
nedeljski televizijski in radijski sporedi
£1 ram___________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (pripravil Pjero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti, 1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta '"18.55 Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Padri e figli (r. Bern-hard Sinkel, i. Burt Lancaster, Julie Christie, Laura Morante, 5. del)
21.55	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
£ RAI 2	____ _____ ______ j
4.15	Šport: avtomobilizem Fl, VN Avstralije (prenos iz Adelaide)
6.30	Film: Caffe Metropole (dram., ZDA 1937, r.'Edward Griffith)
8.00	Inf. oddaja: Week end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka in nanizanka
10.10	Variete: Ciao, Jerry!
11.10	Film: Piccolo colonnellg (kom., ZDA 1935, r. David Butler, i.
. Shirley Temple)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio
16.40	Glasbena oddaja: Improvvisando
17.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: I nuovi mostri (kom., It. 1977, r. Monicelli-Scola- Risi)
22.05	Nanizanka: La clinica della Fo-resta Nera
22.50	Dnevnik - nocoj . 23.05 Aktualno: Moda
23.35	Inf. oddaja: Protestantizem
24.00	Dok.: Mednarodna panorama
r rai 3_____________________~
10.00	Šport: atletika (prenos iz Palerma)
11.00	Koncert: Richard Strauss - Don Quixote (Berlinska Filharmonija, violončelist Mstislav Rostropo-vič, dir. Herbert von Karajan)
11.55	Film: Sherlock Holmes e la per-la della morte (krim., VB 1944, r. R. W. Neil, i. Basil Rathbone)
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.40	Film: II prigioniero di Zenda (pust., ZDA 1979, r. Richard Qui-ne, i. Peter Sellers)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja
21.20	Dnevnik
21.30	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.20	Dnevnik - zadnje vesti
22.35	Deželne vesti
22.45	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana_______________
8.50	Video strani
9.00	Otroška oddaja: Živ žav
9.55	Nadaljevanka: Super stara mama (pon. 2. dela)
10.20	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (M. Lawrence, pon. 3. dela)
11.05	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Fantje z vseh vetrov
11.35	Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja: Kar znaš, to veljaš
14.00	Video strani
14.45	Nadaljevanka: Hiša (Janicki-Mularozyk, Pol., r. Jan Lomnic-ki, 2. del)
17.10	Film: Življenje je lepo (dram., It. 1979, r. Grigorij Čuhraj, i. Gian-carlo Giannini, Ornella Muti) -
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno do zrna in vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (Milovan Vitezovič, 2. del)
21.10	Zdravo
22.30	Dokumentarec: Mesta
23.00	Videostrani
JIP) TV Koper _________
14.15	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Film: Caldi amori a zero gradi (kom., r, Geo Salzescu, i. Jurie Darie, JTorentina Mosora)
16.45	Dok.: Življenje znanstvenika
17.15	Dokumentarec: Zdravila - prijatelji ali neprijatelji?
17.35	Film: Avventure a cavallo (mlad., r. A. D' Enza)
19 00 Nadaljevanka: II buon raccolto
20.00	Dokumentarec: Dve obraza jadranske obale
20.30	TVD Sedemdni .
21.00	film: Una vita bruciata (dram., r. Roger Vadim, i. Roger Vadim)
22.45	Umetnostno drsanje na ledu
Zadnjo dirko formule 1 v Avstraliji bo RAI 1 začela prenašati že ob 4.15
JU CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubriki: Qui časa,
10.00	Monitor, 11.00 Mednarodna politika
11.50	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Variete: Tu come noi
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole doro
17.45	Rubrike: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati,
18.45	Fans Club
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nadaljevanka: Con-guistero Manhattan
22.30	Tednik: Tivu Tivu
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Samoa - cin-guantaduesima strada (kom., ZDA 1937, r. Ha-rold Young, i. lan Hun-ter, Leo Carrillo)
10.45	Rubriki: II Girasole,
11.15	Iz parlamenta
12.00	Nan.: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: La strana coppia (kom., ZDA 1968, r. Gene Saks, i. J. Lem-mon, W. Matthau)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: Chi giace nella culla della zia Ruth? (srh., ZDA 1972, r. Cur-
• tis Harrington, i. Shel-ley Winters)
0.40 Nanizanki: Shannon, 1.3011 Santo
%> IT ALI A 1__________]
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya
10.30	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nan.: Streethawk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risan-
ke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.00 IPuffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Nanizanki: Cin Cin,
22.45	Giudice di notte
23.15	Film: Ho sposato un mostro venuto dallo spazio (fant., ZDA 1958, r. Gene Fowler, i. Tom Tryon, Gloria Talbot)
0.45 Nanizanke: La strana coppia, 1.15 Sembra fa-cile, 1.45 Ai confini della realta .
gaMff telepadova
14.00	Film: II dominatore del deserto (pust:, It. 1964, r. Tanio Boccia, i. Kirk Morris)
15.45	Film: Terzo canale -Avvenfura a Monte-carlo (kom., It. 1970, r. Giulio Paradisi, i. Kents Four, Jody Klark)
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
18.30	Dokumentarec: Italia 7 perla vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: lo non scappo... fuggo (kom., It. 1970, r. Franco Prospero, i. A.
Noschese, E. Montesa-no)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Gavilan 0.30 Film: Paternity (kom.,
ZDA 1981, r. David Steinberg, i. Burt Rey-nolds, Beverly D'An-
gelo)_____________
. ^ TELEFRIULI
12.45 Kmetijska oddaja: Re-gione verde
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.15	Glas. odd;: Musič Box
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Nad.: Perduto amore
20.30	Film: Aiutami a sogna-re (kom., It. 1981, r. Pupi Avati, i. Marian-
ela Melato, Anthony ranciosa, 2. del)
22.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: Nevvs dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled deželnega tiska; 9.55 Glasbeni almanah;
10.15	Mladinski oder: Bela in Sebastijan; 10.45 Praznična matineja; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Šport: podatki in komentarji o tekmah; 17.15 Radijsko martinovanje iz Vinske zadruge Brda v Števerjanu; 19.20 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke: Mačje zgodbe; 8,47 Skladbe za mladino; 9.05 Se pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori;
18.00	Radijska igra: Skrivnosti; 19.00 Dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-24.00 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan: poročila, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Ma rika in Drejče; 14.35 Glasbena oddaja in tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov, nato Nedelja na športnih igriščih s poročili, podatki in komentarji; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.45	Pregled športnih dogodkov; 9.30 ■Dragi Luciano; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; ■ 11.30 Popevka tedna; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Made in JU; 15.30 Bazar;
16.00	Popevka tedna; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 GJasba; 18.30 Glasbene novosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00-
20.00	Športna nedelja z reportažami in komentarji z igrišč; nato do jutra Nočni glasbeni spored.
■
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
Li. rai i__________________________
TIS Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nad.: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: LJspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Rocky III (dram.,. ZDA 1982, r. Sylvester Stallone, i. Syl-vester Stallone, Talia Shire)
22.10	Dnevnik
22.20	Filmske novosti
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
m rai 2_______________________
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nan.: Due rulli di comicita
9.30	Aktualno: Proslava ob 900-letni-
ci Univerze v Bologni
10.00	Dokumentarec: Bologna - ljudje, študentje, diplomiranci
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Conoscere
17.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Aktualno: Kaj je normalnost?
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Per chi suona la campa-nella
24.00	Film: Bronte (zgod., It. 1972, r. Florestano Vancini, i. I. Garrani)
PJK RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Variete: Jeans 2 (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
'18.30 Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarec: Srednji vek -Sence in luči
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
(fe" RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Film: Bledomodra ženska pisava (po istoimenski noveli Franza Werfela, Avstrij., r. Axel Corti, 1. deli
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pismo
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Skopje)
18.15	Folklorna oddaja: 20 let folklorne skupine Emona (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik -
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 6. del)
21.10	Aktualno
21.50	Dnevnik
22.05	Jugoslovanska teveteka: Lice ob licu (2. del)
23.05	Video strani
TV Koper
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: II circolo Pic-kwick (5. del)
16.15	Otroški spored
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: VIDEM — S tiskovne konference delegacije Slovencev GORICA — O vprašanju prebivalstva
KONTOVEL-PROSEK — Ob 40-letni-ci spomenika NOB SOVODNJE — Zapis s tradicionalnega martinovanja ŠPORTNI PREGLED
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Una vita bruciata (pon.)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.15	Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - Razporoka
r
U CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: I cavalloni (kom., ZDA 1959, r. Paul Wendkos, i. Sandra Dee, James Darren)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Occhio, maloc-
chio prezzemolo e fi-nocchio (kom., It. 1983, r. Sergio Martino, i. Johnny Dorelli, Lino Banfi)	.
22.55	Variete: Maurizio Cos: tanzo show
0.55 Rubrika: Premiere
1.05	Nanizanki: Gli intoc-cabili, 2.05 Bonanza
c©:
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La vispa Teresa (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Liha Silvi, Leonardo Cortese)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, George, Alvin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: II sentiero degli amanti (dram., ZDA 1961, r. David Miller, i. John Gavin, Susan Hayward, Vera Miles)
22.50 Film; Mikey e Nicky (dram., ZDA 1975, r. Elaine May, i. Peter Falk, John Cassavetes) 0.30 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.20 11 Santo.
ITALIA 1__________
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20
VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Jem
18.00	Nan.: Štar Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: Una commedm ■ sexy in una notte di'
mezza estate (kom., ZDA 1982, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, Woody Allen)
22.10	Film: Play it again Sam - Provaci ancora Sam (kom., ZDA 1972, r. H. Ross, i. Woody Allen, Diane Keaton)
24.00	Nanizanke: La strana coppia, 0.30 Sembra fa-cile 1.00 Buffalo Bill
1.30	Ai confini della realta
mM TELEPADOVA _
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: L'avvertimento (krim., It. 1980, r. Dami-ano Damiani, i. Giulia-no Gemma, Martin Balsam)
22.45	Nan.: Gioco di coppie
23.15 Kviz: Colpo grbsso
23.45	Šport: ameriški foot-ball, 0.45 hokej na ledu
1.45 Nan.: Mod Sguad
^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Film: Aiutami a sogna-re (pon. 2. dela)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.30	Športna oddaja
21.00	Variete: Dadaumpa
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: Newsdal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbeni almanah; 9.00
V	znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik:
V	svetu mladih (1. del); 12.00 Ko mladost ni le norost; 12.30 Jezik mladih;
13.20	Cerkveni zbori v KD; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Skice;
15.00	Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Zbornik (2. del); 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet; 15.40 Mi mladi; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Kovačičev ansambel; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.10 Komorna glasba; 20.30 Glasba; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled dnevnega tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Aktualnosti: reportaže in intervjuji; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-Ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po v^ši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.15 Vseradio;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Kuharski nasveti; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, nato Glasba in obvestila, 18.30 Tedensfti športni komentar, nato Nočna glasba.
Predvolilni čas še bolj razburja duhove
Nemir in krize v občinskih upravah v Gradežu, Tržiču in še kje drugje
Krize, preverjanja, odstopi. Tega je čedalje več v italijanskem političnem življenju. Kriza v rimski vladi, kriza v tej ali drugi deželni upravi, pokrajini, občini, pa še kaki drugi javni ustanovi. Nemir se je polastil politikov, ki marsikdaj, namesto da bi upravljali zaupano jim občino, raje iščejo spor s partnerjem vodilne koalicije. V nekem italijanskem dnevniku smo pred dnevi brali, da je dandanes v Italiji v kriznem stanju več kot 40 občinskih uprav med komaj stotimi, ki so v središčih pokrajin. Šele pred kakim dnem smo brali, da je prišlo do preverjanja tudi v Firencah, kjer je sedaj v vodstvu levičarska uprava.
Nič drugače ni v naši deželi. V Trstu imajo take probleme v pokrajinski upravi ter v občinah Trst in Milje. V Furlaniji je sedaj nekaj več miru, vendar v Spodnji Furlaniji je tudi precej trenj med demokristjani in socialisti.
Pri nas na Goriškem pa že več let ni miru. Na-zadnjih upravnih volitvah pred dvema letoma so se dolgoletne koalicije marsikje razbile, marsikje, v Zagraju, v Foljanu, v Števerjanu, je prišlo do drugače obarvanih občinskih uprav.
Pred letom dni je izbruhnila kriza v koaliciji v Gradežu. Odtod letos spomladi predčasne volitve. Vendar se zdi, da niti to kar je bilo skupaj spravljeno po volitvah, ki so dale eklatanten rezultat,
da so namreč republikanci postali prva stranka v tem kraju, ni bilo dovolj. V Gradežu je prišlo do koalicije med PRI, KPI in PSDI. V opoziciji so ostali demokristjani, socialisti, zeleni in misovci. Pred kakim tednom pa je prišlo do razkola v koaliciji. Zaradi nesporazuma o lokaciji podzemne garaže, so komunisti zapustili koalicijo. A ne vsi. Eden od treh svetovalcev KPI je objavil svojo samostojnost, praktično izstopil je iz svoje stranke. Republikanci in KD imajo sedaj vsak po šest svetovalcev, po dva komunisti in socialdemokrati,-po enega pa socialisti, zeleni, misovci in novopečeni neodvisen. Da je Gradež nekaj posebnega, svojstvenega, kar na Goriškem vsi občutimo, dokazuje še dejstvo, da je edini socialistični svetovalec bil še do pred leti v komunističnih vrstah in da je zelo oster do sedanjega župana, republikanca Zanetti-ja. Spor je šel tako daleč, da so svetovalci KPI, PSI in zelenih celo zahtevali zdravstveni pregled za župana, češ da se ni normalno vedel na seji, na kateri je izbruhnila kriza.
Kaj sedaj v Gradežu? V demokristjan-ski sekciji vlada komisar, ker je bil odbor razpuščen. Razmerja v občinskem svetu kažejo na možno koalicijo, vendar pa so odnosi med ljudmi taki, da bo težko prišlo do tega. Še enkrat predčasne volitve torej?
Vre tudi v Tržiču. Socialisti, ki so v koaliciji s KD, PSDI in PRI vstopili šele pred kratkim, so proti gradnji velike ter-mocentrale na premog. Zahtevajo ljudski referendum. Demokristajni ga nočejo in menijo, da je zadosten sklep občinskega sveta proti tej centrali, ki je bil izglasovan pred nekaj leti. V Tržiču bodo na pomlad, skupno z deželnimi, tudi občinske volitve. Očitno je, da socialisti igrajo v tem trenutku na karto ljudskega odpora proti megacentrali in si hočejo tudi na ta način pridobiti glasove. V teh nekaj več kot šest mesecih, ki nas ločijo do volitev, bo torej v Tržiču precej polemik. Za sedaj so socialisti zagrozili, da njih trije odborniki ne gredo na seje odbora, dokler se druge stranke koalicije ne izrečejo v prid referendumu.
Preverjanje je bilo pred kakim tednom tudi v Ronkah, kjer je levičarska uprava. Preverjanje se je za sedaj zaključilo, čeprav so nesoglasja ostala, tudi na goriški občini.
Smo torej v stalnem kriznem razpoloženju v odnosih med raznimi partnerji. Kaj pa se dogaja v strankah je še huje, saj, konec koncev, gre za kandidature na deželnih in pokrajinskih volitvah, v marsikaterem primeru pa celo za gol obstanek ene ali druge male stranke.
Zaključek gledališkega tedna
Ljubljanski plesni teater drevi v Kulturnem domu
Plesni teater iz Ljubljane bo drevi, ob 20.30, gost v Kulturnem domu v Gorici z Alpskim sanjarjenjem, čudovitim spektaklom sodobnega plesa. Ljubljanska plesna skupina zaključuje Teden amaterskih gledališč, ki je bil v teh dneh v tem domu. Videli smo go-riške ter tržaške gledališke ter plesne skupine kot tudi slovensko dramsko skupino iz Štandreža.
Nocoj pa ne bo več na vrsti amaterska skupina, marveč skupina priznanih plesalcev-profesionalcev, ki je dobila laskava priznanja doma in v svetu. Vodi jo koreografinja Ksenija Hribar, tudi plesalka v London Contem-porary Dance Theatre, ki je v Ljubljani ustanovila prvo profesionalno skupino sodobnega plesa na Slovenskem. Prireditelj goriškega gledališkega tedna je s tem hotel dati pravi poudarek sodobnim kulturnim prijemom v sosedni Sloveniji. Poslušali bomo glasbo Paganinija in Gulde.
V Kulturnem domu v Sovod-njah bo v torek, 17. t. m., ob 20.30
Predstavitev diapozitivov
o potovanju po vzhodnih deželah. Diapozitive sta posnela Andrej Fajt in Roby Devetak.
Večer pripravlja SMReKK.
V Sovodnjah okrogla miza o okolju in smotrnem prostorskem načrtovanju
Deželni načrt za upepeljevalnike, ki predvideva gradnjo' osrednje naprave za goriško pokrajino na robu Sovodenj, je naletel na odločno in ogorčeno nasprotovanje občinske uprave — ogorčeno, zaradi načina, kako se omenjeni načrt skuša vsiliti, kljub nasprotovanju prebivalstva. Občinski upravitelji so te dni že imeli vrsto sestankov s predstavniki socialistične in komunistične stranke, predlagali so nujen sestanek s sindikati, ki bo že v prihodnjih dneh. O vprašanju so razpravljali na razširjenem sestanku Občinske enotnosti, kjer so upravitelji poročali o dosedanjih ukrepih, da se zavrne in spremeni odločitev Dežele.
Odločitev Dežele s katero se, kot kaže, do zdaj strinjajo le v nekaterih krtffjih goriške občine, je povzročila val protestov tudi med sovodenjskim prebivalstvom. Te dni se je ustanovil odbor za varstvo okolja, ki namerava samostojno delovati s ciljem uveljavljanja osnovne pravice prebivalcev Šovodenj in tudi bližnjih krajev po zdravem življenjskem in delovnem okolju. Odbor že pripravlja nekaj pobud s katerimi naj bi opozorili na nevarnost pred prehitrimi in neosno-vanimi izbirami glede uporabe prostora in na nujnost, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje območja med Gorico in Sovodnjami in da se takoj poskrbi za sanacijo stanja, ki postaja iz dneva v dan
bolj zaskrbljujoče. Ne gre tu samo za škodljiv in nevaren vpliv upepeljevalni-ka (obstoječega), ampak za drastično omejitev onesnaževanja, ki ga povzročajo razni industrijski objekti in druge naprave.
Prvo pobudo — okroglo mizo o vprašanjih varstva okolja in o smotrni izrabi prostora — bodo izvedli že v sredo, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pri pobudi bodo sodelovali tudi predstavniki ambientalističnih združenj iz naše dežele.
V Ronkah ustanavljajo društvo
Slovenci, ki živijo v Laškem, že dalj časa razmišljajo, kako bi ustanovili društvo, kjer bi lahko uspešno razvijali različne dejavnosti, od petja do športa in rekreacije. Odkar so pred leti odprli otroški vrtec in nato osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Romjanu, se je znatno okrepila tudi kulturna dejavnost in družabno življenje nasploh. Zdaj bi kazalo vse to združiti pod skupno streho, z ustanovitvijo društva. Pripravljalni odbor že imajo, v torek ob 20.30 pa bo v občinski sejni dvorani v Ronkah pogovor o tej pobudi in predvsem, kako jo uresničiti.
Deževje napolnilo struge rek Sneg v hribih - Vršič zaprt
Zaradi izdatnega deževja v zadnjih dneh so vodni tokovi na Goriškem v petek ponoči in včeraj dopoldne močno narasli. Soča, ki je včeraj sredi dopoldneva imela okrog L300 kub. metrov pretoka pri hidroelektrarni v Solkanu, je v ravninskem delu ponekod že prestopila bregove, vendar ni poročil 6 škodi ali drugih težavah. Gladina vode včeraj popoldne ni več naraščala, ker so padavine v glavnem ponehale, v hribih pa se je pojavil sneg. V petek ponoči in včeraj dopoldne je snežilo na mejnem prehodu na Predelu, vendar se sneg ni obdržal. Včeraj ob 9.30 so zaradi snega zaprli cesto preko Vršiča.
Ohladitev, ki jo napovedujejo, naj bi prinesla tudi izboljšanje vremena.
Na sliki: narasla Soča včeraj dopoldne pri Gradišču.
Vrsta kvalitetnih prireditev ob obletnici Kulturnega doma
Vsako leto v tem času imamo v goriš-kem Kulturnem domu nekaj izjemnih prireditev, s katerimi uprava doma želi nuditi goriški publiki nekaj nevsakdanjega, nekaj skupin, ki tako na kulturnem kot na športno-rekreacijskem področju, težko pridejo v naše mesto. Prireditelji so poskrbeli, da imamo vsako leto na odru nekaj drugačnega.
Tudi Igtos bo nekaj takih prireditev. To soboto, 21. novembra, bomo imeli v gosteh Alpski kvintet iz Ljubljanje, ki nas bo pozabaval s koncertom narodnozabavne glasbe. Gre za doma in v svetu poznano skupino, ki je ne gre izenačiti s številnimi podobnimi ansambli, ki jih kar mrgoli na Slovenskem. Sestavljajo ga trobentač Ivan Prešeren, klarinetist Vinko Sitar, harmonikar Edi Semeja, bariton Janez Per, kitarist Jože Antonič, ter pev-
ski duet Ivanka Kraševec-Prešeren in Oto Pestner.
Alpski kvintet igra že enaindvajset let. Igrali so v raznih krajih Evrope, še posebej tam kjer živijo slovenski zdomci. Na svoj račun bo torej v soboto prišel vsakdo, ki so mu všeč domače pesmi in poskočne polke ter valčki.
Druga podobna prireditev pa bo v naslednjem tednu, v petek, 27. novembra, ko bo nastopila plesna skupina Kazina iz Ljubljane, ki bo prikazala klasične in moderne plese. Ta nastop bo v telovadnici, o tem bomo podrobneje še pisali.
Sicer pa v okvir teh prireditev sodi tudi razstava akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča, ki je odprta tako čez dan ko zvečer, ko so v Kulturnem domu razne prireditve. Teh pa je bilo v tem mesecu kar precej, še druge so na sporedu tja do konca tedna.
Matineja z dnom Šiškovič-Lazslo
V okviru nedeljskih glasbenih matinej društva Liplzer, bosta danes v deželnem avditoriju koncertirala violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazslo. Koncert, ki se pričenja ob 11. uri, je posvečen 250-letnici smrti znanega italijanskega izdelovalca gosli, Antonia Stradivarija. Stradivarijeva je tudi violina, jia katero bo igral naš tržaški rojak Črtomir Šiškovič ob spremljavi zelo znanega pianista Igorja Lazsla iz Leningrada. Omenjena violina je bila razstavljena ob priložnosti zadnjega mednarodnega natečaja za mlade violiniste, ki je potekal v Gorici v organizaciji društva Lipizer. Na današnjem koncertu bosta Šiškovič in Lazslo izvajala skladbe Tartinija, Schuberta, Švare in Dvoržaka.
Komauli, 52-letni upokojenec Ernesto Polo, 43-letni uradnik Antonio Rober-1 to, 83-letni upokojenec Adolfo Biasini, 69-letni upokojenec Silvio Borin, 58-letni delavec Bruno Olenik, 72-letni upokojenec Amedeo Edo Zorzetti, 65-letni upokojenec Giorgio Zimolo.
POROKE: zdravnik Luigi Donatoni in asistentka Daniela Schabetz.
OKLICI: kovač Rajmund Tabaj in uradnica Rosalba Bano, zdravnik Ales-sandro Selmo in profesorica Sandra Fontanin.
včeraj-danes
KULTURNI Upravni odbor Kulturnega doma vabi, ob 6. ob-^ DOM letnici odprtja, na celovečerni koncert narodnozabavnega ansambla
Alpski kvintet
Pela bosta Ivanka Kraševec in Oto Pestner
Koncert bo v soboto, 21. novembra 1987, ob 20.30 v Kulturnem domu.
Predprodaja vstopnic bo od srede, 18. t. m., vsak dan med 10. in 12. ir Kulturnem domu.
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 8. do 14. novembra.
Rodili so se: Damiano Braidotti, Davide Pellegrino, Emanuele Vizin.
UMRLI SO: 69?letna upokojenka Onorina Chientaroli Caravaglio, 79-letna upokojenka Virginia Lenardon, 76-letna gospodinja Letizia Feresin vdova Marega, 67-letni upokojenec Marcello Balt, 63-letni upokojenec Bruno Tirelli, 78-letni upokojenec Vit-torio Dimoli, 66-letni trgovec Josip
^rattoria
"Devetak
VABI
prijatelje in kliente v prenovljene prostore domače gostilne
Se priporočamo!
Jan
AVTOKLEPARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA
___ ZORGNIOTTI
&
RIU
LTPOBIANCHI
S tem večerom se bo zaključil že omenjeni gledališki teden, ki je v naš Kulturni dom, večer za večerom, privabil tako slovensko kot italijansko publiko.
^»SLOVENSKO 1 STALNO .. GLEDALIŠČE
v Kulturnem domu v Gorici Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane
Bertolt Brecht
Malomeščanska
svatba
Režija EDVARD MILER
Jutri, 16. t.m., ob 20.30 " Abonma red A V torek, 17. t.m., ob 20.30 Abonma red B
Te dni je na veronski medicinski fakulteti doktoriral
GORAN RUSTJA
Novopečenemu gospodu doktorju želimo, da bi se mu žulji timprej obrestovali in da bi mu bila življenjska pot za naprej samo z rožcami posuta. Vso srečo mama, tata, Barbara in Milenka!
razna obvestila
Avtobus za udeležence martinovanja
SPD bo vozil po sledečem razporedu: Gabrje 14.00, Sovodnje 14.05, Štandrež 14.10, Oslavje 14.20 in Gorica (Travnik) 14.30.
Lovska družina Sovodnje-Štandrež
bo prisotna na današnjem martinovanju pred cerkvijo v Sovodnjah. Člani skupine pripravljajo golaž s srnjadjo. Z njim bodo postregli predvsem kmetom iz Sovodenj in Štandreža, ki so na udeležbo posebej vabljeni.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
v torek, 17. t. m., zaprta.
kino
Gorica
CORSO 15.00 »Taron e la pentola magi-ca«. 18.00-22.00 »Beverly hills cop 2«. VERDI 16.30-22.00 »Lultimo imperatore«. VITTORIA 17.30-22.00 »Morte a 33 giri«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Gli intoccabi-li«.
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Cronaca di una morte annunciata«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Hiša«. Ob 22. uri »Dekliški internat«.
DESKLE 19.30 »Prizzijeva čast«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
KRMIN - Industrijska cona - Telefon: 0481/60595
POGREBI
Jutri ob 13.30 Rozalija Grilj vd. Marušič iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Gabrje.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše nepozabne
Marije Marušič vd. Pahor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala g. župniku, cerkvenemu zboru, otroškemu zboru COŠ-SLIVNO, nosilcem in spremljevalcem krste in vencev, darovalcem cvetja.
SVOJCI
Jamlje, 15. novembra 1987
Lakota, mraz, brezposelnost v avstrijskem zaledju
Marko Waltritsch
Nemška ojačenja v Gornji Soški dolini
Avstrijsko vojno posojilo je ostalo neizplačano
Propaganda je trdila, da je prostovoljno, v resnici pa ni bilo tako
stro-Ogrski vabili -državljane, naj vpišejo posojilo. V vseh časopisih so bili objavljeni veliki oglasi. Posojil v Avstro-Ogrski je bilo več. Približno vsakih šest mesecev eno. Prav v dneh pred kobariško ofenzivo smo v tržaških dnevnikih Edinost, 11 Lavoratore in L Osservatore triestino brali pozive na podpis že novega vojnega posojila.
V zabojih na domači kašči sem našel nekaj družinskih dokazov o enem avstrijskih posojil. Morali so jih vplačati vsi družinski člani, ki so takrat bili v begunstvu v rojstnem kraju stare matere Marije Waltritsch rojene Savšek, v Laškem na Štajerskem. V juniju 1916 so stari oče Simon, stara mati, oče Hinko, stric Edi ter teta Pavla »prispevali« v 4. avstrijsko vojno posojilo. Denar bi dobili vrnjenega v decembru 1921 s petinpolodstotni-mi obrestmi. Tako je bilo napisano v pravilniku. Vsakdo od podpisnikov je v ta namen dobil poštno hranilniško knjižico. Cesarska država je konec leta 1918 šla k vragu. Primorska se je znašla v drugi državi. Znane so težave z zamenjavo avstrijskih kron v italijanske lire. Nekateri so denar dobili vrnjenega. Drugi pa ne. Med temi tudi moji sorodniki', ki so, vsak posebej, .26. junija 1919, poslali italijanskemu zakladnemu ministru prošnjo z zahtevo, da dobijo povrnjen denar tega posojila. Žal ga niso videli. V družinskem arhivu je ostalo nekaj knjižic in drugih dokumentov. V tej, ki jo vidimo na sliki, je bilo vpisanih 300 avstrijskih kron.
Znano je, da vsaka vojna veliko stane. V državnih blagajnah ni toliko denarja, da bi država samo s svojimi sredstvi lahko vzdrževala vojsko, ki potrebuje orožja, oblačil, hrane. Zaradi tega vladarji ne zahtevajo od svojih podrejenih le, da gredo umirat na fronto, marveč hočejo, da bi navadni državljani iz svojega žepa še dodatno finansirali vojsko. Odtod vojna posojila, ki jih razpisujejo povsod. Čeprav se na prvi pogled povsod zdi, da so to prostovoljna posojila, vsi vemo, da se tu nad državljani izvaja prisila. Gre za dodatni davek, pa čeprav je to legalno le prostovoljno posojilo. Tako je bilo tudi med prvo svetovno vojno. Veliki plakati so v Av-
Na jesen leta 1917, ko so avstrijski ter nemški generali sklenili, da pripravijo v Zgornji Soški dolini veliko ofenzivo proti Italijanom ter so pričeli Pripravljati vse, kar je bilo potrebno za njeno izvedbo, je bil notranji položaj v Avstriji skrajno napet. V deželi je bila lakota. Iz tujine ni bilo moč uvažati ničesar, kajti avstrijska pristanišča ob jadranski obali so bila blokirana. Vse blago je bilo na karte. Lakota je bila tako med vojaki na fronti kot med prebivalstvom velikih mest. V tovarnah je prihajalo do protestov delavstva, ki je izdelovalo orožje in vse drugo, kar je bilo potrebno za večmilijonsko armado na frontah.
Zaradi pomanjkanja premoga in električne energije so marsikje odpuščali delavce. To se je zgodilo tudi v Trstu v zadnjih dneh septembra 1917. Tramvajsko podjetje je odpustilo veliko delavcev, ker zaradi pomanjkanja toka ni moglo več vzdrževati svojih Prog. V dnevniku II Lavoratore najdemo v prvih oktobrskih dneh tega leta več člankov o tem vprašanju in tudi vesti o protestih delavcev ter njihovih sindikatov.
V Edinosti, II Lavoratoru in tudi v uradnem L Osservatore triestino so bile skoro vsak dan objavljene vesti o razdeljevanju tega ali drugega blaga. Slo je za hrano, za premog, za oblačilu, Obroki so bili vedno manjši. Še zlasti je tržaške prebivalce skrbelo to, ba je bilo premoga premalo. Bližala se je zima. Ljudje so bili v skrbeh, kako bo s kurjavo. Pa tudi razdeljevanje hrane je bilo oteženo. Krompir ter moko in maščobe so delili le v določe-uih dneh. Marsikdaj se je kdo pritoževal, da ni mogel dobiti blaga, do kate-fega je imel pravico. S prstom so nekateri kazali na brezvestne trgovce, ki so blago prodajali na črni borzi. Prav v prvih oktobrskih dneh so časopisi obvestili prebivalce, da je bila ukinjena prosta prodaja nekaterih tekstilnih izdelkov. Tržačani so blago dobivali Po dvojni ceni. Prebivalci z nizkimi bohodki so dobili nakaznice z rdečo črto. S to je bilo blago marsikdaj za polovico cenejše kot z normalno na-
kaznico. Prepovedano je bilo kakršnokoli prinašanje prehrambenega blaga s podeželja. Tudi vino je bilo na črnem spisku. Tržaški dnevniki so večkrat pisali, kako so žandarji lovili kmetice, ki so skrivaj prinašale vino ali druge kmetijske pridelke iz Istre v Trst. Prav tako je bila takrat bogata sodna kronika. Skoro vedno je šlo za črno borzo, za prekupčevanje blaga, ki ga ni bilo veliko na razpolago.
Do polemik je seveda prihajalo tudi v slovenskem časopisju. 3. oktobra je Edinost objavila dopis o kriških beguncih. »Večji del prebivalstva Sv. Križa je 20. avgusta, vsled oblastvenega ukaza, zapustil domačo vas. Ostali so doma le moški, a še ti ne vsi. Večina tukajšnjega ljudstva se je naselila na Kontovelju, kjer so bili Križani prav po staroslovenski šegi jako gostoljubno in prijazno sprejeti za kar jim bodi izrečena najtopleja zahvala. Nekateri so se naselili tudi na Proseku, v Grljanu, v Miramaru, v Trstu, Rojanu in tako dalje. Ker je bilo torej največ Križanov skupaj na Kontovelju in v sosednih krajih je gospodarska organizacija sporazumno z odborniki, ki so prišli na Kontovelj, brez odloga odprla začasno aprovizacijsko razde-Ijevališče na svojem novem mestu. Da to ni bila tako lahka stvar je razumljivo. Mnogo si je prizadeval tudi tajnik in odbornik kriškega aproviza-cijskega komiteja, da je izposloval od c. kr. vojaške oblastnije, da je ta dobrohotno prepustila v aprovizacijske svrhe prav primeren lokal. Ne moremo si kaj, da ne bi pohvalno omenili delovanje Frana Košute, ki se z vso vztrajnostjo in natančnostjo trudi, da bi aprovizacija kar najbolje uspevala ter da bi zadovoljil vse odjemalce. Seveda tega ne more in ne bo mogel narediti nikdo. Prestal je že marsikatero nevarnost. Omenimo le to, da je le nekaj korakov od aprovizacijskih prostorov sovražna krogla razrušila hišo v trenutku ko je predsednik vred s tajnikom opravljal svojo službo. MoŽ je tvegal večkrat svoje življenje in imetje, ko je ob obstreljevanju do-
važal v vasi živila. Ko je skoro vse bežalo je izjavljal, da on mora ostati na svojem mestu, da bo delil ljudem živila tudi če postane žrtev svoje naloge.«
V	tem spisu je bil, poleg tega kar smo objavili, namig na nekatere, ki niso bili zadovoljni z delovanjem odgovornega za aprovizacijo, ki pa da je imel vso podporo višje oblasti. O tem, tokrat z nasprotnega zornega kota z marsikaterim očitkom, je bilo nekaj napisanega v naslednjih dneh.
Marsikateri trgovec pa je znal med vojno lepo zaslužiti. To je veljalo še zlasti za tiste, ki so dobavljali razno blago armadi. Med temi je bil tudi Alojz Ferfolja, po rodu iz Doberdoba. Že v mladih letih se je iz domače vasi preselil v Trst, kjer je dobil delo na eni slovenskih bank. Kmalu pa se je gospodarsko osamosvojil, v Ulici Gep-pa odprl veliko skladišče s prehrambenimi izdelki, še zlasti z vinom in likerji. Bil je med zvestimi obiskovalci Narodnega doma, prijatelj odvetnikov Josipa Vilfana in Josipa Ferfolje, ki je bil njegov bratranec. Stanoval je v razkošni vili pri Sv. Alojziju. Že pred vojno je s trgovino veliko zaslužil. Še večji so bili njegovi zaslužki med vojno, ko mu je uspelo postati dobavitelj za avstrijsko armado. Kot nam je povedal njegov nečak Cvetko Peric, ki živi v Tržiču, se je Alojz Ferfolja ponašal, da je bil prijatelj tudi z avstrijskim poveljnikom generalom Boroevi-čem. Da je enkrat, ko je v njegovem zrakoplovu poletel na ogled od Italijanov zasedene Gorice, za las ubežal streljanju italijanskega protiletalskega topništva. Alojz Ferfolja je očitno znanje z avstrijskimi oficirji znal izkoristiti tudi po Kobaridu, ko je med prvimi iz takrat zasedene Furlanije pripeljal v lačni Trst veliko glav goveda, ki so seveda bile takoj prodane z velikim zaslužkom.
V	Trstu so takrat živeli tudi številni begunci iz Goriške. Tam so bili tudi nekateri uradi in šole. Tudi slovenske. V Trst so se preselili razredi šele v letu 1913 v Gorici odprte slovenske državne gimnazije. Nekatere slovenske šole pa so bile takrat v Ljubljani. Edinost je v začetku oktobra poročala, da se bodo pred izpraševalno komisijo za slovenske ljudske in meščanske šole v Ljubljani pričeli usposobljenos-tni izpiti. Učiteljstvo je bilo vabljeno, da se vpiše. Upoštevali bi tudi učno dobo na begunskih šolah. Največ beguncev pa je bilo v drugih krajih monarhije. Veliko jih je bilo v taboriščih. Precej slovenskih ljudi iz Goriške pa se je naselilo pri sorodnikih ali na kmetih v drugih slovenskih deželah. Ti so bili najsrečnejši, saj so na kmetih trdo delali, a so vsaj imeli dovolj hrane. Furlani in Bizjaki pa so bili v glavnem v taborišču Wagna na Štajerskem (zaradi tega so Ronke pobratene z Wagno). Tam je bilo tudi precej Slovencev, vendar pa so tu prevladovali begunci italijanske narodnosti. Uradni jezik v taborišču, kjer je bilo 15.000 ljudi, je bil italijanski. V taborišču je za red skrbelo sto avstrijskih žandar-jev in vojakov. Bili so zelo osorni. Begunce so sovražili samo zato, ker so
bili italijanske narodnosti, pa čeprav zelo zvesti cesarju in dinastiji. Tudi v taborišču je bilo čutiti pomanjkanje hrane.
O beguncih je v Edinosti 1. oktobra 1917 bilo napisano, med drugim, tudi naslednje: »Goriški begunci, ki se v novejšem času naseljujejo iz taborov po vsem Južnem Štajerskem, so srečni, da so se rešili barak in prišli med svoje ljudi, s katerimi so kmalu dobri prijatelji. Med štajerskimi Slovenci so našli dobrohotno streho, dovolj dela in dovolj jela. Povsod jih radi jemljejo na delo in prav dobro plačujejo; navadno po dve kroni na dan in izborno hrano, kakršne doma niso bili navajeni. Vsak kmet ima zabele (zaseke) in v njej ohranjene svinjine, dovolj do prihodnjega klanja. Posebno v Slovenskih Goricah so kmetje zelo veseli, da prihajajo med nje slovenski begunci iz Goriškega. To so navadno dobri delavci, ki znajo polje vse bolj obdelovati nego Štajerci, kar tukajšnji kmetje radi sami priznavajo. Vsak kmet je danes uverjen, da je velika škoda za vse, ker niso že koj spočetka naselili begunce po kmetih namesto po tistih nesrečnih barakah, kjer so samo jedli in nič pridelali! Pa kako -jedli, da se Bog usmili! Koliko več bi kmetje pridelali, ako bi bili begunci že dve leti v teh krajih! Ali ni to velika škoda za vso državo?«
Goriški pisec teh vrstic v Edinosti pa se je dotaknil tudi narodnostnih razmer na Štajerskem. Takole piše: »Goriški begunci opažamo tudi z žalostjo, kako je to slovensko ljudstvo na Štajerskem v narodnem oziru še mlačno in nezavedno. Silno mu impo-nuje vse kar je nemško in otroke silijo čedalje več v nemške šole. Pri nas na Goriškem bi bile take razmere ne-možne. Kdor od Slovencev bi pošiljal npr. iz Prvačine, Rihenberka ali Ozeljana svoje otroke v mestne laške šole, tak bi ne imel obstanka med
nami. Naj bi se kar preselil doma. Tukaj pa je to nekaj imenitnega in skoro vsak kmetič obžaluje, da on ni tega storil tako pametno.«
V Ljubljani je v začetku meseca nepričakovano umrl dr. Janez Evangelist Krek, priznan vodja slovenskega katoliškega tabora ter zavzet pobor-nik zadružništva ter pravic slovenskega delavstva. Edinost je o njem zelo pohvalno pisala. V tistih oktobrskih dneh, ko so časopisi, še zlasti socialistični II Lavoratore, veliko poročali o konferenci evropskih socialističnih strank v Stockholmu, kjer so delegati vseh teh strank zahtevali konec vojne, je iz VVagne prišla vest, da je en žan-dar streljal in ubil dečka. Nekega vojaka, ki je prišel na obisk k sorodnikom v taborišče, so žandarji pretepli. Ženske in dečki so uprizorili demonstracijo. Eden od orožnikov je streljal in ubil 11-letnega dečka. Ko so mu to takoj očitali, je žandar dejal, da ni bilo nič slabega, saj »da bi bilo treba vse Italijane postreliti«. Orožnika niso zaprli, še vnaprej je v taborišču vršil svojo službo. Že nekaij dni kasneje je prišlo v dunajskem parlamentu do debate. II Lavoratore se je odločno postavil v bran beguncev in 21. oktobra 1917, pod kričečim naslovom čez celo stran poročal o parlamentarni debati, v kateri so sodelovali poslanci De Gasperi, Holban, Faidutti (ta je bil tudi goriški deželni glavar), Pittoni, Rauch, Bugatto in Laginja. Poslanci italijanske narodnosti in Laginja so zahtevali obsodbo morilca, nemški poslanec Holban pa je zmerjal begunce zaradi njihove italijanske narodnosti, kar so drugi seveda obsodili.
O tem neljubem dogodku so listi tudi kasneje še precej pisali. Vse pa je metalo zelo slabo luč na avstrijsko administracijo in bilo v dokaz, da je bilo precej nestrpnosti med prebivalstvom in tako imenovanimi čuvarji javnega reda.
Tak je bil pogled na porušeno Podgoro
Tudi Šempeter je bil zelo poškodovan
Srečanja s solistom
Pianist Bojan Gorišek
»... Gorišek je eden naših najpomembnejših mladih glasbenikov, naši kulturi ponuja ravno tisto, kar ji manjka... do popolnosti je dokazal, kako se je uporaba prepariranega klavirja iz "eksperimenta" spremenila v kar klasično kompozicijsko funkcionalnost, poetiko...«, je zapisal ljubljanski glasbeni kritik Peter Kušar v Dnevniku o gostu drugega koncerta ciklusa SREČANJA S SOLISTOM. Koncert bo v Avditoriju tržaškega RAI v četrtek, 19. t. m., ob 18.15 na Ulici F. Severa 7 kot ponoven primer sodelovanja med našo osrednjo glasbenoe ustanovo in RAI, kar daje iniciativi še dodatni moment poglobitve ovrednotenja kulturno-glasbene zamisli, če jo gledamo z aspekta interagiranja različnih vej našega civilizacijskega me-diranja.
O našem prestižnem gostu je v ljubljansko DELO tako zapisal pianist Leon Engelman: »... Bojan Gorišek je pianist izrednih sposobnosti in afinitet do sodobne glasbe v tistem smislu, kjer to ne zakriva nobenih drugih tehničnih ali muzikalnih pomanjkljivosti. Zelo jasna< tonska igra z natančno, varčno uporabo pedala (po potre-
bi) daje izvedbam jasno podobo, nezmotljivost v pogostih tveganih klavi-aturmh kombinacijah in predvsem zavzet pristop do glasbenega dela pa so elementi najboljše možne interpreta-
cije nove glasbe...« Naš gost se bo predstavil z avtorji novecenta, od Messiaena (Trije pogledi na dete Jezusa), Ivesa (Hav/thern), Crumba (Macrocesmes II) ter slovenskima skladateljema Kumarjem (Sonata z igro 12) in Stibiljem (Shota).
A povejmo še par besed v predstavitev našega gosta: pianist BOJAN GORIŠEK je diplomiral pri Aciju Bertonclju na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter se izpopolnjeval pri Herbertu Henčku v ZRN. S solističnimi recitali se je predstavil v Ljubljani (Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, Križanke, Atelje DSS) in drugod po Jugoslaviji, ZRN in DDR. Nastopil je na več festivalih sodobne glasbe (Darmstadt, Zagrebški bienale, Druga godba v Ljubljani, Dnevi slovenske sodobne glasbe) in snemal za radio in televizijo. Sodeloval je pri izvedbi Benove Simfonije pod vodstvom avtorja in v eksperimentalni skupini Vinka Globokarja. Poleg spremljanja solistov koncertira v klavirskem duu z Acijem Bertoncljem. Leta 1986 je prejel nagrado zlata ptica za področje glasbe.
ALEKSANDER ROJC
Irena Žerjal
str. 60, lir 14.000
muli
Za najnovejšo liriko Irene Žerjal je značilen izrazit pripovedni pristop. Tematika poezij je doživljajski svet in bivanjske stiske sodobnega človeka, vanje pa pesnica vpleta osebne spomine in intimna čustva.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Nekaj utrinkov s koncerta I. Kureta
Zborovodska
šola
ZSKD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV OBVEŠČA, da se bo konec novembra pričel tečaj za zborovodje v okviru Zborovod-ske šole.
Tečaj bo predvidoma enkrat tedensko in bo razdeljen na dve stopnji: začetniška (za novopri-javljene, ki se še niso udejstvovali kot zborovodje ter za korepetitorje) in nadaljevalna (za tiste zborovodje, ki so v prejšnjih letih že obiskovali šolo in želijo nadaljevati).
Naj poudarimo, da je tudi za novoprijavljene potrebno osnovno glasbeno znanje.
Dan, urnik in kraj pouka bo določen naknadno tudi glede na razpoložljivost prijavljenih tečajnikov. Za podrobnejše informacije in prijave naj se vsi interesenti zglasijo na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., - tel. 767303 - ob uradnih urah.
Rok za prijave zapade v sredo, 18. novembra 1987.
Primorski dnevnik je že poročal o nastopu našega mladega, a že priznanega violinista Igorja Kureta v Gallusovi dvorani Glasbene matice v Trstu. Koncert je bil namenjen predvsem gojencem Glasbene matice, zato je bil tudi program primerno izbran. Obsegal je skladbe za violino in klavir: Sonato št. 4 v D-duru Georga Friedricha Haendla, Sonato v G-duru K. 301 Wolfganga Amadeuša Mozarta in So-natino v G-duru op. 100 Antonina Dvoržaka. Solista je spremljal pianist Andrej Jarc.
Georg Friedrich Haendel je bil nemškega porekla. Leta 1714 se je stalno naselil v Londonu in dobil angleško državljanstvo, tako da ga imajo Angleži za svojega največjega skladatelja. Za njegovo umetnostno smer in slog je bilo važno in celo odločilno njegovo potovanje po Italiji. Njegov zunanji glasbeni izraz se zelo približuje italijanskim baročnim mojstrom (na primer Scarlattiju, Corelliju,...) pri katerih črpa njegova glasba lahkotno, a bogato melodiko, gosto tkano in polno harmonijo; posamezne periode so umetelno vezane med seboj, kljub temu ostaja celota vendarle popolnoma dojemljiva in na videz zelo preprosta.
Ob francoski glasbi si je Haendel izostril čut za barvitost orkestrskega zvoka, od angleške globoko zakoreninjene in čudovito izklesane zborovske glase pa je sprejel plemeniti patos in ga vlil v svoje skladbe. Skladatelj je na področju instrumentalne glasbe ogromno ustvarjal. Poleg številnih koncertov za različne instrumente, suit, variacij, fug... je napisal 12 sonat za violino in baso continuo, ki so temeljni kamen za študij vsakega violinista. V Sonati št. 4, ki je eno izmed zgodnjih Haendlovih del, nam je violinist izpričal vso čustvenost in dramatičnost, ki preveva počasne stavke: začetni Adagio in predvsem tretji Largo. V živahnih (Allegro) stavkih, ki se razlikujejo od počasnih ne le po ritmu, marveč tudi po posameznih melodijskih linijah, bogatejšem kontrapunktu (v počasnih prevladuje harmonija) pa je vlil v srce poslušalcev nekaj radosti, sreče, veselja.
Mozartova Sonata v G-duru K. 301 je nastala leta 1778. Salzburški mojster se je tedaj mudil v Parizu. V skladbi si sledijo elegantne in prisrčne teme. Izjemen je srednji del drugega stavka v molu, vendar v njem ne prevladuje dramatičnost. Violinist je sonato odigral vedro. Polagal je pozornost na
ljubke teme in jih skušal odigrati čim svetleje. Njegovim barvnim odtenkom pa se je pianist približal le v skromni meri.
Zadnja skladba ponedeljkovega koncerta je bila Dvoržakova Sonatina v G-duru op. 100. Napisal jo je pozimi leta 1893 v New Yorku. Posvetil jo je svojima sinovoma Otiliji in Antonu. Izvirne, sveže teme, živahen ritem, privlačna harmonija, označujejo to skladateljevo delo, ki je v preprostosti umetno in v umetnosti preprosto. Vsi lirični elementi so bili umetelno, ekspresivno odigrani, edinole pri nekaterih hitrih prehodih je bilo nekaj nečistih not. Dialog med violino in klavirjem v srednjem delu drugega stavka je bil imenitno izpeljan. Izrazit je bil kontrast med igrivimi in mirnejšimi prehodi v Scherzu. V zadnjem stavku pa je še posebno izstopal ekspresivni Molto tranguillo, katerega je Kuret odigral z globokim čustvenim doživljanjem.
Koncert je bil za mlado publiko pravo doživetje in obenem spodbuda k nadaljnjemu delu, saj je Igor Kuret dokazal s svojo kratko turnejo v rodnem Trstu, da vsak resen in požrtvovalen študij obrodi zaželene sadove.
MARKO OZBIČ
Pp 32 letih se je vrnil prijatelj Fritz
Ko je Mascagnijeva opera. »Prijatelj Fritz« doživela svojo krstno izvedbo v rimski Operi (oktobra 1891), je v takratnem glasbenem svetu še močno odmeval uspeh, ki ga je Mascagni dosegel le leto prej s svojo »Cavallerio rusticano«, opero silne čustvenost: in močne dramatične napetosti vročekrvnega sicilijanskega ambienta. S »Prijateljem Fritzem« uspeha ni ponovil, vsaj ne ob njegovih prvih izvedbah, toda kot znajo povedati skladateljevi biografi, se je Mascagni zavestno odločil za drugačen muzikalni slog držeč se načela, da se skladatelj ne sme ponavljati pač pa vedno iskati novo, tako rekoč eksperimentirati. Kljub temu pa je »Prijatelj Fritz« ob operah »Cavalleria rusticana«, »Iris« in »Parisi-na«, ki ga po mnogostranskih odlikah prekašajo, ostal bolj ali manj redno na repertoarjih opernih gledališč, medtem ko so druga skladateljeva operna dela odšla v pozabo. V Trstu je bila poslednjič na repertoarju pred 32 leti.
Libreto za opero »Prijatelj Fritz« je napisal N. Daspuro (s psevdonimom - anagramom P. Šuardon) po komediji alzaških avtorjev Erckmanna in Chatri-ana. Lahko besedilo brez literarnih in psiholoških pretenzij govori o mladem bogatem in zakrnjenem samcu Fritzu Kobasu, ki z rabinom Davidom, zaposlenim s sklepanjem zakonskih zvez, stavi, da se ne
bo nikoli poročil. Njegovo zvestobo samskemu stanu pa spreobrne pojava lepe Suzel, revne hčerke njegovega oskrbnika, ob kateri se v Fritzu sprožijo dotlej zatajevana ljubezenska čustva. Povrhu še rabin David namerno zakuha prevarico, ki sproži v Fritzu ob ljubosumju še večjo ljubezen do Suzel.
Besedilo, ki torej samo po sebi ne nudi nobenih posebnih motivov za psihološko ali kakršnokoli dramatično muziko, kakršnega pa si je Mascagni tudi želel zatrjujoč, da noče biti upoštevan zaradi moči dramskih tekstov, kot so mu nekateri očitali v zvezi s »Cavallerio rusticano«, pač pa po svoji glasbi. Ustrezno z zgodbo je tako nastal »Prijatelj Fritz« poln lahkotne melodičnosti, ki sicer ne teče v smislu neke linearne kontinuitete, kot na primer pri Pucciniju, pač pa se melodični tok razvija po zaporedju, ki ga ločujejo dueti, arije, scene in tu in tam celo kratki recitativi, vmes orkestralni intermezzi, tako, da ostajajo arije in dueti kot nekakšni neizpeti lirični okraski v celovitosti melodičnega mozaika.
V muzikalnem smislu je vsekakor osrednja osebnost Suzel (povsem različna od polnokrvne in čustvene Santuzze), okrog katere se sučejo ostali akterji vključno s Fritzem. Suzel je tista, ki sproža reakcije s svojo nežno ženskostjo in katere spevi v mno-
go večji meri kot Fritzevi in tudi kot dueti, vzgiba-vajo melodični tok.
Tokratna tržaška postavitev opere sloni na postavitvi filharmoničnega gledališča v Veroni z manjšimi spremembami v režiji Maria Zanotta in pod dirigentskim vodstvom Evelina Pidoja.
Pojavno in glasovno je bila Cristina Rubin povsem ustrezna Suzel z mehko Hričnostjo svojega čistega in intonančno vedno zanesljivega soprana, glasovno nekoliko manj izrazito a vendarle prijetno je Fritza oblikoval tenorist Ballo. Prepričljiva je bila tako pevsko kot igralsko Petra Malakova kot Cigan Beppe, kar velja tudi za baritonista Rivo v vlogi rabina Davida. V ta osrednji kvartet so se lepo vključili tudi Giuseppe Zecchillo in Dario Zerial kot Fritzeva prijatelja Hanezb in Federico ter Morisa Zotti kot služkinja Caterina.
Dirigent Pido je vodil orkester z lahkotno roko in učinkovitostjo zlasti pri izvajanju intermezzov. Zbor, ki pa v delu nima pomembnejše vloge, je pripravila Ine Mejsters. Solist violinist na odru, sicer koncertni mojster Verdijevega orkestra, Črtomir Šiškov ič, je ciganski motiv pred prihodom Cigana Bep-pa na oder zaigral z lepo zvočnostjo in ritmično sugestivnostjo, (jk)
Slikar, zagledan v mistični svet ženske lepote
V Izoli že mnogo let živi in dela Šemsudin Meškovič. Rodil se je v Bosni in Hercegovini, vendar se ima že za pravega domačina. Poklicno se ukvarja z industrijskim oblikovanjem, toda slikarstvo ga spremlja že vrsto let.
Kakršenkoli predmet, material mu pride v roke, ga skreira s svojo umet-niškostjo. Kakor da ne izbira sam izraznih sredstev, ampak izbirajo ona njega. Očara ga tudi kos lesa, korenine, kamen z nenavadno obliko, stara fotografija, glina.
Najbolj se ustavlja ob slikarskem izrazu v olju in risbi. Šemsudinovo slikarstvo je tematsko nadvse široko. Motiviran je s svetom, ki si ga ustvarja sam, ki prihaja iz njegovih globin, podzavesti. Nadrealnost gradi preko pravih geometrijskih teles, katerim ustvari poudarjeno globino, tridimen-zionalnost. Dodaja jim elemente kakor tipalke, ovijalke, kar jim daje oznako nekih fantazmagoričnih bitij. Telo se odpre, v njem je drugo življenje, ki prisiljuje oklep, da se razpoči. Privlači ga mistični svet ženske in moškega, njun kaos, poln neznank, a predvsem smisel simbiozne eksistence. Najbolj ga mami ženska, za katero trdi, da s svojo senzualnostjo veliko prednjači pred moškim. Mami ga njena statičnost, njen velik atribut - lepota, ki ga absolutno izkorišča (Venera), kompleks skrivnosti, ki ostajajo nerazumljive.
Druga geometrijskost je bolj poenostavljena, to so tihožitja in tudi krajine. Ostaja pri strogi obliki, liniji, ki ju študira ob predmetih realnega sveta, posebno posodja orientalske kulture.
Vizualno učinkovit je v izrabljanju podlag (podobe na »škurah«), ki aso-ciirajo na gotsko slikarstvo, ne le s svojo eleganco, ampak tudi z barvo, ki ustvarja videz barvnega stekla -vitraža.
Razstava je na ogled v izolski galeriji Alga (olja) in v matični knjižnici (risbe) do 5. novembra.
MIRJAM FERLUGA
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Mala fotografska kronika Nušiceve »Sumljive osebe«
(foto Križmančič)
.-'v V M*-
Moški z vonjem
Bil je moj sparing partner. Spominjam se ga po tem, ker je bil izredno lep fant, visok, vitek, krasno grajen, latinski tip, a v najboljšem smislu.
Še bolj pa se ga spominjam po njegovi ženi, izredni lepotici, ki ga je vedno čakala. Koj po treningu je pogledal skozi okno, se zadovoljno nasmehnil in dejal, da se mu mudi. Potem je pred vsemi stopil v kabino za tuširanje, to je bila njegova pravica, kajti čakala ga je ženska.
To pravico smo mu priznavali vsi, kajti tudi mi smo imeli nekaj od tega: medtem ko se je tuširal, smo lahko nemoteno opazovali njegovo ženo, običajno oblečeno v pretesne bluze, iz katerih so ji štrlele izzivalne prsi, in oprijete hlače, ki so jasno kazale jarek v razkoraku.
In vedno, ko sem gledal tisto lepotico, sem se spominjal najpomembnejše lastnosti svojega partnerja: smrdel je kot žival. Ne, smrdeli smo vsi, boksar, ki se razgreje, smrdi po potu. On pa je smrdel bolj od vseh in predvsem drugače - po konjih. Njegov pot je bil pot prepotenega konja. Z njim nikoli nisem hotel v klinč, že misel na to, da bi svoj pot prenesel na moje telo, mi ni bila prijetna.
Ob pogledu na njeno prekrasno mednožje v ozkih hlačah sem vedno mislil le na eno stvar -kako se ljubita, kako ona prenaša vonj njegovega konjskega potu.
Srečal sem jo veliko let kasneje, ko sem v neko veterinarsko bolnišnico pripeljal na cepljenje svojega psa.
Bila je veterinarka.
Horoskop
od nedelje 15. 11. do sobote 21. 11. 1987
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
- VI IN DELO: Pred vami je naporen, a uspešen delovni teden. Imeli boste sicer nekaj manjših prehodnih težav v prvi polovici tedna, vendar dober končni ^ rezultat ne bo pod vprašajem. Posebna sreča se bo tokrat nasmehnila rojenim od 3. do 12. aprila. VI IN DRUGI: Teden bo stekel v znamenju harmoničnih odnosov z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
marsikoga precej naporen. Srečati se
DVOJČKA (21.5.-*> 'f*	20.6.) — VI IN
I I DELO: Teden bo pretežno ugoden, vendar začetek
tedna za mučen in
boste morali z nekaterimi neprijetnimi dolžnostmi, ki jim pa boste uspešno kos. Izkoristite zanimive priložnosti, ki vam jih bo ponudil konec tedna. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam nadvse dobro del. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
_ LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Čaka Jk /	vas precej razgiban
\	in nekajkrat prav
nagajiv teden. V naslednjih dneh se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnostmi, ki pa naj vas nikar ne spravijo v slabo razpoloženje. V sredo vas bo razveselila dobra novica. Precej težavna dneva bosta tokrat četrtek in petek. VI IN DRUGI: Do nekaterih ljudi skušajte biti nekoliko prijaznejši. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: V začetku tedna vam marsikaj ne bo šlo tako, kot bi si sami želeli. Luna in Mars vam bosta precej sovražna, zato se vam prav lahko zgodi, da vas doletijo kakšne nepričakovane nevšečnosti. Preostali del tedna pa bo prav vesel in poln prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno presenetil in vas razveselil. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN
DELO: Vstopate v zelo ugoden in prav prijetno razpoložen teden, ki vas bo nadvse sprostil in razvedril. Zvezde so vam precej naklonjene, zato vas bo spremljalo pretežno dobro razpoloženje. Zadovoljni boste, ker se bodo nekatere vaše želje in načrti izpolnili. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah vas čakajo prav prijetna presenečenja. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
*	VODNAR (20.1,-
Af/ 18.2.)	- VI IN
DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Obeta se vam prav prijeten in zanimiv delovni teden, v katerem boste lahko brez večjih težav uresničili nekatere želje in načrte.
V	četrtek in petek pa bo po vsej verjetnosti prišlo do sprememb v razpoloženju, kar bo lahko vplivalo na potek dela.
VI	IN DI^UGI: V ljubezni vas čakajo prijetne novosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Teden bo precej muhast in spremen- .' Ijiv. Nikar naj vas ne spravi v slabo voljo nekaj nepričakovanih težav, s katerimi se boste morali po vsej verjetnosti srečati zato, ker vam. bo Merkur sovražen. Precej neugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Nikar ne vtikajte svojega nosu v tuje zadeve, da vam ne bo kasneje žal. Za vas ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Obe-ta se vam zelo pri-jeten in uspešen teden. Vseh'sedem dni vas bosta spremljala dobro razpoloženje in odlična delovna forma. Pri delu boste uspešni in iznajdljivi. To je primeren čas predvsem za uresničitev nekaterih načrtov. Za spoznanje ugodnejša dneva bosta le torek in sreda. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
DEVICA (23.8,-22.9.)	- VI IN
DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Glede na to, da vam je Merkur naklonjen, lahko računate na ugodne okoliščine in nemoten potek dela brez kakršnihkoli težav. Odprle se vam bodo nekatere nove delovne možnosti, ki so vredne temeljitega razmisleka. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja in razumevanja z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Tokrat vas čaka prijetno razgiban in uspešen teden. Merkur vam je precej naklonjen, zato večjih težav ne bo. Računate lahko samo na najboljše rezultate in srečne okoliščine, v katerih se boste dobro znašli. Možnost dodatnega zaslužka je precejšnja. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje z nekom vam bo dalo misliti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-
19.1.) VI IN
DELO: Pred vami je precej zanimiv in razgiban delovni teden. Zvezde vam bodo v pomoč pri kakršnemkoli delu, prav zato vam bo delo lepo šlo od rok in resnejših težav ne bo. Ponudile se vam bodo lepe priložnosti, ki jih velja dobro izkoristiti. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč kritični do bližnjih, ker tudi sami niste brez napak. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Z ozi-J+mL, rom na neugoden položaj Lune boste ^	^ v začetku tedna
zelo verjetno naleteli na nekaj manjših težav, ki pa vas nikar ne smejo spraviti v malodušje. Okoliščine bodo od vas zahtevale resnejši odnos do dela. Preostali del tedna pa vam bo naklonjen in hujših težav ne bo. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in veselje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Pisava
razodeva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
/ (/
•/ • A	> J .	/ •
Šifra: MOTIM?
Tvoje pisemce sem našel v mapi brez kuverte. Skoda za kuverto, ker mi naslov na njej veliko Pove. Tvoja skoraj tiskana - kaligrafska pisava razodeva človeka, ki ga psihologija resnično privlačuje in to iz razlogov, ki so v njem.
Primerna inteligenca se razodeva iz teh črk. O bogati domišljiji, za katero sam trdiš, da jo imaš, je težko kaj reči. Razvidna bi bila namreč iz bogatih zgornjih dolžin, toda teh v takšni pisavi običajno ni. Zdi se, da posvečaš preveč pozornos-ti materialnim stvarem in jim daješ preveliko Prednost. Tudi tvoj stil pisanja to razodeva (in govorjenja najbrž tudi). Večkrat pišeš: imam bra-fa, imam dekle, imam dober odnos, imamo dvostanovanjsko hišo, imam veliko prijateljev... itd. itd. Skratka vse imaš ali pa bi rad imel. Preberi si zelo lepo knjigo o tej problematiki izpod peresa znanega psihoanalitika Ericha Fromma Biti ali imeti. Tam boš našel tudi večino odgovorov na tvoja vprašanja, ki so zelo povezana z vsem tvo-
jim razmišljanjem in stališči. Preberi si in se oglasi!
-	UL
a	čr i -'-aJL-vvn' ^	c_Gj>ci
Šifra: ŽIVLJENJE TEČE
Tvoje pismo, v katerem si opisala svoje težave in želje, je zelo značilno za večino mladih fantov in deklet podobne starosti. Zelo si se navezala na prijateljico, ki je odšla v tujino. Pa tudi sicer te je prijateljica v zadnjem času zanemarjala, več so ji bili fantje in družba starejših od vaju. Želja po iskreni prijateljici v tem obdobju je povsem normalna, toda prevelika navezanost kaže na tvojo plašnost pri vzpostavljanju stikov in na pomanjkljivo samozavest. Šele ob prijateljici, ki te je duhovno podpirala, si bila popoln človek. Vidiš, v tem je past. Morda je celo dobro, da je začasno odpotovala tudi iz tvoje bližine. Morala se boš postaviti na svoje noga in se ozreti tudi še za kakšnim fantom. Tudi sicer me zanima tvoje stališče do fantov in tudi do očeta. Poleg občasne boječnosti kaže tvoja pisava tudi na željo po glavni besedi v domačem okolju. Sicer pa prav nič posebnega. Glede občutka igranja raznih vlog ti lahko povem, da to ni nič posebnega, saj imamo v življenju vedno vsi različne vloge, obenem v vlogi sina in brata, sošolca, soseda, prijatelja in morda prodajalca na boljšem trgu... itd. itd.
KUPON
za grafološko analizo ati pojasnila Simona Boruta Pogačnika
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. It. filmska igralka (Sophia); 5. Kratko bodalce; 11. Utrjen prostor na vzpetini ali vodi; 13. Belgijski pevec, it. porekla; 14. Ni-ven David; 16. Je lahko prijateljski ali imeniten; 18. Mlečni izdelek; 19. Zahodna Nemčija, Luksemburg in Italija; 21. Naselje nad robom Planinskega polja; 23. Livno; 24. Kovine sorodne aluminiju; 26. Pust v sredi; 28. Kos papirja za razne namene; 29. Ime furlanskega boksarja Carnere; 31. Himalajsko ljudstvo; 32. Jugoslovanska reka; 33. Pipe brez vokalov; 34. Zadrževati, zavirati; 36. Italo Svevo; 38. Večja posoda; 40. Pregrada za
sigla:............................
Primorski dnevnik, 15. novembra 1987
1		2	3	4		5	6	7	8	9	10
-		11			12		13				
14	15					17			18		
19		20		21				22		23	
24			25					26	27		
	28						29			30	
31						32					
		33			34						35
36	37		38	39					40		
41		42		43				44		45	
46			47			48			49		
50							51				
tekoče vode; 41. Štandreško društvo; 43. V gr. mitologiji brodnik, ki je umrle prepeljeva! čez podzemeljsko reko Stiks; 45. Ameriško moško ime; 46. Obvestilo, sporočilo; 48. Ime Stravinskega; 51. Vzpetina pri Beogradu.
NAVPIČNO: 1. Odličen češkoslovaški teniški igralec; 2. Ragusa; 3. Hercegovec; 4. Kopičiti; 6. Kazalni zaimek; 7. Ivo Daneu; 8. Izrastek na glavi; 9. Češkoslovaški atlet Zatopek; 10. It. nogometni prvoligaš; 12. Rimska boginja lova; 15. Živalski... lasje; 17. Nordijski izraz za smuči; 20. Finsko mestece; 22. Sel; 25. Grenek, bridek; 27. Gorovje v Egiptu; 29. Je televizijska... v našem dnevniku; 30. Ime slov. pesnika Bora; 31. Naša vas; 32. Duri; 34. Pogost priimek v dolinski občini; 35. Mesto na Primorskem; 37. Žensko ime; 39. Priprava iz obročev za vklepanje; 42. Ime film. igralke Taylorjeve; 44. Ni star; 47. Zorman Ivo; 49. Argentina.
(lako)
REŠITEV
va '61 ‘ rz £t 'Aou
!zn 'Zt 'Aoifo '6E :babs '££ :eiqzi -se :bjo TE 'tAaip 'Z£ taBAgg 'ie JajBiAi '0E !B60[Ud '6Z JBUIS -£Z :i(adn 'SZ 'ZZ J-reui '0Z Jas '£I iaaHP 'Sl :bubiq zi !ouuox '01 Jiuig -g :se] -g i-a i *£
•9 J}EJqBU f :org •£
'Z Jpuag T :ON5IdAVN ■BJEAV TS Jaizbu 'OS ho6i •gfr ioztAB '9^ lop 'SJ- iuor -B>J •£* JBA -it ‘-zal 'oj, Japa ‘8E :'S'I ‘9E Jeuao •[,(. lat xe iBuua 'ZE Jdrag -je iouiua '6Z :<n-rea ’8Z :sn -gz Jubiub] tz !n 'ez :a3aBa tz :na
'61 his '81 !asiqo '91 i a'N Tl iouispv 'El !PBj6 'XX Japis -5 iuaiog 'i :ONAVHO(IOA
Košarka: četrtfinale jugoslovanskega pokala
Smelt Olimpija izločena
Odbojka: v moški C-l ligi v Standrežu
Prva prvenstvena zmaga Vala
Včeraj so v prvih treh skupinah odigrali tretje in obenem zadnje kolo četrtfinala jugoslovanskega košarkarskega pokala. Smelt Olimpija je sicer zmagala proti Prvemu Partizanu, vendar se je zaradi boljšega medsebojnega količnika v polfinale prebil beograjski Partizan.
1; skupina (Kutina) - 3. KOLO: Gibona - Bosna 89:72, IMT - Trepča 152:72. LESTVICA: Gibona 6, Bosna 4, IMT 2, Trepča 0. Uvrščena v polfinale: Gibona.
2.	skupina (Bar) - 3. KOLO: Šibenka - Crvena zvezda 101:89 (53:42), Rabot-nički - Mornar 93:80 (46:43). LESTVICA^ Rabotnički 6, C. Zvezda, Mornar in Šibenka 2. Uvrščen v polfinale: Rabotnički.
3.	skupina (Arandjelovac) - 3. KOLO: Smelt Olimpija - Prvi Partizan 92:86 (49:52), MZT Skopje - Partizan 90:87 (46:38). LESTVICA: Partizan, Smelt Olimpija in MZT 4, Prvi Partizan 0. Uvrščen v polfinale: Partizan Beograd.
4. skupina (Novi Sad) - 2. KOLO: Ju-goplastika - Sloboda DITA 115:66.
V prvi jugoslovanski ženski košarkarski ligi je v Beogradu v derbiju kola ljubljanska Iskra Delta Ježica premagala domačo Crveno zvezdo s 85:83 (52:37).
Odbojka: Mariborčanke izločene
Turška ekipa Emlak Redi Bankasi je sinoči izločila Mariborčanke Palome Branika iz mednarodnega ženskega odbojkarskega pokala CEV. Čeprav so Mariborčanke doma zmagale s 3:1 (15:6, 11:5, 15:13, 15:12), jim to ni zadostovalo za napredovanje, saj so na tujem gladko izgubile s 3:0.
Zimski športi: Gattai odstopil
MILAN — Po izvolitvi na mesto predsednika CONI je Arrigo Gattai odstopil kot predsednik zveze zimskih športov. Šlo je za statutarno formalnost, ker sta obe funkciji nezdružljivi. Odstopili so tudi predsedniki teritorialnih odborov. Vodstvo zveze je zaprosilo CONI za komisarsko upravo do volitev, ki bodo konec maja. Računajo, da bo komisarska uprava negativno vplivala na pripravo državne delegacije za Ol v Calgaryju.
Val - ASFJR	3:2
(6:15, 15:12, 7:15, 16:14, 15:12)
VAL: Vogrič, Devetak, Palin, Al-lesch, Stančič, Petejan, Plesničar, Bralni, Lutman, Prinčič, Mučič, Lavrenčič.
SODNIKA: De Benedettis iz Pordenona in Susič iz Gorice.
POTEK TEKME: 1. set: 1:4, 3:8, 3:11, 3:13, 6:14| 2. set: 2:0, 3:8, 7:8, 7:10, 12:11, 14:11; 3. set: 2:4, 2:7, 5:8, 7:11; 4. set: 4:1, 9:4, 9:9, 9:11, 12:12, 13:14; 5. set: 3:1, 7:1, 7:7, 11:11, 14:12.
TRAJANJE SETOV: 14', 29', 19', 35', 38'; ZGREŠENI SERVISI: Val 18, ASFJR 21; GLEDALCEV: 150
ŠTANDREŽ —r 150 minut zagrizene igre je bilo treba, da so valovci strli odpor žilavih čedajskih odbojkarjev in pospravili tako j>rvi prvenstveni par točk. Srečanje v Standrežu je bilo izredno napeto in do zadnjega so igralci obeh ekip dali vse od sebe, da bi prišli do zmage.
Domačini so tokrat v.ključnih trenutkih pokazali večjo prisebnost in tudi boljšo telesno kondicijo. V igro valovcev je trener Brožič vnesel spremembo, tako da je Petejan igral na centru, Palin pa na krilih. Zamenjava med igralcema je gotovo prispevala,
da so bili Štandrežci učinkovitejši, posebno še s Palinom, ki se je izkazal v ključnih trenutkih. Ob njem pa je to pot dobro igral Plesničar.
Glede srečanja povejmo, da so gostje v prvem nizu presenetili domačine predvsem z odličnimi servisi. Z odločilnim prispevkom Palina je Val osvojil drugi niz, tretji pa je šel Čedajcem. V četrtem setu si je Val že takoj zagotovil prednost, predvsem po zaslugi Alles-cha v obrambi ter Palina v napadu.
Odločilni niz pa je Val začel dokaj borbeno in po nekaj minutah že vodil s 7:1. Vso prednost pa so domačini izgubili po nepotrebnem in le na koncu so spet odločno ponovno zaigrali, kar jim je tudi prineslo zmago, (pr)
Odbojka: italijanska A-1 liga
RIM — V 4. kolu italijanskega odbojkarskega prvenstva A-1 lige so dosegli naslednje rezultate: Giomo Fon-tanafredda - Burro Virgilio 3:1, Euros-tyle - Bistefani 0:3, Opel - Camst 1:3, Maxicono - Kutiba 3:0, Gonzaga - Ci-esse 0:3, Panini - Pozzillo 3:2.
LESTVICA: Maxiconoin Panini 8, Camst 6, Acgua Pozzillo, Bistefani, Gi-
omo, Eurostyle in Ciesse 4, Opel, Burro Viurgilio in Kutiba 2, Gonzaga 0.
Koristno srečanje Kras Globtrade - Maraton
Včeraj smo v zgoniški telovadnici gledali prijetno prijateljsko tekmo med ženskama ekipama domačega Krasa Globtrade in namiznoteniškega kluba Maraton iz Zagreba. Za^Kras so igrale Miličeva, Sedmakova, Škrkova in Ukmarjeva, za Maraton pa Jovičičeva, Kovačičeva, Vučetičeva in Zambonijeva. Izid tekme je bil 6:10 za gostje.
V zadnjih letih je NTK Maraton večkrat tekmoval v prvi ligi, nato pa spet zdrknil v drugo. Danes se bo na Reki pomeril z domačim Kvarnerom za naslov zimskega prvaka v drugi namiznoteniški jugoslovanski ligi. Včerajšnje srečanje mu je tako služilo kot dober trening, našim igralkam pa kot priprava na začetek tekmovanj v A ligi. Gostitelji so izročili gostom brošuro ob 25-letnici delovanja Krasa in sprejeli vabilo na podobno srečanje v Zagrebu. (J.J.)
Avtomobilizem: formula ena se izteka
Oči vseh so že uprte naprej
Nogomet: 1. jugoslovanska liga
Danes 14. kolo
BEOGRAD — V anticipirani tekmi 14. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Beogradu domači Rad z 1:0 premagal skopski Vardar. Gol je v. 35. minuti dosegel Ajder.
Tekma je bila v prvem polčasu prava nogometna uspavanka, nekoliko pa se je razživela v nadaljevanju, ko so gostje nekoliko pritisnili, da bi odnesli vsaj točko.
DANAŠNJI SPORED: Željezničar -Crvena zvezda, Osijek - Čelik, Radnič-ki - Sarajevo, Sutjeska - Velež, Priština - Budučnost, Dinamo - Sloboda, Partizan - Rijeka, Hajduk - Vojvodina.
Košarka: povratek Gentileja
LAVVRENCE — Vodstvo italijanske košarkarske reprezentance, ki je na turneji po ZDA, je sklenilo, da se bo poškodovani Gentile vrnil domov. Gentile si je desno nogo poškodoval že tretjič v 10 mesecih.
Ob poškodbi Gentileja se italijanska ekipa bori tudi z drugimi težavami. Pri univerzitetnih moštvih veljajo drugačni kriteriji sojenja in tudi nekatera drugačna pravila.
ADELAIDE — Ko bodo najzvestejši ljubitelji avtomobilizma danes prijeli v roke naš dnevnik, bo to poročilo zanje verjetno že zastarelo. Dirka v Ade-laidu, zadnja preizkušnja v formuli ena v letošnji sezoni, se je namreč po našem času pričela že v ranih jutranjih urah (po italijanski televiziji so s prenosom začeli že ob 4.15), tako da bodo naj večji strastneži že vedeli za njen iztek.
Za ostale pa povejmo, da včerajšnje zadnje preizkusne vožnje niso prinesle bistvenih sprememb na vrhu. Avstrijec Gerhard Berger je ohranil prvo mesto na startu, čeprav ni izboljšal časa, ki ga je dosegel v petek. Na progi je bilo namreč spet precej umazanije, poleg tega pa je bila tudi vročina takšna, da se ni dalo doseči kaj več. Za Bergerja je to tretji start v prvi vrsti v letošnji sezoni. Pri Ferrariju pa so vseeno precej zaskrbljeni, kako bo šlo. Poleg tega, da ima ob sebi same izvrstne nasprotnike, se tudi precej slabo počuti, saj ga muči prehlad. Kar 50 minut je včeraj čakal v boxu, bodisi zato, da se
ne bi preveč utrudil, bodisi zato, ker ni nihče popravil njegovega časa.
Precej se je popravil tudi Patrese na williamsu, a kljub temu se je povzpel le za eno mesto. Alboreto pa je s 5. zdrknil na 6, mesto.
Naj se dirka izteče kakorkoli, oči vseh so že uprte v novo sezono, ko ne bo manjkalo novosti, in na katero so se vsi že začeli pripravljati.
STARTNI VRSTNI RED: 1. vrsta: Berger (ferrari) 1T7"267 s poprečno hitrostjo 170,076 km na uro, Prost (mclaren) 1T7"967; 2. vrsta: Piguet (williams) 1T8'’017, Senna (lotus) 1T8''488; 3. vrsta: Boutsen (benetton) 1T8 "523, Alboreto (ferrari) 1T8"578; 4. vrsta: Patrese (williams) 1'18"813, Jo-hansson (mclaren) 1T8"826; 5. vrsta: Fabi (benetton) 1T9"461, De Cesaris (brabham) 1T9"590; 6. vrsta: Cheever (arrows) 1'20'T87, Warwick (arrows) T20"638; 7. vrsta: Nannini (minardi) 1'20"701, Nakajima (lotus) 1'20"891; 8. vrsta: Modena (brabham) 1'21"014, Brundle (zakspeed) T21"483.
Šah: Memorial Zlatka Jelinčiča
Filipovič pred Lakovičem
Sinoči so v Prosvetnem domu na Opčinah odigrali zaostala kola in preložene partije 1. šahovskega Memoriala Zlatka Jelinčiča, ki obenem velja tudi za 5. redno zamejsko šahovsko prvenstvo. Odlika tega Memoriala je vsekakor visoka kvaliteta in velika borbenost tekmovalcev. Bila sta namreč prisotna dva mojstra, en šahist z državno ter vrsta šahistov z društveno kategorijo.
Prvo mesto mojstra Filipoviča je bilo oddano že pred včerajšnjimi koli, čeprav je sinoči izgubil svojo edino partijo tega prvenstva. Z drugouvrščenim Lakovičem je namreč v tem dvokrožnem turnirju igral 1:1, vse druge pa je gladko odpravil z 2:0. Filipovič je že četrtič zaporedoma osvojil zamejsko šahovsko prvenstvo (le prvo je osvojil Egon Pertot). Edini, ki se je uspešno zoperstavljal očitni premoči zmagovalca, je bil odlični goriški mojster Lakovič, ki je, poleg zmagovalcu, oddal še točko Bajcu in pol točke Antončiču. In prav slednja sta se še izkazala na tem turnirju, medtem ko so vsi ostali
osvojili manj kot polovico možnih točk ter si bili v glavnem enakovredni.
Osrednji pozdrav na nagrajevanju je v imenu organizatorjev prinesel predsednik tržaškega teritorialnega odbora ZSŠDI Jurij Kufersin. S pokali je nagradil prve tri uvrščene (pokale so poklonili SKGZ, ZSŠDI in TKB), medtem ko je Zlatkov brat Dušan izročil zmagovalcu Filipoviču prehodni pokal Memoriala. Tisti, ki se bo najbolje izkazal na treh turnirjih Memoriala, bo pokal tudi prejel v trajno last. Omenili bi, da turnir ni bil hitropotezni (na katerem vsak igralec ima na razpolago pet minut za celotno partijo), kar se v zamejstvu dolgo let ni dogajalo. Zato pa je tudi zahteval precejšen organizacijski napor.
KONČNA LESTVICA: 1. Božidar Filipovič 19 na 20; 2. Pino Lakovič 17,5; 3. Drago Antončič 15; 4. Drago Bajc 12; 5. Danilo Ukmar 8,5; 6. Hilarij Sosič 8; 7.-8. Pino Rudež in Dušan Jelinčič 7,5; 9. Cveto Prašelj 6,5; 10. Filibert Bene-detič 6; 11. Janez Povše 1,5.
Košarka: promocijsko prvenstvo
Nezaslužen poraz poletovcev
SANTOS - POLET	52:48 (17:19)
POLET: Sosič 3, Ferluga 7 (1:3), Malalan, Fabi, Kovačič 2, Škerlavaj 12, Furlan 14 (2:3), Pisani 2 (2:4), Gregori 8 (2:6).
TRI TOČKE: Sosič 1.
Za Opence je bil poraz vse prej kot zaslužen, saj bi ob srečnejšem razpletu dogodkov lahko tudi slavili zmago.
Tekma je vseskozi vrednotila igro obramb, napada pa sta bila katastrofalno slaba, še zlasti v prvem polčasu.
Polet je začel drugi polčas v vodstvu, kaj kmalu pa je nekoliko popustil in slabost je moral plačati z zasledovanjem, kateremu žal ni bilo konca.
V sami končnici so poletovci imeli v rokah žogo, s katero bi lahko izenačili ali celo prišli do odločilnega vodstva, možnosti pa žal niso znali izkoristiti.
Del krivde za poraz pade tudi na sojenje, ki je dopuščalo dokaj izzivalno obnašanje igralcem Santosa. Odnos do igre obeta Poletu boljše rezultate. (A. Sosič)
			»adaljc	vanje	J	11	strani	- nadalje	mm	I!		strani		
Meblo
V delno opravičilo naši ekipi lahko tudi tokrat štejemo težave Maverjeve, Nacinovijeve in Slavčeve, ki jih mučijo poškodbe.
Trener Dolinšek je po tekmi menil: »Ne razumem, kaj na dekleta deluje negativno, da so tako nesproščene. Mislim, da smo sposobni igrati mnogo bolje. Škoda, da tokrat nismo znali izkoristiti priložnosti za zmago, proti vse prej kot močnemu nasprotniku. Šibka točka je bil sprejem servisa, a menim, da je to predvsem posledica nesproščenosti.« (A.K.)
Conegliano - Farco Meblo 3:1 (15:10, 12:15, 15:10, 15:9)
FARCO MEBLO: Nacinovi, Maver, Kralj, Slavec, Garbini, Mira in Neva Grgič, Klemše, Žerjal, D'Ambrogio, Knez.
TOČKE: Farco Meblo 19:44 (Žerjal 5, Garbini in Maver 4, Nacinovi in Slavec 2, Mira Grgič in Neva Grgič 1); Conegliano 44:57. ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 7; Conegliano 13. SODNIKA: Conti in Meneghetti
V Borovem športnem centru v Trstu je včeraj potekal prvi krog šahovskega turnirja v okviru letošnje osnovnošolske olimpiade, katero prireja Športna šola Trst. Nastopilo je 46 mladih šahistov, ki so zastopali sedem mestnih šol. Največje zastopstvo so imeli Rojančani, saj jih je bila več kot četrtina vseh udeležencev.
Učenci šole »Bazoviški junaki« so dosegli tudi sicer zelo dobre uspehe, saj jih je cela vrsta na visokih mestih,
(oba iz Padove). GLEDALCEV: 80.
NEKAJ OSTALIH IZIDOV: Moglia-no Veneto - Cappellari Verona 1:3, Adamoli - Gaierhof 3:1, Torrione -Volte Cornuda 3:1, Solvay Ferrara -Nervesa 1:3.
prav tako oster boj za najvišja mesta pa so napovedali tudi predstavniki šol od Sv. Jakoba in Sv. Ane.
Po prvem zavrtljaju ima polno število točk še pet mladih šahistov in sicer Marta Mamolo, Sergij Požar (oba Bazoviški junaki), Igor Rolich, Alan Do-mio (oba Gregorič-Stepančič) in Tanja Pitacco (Ribičič).
Naslednje kolo bo v soboto, 21. t. m., ob 15. uri. (boj)
Odbojka: v moški C-2 ligi
Borovci zlahka do uspeha
FUTURA TORRIANA - OLVMPIA	3:1 (11:15, 15:2, 15:5, 15:4)
OLVMPIA GORICA: S., A. in D. Terpin, I. in M. Cotič, Sfiligoj, Komjanc, Dornik, Špacapan.
Kakor je 01ympia prejšnjo soboto odigrala eno najboljših tekem v zadnjem obdobju, tako je tokrat odigrala eno najslabših. Goriška ekipa je po uri in pol grde tekme zapustila igrišče poražena. Naši fantje so popolnoma odpovedali, kot ; je razvidno iz zadnjih treh setov. 01ympia je stopila na igrišče v okrnjeni postavi in odsotnost dveh standardnih igralcev (Š. Cotiča in Luke Marassija) se je še kako poznala, zlasti pri menjavah. Po prvem dobljenem setu so naši fantje zagrešili celo serijo nerazumljivih napak, zlasti v sprejemu, kar je potem ohromilo tudi napad. (M. Š.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - F. VENETO FROST 3:1 (15:1, 15:13, 10:15, 15:6)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Jercog, Meton, Zubin, Pečenko, Budin, G. Gasparro, Sedmak, Starc.
Prvi set je bil dejansko samo izvajanje servisov, s katerimi je Bor povedel do 13:0. V nadaljevanju je Bor začel nasprotnika podcenjevati, vodstvo 2:0 pa je upočasnilo vožnjo "avtoprevoznikov", ki so morali tretji set prepustiti gostom. -Kenčno so se domačini prebudili in zmagali. Med borovci se je predvsem v bloku odlikoval Gasparro. (M. Marega)
Ženska C-2 liga: dvojni poraz naših
FINCANTIERI - AGOREST	~	3:1 (7:15, 15:1, 16:14, 16:14)
AGOREST: Zavadlal, Orel, Vižintin, Cotič, Klemše, Roner, Petarin, Lo Presti, Černe, Lovisutti, Primožič, Černič.
V pomembnem srečanju v Tržiču so igralke združene ekipe Agoresta ostale praznih rok. Tokrat so slovenske odbojkarice igrale precej slabo, saj so veliko grešile v napadu in dopustile domačinkam, da so bile bolj sproščene. Po zmagi v prvem nizu so igralke Agoresta povsem popustile, in to v ključnih trenutkih, kot kaže sam končni izid. (Marjan Tomšič)
CORDENONS - SLOGA KOIMPEK	3:1 (12:15, 15:1, 15:6, 15:11)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Ciocchi, Drnovšček, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Škerk, Ukmar.
Tudi s svojega drugega letošnjega gostovanja se Sloga Koimpex vrača praznih rok. Premagala jo je ekipa, ki so je pred začetkom prvenstva prištevali med favorite za eno od prvih mest in je zato njen trenutni slab položaj na lestvici pravzaprav marsikoga čudil. Sloga Koimpex je dobro igrala fe v prvem nizu, v nadaljevanju, še zlasti pa v drugem setu, so igralke ena za drugo popustile. Naša ekipa je odpovedala predvsem v gradnji igre, nasprotnice pa so izkoristile vsako Slogino napako in tako tudi zmagale. (Inka)
Moška D liga: našim tokrat ni šlo
NAŠ PRAPOR IMSA - CS PRATA	0:3 (2:15, 10:15, 13:15)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, A. in M. Feri, Petejan, Bensa, Tomšič, Superga, Quel, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
Mlada ekipa Našega prapora IMSA je na domačih tleh doživela nov poraz. Srečala se je namreč z bolj izkušeno šesterko. Vsekakor moramo povedati, da je bila tekma borbena, kot je tudi razvidno iz delnih izidov 2. in 3. seta. V prvem nizu so namreč naši fantje začeli nezbrano, nasprotnik pa je bil močnejši predvsem ob mreži. V drugem in tretjem setu pa so se odbojkarji z vznožja Brd borili enakovredno. V tretjem setu so na primer vodili že s 13:8, a tedaj se je pokazala večja izkušenost gostov, ki so nadoknadili zaostanek in tekme je bilo konec. (A.
F-)
SOČA SOBEMA - PALLAVOLO TS	2:3 (7:15, 4:15, 16:14, 15:12, 12:15)
SOČA SOBEMA: Sirk, Tommasi, Kovic, Ferfolja, Batistič, M. Černič, Pavel Černič, Peter Černič, Pahor, Juren, Antoni, Bagon.
Sovodenjski odbojkarji so zamudili edinstveno priložnost za zmago. Res ,so bili že na robu propada, z zagrizenostjo in borbenostjo pa so prevzeli režijo tekme v svoje roke in bili na tem, da pospravijo točki. Ne glede na poraz so fantje pokazali napredek v vseh elementih igre, še posebno v bloku. (Nero)
LIBERTAS MARTIGNACCO - SLOGA	3:0 (15:2, 15:9, 15:10)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Malalan, Maver, Pahor, Sain, Sgubin.
Libertas Martignacco je bil do tega kola sicer brez točk, vendar se je ng igrišču pokazalo, da je njegov položaj na lestvici tak zaradi neugodnih nasprotnikov iz prvih dveh tekem in ne zaradi slabe pripravljenosti igralcev. Slogaši vsekakor sinoči niso dobro igrali. Motila jih je sicer zelo velika tejovadnica, v kateri se zlasti v prvem setu niso znašli, poleg tega je Marijo Čač nastopil poškodovan, Marko Kerpan pa zaradi bolezni ni treniral dva tedna. Vendar niti ostali niso dali svojega običajnega doprinosa in premalo borbenosti in odločnosti pri izvajanju akcij je lahko pripeljalo le do prvega letošnjega poraza naše ekipe. (Inka)
Ženska D liga: Kontovelke so se izkazale
BREG AGRAR - TARCENTO	1:3 (15:11, 3:15, 3:15, 9:15)
BREG AGRAR: F. in E. Žerjal, Slavec, Malmenval, Maranzina, Komar, T. in L. Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Kraljič.
Kljub napredku, ki so ga pokazale, so Brežanke proti močni ekipi Tarcento doživele poraz. V prvem setu pa je bilo opaziti, česa so zmožne, če igrajo s pravo koncentracijo. Pri rezultatu 10:3 za nasprotnice so naša dekleta najprej nadoknadile zaostanek in nato izbojevale set. Žal pa je bilo to tudi vse, kar so zmogle, saj se je Tarcento izkazal kot res zelo solidna postava z odličnim servisom in dobro igro v polju. Če pri tem upoštevamo še slabo koncentracijo Brežank, je jasno, da je bil poraz neizbežen. Tokrat sta se izkazali Katja Komar in Franka Žerjal, ki bi s svojo požrtvovalnostjo lahko bili za zgled soigralkam. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da je bil sinočnji nastop spodbuden. (A. Š.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - MOSSA	3:0 (15:8, 15:12, 15:7)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Maver, Legiša, Co-nestabo, Štoka, Paulina, Malalan, Umek, Janežič.
Večja uigranost je pripomogla, da so Kontovelke zaigrale kot znajo. Odlikoval se je predvsem dober sprejem, preko katerega so lahko gradile prodorne napade. Domačinke so bile gibčne tudi v polju m polovile precej težjih Žog. Nasprotnice so skušale organizirati hitre napade, redno pa so se soočale z visokim blokom Kontovelk. Preko mreže so prihajale predvsem plasirane žoge. Vredna pohvale je Paulinova, ki je bila nezadržna v napadu, obrambi in v bloku. (MŠ)
Nogomet: včeraj v Neaplju po uspešnem nastopu proti Švedski
Italijani že kvalificirani za EP
ITALIJA - ŠVEDSKA 2:1 (2:1)
STRELCA: Vialli v 27. min, Larsson v 38. min., Vialli v 47. min.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Francini (od 25. min. De Agostini), Baresi, Ferrara, Bagni (od 91. min. Ancelotti), Donadoni, De Napoli, Altobelli, Gian-nmi, Vialli.
ŠVEDSKA: Ravelli, R. Nilsson, Hysen, Larsson, Persson, Thern, Strom-eerg, Prytz, B. Nilsson (od 65. min. Corneliusson), Ekstrom (od 65. min. Lim-Par), Petterson.
SODNIK: Prokop (NDR). KOTI 4:2 za Italijo. GLEDALCEV: 60.000.
NEAPELJ — Z včerajšnjo zmago Proti neposrednemu tekmecu si je Ita-aja že pred tekmo s Portugalsko pri-oorila nastop na sklepnem delu evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Zahodni Nemčiji.
. Glavni junak včerajšnjega srečanja Je gotovo bil nogometaš Sampdorie Gianluca Vialli, ne samo, ker je dosegel oba zadetka za »azzurre«, temveč Judi za požrtvovalno igro, ki jo je pokazal skozi vse srečanje. Tekma sama Je bila le občasno kakovostna. Očitno sta obe reprezentanci igrali pod velikim psihičnim pritiskom. »Azzurri« so srečanje začeli s silovitim tempom in ustvarili tudi nekaj ugodnih priložnos-u za gol. Svoj »pritisk« na švedska Vrata pa so kronali z lepim golom Vi-allija, ki je odločno prodrl po levi in
nato sprožil silovit strel. Žoga je tako obtičala v mreži ob zaprepadenju nekrivega vratarja Ravellija. Bil je to krasen zadetek.
Telesno dobro pripravljeni Švedi tudi po prejetem zadetku niso popustili. Nasprotno: prejeli so vajeti igre v svoje roke in v 38. minuti tudi zasluženo izenačili. Ko je že vse kazalo, da se bo polčas končal pri neodločenem rezultatu, je Vialli dve minuti po izteku prvega dela igre dosegel svoj že drugi zadetek.
V drugem polčasu so »azzurri« bolj previdno igrali, pri tem pa so se izpostavljali nevarnim napadom Švedov, ki so večkrat za las zgrešili izenačenje.
Zvezni trener italijanske reprezentance Azeglio Vicini je po včerajšnjem
Vialli, glavni junak včerajšnjega srečanja
srečanju med drugim dejal: »Srečanje je bilo predvsem stvar živcev. Nam pa je, po zaslugi odličnega Viallija, uspelo premagati močne nasprotnike, kot so Švedi. Proti koncu tekme smo sicer preveč tvegali, naposled pa se je vse za nas dobro izteklo.«
SKUPINA 2
DOSEDANJI IZIDI
Švedska - Švica 2:0; Portugalska -Švedska 1:1; Švica - Portugalska 1:1; Italija - Švica 3:2; Malta - Švedska 0:5; Malta - Italija 0:2; Italija - Malta 5:0; Portugalska - Italija 0:1; Portugalska - Malta 2:2; Švica - Malta 4:1; Švedska - Malta 1:0; Švedska - Italija 1:0; Švica - Švedska 1:1; Švedska -Portugalska 0:1; Švica - Italija 0:0; Portugalska - Švica 0:0.
LESTVICA Italija	7	5	1
Švedska	842
Portugalska 6	14
Švica	7	14
Malta	6	0	1
1
2
1
2
5
13:4 11 12:5 10 5:5	6
8:8 6 3:19	1
PREOSTALI SPORED
Danes: Malta - Švica; 5. 12.: Italija -Portugalska; 20. 12.: Malta - Portugalska.
Nogomet: danes v B ligi
Triestina v Padovi Videmčani doma
Danes čaka Triestino v 10. kolu italijanske B lige težko gostovanje v Padovi, kjer bodo Tržačani igrali proti moštvu, ki ga vodi nekdanji trener Triestine Buffoni. Nogometaši iz Padove so v dosedanjih kolih igrali zelo zanesljivo, saj so z 10 točkami pri vrhu lestvice.
Po neodločenem domačem izidu . Proti Bariju morajo tržaški nogometaši danes v Padovi izsiliti vsaj neodločen izid, saj bi bili nasprotno še vedno osamljeni na dnu lestvice in boj za obstanek bi tako bil še težavnejši.
Videmčani bodo danes v tem kolu igrali na domačem igrišču proti moštvu Parme, ki ima točko manj od Mi-lutinovičevih varovancev in je pri spodnjem delu lestvice. Za Udinese je seveda danes imperativ le zmaga. Nov spodrsljaj bi verjetno dokončno odre-zal Videmčane od boja za napredovanje v višjo ligo.
Današnji spored (14.30)
Atalanta - Barletta; Bari - Taranto; Cremonese - Catanzaro;’Lazio - Arez-zo; Lecce - Brescia; Messina - Genoa; Modena - Piacenza; Padova - TRIESTINA; Sambenedettese - Bologna; UDINESE - Parma.
LESTVICA
Bologna 13; Lecce in Catanzaro 12; Piacenza 11; Padova, Cremonese, Sambenedettese, Lazio in Brescia 10; Atalanta, Bari in Messina 9; Udinese, Ge-noa in Modena 8; Parma 7; Arezzo in Taranto 6; Barletta 4; Triestina 3.
Danes v Trstu ob 17.30 v košarkarskem prvenstvu B-2 lige
Jadranovci jurišajo na nov par točk
Po lepi zmagi v gosteh proti Ferrari, ki gotovo sodi med najmočnejša moštva v tej ligi, se bodo Jadranovi košarkarji v 8. kolu prvenstva B-2 lige spet predstavili svojemu občinstvu. Danes* ob 17.30 se bodo namreč v tržaški športni dvorani spoprijeli z moštvom Virtus iz Imole, ki je s štirimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. Naši košarkarji so v tem srečanju favoriti, seveda če ne bodo podcenjevali današnjega nasprotnika. Jadranov trener Brumen bo danes gotovo imel »težko delo«: moral bo prepričati svoje varovance, da je treba od vsega začetka igrati s polno paro, zbrano, odločno.
Na sliki: trenutek z zadnjega Jad-ranovega domačega srečanja proti Ravenni.
Danes v košarkarski B-l ligi
Stefanel v Rimu
Zaradi gostovanja italijanske državne reprezentance sta prekinjeni košarkarski prvenstvi A-l in A-2 lige. Na sporedu pa bo danes 8. kolo prvenstva B-l lige.
Tržaški Stefanel bo danes igral v Rimu proti moštvu Valentino, ki je doslej zbralo šest točk. Dve točki več od Rimljanov pa imajo Tržačani, ki bodo danes skušali igrati tudi v gosteh tako kot na domačem igrišču. Tanjevičevi varovanci, ki bodo v sredo v Trstu igrali proti zagrebški Giboni, danes v Rimu odločno jurišajo na zmago.
Danes na Radiu Opčine
Neposredni prenosi
Tudi današnja oddaja Športna nedelja na Radiu Opčine bo dokaj pestra. Na sporedu bosta kar dva neposredna prenosa z nogometnih srečanj (San Giovanni - Primorje v okviru 1. amaterske lige in Zarja - Giarizzole iz 2. amaterske lige). Radio Opčine bo nato ob 17.30 nadaljeval svoje neposredne prenose z Jadranovo košarkarsko tekmo.
Na sporedu bo še komentar o sinočnji odbojkarski tekmi Mebla in o srečanjih ŠZ Sloga, v studiu pa bodo predstavniki ŠD Mladina.
domači šport
DANES
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Imola
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Miane
PROMOCIJSKA LIGA
10.30	v Trstu, Ul. Veronese: Ferroviario - Breg Adriatherm; 11.00 v Štandrežu: Fortitudo - Dom
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Kontovel Kronos
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-ranni - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Miljah: Muggesana - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - Giarizzole; 14.30 v Buttriu: Buttrio - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Exner; 14.30 na Opčinah, Otroško naselje: S. An-drea - Gaja; 14.30 v Dolini: Breg - Fin-cantieri; 14.30 v Doberdobu; Mladost -Chiarbola; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Sagrado; 14.30 v Šlovrencu: San Lorenzo - Juventina
NARAŠČA TNTKT
10.30	v Križu: Vesna - Fortitudo; 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello; 11.30 v Dolini: Breg - CGS
NAJMLAJŠI
9.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 10.15 v Dolini: Breg - CGS
ZAČETNIKI
9.00 v Dolini: Breg - CGS; 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorje; 12.15 v Bazovici: Zarja - Campanelle
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -Bor Friulexport
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
9.30	Ul. Zandonai: Rozzol - Sloga; 11.00 Ul. Montecengio: CUS Trst - Bor.
TPK SIRENA
priredi danes, 15. t. m., ob 10. uri na društvenem sedežu TRENING ZA RAZREDE OPTIMIST, EUROPA IN LASER.
SK DEVIN in ŠD SOKOL prirejata danes in jutri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, št. 89 (v neposredni bližini Trga sv Roka) SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME, kjer vam bosta Stojan in Andy s trgovino 3 A Šport iz Tržiča na razpolago z novostmi '88. Urnik sejma: danes od 10. do 21. ure od 15. do 21. ure.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE vabi vse člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v petek, 20. t. m., ob 20.30. Prijave sprejema Karlo Rudež. tel. 392190 najkasneje do torka, 17. t.m. Ob tej priložnosti bo nagrajevanje društvenega turnirja.-AD BOR INFORDATA v soboto, 21. t. m., ob 17. uri bo na stadionu »1. maj« občni zbor AD BOR Iniordata. Vabljeni člani in atleti.
Pred kratkim na sestanku na Kontovelu
Sodelovanje med ŠD Kontovel in ŠZ Sloga
V zamejski telesni kulturi v zadnjih Jetih veliko debatiramo in iščemo bove razsežnosti, ki imajo kot formulo lzraz sodelovanje. Gre za meddruštve-ne dogovore, ki so na odbojkarskem Področju na Tržaškem v zadnjih letih Pripeljali do ustanovitve mladinske združene ženske ekipe Friulexport in Mebla. Pojavljajo pa se nove potrebe fb nujni so novi pristopi, ki naj težijo •r oživitvi in boljšemu vzponu delova-nja tudi v posameznih društvih.
Tako so se pred kratkim na Konto-velu sestali predstavniki ŠD Kontovel, ^ Predsednikom Lisjakom na čelu, in delegacijo ŠZ Sloga, ki jo je vodil načelnik odbojkarske sekcije Ivo Sosič. Sestanku je prisostvoval tudi predsed-bik tržaškega teritorialnega odbora Pri ZSŠDI Jurij Kufersin.
Glavna točka obravnave je bilo sodelovanje med našima društvoma na odbojkarskem področju. Predstavniki obeh društev so si bili edini v ugotovitvi, da je nujno, da pride med našimi društvi do vsebinsko kakovostnejšega dialoga. Razgovor med Slogo in Kon-tovelom naj predstavlja torej novost in začetek na poti dviga in pospeševanja odbojkarske rasti na področju, kjer društvi delujeta. Pri tem je treba poudariti, da pod pojmom sodelovanje društev nikakor ne mislita na absorbiranje ene ali druge enote, niti na kako širše zastavljeno združevanje moči. Obe društvi morata še naprej obstajati in s svojim delom na terenu stalno opozarjati nase in na svojo slovensko prisotnost na odbojkarskem torišču. Prav tako morata tako ŠD Kontovel
kot ŠZ Sloga skrbeti za svojo člansko vrsto, ki nikakor ne sme usahniti, ampak mora utrditi svoj položaj in ga po možnosti tudi izboljšati. Temeljnega pomena je po mnenju obeh društev sodelovanje na mladinskem področju in mora iti od skupnega tehničnega programiranja do skupnega tehničnega vodstva ekip, pa tja do medsebojnega prelivanja moči, če bi se to izkazalo za potrebno in nujno.
Tako sodelovanje bo prišlo do izraza že v letošnji sezoni, ko nova pravila italijanske odbojkarske zveze ne dopuščajo, da bi isto društvo s svojimi ekipami nastopilo tako v prvenstvu under 16 kot under 15. Zato bo Sloga ob Kontovelovi pomoči nastopala v prvenstvu under 16, Kontovel z nekaterimi slogašicami pa v leto mlajši kategoriji. Obe društvi pa bosta s svojima ekipama nastopili tako v prvenstvu under 14 kot seveda v »minivolle-yu« in »superminivolleyu«. Temeljna točka pri iskanju novih poti navduše-vanja in propagiranja odbojke je tudi skupno programiranje in izpeljava poletnih priprav za vse ekipe. Gre torej za iskanje tehničnih rešitev, da bi obe enoti v letih uspešno kljubovali skokoviti rasti italijanske odbojke, obenem pa ob vzajemni pomoči nudili svojim tekmovalkam širše možnosti razvoja, kot so‘jih lahko doslej. Dogovor ni vezan na neko časovno omejitev. Projekciran je v bodočnost in ima predznak velike elastičnosti. Domenjeno je bilo tudi, da ohranjata društvi popolno avtonomijo v svojih športno-političnih korakih in sodelovanje med društvoma nikakor ne pomeni omejitve ali prepreke dialoga pri postavljanju združenih ekip.
Gre torej za določeno novost v odnosih med odbojkarskimi društvi in ob branju programskih točk nas preveva prepričanje, da se bo tovrstno sodelovanje v letih obema enotama obrestovalo.
INKA
ŠD MLADINA - KRIŽ
v sodelovanju s trgovino HILL ŠPORT priredi v Domu A. Sirk v Križu
TRADICIONALNI
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME
danes, 15. novembra, od 10. do 21. ure in jutri, 16. novembra, od 14. do 21. ure.
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
S. A. C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
TRGOVINA ČEVLJEV
mora
Ul. Vasari 8 - TRST
ČEVLJI - TORBICE - USNJENI IZDELKI
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmr-' tnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
M™
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Stališče gospodarske zbornice SRH
Sodelovanje z Italijo ne sme prizadeti hrvaškega ribištva
ZAGREB — »Hrvaško gospodarstvo se zanima za razvoj sodelovanja z italijanskim gospodarstvom tudi na področju morskega ribolova. Zato bo ponudilo konkretne programe za sodelovanje. Vendar pa niso sprejemljive tiste oblike sodelovanja, ki se omejujejo na najemanje našega morja.«
Takšna so stališča, ki jih je sprejela gospodarska zbornica Hrvaške pred prihodnjimi jugoslovansko-ita-lijanskimi pogovori o gospodarskem sodelovanju.
Na Hrvaškem predlagajo višje oblike gospodarskega sodelovanja predvsem na področju skupnih vlaganj v ribiško infrastrukturo, italijanska vlaganja v jugoslovanska ribiška podjetja, ladjedelništvo in predelovalno industrijo. Istočasno pa' na Hrvaškem odločno nasprotujejo oddajanju morja v najem in lovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih ozemeljskih vodah.
Gospodarska zbornica Hrvaške bo ta svoja stališča sporočila republiški vladi, gospodarski zbornici Jugoslavije in preko njiju zvezni vladi, da bi ta v meddržavnih pogovorih z Italijo ustrezno zastopala interese hrvaškega ribiškega gospodarstva.
D. V.
Ko bi opustošile nilsko delto, bi nastala huda lakota
Egipt v pripravnem stanju zaradi puščavskih kobilic
KAIRO — Egipt meri milijon kvadratnih kilometrov, obdelani pa so le štirje odstotki njegove površine. Ne samo, kmetijstvo je osredotočeno v ozkem zelenem pasu vzdolž Nila in v njegovi 23.000 kvadratnih kilometrov veliki delti. To območje je torej osnovni vir prehrane za vseh 50 milijonov Egipčanov in na dlani je, kaj bi se zgodilo, ko bi bilo to prostrano rodovitno ozemlje opustošeno. Nastala bi huda lakota, kairska vlada pa bi bila nemočna: prvič, ker ima že itak za
40 milijard dolarjev dolgov, in drugič, ker se rodi vsakih deset mesecev v Egiptu milijon otrok.
Čemu ta uvod? Ker preti ljudem zares nevarnost lakote. Iz Sudana, kjer so prizadejale že velikansko škodo pridelkom, se namreč bližajo Egiptu neznanski roji požrešnih puščavskih kobilic, ki ne puste za sabo niti lističa ali bilke. Teža enega samega roja doseže 10.000 ton, kobilice, ki ga sestav: Ijajo, pa pospravijo vase ravno toliko hrane. Tovrstne kobilice živijo po-
Z dežja pod kap
KAMPALA — Do smrti so pretepli čarovnika, ker je njihove borne koče in še revnejše posevke uničila toča in tropski naliv. Zgodilo se je v neki vasi ugandskega okraja Kabale. Šaman Pesto Kazarva pa si je nesrečo sam nakopal na glavo. Ne samo, da je bil specialist za klicanje dežja, svojim vaščanom je zagrozil, da bo nanje priklical tako ujmo, kot je ne pomnijo. Posli so mu namreč šli bolj slabo od rok, domačega šamana ni nihče več spoštoval, saj niso rojaki verjeli v njegovo "nadnaravno" moč. Kazarva jih je prisilil, da so spremenili mnenje, od tega pa ni imel nobene koristi, saj so ga razjarjeni vaščani pokončali.
Osebje OZN brez plače
NEW YORK — Osebju OZN tudi letos grozi, da bo ostalo brez decembrske plače. Podobno kot lani niso ZDA plačale niti beliča od svoje predvidene kvote, ki znaša za leto 1987 212 milijonov dolarjev (približno 265 milijard lir). Ameriški Kongres bo o tem znesku razpravljal prihodnji teden, že sedaj pa je jasno, da ne bo VVashington poravnal svojih obvez. Senat je namreč predlagal 120 milijonov dolarjev prispevka, predstavniški dom pa le 60 milijonov. Znižanje ameriškega prispevka bo še povečalo ameriški dolg do svetovne organizacije, ki znaša že 208 milijonov dolarjev. Blagajna OZN bo brez prispevka ZDA prazna že novembra.
prečno šest tednov, v tem kratkem obdobju pa se lahko razmnožijo kar stokrat! Ko bi jim uspelo prodreti do nilske doline in delte, bi nastala seveda katastrofa.
Pristojne oblasti so uredile ob jugovzhodnem delu meje s Sudanom pet postojank na nadzor rojev in odredile temeljito škropljenje z insekticidi. Poleg tega so zasnovale trojno obrambno fronto, kot bi šlo za odpor proti vojaški ofenzivi. »Če bodo kobilice vdrle skozi prvo, jih bo ustavila druga, a v najslabšem primeru tretja fronta,« pravi načelnik službe za boj proti tem žuželkam Samir Girgis.
To pa Še'ni vse. Nevarnost puščavskih kobilic traja skozi vse leto, saj nikdar ne veš, kdaj bodo priletele iz sosednje Saudske Arabije ali pa Sudana in Libije. In še: po silovitem oktobrskem deževju na območjih Rdečega morja in južnega Egipta bi se utegnile začeti množiti tudi krajevne kobilice, ki sicer niso tako nevarne kot puščavske, a vendar! Girgis ni povedal, koliko stane državo ta boj. Gmotna sredstva prispeva Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih FAO.
Rosno mlada kamelarja
Na kameljih fekmah so za kamelarje otroci od šestih do sedmih let, kot ta dva malčka iz Pakistana, ki sta nastopila v Združenih arabskih emiratih	(Telefoto AP)
Sever Etiopije pesti izredno huda lakota
ADIS ABEBA — Etiopijo pesti huda lakota, katere razsežnosti so,podobne tisti, ki je v letih 1984-85 povzročila več kot milijon človeških žrtev. Najhuje je v severnih pokrajinah, kjer je suša uničila ves letošnji pridelek, več tisoč tamkajšnjih prebivalcev pa se seli proti jugu v upanju, da bi dobili hrano, ki je ni na severu.
Mednarodne organizacije so tudi tokrat nesrečnemu ljudstvu priskočile na pomoč, vse pa kaže, da to ne bo dosti zaleglo, saj je hrane še vedno premalo,. Več konvojev mednarodne pomoči v hrani in zdravilih pa so prestregli eritrejski uporniki, ki se že 27 let borijo proti vladi iz Adis Abebe. Pred dvema dnevoma so tako gverilci napadli in uničili dva konvoja, ki sta bila namenjena sestradanemu prebivalstvu v Eritreji; etiopske oblasti trdijo, da je 2 milijona ljudi v smrtni nevarnosti.
Predstavniki mednarodnega Rdečega križa, ki se v Etiopiji spopadajo z vse hujšimi težavami, menijo, da za zadostitev najnujnejših potreb prebivalstva potrebujejo takoj najmanj pet tisoč ton hrane. Posebna agencija OZN, ki se ukvarja prav z najbolj prizadetimi območji, pa je doslej lahko poslala v Etiopijo komaj 110 ton hrane. »Ti podatki nam zgovorno pričajo o nastalem položaju,« pravi Rick Machmer, direktor Ameriškega inštituta za pomoč afriškim državam, »zato bo zelo verjetno katastrofa, kljub mednarodni pomoči, neizbežna.«
Politični predstavniki eritrejskih separatistov medtem napovedujejo nove napade na tovornjake, ki lačnim vozijo hrano. Prepričani so namreč, da je v teh tovornjakih tudi orožje, zahodni diplomati v Adis Abe-bi pa menijo, da ne bo Eritrejcev noben pritisk odvrnil od njihove doslej najhujše ofenzive.
Wce,
• &JCIŽ !
Avtobus v jezerce: 40 mrtvih
Pri Chalcu, ki leži južno od Ciudad Mexica, se je zgodila predvčerajšnjim grozljiva prometna nesreča: avtobus je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v tri metre globoko jezerce, ker pa se je prevrnil, ni uspelo nikomur skočiti iz njega. Ob življenje je bilo 40 potnikov in ranjenih pet. Na prvi sliki zgoraj vidimo, kako je avtobus obležal na strehi, na drugi njegovo notranjost, potem ko so ga potegnili na cesto, a na tretji nekatere od žrtev in njihove obupane svojce.	(Telefoto AP) I