(MM!M»EnGLAS Iffo XLVII - št. 35 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 6. maja 1994 Slov esnost na severni strani Karavank Tržičani in Boroveljčani so si podali roke ^ Podpisom listine o prijateljstvu so tudi formalno potrdili večletno dobro sodelovanje Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM \ ŠEFIH HRA NIL .MCE-GLOB l S KRANJ Q°st plesa in glasbe je premagala tudi jezikovne ovire. • Foto: S. Saje Slo venski premier med škofjeloškimi direktorji Odprtost je za Slovenijo edina izbira pripravlja se sprememba carinskega sistema, vendar, če hočemo izvažati, se 0 splošna raven zaščite domačega gospodarstva kvečjemu še zniževala. ^kto ,0 ^' maJa " V torek je bil gost škofjeloškega kluba ki je rJev Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, °krev J.al' o* so v vladi v pogledu možnosti gospodarskega že«, d Ja.2a letošnje leto zmerni in previdni optimisti. Vlada Potrebn ^ °b Popisanih kolektivnih pogodbah ne bi bilo »Udi bo poseci P° zakonskem omejevanju plač, vztrajala pa n* znosnem obsegu javne porabe. ^> se^p^^1 'etm nazadovanja zunanjetrgovinskim odnosom, v n' konč Spo<^ars!c' rezultati ki so po premierovem mnenju , . Podatk° Za^e'' izholjševa- edina možnost za majhno '^esec 23 'eto^nJe P™0 slovensko gospodarstvo. Pomirio Df*te. Pa ta preobrat goj za prodor na tuje trge pa storiia hJ<^°' Vlada bo Je odPrtost Slovenije, zato je 'n sPlošn ' ODrzda osebno dr. Drnovšek zavrnil očitke o ras* invest' porabo' ponovna premajhni zaščiti domačega P°Vedi 0 ^ pa P°triuJe na- gospodarstva. Možne so le , rskem P°novnem gospo- posamične izjeme na primer loltratneoa °nu" NaJvecji del v kmetijstvu, ki ga ščitijo v direRtoS-e Ja škofJeloš- vseh državah, in to sproti ^•ftierom ^V S .s'ovenskim delamo, po zagotovilih pre-Je bil povečan dsednika, tudi pri nas. Za odnose do držav nekdanje Jugoslavije je svetoval previdnost in povedal, da odločno zavračajo vse predloge večstranskih povezav, podobno kot z drugimi drŽavami pa smo pripravljeni in zainteresirani za urejevanje odnosov na podlagi dvostranskih pogovorov. V vladi poznajo problem finančne nediscipline, vendar drugih mehanizmov, kot je previdno sklepanje poslov in izterjava preko sodišč, v tržnem gospodarstvu ni. Za lastninjenje je menil, da idealnega modela ni, naš kombinirani pa vsaj zmanjšuje nekatera tveganja in za gospodarstvo nevarne pretrese. Več o srečanju na 7. strani. • Š. Žargi, foto J. Pelko Jutri, v soboto, 7. maja, ob 10. uri vabljeni na žrebanje s sliko REVOK TRADE Saj ste sliko poslali tudi vi? Jutri | i« ovaden večer mM veter Borovlje, 4. maja - V okviru Evropskega dne v Borovljah, kjer so gostili tudi delegacijo iz prijateljskega nemškega mesta Sponheim, sta boro-veljski župan dr. Helmut Krainer in tržiški župan Peter Smuk podpisala listino o prijateljstvu med obema mestoma. Dogodek je privabil ugledne goste z obeh strani meje. Kot se za slovesnost spodobi, so besede govorcev začinili s pestrim kulturnim sporedom. Med mnogimi skupinami ni ostal neopazen nastop tržiš-kih godbenikov in folkloris-tov. Prav slednji so po večerji v boroveljski restavraciji KGM uprizorili še neuradni nastop in zapeli ter zaplesali skupaj s koroškimi kulturniki. Tako je moč napovedati, da bodo po podpisu listine postali še bolj prijateljski stiki vsaj na tem področju. Več na 3. strani! • S. Saje DANES Miha Mazzini: Vse moje zgodbe so bizarne Miha Naglic Obrazci splošne spovedi Peta obletnica podjetja Iskratel Siemens nima želja po večinskem lastništvu Kranj - V Siemensu želijo še naprej ostati še manjšinski, 47-odstotni lastnik mešanega podjetja Iskratel Kranj, večinski delež Iskre Telekom pa se bo verjetno razpršil na dvanajst solastnikov, med katerimi naj bi kot največja Telekomova upnika dobila največji delež Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank in hranilnic. Podjetje Iskratel, ki sta ga kot skupno naložbo ustanovila Iskra Telekom iz Kranja in koncem Siemens AG iz Muenchna, je v sredo zvečer v gradu Brdo pri Kranju pripravilo slovesnost, s katero je proslavilo peto obletnico uspešnega delovanja. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Siemensa in bavarske vlade, ki so pohvalili Iskratelove man-agerje za uspešno poslovanje in poudarili, da je tovrstno sodelovanje koristno za obe strani. Med slovesnostjo sta Andrej Polenec, direktor Iskra-lela, in Janez G ril, direktor PTT Slovenije, podpisala pismo o nameri, na podlagi katerega bo Iskratel v slovensko komunikacijsko omrežje začela postopoma uvajati ISDN storitve. (Več na 7. strani) • C.Z^ sliku: G. šinik Nikdar ne bo več tako, kot je bilo... Domačini "prevzeli" lovsko družino Nedavna letna skupščina Lovske družine Jezersko je bila zanimiva predvsem zato, ker je na najbolj očiten način opozorila, kakšne spremembe povzročajo in prinašajo vračanje zemljišč, oblikovanje novih občin, nastajanje nove lovske zakonodaje... Čeprav Jezersko vsaj formalno še ni občina (o tem se bodo krajani odločali na referendumu 29. maja) in čeprav še ni novega zakona o lovstvu, pa so domači lovci, vsaj kar zadeva lovstvo, vajeti že vzeli v svoje roke. Na nedavni letni skupščini Lovske družine Jezersko je namreč na volitvah novih organov "zmagala" lista, na kateri so samo domačini. Za to, da domači lovci prevzamejo vodenje lovske družine (ne pa člani iz Kranja in z drugih območij izven Jezerskega) je po mnenju jezerskih r NOCOJ ? OB 20. URI NA GORENJSKEM SEJMU NAJ-NAJ NATAKARICA '94 lovcev več razlogov: nekdanji lastniki so v denacionalizacijs-kih postopkih že dobili nazaj okrog 85 odstotkov podržavljenih zemljišč, Jezersko bo kmalu svoja občina, predlog novega zakona o lovstvu, ki predvideva tudi zasebna lovišča, je v parlamentarnem postopku, v kraju prevladuje prepričanje, da naj domačini gospodarijo z lovišči in odločajo o lovstvu, "kult trofeje" mora nadomestiti biološko uravnovešen stalež divjadi... Ker je bilo v razpravi slišati tudi stališče, da bo "prej ali slej prišlo do namestitve rampe in do omejevanja prihoda na Jezersko" (vsaj tako piše v zapisniku letne skupščine), se je oglasil tudi (dotedanji) starešina družine Jakob Piske mik in opozoril, da je razmišljanje o zaprtosti zelo ozko. Svetovljanske izkušnje namreč kažejo, da so majhni toliko uspešnejši, čimbolj so odprti. (Več na 22. strani) • CZ. 486/40 že od 153.478.00 SIT aH 8925,00 SIT mesečno! Tal./Faz: 064/ 22 10 40 HOTEL BELLEVUE KF=t/\rsiu ...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnosttia kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja... Šmarjetna 6, Kranj, tel.: 064 311211, fax 064 312 122 Bivši obrambni minister obtožuje notranjega Bizjak zavrača očitke Primer Smolnikar ni njegova "politična smrt", prav tako pa navedbe v poročilu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku niso priznanje krivde ministra in ministrstva, temveč prispevek k razčiščevanju zadeve, je dejal notranji minister Ivo Bizjak. Ljubljana, 6. maja - Z besedami, da ministrstvo za notranje zadeve dnevno ne polemizira z vsem, kar se javno napiše in izreče, vendar se zadnje čase pojavljajo že kar otipljive neresnice, brez navedbe argumentov, je notranji minister Ivo Bizjak v sredo odgovoril na obtožbe predvsem predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije in nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše. Komisija notranjega ministrstva še naprej raziskuje "primer Smolnikar". Rezultati bodo znani ta teden, pri tem pa notranje ministrstvo sodeluje tudi z obrambnim. Minister Bizjak je ponovil trditev, da je bil Smolnikar v času aretacije civilist, čeprav je bil angažiran kot sodelavec kriminalistične službe. S predajo poročila premieru dr. Janezu Drnovšku ni podpisal svoje politične smrti, prav tako pa njegovo ministrstvo s tem ni priznalo krivde, ampak je skušalo pomagati pri razreševanju primera. Notranji minister je zanikal, da bi prišlo poročilo, ki je bilo napisano v treh izvodih, v javnost iz kroga premiera dr. Drnovška. So Peterletu prisluškovali Minister Ivo Bizjak se je odzval tudi na izjavo predsednika Slovenskih krščanskih demokratov in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, da mu prisluškujejo. Minister Peterle je dejal, da bi bil vesel, če bi mu prisluškovala samo ena služba, vendar je menil, da to počenjata dve. Danes je tehnika tako priročna in močna, da se ne bi čudil, če bi bila zraven še kakšna druga sluiba. S tem se veliko ne ukvarjam, čeprav vidim, da prihajajo vjavnost stvari, ki so bile povedane zelo zaupno, in tudi iz krajev, kjer to ne bi pričakoval, je povedal. Ivan Bizjak je dejal, da mu Lojze Peterele tega ni omenil, prav tako pa ta trenutek v Sloveniji ne ve za noben primer zakonitega prisluškovanja. Tudi kakšne prijave suma takšnega prisluškovanja nimamo. Menim, da lahko izhaja del tega iz splošnega ozračja v državi, ki je precej paranoično, je povedal minister Bizjak. Ivan Bizjak je glede tako imenovanega dosjeja 13 povedal nekatere nove ugotovitve. Dokumentov ni izdelal oziroma napisal Milan Smolnikar. Ugotovili pa so, da je bil pisalni stroj last obrambnega ministrstva, prav tako pa je bil pravi tudi žig. Ni pa še ugotovljeno, ali je dokumente podpisal Njavro ali ne. Obstaja možnost, da je bil pisec Mitja Kunstelj. Z njim in Vojkom Smoletom so delavci notranjega ministrstva Že opravili informativni pogovor. Notranji minister Ivo Bizjak je zanikal trditve, da se je njegovo ministrstvo vtikalo v delo obrambnega ministrstva. Do stika med delavci notranjega in obrambnega ministrstva pa je prišlo, ko so prvi raziskovali nekatere primere trgovanja z orožjem. Minister Ivo Bizjak ni niti zanikal niti potrdil domnev, da bi bil delavec obrambnega ministrstva povezan s trgovino s heroinom. Glede kadrovskih sprememb v notranjem ministrstvu pa je dejal, da se bodo o njih odločali šele potem, ko bodo razjasnjene vse podrobnosti primera Smolnikar. • J.Košnjek Obletnica Titove smrti Kranj, 6. maja -Le redki so si te dni "drznili" povedati, daje v sredo, 4. maja, minilo 14 let od smrti predsednika nekdanje skupne države Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Nekaj let po njegovi smrti so 4. maja nekaj minut po tretji uri popoldne še zatulile sirene, potem pa smo začeli, nekje hitreje, drugje pa počasneje, pospravljati vse, kar je bilo povezano s Titom, ki je bil 45 let predsednik Jugoslavije in v svetu ugleden politik. Karkoli ljudje sodijo o njem, bodisi tisti, ki ga kujejo v zvezde ali oni, ki ga teptajo v blato, bo zgodovina povedala o njem svoje. Popolnoma zbrisati ga ne bo mogla, nedvomno pa bo jasno razločila, kaj je bilo v njegovem delu dobrega in kaj slabega, tako doma kot v svetovni politiki. Vojni veterani v Sloveniji Brez maščevanja zmagovalcev Ljubljana, 6. maja • V Ljubljani zaseda sedemčlanski izvršni odbor Svetovne veteranske federacije, v katerem so predstavniki Francije, Malezije, Norveške, Velike Britanije, Finske, Združenih držav Amerike in Egipta. Federacija ima sedež v Parizu, vanjo pa so vključeni veterani iz 66 držav. 27. aprila je bila v federacijo sprejeta tudi Zveza borcev Slovenije. Predstavniki izvršilnega odbora so se srečali tudi z najvišjimi predstavniki Slovenije. Na novinarski konferenci so povedali, da so bili izredno navdušeni nad pogovorom s predsednikom naše države Milanom Kučanom. Zvedeli so toliko kot le z redkimi predsedniki držav. Povedali so tudi, da ima federacija jasno stališče do borcev proti fašizmu in nacizmu in kvizlingov. Obojih ne moremo postavljati na isto raven. Pri tem ne gre za nobeno maščevanje, ampak za odgovornost do zgodovine in prihodnosti. Menili pa so, da gre pri mobiliziranem v nemško vojsko za žrtve vojne. O tem mora odločiti slovenski parlament. Francoska vlada bo organizirala proslavo v počastitev 50. obletnice izkrcanja angloameriških sil v Normandiji. Vendar to ne sme biti zgolj proslava v spomin neke vojaške akcije, ampak proslava zmage ideje svobode, zato bi morali na proslavi sodelovati vsi antifašisti. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA _ Državni zbor začel proračunsko razpravo Trden tolar, trdna država Trdna nacionalna valuta, največ 13-odstotna inflacija, kontrolirana proračunska poraba in pretehtano zadolževanje, spoštovanje dogovora o politiki plač in zaupanje državljanov v institucije sistema so temelji trdnosti države in varnosti njenih državljanov so pred poslanci v sredo, ko se je začela proračunska razprava, posebej poudarjali premier dr. Janez Drnovšek, finančni minister Mitja Gaspari in guverner banke Slovenije dr. France Arhar. dodatnih obveznosti P«"°.ra^ ne more sprejeti, se J« nabralo bl&u 160 dopjg med njimi največ iz koalicijske stranke Slovenski!? krščanskih demokratov. Matiim: odbor za finance in kredita? monetarni sistem jih je nekaj ž« zavrnil. Njegov predsedoi* Janez Kopač je povedal, daj«! sprejem takšnega proračuna, kot je predlagan nujen začasno financiranje ne more trajati v nedogled. To že hro0 delovanje države. Napovedal f veliko težje probleme prihodnji leto, ko bo treba že odplačeval nekatere obveznosti, t ' sa] Ljubljana, 6. maja -Državni zbor ima na klopeh dva dokumenta: predlog zakona o izvrševanju letošnjega proračuna, kjer so napisana pravila razporejanja proračunskega denarja, in zakon o proračunu Republike Slovenije za leto 1994, ki določa, koliko bo kdo dobil. Poslanci so se odločili, da bodo gredloga obravnavali ločeno, redlog zakona o izvrševanju proračuna je šel v sredo skozi drugo obravnavo, za včeraj pa je bila napovedana tretja obravnava vključno s sprejemom. Na zakon o izvrševanju proračuna so imeli največ pripomb poslanci Slovenske ljudske stranke, ki so zagrozili, da za proračun ne bodo glasovali, če njihova do- polnila ne bodo sprejeta. Predvsem so vztrajali, da bi smela dati država poroštva za posojila le podjetjem v javni lasti in da bi moral o poroštvih nad 100 milijonov tolarjev odločati državni zbor. Predlagana dopolnila niso bila sprejeta, večino pa je dobil predlog, da mora vlada redno poročati o poroštvih in o izvrševanju proračuna nasploh. Nekaj več razprave je bilo tudi o pomoči državnega proračuna občinskim oziroma o tako imenovani izravnavi. Živahnejšo razpravo je pričakovati o zakonu o proračunu za leto 1994. Zaradi obveznosti države do odškodnin zaradi zakona o denacionalizaciji so Zadrževanje sedanje ravni zdravstvene varnosti Vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZaV?fa*' zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir uvršča m temeljne naloge slovenskega zdravstvenega zava/oVis(ya zadržanje dosežene ravni zdravstvenega varstva Pre a.aVo z uravnovešenjem deležev javnih in zasebnih sredstev, vez • deleža javnih financ na gibanje družbenega proizv*oaa .a skrbnem in pretehtanem poseganju v pravice iz 0 ^jJ^o zdravstvenega zavarovanja, razširitev programov za "°a,. JZ prostovoljno zavarovanje za pravice, ki bi morebiti izp&a obveznega zavarovanja in uvedbo konkurenčnosti na£ področju ter motivacija ljudi pri skrbi za lastno zdruvfc;*V ^ Košir je tudi ugotovil, da so bili lani zdravstveni zav0.'h-j0 je poslovali z izgubo, redki. To je izreden dosežek, saj je 0 leta 1991 zdravstvo pred finančnim zlomom. Upokojevanje se umirja Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Janez Prijatelj je poslancem državnega zbora v sredo povedal, da se zadnje čase upokojevanje umirja. Najvišja je bila v letih 1991 in 1992. Glavni razlogi za visoko stopnjo upokojevanja v preteklih letih so bili uvedba predčasne pokojnine in različnih vrst dokupov pokojninske dobe, priznanje dobe iz starostnega zavarovanja kmetov zakoncem zavarovancev in prevzemnikom kmetij ter psihoza zaradi napovedi zaostritve pogojev pred sprejemom novega zakona iz leta 1992. Zavod tudi ocenjuje, da bo mogoče določene pravice in obveznosti realizirati le ob nadaljnji veljavnosti že sprejetih prispevnih stopenj. bili proračunski odhodki zadnji hip povečani s 402 milijardi tolarjev na 406,6 milijarde tolarjev. To je realno za 5 odstotkov več kot lani. Prihodki pa bodo znašali 394 milijard tolarjev. Primanjkljaj 11,5 milijarde tolarjev je v razumnih in sprejemljivih mejah, saj znaša 0,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. Čeprav so vsi uvodničarji na sredini seji državnega zbora, premier dr. Janez Drnovšek, finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar poudarjali, da je predlagani proračun skrajna meja in da že temeljito premisliti oJP* manju dodatnih obveznos«-^ Državni zbor ie bil v ^ :znanjen s problematik^t ^ mioistei sam" Ne gre narnreC ^ « seznanjen _ blagajn javne 9OT9^T jviitja dejal finančni Gaspari za državni proračun, ""0|,& tudi za javno PoraD°J!a savnah in za dva pomem«"flj( da: za zdravstveno zav» .Q J Slovenije in za pokojnin*^ invalidsko zavarovanje ; nije. O poslovanju "J 1 e, teh skladov sta govorila g alna direktorja obeh Košir in Janez J.Košnjek prijatelj« STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICČ Združena lista socialnih demokratov Kranj Nekateri se bojijo uspehov liste Pred konferenco stranke na državni ravni 14. maja v Velenju je bil v Kranju ^jfovanie2!^^^ & _________XI___A____1-1_________l_l_>i!l! _1___1 *•_!■_ rw 1__v___!• i w~v V___ . . . ' _____XT/~|V S3] 1 pogovor s članstvom, ki so se ga udeležili glavni tajnik Združene liste Dušan Kunicr, državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko S t usek in strankin poslanec v državnem zboru dr. Dušan Bavdek. Kranj, 4. maja - Ko je glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kumer pojasnjeval gradivo za konferenco z naslovom Čas je za levo alternativo, je najavil razpoz-navnejšo usmeritev k levo usmerjeni socialdemokratski stranki, ki bo zastopala svet in interese dela in gradila na solidarnosti ter pravičnosti ter iskala zaveznike zunaj parlamenta med sindikati in raznimi družbenimi gibanji. Za blažite v socialnih napetosti ima prav Združena lista največ zaslug. Bila je zagovornica socialnega sporazumevanja. Prvi korak k njemu je storjen. V dokumentu je zapisanih osem glavnih točk delovanja: sodelovanje vladi, zagotavljanje proračunskega denarja za socialno ogrožene, aktivna politika zaposlovanja in razvoj podjetništva, podpora socialnemu partnerstvu, reševanje upokojenske problematike ob sodelovanju upokojencev, preprečevanje novih krivic z denacionalizacijo, pravična poprava krivic iz preteklosti in boj proti korupciji. Edo Jurje-vec je oporekal naslovu dokumenta in predlagal dva nova: Čas je za svet dela ali Združena Usta stranka dela. Če ne bomo pohiteli in izbrali drugega im- Koalicijska pogodba velja Dušan Kumer je povedal, da so na sestanku z vodstvom Liberalne demokracije ugotovili, da koalicijska pogodba o sodelovanju v vladi velja, da pa bi nekateri zaradi uspehov Združene liste hoteli to stranko izriniti iz koalicije. Odhod Janše in njegove stranke iz vlade je nekaj normalnega, saj je bil Janez Janša, čeprav je bil v vladi, vodja opozicije in je njegovo mesto v opoziciji. To pa je povzročilo največ problemov krščanskim demokratom. Tako ZL kot LDS na prerazporejanje ministrskih resoriev ne pristajata. Velika koalicija je porok za stabilnost države in za nadaljevanje začetnih uspehov. Če pa bo treba, bo Združena lista izstopila, vendar bo to presodila sama. Predčasne volitve niso rešitev. tega vprašanja izogiba, ^p. ja dokončno rekla niti ne lf Država Slovenija Pa,b° egat>? ala poseben sklad, v kater y, šel tudi denar od Pf^u^ benih podjetij. vič se je zavzel za o spoštovanje že sprejet^ ^ nosti do borcev NOV, »J^rf za privilegije, ampak za v ^ ter za spoštovanje skleP°v narodne konference vojnih veteranov, na» de ali, da so vojm veteran '-tisti, ki so se^borni^i le ena, nas bo katera stranka prehitela, je menil. Državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko Stušek je razložil vsebino treh zakonov, ki prihajajo v parlament: zakona o vojnih invalidih, zakona o vojnih veter- anih in zakona o žrtvah vojnega nasilja. Zakoni na novo in celovito rešujejo to problematiko. Največ nejasnosti je še vedno pri mobilizirancih v nemško vojsko in povračilu vojne odškodnine, ki naj jo plača povzročitelj. Nemčija se Večina občin ne bo preživela Na pogovoru Združene liste so menili, da večina novih majhnih občin ne bo preživela. Stranka je bila za dovolj velike in preživetja sposobne občine. Predvidena kranjska občina je še najbližja temu. Na referendume naj gre čimveč ljudi, ki naj Glasujejo proti majhnim občinam po željah nekaterih rajevnih veljakov. Združena lista se lokalnih volitev ne boji, saj ima dovolj uglednih in spoštovanih ljudi. Prav tako pa ne smemo povsem izbrisati sedanjih krajevnih skupnosti. so se nitlerievski koaliciji. *>»".. Bizjak je opozarjal na strab0^ to pačenje slovenskega jezi**' je bistvo nacionalne biti./*". ženi listi pa manjka vizija? hodnosti. Majda Vuj°?lct Plestenjak se je zavzela natančnejšo opredelitev pa bi moral biti pisan PT°PJ stranke, spomnil pa je, da}fli dne umrl Tito, ki je gradil na mladih in delavcih. A*JJ Kovica opaža rastoče zan'^j za delo stranke med mlafj predvsem Mladega foruma, »J Bohinc je opozoril na uničuj naravne in kulturne ded,r i saj so pomembne zbir**^ zabojih. V Kranju je tak V,, mer. Rudi BizovUar pa *L\ zavzel za tesnejše sodelovanj sindikati in njihovem vp«^J,/( lastninjenju. Eden od g°*°lji kov pa je odkrito povedal, p, sprejema oblast neumne ( kone, da razbija stare o£% na manjše, ne glede, kdo plačal, in da naj tisti, ki.^f^ m goljufajo, ctdgovaria)0-eji dvsem pa mora stranka os . odgovarjati političnim °a5y nikom. • J.Košnjek Uredniška Valjavcc / »utika: neodvisni nestrankarski ) d kov orna urednica tstrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem /1 Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Predsednik časopisnega sveta: GLAS Ustanovitelj m^*':_ / ur« Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis lzhaia ob torkih m petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 UtM. w ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprav / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teletu 222-917 / Mali oglasi: telefon Ivan Bizjak / Direktor ta .^JSo^jV Uma Stanovnik, Manja Volčjak.^ . U^U ger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Manja vu..^-.WJi u „ h Medla Art. Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TĆR. Tisk ^Sik" *A * avtomatskem oazi* jton' KRANJ Prijateljstvo med Tržičem in Borovljami S podpisom listine do tesnejših vezi Tržiški župan Peter Smuk se je izkazal tudi pri sajenju trsa rizlinga. povije, 4. maja - Lansko odločitev tržiške skupščine za prijateljstvo n,a°yov'Jam' sta župana obeh mest uresničila s podpisom listine prvo ob v °. sredo. Pred mestnim gradom so pripravili slovesnost z čas?Zn'm *tu',urn'm sporedom, v katerem so Tržičane in Slovenijo no predstavili plesalci folklorne skupine Karavanke in godbeniki Pik i" f^usiMvm plesalci r">wnega orkestra iz Tržiča v gradu Hollenburc Pri %nmef- sprejemom . 2aH rovlJah je tamkajšnji župan izrazil prjj°Vo|Jstvo, da po letu dni sklenjenega na« 'jstva z nemškim mestom Sponheim dVezujeta tesnejši stik tudi Borovlje in Tržič. *or?V S° p" saienJu trte na tržiškega župana &arf««P02aD''.'' Je pokazal poznavanje vino- va ne le ob kozarcu. Znak zadovoljstva ob j>čini zasadili ^azai tem dogodku so prve trse silvanca in malem vinogradu. Pri tem se je t- tudi tržiški župan Peter Smuk. Kot je nah P°zneJe, je izkušnje v vinogradništvu v °lral že pri sajenju šestih trt ob domači hiši petnjah pn Tržiču. ^red mestnim gra 3ed njimi sta bila tudi župana obeh v2ateijskih mest, dosedanji koroški gla-^r Kristoff Zernatto, generalni konzul °venije v Avstriji Jože Jeraj in državni godbe sekretar v zunanjem ministrstvu Slovenije Peter Vencelj - boroveljski župan Helmut Krainer. Med drugim je opisal stike s prejšnjimi tržiškimi župani in povezave društev z obeh strani Karavank v preteklosti. Podpis listine o prijateljstvu pa je označil kot podlago za še boljše sodelovanje v prihodnosti. Kot ga je dopolnil glavar Zernatto, se to dogaja prav na zgodovinski dan, ob odločitvi za vključevanje Avstrije v evropske povezave. Potem ko sta župana Borovelj in Tržiča podpisala listino o prijateljstvu, se je še naprej odvijal bogat kulturni spored. Med njim so veliko aplavzov poželi tako tržiški folkloristi kot godbeniki. Srečanje so sklenili z večernim pogovorom v boroveljski mestni hiši na temo "Partnerstvo za Evropo". Mnenja o sodelovanju Peter Smuk, tržiški župan: "Mislim, da je podpis manj pomemben za župana in bolj za ljudi, čeprav je s tem kronano sodelovanje med poprejšnjimi župani z obeh strani meje. Da so Boroveljčani gostje v Tržiču in okolici, naši ljudje pa zahajajo na Koroško, je dejstvo od prej. Gotovo pa lahko tudi kaj naučili, zlasti v času prilagajanja naše lokalne samouprave evropskim merilom. Glede gospodarskih povezav sta Tržič in Borovlje premajhna, zato bodo uspehi odvisni tudi od prihodnjih povezav med predstavniki zbornic Gorenjske in Celovca." . m c° mestnim gradom je pozdravil goste .. ed njimi sta bila tudi žunana obeh Ugledni gostje v Borovljah: Peter Vencelj, Peter Smuk, Christoff Zematto in Jože Jeraj ter domačin Helmut Krainer v sredini (od leve). • Foto: S. Saje Dr. Helmut Krainer, boroveljski župan: "Že dolgo nas vežejo stiki v kulturi in športu, še posebej pogosta pa so bila srečanja naših in tržiških gasilcev. Zelo zadovoljni smo, da ljudi iz sosedstva zanima naša ponudba in obratno, kar poživlja gospodarstvo obeh dežel. Kot sva obljubila župana obeh mest s podpisom listine, bomo z dejavnim negovanjem človeškega in kulturnega sodelovanja zgradili močne mostove medij udmi, mestoma in deželama. Karavanke ne bodo več ovira, da ne bi postalo obojestransko razumevanje in spoštovanje še večje in trdnejše." Dr. Peter Vencelj, državni sekretar "Brez stikov ljudje ne morejo dobiti zaupanja za sodelovanje, zato je treba podpreti vsakršno druženje. Mi se moramo najprej zbližati s sosedi, saj je prav v sosedstvu ključ, ki odpira poti navzven. Evropa bo možna le, če bo Evropa dobrih sosedov. Ne glede na to, v kakšni obliki bodo evropske povezave zaživele, je temeljni element vsega prav medsebojno sodelovanje. In, kot je znano, se pametne reči dogovorijo v majhnih krogih. Zato so tudi povezave majhnih krajev lahko pomembne za življenje tamkajšnjih ljudi."S.S. Gora, zd Balta, predsednik Sveta kranjskih sindikatov Z zaposlenimi se ravna kot na "trgu sužnjev" orpV* Predsednik Sveta kranjskih sindikatov Gorazd Balta o položaju zaposlenih in načrtih ionizacije, katere vodenje je prevzel tik pred prvomajskimi prazniki. far* a. maja - Ker so prvomajski vtisi še svezi, je navrgel tudi X° Paniku dela, ki Šele zdaj spet postaja resnični simbol. Na r{'h delavcev se namreč lomijo napake stare in dnevne pohtike, Gftr£ spet rine v podrejen in brezpraven položaj. Nekaj takega je JJJttJ Balta, še lani enden od delavcev v medvoškem Donitu, VeI tudi na lastni koži. oknu kaksnega sindikalnega 1993 a *978 do srede leta tut v ^m bil zaposlen v Doni-s sjn, sem se srečeval tudi *se7xm.m delom- 1991 • leta ju nJr n zapleti v poslovan- sinSSSelilu» to ie b» tudi čas Predse ,h reorganizacij. Kot Sei« Qnik 17Vr«r,««o —iv,--- •m vodil izvršnega odbora sindikat in v tem sili. žalJ?00.1111 marsikaj n«2ke Ni nj-.ir'Pp^eni smo preje-INu 7* P ače' v Poslovnem Rajati nJe Podjetje začelo ]et)u nr°urneli smo, da pod- PrernernhreSUve' če ne bo f'-^tosm V Poslovni politi- aWv °Za*e,i Postopek za 5j To se ,in..ZamenJavo vodst- N d kA"}**2, ko smo skušali "ovim D JadzV' "°n>t ie prevzel ^fi^^JevaiSctku crqJetjp -^odstvom sanirati ^klad i hetnišPkale ,zaPoslenih po i «kelektivni pogodil ^ttaJi^ ni«. Poletje >lWk°Vni val- Kasne Sžbe °™ reorganiziral v ti Sdr°vsko S° fe je Postavljati S?al° tudrUkiuro> kamorje , Žk°v To ' .odP"scanje pre- ,*a reK post°Pka. kot smo v tri trga načelu ^3bre7Ha?°Je P° februarju ^ medVDonituosta,° ^listj... ' med nJ«mi tudi sindi- *P^k ^ » ** L Xot£Jnnjski* ^dika- U,je'jent , ,KS najbri s *p*tili? P°tem> h ste ga "Dobro sodelujemo z dvema od treh družb. Sicer pa sodelujemo zlasti v smislu nadaljevanja boja s Skladom za razvoj. Doseči želimo predvsem to, da bi bilo zaposlenim omogočeno lastninjenje podjetja pod enakimi pogoji, kot je tistim, ki niso v skladu. Doseči skušamo tudi plače, kakršne so bile dogovorjene v podjetniški kolektivni pogodbi, pa tudi, da se delavcem ne bi odtujile počitniške kapacitete in obrati družbene prehrane, ki za vodstva pomenijo v glavnem strošek, za delavce pa nekaj, kar so v preteklosti z odrekanjem pridobili." Na čelu Sveta kranjskih sindikatov ste verjetno spoznali kar nekaj Donitu podobnih primerov. Kakšnih? "Razmere v kranjskih podjetjih, kjer so zaposleni naši člani, so različne. Srečujemo se vse od na videz drobnih problemov, kakršni so neprimerni pogoji dela in neustrezna premeščanja zaposlenih, pa do tako hudih stvari, kotso poskusi programiranih stečajev. Enega takih, ki smo ga uspeli kanalizirati v za zaposlene sprejemljive vode, smo imeli v Iskri Terminalih. Ne le v Donitovem primeru, tudi v nekaj drugih, vodimo bitko s Skladom za razvoj. Kot veste, v primeru Iskratec ta čas teče tudi postopek pred sodiščem. Na izid še čakamo. Za kranjska podjetja še vedno tudi velja, da so plače pod ravnjo splošne kolektivne pogodbe, v nekaterih podjetjih celo 80-odstotno doseganje pogodbe ni običajni standard. Poudariti pa je treba, da v nekaterih podjetjih, kjer smo vodili pogajanja za podjetniške kolektivne pogodbe, plače presegajo splošno kolektivno pogodbo. Tako je v podjetju Iskratel, Merkurju, Eksotermu... Sodelovali smo pri razreševanju položaja v Servisnem podjetju, ki pa se je končalo s stečajem, edino možno potjo za socialno varnost zaposlenih. Vroče je bilo zadnje čase tudi v Iskri ERO, kjer se sanacija podjetja pod okriljem Sklada za razvoj sicer dogaja brez odpuščanja, pač pa siceršnji odnos do zaposlenih tam ni najustreznejši. Plače so nizke, delovni pogoji slabi, nadur ne plačujejo. Konec aprila smo s podjetjem sklenili socialni pakt in nekatere stvari drugače uredili." Konec aprila ste postali predsednik Sveta kranjskih sindikatov. Kakšno sindikalno organizacijo ste "podedovala? "Svet kranjskih sindikatov postaja institucija, s katero delodajalci morajo računati. Lani, zlasti pa letos so se v delovanju SKS dogodile spremembe, ki navzven morda niso toliko zaznavne, za delo sindikata pa vendarle ključne. Klasično zaščito delavcev obvladujemo z zunanjimi sindikalnimi zaupniki, ko probleme zaposlenih skušamo reševati že v njihovem nastajanju. V številnih podjetjih so že sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe. Naš sindikat v odnosu do delodajalcev ne nastopa populistično in z grožnjami o morebitnih stavkah, temveč na podlagi pogajalskega dialoga in šele, ko so izčrpana ta sredstva, seže tudi po skrajnih. Sicer pa se v okviru našega sindikata začenjajo postavljati na noge tudi dejavnosti, kot so agencija za zaposlovanje, študijski center, sindikalni sklad, agencija za letovanje. Z njihovo pomočjo skušamo članom zagotoviti poti in možnosti za boljšo socialno varnost in ugodnosti, ki jih drugje niso deležni." Kakšne so programske usmeritve Sveta kranjskih sindikatov pod vašim vodstvom? "Poleg klasične sindikalne vloge, torej kolektivne zaščite članstva, se bomo v prihodnje bolj posvetili tudi varstvu pri delu, saj ugotavljamo, da je strojni park v podjetjih iztro-šen, nesreč pri delu pa mnogo preveč. Sodelovali bomo tudi pri uveljavljanju sistema soupravljanja. Razviti zahod to institucijo pozna in jo upošteva kot potrebno za dobro funkcioniranje delovnega kolektiva. Sveti delavcev pa naj bi postali tretji partner v razreševanju odnosov med deloda-jalci in zaposlenimi. Nadaljevali bomo tudi prizadevanja za plače, vendar ne več v smislu doseganja minimuma. Glede na to, da se položaj v kranjskem gospodarstvu izboljšuje, bomo za delavce zahtevali več. Zdaj ne bo več vprašanje, ali 80 odstotkov kolektivne pogodbe, pač pa ali 97 ali 103odstotke. V prihodnje želimo v odnosu do zaposlenih doseči še nekaj, česar v zakonih ni, to pa je humanizacija odnosov v kolektivih, kjer danes na relaciji nadrejeni Eodrejni vladajo številni pritis-i. Svet kranjskih sindikatov ostaja odprt za vse, ki ne uspejo svojih problemov rešiti na zadovoljiv način. Možnost dajemo tudi nečlanom, da na osnovi pogodbenega odnosa (vendar brez pravic in obveznosti, kakršne ima članstvo) koristijo možnost kolektivne zaščite članstva." • D.Z.ŽIebir S seje kranjske vlade Parkirnina tudi v Kranju Izvršni svet je na predlog Javnega podjetja Komunala določil parkirnino za parkiranje na Gregorčičevi in Stritarjevi ulici in pri Delavskem domu. Kranj, 5 maja - Po informaciji o gospodarskih gibanjih v v občini jamarja letos in o dejavnosti Zveze kulturnih organizacij v minulem letu ter sprejetju poročila vozniške izpitne komisije je izvršni svet na seji v sredo določil tudi parkirnino za parkiranje na parkisčih na Gregorčičevi in Stritarjevi ulici in pri Delavskem domu. Takšen način zagotavljanja večjega reda v najbolj prometnem delu Kranju bo na preizkušnji tri mesece. Potem ko je izvršni svet pooblastil JP Komunala za pobiranje parkirnine, je le-to na podlagi izkušenj v večjih slovenskih mestih pripravilo pet variant. Sekretariat za urbanizem, gradbene m komunalne zadeve je izvršnemu svetu po obravnavi in presoji predložil v potrditev peto varianto, po kateri bi bila cena parkiranja na Gregorčičevi in Stritarjevi ulici ter pri Delavskem domu za eno uro 70 tolarjev, za dve uri pa 120. Izvršni svet je predlog sprejel. Parkirnino bo treba plačati takoj, ko bodo za takšen način pripravili vse potrebno, po treh mesecih pa bodo o primernosti takšnega načina ponovno razpravljali. JP Komunala bo poskrbelo, da bodo na najbližjem prodajnem mestu v prodaji parkirni listki. Na njih bo vsakdo ob nakupu moral označiti uro in minuto ter mesec in leto parkiranja na enem od treh mest. Tako označen listek pa bo vsakdo moral pustiti na vidnem mestu na avtomobilu zaradi nadzora. Nadzor bo opravljal delavec JP Komunala, ki bo za nepravilno izplonjen listek ugotovil nepravilno parkiranje in s tem seveda tudi kazen za takšen prekršek. Informaciji o gospodarskih gibanjih, dejavnosti Zveze kulturnih organizacij in komisije za vozniške izpite je izvršni svet sprejel brez pripomb. Pri gospodarjenju v januarja pa se je seznanil tudi z uspešnim s poslovanjem Iskra tela v minulih petih letih, o čemer je člane izvršnega sveta seznanil direktor Iskra tel Andrej Polenec. • A. Žalar Letna konferenca socialdemokratov Jesenice, 5. maja - Odbor Socialdemokratske stranke Jesenice organizira danes, v petek, 6. maja, ob 18. uri v pritličju Kazine na Jesenicah letno konferenco Socialdemokratske stranke Jesenice. Po uvodnem pozdravu predsednika in poročilih bodo volili novo predsedstvo stranke ter se menili o občinskih volitvah v novih občinah. • D.S. Občni zbor turističnega društva Jesenice Želijo boljšo turistično ponudbo Člani Turističnega društva so pregledali rezultate dosedanjega dela in osnovali načrte za prihodnost. Jesenice, 5. maja - Jeseniško turistično društvo je v petek, 29. aprila, pripravilo redni občni zbor, ki se ga je, verjetno zaradi praznikov, udeležilo manjše število članov, kot so pričakovali. Iz poročil predsednika, nadzornega odbora in iz finančnega [>oročila smo izvedeli marsikaj o delu TD Jesenice v prejšnjem etu. Pripravili so Jožefov sejem, izdali razglednice, birokratske zapreke pa so preprečile, da še do danes na Jesenicah kljub močnim prizadevanjem niso dobili elektronsko-informacijske table. Vse leto je delovala informacijska pisarna, prodajali so spominke in različne karte, pa tudi hokejske karte, šale in drese. Organizirali so razne izlete, božično-novoletni sejem... Nekoliko problemov je nastalo okrog turistične takse in tudi, ko so hoteli organizirati Turist, d.o.o., ki naj bi opravljalo delo v okviru Turističnega društva. Delo in naloge TD so usmerjene v turistično delo - avtocesta je speljala Jesenicam veliko turistov, ki so se prej tu ustavljali. Te ljudi je treba zopet privabiti z mamljivo turistično ponudbo. Zato se bodo več ukvarjali s promocijo kraja in informiranja, ki naj ne bi bil reklamnega značaja. Nakupi, dobri gostinski lokali, prireditve, to so le nekatere stvari, ki bi povečale število turistov, najsi bodi domačih ali tujih. Oživili bodo Petrov sejem, novoletni sejem, želijo si silvestrovanja na prostem. TD Jesenice želi v svoje vrste pridobiti čimveč članov, kajti število le-teh je majhno. Ena izmed najpomembnejših stvari pa je prav gotovo oživiti delovanje podmladka. Ta aktivnost je namreč zamrla, vemo pa, da je v vsakem primeru potrebno vlagati delo in želje v mlade, ki nadaljujejo začeta deta. Tudi Andrej Babic, predstavnik Gorenjske turistične zveze, je poudaril, da je zelo pomembno sodelovanje društva z mediji, občino in ostalimi, saj le to lahko pripomore k boljšemu in hitrejšemu razvoju turizma. Delo v turističnih društvih naj bi se kazalo predvsem v osveščanju ljudi, v delu z mladimi, v promociji kraja in v vsestranskem informiranju. Izvolili so še nov upravni in nadzorni odbor ter sprejeli nove člane. • Špela V. mm m mm Trajne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, poltrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase... mnnmiA s POHIŠTVOM. Sp. Betnlci 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Solidarnost Pred dnevi je predsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar izjavil, da ga bodoča lokakna samouprava na območju kranjske občine ne skrbi, saj so v zadnjih letih posebno v podeželskih krajevnih skupnostih v današnji kranjski občini dokazali, da znajo dobro gospodariti Nič drugače ni drugod po Gorenjskem. Tako ocenjujejo marsikje danes v vodstvih krajevnih skupnosti na Gorenjskem, kjer bodo recimo jutri nove občine. Pravzaprav posebno v zadnjih dveh letih niso bile redke pripombe in mnenja, da bi marsikje lahko že do zdaj naredili še več, če bi ves denar iz občinskega proračuna ali drugih virov dobili naenkrat in ga potem sami razporejali na podlagi lastne udeležbe. Tu in tam pa so zadnje čase vse glasnejša mnenja in nekakšna zaskrbljenost, da se bo jutri vendarle treba bolj ozirati in posluževati tudi tako imenovane solidarnosti. Če so še včeraj za glavne in najbolj pomembne probleme v kraju znali v krajevni skupnosti sorazmerno lahko hitro našli skupni jezik za delo, sodelovanje, podporo ali soudeležbo, potem bo takšno solidarnostno dogovarjanje jutri še toliko pomembnejše. Gre za to, da bo v bodočih občinah vrsta prav tako, če ne najbolj pomembnih, skupnih problemov, kjer bi bilo iskanje lastne koristi lahko hitro razlog za neuspešno in neučinkovito delovanje. Tudi cesta, ki morda ne vodi mimo ravno vsake hiše in po kateri se marsikdo pelje samo včasih med letom, je nenazadnje skupna in solidarnosti vredna naložba. • A. Žalar 12. junija Prvenstvo harmonikarjev v Besnici Besnica - V Besnici že nekaj časa potekajo priprave na letošnje III. prvenstvo harmonikarjev Gorenjske, ki bo v nedeljo, 12. junija, na prostoru pn osnovni šoli v Besnici. Prijave za nastop in izbor najboljših bodo zbirali do 3. junija, v programu pa bodo lahko nastopili tudi harmonikarji iz zamejstva, da bi se na ta način uvrstili na tekmovanje v Ljubečni, ki je letos vključena tudi v mednarodni festival CIOF. Po tekmovanju harmonikarjev, ki se bo začelo ob 14. uri, bo tudi koncert Alpskega kvinteta, prireditelji - turistični delavci s člani drugih društev in KS pa pripravljajo takrat tudi več presenečenj. Med pokrovitelji letošnje prireditve pa bo tudi Gorenjski glas. • A. Ž. Pohod na Špičasti hrib Sicer pa se v okviru praznovanja 40-letnice TD Besnica vrstijo tudi druge prireditve. Tako bo to nedeljo, če bo lepo vreme, organizacijski odbor v KS pripravil med 7. in 12. uro že 11. tradicionalni spomladanski družinski pohod na Špičasti hrib. Iz leta v leto je ta pohod postajal vse bolj priljubljen in letos Kričakujejo na Špičastem hribu, kjer bo okrog 10. ure zapel loški pevski zbor KUD Jože Papler Besnica, več sto pohodnikov. Udeležencem bodo postregli s čajem in sokovi. Letos so na hribu obnovili tudi omarico s knjigo za vpis, saj. udeleženci za prvega in nadaljnje pohode dobijo tudi plakete. Praznik v Mošnjah Dvorana za mlade in starejše Mošnje - V nedeljo bodo v Mošnjah z gasilsko vajo domačega društva ob 15. uri in svečano otvoritvijo večnamenske dvorane v kulturnem domu ob 16. uri proslavili letošnji krajevni praznik. Kulturni program po scenariju inž. Tineta Benedičiča bodo pripravili tokrat mladi šolarji - recitatorji, pevci pod vodstvom Braneta Piriha in gojenci Glasbene šole Radovljica iz Mošenj in okolice. Slavnostni govornik bo delegat zbora KS v občinski skupščini iz Mošenj Andrej Resman. Ob tej priložnosti bodo na razstavi prikazali dosežke športnikov iz krajevne skupnosti, po svečanosti pa bodo pogostili tudi najstarejše krajane. Kulturni dom v KS Mošnje, ki je še do nedavnega nekako životaril, bo zdaj spet zaživel, saj bo poleg telovadbe za šolarje večnamenska dvorana namenjena tudi rekreaciji in drugim dejavnostim. Že zdaj pa so v domu tudi gostinski lokal, frizerski in kozmetični salon. • A. Ž. Arena na Jezerski cesti Kranj - Precejšen investicijski zalogaj je bila za Vilija Zupana na Jezerski cesti 93 a, med trgovino Svečan in Mizarstvom Ovsenik, ureditev gostinskega lokala Kavarna Arena, ki jo bo odprl danes (petek) ob 20. uri. V novem objektu, kjer pri lesni opremi oziroma obdelavi še posebej lepo izstopa domača strokovna roka, je prostora za 50 gostov in prav toliko tudi na zunanjem prostoru.Kavarna s slaščicami, toplimi sendviči in različnimi pijačami bo odprta vsak dan od 9. do 23. in tudi ob nedeljah od 10. do 20.ure. Lokal ob Jezerski cesti ima tudi urejen parkirni prostor. • A. Ž. Krajevna skupnost Bitnje MIKA, d. o. o. Kolodvorska 3 64000 Kranj tel. 222-685, 213-211 objavlja prosta delovna mesta 1. VODJA ŠIVALNICE - VI. stopnja konfekcijske smeri Poleg splošnih pogojev se zahteva: - znanje šivanja - organizacija dela po fazah v krojilnici in šivalnici - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih v konfekciji 2. MODELAR-KROJILEC - kvalificiran modelar Pogoj: - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih v konfekciji Pisne ponudbe pošljite na naslov MIKA, d.o.o., Kranj, Kolodvorska 3 v roku 8 dni od dneva razpisa. Krajani prispevajo več kot polovico S sodelovanjem in podporo krajanov so lani naredili celo več, kot so načrtovali. Letos p* imajo v programu kar 23 različnih del. Bitnje, 5. maja - Krajevna skupnost Bitnje je med tistimi v sedanji kranjski občini, kjer srednjeročni program uspešno uresničujejo. Lani so naredili celo več, kot so načrtovali. Predsednik sveta KS Tone Jenko in predsednik komisije za komunalne zadeve, urejanje prostora in varstvo okolja Branko Mesec, pa upata, da bo tako imenovano solidarnostno sodelovanje pri nekaterih skupnih akcijah, predvsem pri urejanju cest, tudi letos ne bo izostalo. Nenazadnje je vsakdo v krajevni skupnosti, čeprav ne gre za cesto ob njegovi domačiji, tako ali drugače vsaj občasno povezan z njo. soudeležbi krajanov, smo uredili in asfaltirali nekaj manj kot poldrug kilometer cest." V vodstvu krajevne skupnosti, kjer so za letos evidentirali kar 23 različnih del in akcij, ugotavljajo, da tudi tokrat brez sodelovanja oziroma podpore krajanov ne bo šlo. Vendar pa jih zaradi dosedanje zavzetosti in volje njihov program niti toliko ne skrbi; če bo le tudi pomoč iz širše, občinske skup- pa se bomo lahko odločali, če bodo krajani tako kot do zdaj sodelovali tudi letos s soudeležbo. Ta je znašala lani povprečno 60 odstotkov in takšno načrtujemo tudi letos," je povedal predsednik komisije v svetu KS Branko Mesec Z zadovoljstvom v vodstvu KS ugotavljajo in upajo, da bo Tone Jenko Predvsem s podporo in sodelovanjem krajanov so se lani lotili dveh pomembnih akcij. Tako so se začela dela pri obnovi cerkve sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah. S sredstvi iz natečaja za objekte skupne rabe pa so se lotili obnavljanja gasilskega doma, v katerem so tudi prostori krajevne skupnosti. "Najprej je bila predvidena samo obnova fasade," je povedal predsednik Tone Jenko, potem pa so gasilci z delom in skrbnim gospodarjenjem obnovili tudi ostrešje in žlebove. S prispevki krajanov pa smo naredili precej tudi na urejanju cest. Tako smo uredili cesto od Spodnjih Bitenj do Šutne in od Bantal do Škofjeloške ceste, kjer je meja s sosednjo KS Stražišče. Po Bitnjah pa je bilo prav tako urejenih več manjših odsekov. Na ta način, ob veliki V krajevni skupnosti Bitnje se vedno bolj zavzemajo tudi za svojo pošto. Pravi' jo, da bi je na primer f prostorih sedanje telefonske centrale na njihovem ob' močju dovolj prostora za*' jo. Zdaj so namreč vezani na pošli v Žabnici in f Stražišču, ki ne da bi biti preveč odročni, ampak sta predvsem precej prostorsko obremenjeni. Sicer pa, kot Pravijo, je v KS Bitnje 505 stanovanjskih hiš, 586 stanovanj in 1760 prebivalcev. Dug problem pa so odpadki. V programu Imajo namreč sanacijo 4 večji« divjih odlagališč. Za to pa načrtujejo postavitev zaboj' nikov na treh lokacijah ta ločeno zbiranje odpadkov. Na ta način bi obvarovali gozd, hkrati pa pitno vodo oziroma izvir pri vodnjaku, k{ g« Je lani uredil in obnovil Lojze zavrt. Branko Mesec nosti. Ta pa je za nadaljevanje obnovitvenih del na cerkvi sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah že odobrena. V načrtu imajo obnovo fasade in strehe na ladji. "Na cestah pa smo se odločili za tako imenovano prioriteto. Prednost pri urejanju bosta imeli cesta od Puškarne do Ješeta in v Spodnjih Bitnjah do Mlinarja. Za ostale, odseke S sredstvi iz natečaja za obnovo objektov skupne rabe in lastno soudeležbo bodo letos nadaljevali obnavljanje cerkve sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah. letos po več kot 15 letih, kot kaže, rešen nenehen problem poplavljanja Zgornjih in Spodnjih Bitenj, ker čistilna naprava v Zgornjih Bitnjah ne deluje. Po napovedih predsednika IS občine Kranj in predsednika Sklada stavbnih zemljišč naj bi problem rešili z zaprtim kanalom mimo Iskre v kranjsko čistilno napravo. "Naš program za letos smo na področju takoimenovane komunalne infrastrukture ocenili na dobrih 126 tisoč mark. Ocenjujemo, da g» podporo in udeležbo »»"J „ uresničili. Poseben pr°.b,e^^ je izgradnja kanalizacije* < tako občina kot mi v J^-j. skupnosti po eni stram f^^oi damo z nerazrešenimi zao ^ izpred deset in več let, P° ^„jju strani pa z velikim fi0* fl0S. zalogajem. V krajevni ^^je-ti smo na organizaciji« °s 0i vanju, dogovarjanju JJJJJjS vse. Tudi občina si P^W-pri pogovorih s sosednj0 •^ jeloško za priključitev n» c» g no napravo v Skofji Vendar pa se stvan f Upamo, da se bodo ^»JJjJ usklajevanju in nadaljnje"!^ govarjanju razrešile, saj J „, že do zdaj v pripravo ^^pl tacije iz kranjski obtj*^. virov vloženih več kot o jonov tolarjev za to/' ^ ^jjf Zdaj ima prednost turizem Imamo vse pogoje za razvoj Nekaj načrtov imajo letos v KS Koprivnik - Gorjuše pri oskrbi z vodo. Resno pa so se že turističnega programa. lotil' Koprivnik - Gorjuše, 5. maja - Med prvomajskim praznovanjem, ko so na Koprivnik u pripravili kreso vanje in potem družabno srečanje v gasilskem domu, na Gorjušah pa je domače društvo 1. maja uprizorilo igrico, praznik pa so proslavili tudi borci na svojem rednem srečanju na Kopnvniku, je predsednik KS Janez Korošec povedal, da so se resno odločili za turistični razvoj. Pred nedavnim so v KS Koprivnik - Gorjuše ustanovili Turisitčno društvo. "Odločili smo se, da tako rečem, za prosvetljevanje v naši krajevni skupnosti. Aprila smo si na primer ogledali sejem na Ptu- kot 200 vikendov, 30 počitniških domov in še nekaj objektov, od katerih nam bo pripadala turistična taksa. Da bo kraj v turistični smeri zaživel in se razvijal, nameravamo že jeseni pripraviti tečaj tujih jezikov in poučnih izletov in ogledov. Na področju gospodarske oziroma komunalne infrastrukture so se letos odločili za nekatera dela pri preskrbi z vodo. Tako so se s prebivalci Zgornjega Podjelja dogovorili, da del pitne vode iz njihovega izvira lahko uporabijo tudi za Koprivnik. Povezavo bodo uredili, ko bodo urejali cesto. "Na planini Raven bomo naredili tako imenovani odzračevalec zaradi pritiska vode, na Gorelj-ku pa poskrbeli za napajanje živine in hlajenje mleka 13 Eosest ni-ov. Vse to so tudi dela in naložbe za turistični razvoj, za katerega pa so krajani v naši KS vse bolj prepričani m zavzeti. • A. Žalar Prihodnost Koprivnika in Gorjuš je v turizmu. ju, kjer smo ugotavljali, da osem gospodinj oziroma domačij iz naše KS prav nič ne zaostaja na primer po domači ponudbi. Ugotavljamo, da bo v prihodnje eden od virov za razvoj in gospodarjenje na našem območju sedanji "počitniški živelj", saj je tu več sicer nemščine in italijanščine." V programu imajo tudi sobo s stannami, nadaljnjo ureditev Zoisove lovske koče na Gorjušah in Zoisovega razglednika. Vključiti pa se nameravajo tudi v prospekt Naša vas s predstavitvijo turističnih sob. Predvsem pa bodo letos organizirali več Pomlad v Domžalah Domžale V Domžalah so se v začetku tedna «čeH^.^ odp prireditve pod skupnim naslovom Pomlad teniški bab v Športnem parku so v torek, 3. m°ko%[oP0 \ razstavo obrti in podjetništva in hkrati pripravili ^zLi^t^ mizo z naslovom Preoblikovanje, pospeševanje in ko« nost v podjetništvu in obrti. c . v ^ i Napredek Domžale je svoji blagovnici VELfc «* komunalnega centra v Domžalah pripravil Pr0°ž?ljc pa lc izdelkov po ugodnih cenah. V okviru te prireditve ^ * Napredek Domžale poskrbel tudi za kulturno dogaja^^jjJ popoldne na ploščadi pred Napredkovo b-a8ovn{Sofav«5 J promenadni koncerti pihalnih godb iz Mengša, »J. fl ^

drugi se je rodil Rok (s tudi gradnja... Nekako dve leti °maj kilogramom porodne lažje dihamo, vseljeni v prizidek j} je moral v inkubator) in k hiši Igorjevih staršev, kjer ad,nji Jernej. Za starše so se s imajo tudi otroci vsak svojo °jnim srečnim dogodkom (ki sobo. Družinsko življenje pa se °a je skalila le skrb za slabotne- otrokom odvija v kuhinji. Man- Sfednjega trojčka), začele ca in Jernej tu delata svoje "di trojne obremenitve. Na naloge, da sta na očeh, tu se rečo sta lahko računala na vsi tudi igrajo, ko se Rok ob pomoč Igorjeve mame in tete. koncih tedna vrača iz zavoda." LT?nJa je bila do upokojitve Na zeleni veji so tudi zato, ie i ua v Jeseniški bolnišnici in ker sta Manca in Jernej že zelo J »ahko nudila pravo strokovno samostojna in ker tudi Rok Pomoč. Zvonka je bila po lepše razvojno napreduje. Spo- porodu (po zaslugi Železarne, četka pa je bilo z malimi lifr Je biia zaposlena) kar tri štručkami veliko dela. Zvonka ieta dom* Arhovi malčki v prvem letu svojega življenja. Na sliki so v družbi Barbapapovodruzino. °: v hišo so med drugimi kasneje. Mala trojka je bila do Prihajale tudi praktikantke svojega tretjega leta vedno srednje zdravstvene šole, da so skupaj. Ločili so se, ko so ^adi mamici odvzele nekaj začeli v vrtec, Manca in Jernej bremena. sta ga obiskovala v domači vasi, , "Ko so se rodili naši otroci, je Roka so vpisali v razvojni J6 vladal posluh za družinske oddelek na Jesenicah. Ko sta nadeve. Zlasti tovarna je zelo zdrava otroka začela hoditi v ~5d*la na nas. Do lani so bili vaško šolo, je šel Rok v zavod. J ,0c» ob vsakem novem letu Na srečo je v bližnji Radovljici, utIežni darila," pravita Arhova. tako da se lahko vsak petek sk k ' Jeseniško socialno lobstVo je vedno kaj prispeva-tuH- Pro5nJami sva se obrnila To? na nckatera podjetja, Emo, Cksjilindus, Tosamo, Elan in oh°H še katero. Vsa so nas "darovala s svojimi izdelki, an denimo s trojimi sankami. " D Jaki in podobni viri so zdaj fresahnili. Arhova živita od jgj* §e solidnih) plač, za lif ava otroka dobivata simbo-za d otro5ka dodatka, doklade *av h ^a Pa 8redo neposredno ^°du. Ker so tudi v materi- Doslej smo v akciji "Gorenjski trojčki" predstavili te sedem družin gorenjskih trojčkov, pred vsemi pa tudi znamenite Logarjeve četverčke iz Škofje Loke. Obiskali smofna Gorenjskem menda najstarejše) Kropovnikove trojčice s Pšate, Gartnerjeve z Golice nad Selcami, Fajfarjeve iz čirč, Zadravčeve iz Selc, Čančarevičeve iz Kranja in Cvekove iz Tržiča. Danes predstavljamo sedme, Arhove z Blejske Dobrave, Na Gorenjskem pa je nedvomno še nekaj druiin s trojčki, saj se jih je denimo le v kranjski porodnišnici od leta 1962 rodilo kar ducat. Vabimo jih, naj se nam oglasijo na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa (akcija Trojčki), Zoisova 1, 64000 Kranj, ali na telefon 223-111. Arhovi: mamica Zvonka, Rok, Manca, Jernej in očka Igor. vrne domov in je Arhova Manca in Jernej sta radoživa, družinica spet popolna. da je kaj. Pravita, da se najraje "jagata", igrata badminton in gumitvist, pozimi pa se znata že zelo vešče spuščati po smučinah. Rada gresta tudi k mami in atu v Gorje. Najraje pa vidita, da so vsi trije skupaj in se igrajo. Arhovi gojijo stike z družino iz Ljubljane, ki ima tudi trojčke. Tudi oni imajo razvojno prizadetega otroka in ravno to skupno dejstvo jih je združilo. Na žalost pa so izgubili stik z družino Todorovič iz Kranja, od katerih so pred leti dobili v dar poseben voziček za trojčke. • D.Z.ŽIebir Anketa ^ihodnje leto bo matura Mimo so predmaturitetni testi Mladim družinam večja skrb vzorčnih šolah so do konca aprila končali s Ptedmaturitetnimi testi. ^nieSolci, ki bodo prihodnje leto opravljali ""turo, so .meh mesec predmaturitetne preizkuse znanja JNJ*™ i^ne ?odo vplivali na letošnje ocene srednješolcev, zanje douu kv'*jen£^J^Kffiol^l^o učno snov iz prejšnj.h let. Ječina srednjih šol se v tem terimi učitelji ?skern letu pripravlja na tna- do njih. Tega je P"P«ati^ asu i»n te so tudi vzorčne šole za dejstvu, da *?^VS&£* P^dmaturitetne teste. Priprave na maturo prinaša U£iS lit .r.ePuMiMw maturitetna velike obremenitve fe°tm's»]a, strokovno pa sodelu- ko šolske oblasti ob tem mso SvJ.cpub,iSki izpitni center in hkrati poskrbele, da bi bih za v^od za šolstvo in šport. Tudi dodatno delo tudi ustrezno m tem so namen;eni izidi plačani. Sedrnaturitetnih preizkusov, s Slišali smo, da so se tudi ;"Jem, da bi bili na maturo po profesorji na kranjski gimnazij šumski in organizacijski plati branili, da bi sodelovali pri *ar najbolje pripravljeni. izvedbi predmatuntetnih testo, tov Ko smo o tem povprašali repuhi?£V tem lednu se,sest?J.a tamkajšnjega ravnatelja Valen-. PUbhSka maturitetna komisi- Jina piVa, ki je hkrati tudi član . • m bo že skušala oceniti, republiške maturitetne komi-W .SO bili speljani predma- si£ ;e potrdil, da zaradi na-anaf 1 testi Na natančnejšo Sprolovanja profesorjev niso Dnx ?° Pa DO verjetno treba še opravili preizkusa znanja iz nih atl: Izidi predmaturitet- s&venščine. Opravljali pa so Preizkusov znanja bodo ea iz ostalih štirih predmetov. Eem°n> z,as» za republiške ta katere je njihova šola Wrtn,e komisije, ki bodo -vzorčna", za kemijo, biologi- sotavljale, ali so vprašanja iz jo fiziko in nemški jezik. * ^sameznih predmetov ustrez- temu dodaja, da je republiška bon nPravlJalcem mature maturitetna komisija minis- ao torej povedali, kako trstvu za šolstvo in šport pre- vt,7 so pripravljeni na te dlagala, naj učitelje zadolžene tuH;e zrelostni izpit, enako Za izpeljavo predmatuntetnin oŠ; d,jakom. Čeprav je bil testov na srednjih šolah, za to Pol int Predrnaturitetne teste obsežno in odgovorno delo tuai šolah dober, se med neka- nagradijo. • D.Z. Letošnje leto so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto družine. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, Slovencem družina veliko pomeni, večina jo v sistemu vrednot postavlja prav na čelo. Zato pričakujejo, da bo deležna tudi večje pozornosti države. To smo slišali tudi od naših naključnih sogovornikov. Breda Curčič iz Kranja: "V mednarodnem letu družine od države pričakujem zlasti to, da uredi nerešena vprašanja družin nekdanjih vojakov JA. Če družinskim očetom že ne omogoči vrnitve, naj pristojno ministrstvo vsaj odgovori na naša vprašanja. Tudi sama namreč pripadam taki družini. Z mojega vidika se mi zdi to trenutno najbolj pomembno vprašanje, ki zadeva družino. Za družino pa je važno še veliko drugega. Če bi radi, da se nam rodi več otrok, bi morali denimo poskrbeti za daljšo porodniško." Filip Novak iz Hrastja: "Prepričan sem, da bi morala država več storiti predvsem za mlade družine. Ko so mladi še na začetku in niso pri denarju, se težko odločijo, da bi imeli otroke. Tudi sam imam družino, zaenkrat smo šele trije, pričakujem pa, da nas bo kdaj več. Ne sodimo med tiste, ki bi bili v finančni stiski, veliko mladih družin pa je. Za te bi morala država bolje poskrbeti v materialnem smislu." Marija Kotar iz Kranja: "Država mora najprej dati mladim možnost zaposlitve in stanovanja, da bi si lahko ustvarili družino. Mladim naj bo dana tudi možnost ustrezne kontrole rojstev (kontracepcije in ne splava). Moja družina je majhna. Hči zdaj še študira. Želim ji, da bi imela več otrok kot jaz, to pa bo mogoče samo ob tboljših možnostih." Marjan Bone iz Tržiča: "Lahko bi rekel, da mi družina od vsega največ pomeni. Država ji žal ne daje dovolj poudarka, z bornimi odstotki pri if" ■ davčnih olajšavah nas samo "farba". Za dru-| žinski standard bi morala več storiti, tako pa se družine borimo za vsakdanji kruh. Imam le dva otroka. Imel bi jih več, če bi jih lahko normalno preživel." • D.Z.ŽIebir, foto: G. Šinik Škofjeloška vlada vztraja Še vedno za delitev Gorenjskih lekarn S potrditvijo statuta škofjeloški izvršni svet sicer omogoča registracijo Gorenjske lekarne, vendar je hkrati sprejel sklep o tem, da se da pobudo za začetek njene delitve. Škofja Loka, 5. maja • Kljub temu da iz poslovnega poročila Gorenjskih lekarn za preteklo leto izhaja, da lekarne v Škofji Loki delajo z izgubo, se je izvršni svet odločil, da sproži na Gorenjskem pobudo za njeno (občinsko) delitev. Menijo namreč, da bi z boljšo organizacijo in kadrovskim izkoristkom zelo dobro plačanih delavcev to izgubo lahko odpravili. Tudi iz načina nastopa direktorice Gorenjskih lekarn mr. Brede Kosirnik na eni strani, ter vrste neprijetnih vprašanj članov izvršnega sveta na drugi strani, bi lahko sklepali, da odnosi med škofjeloško občino kot ustanoviteljem in lastnikom in Gorenjskimi lekarnami niso najbolj prijetni. Nesporazumi okrog soglasja k statutu se vlečejo Že od lanskega januarja, ko je izvršni svet sklenil, da pogoji soglasje s podrobnejšim finančnim poročilom, podrobnejšo proučitvijo organiziranosti, in v oktobru izraženim vprašanjem, ali ne bi bilo bolje, če bi dosegli izločitev enot v škofjeloški občini iz Gorenjskih lekarn in ustanovitev Loških. Pomisleke je seveda vzbujalo opozorilo, da lekarne na Škofjeloškem delajo z izgubo, kar se je sedaj v poslovnem poročilu za lansko leto (vsaj tako je prikazano) tudi potrdilo. Po teh podatkih namreč pozitivno posluje le lekarna v Škofji Loki, medtem ko lekarne v Železnikih, Gorenji vasi in Žireh pridelajo toliko izgube, da je rezultat v seštevku negativen. Dvakrat več kot zdravnikom Člane izvršnega sveta so tudi zanimali zaslužki zaposlenih v lekarnah. Direktorica je povedala, da diplomirani farmacevti zaslužijo okrog 130.000 tolarjev, snažilke, ki pomivajo tudi posodo, pa okoli 40.000 tolarjev. Pri tem je dodala, da spoštujejo panožno kolektivno pogodbo ter upoštevajo vire financiranja iz katerih pridobivajo sredstva. To je lastno ustvarjen dohodek s prodajo zdravil in drugih pripomočkov brez receptov, ki predstavlja eno petino dohodka, ter financiranje po pogodbi z Zavodom za zdravstveno varstvo za prodajo zdravil na recepte - štiri petine dohodka (podatki v poročilu kažejo sicer še na veliko slabše razmerje). Pri tem je poudarila, da gre za enoten sistem plačevanja v sistemu zdravstvenega varstva. Nihče od navzočih pa ni ob tem vprašal, kako je potem mogoče, da je zdravniška plača z znanih 67.000 tolarji bližje plači snažilke v lekarni, kot enako izobraženem farmacevtu, da o odgovornosti za zdravje ljudi niti ne govorimo... Direktorica Kosirnikova je odločno zagotovila izvršnemu svetu, da izločitvi lekam v občini Škofja Loka ne bodo nasprotovali, bodo pa zahtevali v skladu z zakonom čiste račune, oz. z drugimi besedami, poračun vseh vlaganj v te enote. Dejstvo je, je še poudarila, da kljub izgubam, od občine - ustanovitelja niso zahtevali doslej niti tolarja, pa tudi vsa vlaganja so doslej izvajali za lasten račun. Izvršni svet se je kljub temu odločil, da na gorenjski medobčinski ravni sproži pobudo za delitev Gorenjske lekarne, z namenom, da se v občini ustanovi na tem področju samostojen zavod. • š. Žargi Podaljšanje statusa začasnega begunca Ljubljana, 5. maja - Urad za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi sporoča vsem začasnim beguncem, ki imajo karton začasnega begunca z veljavnostjo do 5. maja letos, da bodo spet podaljševali veljavnost teh kartonov. Organizirano podaljševanje bo potekalo na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa, in sicer od 5. do 17. maja, individualno pa lahko tudi kasneje, če so morda posamezniki v tem obdobju zadržani. Začasni begunci morajo podaljšati svoj karton v občini, kjer začasno bivajo. Begunci, ki živijo v zbirnih centrih, pa bodo veljavnost kartona podaljšali kar tam. Vse informacije, ki zadevajo reševanje problematike začasnih beguncev, lahko leti dobijo vsak ponedeljek, sredo in petek ob uradnih urah v Zbirnem centru Roška v Ljubljani, vsak dan med 8. in 16. uro pa na telefonski številki 061/1254-114. 5 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ Staneta Žagarja 19 VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1994 Obveščamo starše, da lahko do 31. 5. 1994 PRIJAVIJO PREDŠOLSKE OTROKE za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WZ Kranj 1. JASLI (od 12. do 24. meseca) 2. VRTEC (od 2. do 7. leta) 3. POPOLDANSKI ODDELEK (od 2. do 7. leta) v vrtcih Mojca in Tugo Vidmar 4. KRAJŠI VZGOJNI PROGRAMI 5. GLASBENI VRTEC v vrtcu Čebelica na Planini VPISI OTROK so na UPRAVI WZ Kranj, C. Staneta Žagarja 19 vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Informacije o vpisu dobite po telefonu na številki 214-381. Obvestilo o sprejemu otrok v vrtec bodo starši prejeli najkasneje do 15. 7. 1994. WZ Kranj KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca. V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomai Lunder. V Mah galeriji Mestne hiše razstavlja slike mag. art. Maja Pogačnik. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. V galeriji Šenk razstavljajo svoja dela mojstri mednarodne grafike. JESENICE • V galeriji Kosove graščine sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik m Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. Jože Dakskofler v razstavnem salonu Dolik razstavlja karikature pod naslovom Naši politiki v karikaturi in pesmi, V bistroj u Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprotntlc, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Mer kl ina iz Ljubljane. BEGUNJE - V galeriji Avsemk so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundusa. BREZJE - V gostišču Zvon razstavlja slike Višna Grubišič z Jesenic. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka Wang Huiain. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črno bele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigtta Požegar -Mulej iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Ptčman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolontja Simon.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edt Sever. V galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Beer in Vladimir Potočnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17.ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta. V Kurnikovi hiši razstavlja slike Sandro Pečenko. SMLEDNIK V okrepčevalnici - galeriji Urh razstavlja pastele in akvarele slikarka Milka Turk. KAMNIK • V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Vide Bogataj -Vidke. * V kavami Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze Kalinšek. Stilni koncert kamniške Lire FANTJE NA VASI Prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika je obrnilo v letošnji sezoni (1993/94) nov Ust svoje bogate kronike. Ne samo 110-letnica neprekinjenega dela, ki jo je zbor proslavil lani in je bila vredna vse pozornosti, pomembno je še nekaj: lansko pomlad je svoje tridesetletno delo in umetniško vodstvo Lire s slavnostnim koncertom zaključil zadnji iz družine, ki je bila vseskozi tesno povezana z Liro, prof. Samo Vremšak. Od ustanovitve v letu 1882 do danes je bil prispevek te družine društvu Lira neprecenljiv. Njihova zasluga je, da Lira danes kot naše najstarejše pevsko društvo še vedno deluje.. To sa bila oče profesorja Sama Ciril Vemšak (1900-1968) in profesor Samo Vremšak (roj. 1930), ugledni slovenski skladatelj, pevec in zborovodja ter nenazadnje univerzitetni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kakor je zapisal sedanji in novi zborovodja Lirinega 33-članskega moškega pevskega zbora Marjan Ribič v koncertni Ust svojega prvega letnega koncerta z Liraši, pa ostaja ohranitev Lire moralna obveza vseh bodočih rodov kamniškega kota. Sedanji Liraši se tega dobro zavedajo in z novim umetniškim vodjem že pogumno pišejo na novo stran društvene kronike svoje prve uspehe. Že jutri pa bo na vrsti mlajši rod, da nadaljuje plemenito delo. Le z rednim in prizadevnim polnjenjem vrzeli, ki nastajajo za odhajajočimi pevci, bo Lira še naprej uspešno nastopala in dostojno praznovala svoje nove obletnice. Kamenček v mozaik tega dela nove zgodovine kamniške Lire in njenega moškega pevskega zbora je bil nedvomno tudi stilni koncert Fantje na vasi. Pohvale vreden program, ki vsebuje v glavnem prirejena in harmonizirana dela Cirila Preglja iz različnih slovenskih pokrajin in uglašeno na skupno vsebinsko in glasbeno noto fantovskega petja za različne priložnosti. Na enem zadnjih koncertih so dodali še podobne priredbe ali izvirne moške zbore Marolta, Jereba, Fiajšmana-Sama Vremšaka, Jobsta, Volariča in Cirila Vremšaka. Krstno izvedbo pa je doživela priredba-harmonizacija pesmi V dolini tihi rožica, ki jo je nalašč za to priložnost priredil Miro Kokol. Petje kamniške Lire oziroma njenega moškega pevskega zbora je s solističnima deležema baritonista Janeza Majcenoviča in basista Roka Lapa zaokrožila še priredba koroške ljudske Cej so tiste stezice. Medtem so pevci svoje petje posrebriU z drugim mestom v italijanski Rivi deU Gardi; pohvalna je programska obarvanost tega letnega koncerta, nekaj uvodoma zapisanih misli in želja pa seveda Liro še čakajo za njihove prihodnje rodove, kot so o tem dovolj pošteno in čisto nič preveč futuristično zapisaU sami. • F. K. GRIMŠČE Bled Vabimo Vas v Grad Grimičpri Bledu na ugodne nakupe T - shirt majic. -odrasle po 308.00 sit -otroške od 178,00 Ht dalje I -otroške kratke hlače po 404.00 sit Imamo pa tudi celotno ponudbo I ročno pletenih unikatnih izdelkov, tudi iz bombaža. I Posebno pa Vas vabimo na super ugodne nakupe 1 dekorativne kozmetike in toaletnih vod oz. parfumov. / Iz gledališke šole Lojzeta Domajnka SOLA GLEDALIŠKE ABECEDE Kranj - Lani so se predstavili s komedijo Eve Janikovazkv Le po kom se je vrgel ta otrok, s katero danes, 6. rnaja, sodelujejo na srečanju gledaliških skupin osnovnih šol v Velenju. Letos je skupina iz drugega letnika uprizorila medigro Keneja Obladia Pokojnik, načrtujejo pa še dve predstavi: Maks Zvižgač v izvedbi druge skupine drug«ga letnika in Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, ki ga bodo predstavili učenci prvega letnika gledališke šole. Gledališko šolo vodi že drugo leto Lojze Domajnko, strokovni sodelavec za gledališko in lutkovno dejavnost. Trenutno delujejo tri skupine - dve v prvem in ena v drugem letniku. Lojze Domajnko, ki je za gledališče navdušil in jih učil osnov gledališke umetnosti že mnogo mladih talentov, pravi, da si želi štirih letnikov šole. Na ta način bi se oblikovalo jedro za nekakšen oder mladih. Prvi so začeli lani in so sedaj v dveh skupinah drugega letnika. Štiri srednješolke - Maja Kunšič, Renata Zupan, Karla Ferlic in Špela Kumelj so svoje delo že predstavile občinstvu. Najprej sta v Pokojniku nastopili Karla Ferlic in Špela Kumelj, za njima pa Maja Kunšič in Renata Zupan. V vlogah vdov, ki spoznata, da sta bili varani. Druga postavitev je bila klasična, prva bolj primerna tekstu, kjer se prepletajo elementi absurda in realnega zaznavanja. Druga skupina drugega letnika, kjer sodelujeta dva fanta in devet deklet (Jure Pančur, Nejc Zupan, Maja Pritekelj, Eva Lap, Urša Bajt, Tina Gregorc, Justina Kuhar, Katja Abruč, Anja Ambrož - Bizjak, in Sanja Kovačič) za 16. junij pripravlja premiero predstave Maks Zvižgač Carstena Krue-gerja in Ludvriga Volkerja. Scene in kostume zanjo pripravlja Ana Hawlina, glasbo Primož Ahačič, koreografsko pa jo oblikuje Alenka Hain. "Predstava prikazuje odnos med starši in otroki. Tudi v igri, s katero smo se ukvarjali lani, Le po kom se je vrgel ta otrok, je šlo za konflikt med generacijama, le da se ta motiv zdaj stopnjuje. Izhajamo pa iz izhodišča: igrajmo se gledališče. V ospredju je vzgoja, pedagoški gledališki moment. V prvem letniku so v glevnem igrali sami sebe, zdaj stvar stopnjujemo. Otroci igrajo in podoživlja-jo svoje starše. Nekatere stvari so potencirane, ker želimo Eoudariti humornost, zabavo in udomušno - igrivo plat predstave. Iz vsakdanjega življenja se premaknemo na umeten, kulturen način, tako da uprizarjamo določene tipe in karakterje, pri tem pa je čutiti napredek in težnjo po boljšem," pravi Lojze Domajnko. Maja Kunšič in Renata Zupan v prvi postavitvi Pokojnika, kratke mešanice realnega in črnega humorja. "Pri svojem delu uporabljam sproščen in nevsiljiv pristop. Otroke nerad silim v karkoli. Usmerjam jih in prebujam tisto, kar je v njih. S pravim pristopom in z njihovo pomočjo, odkrivam talente. Seveda so na prvem mestu gledališke osnove. VeUko je tistih, ki imajo interes, željo, m ambicije. Njim skozi vzgojo in študij poskušam posredovati gledališko abecedo in jih usmerjati naprej. Nekateri se potem odločajo tudi za študij na akademiji, jaz pa želim, da bi se gledališka šola kontinuirano razvijala naprej, da bi imeli vedno noveprve letnike, drugo leto in leto za tem pa začeU z delom tretjega in četrtega. Tako se bo, upam, kmalu formirala mlada gledališka družina. Seveda bom v tem primeru potreboval pomoč. Pričakujem, da bo v prihodnjem letu prve letnike prevzela Jolanda Tičar, saj se dobivamo oba semestra najprej enkrat in nato dvakrat tedensko." V prvem letniku letos pripravljajo igro Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, delo Joanesa Kuuessa in Markusa Polderja. "Starejši se bodo spominjali radijske kasete, delo je prevedel Mitja Mejak, gledališko pa bo pri nas prvič uprizorjena sredi junija." Prvi letnik gledališke šole obiskujejo trije fantje in 22 deklet. "To je zaradi predstav v naših odrashh glavah. Starši namreč velikokrat mislijo, da se morajo sinovi ukvarjati s športom, dekleta pa s čim nežnejšim, gledališčem naprimer. Zakaj je tako, mi še ni uspelo razvozljati," pojasnjuje Lojze Domajnko. Zaradi številne skupine je moral po* kati ustrezno besedilo, v kater ega lahko vključi vse nastopajoče. "Izhod sem nasei v alternacijah. Za vsako vlogu sta pripravljena dva igralca, * nimajo glavnih vlog, Jih polovl ca nastopa v vlogi zajcev. W se zasedbi zamenjata, obrne** Prav je namreč, da vsi nastopajo. In se tako naučijo tudi z* « pomembnega vzpostavljanj odnosa s publiko." Lojze Domajnko pravi, da J? dobro literaturo težko naju. posebej za tako številne sku pine. Pet dobrih domačih te* stov je napisala Vi* Grobovšek, trudijo se, j» B izšU v knjigi, saj tovrstne uter« ture, tako domače kot tup vedno primanjkuje. Sicer P gledališka šola, posredno si«", sodelujejo tudi s kranjski" Prešernovim gledališčem. * magajo jim pri kostumih, t* stih, letos so si učenci sjjHPjg. mentorjem ogledaU tudi P dstave v okviru Tedna * venske drame. V vabilu na ogled P*C?%1 Pokojnik piše, da je gledah** šola Centra kulturnih dejavj^ ti namenjena vsem, ki se že«J to kulturno dejavnostjo n*.]a jati, Da program, metod* • omogoča in spodbuja »* telesnih in rhihnvnih SOOSOn"V _ o tako Karla Ferlic in Špela Kumelj v drugi, klasični postavitvi. V dialogu med vdovama, ki spoznata, da sta bili varani. telesnih in duhovnih spo» ti, ki jih mladi potrebuje! na odru kot v vsakdanjem življenju. "Vpišejo se l™*0.' starejši od trinajst let, ptg* juje Lojze Domajnko. * a jajo v glavnem iz Kranja, v tudi Tržiča, Golnika, fen*«J in Podnarta. Nikogar ne z* nem. Učimo se tehnike govu in dihanja. Na začetku unai^ precej dolgo bralne vale' ni imel nikakršnih likovnih pripomočkov pn P°JJfu.*r jih poen** je svetopisemske motive preprosto risal na taDio u t -ffro) odov^ _ preprosto tavljal do te stopnje, da so jih učenci lahko Pr«" Anton Gosar nazadnje upodobil celoten . clK'uso0vabi'° odrešenja: "Kot pobudo za premišljevanje i molitvi." • Dušan Lipovec GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Obisk dr. Janeza Drnovška med škofjeloškimi gospodarstveniki Vlada opozarja, Škofja Loka uresničuje "Ne pričakujemo pomoči, bonitet in protekcije, pač pa čimprejšnjo ureditev odnosov do tujih trgov," so zatrdili škofjeloški direktorji predsedniku slovenske vlade. škofja Loka, 5. maja - Torkov obisk slovenskega premiera med škofieloški-"ti direktorji ni bil posvečen reševanju zaostrenih gospodarskih in s tem tudi socialnih problemov, kot se to pogosto jjogaja pn podobnih obiskih predsednika vlade "na terenu", pač pa izmenjavi mnenj, kako utrditi in pospešiti nedvomno začeti gospodarski zagon. Povsem odprte in neposredne pohvale škofjeloški gospodarstveniki za svoje uspehe sicer niso slišali, je pa prvi mož slovenske vlade potrdil, da so ravnali t&ko, kot si slovenska vlada prizadeva » celo državo. Brez stečajev, a z nizkimi plačami Dosežene uspehe škofjeloškega gospodarstva je na srečanju, ki ga je organiziral Klub direktorjev združenja Manager, je uvodoma s predstavitvijo zdanje občine orisal predsednik izvrš-nega sveta Vincencij Demšar, ki je Poudaril, so se doslej uspeli izogniti Očajem (v zadnjem času sicer ta Postopek grozi nekaj manjšim), kar je ugodno vplivalo na obseg brezposelnosti, ki je- v občini škofja Loka z dobrimi 6 odstotki med najnižjimi v Sloveniji. Posebno vrednost gospodarskim dosežkom pa dajejo podatki o obsegu izvoza, *i za 68 odstotkov presega uvoz, gospodarstvo pa na tujin trgih ustvarja *e več kot tretjino svojih dohodkov. Lanska 10-odstotna rast proizvodnje Priča o zavidljivem oživljanju, dolgoročna smotrnost gospodarske politike škofjeloških direktorjev pa ima po besedah predsednika kluba Branka Selaka tudi manj popularno plat: Plače, kljub gospodarskim uspehom v slc°tjeloškem gospodarstvu, zaostajajo 2a desetino za povprečjem v državi. Za tako politiko se zavzema tadi vlada ."Predstavljeni rezultati so zelo zani-jjNvi in odnos: nadpovprečni gospodars-*l rezultati ob podpovprečnih plačah, ni 28Qlj naključen. Na to naša vlada že Vseskozi opozarja," se je odzval v uvodni predstavitvi ekonomske politike dr. Janez Drnovšek. Lanska gospodarska rast je sicer še vzbujala dvome, letošnje nadaljevanje pozitivnih trendov pa že potrjuje, da je po 6 letih nazadovanja prišel čas postopnega gospodarskega okrevanja. Nevzdržno sicer je, da so se plače ob enoodstotni rasti družbenega proizvoda realno povečale za 10 odstotkov, zato je poseben uspeh, da je bil nedavno dosežen sporazum o zaostajanju plač za rastjo cen (ob načrtovani 13- odstotni inflaciji naj bi se plače povečale največ za 8 odstotkov). Vlada bo skupaj z Banko Slovenije Še naprej skrbela za umirjanje cen, stabilno tečajno politiko ter nadaljnji padec obrestnih mer, ki so se lani že znižale za eno tretjino. Na področju javne porabe imajo prednost avtoceste in obrambni sistem, težave prehoda v novi gospodarski sistem pa zahtevajo tudi socialneprograme. Izvozniki bomo le, če bomo odprti Kar nekaj razpravljalcev med škofjeloškimi direktorji je opozorilo, da je slovenska ekonomska politika pozabila na zaščito svojega gospodarstva, predsednik izvršnega sveta pa je posebej opozoril tudi na položaj kmetijstva. Dr. Drnovšek je take očitke zavrnil z opozorilom, da mora biti slovensko gospodarstvo "po definiciji" izvoznik, če pa želimo na tuje trge, pa je zaradi povsod zahtevane reprocitete, nujen pogoj odprtost domačega trga. Prisluhnil je opozorilu, da pri tem tudi grešijo: povsod po Evropi so npr. uvedli prepoved prodaje zastareli ekološko spornih hladilnih naprav (tudi v vzhodni Evropi), pri nas pa dopuščamo tak uvoz, čeprav se je naša industrija na novo tehnologijo že uspela preusmeriti. Tudi problemov atestiranja izdelkov in mednarodnega medsebojnega priznavanja tega - to nekateri tujci spretno izkoriščajo za dodatno omejevanje našega prodora na njihove trge, naši izdelki pa se zaradi tega tudi draže - se v vladi zavedajo in pripravljajo skorajšnje rešitve. V kmetijstvu položaj spremljajo in sproti ukrepajo. Hrvaška in Makedonija nista zdržali Na številna vprašanja o odnosih do drugih držav je premier menil, da je Slovenija uspela z Evropsko unijo doseči izredno ugoden (asimetrični) sporazum, ki bo težave z zaščito avstrijskega trga z vstopom Avstrije v EU, sam po sebi razrešil. Slovenija bo nadaljevala sklepanje sporazumov o prosti trgovini (kmalu naj bi podpisala tak sporazum s Poljsko in baltiškimi državami), več Ere vidnosti pa je svetoval pri odnosih s [rvaško in Makedonijo. Ti dve državi očitno nista bili sposobni zdržati prostotr-govinskih odnosov, zlasti odnosi s Hrvaško pa so zaradi številnih odprtih vprašanj še zelo nepredvidljivi. Posebne strategije nastopa v BiH Slovenija ne načrtuje, pač pa bo morala pri morebitnem slovenskem deležu pri povojni obnovi te države pomembno vlogo odigrati pravkar ustanovljena izvozna banka. Nujnosti poenostavitve carinskega poslovanja se v vladi zavedajo in z novo carinsko zakonodajo to že pripravljajo, vse primere podkupovanj za uvozna dovoljenja, na kar je bilo na glas opozorjeno, pa bodo preganjali. O novih občinah, cestah in RUŽV pa nič Škofjeloški gospodarstveniki so imeli še celo vrsto konkretnih vprašanj in opozoril: od udeležbe slovenske pameti in proizvodnje pri gradnji obrambnih sistemov, o položaju tekstilne industrije, vprašljivih učinkov lastninjenja, problematike učinkovitosti družbenih dejavnosti, investicij, do poplačil izvoza na Kubo, finančne nediscipline, nestimulir-anja ekoloških ukrepov, vprašljivih učinkov programa Phare in nastanka novih občin. Predsednik vlade jim je obljubil nekatere odgovore naknadno, za druge bodo sklicali posebne posvete, za nove občine pa je menil, da odločitev Državnega zbora ne more komentirati, poskrbeli bodo le, da se državna uprava ne bo širila. Prošnjo predsednika škofjeloškega izvršnega sveta, da naj ne pozabijo na ceste na Škofjeloškem in na skupno reševanje opuščenega RUŽV pa je karpreslišal. • Š. Žargi ratel je uspešen primer skupnega vlaganja s tujim partnerjem » r x ----i c f----j j ar j---- Siemens pohvalil Iskratelove managerje srn ^"Hardt iz koncema Siemens: "Z vsem, kar je bilo v petih letih opravljeno v Iskratelu, jup° V Siemensu zelo, zelo zadovoljni. Spoštujemo njen management, ki kljub razpadu soslovanskega trga in težavam pri prodaji na evropski Vzhod ni "pridelal" izgube." kot si' e^ano podjetje Iskratel, ki sta ga pred petimi leti konCg"pil0. naložbo ustanovila Iskra Telekom iz Kranja in Primer i mens AG iz Muenchna, predstavlja uspešen b°kazal Pne6a vlaganja s tujim partnerjem. Kot je Brdu s,ov«snost, s katero je podjetje Iskratel v sredo na ^dovop'08'8^'0 Pe*° °b'etn«co uspešnega delovanja, je ki je 'Jstyo obojestransko: zadovoljni so v Iskri Telekom, SieaVttJ'ec!nsk>» 53-odstotni lastnik, prav tako pa tudi v u *°t manjšinskem delničarju. D»- Ervin Hardt, član upravna odbora koncema Siemens ln tamkajšnji direktor za telekomunikacije, je povedal, da so s£ v Siemensu odločili za tkuPno naložbo z Iskro Tele-f°m zaradi tehnološkega sode- pozi« lp0vanja, ki naj ne bi bilo le je im ^nosmerna cesta, pa tudi zato, *er so želeV Prod ! prek Iskratela iS v v^Li Ju8os'ovanski trg ^prav i°dnoevroPske države Viie del tV„Z ra,zPaoom Jugosla-^ ltr8a odpadel, zmanjšale Andrt/ Polente, direktor /s*rate/a; "Najpomemb-HeJ*e je, da je podjetje v«e« pet tet poslovalo Pozitivno in da bo ne 8'ede na recesijo na ev-*°p3kih in svetovnih trgih 'oko tudi letos, ko bo v P/imerjavi z lani ie povedo obses." pa so se tudi prodajne možnosti za Vzhod, je Iskratelovemu managementu uspelo, da kljub poslovanju v težavnih razmerah ni "pridelal" izgube. Še več: podjetje je ves čas poslovalo Htivno, predlani, na primer, imelo tudi 700 tisoč mark dobička. V petih letih je prodalo že pol milijona priključkov digitalnega telekomunikacijskega sistema EWSD, ki jih izdeluje na podlagi Siemen-sove licence, in poldrugi milijon priključkov sistema SI -2000, ki je v celoti rezultat lastnega znanja. Obseg prodaje so od ustanovitve družbe do konca lanskega leta povečali s 85,7 milijona mark na 115 milijonov. Prvo leto so z izvozom ustvarili tretjino prihodka, letos se bo ta delež približal že 70 odstotkom. Najkakovostnejši del izvoza v vrednosti 12 milijonov mark na leto predstavlja delo, ki ga Iskratelovi S slovesnosti v gradu Brdo - Foto: G. Šinik razvojni inženirji opravijo za Siemensove razvojne načrte. Na novinarsko vprašanje, ali se v prihodnosti obetajo morebitne spremembe solastniških deležev, je dr. Ervin Hardt odgovoril, da v Siemensu pri pogajanjih pred petimi leti niso vztrajali na večinskem lastništvu, da so zadovoljni s sedanjim sodelovanjem in da želijo še naprej ostati manjšinski delničar. O spremembi deleža bi se bili pripravljeni pogovarjati le v primeru, če bi obojestransko ugotovili, da bi bilo to koristno za sodelovanja in za družbo. Franc Čeme, direktor Iskre Telekom iz Kranja, je pojasnil, da bo tudi slovenski delež ostal enak, kot je bil doslej, vendar pa se bodo lastniška razmerja spremenila znotraj tega deleža. Razmerja bodo dokončno znana ob koncu maja, predvideno pa je, da bi Iskra Telekom zadržala 6,5-odstotni delež, Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank naj bi kot največja Telekomova upnika dobila po 20-odstotni delež, razliko pa najbi si razdelilo devet manjših upnikov. Kot je bilo slišati, ta sprememba ne bo vplivala na odnose s Siemen-som. • C. Zaplotnik Petindvajsetletnica Obrtne zbornice Slovenije "Cankar" v znamenju obrti Ljubljana • Obrtna zbornica Slovenije praznuje letos 25-letnico delovanja. Jubilej bo proslavila s številnimi prireditvami, ki se bodo od 8. do 15. junija zvrstile v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slovesnosti se bodo začele z mednarodno konferenco "Slovenska obrt na poti v Evropo", na kateri bo sodelovalo okoli petdeset predstavnikov obrtnih zbornic iz vse Evrope ter najmanj sto domačih strokovnjakov, predstavnikov obrtnih zbornic in ministrstev. Na konferenci, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Evropske unije oz. Evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij, bodo še posebej govorih o pospeševanju razvoja obrti in malih podjetij v Evropski uniji ter o evropskih standardih; Slovenija pa bo predstavila področja, na katerih želi sodelovati. Ob jubileju bodo v Cankarjevem domu odprli razstavo domače in umetne obrti, razstavo umetniško oblikovanega zlata, stekla in keramike ter razstavo starih mojstrskih spričeval. Izdali bodo tudi posebno knjižico, pripravili festival slovenskih jedi in na osrednji slovesnosti zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja. • CZ. Žičničarji povečujejo izgubo Sneg noče prekriti "rdečih številk" Po podatkih Združenja za gostinstvo in turizem so žičničarji z lansko izgubo še povečali "minus*' iz prejšnjih let. Ljubljana - Kot ugotavljajo v Združenju gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bil lanski poslovni izid v slovenskem gostinstvu, v turističnih podjetjih m v zdraviliščih ugodnejši kot sicer v celotnem gospodarstvu. Negativno so poslovali le žičničarji, ki so imeli za 70 odstotkov več izdatkov kot prihodkov in so "pridelali" 246 milijonov tolarjev izgube. V osmih (obravnavanih) žični-čarskih podjetjih se je znesek nepokrite izgube iz prejšnjih let povečal na 440 milijonov tolarjev. Čeprav v združenju opozarjajo, da podatki zaradi različne registracije gostinske, turistične in žičničarske dejavnosti niso popolni (med gostinskimi podjetji ni Petrolovih, Mercatorje-vih in Emoninin lokalov, hotelov Planja na Rogli in Dobrove v Zrečah, med smučišči ne Kanina, Koble, Zatrnika, Rogle, Mariborskega Pohorja, Pokljuke, Zelenice...), pa poslovni izid za več kot tisoč podjetij z okoli sedemnajst tisoč zaposlenimi kaže, da so bile te dejavnosti lani večinoma uspešne. Krivulja o številu gostov se je le obrnila navzgor: lani je v Sloveniji letovalo šest odstotkov več turistov kot predlani in dva odstotka več kot v turistično najbolj kritičnem 1991. letu, še vedno pa domala polovico manj kot v najuspešnejšem 1986. letu. Še spodbudnejši so finančni rezultati. Po podatkih Banke Slovenije bil lanski devizni priliv od turizma 728 milijonov dolarjev, kar je devet odstotkov več kot predlani in samo še 15 odstotkov manj kot v 1990. letu, ki je bilo doslej po deviznem izkupičku najuspešnejše. Da se gostje vračajo, se odraža tudi v poslovnih izidih gostinstva, zdravilišč in turističnega posredovanja. V gostinstvu so bili lani prihodki za 1,3 milijarde tolarjev večji od odhodkov, v turističnih podjetjih za 3,1 milijarde in v zdraviliščih za 401 milijon tolarjev. V gostinstvu je izgubo izkazalo 285 podjetij, v turističnem posredovanju vsako tretje podjetje, od 22 (obravnavanih) podjetij s področja zdravilišča le štiri. Zdravilišča so med vsemi podjetji najbolj zmanjšala izgubo, podvojila pa so akumulacijo. Velike težave spremljajo predvsem žičničarje, ki občutijo posledice več zaporednih zelenih zim, zastarelih žičničarskih naprav in pomanjkanja denarja za nove naložbe. Med osmimi (obravnavami) žičničarskimi podjetji jih je lansko poslovno leto kar sedem sklenilo z izgubo, med njimi pa so tudi taka, ki so imela blokiran žiro račun kar 169 dni. • CZ. Kongres o gospodarjenju z odpadki Ljubljana, 5. maja - Revija Gospodarjenje z odpadki prireja v sodelovanju ptujskega podjetja ČISTO MESTO drugi slovenski kongres s tujo udeležbo na temo Gospodarjenje z odpadki. Strokovno srečanje bo od 11. do 13. maja v Kidričevem in okolici, že 10. maja pa bodo udeležence sprejeli na Ptuju, kjer si bodo ogledali znamenitosti. Nosilna tema letošnjega kongresa bo Javnost in EKO posli. Poudarek bodo dah' tudi akciji Slovenska zdrava in čista mesta. S predavanji in na razstavi bodo namreč predstavili svoje dosežke in ponudbo številni domači in tuji strokovnjaki ter podjetja. Kongresa se bo udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki bo s sodelavci predstavil program dela ministrstva, obenem pa se seznanil s problemi in predlogi za rešitve ter odgovarjal na vprašanja udeležencev. Poleg strokovnih delavcev so na kongres povabili župane slovenskih občin in mest, ki iščejo najprimernejše rešitve za življenje v zdravem in čistem okolju. • S. Saje ZIDARSTVO IN IZDELAVA ESTRIH0V Jože Ovsenik Jezerska 78a, Kranj, telefon:064/242-674 Izdelujemo vsa gradbena dela, adaptacije, fasade... «Strojna izdelava estrihov po zelo ugodnih cenah! POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH <^™^^> - +r* ., . . Petka s pentljo-— Vseh ja,c ne nosimo v eni kosari MEŠETAR V novomeškem Revozu so pred kratkim zabeležili pomemben mejnik. S tovarniških tekočih trakov je namreč zapeljal renault S s serijsko številko 200.000. Natanko toliko teh tudi pri Slovencih priljubljenih avtomobilov so namreč naredili od začetka proizvodnje ob koncu osemdesetih let. Kot je znano, ima petka od letos močnejši 1,4-litrski štirivaljni motor z elektronskim enotočkovnim vbrizgavanjem goriva in kataliziran izpuh. Revoz je že nekaj časa edina tovarna, ki še izdeluje ta avtomobil, zato je zanje številka 200.000 še posebej pomembna. • M.G. Danes se odpira Slovenski avtomobilski avtosalon Pločevinasti lepotci so nared Danes ob 17. uri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 18. Slovenski avtomobilski salon, ki je letos prvič vključen tudi v mednarodni koledar avtomobilskih razstav. Med razstavljenimi avtomobili bodo skoraj vse letošnje svetovne novosti, ob njih seveda tudi vse ostalo, kar je povezano z avtomobilizmom. Takšno razstavo avtomobilov in spremljajoče industrije si imajo običajno priložnost ogledati samo tisti, ki se na tovrstne prireditve odpravljajo v Ženevo ali pa vsaki dve leti v Frankfurt. Prav zato si kaže Slovenski avtosalon tudi letos ogledati, saj so domači ekskluzivni zastopniki pripeljali v Ljubljano skoraj vse, kar ta hip ponuja svetovna in domača avtomobilska industrija in kar smo pred samo dvema mesecema videli na ženevskem avtomobilskem salonu. Glede na število tiskovnih konferenc in predstavitev, ki smo jih novinarji imeli v minulih dneh, najpomembnejši del pa nas čaka na današnji novinarski dan, bo salon vsekakor zelo pomemben, predvsem za prodajalce avtomobilov, ki bodo ocenili stanje na avtomobilskem trgu po prvi četrtini leta in razkrili nadaljnje načrte. Za obiskovalce bo salon odprt jutri od desete ure. Zaradi gneče ob koncu tedna obiskovalcem priporočamo ogled v dneh med tednom. O vsem, kar se bo dogajalo na salonu pa v naši posebni prilogi v torek. • M.G. SEDAJ IE PRAVI EA NAKUP GOE1LCA najcenejši oljni gorilci, montaža, meritve in regulacijska oprema: *e °d THVSSEN nastal, ce*e r St* -LAMBORGHINI fajE** ■BENTON =7 i f—i j Tomažičeva 3, Kranj tLltn s 43 408, 216 365 AUTO SOLA A.M.D. KRAN Vožnje na vozilih R5lnAX. Motoriste poučujemo na moderen način AA * pomočjo posebne opreme . ' Jm in radijskih zvez ^ mLm Začetek tečaja 9. maja ob 18. uri MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA t INFORMACIJE: TEL: 064/211-127 .li o..bno na AMD Kranj. Koroik. 53/d. j do o. TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon .-064/222-268 IZREDNI POPUSTI kuhinje MARLES, SVEA 30% kuhinje GORENJE 20% jedilniške garniture 25% pohištvo GARANT 30% O NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI! Prevoz brezplačen! Del. čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobota:od 9.-12. ure mgtmhmTOUt Ali vrednost enega samega certifikata lahko vložim na več koncev? Je to bolj pametno? Vrednost, ki smo jo dobili v obliki certifikata, je motno vložiti na več krajev. Bolj natančno to pomeni, da je moi.no del cerifikata uporabiti za nakup (zamenjavo) delnic podjetja, v katerem smo ali pa smo bili zaposleni, del za nakup delnic enega ali več podjetij, ki se privatizirajo preko javne prodaje (npr. LEK), del pa za nakup delnic pooblaščenih investicijskih druib. Prednost odločitve za pridobitev delnic več podjetij je v tem, da na ta način zmanjšamo tveganje, ki je pri nakupu delnic vedno prisotno. Vrednost delnic posameznega podjetja namreč lahko zelo naraste, lahko pa tudi zelo pade, če podjetje zaide v teiave ali celo bankrotira. Če certifikat zamenjamo za delnice več podjetij, je nevarnost, da izgubimo celotno vrednost, praktično nemogoča. V prispodobi bi to pomenilo, da "vseh jajc ne nosimo v eni košari". Ko smo se odločili, da certifikat zamenjamo za delnice več podjetij, to lahko naredimo na dva načina. Lahko se odločimo, da s svojim ceritfikatom sami kupimo delnice več podjetij na javni prodaji ali delnice ene ali več pooblaščenih investicijskih druib. Na ta način smo cilj razpršitve rizika dosegli, imeli pa so s tem kar nekaj dela, saj smo morali izpolniti ustrezno število lastninskih nakaznic. Druga moinost, da razpršimo tveganje, pa je, da certifikat zamenjamo za delnice pooblaščene investicijske druibe. Ta druiba bo nato pridobljene certifikate zamenjala za delnice več podjetij. Pooblaščena investicijska druiba mora ie po samem zakonu pridobljene certifikate vloiiti v delnice najmanj desetih podjetij, v praksi pa jih bo vloiila v delnice 50-60 podjetij. Na ta način bo imetnik certifikata, ki ga je zamenjal za delnice pooblaščene investicijske druibe, z eno potezo postal lastnik delnic velikega števila podjetij. Mi vrednost certifikata, ki ga imam doma v predalu, pada? Vrednost certifikata, ki ga imamo doma, ne pada. Konkretno to pomeni, da inflacija na vrednost certifikata ne vpliva in so v enakem poloiaju tisti, ki so certifikat zamenjali za delnice ob koncu leta 1993, kot tudi tisti, ki bodo to naredili ob koncu leta 1994. Razlog je v tem, da je vrednost delnic podjetij, ki jih kupujem s certifikati, zamrznjena na 1. 1. 1993. Vrednost delnic podjetij, ki se privatizirajo, je namreč določena na podlagi otvoritvene bilance oziroma vrednotenja podjetja na ta datum in sicer ne glede na to, kdaj je bila cenitev podjetja opravljena. Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel.: 064/211-317 TLAKPVCI, LAMELE, PLOŠČE, OGRAJE... Samotni dimniki Izdelava in montaža S O S Z M O POSREDNIŠKA M is A d.ef. ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPfiOMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 9.MAJA1994, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5.G0LF in motornem kolesu YAMAriA «311-035 Odkupna cena mleka ostaja enaka Rejci bodo za maja oddano mleko prejeli prav toliko, kot bodo (nekako v sredini meseca) za tistega, ki so ga oddali aprila. To velja le za izhodiščno ceno, sicer pa je vsakokratna cena odvisna od deleža tolšče in beljakovin v mleku ter od števila mikroorganizmov v mililitru, na območju kranjske Mlekarne pa tudi od morebitnega dodatka za koncentracijo prireje in odkupa mleka. Vrednost tolščobne enote ostaja Še naprej 8,85 tolarja, kar pomeni, da je izhodiščna cena za mleko s 3,6 odstotka tolšče 31,86 tolarja za liter; k ceni pa je treba prišteti še morebitne dodatke (ali odšteti odbitke) in 1,04 tolarja državnega nadomestila za pokrivanje razlike v ceni. Med tremi gorenjskimi mlekarnam) plačujejo dodatek za večje količine oddanega mleka le v kranjski mlekarni. Po koliko je živina? Čeprav ie novi pravilnik o vrednotenju klavne kakovosti g?v*^ že pripravljen (med drugim so ga predstavili tudi med kmetijsK^ gozdarskim sejmom v Kranju), uradno še ni začel veljati. ^ nekaterih klavnicah v Sloveniji ga sicer že uporabljajo, vendar Koskusno. Na Gorenjskem ga preskušajo le v klavnici Mercatorj lesoizdelkov v Škofji Loki, medtem ko v radovljiški in v je*"1**, klavnici razvrščajo živino v kakovostne in plačilne razrede še p° starem pravilniku. Poglejmo najprej odkupne cene govedi, preračunane na SFT/kg), v jeseniški klavnici! meso (v MPG - mlado pitano govedo: * extra 336,28 * zunaj razreda 310,01 252,21 194, 41 Ostalo govedo: •I. 'II. 'III. * zunaj razreda 194,41 178,65 162,88 131,36 Simentalska teleta plačujejo po 350 do 355 tolarjev za kilogram žive teže, frizijska pa po 345 do 355 tolarjev. V radovljiški klavnici so povedali, da je zdaj prehodno obdobje, ko novi pravilnik o vrednotenju klavne kakovosti govedi se velja, s starimi merili (in cenami) pa rejci niso več M\ ^ zadovoljni. Za cene se sproti dogovarjajo z rejci, sicer pa ""^ pitana goveda extra kakovostnega razreda plačujejo po j tolarjev za kilogram mesa oz. za 15 tolarjev dražje, kot so jih P V škofjeloški klavnici ni nobenih sprememb: mlado .P.'ta^ govedo od 28. marca dalje poskusno vrednotijo in plačujejo^ novem pravilniku, medtem ko starejše govedo plačujejo percc ki veljajo že od lanskega 8. novembra dalje. Ker na kmetijah * -ne času prehajajo s "suhega na zeleno krmljenje", je ponudba ix -Q tako velika, da je ne morejo sproti odkupovati. Kotpoudarj j morajo rejci počakati na odkup približno dva tedna. ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 441 i fax: 064 325 879 CENTRALA BREZICE Cesta prvih borcev I I, 68250 Brežice telefon: 0608 62-236. telefaks: 0608 62-852 POSIjOVALNICA uvbijana Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 133-11-55, telefaks: 061 I.VVI3-47 POSLOVALNICA CELJU POSLOVAIMICA MARIBOR Ljubimk« ta. 63O0S Celje Pamanika t S-J, 6200B Maribor telefon 063 2S43& 441 -625 telefon: (162 2V-460 telefaks: 063 441 62S lelelaks: 062 29-460 POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTUJ Komika«. 2. 64000 Kranj ŽrnJaričcvonabrt/jc 11.622.M) Pluj telefoni 064 211-644 telefon: 062 772-531 telefaks: 064 211 644 telefaks: 062 776-263 "AVTO SOLA" ing. HUMAR 1 CILJ, ČAS POTOVANJA, J PRIJAVE fDATUlT] j ODHODA CENA ^»REVOI Igostmske storitve JOPIS POTOVANJA^ i BENETKE 1 SLOVENtJATURiST 1 Kranj, tal. 211946 | 21.5. | 60 DEM posebni zeleni vlak [ vožnja z voporetom [ vodstvo 0GLED:BENETX i MEDIJU NUŽN JAN 1 PtZZERIJA DARE Tal.:221 051 I pomlad poletje |12 DEM | NA DAN LASTNI JnaroSiilu iDOrllSTZAJAiJALCE, TENISAČE, JADRALCE I KIM, 4 dni ^ I INTEGRAL TRŽIČ 1 tal.: 53-280 13.5. jI 80.000 LIT 4.500 SIT bus polp. i OGLED RIMA IN VATIKANA PAf^r^AAVPlEN^ ___ | KAM NA KOSILO, VEČBBJO..LI .......^^maar~*t"t'*t'tT!2£aa^am^a% j IME GOSTINSKEGA (objekta KRAJ SPECIAIITETE MENI) CENA [odprto I GOSTILNA,Pr Primožič j TEL: 57-585 Pristavo j pri Tržiču j vsak don kosilo in malici \ VMfffliftdiponofiKila kosilo | 600.00 SIT vsok don 9-23 1 GOSTILNA ZARJA J Tel.: 49-305 Trboje domača jadi, jedi po naročilu, vsak dan kodi« ........... kos3o700Sn, | Kotnik PfHftl vsakdan 11-23 pet., sok. H 01 torek zaprto i CAFE RESTAURANT m mi ] | VASM1N te!.:221 567 jco^Grjavol| jedi po noroćilu bogat soletni bifa kosilo somo 600.00 SIT i vsak dan od 9. do 24. ur« NEDELJA ZAPRTO i RESTAVRACIJA "RAJ" J TEL: 50-691 1 postaje molita, kosila, jadi po naročilu molka 279 SIT kosil« i 550 SIT I vsak dan 8-M ! pat.-sob. 8-0Z inod.,j»roz.l0jl^. IPIZZERIJADARE S KRANJ | POD JELENOVIM KLANCEM PILfE. PIŠČANCLODOJKI, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI 550 SIT .VSAK DAN 12-041 P1 BtP DOSUVA.8« TEUroNjŽZJ^Oj^ KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE? ^ opremljena s starimi jugoslovanskimi i racami. Se veliko več pa je voznikov, ki uporabljajo {^slovanska vozniška dovoljenja. In ker se bliža dan, *9 2 jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem in re> ^skiml tabBcarni ne bo mogoče več voziti, žalimo 2**^ vse, ki ta dovođenja in registrske tablice še porabljajo, naj se čimprej odločijo za zarnenjavo, Id se J* ,da izogniti. O problemih, ki se nam ob tem Na naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, registrskimi . in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zy*Wi v naslednjih vrsticah. * uveljavitvi spremembe republiškega zakona o ^osti cestnega prometa je bil določen dveletni rok I* zamenjavo jugoslovanskBi vozniških dovoljenj in frakih tablic s slovenskimi. Ta rok poteče 25. junija V začetku so občani - vozniki in lastniki motornti ^pridno menjali vozniška dovoljenja in registrske V pol leta je bilo zamenjanih kar četrtina ^*wkti dokumentov in registrski tablic. Pozneje se Izmenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočaa-?*•V začetku letošnjega leta smo upravni organi za "zarije zadeve gorenjski občin ugotovi, da bomo J*Jdo 25. junija še veliko dela. Kar 34 odstotkov •piskih voznikov in lastnikov motornih voza" se bo "*J[*ki v tem času oglasiti pri nas zaradi zamenjave W5Joklh in prometnih dovoljenj ter registrskih tablic. M^'manj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici in kjer je svoje vozniške dokumente In registrske zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov in jf^kov motornih vozil Na Jesenicah in v Skofp* Loki ^zamenjajo vozniška dovoljerria in registrske tablice |£ odstotkov voznikov In lastnikov motornih vozil. iin gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej kJf1' Menjalo registrske tablice 65 odstotkov rjjpikov motornih vozil, vozniška dovoljenja pa Fr^i 54 odstotkov voznikov. Preko 10.000 voznikov 00 «a moralo zamenjati dovoljenje! Kljub veliki količini dela, ki nas čaka pri zamenjavi Sirskih tablic ne pričakujemo posebnih problemov, ^tem nam že ves čas pomagajo pooblaščene Jjjjpi&acije za opravljanje tehničnih pregledov motor« ^^recej več problemov pričakujemo pri zamenjavi 2£*klh dovoljenj. Te je mogoče zamenjati le na upravnega organa, poleg tega pa je postopek S£r nov6fle vozniškega dovoljenja zaradi zapletene rr**jve samega dovoljenja precej daljši, kot traja £*topek zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi ^?ga vozniškega dovoljenja moramo uporabiti rOfcg računalnika in tiskalnika za izpis dovoljenja še SJPosebne naprave - napravo za obrezovanje in £*wpvanj« fotografij, napravo za vtlsnjenje fotografij v •J?***) dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, Vy*are voznik še ni opravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za izdelavo vozniški dovoljenj in je imamo le toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjerizdajamo vozniška dovoljenja in registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo In podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec aH več. Opozoriti vas želimo se na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja In potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovoljen« združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor Ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega. In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrskih tablic in prometnega dovoljenja? Za zamenjavo registrskih tablic potrebujete ie prometno dovoljenje ki sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) In 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno Izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikost 3,5 x 4,5 cm in osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki In lastniki motronih vozil, ki ne boste zamenjave urejali sani, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, a katerim ga pooblaščate, da smo v vašem Imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo In svojo osebno izkaznico. Vozniki i lastniki motornih vozil, ki (mate še stare jugoslovanske vozniške dokumenta in registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščenih organizacijah, saj boste tako zmanjšal obremenitev upravnega organa i s tem pomagali skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje. Upravni organi za notranje zadeve občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič naročam Gorenjski glas in mi ga pošiljajte na naslov: HAJVAŽNEJjE: NOVIM NAROČNIKOM V MAJU IN JUNIJU 1994 POSEBNA UGODNOST - GORENJSKI GLAS DO . KONCA JUNIJA BREZPLAČNO KOT DARILO ZA DOBRO SODELOVANJE. PRVI OBRAČUN NAROČNINE ŠELE KONEC JUUJA Z 20 - ODSTOTNIM NAROČNIŠKIM POPUSTOM. HA*0£lLNIC0 poiuiTE NA: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. ČASOPIS VAM BOMO ZAČEU POŠILJATI PO TOMI TAKOJ, KO BOMO PREJEU NAROČILNICO (LAHKO NAS TUDI P0KUČE1E NA TELEFON: 064/223 111). ^NAIUPŠA HVALA ZA ZAUPANJE. Na podlagi določil Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 35/93) Sekretariat za družbene dejavnosti občine Kranj objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev za izvajanje investicijsko-vzdrževalnih del na zgradbah osnovnih šol v občini Kranj za leto 1994. 1. Investitor Občina Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 2. Predmet razpisa (naziv zgradbe, naslov šole, vrsta del) orientacijska vrednost del in lokacija zgradb so podani v naslednji tabeli: Na področju izobraževanja: 1. OŠ J. Aljaž, vrsta del: 13.355.000, opis del: prva faza del - delna sanacija strehe in odtokov (menjava kritine z novo AL trapezno pločevino z menjavo naklona in ustreznim odvodn- ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN F0T0 BOBNAR (v prodajnem centre za hotelom Jelen) foto bobnar Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Fbtrebno je shraniti račun in konec maja bo objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov^^^^, !ll!!^upvas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK' PROIZVODNOJRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva c. 54 Sporočamo vam ugodne prodajne pogoje in cene v mesecu maju zaboj piva Union.....1.414 SIT zaboj olja Cekin.....2.158 SIT zaboj Radenske.........588 SIT 15% gotovinski popust ph nakupu v vseh prodajalnah in oddelkih s tekstilom UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP javanjem); 2. OŠ D. Jenko, Cerklje, vrsta del: 1.500.000, opis del: nadaljevanje obnove -zamenjave dotrajanih oken z nujno potrebnimi spremljajočimi deli (fasada, opleski itd.), 3. Oš Šenčur, vrsta del: 2.000.000, opis del: nadaljevanje zamenjave - obnove oken s potrebni-mi spremljajočimi deli (gradbeno-obrtna, ključavničarska dela); 4. Sejmišče 4, vrsta del: 1.200.000, opis del: izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije ureditve podstrehe s programsko zasnovo izkoristka podstrešnega prostora (PGD in PZI) Predmet razpisa je izbira najugodnejšega ponudnika za izvajanje investicijsko - vzdrževalnih del na posameznih zgradbah osnovnih šol in drugih zgradbah v Kranju. Ponudbe je treba izdelati za vsako posamezno, v tem razpisu navedeno zgradbo posebej, in sicer ločeno po vrstah del, za vsa razpisana dela skupaj ali samo za posamezno vrsto del v odvisnosti od usposobljenosti ali registriranega predmeta poslovanja ponudnika. Z vročitvijo ponudbe na podlagi tega razpisa ponudniki pristajajo na razpisne pogoje in izražajo svoj pristanek, da bodo v primeru, če bodo izbrani kot najugodnejši ponudniki za izvajanje določenih del, sklenili izvedbo pogodbe po načelu "funkcionalni ključ v roke". 3. Ponudniki lahko dobijo potrebne informacije in razlage za izdelavo ponudbe na Občini Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, soba 159 (tel. 221-811, int. 376) vsak delovni dan med 8. in 10. uro pri Emini Grabeč - od dneva objave tega razpisa dalje, do vključno 12. ure desetega dne po preteku tega razpisa na naslov: Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, 64000 Kranj, Slovenski trg 1, kjer bo dne 19. 5. 1994 za ponudbe pod točko 1., 2., 3. ob 12. uri v sobi 162 odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti dane v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj - ponudba za investicijsko-vzdrževalna dela in oznako objekta". Odpiranje ponudb pod točko 4. pa bo ob 13. uri v istih prostorih. (Projekti) 4. Predvideni rok začetka del je praviloma v osmih dneh po sklenitvi pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Predvidoma morajo biti dela končana do 31. 8.1994, razen za dela pod točko 1., 2. in 3., ko se bodo dela izvajala več let. O morebitnih odstopanjih od zgornjega roka pa se bo naročnik posebej dogovarjal z najugodnejšimi ponudniki pred sklenitvijo pogodb. 5. Ob upoštevanju 12. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93, 19/94) so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika sledeča: 5. 1. Usposobljenost ponudnika za izvajanje ponudbenih del, 5. 2. Reference, 5. 3. Cena, 5. 4. Roki, 5. 5. Ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 6. Opcije ponudb ne morejo biti krajše od 30 dni od dneva začetka odpiranja ponudb. Valutne in podobne varovalne klavzule ne bomo upoštevali. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v petnajstih dneh poodpiranju ponudb. Občina Kranj Sekretariat za družbene dejavnosti radio triglav 64270 Jeunic*. Ćufatjav trg 4 STERE0 96 MHz RDS vtič kot t/9 itt« itfAtitUiniiift* \Jt niot>ifi>l nuni a ,,n rANNl.».-.) DCN IT DONIT kem. ind., d.o.o., Medvode Cesta komandanta Staneta 38 61215 Medvode razpisuje JAVNO LICITACIJO osebnega avtomobila znamke BMVV 5301 letnik 1988 izklicna cena 800.000,00 SIT. Licitacija bo dne 12. 5. 1994 ob 10. uri na sedežu podjetja, po načelu videno - kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. Ogled osebnega avtomobila je eno uro pred licitacijo. Za udeležbo na licitaciji je treba plačati 10 % varščino pri blagajni na dan licitacije ali na žiro račun št. 50104-601-74490 pri SDK Ljubljana-šiška. Kupec mora celotno kupnino plačati v 5 dneh. Prometni davek plača kupec. 1L0VENSKI' JVTOMOBILSKI V O i LJUBLJANA. 7.-15.MAJ1994_ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE 7.-14.5.,1000 do 2100; 15.5., 1000do 1900 t j u z a v t omobilom aWWB moderni interieri Prodajno mesto Titov trg 5. KRANJ Tel. 064/222-177 Mi moderni interieri, PE Kranj razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA za določen čas (možnost podaljšanja) Zahtevana V. ali IV. stopnja ekonomsko-komer-cialne smeri, aranžerski tehnik, prodajalec -poslovodja. Rok za prijavo je 8 dni. Informacije po tel. 064/242-233. VILA BEIJ-A foto bobnar MEGAMILK GLASBENI INŠTRUMENTI VELIKA IZBIRA GLASBIL SINTESIZERJI KITARE OJAČEVALCI BOBNI STRUNE TROBENTE SAXSOFONI FLAVTE KLARINETI PIANINI ELEKTRIČNI KLAVIRJI Staneta Žagarja 34A. KRANJ (PRIMSKOvO) TEL: 064/217 363 G&P Hoteli Bled, p.o. Cankarjeva 6, Bled HOTEL objavlja razpis za oddajo v najem /. SNACK BARA na Zatrniku ki leži v lepem naravnem okolju, 10 km od Bleda, v neposredni bližini smučišč in ceste, je v celoti opremljen in potreben le delne obnove //. POSLOVNI PROSTOR V PARK HOTELU na Bledu, Cesta svobode 15, tik ob jezeru, v velikosti 45,50 m2, opremljen in primerne za opravljanje trgovske dejavnosti Vse ostale informacije dobite na sedežu podjetja ali po telefonu 064/77-348. Ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, Bled. j/i&mmiKA. ŠKOFJA LOKA, d.o.o. trgovina, servis, mednarodna dejavnost ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 50 UPRAVNI ODBOR objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM v gospodarski enoti Bled, Ribenska c. 6 Skupna površina poslovnih prostorov, ki se oddajajo znaša 517 m2 Poslovni prostori so primerni za opravljanje avtomehanske -trgovinske dejavnosti. Poslovne prostore bomo oddali najugodnejšemu ponudniku. Ponudba za najem poslovnih prostorov mora vsebovati: 1. prijavo z navedbo dejavnosti 2. kratek opis dosedanje dejavnosti ponudnika Ponudbo je potrebno oddati v 15 dneh po objavi. Ponudbe bo po končanem razpisnem roku progle^f komisija, ki bo odločala o najugodnejšem ponudniku. O izD' bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od poteka roka za odo3' ponudb. Ponudbe naj kandidati pošljejo priporočeno na nasioj'-AVTOMEHANIKA ŠKOFJA LOKA, d.o.o., Kidričeva &>> 64220 škofja Loka z obvezno oznako "Razpis za najem • Za dodatne informacije kličite po tel. 064/632-730 V KRANJU OD 3. DO 14. MAJA .10^ ...... ' SKE^M PISARNIŠKE P 30% POPUST Možnost obročnega plačila na več čekov brez obresti Na Gorenjesavski 12 v Kranju, nasproti Gorenjskega sejma. V prostorih bivšega Tekstilindusa. Kaj kupiti? Vli • Ga e An C i i i s pREdS DNEvfSS Pričakujejo vas prijazni prodajalci - strokovnjaki na področju notranje opreme, ki vam bodo svetovali glede vašega nakupa. VSE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON (064) 222-062 _ IN (064) 331-069 od 7. do 8. ure zjutraj. Vsak dan od 10. do 19. ^e> ob sobotah od 8. do 12. ur* IN ŠE... Pohištvo vam pripeljemo na dol*1 . in tudi zmontiramo. SEVEDA BREZPLAČNO. DODATNA PONUDBA.^. -drobna usnjena galanterij -pralni praški -bombažne nogavice PO UGODNIH CENAH!! PRAŠKA PIVO Petek, 6. maja 1994 VREME Itones bo še oblačno $ padavinami, *Q jetri pa nam vremenoslovci napovedujejo [oijasnitve, padavine bodo ponehale otoplilo $e bo* LMIHE * SPREMEMBE *~ J«rie v ponedeljek zadnji krajec nastopil ob • 6.32, naj bi bilo po Herschlovem imenskem ključu te dni lepo. Za zmeraj skregani Zanimiva glasbena skupina: Za zmeraj skregani ali na kratko ZZS, kot sami pravijo. Nekomercialni so in pn svojem stilu bodo tudi vztrajali. J" mm Čudežni deček M kratkim je desetletni (ne, ni napaka, prav piše 10-letni) 'c/iae/ xearney iz Alabame (ZDA) napravil univerzitetno plomo. Čudežni deček je postal diplomirani antropolog. V le8ovem življenjepisu pa stoji tudi: spregovoril pri štirih oa'"'1' Drati Pr^el z osm^mi meseci... let ^"Itatlh vpisa v gorenjske srednje šole za naslednje šolsko 0 pa bi se malemu Američanu utegnilo primeriti, da še na *J**aztjo ne bi mogel, ker je preveč prijav. Kajti pri prijavah za uTe*e ni valno, ali st čudežen otrok ali ne - čudež je to, če se ■V« vpisati v želeno šolo! sto po Prešernu: KAM? Pro, nJ?revi in jutri zvečer bo večina Gorenjk in Gorenjcev, ki kaj dajo nat\na-enem °d naslednjih treh dogajanj: na tekmovanju naj- naj lad .rfca nocoj na sejmišču v Kranju; na TV oddaji Poglej in $eni jutri zvečer ravno tam, ali pa na Alpskem večeru jutri zvečer kArtni dvorani na Bledu-ne* &r pa ni "9"' Priti do vstopnic, bo Poglej in zadeni pa 1ivo Kledallutri zvečer na It.TVprogramu, Alpski večer . Naslednji dan na I. TV programu. Pri tem pa privarčeval za . °meseČno povišano RTV naročnino (podražitev je bila laPrila)... DELOVNI ČAS od 9do 12 ur« od 15do19ure -^jobota od 9 do 12 ure ■^I* HI Fl • VIDEO J^37cm od 40.349 SIT Tv51 °lp od Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064 • 2123 67,211142 Bi se predstavili? "Skupaj smo se zbrali pred leti: Tomaž Kržan, solo kitara, Gorazd Kozmelj, bobni, Aleš Cerar, ritem kitara in Marjan Rolih, bas." Malce nenavadno ime: Za zmeraj skregani. Od kod ideja? "Nekoč je bil nekje tak grafit: Za zmeraj skregani. Pa se nam je zdel posrečen in smo se tako tudi poimenovali..." Vas mar zanima politika? "Ni govora! Politika nas ni nikoli zanimala in nas tudi nikoli ne bo!" In kdo je vodja ansambla? "Tega pri nas ne poznamo. Vodje ansambla nimamo - smo vsi in nobeden." In kakšno zvrst glasbe igrate? "Alter ročk, ročk and roll, tudi malo punka, pa metal glasbo. Skratka: mešanica, saj se predalčkati ne pustimo. Velja pa, da smo od vsega začetka do danes ostali pri nekomercialni glasbi." In kje igrate? Uspehi? "Ne bi se radi hvalili, ker nismo taki... Vendar smo bili na radiu Študent drugi najboljši band v Sloveniji. Igramo pa povsod, svoje komade: Kopru, na Ptuju, dvakrat smo bih na Metelkovi." Kakšni so teksti vaših skladb? "Če takole preprosto rečemo: teksti so povezani s problematiko malega človeka, opisujejo kruto in prav nič olepšano realnost. Ampak to ni nobena limonada. Še posebej ne skladba, ki nam je všeč in ki ima naslov I'm going home." Kaj pa kaseta? "Pripravljamo jo, njeno glavno sporočilo pa bo Ustavimo aids: Stop the aids. Naj se ljudje pazijo! Ali kot bi rekli v pogovornem jeziku: naj folk merka, kaj dela!" Pojete potem v angleščini? "Pripravljamo pesmi, ki bodo vse v slovenskem jeziku. Ampak še enkrat ponavljamo: vse bo strogo nekomercialno." Če niste komercialni, potem je bilo verjetno z izdajo kasete precej težav. "Veliko. Za vse smo morali poskrbeti sami - od studia do izdaje. Ampak nam je to v veliko veselje in v zadovoljstvo in ostali bomopri svojem stilu." In kaj zdaj pripravljate? "Jeseni načrtujemo turnejo, drugače pa bomo igrah po vsej Sloveniji in tudi na Gorenjskem." • D.S. - Foto: Janez Pelko Bolj ko se bliža konec oja in s tem referendumi j„ n°v* občine, bolj postaja t,yaJpreJ so v«**" " neka-vVn\ tisti> ki so svarili: ne na zat n,a nos! sPl°h Pa n* ktr 8S* najbrž za tisto S?* geslo: deli in vladaj. vlf 1** °°IJ bodo Sibke in bln ,° ostalo v državni centralizem! kak* ** * idaJ ni vedel, ce„, 1 J* v praksi videti "''olizem, bo vedel poslej! ne),yralizem je bil vedno nega ""kalnega, neprijet-svoje' Zay šele oo pokazal tiarah kot beremo, ne BohinPJerzavedajo tudi v 'HM* Le-tam se boje bis-vi- centralizma! Se pra-BisM Vaseh okoH Bohinjske *>o vs? *? Preponi, da jim * ZxP°?rala Bistrica! Temu TaZw bistriSki centralizem! /oaT„° verjetno županstvo, ki G4LT ia Bistrici, za * j-t&r**** p- *ilovi?/le\karJe il» treba bo v Woh ka°\Z0a 5red5tva> ***** *mrnl 'reba tudi z bistriškim »iti rJZm10m nekako dome-in niZ °/' v oči in konkretno '«*o oPhTen°- SPloh P" nt k«krt~iPno in Slampasto, »stan* ,SO bili kr»eriji za referendumskih °°iin. ' Se Pr°vi novih n°Tvakob%nekak° Je to šlo: koniul ,a mora imeti vso m»nalno - prometno - izobraževalno in kaj vem kakšno še strukturo. Dostopnost do šole, vrtca, pošte, britofa... In so tako nastale tudi občine, ki imajo to dostopnost oddaljeno kakšnih deset kilometrov - do pošte deset kilometrov, do banke deset kilometrov, do zdravstvenega doma enajst kilometrov. kakšno klamfeto, ki zaškripa vsakih sto metrov, je dostopnost desetih kilometrov prava muka. Če pa nimaš nič, še kolesa ne, je pa dostopnost desetih kilometrov ena draga zadeva, saj dandanašnji avtobusi nikakor niso poceni. Ali pa pot pot lastne noge in v deset kilometrov oddaljeni Boj se centralizma! Eden izmed pomembnih kriterijev za ustanovitev novih občin je bil: dostopnost do šole, pošte, zdravstvenega doma. Kako so tolmačili to dostopnost, mi bo večna uganka... Zdaj pa filozofirajmo, kaj je to a-o-s-t-o-p-n-o! Za kakšnega Kanadčana, ki živi v divjini in poseduje helikopter, je dostopna že trafika, ki je oddaljena dvesto kilometrov, če ima prvo trgovino oddaljeno petsto kilometrov od doma. Če imaš na teh tleh hiter avto, je dostopnost desetih kilometrov mačji kašelj. Če imaš zdravstveni dom! Kako so tiste državne službe, ki se ukvarjajo s to slavno krajevno samoupravo, tolmačile ta konkretni kriterij dostopnosti, mi bo večna uganka. Eni bolehni starejši ženski je že trgovina, ki jo ima za vogalom, nedostopna, enemu fraj erju, ki ima BMW in živi nekje na Štajerskem, pa jcLjubljana v vsakem hipu še kako dostopna. Da mora vsaka nova občina imeti britofkot sestavni del komunalne infrastrukture, je seveda slehernemu jasno. Kot je tudi jasno, da mora vsaka nova občina imeti svojo šolo in po možnosti svoj vrtec Tako, da bo vsaka nova občina svojo šolo in svoj vrtec tudi lepo fletno financirala. Če ga financirati ne bo mogla, oo pa župan fehtaril in tečna ril dol v Ljubljani. To bo dol v Ljubljani enih zbeganih in užaloščenih slovenskih županov! Krona vse te nove lokalne samouprave pa bodo volitve Referendumi z*a formiranje novih občin! Bojijo se, da bo kar precej volivcev, ustra-hovanin zaradi centralizmov vseh sort, od državnega do sosedskega, ostalo tisto slavno referendumsko majsko nedeljo kar doma. Kar seveda lokalni samoupravi ne bo povzročilo nobene škode. Čisto nobene! Zakonodajalec je bistroumno pogruntal, da bodo volivci večinoma nezainteresirani. Toliko truda - pa da bi zaradi apatičnega ljudstva vse padlo v vodo? Jok! Zakon o volitvah novih občin je zato tak, da na volišče teoretično lahko pridejo samo trije, pa bo nova občina! Dva morata glasovati ZA, eden je pa lahko PROTI. Am bam, pet podgan.. Dva In dva - pa bomo nova občina. • D.Sedej SPOZNAVNI VEČER NATAKARIC V RIBNEM VSE SMO DOBRE ALI KAR NAJBOLJŠE Ribno pri Bledu (torek zvečer) je bilo s hotelom, ki je v tem prelepem kotu Gorenjske, zelo primerno prizorišče srečanja natakaric, ki bodo sodelovale v izboru naj naj natakaric Gorenjske. 16 brkih deklet je na spoznavnem večeru preživelo nekaj prijetnih uric v povsem drugačni vlogi, kot so je vajene. Bile so namreč gostje organizatorjev prireditve, ki bo danes ob 20. uri v hali Gorenjskega sejma v Kranju. Zares je šlo že v Ribnem, ko so morala dekleta odgovoriti na vrsto strokovnih vprašanj in nastopiti pred televizijskimi kamerami, hkrati pa so opravila tudi žrebanje štartnih številk za današnje tekmovanje. Natakarice so spoznale ansambel Čuki, Alfija, Heleno Blagne, Metko Šuhel in Janeza Dolinarja ter Silva Terška, ki bodo poleg Gianija Rijavca vsi nastopili na prireditvi na Sejmu. Pivovarna Union jim je natočila kozarček piva, hotelski delavci so poskrbeli za prigrizek, vsako pa je pred hotel tudi pripeljal blejski kočijaž. Vloge, kot smo jim jo vsi skupaj namenih, ko so bile predlagane za naj natakarice Gorenjske, sicer niso vajene, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da je ne bodo dobro odigrale. Na tekmovanje so namreč dobro pripravljene in vse v en glas so nam zatrjevale, da bodo zmagale in tako bliže možnosti, da na finalnem tekmovanju dobijo nagrado (avto). Seveda pa bo vse jasno danes zvečer, ko bo šlo zares, ko bodo skupaj z množicami navijačev, ki jih bodo pripeljale s seboj, zmagovale. Tudi mi jih bomo bodrili, saj smo glasovci vedno za takšne stvari, ki ljudi družijo. Do jutranjih ur se bodo borile naše natakarice in... prav je tako. • Darko Koren ALPSKI VEČER BLED 94 Vse nared in vse po programu Bled, 5. maja - "Ko sva se s Stanetom Knificem pred osmimi leti odločala za to prireditev na Bledu, nisem pričakoval, da se bo tako, kot pravimo, "prijela", da bomo jutri v Športni dvorani na Bledu imeli že osmi Alpski večer," je pred prireditvijo izjavil vodja ansambla Alpski kvintet in Gorenjske glasbene agencije Jože Antonič. Sicer pa bo letošnja prireditev do potankosti takšna, kot smo v zadnjih številkah napovedovali tudi v Gorenjskem glasu. Ta trenutek je v dvorani na Bledu že tako rekoč vse nared. Jezerjani so pripravili sceno, prišli pa bodo tudi vsi ansambli in glasbene skupine, ki smo jih napovedali. Scenarij za prireditev, ki bo trajala debele tri ure, bo tokrat delo prof. Ivana Sivca, kar je prav gotovo dodat-no zagotovilo, da bo prireditev za ljubitelje narod-nozabavne glasbe in tovrstnih prireditev res enkraten dogodek. "Vesel sem, da bodo prišli vsi ansambli. Že v soboto dopoldne bodo imeli v dvorani vaje, in če bi kdo Želel, lahko pride že takrat pogledat določen utrinek. Po kosilu, ki ga bodo nastopajoči imeli v hotelu Jelovica, kjer jih bo pozdravil tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe, pa bo sledil krajši počitek. Potem pa se bo že ob 19. uri začelo živahno dogajanje, saj bodo od takrat naprej pred vhodom v dvorano igrali godbeniki iz Gorij. Začetek pa bo ob 20. uri in posnela ga bo tudi Televizija Slovenija, ki bo potem posnetek v skoraj dveurni oddaji predvajala v nedeljo. Po prireditvi, kjer bodo skrbeli za postrežbo blejski hotelirji, pa se bo veselo razpoloženje v dvorani, ko bo marsikdo lahko tudi zaplesal, nadaljevalo. Igral bo namreč ansambel Slovenski kvintet iz Mengša, ki bo že danes (v petek) od 21. ure skupaj s folklorno skupino Gorje-Bled nastopil v Kazini na Bledu. "Vodstvo Park hotela se je namreč odločilo, da na neki način podaljša "domači večer" in prijetno druženje. Tako bo letos za ljubitelje iz raznih krajev Slovenije in zamejstva kar dva dneva (danes in jutri) veselo na Bledu. Sicer pa mislim, da ima Bled nasploh med letom premalo tovrstnih in podobnih prireditev." In zdaj še nekaj podrobnosti in nasvetov. Večer bosta povezovala napovedovalca Betka Šuhel in Janez Dolinar. Za smeh bo poskrbel Franc Pestotnik - Podokničar. Karte na tribuni v dvorani so še vedno na voljo, vendar raje pohitite. Sicer pa velja nasvet, da se jutri pravočasno odpravite od doma, da ne boste zamudili začetka prireditve. Za parkirišče je poskrbljeno, za red pa bodo skrbeli policisti in gasilci. Da bo vse potekalo tako, kot si je zamislil scenarist prof. Ivan Sivec, pa smo nenazadnje pripomogli organizatorju - Gorenjski glasbeni agenciji Antonič in Alpskemu kvintetu tudi pokrovitelji: Penzion KRONA Pri petelinu iz Lipniške doline (glavni pokrovitelj) in sopokrovitelji Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, Slovenske novice in Pivovarna Union.Tudi nagrado, dve vstopnici za mizo v dvorani, smo že poslali Urški Vidic, Staneta Žagarja 23 v Radovljici, ki je med številnimi prispelimi odgovori pravilno odgovorila na nase nagradno vprašanje. Čestitamo, vsem, ki ste sodelovali v igrah, pa lepa hvala in prihodnjič več sreče. Saj za številko 8, ki jo ima jutrišnji Alpski večer, običajno sledi številka 9. Jutri se nam torej ne obeta navaden večer. Jutri bo Alpski večer. • A. Žalar Jože Antonič Turistično društvo Cerklje išče najboljšega ponudnika za opravljanje gostinske dejavnosti na letošnji razstavi cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva v Cerkljah od 29.6. do 3. 7.1994. Pisne prijave pošljite na TD Cerklje, Trg Davorina Jenka 10, 64207 Cerklje, do 15. maja 1994. Dodatne informacije: tel. 064/422-506. TD Cerklje vabi k sodelovanju vrtnarje, cvetličarje In druge, ki bi se želeli predstaviti na razstavil 8.05 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Učna leta izumitelja polža, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Osmi dan 15.20 Strah pred višino, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Gore in ljudje 21.30 TV poper 21.45 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom, 3. oddaja 22.20 TV dnevnik 0.15 Sova: Umori, ameriška nanizanka; Krik v vetru, ameriški film 14.45 Otroški program 16.15 Bev-erfy Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga, 1. del 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Kadar angeli pojejo..., večer z VViener Sanger-knaben 21.50 Zlata dekleta 22.15 Morilec s kladivom, ameriška TV kriminalka 23.45 čas v sliki 23.50 VVillie in Phil, ameriška komedija 1.40 FBI 2.25 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.30 Oče in sin, 1. del 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nevarno butanje valov, ameriški triler 22.10 Čas v sliki 22.25 SP v hokeju, polfinalni tekmi iz Milana 0.00 Round midnight 0.50 Poročila/Ex foto bobnar 11.10 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 1. del 12.30 Sova, ponovitev 13.55 Športna sobota 13.55 Domžale: Tenis, slovenian open, polfinale, prenos 17.10 Ljubljana: tretja tekma finala končnice DP v rokometu (ž): Krim Electa -Belinka Olimpija, prenos 18.50 Vodne pustolovščine, angleška Kljudnoznanstvena serija 19.30 dnevnik 20.10 Moški svet, angleška nadaljevanka 20.55 Slovenski avtomobilski salon 21.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.30 "Poglej in zadeni 22.55 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolla; Faraoni; Koncert: Chris de Bourgh 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 Kaj se dogaja z mano? 12.00 Poročila 12.05 Dimitrij Šošta-kovič 13.15 Prizma 13.50 Poročila 13.55 Rdeči poni, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Beverlv Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Prisrčno vaši 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Rojen 4. julija, ameriški barvni film 22.30 Film video film 23.15 Poročila 23.35 Slika na sliko 0.35 Poročila v angleščini 0.40 Sanje brez meja 19.00 Risanka 19.10 TV barometer 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kanu turneja 20.30 Iz sveta glasbe: 1 x band 21.30 Prvenstvo v akrobatskem ročk n'rollu 22.00 Jadralno padalstvo 23.00 Nočni zabavno-erotični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 58 19.00 Kekec - odrska predstava PS Sonca (1. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob • kavi: Inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Oddaja o kulturi -prenos Radia Šmarje pri Jelšah 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 15.10 TV koledar 15.20 Jeeves in Vvboster, humoristična nanizanka 16.10 Življenjski slog, ponovitev 16.40 Cook in Perrv, ameriški barvni film 18.15 Ekran brez okvirja, ponovitev 19.15 Risanke 19.30 Dnevnik 20.10 Košarka: Finale DP, prenos 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriška nanizanka; Cohen in Tate, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Tristana, ponovitev francoskega filma 12.30 Spot tedna 12.50 A shop 14.30 Borza dela 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Noč v hiši moje matere, ponovitev filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Pozabljeni otroci, dokumentarna oddaja 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Mavrična cesta, ameriški barvni film 22.40 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.35 Spot tedna 23.40 CTM 0.45 Borza dela TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Otroški program 10.30 Tretji dan, ameriška kriminalka 12.25 Iz sveta živali 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Dušobrižnik, avstrijski film Oddajamo vsak dan od 16. do 19 ure, ob nedeljah od 10. do 15 30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinsk program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodka danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Minute za družino 17.00 Skupna kulturna oddaja na IV. radijski mreži 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 17.. 19. in 21. uro STORŽIČ amer.mlad melodr WILLY ob 16. uri, amer. kom. ODRASLA DEKLETA MMMnMAEDH ub«J8" m 20- ^ 2ELEZA* amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 17. un, amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. un TRŽIČ amer. mlad. melodr. WILLY ob 18. uri, amer thrill PELIKANOVI SPISI ob 20. uri DUPLICA amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PLEZALEC ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer. pust. drama ŽIVI ob 18.30 in 20.30 uri 8.40 Otroški program: Živ žav 9.30 Uporniki v službi kralja, ponovitev 10.00 Govorica živali, angleška oddaja 10.50 Slike iz Sečuana 11.00 Primorska poje 94 - V 25. pomlad 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev 13.00 Poročila 13.40 Prekletstvo omame, ameriški film 15.10 Vas bomo že kako prepričali, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 16.06 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Velika avantura s taksijem, angleška dokumentarna oddaja 22.25 Slovenski avtomobilski salon 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova: Sanje v najem, zadnji del španske nadaljevanke; Umori, ameriška nanizanka tevideo 18.00 Čas v sliki 18.05 X large reportaža 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Prodana domovina 22.10 Šalom 22.15 K1, kultura v živo 23.00 Ali nama posodite vašega moža?, angleški TV film 0.40 Cas v sliki 0.45 Franz Schu-bert 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.35 Pan optik um 10.50 VValtono-vi: Materinski dan, ameriški TV film 12.20 Psi - naši najboljši prijatelji 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Nisem prizadet, lahko govorim 15.00 Športno popoldne 16.30 Ubar - izginulo mesto 17.15 Klub za seniorje 18.00 Matere, pogovor s Cordulo in Claudio Rever 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Ali ste za šalo? 22.05 čas v sliki/Šport 22.15 SP v hokeju, Finale iz Milana 23.35 Dobrodošli v krvavem mestu, an-gleško-kanadski film 1.00 FBI, Major 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 8.45 Poglej in zadeni 10.00 Sova, ponovitev 11.00 Gore in ljudje 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.45 Alpe -Donava - Jadran 13.15 Športna nedelja: SP v hokeju na ledu, skupina A, polfinale, posnetek iz Milana 14.45 Naš avto 14.56 Domžale: Tenis, Slovenian Open, finale, prenos 17.30 Mednarodno tekmovanje v košarki in namiznem tenisu za paraplegike, reportaža iz Ljubljane 19.30 TV dnevnik 19.56 Milano: SP v hokeju na ledu, skupina A, finale, prenos 22.30 Športni pregled 23.15 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Moja tolpa, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.05 Pogovor s sencami 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Maxie, ameriški barvni film 18.50 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja TE LETV 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 13.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Radioamaterji na terenu (1. del) 20.00 Veter v vejah Sasafrasa - odrska predstava KUD iz Železnikov (1. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Primskovo 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznoval-ci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program _ 18.20 TV koledar 16.30 Košarka: NBA liga 17.00 Motokros, posnetek iz Zaboka 18.30 Cro pop ročk, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zlata dobrota, ameriški barvni film; Leteči cirkus Mon-tyja Pvthona, humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Risanka 8.35 Male živali, ponovitev 8.50 Lepotica in gusar, risanka 9.45 Spot tedna 9.50 Mavrična cesta, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 CTM 18.25 Avia band se predstavlja 18.45 Spot tedna 18.50 Koala, risanka 19.05 Lepotica in gusar, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Večni greh, ameriški barvni film 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 11.00 Tiskovna ura 12.15 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Moški v materini postelji, ameriška komedija 15.06 Leto in dan 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.20 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mon- Oddajamo vsak dan od 16. do 19 ure, ob nedeljah od 10. do 15 30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz "V 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska Čestitka 8.40 Predstavljamo referendumska območja Selške doline 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri -vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3 -f 3 in AS 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 17., 19. in 21 uri STORŽIČ amer mfcid .melodr. WILLY oh,16. uri amer. kom. ODRASLA DEKLETA MKUOffAR?nhbi718- i 20- "ri 2EI-EZAR amer. kom. VAŠKI MILIJONARJ| ob 17. un, amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. un TRŽIČ amer. mlad. melodr. WILLY ob 18 uri am«r th^n WU™°1 ŽELEZ^i Uri DU?L!?A™" akcij. film^LEZ^LEC ob Skopja inŽfLEZN,KI *mer- jub- thrill. PRAVA STVAR ob 19. uri SknAu? ii^?" amer akc'J- film PLEZALEC ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer. pust. drama ŽIVI ob 18.30 in 20 30 uri 11.15 Huckelbem/ Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Kraljestvo ruskega medveda, zadnji del angleške poljudnoznanstvene nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 14.55 Akcent, ponovitev 15.55 Vldeomoda: Božanska Betsy 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Sedma steza 20.36 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Vampir, angleška opera; Umori, ameriška nanizanka 14.30 Forum 14.45 TV mernik 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Obzorja duha 17.00 Sova, ponovitev 18.00 Umori, ameriška nanizanka 18.50 4 x 4 19.20 TVdnevnik 20.10 Živko Čingo - Rusomir Bogdanovski: Zapuščanje Paskvelije, makedonska drama 21.25 Slovenski avtomobilski salon 21.36 Studio City 23.20 Brane Rončel izza odra 0.20 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, repor- 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Borza dela 9.60 Vremenska panorama 14.50 Tiso* mojstrovin 15.00 Musikantensfadl 16.45 Pogledi od trani, ponovitev 16.55 Izlet v preteklost 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Povoj resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Bavarec na otoku Ruegen 21.10 Človek v morju 22.00 Cas v sliki - večerni studio 22.35 Žaioigra ali Pina Bausch na Dunaju 23.00 The Fall, kratki plesni film 23.10 Cesaričina tožba, plesni film Pine Bausch 0.50 Poročila/1000 mojstrovin mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Teh: 064/222-616 ^^jradio_trig!aM 1096MHz taža 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.35 Zlata nit, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 So leta minila 13.05 Ciklus filmov Catherine Deneuve: Divjak, francoski barvni film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Otrok, šola, dom 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Argumenti za razumevanje 22.20 Poročila 22.25 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 19.00 Risanka 19.10 Športni konec tedna 19.30 TV dnevnik (prenos TVS) 20.00 Bungee jum.P' ing (skakanje z elastično vrvjo 20.30 Atletski klub Triglav Kran 21.00 Skriti gost v studiu (v t*°> 23.00 Videostrani ,llU SODELUJTE V KONTAKTNI" ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJ/ KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 predstava •edsta 19.00 Kekec - oar»Ra p> PŠ Sorica (2. del) 20.00 Ve" vejah Sasafrasa - odrska predsi va KUD iz Železnikov (2. del) H Kontaktne oddaje vsak dan 20. do 21. ure. 15.20 TV koledar 15.30 Zlata nit, ponovitev nadaljevanke 16.06 Vrnitev domov, ponovitev 16.56 Ali ste bili postreženi?, angleški barvni film 18.30 V pričakovanju prihodnosti, dokumentarna serija 18.56 Stan in Olio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Maktub - zakon puščave, nadaljevanka 21.10 Hčer Brežnieva, dokumentarna oddaja 22.06 Mur-phy Brown, humoristična nanizanka 22.35 Ciklus filmov Humpreva Bo- fjarta: Imaš in nimaš, ameriški čb ilm 0.15 Električni cowboy 7.00 Borza dela 12.00 Navelikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 16.45 Na velikem platnu 17.00 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.30 Večni greh, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 V pasti, ameriški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Poročila 23.55 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.10 CTM 0.45 Borza dela 5.30 Dobro jutro 7.40 Preg^o dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva-Homo turisticus (Drago BUW 10.40 Informacije - zaposlovanj« 12.30 Osmrtnice - zahvale 13°° Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, i"® 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do J* ure, ob nedeljah od 10. do lo-f? ure, na UKV stereo 88,9 in 95 Mn* ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Napoved programa »■ Radijska čestitka 9.00 Oanes občini 10.00 Dopoldanske rjovi 11.00 Oddaja o avtomobil«' 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mor« niste slišali 13.45 Osmrtnice 1*5 Mali oglasi, čestitke in P?l?!$ 15.00 Dogodki danes - jutn 1»-^ RA Slovenija 16.30 Novosti\ ' knjižnih policah za mlade v-^ Otroško mladinski program i* Odpoved programa 9.00 čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Krčma Pri šestih srečah, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.10 Pogledi od strani 21.20 Operacija Night-breaker, ameriški zf film 22.55 Nevarno butanje valov, ponovitev ameriškega filma 0.50 Čas v sliki 0.55 FBI 1.40 Poročila/1000 mojstrovin raste) 5.00 Dobro jutro (vreme, 7.00 Včeraj na tujem, vu doma 7.15 Halo, po/odn'J" f 8.00 Nočna kronika 8.30 ^gtjt 9.00 Horoskop 10.30 Novicei i*^ BBC novice 12.10Osmrtnice' ^ Športni pregled 13.30 GorenJc|lg cestah 14.00 Melodija tedna i ^ Obvestila 14.30 Telegraf i j|a Osrednja poročila IjJS 16.30 Osmrtnice 16.30 V° dij« viže 17.00 Zimzelene me j,, 18.00 Čestitke 18.30 BBO Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 16., 18. in 20. uri g[|pjfV in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. drame SGM"w SEZNAM ob 19. uri 85 VSEBINA 58 MIHA NAGLIC: Obrazci splošne spovedi lEA MENCINGER: Vse moje zgodbe so bizarne GLASBA LIKOVNI ODSEVI BESEDA UREDNICE Uvodno razmišljanje Mihe Naglica za tokratna Snovanja je sPodbudil mednarodni simpozij ob obletnici briiinskih sP°fnenikov sredi aprila v Ljubljani. Ali so zgodbe Mihe ™aZzinija res bizarne, in če so, zakaj so takšne - predvsem s° sijajno berljive - o tem v intervjuju govori pisatelj, doma Radovljice. France Kriinar je ocenil nedavno srečanje %°jenjskih in zamejskih glasbenih šol v Trliču, v Likovnih °<*sevih pa Maruša Avguštin in Damir Globočnik prestavljata nekaj zanimivih razstav v gorenjskih likovnih r°Zstaviščih. Lea Mencinger Hiba Naslič ®b tisočletnici zapisa Briiinskih spomenikov OBRAZCI SPLOŠNE SPOVEDI 4V, aprila je bil v Ljubljani Mednarodni simpozij o Briiinskih spomenikih (BS) - o $ifL*arejših nam znanih dokumentih naše jezikovne identitete. Na večer prvega dne rec\°PJa (14. aprila) je bila v veliki dvorani Narodne galerije še posebna slovesnost, */ov *n. k°ncert' P™ Je vseboval branje izvirnika in zraven še branje v današnji enšČini. Sledila je izvedba kantate Brižinski spomeniki skladatelja Jakoba Ježa. UVedel H°kraten d°g°dek, ki ga je Sloven t France Bernik, predsednik Hetn • akademije znanosti in Jlavn" . Priredite rja simpozija, s Posebeji*1 m nagovorom. v nJem Je 0 W*'Zpostav^ dvoje: karantans-Venske HVm° kot Predhodnico slo-stjanjen- £avotvornosti in pokrili0 niilf ^arantancev, ki je pome-^lturni tVutop v zahodnoevropski s°Bri*L in katerega dokument nžlr«ki spomeniki Hreteklostyj*va 12 s,ovenske davne V^ka *e i1' xz zgodnjega srednjega ^iv'Jr ao,8° predstavljata poseben !alce 7oJ!fSe' Pa tudi tuje proučene* T?0vine. In oba razumemo uva n • Preteitj0 PPJava iz slovenske davne y^ka *e i1' xz zgodnjega srednjega ^iv'Jr ao,8° predstavljata poseben !alce 7oJ!fSe' P3 tudi tuje prouče->s OV1^. In oba razumemo ^ken? nedvomna znanilca slo-l6 tukai Xv e istovetnosti. Najprej h^eviL karantanska večrodovna r Plen,? "neodvisna in samostoj-^ikovm^ska skupnost naših pre-rHovin* -Je lme'a- kot poročajo BJlođvP1' sedež na Koroškem. 5* SlovalrantaniJa. kneževina alps-&senjiS™ okorna Slovencev, ki Rajala i?813 razviti- saJ Je kot taka ^ePoL-m^ dobrih sto let, od Jefr^ srede 8. stoletja 5 bivaioi j Tedaj so se Karantanci, Sni lc edine tvorbe v naši zgo-Sljno nI bJJ° lahko razumeli kot %ili Predhodnico naše države, PomS ^varnostjo z vzhoda 00 na Bavarce, ki so bili že pod nadvlado močnejših Frankov. In tako je nastala priložnost, da so tujci usodno posegli v demokratične pravice naših prednikov, kar je z obžalovanjem zapisal tudi Prešeren v Sonetnem vencu, ko je frankovs-kega mogočnika Pipina označil za vladarja, ki je zasužnjil Karantance. Ta vladar je sredi 8. stoletja Karan-tancem z ukazom določil kneza, sicer iz njihovih vrst, medtem ko so ga dotlej volili in svobodno izbirali sami. S politično priključitvijo na Zahod se je začelo pokristjanjevanje karantanskih, potem tudi vzhodnih Slovencev, in čeprav širjenje nove vere ni potekalo brez odporov, je kulturno in civilizacijsko višje krščanstvo pripeljalo Slovence zgodaj v zahodno Evropo. Združilo jih je z velikim politično in duhovno enotnim, vendar polici ničnim cesarstvom, kakršno je v obdobju t.i. karolinške renesanse ustvaril Karel Veliki, "rimski" vladar nemškega imperija. Ta dejstva je treba imeti v zavesti, kajti z njimi so povezani tako ali drugače, čeprav s časovno razdaljo, Brižinski spomeniki, drugi veliki pojav slovenskega srednjega veka..." Navedene misli predsednika SAZU so seveda le najširši zaris časovnega okvira Brižinskih spomenikov. Nekateri referenti so ga dopolnili s podrobnostmi, ki se naknadno izkažejo za sol simpozija. Za nas, novodobne Gorenjce, je, denimo, posebej zanimivo spoznanje zgodovinarja Petra Štiha: da že zgodnjesrednjeveški viri (anonimni geograf iz Ravenne, lango-bardski zgodovinar Pavel Diakon in frankovski državni anali) jasno razločujejo med Karantanci(Caran-tani) in Kranjci (Carniolenses). "Jasno je torej, da se je v zgodnjem srednjem veku v zgornjem Posavju izoblikovala posebna skupnost, vprašanje je sedaj le, kakšna." Karavanke so bile naravna ločnica dveh različnih slovenskih skupnosti severno in južno od njih. Tedanji Kranjci potemtakem niso sodili pod Karantanije (kot se običajno misli), ampak so živeli v svoji lastni gentilni ureditvi: "Carniola, patria Sclavor-um". Naslednica te rodovne tvorbe je tudi karolinška grofija oz. otonska marka, ki se omenja v dveh darovni-cah cesarja Otona II. iz leta 973: "Carniola... quod vulgo Creina marcha appelatur"; Karniola, ki se ji v govoru deželnega ljudstva reče Kranjska. P. Štih zapiše: "Omenjeni dve cesarski darovnici, s katerima so bili položeni temelji škofjeloškega gospostva, sta bili namreč namenjeni škofiji v Freisingu, ki je z Brižinskimi spomeniki kar najtesneje povezana, in njenemu škofu Abrahamu, za katerega se verjame, da mu je kodeks, v katerem so vpisani tudi naši spomeniki, služil kot pontifikal." O škofu Abrahamu pa nič. Sledi "razočaranje", ki ga je pisec teh vrstic doživel ob simpoziju: da ni izvedel ničesar novega o človeku, ob čigar tisočletnici smrti je bil simpozij prirejen - o škofu Abrahamu (957-994). O njem se sicer ve, da je bil zelo spreten politik. Ker je bil tedanji bavarski vladar Henrik II. še mladoleten, je skupaj z njegovo materjo, vdovo Judito, vodil deželo škof Abraham. Znal si je pridobiti tudi naklonjenost tedanjega vladarja celotnega rimskega cesarstva nemške narodnosti, cesarja Otona II., ki je nato obdaril škofijo z ozemlji, iz katerih je nastalo škofjeloško gospostvo. Bil je tudi vnet naročnik in zbiralec rokopisov. Rokopisni Kodeks Clm 6426 (= Brižinski spomeniki) je nastal po njegovem naročilu. Dal ga je zapisati po starejših virih ah po nareku, da bi ga lahko uporabljal na misijonskih Eoteh po svojih slovenskih posestih. >omneve o tem, ali je bil nemara tudi sam slovenskega rodu, niso niti povsem ovržene niti potrjene. Brižinski spomeniki sodijo med besedila, ki so nastala na zahtevo Karla Velikega in škofovskega zbora v Aachnu. Ta je zahteval, da morajo duhovniki z verniki občevati v njim razumljivem, narodnem jeziku. Tako sta nastala tudi naša dva obrazca splošne spovedi in odlomek pridige, staroslovenska besedila, zapisana v pisavi Karla Velikega - v karolinški minuskuli. Tu se zastavi vprašanje, ah si je škof Abraham oskrbel te zapise kot zbiralec ali pa jih je uporabljal tudi za svoje pastoralno delo med obiskom svojih posesti na Gorenjskem, v porečju Sor? Tamkajšnje prebivalstvo je bilo v njegovem času že pokristjanieno, a verjetno le bolj na grobo. Njegovo vero je bilo treba tedaj poglobiti in utrditi; ne toliko z mašo, ki je bila v latinščini, bolj s spovedovanjem (javnim ali zasebnim, skupinskim ali posamičnim) in pokoro ter pridi-ganjem, ki je bilo v deželnem jeziku, v stari slovenščini. Karantanci in za njimi Kranjci so bili pokristjanjeni že precej pred Abrahamom, pod solnograškim škofom Modestom. Po njegovi smrti (763) je prišlo v letih 765 in 769 do dveh velikih uporov ljudstva, ki je ostalo napol pogansko. Tedaj si je tudi misijonarski samostan v Inni-chenu, v tirolskem Pustertalu, zastavil nalogo, da "neverno pokolenje Slovanov popelje na pot resnice". Ta misija je bila v freisinški posesti in možno je, da je izvirnik BS nastal že tedaj. V tem kontekstu izmeničnih uporov proti pokristjanjevanju in naporov zanj si moramo predstavljati tudiPrešernov Krst pri Savici. Pesnitev je sicer izmišljena, resnično pa je njeno zgodovinsko ozadje in "obrazec" pokristjanjevanja na Zahodu: da si je treba najprej podrediti poglavarja nekega rodu in ga nagovoriti ah prisiliti, da sprejme novo vero; ljudstvo mu po tem sledi samo po sebi. Tak je bil primer frankovs-kega kralja Klodviga IClovis) in podobno se je zgodilo Crtomirju in njegovim. - "Skloni glavo, ponosni Sikamber, počasti to, kar si sežigal, sežgi, kar si častil." Te besede naj bi (po poročilih Gregorja iz Toursa) izgovoril sv. Remigij (Remi), nadškof v Reimsu in "apostol Frankov", ko je o božiču 496 krstil kralja Klodviga. Enake ali podobne besede bi lahko nad Črtomirom izrekel oglejski patriarh - potem ko se naš junak po krstu pri Savici odpravi v Akvilejo in postane mašnik. Nakar se vrne na Kranjsko; "med svoje rojake Slovence gre, in dalej čez njih mejo, do smrti tam preganja zmot oblake." Pri čemer najbrž uporablja tudi "obrazce splošne spovedi", brižinske ali oglejske. Tako je bilo naše ljudstvo pokorjeno, spovedano in "evropeizirano". In naložena mu je bila pokora, ki traja vse do današnjih dni. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN Lea Mencinger Pogovor s pisateljem Miho Mazzinijem VSE MOJE ZGODBE SO BIZARNE Njegova knjiga Drobtinice izpred davnih petih let, ki jo je prebralo staro in mlado in so seveda vsi mislili, da je avtobiografska, ali da je vsaj nekaj Eda Torkarja v njej, kar pa sploh ne drzi, je pet let pozneje nekakšna kultna knjiga, ki si jo kot na tekočem traku sposojajo dandanašnji srednješolci. Pa ne zato, ker morda sanjajo, da bi ponovili za slovenske razmere (skoraj) neponovljivo naklado 54.000 izvodov, ki so jo knjige še nedavno tega lahko dosegale izključno pri Prešernovi družbi -sploh ne... Najbrž jim kaj pove o identiteti, pa o smislu življenja... Po izidu njegove zadnje knjige, antiutopičnega romana Satanove krone, se mu dogaja, da mu v bistroju postrežejo coca colo le v steklenici in brez kozarca - preprosto zato, ker natakar misli, da tudi avtor tako kot njegov knjižni junak ne more piti iz sicer normalno čistega kozarca, ne da bi z grozo in gnusom pomislil na vse ustnice, ki so se ga kdaj dotikale... Ukvarjate se z računalništvom, pišete tudi knjige o računalništvu. In medtem ko sedite za računalnikom mimogrede natipkate na ekran še kakšen roman? Ne, kadar se ukvarjam z računalništvom, ne pišem literature. Recimo, da leto ali poldrugo leto delam računalniški program ali pa računalniške knjige. Ko pa tipkam literaturo, tipkam samo literaturo. Ne delam vzporedno, pač pa zaporedno. Mislim pa, da sem bolj pisec knjig kot pa računalničar. Recimo -sem pisatelj, ki mora tudi preživeti, zato pišem tudi knjige o računalništvu. Od Drobtinic, vmes so še tri knjige, pa do zadnje Satanove krone, je poteklo razmeroma malo časa. Vmes ste pisali za Mladino, zdaj imate svoj kolumn v Razgledih, bili ste uspešen scenarist v tujini nagrajenega filma Operacija Cartier. Brez posebnega pripravljanja ste stopili v slovensko literaturo in v njej ostajate. Kako si razlagate svoj prodor? Prodor? Morda je odločilen moj sistem. Drobtinice so bile prvi daljši tekst, ki sem ga ponudil kaki založbi in so ga tiskali. Tiskali so mi tudi drugo, pa tretjo, pa četrto in peto knjigo, vedno pri drugi založbi. Vem, vprašali boste, zakaj sem se prijavil na Slejkov natečaj za najboljši slovenski roman. V ozadju sem slutil veliko publicitete, pa se mi je zdelo, da prav to potrebujem, saj je od moje prejšnje literarne knjige minilo precej časa. Blazno veliko se je pisalo o tem, govorilo še več. Reklame je bilo ogromno, v bjstvu negativne, toda za Stejka, ne za pisce. Mi smo izpadli le kot nategn-jenci. A beseda umetnik v slovenščini tako ali tako pomeni debila, tako da ni bila storjena nobena škoda. da se roman dogaja na Jesenicah in da je to avtobiografija. Tudi pri Satanovi krom so mi ljudje, katerih mnenje cenim, rekli, da bi ga moral izdati pod psevdonimom, pa bi ljudje mislili, da gre za avtobiogra-fijo nekega nevrotika. Drobtinice pa vsekakor niso socialen roman v klasičnem smislu, okolje je izbrano pač zato, da lahko junaki funkcionirajo. Je pač bizarna zgodba. Tako kot v bistvu vse moje zgodbe. Morda so malce brez korenin. Bizarnost je pač zadnja univerzalna zadeva. pač enostavno hoteli poskusiti tudi kot scenarist? Ko se je TV Slovenija odločila posneti Operacijo Cartier, sem imel priložnost prebrati scenarij, bil je obupen, to so vedeli tudi pri televiziji. Pa sem v nekaj dneh napisal sam novega. Film doma ni požel kakšne slave, v tujini, pa kot se ve, je bil nagrajen, no, potem so ga tudi doma začeli hvaliti. Vaša zadnja knjiga je izšla pri ugledni založbi Wieser, kjer na primer zadnje čase največ tiskajo tudi Draga Jančarja... S tega gledišča mi knjige izhajajo v res imenitni družbi, ni kaj. Satanova krona pač kaže, da me zdaj zanimajo neke druge stvari. Prejšnja knjiga Zbiralec imen je bil bolj ostanek iz davne preteklosti, ki pa sem ga napisal namenoma tako.kot sem sicer pisal še pred leti. Spreminjam se kot pisec. Najbrž pa -pri svoji naslednji knjigi ne bom tako težil kot v tej zadnji... Pišete ie naslednjo knjigo? In iščete že založnika? Ne, še ne, imam pa načrt. Ko se odločim, zdaj bom pa pisal literaturo, si vzamem nekaj mesecev, jo natipkam ter pošljem v izbrano založbo. Da imajo nekateri pisci težave? Že mogoče. Na srečo tega ne poznam. Natipkam tekst, pošljem, knjigo natisnejo. Preprosto. Vsaj doslej je bilo. Še nikjer mi knjige niso zavrnili. Na odmeve pa je včasih tudi treba čakati, vsaj pri prvi knjigi se mi je to zgodilo, zdaj ne več. Še dve leti potem, ko so Drobtinice izšle, ni bilo mogoče prebrati nobene recenzije, toda v tem času je roman že postal kulten. Hvala bogu. Po zidovih sem bral grafite - 'Svašta. Ibro Hadži-puzič'. Bil sem šokiran. Prijetno šokiran. Pogosto vas je opaziti kako zatopljeni Je bil scenarij Operacija Carier logič- listate po knjigah v kakšni knjigarni? no nadaljevanje iz Drobtinic, ali ste se Veliko berete? Ste potem zagrešili še kakšen scenarij? Še. Zbiralec imen, izšel je v Slejkovi zbirki Pet veličastnih, je bil sprva mišljen kot scenarij. Pa ga nisem nikoli natipkal kot scenarij, končno ne bi imel posebnih možnosti, da bi iz tega kdaj nastal film. Če imam idejo, potem že raje napišem roman, ki vsaj zagleda beli dan. Imam sicer v glavi kar nekaj scenarijev, pa jih (še) ne namevaram natipkati. Š>koda časa za nekaj, kar ne bo nikoli ali skoraj nikoli realizirano kot film. Vemo, da na razpis ministrstva za kulturo pošljejo okoli 130 'scenarijev, posname pa se le en film na leto. Pišete tudi za časopise in revije? Da, sorazmerno veliko delam. Nekaj časa sem pisal vsak teden svoj stolpec v Mladini, potem pa se mi je zazdelo, da vse to napišem že z veliko preveč rutine, pa sem nehal. Bolj mi ustreza enkrat na mesec napisati kolumen za Razglede. Pišem še kratke filmske recenzije za Razglede. Pišete tudi knjižne recenzije? Tudi, bolj poredko, vendar pa pazim, da ne zagrešim recenzije kakšne slovenske knjige. Neprijetno je, da jaz kot pisec pišem o drugih, kako pišejo, to ne gre. Ste vnet ljubitelj filma, tega ne morete skriti, v vaših tekstih se vsaj z imeni pojavljajo nekateri filmski junaki, pa ne ravno trenutni, pač pa tudi tisti iz klasike filma... Letos ste spremljali berlinski filmski festival... Priznam, rad imam film in zelo pogosto tičim v kinu. Upam, da se to vidi tudi v mojih romanih, ne pa v scenarijih. Veliko. Tudi knjig kupujem veliko. Berem pa nenehno, vedno imam pri sebi knjigo, ki jo ravno berem. Kaj berem? Veliko in še vedno vse, skoraj vse, dosledno pa moje tri najljubše pisce kriminalk ( kar v angleščini) - P.D. James, Ruth Rendell, Patricia Highsmith. Pri vaši zadnji knjigi Satanova krona so si nekateri rezenzenti lomili nohte, ko so vašo knjigo na vsak način hoteli strpati v določen žanr. Nasploh so vas že nekajkrat označili kot pisca hororja, pa znanstvene fantastike. Se zaradi takšnih ocen počutite kot 'užanrjen' pisec? V bistvu ne. Sploh je s temi žanri lepa zmešnjava. Mislim, da so bili ocenjevalci malo zbegani pri mojem tekstu. Po pravici. Ta tekst je na primer moj odgovor na neke davne tekste Ogilona, dokaj neznan pisec, francoski moralist iz 11. stoletja. Ukvarja se z gnusom, čistočo... Pravzaprav sem navezal svoje pisanje na sholastične moraliste, čeprav se na koncu izkaže, da gre za znanstveno fantastiko, kar pa na koncu romana ni pomembno. Recenzentu se seveda zdi, da je to ta žanr ali pač neki žanr. V bistvu pa je vse skupaj neoprijemljivo. Skratka, mislim, da se Satanove krone ne da stlačiti v neki žanr ali več žanrov skupaj. Priznam, knjiga je dokaj hermetično napisana, zato marsikateri bralec še pred koncem obupa, drugi spet so se v opsesiji glavnega junaka gotovo (v delčku) tudi prepoznali in ti so knjigo seveda prebrali na mah, zanje je bilo popotovanje skozi knjigo sila vznemirljivo. Satanova krona je pravzaprav ljubezenski roman, nekakšno Trpljenje mladega VVertherja, kot ga vidi Mazzini. Ampak namenoma sem VVertherja prebral šele potem, ko sem knjigo že napisal. Ko poskušaš kot kritik predstaviti knjigo bralcu, ki je še ne pozna, napišeš, da je recimo malo znanstvene fantastike, to je pa kmečki roman, to je pa spet drugo in ono tretje - toda upam, da pri mojih romanih lahko rečemo, da je to znanstvena fantastika, pa malo hororja, in še kaj drugega. Ko pa našteješ že tri žanre, je pa to že zmešnjava in je potem že bolje, če ne bi nobenega posebej omenjal. Drobtinice so konec koncev tudi primer trdega kriminalnega romana iz štiridesetih let v ZDA, Philip Marlovv, itd. Pa kaj potem! Toda ljudje so mislili, Vaše zgodbe so bizarne, pa napete kot kriminalke, tudi trde kriminalke, * kakšne kaplja kar dosti krvi, pa znanstveno fantastične - pa vendar dopuščate, da jih preveva nekakšna mehkoba... Neki bralec mi je nekoč rekel, da me bere zato, ker v bistvu deluje tekst žalostno, Čeprav pišem najbolj smešne stvari. Rekli so tudi - kadar si najbolj**" ter, si v ozadju mehak. Temu po domaće rečem cinizem, melanholični cinizem, w rekel. Moj humor je v resnici nekohk0 žalosten, to, kar poskušajo moji junaki, je pravzaprav brez smisla in ker stvari, ki jm počenjejo, nimajo smisla, vse skupa izzveni nekoliko žalostno. Saj je tuoj smešno, a še bolj žalostno. In tudi, kadar je ostro, ni pretirano ostro. Sploh P* nočem biti sadist, svojega junaka romanu ne mučim v nedogled, pač p razložim enostavno, tak je pač, in 111 povrhu dodam še kakšno dobro ^stP°Z, Junak v Satanovi kroni je v bis}v zoprnež, skoraj mu bralec reče, gjjj do tu te imam; pravzaprav nima noben posebno dobre lastnosti. Sem j° re pozabil dodati? Pa še v prvo osebo sem ga postavil, no, ne bom delal lastne recenzije... Zelo radi pišete v prvi osebi, nag0' varjate bralca in dosegate s tem svojs ven učinek Je zato vaš junak v roma" bolj tipičen, kot bi sicer lahko bil? Ne, niso. V Drobtinicah se ukvarja111 $ ključnim vprašanjem smisla življenji tem se ukvarjajo najstniki, starejši s®, tem ne sprašujejo več, navadijo se živ Rekli ste, da ogromno berete in da & pravzaprav zrasli ob šund literaturi-mar to tipično za današnjega intel tualca? Šund sem bral že davno prej, ko nisem ničesar napisal, bral sem takrat, ko še nisem vedel, da obstaja & kaj drugega. Ni bistvo v tem, da sem rastel ob šund literaturi, pač pa niše" imel nikogar, ki bi mi povedal, da bere" šund literaturo. Bral sem šund, pa v^ visoko literaturo obenem. Bral sem, predsodka jemal knjige te in one- } sistem uporabljam tudi pri pisanju knjig-uporabljam šund, pa vredno literaturo« pomešam vse skupaj, zarolam in zapak* am. Pika. V enem od intervjujev ste dejali, da^ Drobtinice in Satanova krona U t", trilogije. Je potem tretji del Z'J mešanju, rolanju in pred pakiranjem • Ne, še ne. V Drobtinicah izst.°£| ljubezen do plakata, v Satanovi kroni o robota, v tretjem delu pa bo Egona prejšnjih dveh knjig mučila ljubezen ženske. Ta tretji del bo pravzapr* roman, ki sem se ga najprej spomnu, v ga nisem hotel natipkati. Raje s natipkal tisto, kar se je Egonu zg°ajfl prej in tako so nastale Drobtinice, potem sem napisal še, kaj se mu i zgodilo štirideset let pozneje, to>i Satanova krona. V tretjem delu bo » štirideset let. . .j, Toda še prej bom napisal omnibus s*1 zgodb o štirih moških, vojaku, tJubl gf6-poslovnežu in skrbniku. Vsi potem čajo žensko in se zgodi, kar se zg Napeto. LIKOVNI ODSEVI GLASBA Portretne fotografije V Galeriji Prešernove hiše v Kranju se s ciklusom f°tografij "Portreti 1979 - 1994" predstavlja fotograf Tomaž Lunder iz Škofje Loke. Po 20. jubilejnem srečanju glasbenih šol gorenjske in zamejstva Gorenjskemu glasbenemu šolstvu na rob... Na portretnih fotografijah Tomaža Lundra, ki so kontinuirano nastajale od avtorjevega vstopa na domačo totografsko sceno ob koncu sedemdesetih let dalje, so skorajda brez izjeme predstavljene satno osebe iz ustvarjalčeve okolice. To so včasih protagonisti javnega in kulturnega življenja, predvsem s področij, do katerih segajo fotografova snimanja, pogoste pa so tudi Upodobitve za javnost anonimnih fotografovih prijateljev in znancev. V fotografijah sta ohranjena njihov način življen-Ja in njihov značilni "image", še malo pa to niso prestižni portreti, čeprav upodobljence marsikdaj bogatijo atributi njihove UsPešnosti ali zaznamki njihova življenjskega in delovnega °kolja, kar še posebej velja za sicer po naročilu izdelano, a Zato nič manj prepričljivo ser-']o upodobitev škofjeloških obrtnikov iz leta 1991. Portrete Tomaža Lundra Vedno zaznamuje prisotnost avtorske interpretacije. Pravzaprav nastajajo na robu, med interpretacijo, po zaslugi ka-" je portretiranec ujet foto- tere grafovo videnje, in drugim polom, reprodukcijo, pri kateri v privilegiranem položaju ostaja portretiranec. Fotografa Tomaža Lundra lahko namreč razumemo kot spretnega režiserja, ki premišljeno gradi svoje v scenografskem in koreografs-kem smislu dosledno organizirane fotografije. Prav zato se za fotogeničnost modelov in njihovo spontanost, ki je hkrati skrbno naštudirana drža, zdi, da sta v največji meri fotografova zasluga. Zakaj se npr. drža večinoma zadržanih portretir-ancev podreja kompozicijskim pravilom, si lahko pojasnimo le na en način; zavedali so se namreč fotografove bližine. Na fotografijah sicer ni zajet nikakršen dogodek, pa vendarle so vse predstavljene situacije enkratne in neponovljive. V teh in podobnih značilnostih lahko iščemo sledi fotografovih posegov, ki so marsikdaj minimalni, a za končni učinek fotografij naravnost odločilni, obenem pa so tovrstne intervencije tudi dovolj značilne, da je fotografovo avtorstvo mogoče hitro prepoznati. Priznavanje razvidne avtorske note pa Grafična ciklusa V Vili Prešeren na Bledu je pripravila razstavo svojih Wik in risb akad. slikarka Alenka Kham Pičman iz Kranja. v slikarskem in grafičnem s°PUsu Alenke Kham Pičman ,. Pogosto srečujemo s tematski serijami, ki jih zaznamuje metničina premišljena in v vnaki merj osebna izbira moti-pa ah njihove vodilne teme. •|av taki sta mapi izvirnih ^tiskov "Spomini na Bene- iz leta 1990 in "Pustne in DnKbene mačkare v Ponikvah v obrepoljah na Dolenjskem" iz tota 1991, ki tvorita jedro ben i"6 razstave. Grafike iz utriv Seri^e nam Prikazujejo ele karnevalskega rajanja v g £antnih in svetovljanskih manaetua^' dru8a grafična etn^i Je nastal ana pobudo Pust -Je Anke Novak, pa Ženi in svatbeno razpolo-UdAh u- P°nikvah. V likovnih sorS° -i.tVah oben v marsičem timo • d°g°dk°v lahko začu-V2(juj.Pristnost karnevalskega pom la» v katerem se je resnica vitaln z iiuzijami, in tisto 2aslupiStuln starožitnost, po svatk • atere so pustni in dane,?1 ODicaJi v Ponikvah Pretiiff prav tako živi kot v n»ačl» osti- Dobrepoljske °biščere namree še večino rade r°jaka ° VSako svatbo svojega Potrri?1dstavlJene grafike nam trJuJejo, da Afenka Kham Pičman nedvomno sodi med v svet odprte likovne ustvarjalce, namreč med tiste avtorje, ki se ne zapirajo v samoto ateljejske- f;a snovanja, temveč so zazrti -ahko rečemo, pa čeprav se to lahko sliši še tako banalno - v svet, ki jih obdaja, v neobremenjeno in ljubeznivo sprejemanje njegovih senzacij, privlačnosti in zanimivosti. Očarljivost grafik Alenke Kham Pičman ob pripovedni zgovornosti sicer temelji predvsem v poustvarjanju osebnih doživetij, ki so se slikarki pobudila med slikanjem predstavljenih motivov, torej v njihovi čustveni in razpoloženjski interpretaciji. Ta dvojnost pa ustvarjalko postavlja pred zahtevno preizkušnjo, namreč združevati mora dokumentarne razsežnosti motiva s težnjo po izpovednosti, kateri je pravzaprav podrejeno njeno likovno ustvarjanje. Likovnemu evidentiranju značilnih potez motivov, njihove slikovitosti in njihovih zunanjih senzacij je zato pridružila tudi iskanje njihove intimnosti, odprtosti in vzdušja, ki jih je obdajalo, torej lastnosti, ki so jo pravzaprav ustvarjalno spodbudile, da je prav te motive vključila v sklop svojih serij. Namesto preslikav je hkrati potrditev dejstva, daje pravzaprav tudi fotograf, ki sicer ostaja skrit za fotografskim objektivom, eden glavnih junakov teh fotografij. Tomaž Lunder je občutljiv ustvarjalec z izoblikovano fotografsko senzibilnostjo. Njegove portretne fotografije so dognane, vizualno izčiščene m grajene na premišljenih oblikotvornih principih, torej v vseh ozirih perfekcionistične. Tudi v pripovednem smislu dosledno izrablja najpomembnejše sredstvo fotografije, svetlobo. S pomočjo subtilne razporeditve svetlobnih poudarkov nadeva svojim fotografijam Eretanjen kovinski lesk. Vse-inska pričevalnost in formalna dognanost njegovih fotografi), med katerimi je tudi portretni ciklus, ki tvori eno najprepričljivejših interpretacij tovrstnega fotografskega žanra pri nas, zato Tomaža Lundra v današnjem trenutku uvrščata med najvidnejše domače fotografske avtorje. Svoja dela je predstavil na številnih domačih in mednarodnih razstavah. Pripravil je vrsto samostojnih razstav. Živi v Škofji Loki in se ukvarja s fotografijo in grafičnim oblikovanjem. • Damir Globočnik nam Alenka Kham Pičman zato predstavlja interpretacije motivov, ki se jih je polotila z veliko mero naklonjenosti. Nadela jim je čustveno-liričen izraz, zato se zdijo tako povsem konkretni in seveda v določeni meri tudi fantazijsko preoblikovani ali pravljično navdahnjeni. Grafike, ki so izdelane v tehniki izvirnega sitotiska, in risbe ie Alenka Kham Pičman izgradila na značilnem risarskem rokopisu, ki temelji na sproščeni potezi in spontano potekajoči liniji, prav tako pa tudi na dialogu med risbo in barvo, med razgibanostjo oblik in živahnostjo in sijajem barv, ki se le do neke mere uklanjajo pravim barvnim vrednostim. Srečujemo se s pretanjenimi likovnimi zapisi, s sugestivnimi interpretacijami upodobljenih motivov, z iskrenim opozarjanjem na njihove privlačnosti, z avtoričino estetsko dojemljivostjo, ki je lastna le občutljivemu ustvarjalcu, predvsem pa s sintezo izpovednega z izraznim in zato s prepričljivostjo likovnih del, ki lahko v polni meri posredujejo avtoričine namene, njena občutenja in hotenja. V senzibilnih, lirično zvenečih kompozicijah je Alenka Kham Pičman zato našla eno od možnosti za lastno intimno likovno izpoved. • Damir Globočnik Tržič je bil letos gostitelj tradicionalnega vsakoletnega Srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Letošnje, potekalo je ponovno ob tradicionalni odsotnosti profesionalnega kulturnega in še zlasti koncertnega prostora na celotnem gorenjskem prostoru, je bilo še posebej slovesno, saj je bilo že 20., torej neke vrste jubilejno. V avli tržiške osnovne šole na Bistrici se je tako 15. aprila spet predstavil nov rod prihodnje glasbene generacije, marsikdo od njih bo prav gotovo povsem profesionalno poklicno sooblikoval slovenski in še zlasti gorenjski glasbeni prostor. Za nadaljnje razmišljanje, paberkovanje, morda tudi ocenjevanje 20. jubilejnega srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ne bi kanilo prezreti vsaj osnovnih statističnih podatkov: sodelovali so predstavniki vseh petih gorenjskih glasbenih šol (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič), dodani pa sta bili še veliko mlajši gostji iz zamejstva (Žab-nice v Kanalski dolini in Celovec), manjkali pa sicer upravno povsem drugam obrnjeni, pa še vedno na gorenjskem geografskem prostoru delujoči šali (Domžale in Kamnik). 29 učenk in učencev je predstavilo številne solistične glasbene inštrumente, od orkestrskih (violina, violončelo, flavta, klarinet, saksofon, trobenta), preko najpopularnejših glasbil (klavir, kitara, harmonika in kljunasta flavta) do štirih instrumentalnih duov (klavir, kitara in violina in kitara) in tria (kljunaste flavte). Z njimi so sodelovali še številni korepetitorji in mentorji. Tržič pa je ponudil dovolj solidno pripravljen inštrument klavir (Kawai). Spet je bilo odsotno pevstvo, da se o orkestralnih ali večjih komornih zasedbah na navedenih šolah niti misliti ne smemo, da je to kakšen boljši del njihovega pedagoškega in umetniškega delovanja. Najdaljšo tradicijo v glasbenem šolstvu na Gorenjskem ima prav gotovo kranjska Glasbena šola (prva podružnica ljubljanske Glasbene matice je v Kranju zabeležena že 1909. leta), medtem ko so se vse ostale štiri razvile šele po zadnji - drugi svetovni vojni (po 1945); obe gostujoči glasbeni šoli iz zamejstva (Celovec in ' Žabnice) pa sta še veliko mlajši, prva deluje dobrih deset let, druga pa še manj. In zakaj sedaj to kronološko naštevanje nastankov? Od njih je bila tudi odvisna kvaliteta muziciranja na tem 20. jubilejnem srečanju gorenjskih glasbenih šol v Tržiču, nekaj pa je seveda pripisati tudi posrečenosti kadrovske zasedenosti le-teh (šol) in pa seveda določeni "letini", ki se na eni kakor drugi šoli iz leta v leto menjava. Res ima morda pri tem največjo vrednost tradicija, četudi tudi ta ni vedno pogoj za kvalitetno rast glasbenega šolstva. Kajti po tej logiki razvoja bi morali imeti na Gorenjskem vsaj eno od nižjih glasbenih šol z nekaj oddelki srednje glasbene šole (konser-vatonjski princip) in kar nekatere (nižje) glasbene šole na Slovenskem že dosegajo (Celje, Koper, Velenje,..!), v Kranju pa, ki je že dosegel tako imenovana "zlata Liparje-va leta" tega še zdaleč ne bodo dosegli. Morda katera od odigranih točk ni sodila na omenjeno srečanje, čeprav le-to ni imelo nikakršnega tekmovalnega značaja. Po logiki takega srečanja, pa je vsako tako Srečanje le neke vrste "tiho tekmovanje" in tokratno je tudi bilo tako. In če je temu tudi na Gorenjskem že vsaj dve desetletji tako, bi tudi tako Srečanje moralo delovati po načelu selektorja. To obliko dela so si pred glasbeniki že davno omislili literati, gledališč-niki, filmski delavci, pa četudi na drugačni ravni podobnih srečanj. Tudi sam že nekaj časa govorim in pišem omenjenemu selektorstvu v prid, pa izgleda, da si gluhi nenehno ponavljamo določene napake, iz katerih žal ne znamo potegniti kakšnih bistvenih in drugačnih (pozitivnih) pedagoških, metoaično-didaktičnih novosti. Sam spored tokratnega tržiš-kega Srečanja... je bil enostavno predolg! Kvalitativno ie bil neenakovredno porazdeljen, odstopanja med točkami, ki niso sodile na ta nastop in pa onimi, ki so že pomenile določene (višje) umetniške domete, pa precejšnja. V pozitivizem naravnano oceno naj zato navedem le slednje - zadnje in boljše dosežke tržiškega Srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva: oba trobentarja (prvi G. Zaplotnik iz Tržiča, ki jeigral Porretov Concertino št. 3 in drugi M. Križnar iz Škofje Loke, ki je igral Purcellovo Sonato v B-duru), harmonikar-ica K. Morassi (iz Žabnic v Kanalski dolini z VVeingerlo-vim Plesom robota), drugi harmonikar Albert Korenjak (iz Celovca, ki je igral Dejana Mesca suito Lunin prah), oba pianista (A. Malovrh z Jesenic s Chopinovim Valčkom v Es-duru, op. 18 in I. Ilc iz Radovljice z Debussvjevo Deklico z lanenimi lasmi), pa edini saksofonist na srečanju B. Trček iz Radovljice z Busserjevim An-dantem in Scherzom in violinist M. Anžej iz Kranja s 1. stavkom iz Stamitzevega Koncerta v B-duru. Še zlasti pa zaslužijo neke vrste posebne pohvale klarinetist A. Rupar iz Škofje Loke z zahtevnim Webrovim Concerti-nom, Trio kljunastih flavt (Camerata Carniola?) iz Kranja s Couperinovo skladbo "Zverinsko rjovenje", in pa zadnja od vseh nastopajočih -flavtistka Katja Stare iz Kranja s Chaminadejevim Concerti-nom. Kljub Srečanju in ne tekmovanju, pa so bili zmagovalci le-tega vsi sodelujoči. Ponovno je izpadla posebna skrb za zastopanje izvirnih slovenskih skladb, saj smo poleg treh obrobnih dele slovenskih skladateljev (Albin Weingerl, Ples robota za harmoniko; Dejan Mesec, suita Lunin t>rah za harmoniko in Jakob šegula, Divertimento za kitaro) slišali le številni, pa zato nič manj hvaležno tujo glasbeno literaturo. V brk temu Srečanju pa v zvezi s tem problemom še to: kar dvoje slovenskih del od treh so odigrali (tuji) gostje iz Žabnice in Celovca. Srečanje je vsekakor uspelo, iz leta v leto pa mu ostaja nekaj odprtih vprašanj, kajti tako Srečanje, še sploh pa, če je jubilejno, mora izžarevati in dajati vtis nekaj več kot zgolj ena od številnih (internih ali javnih) prireditev katerekoli od navedenih (glasbenih) šol. Vodenje glasbenih šol naj zato postane ob že doseženem pedagoškem še umetniški oziroma lepše zapisano umetnostni akt. Zakaj pa je tokrat spet izpadlo privatno glasbeno šolstvo? Ali dovolj, da je slednje državni (finančni) pastorek, ali mora biti sedaj to še umetniški pastorek? • Franc Križnar ^Zstava v Šivčevi hiši ILUSTRACIJE PRAVLJIC ^4A^G HUIQIN je v radovljiški Šivčevi hiši prvikrat razstavljala pred desetimi leti. suba^e razstavlia^a kaligrafije, slike in grafike. Z grafikami je že tedaj opozarjala na pQ "no združevanje kitajskih in evropskih elementov likovne govorice, med slikami °Po? *a sintezo kitajske klasične tradicije in večjo sproščenost upodabljanja ZaHala predvsem slika mesta Pirana, potopljenega v žarečo sončno svetlobo. fcokat« -aiskih manjšin s poK1",8 .Podoba, MK 1991), "izmišiST, Parnimi svitki "ami le:n,h krajih in s kraji- t»amrtcn,n" krajih in s kraj ^karsiS. f0, nastale na neka ji. 5Krn kolonijah po Sloveni slikarko6 u a ustvarjalna pot je Syeta i« °b skrivanju novega •n novih likovnih prije- mov pripeljala nazaj k svojemu izvoru, obogatenemu z novimi izkušnjami. Če jo je grafična specialka na ljubljanski akademiji za določen čas povlekla za seboj in je tudi v slikah na platnu opaziti močan vpliv Šole, so njene sedanje ilustracije povsem samosvoje lirične umetnine. Njena slikarska narava si je izbrala zanje tradicionalno prizorišče: pokrajino z reko, gorami in dolinami, prekritimi z oblaki, ali pogled na mesto oziroma značilne tipe stavb ter vanje vnesla figure, ki sestavljajo pravljične zgodbe. Najuspešnejše med njimi so ubrane na prevladujočo mono-hromnost sivo-zelenih ali sivo-belih tonov s skopimi poudarki živih barv. Zračnost podob, pogosta diagonalna kompozicija in v živ rob zajedajoče se slike poudarjajo vtis neskončnosti in brezčasnosti - vtis pravljičnosti. Stara kitajska slikarska tradicija vpeta v taoistično filozofijo in kanonska pravila slikanja se spajajo z evropsko tradicijo. Ilustracije za Brokatno podobo Wang Huiqin odstirajo evropskemu bralcu pogled v skrivnostnost in poetičnost daljne dežele. S pokončnimi papirnimi svitki domišljijskih pokrajin se Wang Huiqin sicer navezuje na staro kitajsko tradicijo, vendar se od nje oddaljuje po tehnični in koloristični strani npr. z mešanjem tušev in akrilnih barv in po vsebinski izraznosti z elementi "temnega modernizma". V tonsko gradacijo sivih odtenkov občasno vdirajo močni rdeči oranžni, rjavi in beli barvni nanosi v obliki lis, ploskev in "grafičnih" vrezov. S takimi posegi in z razkrivanjem materialne osnove slike, posebej papirne podlage, vnaša slikarka v nekdanji klasični okvir kitajskega pejsaža elemente sodobnega evropskega slikarstva. Slike niso več nosilke predvsem liričnega razpoloženja, temveč nemalokrat tudi nerazrešene dramatične napetosti. Slikarka, ki v novem okolju doživlja občutek večje ustvarjalne sproščenosti, se zato z lahkoto odreka nekdanji kaligrafski izdelanosti slike, še posebej kadar ji to narekuje težnja po izražanju večje stopnje notranje razgibanosti. Ob tem vtis neomejenega prostora, ki ga učinkovito podpirajo v kompozicije slik ujete beline, ostaja. V različnih upodobitvah naše pokrajine v kombinirani tehniki tuša in akvarela na posebej prepariranem kitajskem papirju se kitajska tradicija in realistično obarvan krajinski okvir ustvarjalno prepletata. Duhovno ozračje svoje dežele vnaša Wang Huiqin v slovenske motive tako naravno in neposredno, da čutimo v njih utripanje kozmosa, ki ga stopnjuje združevanje različnih horizontov v isti sliki, mehkoba in zračnost tonskega podajanja in kar mistična razsežnost smaragdnega zelenila voda. "Slovenske" krajine kitajske slikarke, ki je v Sloveniji našla svojo drugo domovino, so tako sad zlivanja dveh zelo različnih kultur v novo, osebnostno poudarjeno in s pridihi univerzalnosti obogateno podobo sveta. • Maruša Avguštin KOMENTAR Z lakoto nad demokracijo Skupina osmih gladovalcev iz Cankarjevega doma, ki je po 31 dneh končala svojo gladovno stavko, je v bistvu dobra prispodoba za današnjo slovensko politiko. V mesecu dni se je zvrstilo toliko ugibanj, natolcevanj in dokazov glede njihovega protesta, da je na koncu vsa stvar izgubila svoj pomen. Gladovne stavke so kot skrajna oblika protesta posebej občutljiva stvar, zato je manipulacija pri njih (ne glede na to, iz katere strani prihaja) vredna toliko večjega obsojanja. Obstaja seveda še skrajnejša varianta, na primer tista, za katero se je ob zasedbi Češkoslovaške odločil Jan Palach, vendar se ves svet ie dolgo bori za to, da v nobeni državi na naši Zemlji ne bi bilo treba zaradi zahtev, po izražanju svojih stališč posegati po teh mehanizmih. Že od nekdaj so v svetu odmevale gladovne stavke v totalitarnih sistemih, kjer je bilo jasno, da reiimi ne dovoljujejo drugače mislečih. Pri nas je bila zadnja resna gladovna stavka tista, za katero se je odločil Janez Janša v času svojega zapora, potem pa smo jo pospešeno razvrednotili. Najprej je to storil Dragan Živadinov, ki ji je sicer vtisnil pečat umetniškega dejanja, njegov naslednik Dušan Cunjak je bil že čista karikatura in ni vzbudil pozornosti niti domačih, kaj šele svetovnih medijev, zdaj so svoje k procesu razvrednotenja tega akta upora proti diktaturam dodali še gla-dovalci iz Cankarjevega doma. Bistvena razlika med njiho- Marko Jenšterle vim dejanjem in gladovnimi stavkami, kakršne poznamo po svetu, je v tem, da danes za Slovenijo ni mogoče reči, da ji vlada totalitarizem. Ljudje se seveda lahko ne strinjajo s sedanjo strukturo vlade, parlamenta in predsednikom republike, vendar jim tu pač ni pomoči. Demokracija je žal predvsem to, da moraš sprejeti tudi drugače misleče. Predsednika republike se v njej ne odstavijo z gladovanjem, ampak po natančno določeni proceduri. Če ima tisti, ki ga želi zamenjati, v rokah dovolj trdne argumente bo to pot prehodil lažje, če jih nima, potem mora počakati na čas novih volitev, ko bo politična volja volivcev pokazala pravo razmerje sil v Sloveniji. V tistem trenutku, ko bi slovenska oblast pristala na takšne argumente, kot je gladovna stavka šestih posameznikov, bi padla naša demokracija, saj bi s tem odprli vrata za zakon ulice. Popolnoma nepomembna so namigovnaja o tem, da so stavkajoči vmes sicer pili pivo, jedli na skrivaj in celo odhajali po nakupe v Avstrijo. Če je v Car zakulisja karkoli od tega res, je to predvsem njihov problem, saj gre za temeljna moralna vprašanja in seveda tudi pieteto do vseh tistih, ki so se za takšen način protesta odločili iz drugačnih, bolj plemenitih vzgibov. Navsezadnje tudi do samega Janeza Janše, ki v trenutkih svoje stavke nikakor ni mogel predvideti, kako se bo razvil tedanji proces proti četverici. Gladovalci iz Cankarjevega doma so imeli tu precej lažji pogled v prihodnost. Bolj ali manj jim je moglo biti jasno, da svojega cilja ne bodo dosegli, lahko pa bodo pomagali določenim političnim strujom v naši politiki, ki se borijo proti sedanji oblasti in pri tem posegajo po vsakršnih sredstvih. Usoda osmerice je v tej luči seveda precej bolj tragična, kot se zdi. Vprašanje je, koliko se zavedajo, da so bili v tem mesecu dni žrtveno jagnje slovenske politike, ki se tudi sama šele uči prvih korakov v parlamentarni demokraciji Bolj kot zastaviti svoj želodec za vsakogar, ki se v tem trenutku pojavlja kot največji mučenik ali proti tistemu, ki naj bi bil glavni rabelj, je zato pomembno ohraniti trezno glavo, predvsem pa zdrave možgane, še vsaka politika, ne glede na to ali je leva ali desna, je najprej žrtvovala njene najbolj goreče pristaše in to v tistem trenutku, ko je ugotovila, da ji ekstremizem že škodi. Toda preden pride do te točke, mora politika prehoditi vso pot in je seveda vse tiste množice, ki ji za dosego njenih ciljev ponuja svojo glavo, na moč vesela. Večkrat že je bilo omenjeno, kako pomembno bo za politično razvidnost sprejemanje letošnjega državnega proračuna. Pa da se tudi brez sprejetja še vedno da vladati. In da je temeljnega pomena prav sprejetje, če mislimo biti resna in demokratična, pravna država z jasnimi in čistimi razmerji do možne in dejanske porabe. Gre za zaslužek in potrošnjo, in za kaj se bo trosil denar davkoplačevalcev. Kaj bo pripadlo državi in kaj nam ter koliko komu. Z memoranduma se spominjamo igric opozicije in predlagane precejšnje prekoračitve vladno predvidenih proračunskih sredstev. Za javno porabo - kar se tako lepo sliši. Pa saj bomo tako ali tako priče cufanj raznih resorjev in njihovih utemeljevanj, kako so v resnici pravzaprav prikrajšani. Vsi po vrsti. In nekateri celo upravičeno, pa čeprav tisti, ki "samo trosijo" (delo, družina, sociala, zdravstvo, kultura, znanost...) in tisti, ki "samo služijo" in se izčrpavajo brez pravih možnosti za tehnološko itd. (in s tem konkurenčno) prestrukturiranost. Gospodarstvo brez pravih možnosti in delavstvo brez motiviranosti nas ne bo pripeljalo h "kruhu in igram"; resnosti položaja pa kakor da se v parlamentu ne zavedajo. Imajo kruh - in hočejo igre, kali? Država je kar precej predraga za naše razmere, pa čeprav jo imamo lahko še kako radi, ker "so izpolnjene sanje naših dedov" (in verjetno babic tudi, kar se preveč rado pozablja, je ma-chof), a je vendar potrebno Janez Poštrak misliti malo še na prihodnost in - potomstvo. Za nami pa potop, ali kaj? In čeprav imajo, kot pravijo, vse stranke globalne in strateške razvojne zamisli konsolidacije političnih, gospodarskih in sploh družbenih razmer, se zdi, da pojma "konsolidacija" ne razumejo vse enako. Poleg splošno znanega "postavljanja na trdne temelje" pomeni tudi "prevedbo državnih dolgov v dolgoročna posojila". In se začenjajo trenja in posamični interesu Strank. Kam bi del? I, kjer si vzel! To je preveč preprosto in preveč naravnost rečeno - politikom in politiki (ki je stroka) nedoumljivo in torej neresno tako vprašanje kakor odgovor. Kje je prestiž? Kako se bo vedelo, katera stranka je "naj" in katera... tudi "naj", kdo je v poziciji in kdo v opoziciji? Kdo je stara struktura in njihovi hlapci in kdo to ni? Kdo hoče "dobro" Slovencem in kdo državljanom, kdo sebi in svojim in kdo sebi in svojim ne more; tudi zna ali ne zna - bo proračun odgovor na vse in za vse? Tudi odgovor o vladni koaliciji? Zdajšnji in bodoči ali zdajšnjebodoči? Kako se je SKD že od Depale vasi in še posebej po Janševi odstavitvi (in odhodu SDSS iz vlade) trudila za "novo partnerstvo" v vladi, med LDS in SKD! Celo strankina konferenca je bila v glavnem namenjena tej temi - in bo tudi na izrednem kongresu, ki bo, ko bo koristno in primerno. Dr. Drnovšek pa še vedno nič. In zakaj tudi bi, ko pa ima vse niti v rokah. Ter daje vtis, kako je vse v najlepšem redu, gospodarstvo da je v vzponu, brezposelnost se zmanjšuje in • proračun je le še formalnost. Pa Edi Stanič, Peterletov namestnik, kako je hitel pojasnjevati, da je zdajšnja koalicija trdna in legalna - nič o združeni listi, nič o rezultatih pogajanj za novo vlado. Proračun presneti! Tako se dela politika. ZL SD ie po dolgem času spet nastopita vehementno in s prepričanjem, da so v vladi potrebni Če naj se proračun sprejme, bo to tudi njihov pogoj. In prav imajo! Za Slovenijo bo celo koristno, za vlado toliko lažje. Za "liberalno gospodarstvo" bo cokla, a bo up "sociale" potrebnim. Če bo, ko bodo - ne kompromisi, ampak - dogovori sprejeti sem v korist in tolažbo vladanja ter razporejanja denarja. Čar zakulisja je prav v dejstvu, da je skrito nekaj ali kaj za videzom resničnosti same. Zato je menda politika prijeten posel, ki traja in traja (kot pravi To/ v straniščni reklami) in tudi daje rezultate. Če ne lopato, pa vile. PREJELI SMO Promet v kranjskem mestnem jedru Gospa Helena Jelovčan v članku "Nazdor bodo prevzeli komunalci" Gorenjski glas, 19. aprila 1994, str. 24, dvakrat poudarja, a je problem prometnega nereda v starem delu mesta Kranja preveliko število dovolilnic. Sekretariat za urbanizem, ?radbene in komunalne zadeve O Kranj je določil parkirna mesta za stanovalce starega mestnega jedra na Tomšičevi ulici (za banko in pred gradom Khieselstein), na Tavčarjevi ulici (za cerkvijo) na Trubarjevem trgu in na Sejmišču. Komisija za dovolilnice, ki deluje pri KS Center (v skladu z odlokom SO Kranj) je za ta parkirišča izdala 187 dovolilnic za parkiranje tistim stanovalcem, ki nimajo svojih garaž v mestnem jedru, izdanih je bilo 73 dovolilnic za dovoz stanovalcem, ki imajo svoje garaže v stavbah, kjer stanujejo. Poleg teh je bilo izdanih tudi 32 soglasij za dovolilnice za dovoz in 15-minutni postanek otrokom, oziroma skrbnikom ostarelih krajanov ter staršem otrok, ki vozijo otroke v vrtec s posebnimi pogoji na Tomšičevo 14, in še 82 začasnih dovolilnic za dovoz posameznim delovnim organizacija, podjetjem, ki obnavljajo stavbe v mestnem jedru in za intervencijske posege. Za parkiranje v mestnem jedru ie bilo torej Izdanih le 187 soglasij za dovolilnice, vse ostale pa le za dovoz v garaže oziroma za dovoz in 15-minutni postanek izven časa, ki je določen z odlokom. Če bi gospa Jelovčanova pogledala, koliko avtomobilov je nepravilno parkiranih v mestu, bi lahko ugotovila, da so to v glavnem avtomobili brez dovolilnic (če je parkiran z dovolilnico na nepravem mestu je zaradi tega, ker ne more priti do lastne garaže). Sami smo zelo zainteresirani, da izvemo, ali je izdanih še kaj več dovolilnic, kot je zgoraj navedeno, saj so bile druge izdane mimo komisije pri KS Kranj Center. Upajmo, da bo stalna kontrola na obeh upadnicah v mestno jedro učinkovita in da pri kontroli ne bo kakšnih osebnih prizvokov. Mesto bo s tem resnično namenjeno le pešcem. Sami se zavzemamo za zapornice, ki bi dovoljevale vstop le stanovalcem in intervencijskim vozilom, kar ne bi povzročalo nikakršnih osebnih zamer. Ali ni lep primer zaprto parkirišče z zapornicami pred zdravstvenim domom, porodnišnico in Službo družbenega knjigovodstva, pa ni bilo potrebnih nobenih sej Izvršnega sveta? • Franc Benedik, Kranj Protest upokojencev Zbrani na občnem zboru Društva upokojencev Šenčur dne 15. aprila 1994 protestiramo proti predlogom in ukrepom vlade, ki zmanjšuje pravice upokojencev, katere pravice izvirajo iz našega minulega dela in dolgoletnega plačevanja predpisanih prispevkov. Tudi mi upokojenci se zavedamo, da mora naše gospodarstvo zaživeti in postati trden temelj naše družbe. Smo pa proti temu, da se bremena prenašajo prav na tisto generacijo, ki je ves čas sovjega dela morala prispevati vsemu, kar smo ustvarili. V zadnjem času se je število upokojencev močno povečalo skoraj za četrtino, dokupovala so se leta in množile predčasne upokojitve. Predlog sprememb pokojninskega sistema smo razumeli, pripominjamo pa, da za slovenske upokojence ni sprejemljiv, ker zmanjšuje in razveljavlja naše pravice, poleg tega pa si prisvaja tudi pokojninski sklad. Zaradi tega pa realna vrednost pokojnin in siromasi gmotni položaj upokojencev. Zato pa predlagamo, da se iz pokojnin izločijo vse kratkotrajne denarne pravice posameznih socialnih kategorij in tudi vsa izplačila, ki niso redne pokojnine, da se čimprej odplača dolg vlade pokojninskemu skladu, da dobimo dolgoročno pokojninsko politiko, ki bo omogočala generaciji, da iz nje računa in da se na ukrepi lahko pripravijo. Mi starejši upokojenci smo danes postavljeni le pred dejstvo in nimamo nobenih možnosti vplivati na rešitve, da se ohrani usklajevanje pokojnin v temeljnem pokojninskem zakonu in se ohrani razmerje med povprečno plačo delavcev in pokojninami. Zato se zavzemamo za pravično in enakovredno delitev bremen vseh državljanov - tudi politikov in poslancev. Šenčur, predsednik DU:Pavel Draksler, predsednik občnega zbora Franc Kern Upokojenci DU Predoslje, zbrani na občnem zboru društva, dne 21. aprila 1994 - protestiramo proti ukrepom vlade, ki zmanjšujejo pravice upokojencev, ki izvirajo iz našega minulega dela in dolgoletnega plačevanja prispevkov. Zavedamo se, da mora naše gospodarstvo oživeti in postati trden temelj naše družbe. Smo pa proti temu, da se kopja lomijo prav na tisti generaciji, kije ves čas svojega dela morala prispevati k vsemu, kar smo ustvarili Ni nam bilo lahko -vendar smo verovali v pošteno porazdelitev bremen. Nismo mi krivi, da se je zadnja leta število upokojencev povečalo za četrtino, da so se kupovala leta in se množile predčasne upokojitve. Razumeli smo predlog sprememb sistemskega pokojninskega zakona - vendar nov predlog pokojninskega zakona za slovenske upokojence ni sprejemljiv, ker razveljavlja naše pravice in si prisvaja tudi pokojninski sklad. S tem pa se realna vrednost pokojnin še zmanjšuje in siromasi gmotni položaj upokojencev. Zato predlagamo: 1. Da dobimo čimprej dolgoročno pokojninsko politiko, ki bo omogočala generaciji, da z njo računa in se na ukrepe lahko pripraiv. Mi smo danes postavljeni le pred dejstvo in nimamo velikih možnosti vplivanja na rešitve. 2. Da se iz pokojnin izločijo vse kratkoročne denarne pravice posameznih socialnih kategorij in vsa izplačila, ki niso redna pokojnina in varstveni dodatek (nadomestila za brezposelne...) 3. Da se čimprej odplača dolg vlade pokojninskemu skladu. 4. Da se ohrani usklajevanje pokojnin v temeljnem pokojninskem zakonu in se ohrani razmerje med povprečno plačo delavcev in pokojninami. Zato se zavzemamo za pravično in enakovredno delitev bremen vseh državljanov Slovenije. Predoslje, preedsednik DlhMarija Oblak, predsednik občnega zbora Franci Bajželj Stanarine za neprofitna stanovanja Lepo prosim, ne zamerite mi, če vas vprašam tole: Dozdeva se mi, da semv Gorenjskem glasu, prebral vest, da je vlada podražila cene stanarine za neprofitna stanovanja? Ker mi moj Gorenjski glas, na katerega sem naročen, odnesejo sosedje, J* preden dokraja preberem. Zato zdaj pač nisem v to prepričan, ali sem prebral vest v Gorenjskem glasu, ali v Slovencu, (Delu)? Ker pa je naše stanovanjsko podjetje Obrtnik, nam etažnim lastnikom stanovanj ta v 14 etažnih stolpnicah M Podlubniku, podražilo za 2,9 odstotka, tudi tozadevni prispevek, ki zadeva isti odlok vlade Pa mi menda, če smo etalm lastniki, nismo hkrati neprofitni' Zato sem sila ogorčen, odkod tisti odlok našemu SP? Ali četo izvršnemu svetu Občine? Saj vendar plačujemo davek, k°! etažni lastniki! Plačevali smo čez 15 let tudi prispevek 2° gradnjo atomskih zaklonišč, P" ni nikjer zaklonišč in ne rezervnega tako nam odtegnjenegt denarja na občini Vse, kar sem v času komunizma, ki je bil «> let, dobrega zasledil, je bilo to, da so nas znali motivirati l& samoprispevke. Da smo tako zgradili mrliške vežice, vrtet, kulturne domove, zadružne splošne objekte za krajane P° KS, občinah. Zato obsojam tw( kritike komunizma, ki jih (g°> enačijo s fašizmom. Saj i"? vendar vsaka ideja dobre "! slabe strani. Pa zato se borci NOV z borci proti komunizm* ne bodo zlahka spravili, W eden drugemu očitajo le slao* strani Kar pa ni pošteno modro za tako malo deW°> kakor je naša lepa Sloveniji Saj bodo postale razmere ntj-' nosne, če se ne najdejo poli&r modreci, ki bi znali malo resnic' vnesti v naš vsak dan, v parf' ment in medije? Sovraštvo, mf" nami, ki smo bili med vojff otroci, od leta 1941, ko so t>a\ boj proti nemškemu nacizmu * italjanskemu fašizmu, malo star ejši Slovenci, a na drugi stra" belogardisti, ki so bili boj Pr0[ komunizmu, ki ga je predstf jalo v NOV, le 11 odstop borcev, partizanov, je zdaj miselno. Vas" naročnik Jože Goreniska^Banfot OBRESTI za maj TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), K* V MAJU ZNAŠA 2,1% OBRESTNA MERA PRERAČUNANA. MESEČNA J-Kg^ KRAt SEcr> O. MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje 55% Rm Rm 50% Rm 50% Rm Rm+ 14% Rm+ 30% VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 6% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 6,5% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 1,16% 2,10% 1,05% 1,05% 3,24% 3,40% 2,61% 2,65% 2,69% 2,77% 2,81%' 14,48* 27,72* 13,09* n,09* 45,60* 66,04* 35,39* 36,03* 36,66* 37 94* 38>* VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 36,03* 36,66* nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6,5% 2,65% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 7% 2,69% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rra+ 7,5% 2,73% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,81% nad 24 mesecev Rm+ 9% 2,85% VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 7% 2,69% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+7,5% 2,73% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 8% 2,77% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 9% 2,85% nad 24 mesecev Rm + 10% 2,93% VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1,47% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1,58% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali Pr^ potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki o-Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razveza'1- 37,30* 38,58* 39,22* 36,66* 37,30* 37 94* 39^2* 40,50* 18,75* 20,20* red RADIO KRANJ, 97,3 GREMO V PRIMADONO ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER sreda, 11. maja, od 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA T. Vlado Kreslin - Satisfactlon 2- Avia bend - Pandorina skrinjica 3- Čudežna polja - Techno boom planet 4- Deja Mušič - Luna 5. Jan Plestenjak - Ne, ne, ne Novi predlog: Košir rap team - Včasih smučam hit JUJA LESTVICA 1 Marriah Carrv - VVithout you 2- Severina - Paloma 3- Hard - We'll vou be there J Cappella - Move on baby 5 FGTH - Two tribes Novi predlog: Melodie MC -1 wanna dance Kavbojke BLUE MOON Jeans cluba Petrič iz Kranja dobi Vesna Emeršič iz Dornave pri Ptuju; bon za 3.000 tolarjev bomo Poslali Karini Nagode na Jesenice; 2 P ZZI.n piva v PARIJI « slaščičarni POD JENKOVO LIPO v Cerkljah dobi Aleš Bojanič iz Kranja- VVEEKEND VSTOPNICO (za dve osebO, s konsumacijo 2000 SIT pa je sreča tokrat namenila Mojci Krisan iz Zirov in *JrŠki Lukman iz Kranja. GLASUJEM ZA: IjSSfc I MOJ NASLOV: KUPONE POŠUITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ Jutri na Alpskem večeru u^j JVJP/č - pevec narodnozabavne glasbe, med n lte0"i narodnozabavne glase na nemškem govor m območju znan kot "Oberkreiner A\fi". sre-*f Se Je v Mariboru, v Sloveniji in se z glasbo prvič Š0i5, • ko se Je šolal za tekstilnega tehnika. Vzporedno s to bjoje študiral solo vetje na Glasbeni šoli v Mariboru. Prvi Rtu .^^^ P° šoli Je dosegel na prireditvi Pokaži, kaj znaš zelo popularno skladbo Let's twist pr f - prva nagrada občinstva, nakar Je 20 let vsak dan j^Jesionalno prepeval in igral bobne po lokalih doma in v °PL V tem času Je veliko nastopal na televiziji in radiu ter Afq -^valih, na katerih so tudi nastopale svetovne zvezde, prj^tojerskem festivalu Vesela jesenje kar osemkrat dobil slon n(*grado občinstva in veliko teh melodij so dandanes že Qnsens/ct evergreenl V tem času Je osnoval svoj prvi QTrbel, s katerim je nastopal največ po Jadranu. Slavko 'Senifc1nV** televizijskih nastopov ga Je opazil Dahu Jr j r ^ Je všeč njegov žametni baritoi ^P°QbuV" n*=' 771X1 Je DU všeč njegov Zametni bariton, ga je V^evkrei Sodel°vanju. Od takrat Je bti. član svetovno slovitih tqJe noč r*eu ^"^^ 20 let. Z ansamblom Slavka Avseni-te9o enn+ °5Z 250 skladb in prejel zato 15 zlatih plošč, od fodeJo', tudi Platinasto. Pri vseh snemanjih Je tesno ^teU .z.VfUcom Avsenikom, ki Je z bratom Slavkom prtreoU)p °°erkreiner sounda" in brez katerega bi vse ^Je ob Vberkreinerjev ne bile to, kar so. Vilko Avsenik ^nosH ^'tetnem snemanju in Javnih nastopih odkril vse Ker /I V^^ega dela moberkreinerske" glasbe, i^sbo Y°"ati pel tako ročk, pop kot narodnozabavno e i al besedila in nasploh vseskozi dokazoval ^Jueč/p glasbeno širino. Je doma v svoji deželi prejel Mzoj^T^lTXJe ' estradno nagrado. lt*dateU t V7106^1 Records se prvič predstavlja kot pevec, TbJco c ekstopisec, aranžer, s svojim ansamblom. Aoserui?Wim Sam°stqjnim projektom nadaljuje po 20 letih ;errt ob™1- sedqj samostojno kariero na nemško govor-.^ann °m,ocJ" " tokrat kot pevec narodnozabavne in ^Ocantt kot 0rio(naJ Oberkreiner Alfi in njegovi TOREK, 10. maja 1994 ŽARKO PETAN - PRVI DIRIGENT RTV SLOVENIJA Žarka Petana poznamo Slovenci kot avtorja številnih aforizmov. S pomočjo le-teh bo potekal tudi pogovor v jutrišnji oddaji Glasba je življenje, kjer bo gost generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan. Petana poznamo tudi kot dobrega režiserja. Letos je v Mestnem gledališču ljubljanskem uspešno režiral Smrt trgovskega potnika. AFORIZMI NA GLASBENO TEMO IZPOD PERESA ŽARKA PETANA: Čimmanj posluha ima dirigent, tem daljšo palico potrebuje. Je že tako dandanes, da navadno igrajo na prvo violino ljudje brez posluha. Solisti dvigajo glas samo na dirigentov ukaz. Lahko je biti dirigent, če vsi trobijo v istir rog. Minulo soboto smo zaključili našo nagradno igro - "Kaj naj vam zavrtimo, da vas resnično razvedrimo?" Zadnja je bila izžrebana Breda Ivanovič z Jesenic, ki bo po pošti prejela stensko uro Emone Merkurja. Čestitamo! Poslušajte oddajo Glasba je življenje in vse boste izvedeli ob pravem času: jutri -v soboto, 7. maja - točno ob 13. uri na 96 MHz Radia Triglav! - ŠKODA Volksvvagen Group Dolga čupa,... ...fejst suh ded'c - to je loh sam Steven Tyier je napisala Boži (no, pozabila je napisat tisto o full velikih ustih). Temu se d rgač reče samozavesten odgovor, hmmm, v tem primeru kar na mestu, namreč tak pač je taglaven od Aerosmithov, zračnih kovačev, če citiram Romano. Zmota, namreč zadeva je taka. Ta tip, torej Steven, je sicer po starem fotru Slovenec (iz vasi Sorica nad Železniki, no to je tam, kjer Je bil rojen tudi un slikar Grohar) po prapra... pa izhaja iz Tirolske. Ja, njegovi predniki so se pisali Schmit ali po naše Šmld. No, in od Stevena foter, Joža mu Je bilo ime, je takoj po vojski delal v eni fabrkl v Celju, kjer delajo salotejpe, pisarniški material pa te zadeve (saj veste kateri, namreč ne smem napisat' Imena zaradi raklame pa to...). Leta '52 je pa ta foter imel ene probleme z državo in Je moral emigrirati in Je seveda s celo familijo šibal v Ameriko in spremenil priimek v Tyier. Tam je potem gor rasu ta Steven in oče mu Je dostikrat pripovedoval o Sloveniji, težkih povojnih časih, o mladnlsklh delovnih akcijah, o fabriki... Ta Steven Je potem ustanovil band z imenom Aerosmith, seveda v čast svojemu očetu, ki Je bil res pravi kerl'c. Ja, tako Je to Romana. Ker od tu naprej Aerosmithe že poznate, bomo kar žrebali. Tokrat Je žrebal nečak od bratranca v drugem kolenu od Stevenovega očeta, Danlel Šmld lz Železnikov. Segel Je v kup dopisnic ln si izbral Usto od Saše Ar h, Touth street 13a, 64260 B-Ice. Ha, punca oglas se v Aligator Music Shopu ln izberi. TOP 3 1. Vse živo od Nirvane 2. The Cross Of Changes - Enigma 3. Skozi leta - Avtomobili NOVOSTI HJa... tu je Avla Band - A hočeš me al' ne. pa "Zlata mandarina - najuspešnlce založbe Mandarina, Brendi Je svojo kaseto spravil celo na cedejko, tu pa je tudi soundtrack iz filma Philadelphia (sal veste, da le Bruce Springsteen za naslovni komad dobil oskarja). Kmalu pa bodo tudi karte za ljubljanski koncert Nicka Cavea. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 135: Hmmmm, Eurosong, torej iz katere države Izhaja zmagovalna pesem tokratnega izbora pesmi Evrovizije, ki Je bilgllhkar v Dubllnu? Lahko, a ne. Dopisnice se pričakujejo do srede, 11. maja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tako, zadnjič se je Aligator razturll z reklamo in Je zato en malček teksta izostalo ln ker sem pozabil, kaj Je to bilo, ga tudi danes ne bo (rima?), Katarina hvala za pozdrave iz Izole in škoda, k' se nismo videli, namreč Jaz sem bil v Ankaranu, kar pa se tiče Aerosmithov, karte so še na zalogi, ampak raje pohiti (baje. daje Aligator za 15 - 25 DEM cenejši kot turistični firmi na S in K ), Janez, kaj praviš, a bi Jest bil zalogaj za frizerja ali ne, enim so recimo všeč taki s čupo naprimer M., vsem Je pa valda všeč sonce,tudi Andreju, k'Je baje u vojski, al' pa dela u kasarni... Who knows.. pa čav Mercator Preskrba Tržič TEHNIČNA PRODAJALNA DETELJICA g 53-017 10.45 Tedenski izbor: Govorica živali, angleška oddaja; 4x4; Zivko Čingo - Rusomir Bogdanovs-ki: Zapuščanje Paskvelije, makedonska drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 17.40 Hitro je hitro, prehitro, dan prometne varnosti 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Ungo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Umori, ameriška nanizanka 14.45 Zgodbe iz školjke 15.45 Sedma steza 16.05 Gospodarska oddaja:; Made in Slovenia 16.45 Ljudje in zemlja 17.15 V avtobusu, angleška nanizanka 17.45 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 Tv dnevnik 20.10 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 20.55 Naš avto 21.00 Intervju 22.00 Po sledeh napredka 22.30 Videoš-pon 23.30 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Zlata nit, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 13.10 Ciklus filmov Catherine Deneuve: Besede in glasba, francoski barvni film 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Cena denarja 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.45 Poročila 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanie brez meja Mačka, nemška kriminalka 23.45 Cas v sliki 23.50 OBrekovanje, ameriška kriminalka 1.30 Poročila/ 1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Matere, ponovitev 16.00 Družina Merian 16.45 Človek -čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Cas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Petrova zabava 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Cas v sliki - večerni studio 22.30 Šport 22.50 Klub 2 0.15 Načrt Sahara, ekološka srhljivka, 3. del 1.50 Poročila/1000 mojstrovin CELOVEC Handll Bahnhofstr.20 Jel.0043-463-511566 PISARNIŠKA TEHNIKA lEKKOMUNIKACUt VA4A STROKOVNA TRGOVINA Z OSI (NIM SVI TOVAN JI M IN S f » V I S O 18.00 Iz sveta glasbe: Hajdi Korošec 19.00 Risanka 19.06 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Avkcija umetnin (TV prodaja v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 Koncert skupine Dreifuzz (1. del)20.00 Radioamaterji na terenu (2. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 14.50 TV koledar 15.00 Zlata nit, ponovitev nadaljevanke 15.30 Mak-tub - zakon puščave, ponovitev nadaljevanke 16.25 Chariev Var-rick, ameriki barvni film 18.20 Hči BreŽnjeva, ponovitev dokumentarnega filma 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Košarka: Finale DP, prenos 21.45 Maktub - zakon puščave, nadaljevanka 22.40 Od pola do pola, dokumentarna serija 23.30 Poirot, angleška nanizanka 0.25 Top DJ mao 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.40 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.40 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Brlog 17.30 V pasti, ponovitev ameriškega filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Ubij me še enkrat, ameriški barvni film 23.00 Akrobatsko smučanje: Freestvle Tignes 23.40 Poročila 0.00 Spot tedna 0.05 Na velikem platnu 0.20 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan optikum, ponovitev 10.30 Seelen-brau, avstrijski film 12.05 Modri Žirkač 12.15 Športna arena 13.00 as v sliki 13.30 Stan in Olio, risanka 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dežela gora 21.07 Pogledi od strani 21.15 VViesenthaler 21.50 Ambo terno. svet številk 21.55 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva: Kam s certifikati? (5. oddaja) 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali13.45 Osmrtnice 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice, šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 16. uri. 50 LET PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18. in 20. uri ZELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. urišKOFJA LOKA amer. avant. film KRIK STENE ob 20. uri Tudi letos bodo po zaključku šolskega leta Poletne počitnice - v Glasovih majicah Začelo se je. Odštevanje namreč: minulo nedeljo je izbruhnil najlepši mesec v letu, mimogrede bo junij in začetek poletja. In naslednje, prave, poletne šolske počitnice seveda/ Dotlej se bo treba še veliko učiti - toda v šolah se bodo poleg pouka dogajale tudi druge stvari mesec maj je namreč čas šolskih plesov, vključno z valetami, maturantskimi in absolventskimi slavju In šolskih izletov, piknikov, iurk kar tako, itd. O njih bomo kakšno vrstico zapisali tudi v Gorenjskem glasu - z Vašo pomočjo, če ste za to! Pošljite nam fotografijo z vaše iurke (šolskega izleta, zabave, plesa) in zraven kratek zapis, kaj je na sliki - ali pa v največ 20 vrsticah na kratko opišite, kaj se je ( ali pa se še bo) dogajalo. Po motnosti v "prostem spisu" opišite kakšen vesel dogodek, povezan z vašo šolsko iurko. Kajti smeha ni nikoli dovolj. In najvažnejše: za korajžne, ki nam boste pisali, smo pripravili Glasove poletne majice za lepše počitniške dni. Bolj natančno: vsakemu bomo poslali po dve majici, ker vemo, da ima vsak od Vas vsaj še nekoga, kateremu bi rad kaj podaril. Prva pisma smo le prejeli in avtorje boste prepoznali po Glasovih majicah. Zanje (in za ostale pogumne) bodo počitnice lepše! ŽIVILA ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo Naklo, p.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 v pritličju poslovno-stanovanjske hiše v Kamni Gorici ODDAJAMO V NAJEM poslovne prostore nekdanje prodajalne in sicer prodajni prostor v izmeri 37 m2, skladiščni prostor v izmeri 67 m2 in ostalo v izmeri 3 m2, za mesečno najemnino najmanj 8 DEM/ m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS. Najemna pogodba so sklenjena za nedoločen čas. Davek in funkcionalne stroške najema najemnik plača posebej. Pisne ponudbe bomo zbirali 5 dni po objavi tega oglasa, pri čemer bo imel prednost tisti ponudnik, ki bo prevzel obvezo do kasnejšega nakupa v najem vzetih prostorov in pripadajočega zemljišča. Dodatne informacije lahko dobite po tel. (064) 47-122, int. 240 ali osebno v splošnem področju podjetja v Naklem, Cesta na Okroglo 3. TRŽIČ, PREDILNIŠKA16. (podjetniški center BPT) TEL: 064/53 571 INT.: 386 SRA-35 foto bobnar TEKSTILINDUS EBAHJ Tekstilindus Kranj obvešča cenjene kupce, da ima zaradi ukinitve prodajalne na Prešernovi 1 v centru Kranja razprodajo tkanin s 50% popustom ter prodajo tkanin na kilogram. Prodajalna Je odprta od: k ponedeljka do petka od 8h - 19h, ob sobotah od 8h - SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet razpisuje JAVNO DRAŽBO raznih rabljenih osnovnih sredstev - LADA-Karavan - tiskarski in fotokopirni stroji - pisalni in računski stroji - razno pisarniško pohištvo - telefonske garniture ICTA in ISICOM - stropne luči - razni drugi predmeti SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO raznih najdenih predmetov: - kolesa - kolesa z motorjem - razni nakit - razni drugi predmeti Javna dražba bo v soboto, 7. maja 1994, ob 8.30 uri za avtomobil ter tiskarske in fotokopirne stroje, za vse ostale predmete pa ob 9.00 uri za upravno zgradbo Občine Kranj -Slovenski trg 1. Interesenti si predmete, ki bodo na javni dražbi lahko ogledajo pol ure pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe s tem, da je za sodelovanje pri prodaji avtomobila ter tiskarskih in fotokopirnih strojev, potrebno pred začetkom dražbe (ob 8.25) vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Stroške prepisa in prometni davek za avtomobil plača kupec. SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 33 razpisuje prosta delovna mesta naslednjih učiteljev: MATEMATIKA (2) - za določen čas s polnim delovnim časom in - za določen čas s skrajšanim delovnim časom; SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (1) - za določen čas s skrajšanim delovnim časom ŠPORTNA VZGOJA (1) - za določen čas s skrajšanim delovnim časom UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJI - za nedoločen čas s polnim delovnim časom (9) in za - določen čas s polnim delovnim časom (2) UČITEU PRAKTIČNEGA POUKA V PLETILSTVU (1) - za določen čas s polnim delovnim časom Razpis je objavljen za 15 dni. Nastop dela je za vsa raZP'*f:^ mesta 1. 9. 1994. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju P*®0!* sprejema tajništvo šole 15 dni od objave. Kandidatom nudilo tudi dodatne informacije. NAGRADNA KRIŽANKA TOKRAT KAR 22 NAGRAD Letošnji Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in kamna MINFOS v Tržiču 14. in 15. maja bodo že dvaindvajsetič, zato smo skupaj z organizatorji za današnjo križanko pripravili 22 nagrad: 10 družinskih vstopnic in 12 vstopnic za 1 osebo za ogled prireditve v šoli Bistrica na Deteljici pri Tržiču. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 12. maja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TO Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 11. maja 1994. Te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu z eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju._ Prva nagrada Mariji iz Zasipa Včeraj je imela štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki vsak četrtek ob 8. uri opravi javna žrebanja prispelih rešitev Glasovih nagradnih križank, zelo veliko dela. Najprej je opravila žreb rešitev križanke iz priloge "Od Rateč do Rodin", ki je izšla 26. aprila, pokrovitelj križanke je bil HOTEL KOTNIK- restavracija, taverna, pizzeria Pino, terasa, mini shop - z Borovške 75 iz Kranjske Gore. Žrebala je 7-letna Kaja Dolinar in srečo razdelila po vsej Gorenjski-1. Marija ŠIMNIC, Stagne 2 - Zasip pri Bledu (prejme vrednostno oismo Hotela Kotnik za znesek 15.000 SIT!); 2-Ankica FILIPI C, Žirovnica 80/a (prejemnica vrednostnega pisma Hotela Komik za 10.000 SIT); 3. Trne TOM AN, UL XXXI .divizije Va, Kranj (vrednostno pismo Hotela Komika za 5.000 SIT); 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT. Ljudmila ZNIDERCIC, Tavčarjeva l/a, Jesenice, Zvone GANTAR, Šolska 4/a, Kranj in Veronika KOTNIK, Posavec 9. Vseh rešitev v bobnu je bdo 1307, med njimi stroga komisija ni našla nobene nepravilne. Rešitev (Doslovno vodilo Hotela KOTNIK iz Kranjske Gore) Je bila: NAS GOST IMA VEDNO PRAV Tini, Roku in Andreju po SMO SIT Potem ko je komisija včeraj pregledala in preštela vse rešitve nagradne križanke Hotela Kotnik, je opravila še eno žrebanje -nagradne križanke EGP •embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke. To je bila praznična križanka v Panorami, ki je izšla pred prvomajskimi prazniki - srečo je delila Kaja Dolinar in izžrebala: L 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejmejo Tina ZUPAN, Golniška 99, Kranj; Rok VEHOVEC, Pipanova 76, Šenčur in Andrej J EN KO LE, Zasavska 8, Kranj. Ostalih 7 nagrad (Glasove poletne bombažne majice) pa bodo do poŠti prejeli: Anton SEDEJ, Racovnik 48, Železniki; Ivanka ŽABERL, Kamna Gorica 103; Stanka ZUPAN, Smledniška 1, Kranj; Zlatko BOGATAJ, Vrhnje 16, Radovljica; Monika JENKOLE, Kovorska 55, Tržič; Jožica DRAKSLER, Golnik163; Marija POZN1K, Bokalova 3, Jesenice. Rešitev praznične križanke, ki smo jo pripravili v sodelovanju s fodjetjem EGP iz Škofje Loke, je bila očitno kar zapletena, sajje ilo v bobnu precej nepravilno izpolnjenih kuponov - geslo EGP je: ZA VASE IZDELKE EGP KARTONSKA EMBALAŽA. Komisija je naštela vsega 972 rešitev. J? KRISTA FANEDL GLAVNA ŽILA RUSKA REKA NIKELJ HOMERJEV EP RIBJE JAJČECE 26 KONEC POLOTOKA 29 0 o PERZIJSKI DUH ZLA GRŠKA ČRKA > TEŽAVA PRI GOVORU UPAD MORSKE GLADINE FR. FIZIK DOMINIOUE FRANCOIS REŽISER KUROSAVA LATINSKI PESNIK AVT0M0B. DOLINA VŠVl MCI 24 PEVKA KOVAČIČ AMERIŠKA KUKAVICA PEROCI 22 KURIR RIMSKI POZDRAV 14 1 2 3 4 8 e 7 8 9 10 11 12 13 14 18 18 17 18 18 20 21 22 23 24 U 28 TI U M lir M * 38 M vt 38* 14.IN15, MAJA V TRŽI GERM. PLEME 36 TELOVADNI ELEMENT 34 BULA M&OOUA, NAPEV Mu {GORENJSKI I GLAS HRV. PRIPOVEDNIK PETAR 20 KNJIŽNI SEZNAM NAPAK 13 W DUŠA POČKAJ SPOLNO ZADOVOLJEVANJE 12 32 GL MESTO AMENOF1SA INDUSTR. RASTLINA 37 ČLOVEŠKI ČUT 31 AFRIŠKI VELETOK GAJ GRŠKI FILOZOFI MLAJŠI ODDELEK TERCIARA RADU ORGAN VOA NEMŠKI FILOZOF PAUL OGLJIKOVODIK V KATRANU 27 15 SL GLASB. SEPE 16 28 IME VEČ DENARNIH ENOT UMNA MENA ANTON TRŠAR VZKUKNA BIKOBORBI 19 LUKNJICA V KOZI PRAVILNO, POŠTENO fTUJKAl OUVER GLAPKOV ŠPORTNI 23 25 30 33 RUTENU NEGATIVNI ONI 17 10 MESTO NA JV FRANCUE PESNIC* SEltfL 18 ■ssf 0 7^47 17 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MJjJ %Jfjr\ MED GORENJCI PO GORENJSKI ALI POLKOVNICA MOJCA ALI NEUSMILJENI TONE Najlepša polkovnlca slovenske vojske. Vitek stas ln strumen nastop, krasna uniforma in polkovniški našitki. To je Mojca Robas, Gorenjka, okras naše slavne vojske! Kranj čanka je aprila postala pomočnica načelnika štaba TO Slovenije! Njeno področje: motivacija in informiranje. Ni nobenega dvoma, da bo njena okolica (štab) motivirana. Kdor pa je moti-viran, premaga vsakega sovražnika. Pa naj bo notranji ali zunanji. Mojca je sicer doma na Planini in dodajamo še eno zanimivo podrobnost: R---——- NJEN OČE, JANEZ "5kLi JE JR ROBAS PA POUČEVAL TELESNO VZGOJO! Glasujte S^KLONE in POČEPE SAMEGA MINISTRA JELKA eSUNA, ko JE TA §E DRGNIL ŠOLSKE KLOPI. PROFE- torej za super-polkov-nico naše vojske! In ne pozabite, da gre za našo kandidatko za GORENJKO MESECA! Včasih so rekli otrokom, če so dvignili roko nad mater ali očeta: "Roka se mu bo posušila!" Ko smo zadnjič videli podjetnika, prostovoljca slo-venske vojske, Gorenjca Toneta Omerzefa. se mu nobena roka ni posušila. Pa je udaril samega soimenjaka, poslanca Toneta Anderliča. Gorenjski Tone na Dolenjca Toneta - pa je obležal (Dolenjec, ne Gorenjec). Pa kandidatura ne pomeni, da podpiramo "besedovanje s pestmi". V naši rubriki pač nastopajo tisti, ki opozorijo nase. Tako - in tudi drugače. Neusmiljeni Tone Je postal medijska zvezda, eden najbolj znanih Gorenjcev. Bo postal še GORENJEC MESECA? Odvisno od vaših glasov! Zdr&vka Golob, Llkozarjeva 25, Kranj; Cvetka gtzjc 2, Kranjska Gora; Rezka Domig, Kočna Bergant, Trg svobode 25, Tržič; Sandi Horvat, 11, Poljane; Ksenja Renko, Cesta 1. maja 61, pod srečno zvezdo... <€<€<€«€ ^4; Na slovenski in gorenjski politični sceni mrtvilo. Začasno? Ne vemo. Kaj komu kažejo zvezde, to je zdaj vprašanje. Mi smo se potrudili in v znamenju bolj ali manj srečnih zvezd opozorili na dve POSEBNOSTI. Če je koga, potem je župana Radovljice inž. VLADIMIRJA CERNE-TA težko ujeti ob "režimski zvezdi". Pa se nam je le posrečilo najti "corpus delicti" iz naše zgodovine in lahko pripomnimo, da je bila pod zvezdo rojena Še ena pomembna osebnost gorenjske politike. Druge zvezdice pa so doma v Kranju. Pozorni boste takoj ugotovili "napakico" s kranjske občinske stavbe. Nekdo se je grobo pohecal in malce "na glavo obrnil" tri zvezdice iz našega grba. Namesto dve spodaj in ena zgoraj - ravno obratno. Mi pa vse vidimo in lahko mirno rečemo: za vse direndaje v tej stavbi so tako ali tako krive - zvezde, zvezdice... No, vsaj kranjski orel lepo in mirno čaka na nove stanovalce te hiše. £E/ST SOŠOLKA IN FEJST SOŠOLEC! ZSK Pa smo prebili led! Saj je pomlad in maj in mesec mladosti in ljubezni in lepote in... Mladost je prava, vedno neugnana! Akcija, kjer vas prosimo za sodelovanje in pomoč, je že obrodila sad. Oglasili so se nam iz osmega razreda osnovne šole Ivan Grohar iz škofje Loke in predlagali BOJANO KALAN, njihovo sošolko. To Je naša prva kandidatka za fejst sošolko", iskali ?a jih bomo še ves maj in junij! brej "za pokušino" predstavljamo BOJANO in vas seveda vabimo, da predlagate svoje sošolke. Sedmi, osmi razred osnovne in vsi razredi srednjih šol - na plan s fejst puncami. In fanti, sošolci, jasno! Mi pa za prihodnji teden obljubljamo predstavitev GLAVNE NAGRADE za tisti razred, kater- ega predlog bo na tekmovanju naletel na največ "pozitivnih valov". Zabavno bo in veselo. NAGRADA JE LAHKO TUDI VAŠA. Še enkrat torej: imate v razredu lepe punce? IMATE! Imate simpatične sošolce? IMATE! Predlagajte nam torej, se podpišite na dopisnico ali pošljite predlog v pismu! čakamo na nove kandidate, BOJANA KALAN iz Poaiubnika pa je za zdaj res vredna občudovanja! "Ta prva" v naši akciji je predstavljena na fotografiji Gorazaa šinika. NAŠ RAZRED PREDLAGA ZA NATEČAJ " FEJST SOŠOLKA - SOŠOLEC"________________— iz NAŠA ŠOLA JE______________--------------- Na dopisnici se podpišite vsi, ki želite, da vaša sošolka alt sošolec zmagata! EJGA SPRAŠUJE,PRISLUŠKUJE, ZALEZUJE... Tržičani so bratje s prebivalci iz sosednjih Borovelj. Podpisana listina dveh mest je pri nekaterih iz Tržiča povzročila upanje, da bo v trgovinah na senčni strani zdaj kak popust. Ampak to niso taki bratje... FPi/rftl Bralec Franc Taučar iz Goric nas opozarja nezaslišan škandal: V Goricah za novo občino ni bil le en (1) krajan, kot smo poročali, ampak dva (2). Na zboru krajanov jih je bilo sicer 17 od 433... Hvala vam^FVanc in srečno v novi občini (če bo). )091ift.\ Branka Grimsa v zadnjem času vidimo neprestrano za Janezom Janšo. Pa ni postal naš Branko "boduguard", le hrbet ščiti svojemu predsedniku. Na kranjski občini nismo preverjali, koliko dopusta je moral že porabiti zaradi teh zadolžitev. )j>9L9f$ V Kranjski Gori irnajo "žive" junake iz Kekca (Be-danca, Pehto), ki nastopajo za otroke. Slišali smo za pobudo, da bi za odrasle pripravili poseben nastop, ki bi prikazoval življenje in delo velikega gobarja iz Gozd Martuljka. Le igralca takih repertoarnih in siceršnjih razsežnosti še nimajo. FPf/fgl Janez Kocjančič iz Združene liste je na kranjskem radiu dejal da je pravzaprav čistokrven Gorenjec. Polovica Gorenjcev seje ob tem - poicrižala. ~ EJG. MUH 'EJGA STUDIO ZA NEGO ) V NEDELJO SE ZAČENJA DIRKA "PO SLOVENIJI" GARANJE OD PRVE DO ZADNJE ETAPE Letošnja kolesarska dirka "Po Sloveniji" bo uvod v vrsto kolesarskih tekmovanj v letošnjem letu pri nas - Tudi za Giro že pripravljeni. Kranj, 5. maja - "Letošnja dirka po Sloveniji bo zelo naporna. Ker pa bo odprtega značaja, bo za vse kolesarje veljalo isto - dirkati bo treba od starta do cilja," je Pred začetkom letošnje, sedaj že 2. dirke "Po Sloveniji" povedal trener Savskih kolesarjev Marko Polanec Z uvodom v Krškem se bo v nedeljo začela letošnja kolesarska dirka po Sloveniji. Tokrat bosta le dve etapi segli na Gorenjsko, kolesarji pa se bodo Gorenjski prvič približali že v ponedeljek na prvi etapi, katere cilj bo v Kamniku. Drugo etapo bodo tekmovalci vozili od Otočca do Hrastnika, tretjo pa do Sv. Jurija. Za ljubitelje kolesarstva na Gorenjskem bo najbolj zanimiva četrta etapa. Potekala bo od Grosupljega do Ljubljane orek Kranja, Krope, Jammka, Škofje Loke, Gorenje vasi, Kladja in Cerkna do Idrije. Ta etapa, ki jo bodo kolesarji prevozili v sredo, 11. maja, bo dolga kar 157 kilometrov. Sledila ji bo peta etapa, krožna dirka po okolici Novega mesta, v 6. etapi se bodo kolesarji podali od Ajdovščine, v sedmi etapi bo kriterij v Novi Gorici, zanimiv pa bo tudi vzpon kolesarjev na Vršič v osmi etapi. Letošnja dirka po Sloveniji se bo končala s krožno dirko v Orehovici, 15. maja. Dirka je zvezdastega tipa, saj se tekmovalci vsak dan po zaključeni vožnji vračajo v Krško (Otočec), le 13. maja bodo ostali v Novi Gorici. Sicer pa se je za dirko Temperatura pred Gir-om se dviguje - Minulo sredo zvečer se je s kulturno medijskim spektaklom v dvorani na Planini v Kranju, ki ga je avtor Matjai Berger poimenoval "Nomadi iivljenja", začel uvod v letošnjo največjo športno prireditev v Sloveniji, Giro d'Italia. Številni gledalci v dvorani in pred TV sprejemniki so bili navdušeni nad vrhunsko izvedbo "Oddelka za spektakelske umetnosti 1917" iz Novega mesta, kot je povedal predsednik etapnega odbora Jelko Kacin, pa se je s to prireditvijo v Sloveniji začela dvigovati temperatura pred letošnjim Girom, ki bo po 23 letih spet potekal tudi po Sloveniji. "Ker bo Giro prav na začetku turistične sezone, je to najboljša reklama, ki bi si jo lahko izmislili Prepričan sem, da bo ob trasi vse polno gledalcev in da bo to prispevalo k razvoju in popularnosti kolesarskega športa," je dejal Jelko Kacin ob slovesnosti na Planini. Še prej pa so v hotelu Creina v Kranju člani etapnega odbora podpisali sponzorski pogodbi s Cestnim podjetjem Primorje in Industrijo usnja Vrhnika na tiskovni konferenci pa so predstavili tudi publikacijo Giro v Sloveniji • V.Stanovnik ITRELSTVO LOKOSTRELCIV ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 5. maja - V soboto, 7. maja 1994, se v Škofji Loki obeta zanimivo tekmovanje v lokostrelstvu. Sekcija za to zanimivo športno zvrst pri Partizanu Škofja Loka bo na nogometnem igrišču bivše vojašnice Jožeta Gregorčiča pripravila uvodno letošnjo tekmo za slovenski pokal na prostem. Ločani so bili organizatorji tudi uvodne zimske tekme, ki je bila meseca novembra v Športni dvorani na Podnu. Tekmovalci, pričakujejo jih okoli 100 iz vseh slovenskih klubov, se bodo pomerili v vseh kategorijah, v vseh treh slogih (instinktivno, prosto in compauond ali po naše, loka na škripce). Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, tekmovali pa bodo z razdalj 60, 50 in 40 metrov v tako imenovani disciplini 900 krogov. Za letošnje tekmovanje za slovenski pokal šteje devet preizkušenj. Najboljšim iz drugih slovenskih klubov se bosta v boju za najvišja mesta pridružila tudi najboljša domača lokostrelca Lojze Mrak in Vlado Justin. • Dare Rupar VABILA, PRIREDITVE Rokometni spored - V II. državni ligi za ženske - zahod ekipa Lokastara gostuje v Zagorju, Sava Kranj pri Mlinotestu B v Ajdovščini. Planina Kranj pri Olimpiji, Kranj B pa doma gosti Izolo. V III. državni ligi za moške pa so pari: Sava Kranj -Radovljica Š. Bled, Prule - Dom Žabnica, Pegaz Jezersko -Herbahfe Storžič (vse tekme so v soboto ob 18. uri), ter Šešir B in Gorjanc. Ekipa Besnica B je prosta. Redna kola igrajo tudi kadeti in starejše deklice. • VS. Pokal Kranja v kegljanju - Od danes do nedelje se obeta v Kranju zanimiva kegljaška prireditev. Za pokal Kranja bodo nastopili vsi najboljši kegljači Slovenije, člani državne reprezentance, državni prvaki in gostje iz Hrvaške. • T. Česen Otroški teniški turnirji - Teniški center Bombač. Bagola in tenis center College Iztok Bombač organizirata serijo otroških teniških turnirjev do 10 in do 14 let za pokal Marketing. Prvi turnir do 10 let bo 14. maja, prvi turnir do 14 let pa 28. maja na teniških igriščih centra na Slovenčevi ulici 19. Informacije dobite po telefonu (061) 214-172 ali (061) 1685-142. • VS. Celoletna teniška šola v Kranju - Teniški klub Kranj vabi v svoje vrste otroke stare od 6 do 9 let, ki imajo veselje do tenisa. Prijave sprejemajo do 10. maja v klubskem prostoru na novih teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja. Tam dobite tudi podrobnejše informacije. • V.S. Teniški tečaji - Teniška šola Iztok Bombač v večernem času organizira teniške tečaje za odrasle. Začetek prvega tečaja je 16. maja, tečaji pa bodo potekali na Slovenčevi 19 v Ljubljani. Informacije po telefonu (061) 214-172. • VS. prijavilo šestnajst tujih in pet domačih ekip. Poleg ekipe reprezentance bodo od domačih vozile še štiri klubske ekipe: Rog, Krkam Savaprojekt iz Krškega in Sava iz Kranja. Med Savčani je član reprezentance Borut Rovšček, poleg njega pa bodo za reprezentanco vozili še: Sandi Papež, Gorazd Šangelj, Boris Premužič, Andrej Hauptman in Igor Kranjec. Za ekipo Save pa bodo vozili: Iztok Melanšek, Jure Robič, Franci Pilar, Tadej Križnar, Igor Bertoncelj in Bojan Ziherl. "Za dirko smo se pripravljali podobno kot vsako leto. Zavedamo se, da je konkurenca, gleda na prijavljene ekipe, zelo močna. Zato mislim, da je o rezultatih naše ekipe težko govoriti, nerealno pa bi bilo pričakovati uvrstitve na najboljša mesta. Od fantov bom zahteval, da bodo pokazali, kar znajo," je v zadnjih dneh priprav na dirko povedal Mark° Polanec, trener kolesarjev Save: "Pričakujem, da bo zlasti naporna krožna dirka v Ajdovščini, saj pri nas že dolgo ni bilo take. Na njej bodo uspeli le najboljši, najbolje pripravljeni kolesarji. Sicer pa bo bo vsa dirka dosti naporna, saj «e bomo, razen enega dne, vedno z avtomobili vračali na izhodišče." Nagradni sklad letošnje dirke "Po Sloveniji" je 40 tisoč mark. dirka pa bo hkrati lep uvod v pričakovanje Gira d Italia. ' V.Stanovnik VETERANI KOLESARIJO BRANE DEŽMAN ZMAGUJE Kranj, 6. maja -Slovenski kolesarji veterani vztrajno dirkajo-Zadnja večja preizkušnja je bila dirka pod Urhom v Ljubljani; Veterani so bili razdeljeni v pet starostnih skupin, najbolj prepričljivo zmago pa je dosegel Brane Dežman z Bele pn Preddvoru, ki je pod sponzorstvom Zavarovalne družbe Adriatic zmagal v skupini C in dosegel tretji najboljši čas med veterani nasploh. • J.K. Domžale, 3. maja - Čeprav v Domžalah V. Slovenian open P°. ^ že vse od prejšnje sobote, ko so se začele kvalifikacije za g*0'^ turnir,je bilo v teniškem centru Ten - ten najbolj slovesno v_ tor popoldne, ko je tenisače, organizatorje, sponzorje in ljub u J tenisa, ki so se zbrali v Domžalah pozdravil predsedik or8a"/0a cijskega odbora in generalni direktor Revoza Bernard Caursat \ sliki). Že pred uradno otvoritvijo turnirja sta iz nadaljnjih p j | izpadla Blaž Trupej (v ponedeljek ga je premagal Romun Voln in naš glavni adut Iztok Božič, ki ga je pramagal prvi nos Maročan El Avnaoui z rezultatom 6:2 in 6:4. Naša dva tenisa ca se nato v sredo popoldne pomerilla še s Francozema Delan ^ Fleurian v igri dvojic in izgubila z rezultatom 6:1, 6:3. Danf na turnirju igrajo zadnja srečanja četrtine finala, polfinala boo ^ sporedu jutri, finalni obračun pa bo v nedeljo ob 15. un y# glavnem igrišču teniškega centra Ten - ten v Domžalah. Stanovnik, slika: G. Šinik IONET ODIGRALI POKALNE TEKME wC Kranj, 6. maja - Med prazniki so bile odigrane 1 ffl0gjC šestnajstine finala nogometnega pokala Slovenije za onm ^ Gorenjske. Doseženi so bili naslednji izidi: Šenčur : Jelovica ^ , Lesce Stix : Jesenice 2:1, zlarica : Triglav Creina 0 : 2, A»P . 0) Visoko 0 :1, Železniki: Podgorje 3 :1, Sportplan : Podbrezje • Top Trade Reteče : Trboje 5 : 6 (po streljanju enajstmetrovk Hrastje : Sportina Bled 0 : 1. • R. Gros BODO ŽIVILA ZAUSTAVILA GORICO Kranj, 6. maja -V nedeljo bo v Kranju spet eden od d^a^e0 prve slovenske nogometne lige. Ob 16.30 bo na & stadionu zanimiva nogometna tekma med Živili iz Naiu»» | y Hitom iz Nove Gorice. Gorica se je z dobrimi točk, spomladanskem delu lige povzpela na 5. mesto in irnajLraiav Naklanci pa so osma s točko manj. Vendar bi kljub temu m ^0 nedeljo Živila v popolni postavi zmagati in osvoji -c pomembni točki v boju za sredino lestvice. Do konca ^^je vključno z nedeljskim še šest kol. V drugi državni »gi ■ .tfans Triglav Creina že jutri ob 16.30 pri Beltransu v Veržeju. »c. je med boljšimi moštvi lige, Kranjčanom pa še n.aPJeJ p rCjeČin nogami. V tretji ligi potujejo Visočani, zaradi dve."b|jeni * kartonov na zadnji tekmi, potujejo v nedeljo hudo osia j^^ % Brda. Jelovica pa bo jutri ob 16.30 igrala doma s iaoo ligami bodo konec tedna nadaljevali tudi mladinci V™ ,430in Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa bodo igrali jutri 00 ' \,o 16.30 v Kranju s Kovinarjem. V območni mladinski "^.r,jern, Domel Železniki igral v soboto ob 16.30 doma s 1* ^0 Zarkapa bo v nedeljo ob 12.30 igrala v Medvodan Medvode. • J.Košnjek POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Devizni tečaji . Srednji tečaj Banke Slovenije z dne 4. maja 1994 znaša 79.10 SIl kar je 0.10 stotinov več kot pretekli teden. V menjalnicah P" ne lahko marko prodali po ceni do 78.70 SIT, kupili pa le °d 78.80 SIT. Kot vidimo, je prodajni tečaj v zasebnih in tudi ^katerih bančnih menjalnicah nitji, kot je uradni srednji tečaj fl* Podobno velja tudi za avstrijski šiling, saj je uradni srednji j*«; U.24' SIT, kupimo pa ga lahko ie za 11,19 SIT. tlakujemo, da se bo do sredine meseca razlika med srednjim tečajem BS in menjalniškim tečajem povečevala, ob Plačah — pa izenačila. Taki tečaji so posledica večje ponudbe kot je povpraševanje po njih. Od ostalih valut je bilo v Poteklem tednu najbolj zanimivo gibanje tečaja dolarja, gegova vrednost je prejšnji teden začela strmo padati in je Pwel do vrednosti 1.61 DEM za en USD, nakar je v sredo nJegova, po intervenciji evropskih bank, predvsem Bundes-1anke narasla na vrednost 1.64 DEM. V naših menjalnicah fhb> dolar prodate po 130,00 SIT, kupite pa po 131,00 SIT. "Pijanska lira se je pretekli teden malenkost znižala, vendar se ]t to na menjalniških tečajih le malenkosmo poznalo, saj Poznavalci liri dolgoročno obetajo rast vrednosti. Opozorimo W tudi na hrvaško valuto. Hrvaška vlada je sporočila, da l°do za dan driavnosti 30. maja uvedli novo hrvaško valuto °- vrednost pa bodo določili tako, da bodo zbrisali tri Ivo J. VVUfan Direktor menjalnice VVUfan niue_ gnusova razstava Prenovimo dom Ljujjr^an.a " Center za dom, ustvarjalnost in svetovanje Domus iz Ljubr^ ^e vCeraJ' v četrtek, v prostorih na Slovenski cesti 17 v iiovjj'311' oaPrl svetovalno-informativno razstavo z naslovom Pre-in J~\0 dom. Razstava je namenjena vsem, ki so se odločili prenoviti dvana'eP.*au' svoje bivalne prostore. Strokovnjaki in mojstri iz Ke£2?J,n slovenskih podjetij, med drugim tudi iz tržiškega prej j 1Cafstva Golob, bodo "domačim mojstrom" svetovali in sten i 1 razu£ne suhomontažne sisteme, materiale za obdelavo prjpJ1 tal. zaSčitne in okrasne premaze, pomožne materiale, orodje in !0. jT^o^ke za montažo. Razstave bo odprta vse delovne dni (med Pfedct ter med I**- in 19. uro) do srede, 11. maja. Zadnji dan se bo uslavil0 tudi Keramičarstvo Golob. • CZ. Ujetništvo in management v športu BORZNI KOMENTAR Če pregledamo dogajanje na trgu vrednostnih papirjev v tem tednu, lahko ugotovimo, da je po korekciji tečajev navzdol, prišlo do umiritve trga in da kakšnih večjih pretresov ni bilo zaznati. Na obzorju je v torek sicer bil rahel pretres, a le za kratek čas in hujših posledic na nivojih delnic ni pustil. Gre ponovno za delnico delniške družbe Dadas, ki je v četrtek, 28. aprila 1994, objavila v sredstvih javnega obveščanja otvoritveno bilanco na dan 1. 1. 1994, ki so jo potrdili revizorij Ljubljanska borza pa je nato v torek, 3. maja, objavila v sporočilu za javnost, da pri objavi ne gre za poročilo o pregledu finančnega stanja družbe in poslovnega izida za leto 1993, ampak za revidirano otvoritveno bilanco na dan 1. 1. 1994 usklajeno z računovodskimi standardi. Ker si je večina investitorjev razlagala to objavo po svoje, je tečaj te delnice zanihal z nivojev okoli 287.000 SIT na 272.000 SIT za delnico, vendar je že zaključni tretji krog trgovanja na flooru prinesel umiritev in nato celo ponovno rast tja do 278.000 SIT za delnico. Začasno je bilo zadržano tudi trgovanje z delnico Salusa, ki pa se je sprostilo z objavo dne 5. maja 1994, tako da je tečaj te delnice poskočil iz novija 18.510 SIT na 19.500 tolarjev za delnico in zabeležil 5-oastotno porast. Poleg Dadasa in Salusa sta porast beležili v tem tednu tudi obe delnici SKB banke, medtem ko pa za Probanko velja nihanje tečajev okoli nivoja 23.500 in 23.900 in psihološke meje 24.000 vsaj za enkrat ne more preseči. Za tečaje ostalih delnic lahko ugotovimo, da se držijo na že doseženih nivojih, z manjšimi dnevnimi korekcijami navzgor ali navzdol. Tako se delnica KBTP drži na nivojih okoli 49.500, Nika na nivojih okoli 14.000 SIT za delnico, Finmedia, MKZ, TCTR in UBKP pa so rahlo zanihale navzdol. Na segmentu obveznic nič novega bi lahko na kratko komentirali tečaje, saj so na teh nivojih vkopani že lep čas in tudi bistvenih sprememb ob nespremenjeni ponudbi novih vrednostnih papirjev, ni pričakovati. Rast drobnoprodajnih cen v mesecu aprilu je znašala visokih 2,1 %, tako da revalorizacijski faktor za maj v višini 2,1 % lahko predstavlja zadosten razog za selitev kapital iz obveznic, ki so vezane predvsem na rast tečaja DEM Banke Slovenije, v tolarske naložbe, med katerimi so pravgotovo najbolj privlačne delnice, zato je možno pričakovati rahlo znižanje tečajev. • Borzni posrednik: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUMVRODMNI NMCUFNVnODAlM I NAKlTOVmOOAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 loo m. 11,13 11,09 11,11 11,26 11,21 11,11 A BANKA (TrHd, Jesenka) 7t,H 79,05 11,15 11.22 AVAL Bled, Kranjska gora 78.60 78,90 11.14 11.22 COFU, Kranj 78.80 79.00 11.11 11,25 CREDfTANSTALT N.banka Lj nI podatkov ER0S(8tMl Mayr), Kranj 78.6« 79,00 11.18 11.23 F-AIR Trtic (Detei|tca) 78,65 78,90 11.13 11,20 GEOSS Medvode 78,60 78,90 HRANILNICA ION, d.d.Kran| 78,60 78,99 HtDA-trtnk* LJubljana 78,70 79,00 HIPOTEKAMA BANKA, Jesenka ni podatkov INVEST Škofja Loka 78.70 79.25 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78.10 79,39 LEMA, Kranj 78.70 79.10 IIERKUR-Žei. postaja Kranj 78,50 79,15 MtkEL StraHttfl 78.60 79,05 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77,40 78.90 SHP-Stov. hran. ki po*. Kranj 78,65 78,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,50 79.15 SLOGA Kranj 78.55 79,00 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 78,10 - SLOVENJATURST Jesenice 78,60 79,00 ŠUM Kranj 78.60 78,90 11,12 11.24 10.88 11,28 11.12 11.22 11,05 11.30 11,11 11,20 10.84 11.19 11.13 11.19 11,05 11.30 11,00 11,25 10,88 -11,11 11,20 11,13 11,20 TALON Žs). postaja Trata, šk. Loka 78,65 78.95 11.15 11.20 TALON Zg. Bitnje 78.65 78,95 11,15 11.20 UKBŠkLoka 78.40 79.40 11.10 11,28 \MLFAN Kranj 78,65 78,90 11,14 11,21 \MLFAN Radovrjtea, Grs|ski dvor 78,60 78,95 11.13 11.28 POVPREČNI TEČAJ 78.52 79,02 11.09 11.23 Pri šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provinje. I 8.11 8,2* 8.10 8,25 8,20 8.36 8.15 8,30 8,20 8,28 8.15 8,25 8.16 8,28 8.12 8.22 8.12 8.30 8.00 8,36 8.15 8,30 8,05 8,33 8,18 8,36 7.94 8.24 8.20 8.25 8,05 8.33 8.10 8,38 8,00 -8,10 8.24 8,15 8,25 8.05 8.35 8,05 8,35 6.10 8.29 8,15 8,30 8.15 8.25 8.13 8,29 Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev rjeđa na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA VfILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 G^uMj»na - Podjetje za usposabljanje in izobraževanje podjetnikov College je kot letošnjo novost v svojem S. _ izobraževalnem 'Sramu pripravila serijo seminarjev na temo Podjetništvo in *J8ement v športu. Seminarji so namenjeni športnim delavcem v I1"! managerjem in podjetnikom, športnim strokovnjakom in JelJem - sponzorjem. Na uvodnem seminarju, ki bo 10. maja z Hn&V°m Seminar o športu, se bodo udeleženci seznanili s irj £^VnHni in aktualnimi informacijami o razvoju športa v Sloveniji W» 9P' ter z zakonskimi in sistemskimi rešitvami na področju '»rta 111 in programa Managerske športne šole. • CZ. Prehuda trditev: odslužen instrument V torek smo v Gorenjskem glasu pisali, da so se na 19. mednarodnem sejmu malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva letos prvič predstavili avtorji najboljših raziskovalnih nalog. Glede na naslov in izjavo dijaka Bojana Laha, da sta z Janezom Drakslerjem dobila za nagrado "neke odslužene, neuporabne instrumente", smo dobili z njune strani pojasnilo, daje bila trditev vendarle prehuda. Šlo je za spodrsljaj, ki ga ne gre tako ostro razumeti, (až) ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL: 222-021 INT64 FAX: 222 - 306 POSEBNA PONUDBA: vsako carinjenje SAMO 2.000 SIT Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA - TEKSTIL It 53-202 m B3e ^KLER BLED d.o.o. T»i a Blod- Ljubljanska cesta 3. '064/76461. fax:064/77-026 Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! tej^POMOFCO, ŽIROVNICA DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 17. do 19. ure sreda in petek od 9, do 12. ure KAMNA GORICA CEror ^ 79.0JML) ^.(MJylJLuiaj s *3ne2 h,Slca in 900 m2 zemljišča, na obieirt? m,rni in sončni lokaciji. Dostop do voda, elektrika. IšCE POSEBNA PONUDBAH! NAKLO V centru naselja prodamo starejšo, vendar takoj vsoljivo stanovanjsko hišo na lepi lokaciji z urejenim vrtom v izmeri 842 m2. Ostale podatke in fotografijo dobite v pisarni. Ugodna cena 147.000 DEM! Starejša stanovanjska hiša na zemljišču 450 m2. Stanovanjske površine 125 m2, vseljiva, potrebna manjših adaptacij. RADOVLJICA Obnovljena kmečka hiša s skednjem in 3.000 m2 zemljišča. Vseljiva, dobro ohranjena hiša. JAVORNIŠKI ROVT W *8£Si? - del četvorčka v Lescah" -kraio ii*bno stanovanje z vrtom in " • wo*na nadzidava objekta! BREZJE PRI RADOVLJICI CENA 78.000 m Stara kmečka hiša z ohranjenimi značilnostmi, na 600 m2 zemljišča, 150 m2 stan. površine.Takoj vseljiva. RADOVLJICA JKBNIK doGOVOrIS Večja dvodružinska stanovanjska hiša v Radovljici. Lepa sončna lokacija hiše. POSAVEC Nčfi1 J1'*! n« sonfnffikac^S >iske l."a:-2atmiku- 55 m2 stano- Nedokončana gradnja počitniške hiše v IV. gradbeni fazi. 620 m2 zemljišča, 90 m2 stanovanjske površine.Ozjroma zamenjava za nepremičnino v dolini • Radovljiška ali jeseniška občina. LJUBNO_ m.i)i)\\T> W |ViuJ.----«MMM V* Mit »IdllU- >ti onrlš •6 zel° kvalitetno grajen, v NiišČa o !fn ob'ekt na 5.000 m2 »alrm" rroda 86 8 celotno opremo, ^^Q9!gyanje, telefon. SAT TV. Polovica stanovanjske hiše - dvosobno mansardno stanovanje s kletnim prostorom, garažo in pripadajočim zemljiščem v izmeri ok. 450 m2. 60 m2 stanovanjske površine. Trisobno stanovanje 80 m2 v četverčku, z zemljiščem in kletnim prostorom 40 m2. Odlična lokacija ob obli Gorici, poleg kopališča ob gozdičku. RADOVLJICA MM Del kmečke hiše v nadstropju - dvosobno stanovanje 80 m2 in del podstrešja in skednja. Polovica stanovanjske hiše. v Radovljici. PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP - PRODAJA • NAJEM - PRAVNE STORITVE • SVETOVANJA ZAZIDLJIVE PARCELE: - Gozd Martuljek; Izmer 428 m2; cena 49.000 OEM - Bohinj; izmera 700 m2; cena 56.000 OEM - tok. dok. • Poljane pri Sp. Gorjah; 300 m2; cena 21.000 OEM • Kočna; 500 + 4.300 m2; cena 35.000 OEM - lok. dok. • Jesenice; izmera 360 m2; cena 18.000 OEM - Podnart; Izmera 600 m2; cena 24.000 DEM - lok. dok. • Tržič; izmera 1.300 m2; cena 46.000 DEM - lok. dok. - Duplje; izmera ok. 900 m2; cena 49000 DEM STANOVANJA: - Jesenice; garsonjera 36 m2; cena 28.500 DEMU - Jesenice; garsonjera 24 m2; cena 21.000 DEM • Jesenice; dvosobno 60 m2; cena 49.000 DEM - Lesce; eno sobno 39 m2; cena 59.000 DEM, alpski blok . Lesce; eno sobno 50 m2; cena 67.000 DEM, alpski blok - Lesce; eno sobno 41 m2; cena 55.000 DEM, alpski blok - Lesce; dvosobno 60 m2; cena • Radovljica; dvosobno 54 m2; cena 69.000 DEM -predtrg - Radovljica; garsonjera 24 m2; cena 35.000 DEM - Bled; trisobno 74 m2; cena 115.000 OEM, alpski blok • Zg. Gorje; dvosobno 64 m2; cena 64.000 DEM - Sp. Gorje; trisobno 64 m2; cena 72.000 DEM Z MAKLER BLED V SVET PRODANIH NEPREMIČNINI GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Sindikat slovenske kmečke zveze Vlada ne spoštuje dogovora Slovenska kmečka zveza, Zadružna zveza Slovenije in republiška vlada so med kmečkim štrajkom junija lani podpisale dogovor, za katerega pa zdaj v sindikatu kmečke zveze ugotavljajo, da se ne spoštuje. Ljubljana - Sindikat slovenske kmečke zveze, ki ga vodi dr. Franc Zagožen, predlaga, da se podpisniki sporazuma čimprej sestanejo in se pogovorijo o spornih vprašanjih. čeprav je bilo ob lanskem kmečkem štrajku dogovorjeno, da bo odkupna cena mleka pokrivala vsaj 80 odstotkov ocenjenih stroškov prireje mleka, v kmečki zvezi ugotavljajo, da se to ne uresničuje. Od vlade zahtevajo, da preveri spoštovanje dogovora o plačevanju mleka od lanskega oktobra dalje. Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije so marca stroški znašali 43,96 tolarja za liter mleka. Ob dogovorjenem 80-odstotnem pokrivanju stroškov bi morala biti aprilska odkupna cena za mleko drugega kakovostnega razreda (od 100.000 do 400.000 mikroorganizmov v mililitru) in s 3,6 odstotka tolšče 35,17 tolarja za liter, dejansko pa znaša skupaj z 1,04 tolarja državnega nadomestila 32,90 tolarja. Kar zadeva odkupno ceno živine (mladega pitanega goveda), predlaga, naj sev razmerju s ceno mleka poveča na 227,50 tolarja za kilogram žive teže, prav tako pa tudi odkupna cena prašičev. Sindikat kmečke zveze tudi predlaga, da naj vlada določi odkupne cene za pšenico letošnje letine: 30 tolarjev za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda in 28 tolarjev za drugorazredno pšenico. Od vlade zahteva popravke posebnih dajatev (prelevmanov) za uvoz kmetijskih pridelkov in obljubljeno poročilo o tem, za kaj je bil porabljen denar, ki ga je lani zbrala s prelevmani. Čeprav je bilo dogovorjeno, da bo vlada do konca lanskega septembra za državni zbor pripravila analizo o socialnem položaju kmetijstva, še zlasti o obremenitvah s socialnimi dajatvami, o možnostih šolanja kmečkih otrok, o številu zavarovancev, tega še do danes ni storila. V kmečki zvezi so presenečeni, da vlada ne spoštuje niti sklepov državnega zbora, ki jo je v proračunskem memorandumu za letošnje leto zavezal k temu, da stroške prireje mleka pokriva stoodstotno. • CZ. MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 _ . GORSKA KOLESA SLOVENSKA KAKOVOST OSVAJA VRHOVE TRGOVINA, SFRVIS S KOLESI IN KOLESARSKO OPREMO Prebačevo 51, KRANJ, tel. (064) 326-434 - STROJI STROJI ZA OBDELAVO LESA -UVOZ - NOVI, RABLJENI - ZELO UGODNO PRODAM - CENEJE KOT DRUGJE + servis - Kombinirka SCM - Mini max CU 30/7 operacij - NOVA - Kombinirka 400 L'ivincibile 2000/6 operacij - rabljena - Kombinirka GIBEN 500/6 operacij - rabljena - Kombinirka L'ivincibile 350/6 operacij - rabljena - Kombinirka kot nova "SICAR" 350/7 operacij - rabljena - Debelinka poravnalka vrtanje 400 operacij - rabljena - Debelinka poravnalka vrtanje 500 SCM 2250 - kot nova - Formatna žaga SCM ST 15 - 3 m, nagib + predreznik - rabljena - Žaga rezkar Mini max, voz hod 600 - rabljena - Žaga rezkar 2,6 m in 3 m - rabljena - Štiristranka 4, 5 in več vreten - rabljena - Tračna brusika 2,5 in 3 m - rabljena - Pendel žaga - nemška s transporterji - rabljena - Robilnik - žaga pomična 4 in 5 m - rabljen - Preše za furniranje 2 x 1 m - 2,5 x 1,3 m - 3 x 1,3 m - rabljene - Sušilnica AL ali samo oprema za zidane komore - elektro ali vodno gretje - Žage prenosne Tip COMPA, podajalniki, odsesovalne naprave - Brusilni stroji - razni - Hlodarke, 0 koles 1000 do 1600 mm - Oprema za decimirnice - Ketenfrezer - verižni rezkar - Tračna žaga 0 600, 700, 800, 900. Tel. 067/51-304, Vilharjeva 2, PIVKA Jezerjani prevzeli vodenje domače lovske družine "Kranjčani" lahko samo še lovci? Jože Skuber st: "Kot prvi starešina lovske družine želim, da o lovstvu odločajo domačini in da domačini gospodarijo z lovišči." Jezersko - Člani Lovske družine Jezersko so se sredi aprila zbrali na redni letni skupščini, na kateri je bila, hoteli ali ne, osrednja točka dnevnega reda volitve v organe družine - v upravni in nadzorni odbor, v disciplinsko komisijo in v komisijo za škode. Čeprav ie "za naše kraje" že kar značilno, da se najraje zaplete pri kadrovskih zadevah, pa pri volitvah organov jezerske družine ni šlo le za prestiž, ampak predvsem za vprašanje, kdo bo glede na dosedanje in še pričakovane spremembe (denacionalizacija, nove občine, nova lovska zakonodaja itd.) imel v družini glavno besedo: domačini ali pa lovci, ki ne dihajo vsak dan ostrega jezerskega zraka-. Dosedanji starešina jezerske lovske družine Jakob Pisker-nik, ki je, mimogrede povedano, tudi pognal korenine v dolini Kokre in je znan predvsem kot direktor Merkurja, je zbranim pojasnil, da so za predlaganje kandidatov, primernih za organe lovske družine, pisno zaprosili vse članstvo, vendar pa izvršni odbor do predpisanega roka (do konca letošnjega januarja) od njih ni prejel nobene pobude. Edino pisno pobudo je Uobil potlej, Že po izteku roka, na seji in jo je tudi upošteval pri sestavljanju liste, na kateri je bilo od dvajsetih kandidatov trinajst predstavnikov z Jezerskega in sedem iz krajev zunaj Jezerskega. Z listo naj bi bili seznanjeni vsi člani izvršnega odbora, predsednik krajevne skupnosti in še posebej častni član in prvi starešina jezerske družine Jože Skuber st, ki na predlagani seznam kandidatov niso imeli pripomb. Zmaga "jezerske liste" Na skupščini je vsaj za slabše obveščene člane sledilo Tri kmetije več kot dvesto hektarjev častni član lovske drullne Jezersko in njen prvi starešina Jote Skuber » Makek Je seznanit skupščina z nekaterimi lovskimi značilnostmi nove občine Jezersko, Lovišče bodoče občine obsega 6.881 hektarjev zemljišč, od tega s 4.664 hektarji upravlja lovska družina Jezersko in z 2.237 hektarji kamniški Kozorog. Ker novi zakon o lovstvu predvideva tudi motnosti da večji lastniki zaokroženih zemljišč sami ustanovijo lovišče, so pomembni podatki o velikosti kmetij. Tri kmetije (Mošnikovo, Virnlkovo ln Makekovo) Imajo več kot dvesto hektarjev zemljUČ, pet kmetij (Kovkovo, Anhovo, Roblekovo, Mltnarjevo in Ancemovo) od 115 do 200 hektarjev, okrog dvajset lastnikov več kot deset hektarjev zemlje, 3.542 hektarjev zemljišč pa naj bi bilo v občinski ln državni lasti Občina Jezersko naj bi Imela 830 hektarjev zemljišč, Sklad kmetijskih zemljišč m gozdov Republike Slovenije 2.237 hektarjev (Podstor&č 1.705 hektarjev ln Ovčja koča 532 hektarjev), 475 hektarjev pa obsega Komatevrd. Gozdne jase se zaraščajo člani lovske drullne so na skupščini sklenili, da letno delovno obveznost Članov povečajo s pet na trideset ur, da bivak Moienkovo odstopijo lastniku zemljišča ln da lovskega psa Izbrišejo iz registra. Ko so obravnavali škodo po divjadi, Je bilo slišati mnenja, da se zaradi zaraščanja gozdnih jas divjad vse bolj zateka na polja In travnike in da naj bi tisti, ki določajo odstrel divjadi, tudi poskrbeli za denarna nadomestila. presenečenje: domači lovci, ki predstavljajo približno tri četrtine članstva družine, so predložili novo listo, na kateri je bilo od osemnajstih kandidatov za organe družine sedemnajst članov z Jezerskega in eden iz Kokre. Skupščina je najprej odločila, da člani glasujejo tudi o dodatni listi, na tajnem glasovanju pa je za uradni predlog kandidacijske komisije, ki jo je imenoval izvršni odbor, od 52 članov glasovalo 20 članov, za "jezersko listo" 31, ena glasovnica pa je bila neveljavna. "To ni lovsko pošteno" Kot ie razbrati iz obsežnega zapisnika, je takšna odločitev izzvala precej burno razpravo. Nekateri se niso strinjali s tem, da bi "Kranjčane" tako premeteno zbrisali iz organov lovske družine. "To ni lovsko pošteno. Hitro smo pozabili, da so nam prav Kranjčani omogočili, da imamo od 1957. leta dalje lastno lovišče; prav tako pa so v času od 1946. do 1957. leta jezerske lovce sprejeli v nižinska lovišča." Eden od lovcev se je vprašal, ali bo odločitev, da so v organih lovske družine le domači lovci, vplivala na razvoj, odnose in sponzorstvo. Nekateri so bili presenečen nad zaprto listo m so menili, da bi moralo biti za vsako funkcijo po več kandidatov. Jože Skuber st je dejal, da kot prvi starešina lovske družine želi, da domačini odločajo o lovstvu in gospodarijo z lovišči in da lovska družina pridobi za lov soglasja od vseh lastnikov zemljišč. Za območje občine Jezersko bi bilo po njegovem mnenju dovolj, če bi delovala le ena lovna organizacija (zdaj sta namreč dve, poleg lovske družine še kamniški Kozorog) Zahteval je tudi, da se na območju lovske družine "lovi lovsko pošteno" in da naj "kult trofeje" nadomesti biološko uravnovešen stalež div-jadi, ki bo usklajen s prehrambenimi možnosti jezerske doline. Za kandidatno listo, ki jo je oblikovala kandidacijska komisija, je dejal, da ni bila sestavljena tako, kot je bilo dogovorjeno, in da dva člana o predlogu za odločanje na letni skupščini sploh nista bila seznanjena. Razlogov & to, da vodenje lovske družine prevzamejo domačini, je vej: nekdanji lastniki so že dofm nazaj 85 odstotkov podržavIjc' nih zemljišč, Jezersko bo svoja občina, v parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o lovstvu... "Razmišljanje o zaprtosti je zelo ozko" V razpravi je bilo slišati tudi očitek, da je bilo preteklosti gospodarjenje v lovski družini "nično", mnenje, da bo "prej ali sW prišlo do namestitve rampe m do omejevanja prihoda na Jezersko". Dotedanji starešina lovske družine Jakob Piskernik )e dejal, da je razmišljanje 0 zaprtosti zelo ozko in da pj1 tem ni mogoče mimo svetovljanskih izkušenj, ki kažejo,6? so majhni toliko bolj uspešni, čimbolj so odprti. Tudi prj: hodnost Jezerskega in divjad' je po njegovem mnenju odprtosti in širšem sodelovanju. • C. Zaplotnik Jeseniško pismo "Si se na gnoju učil igrati "fuzbal"?" Jeseniška kmečka zveza in Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline se na Ja^eji, obračata s pismom, v katerem ugotavljata, daje odnos do kmeta zaskrbljujoč in neodgov • ne doM" Jesenice - "Večino ljudi razveseli pogled na društvu se ob takih in podobnih primerih darski krizi in brezposelnosti n naCjajje' lepo obdelano polje in večina si želi, da bi zaskrbljeno sprašujejo, iz kakšnega in življenjske sopotnice, s ^atero. .< navaja^ se v slovenskem prostoru še naprej gozdovi čigavega vodnjaka ti mladi pijejo tako vala tradicijo in vzgajala nov rod, ^ "umazano vodo", ali se ta kmetofobija v kmečki zvezi in društvu in se "^j^o f dogaja z vednostjo staršev in vzgojiteljev, sprašujejo, katero dekle se..°J° °,Q 0uo& ie javno mnenje že res tako nenaklonjeno delo na kmetiji, če ve, da ji ooo ^ kmetu, ali je takšno mišljenje tudi razlog, šoli zaničevali njene šolarje ie xe(p» da v jeseniški skupščini kmetom prvič ni imajo doma gnoj. Ali smo res ^ilo bila izglasovana pomoč za ublažitev posle- ljudstev na svetu, ki ne ve, oa j gfloi dic suše... zgodovini človeštva odkritje, ^ ^ "Jeseniška občina ima demografsko ohrani in povečuje rodovitnostcgtvf>' ogrožena območja in številne kmetije, kjer najpomembnejšimi za preživetje prevzemniki kmetij kljub splošni gospo- • C.Z. se v slovenskem prostoru še naprej gozdovi menjavali s pokošenimi travniki in pašniki, na katerih bi videli črede živine. Mnogim taka pokrajina pomeni prostor, kjer se sprostijo, spočijejo, si naberejo novih moči... Čeprav neštetokrat slišimo lepe besede, kako je kultuvirano okolje treba ohraniti, pa izgleda, da pri nas še vedno nismo spoznali, da je predvsem kmet tisti, ki skrbi za to, da se kultivirane površine ne zaraščajo, da so travniki vsako leto pokošeni, da na posekah rastejo zdravilne rože, gozdni sadeži..." so v pismo, naslovljeno javnosti, zapisali v jeseniški kmečki zvezi (predsednik Janez Šebat) in v društvu zgornjesavske podeželske mladine (predsednica Barbara Jakopič). "Da je odnos do kmeta zaskrbljujoč in neodgovoren, zgovorno kažejo primeri, da na nekaterih jeseniških šolah otroke s kmetij njihovi sovrstniki stalno zbadaio: "Ti, kmečki fant!". Ko pa so pri telovadbi igrali nogomet in je kmečki učenec naredil napako (žoga je šla mimo vrat), mu je sošolec zabrusil: "Ali si se na gnoju učil igrati "fuzbal"?" V kmečki zvezi in v Razdruževanje gozdnih gospodarstev V javni gozdarski službi 769 delavcev Kranj - Predstavniki slovenske vlade in gozdnih gospodarstev so ob koncu aprila podpisali začasne pogodbe ("predpogodbe*') o razdružitvi premoŽenja in zaposlenih v gozdnih gospodarstvih na kem izvajalsko podjetje, javno gozdarsko služ bo in zadrugo kot naslednico nrmn,* Ribnica, Savinjski p Mozirje in Preddvor - Bela. p^ebni gostje bodo Nina in ift8l.er. Kondi Pižorn, Edvin Fliser ^Andrej Blumauer. Č (až) •Jna premiera Uristraži»ce - Danes bo ob 20. JJV kulturnem domu v Stražišču l.'Kranju plesna premiera: V "rai|estvu 2. Nastopala bo plesih .^upina Nova, koreografinja perika Hain. Produkcija CKD 2 Kranj. "*J*»a revija ^ncovo - Danes bo ob 21. u v močnem klubu Legenda na j^covem gala modna revija S^iožih bosuTpo končani ^JM^ko tudi kupili. avliene modele in izdelke kupili. "J* Homu As ^ - Ker v soboto ansambel ^tr!a- kresovaniu n' mogel sPustTrti -iz voiske namreč niso iS l"' njihovega harmonikaša), bo v-^anizator DORO turist Bled Piwt0, 21 • maJa. ob 20- uri na na ultvenem Pastoru Jurček ^aba Plovno organiziral toL^no prireditev, na kateri bo nastJpansambel As zagotovo >Stvovgolfu 6 .'*<> - Danes in jutri, v petek, igri«i v soboto, 7. maja, bo na §Km 23 9°lf potekalo ELA vQnjjQSeniorsko prvenstvo Slo- gW večer b0 J^1"jJutri, v soboto, 7. maja, na Bledu I Ur- V ^portni korani ?au tradicionalna prireditev JJjJ« večer. me8,ia bi«! - v ne_ m']^.oo ob 20. uri v cerkvi Sv. "pSS 0ratori' mesiia- Vstop u niKv Mošnjah ni£!*ni« - KS Mošnje in orga-OK Wrl|a Jačega križa v Mošnjah Državnem prazniku vabita na PiK° in srečanje domačinov. "<*iitev bo v nedeljo, 8. maja, začela pa se bo ob 15. uri z gasilsko vajo. Nato se bo ob 16. uri prireditev s kulturnim programom in s pogostitvijo starostnikov nadaljevala v Kulturnem domu. »»»»»»»»»»»»» Dan upokojencev Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na praznovanje Dneva upokojenca, ki bo jutri, v soboto, 7. maja, ob 16. uri v Domu krajanov na Zgornji Beli. Gledališče Ponovno Zbeži od žene Kranj - Jutri, 7. maja, bo ob 20. uri v Prešernovem gledališču ponovno na sporedu komedija Rayja Coonevja Zbeži od žene, za IZVEN. IMMMIrMMMMMllrM Ples tatov škofja Loka - v soboto, 7. maja, bo ob 20. uri na Loškem odru KUD Matija Valjavec Preddvor predstavil gledališko komedijo z baletom Jeana Anouilha Ples tatov. »»»»»»»»»»»»» Visoko - V nedeljo, 8. maja, pa bo KUD Matija Valjavec Preddvor komedijo z baletom Ples tatov ob 19. uri predstavil v dvorani Kulturnega doma na Visokem. Izleti Od Struževa do Nakla Kranj - Odsek za pohodništvo pri Du Kranj organizira v četrtek, 12. maja, pohod od Kranja do Lovske koče v osrčju gozda Dobrava in nazaj do Naklega. Zbor bo ob 8. uri na avtobusni postaji v Kranju. »»»»»»»»»»»»» Na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka organizira 8. maja pohod na Blegoš. Vse informacije dobite po tel.: 681-630 -Boris Klemenčič in 681-128 -Boris Klemenčič ml. »»»»»»»»»MM Na Koroško Žabnica - DU Žabnica organizira v sredo, 11. maja, izlet po Koroški. Odhodi avtobusa bodo ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Dorfarjev do Stražiš-ča. Cena izleta, v katero je vključen prevoz, kosilo, vodenje in organizacijski stroški, je 1.700 SIT za člane in 2.000 SIT za nečlane. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. »»»»»»»»»»»»» Po Vipavski dolini Kranj - DU Kranj vabi v torek, 17. maja, na zanimiv avtobusni izlet z ogledom znamenitosti Vipavske doline, možni pa so tudi nakupi. Odhod avtobusa bo ob ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema DU Kranj,Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Turizem Alpske ceste Volčji Potok - Skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško- Savinjskih Alp bo danes ob 10. uri v Arboretumu Volčji Potok predstavila turistično ponudbo projekta Alpskih cest. Po predstavitvi bo ogled Arboretuma in projekta Golf. »»»»»»»»»»»»» Turizem v Gorjah Gorje - Skupina za razvoj podeželja in urejanje vasi, ki v Gorjah že nekaj časa aktivno deluje, bo pripravila jutri, v sredo, ob 20. uri v OS v Gorjah predstavitev z diapozitivi razvoja Triglavskega narodnega parka, delovanje Aljaževe fundacije in program Provit Alpina (program revitalizacije alpskega prostora). Razstave Otvoritev Bled - Jutri, 7. maja, ob 15. uri, bo v Vili Bled otvoritev prodajne likovne razstave ob ustanovitvi Lions kluba Bled. Razstavo del Bonija čeha, Barda lucundusa, Melite Vovk in Franca Vozla bo odpda Maruša Avguštin, izkupiček pa bo namenjen nabavi računalnika za slepe in slabovidne. »»»»»»»»»»»»» Razstava grafik Kranj - V galeriji šenk v Britofu bodo jutri, 7. maja, ob 20. uri, odprli razstavo grafik. Razstavljalce (Archipenko, Cor-nelie, Lanskoy, Matnelli, Marta, Rauch in drugi), ki so predstavniki različnih umetnostnih smeri, od kubizma in nadrealizma do najnovejših likovnih usmeritev, je izbral umetnostni kritik Brane Kovic, ki bo razstavo tudi odprl. »»»»»»»»»»»»» Otvoritev v Veroniki Kamnik - Danes ob 19. uri bo v razstavišču Veronika otvoritev razstave slik Vide Bogataj -Vidke. Z izborom avtoričine poezije bosta nastopila igralca Mladinskega gledališča iz LJubljane, Olga Kacjan in Janez škof. »»»»»»»»»»»»» Ob dnevu šole Železniki - Učenci OŠ Železniki vabijo vse starše in ostale krajane na ogled razstave, ki so jo pripravili ob dnevu Zemlje, oziroma dnevu šole. Razstava bo odprta danes od 17. do 19. ure in jutri od 9. do 12. ure. MALI OGLASI Tečaji Globinska meditacija Kranj - šola stabilnega življenja prireja tečaj globinske meditacije GAMA. Uvodno pre-davalje bo v ponedeljek. 9. maja, ob 18. uri v prostorih OŠ Helene Puhar. Vstop na uvodno predavanje je prost. Koncerti Pesem pomladi Adergas - V dvorani v Ader-gasu bo v soboto, 7. maja, ob 20. uri koncertni večer Pesem pomladi. Sodelujejo: domači dekliški zbor, mladinski zbor in orfov orkester. Zborovodja je Dane Selan. »»»»»»»»»»»»» MePZ Davorin Jenko Cerklje - V Kulturnem domu bo danes, 6. maja, ob 20.30 uri, jubilejni koncert ob 35. obletnici ustanoviteve Mešanega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje. RENAULT ASP PRIMOŽIČ JESENICE Avtomobili RENAULT - najugodnejši kreditni pogoji brez pologa ali z njim. oiaro za novo - Renault 19, Twingo, Clio dobava takoj! štabna non wL novo " Henauit i_, AskDEM an i?ba CH° 1-4 RT, faza 1, z vso opremo, polog 7.480 DEM in 37 obrokov po S5 d.0 o i ODrokov po 475 DEM. 6 let protikorozijske garancije za vozila Renault. --4 C T rt 7uT080SI«rUtU0ZI KRANJ organizira izlet v G AR D ALAN D z dvonadstropnim avtobusom v soboto, 14., 21. In 28. maja. Cena prevoza s postrežbo v avtobusu je 35 DEM. Informacije dobite po tel.213-160 ali 328-602 223-444 m 223-111 APARATI STROJI PANASONIC telefaxl, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 gess GLASBENI STOLP BENATONE, dvojni kasetofon, radio, gramofon, 2 zvočnika, lepo ohranjen, prodam za 150 DEM, 0 67-475_10197 MIZARSKI kombiniran stroj italijanske izdelave poravnalka, debelinka, vrtanje - cirkular frezer, prodam. 065-069 10241 Prodam ind. šivalni stroj Pfaff za Šivanje usnja z rezalnim nožem. 051-683 10245 Prodam BCS KOSILNICO 127 in bukova DRVA. 065-366_10251 Brezplačno oddam še uporabno slamoreznico s puhalnikom, plačljiv samo motor z jermenicama. 0403- 102 10257 SILOREZNICO z nizkim dvižnim koritom, z elek. motorjem in samo-nakladalno prikolico 18 kublkov, prodam. 0061/375-168 10263 Prodam SLAMOREZNICO se dobro ohranjena rezila in prikolico za osebni avto. Fajfar Janez, Zabukovje 13 n ir TV * video hi-fi SOHT SJBL *»sma AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.880 SONY 85 TTX 88.808 SONY 1*188 838 80NY UX-88 248 ODPRTO OOe.ll OOI 2.h IN OD IS.h de 1».h OB SOBOTAH OO 9h DO 12h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 8, Kranj tal.: 222-055 Prodam ročno zvijačno STISKALNICO, 2 starejša ind. šivalna stroja z motorjem še uporabne konce usnja s sekalnimi noži za galanterijo. 048- 160 10319 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovsticom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. 0623-175 10322 šivalni ind. STROJ PFAFF novejši, prodam. 0069/56-010 10342 Ugodno prodam STROJ za kemično čiščenje Fibramatic. 0332-350 10M4 TRAKTOR IMT 549, 300 del. ur. prodam. 045-209 10346 Prodam KOSILNICO BCS. 591 \ 48- 10367 Prodam AGREGAT 2 kW, cena 800 DEM. 0 312-198 popoldan 103M Prodam COMMODORE 64 s kasetnikom in jovsticom za 180 DEM. 065-342, zvečer 10377 Prodam predsetvenik - kultivator, molzni stroj ALFA LAVAL in kletke za kokoši. 049-057, zvečer 10399 Prodam 120 litrsko SKRINJO -ledenko Končar. 057-647 10407 Prodam VIDO REKORDER PANASONIC, cena 200 DEM, skoraj nov. 081-827 10416 1 leto rabljeno zamrzovalno SKRINJO 200 I prodam, polovična cena. 076-429 10434 Prodam INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Iberdeck - Rimoldi in PLE-TILNI STROJ Brother 894 dvoredni na kartice, cena po dogovoru. 0332-041 10464 Prodam potopni HLADILNIK za mleko. 064-133_10473 Prodam rabljene samonakladalne prikolice, balirke za seno standardne in za okrogle bale. Nove in rabljene TRAKTORJE raznih tipov, ugoden nakup ozkih traktorskih gum, nove rotacijske KOSILNICE BCS 404 In dvojni rezi AGROMAR-KET, Via Favetti 5, Gorica Italija, 00039481531741_i04M Ugodno prodam priključek za viličarja za traktor. 0214-068 10490 Veritas Izposoja poročnih oblačil iz uvoza z dodatki Jenkova 1, Kranj, tel064l312-207 delovni čas:pon.-peL 9-12,15-19, sob.9-12 Prodam KOSILNICO BSK 3 BA- TRŽIČ - živilsko trgovino 264 m2 v TUJE, dolžina reza 110 cm. 0324- obratovanju oddamo. 058-055, 304 10497 med 18. in 20. uro 10355 Prodam telefon/fax Panasonic, radiostolp Toshiba in trgovinsko blagajno. 052-277 10510 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135 in BCS. Poženk 16, Cerklje 10539 KOSILNICO BCS 127 cm bencin, petrolej, prodam. 064-338 10542 Električni MLIN "šrotar" za mletje žita - sadja, prodam. 0242-284 GLASBILA DIATONIĆNO HARMONIKO Melodija, stara eno leto, kot nova, ugodno prodam. 0 70-015 10230 Prodam dva avto ZVOČNIKA 150 W. 052-124 10321 Prodam star KLAVIR, potreben večjega popravila. 0721-395 10380 GR. MATERIAL Prodam smrekov FABJON. Kos Tone, 065-166 10265 Ugodno prodam 4 TERMOPAN OKNA s polkni dim. 100x120, primerna za vikend ali obnovo. 0681-463 10270 Prodam betonske L stebre. Belehar-jeva 47, Šenčur 10281 Prodam GRADBENO BARAKO z nadstreškom. Ogled, Sp. Duplje 10/ a, Duplje, popoldan iosob Ugodno prodam PUNTE in BANK-INE. 0632-322, zvečer 10362 Prodam nove suho-montažne PODBOJE (hrast) 30% ceneje in punte ter bankine. 057-141 10431 Prodam 150 PUNT in 2 m3 smreko-vih PLOHOV. 0218-955 10437 Strešnike Dravograd 1700 kosov, stare 5 let, za 50% cene in dvokrilno okno, štedilnik 2+4, prodam. 065- 890_10453 Prodam 1,8 m3 suhih smrekovih plohov in 1 m3 colaric. 070-013 Hrastova garažna vrata 112x203 cm prodam 2 kom. 041-582, v nedeljo IZOBRAŽEVANJE Prodam veliki družinski Atlas sveta. 0214-278 10242 Nemščina, prevodi in inštrukcijel 065-797 10393 KOZMETIKA CANARV: ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■ DEPILACIJA NOG IROČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 T25SBT KUPIM Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. 0 53-401 4671 Kupim smrekove in hrastove hlode. 0 64-103 9595 Kupim jedilni krompir desire. 0061/ 375-168 10291 Kupim 2000 kosov rabljenega BO-BROVCA za streho. 0065/808-095 Odkupujemo smrekovo hlodovino. EXIM TRAPE, 056-742_10303 Strešnik Trajanka 100 kosov kupim. 0061/627-714 10454 Kupim suhe MACESNOVE DESKE in plohe. 077-028 10531 LOKALI Dnevnonočnl LOKAL 200 m2 + Discoteco 350 m2 + 6-sobno STANOVANJE oddam v najem. Odkup inventarja obvezen! 045-481 sers Na Bledu prodam brunarico s teraso za prodajo malic, hitre hrane, pijače in sladoleda z vso opremo. Možno na dva obroka. 0719-066 99M Poslovni prostor v Stražišču ali Čirčah najamem, 60 m2 višina stro-pov 2.80 m. 046-450_10329 Oddam večji LOKAL v Radovljici. 077-175 1°*« Tržič - BISTRO v obratovanju oddamo. 058-055, od 18. do 20. ure 10359 Z odkupom inventarja lahko v središču Jesenic najamete manjšo prodajalno. 0880-042 10483 Na Bledu: nedograjen poslovni prostor 80 m2 primeren za pizzerijo ali slaščičarno prodamo ali damo v najem, K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 10524 Kranj center: prodamo starejši objekt (100m2) primeren za obrt ali pisarno, na parceli 250 nr>2. 0214- 674 10555 Pri Radovljici oddamo z odkupom inventarja novo, vpeljano pizzerijo. 0214-674_10556 Gostinskotrgovski lokal oddamo na Bledu v Tržiču in večji pri Kamniku. Prostor za SKLADIŠČA ali OBRT v Žabnici 650 m2., Stražišču 70 m2, češnjevku 200 m2. Dupljah 440 m2. APRON NEPREMIČINE, 0214-674, 218-693 10559 KOLESA Poceni prodam MOTOR 14 M, 5 prestav, 2.000 km. 0 47-562 10162 Prodam odlično ohranjeno DIRKALNO KOLO, 10 prestav za 7000 SIT. 0325-519_10292 Prodam TORI, letnik 1987, cena po dogovoru. 057-697 10JO6 Prodam MOTORNO KOLO MŽ ETZ 250, letnik 10/86. 051-352 10471 Prodam CTX 80, letnik 1988, rdeče barve. 0736-410 10S61 Izbran okus IMrilm M. T mM OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne In zdrave ljudi. NAKUPOVALNI IZLET v Munchen, cena 69 DEM z Jesenic. 082-104 SICILIJA od 24.8 do 2.7. 630 DEM, RIM-CAPRI-VEZUV- 28.5. cena 310 DEM. 0691-624_10455 Italija - Palmanova - Portoqruaro -Gorica 19.5., cena 1500 SIT. 0691- 624 10456 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 21.5.94. 049-442 104*7 V nedeljo 8.5. ob 10. uri organiziramo v Žabnici št. 39 DEMONSTRACIJO priznanih TRAKTORJEV HUNIMANN in kvalitetnih PLUGOV. Informacije na 0065/67-419 10543 OTR. OPREMA Prodam MATURANTSKO OBLEKO črno-oranžne barve. 0 620-409 Prodam kombiniran VOZIČEK. 0329-094 10392 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK, znamke Peg, temno modre barve. 0421-415_10446 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK PEG. 0324-906 10507 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg. 047-646 10547 OSTALO Prodam PREKLE za fižol z dostavo na dom. 043-390 10122 Prodam preklje flžolovke, pomož-nosti z dostavo. 0 242-650 10204 Prodam obžagane GREDE 20 x 24. 0311-766 10260 PRIDELKI Oddam stoječe SENO. 0421-787 Prodam KROMPIR za krmo. Okroglo 6, Naklo. 0 47-764 10199 SADIKE paradižnika večjo količino ugodno prodajamo. Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 0061/841- 471 10244 Sadike ribeza, malin, jagod, robid in hortenzij ter palme visoke 1,5 m lahko kupite v Kranju, c. Lmaja 4, 0324-979 10246 Prodam prvo KOŠNJO in nov potopni HLADILNIK za mleko. 0422-610 10247 Prodam KOŠNJO enoletne trave, -ahovče 42, 0421-752 10271 Prodam semenski KROMPIR saški in desire. Srednja vas 136, Šenčur 10273__ Prodam GORENJSKE NAGELJNE kom. 150/SfT in polviseče PELAR-GONIJE kom. 100 SIT. 0323-435 10400_ Ugoden nakup ZEMLJE in BRSUINK. Jezerska 88, 0242-686 10406_ Prodam SENO, več butaric za kurjavo, leskovica 10, 0682-221 10410_ Dobi se KOZJE MLEKO. 0328-858 10457_ POSESTI Slovenska družina najame v Kranju ali okolici manjšo starejšo hišo. 0212-716_10153 Starejšo obnovljeno HIŠO z lepim vrtom ugodno prodam. Cegelnica 19, Naklo 10254 Oddam garažo v najem na šorlijevi, cena po dogovoru. 0310-780 10259 GROBNI PROSTOR na starih Žalah v Radovljici oddam. 0714-038 102*4 GARAŽO na Zlatem polju prodam ali dam v najem. 0212-469 10333 Kranj-Stražlšče stanovanjsko HIŠO na parceli 650 m2 prodam za 127000 DEM. 058-055 ali 216-544 med 18. In 20. uro_10357 V Snakovem pri Tržiču prodam hišo i IV. fazi primerno za obrtnika, z 10387 Prodam njivo v škofji Loki. hafner, 0620-316 10405 Enostanovanjsko HIŠO s telefonom in CK na Jesenicah, prodamo. 084- 014 10426 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici v Kranju. O068/87-367_IQ442 Hišo v III. gradbeni fazi 200 m2 stanovanjske niše, 600 m2 zemlje v Zg. Bitnjah prodamo za 125000 DEM, pri takojšnem plačilu nudimo popust, K 3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 0221-353 10525 Novejšo medetažno hišo na Kokrici pri Kranju z večjim zemljiščem v okolici prodamo po ugodni ceni. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 10526 V Bašlju pri Kranju prodamo 700 m2 veliko zazidljivo PARCELO na sončnem kraju na obrobju vasi. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 10526 VSAK VAŠ LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA, MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON, C. SVOBODE 19, BLED, TEL.064/76-52-4 Ugodno prodam zelo lepo ohranjeno sedežno garnituro in kuhinjsko mizo. 0323-916 10521 ŠPORT PADI šola potapljanja in prodaja opreme. 0066/74-489 9516 Prodam NEMŠKI ŠOTOR za 4 osebe za 200 DEM. 0215-796 10476 Jadralno padalo in sedež rodeo, prodam. 043-293 10548 STORITVE akovem pri Tržiču prodam hišo v IV. fazi primerno za obrtnika, menjam tudi za manjše stanovanje z doplačilom. 076-067_103 . Najamem ali kupim garažo v šorii-jevem naselju. 0215-941 10550 Prodam GARAŽO na Jesenicah. 0215-941 10552 Panasonic Atestkans centraiB, tBlefoni in tBJefaktizapra^pocJoMieŽB SEFVISZORIGINALNOiDBJ POOBLAŠČEN) ZASTOPNIK 2A SLOVENUO TELEFON TTiOOVINA - SFRV^S Uprav« tel 064 222 868 tax 064 222 867 LJUBLJANA. tal/fox. 061 159 0 732 KRANJ. tal/fOK 064 777 150 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 5274 TRIO PRAPROTNIK vam igra za ohceti, obletnicah, lokalih, dobro vzdušje. 0 70-015 10220 Plesna šola Kranj s programom Urške iz Ljubljane vpisuje nove kandidate. 041-581 10499 Plesna šola Kranj - šola za vse generacije pričenja z novimi tečaji. 041-581 ali 223-233 10500 Prodam CERTIFIKAT vrednosti 750.000 SIT za polovično ceno. 070-769 10348 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 750.000,00 SIT. 0 49-496 10375 Prodam CERTIFIKATA v vrednosti 800.000 SIT za 600.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 10460 Prodam CERTIFIKAT vreden 400.000 SIT za 250.000 SIT. 0332- 626 10482 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 600.000 SIT, cena po dogovoru. 0325-608, po 19. uri 10534 POZNANSTVA GORENJC 46 let išče Gorenjsko do šifra: GOR- PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0 221-051 POKLIČITE! 7577 J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-niška 80, 0329-886 8274 INŠTALACIJE ZVONE, t»l.:S6-103. Trtic, bakrene centralne, vodovodne inštalacije, piln.Priprave sanitarnega in centralnega ogrevanja I 35 let za prijateljstvo ENJKA 9564 RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA in BUTARE. 0421-345_9190 Poceni prodam otroško KOLO za 4-6 let ter otroško klavirsko HARMONIKO. 0312-101 10291 LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766 8313 Centralno kurjavo MONTIRAMO in SERVISIRAMO z našim ali vašim materialom. 0632-520_8777 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0325-815_9623 SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A, MM-TV kanala. 0310-223 10013 0Ž4 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT za 300.000 SIT. 064-036 10300 ZASTAVLJALNICA NUOfMO UGODNA POSOJILA NA P00LAQt ZASTAVE: -ČISTEGA ZLATA IN NAKITA * VREDNOSTNIH PAPIRJEV * ČEKOV IN TUJIH VALUT * UMETNIN IN STARIN * -iN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU t PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41 Kranj, t6l:2112S6 Pričakujemo vas vsak dan od 17 ■T :::;::v::;::-'': ' HIŠO prodamo: v Javorjih 5. faza, parcela 1200 m2, novo vratno v Tržiču, na Golniku, v Kranju-Drulov-ka in v Gorjah. Dvostanovanjsko Kranj-Mlaka. PARCELO PRODAMO: Brezje nad Tržičem, pod Joštom, na Jezerskem in Lescah ter kom. opremljeno v Krizah. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-639 HIH - TV - VIDEO CELOVEC - CENTER, 8.-MAI-STRASSE 36, TEL 0043-463-512516 ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO, Milje 13, obveščamo cenjene stranke, da na tem naslovu NE SPREJEMAMO več naročil za rolete, žaluzije, zavese. PRESELILI SMO SE V NOVE PROSTORE V NOTRANJE GORICE (pri Ljubljani). Za vse informacije, naročila se obrnite na naš novi naslov RONO 0 in fax: 061/ 651-247, na tem naslovu Imamo tudi svoj razstavni prostor, kjer si naše Izdelke lahko ogledate. Naš novi slog: bogata izbira, garancija in kvaliteta! 10029 SATELITSKI SISTEMI od 400 DEM z montažo. Možen kredit. 0 719-014 10211 Ugodno prodam SMETNJAKE in dvokolesne SAMOKOLNICE za prevoz silaže ali žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj eeei Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO10 BESED ■ BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če Je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nOje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. ln 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ Ugodno prodam lepe bukove DRVA 064-212 10310 Prodam razrezane DRVA. 10320 f52-124 Prodam BUTARE. 0327-163 10339 PUNTE, late za grušt, štange za ograjo in fižolovke, prodam. Poljšica 13, Zg. Gorje, 0725-225 in 725-222 10411 IZDELUJEMO IN PRODAJAMO suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE (opaž), različnih dolžin in širin, LADIJSKI POD in PASJE HIŠICE. Tel.: 064/64-103 — Prodam lepe FIŽOLOVKE. 511 t310- 10469 Prodam fižolovke, punte od 240 cm 10470 naprej. 051-352 Ima In priimek, naslov Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu STAN. OPREMA Prodam dve belo pleskani OMARI za dnevno sobo, z vitrinami iz naravne- ?a lesa, visoki 240 cm, širine 205 in 27 cm, za 600 DEM. 0 59-095 Prodam novo otroško vzmetnico. 0214-278 10243 Prodam DELIKATESNO VITRINO, dolžnine 1,5 m. 0327-087 iosos Ugodno prodam KAVČ (postelja), 2 fotelja ter sedežno garnituro. 0632- 087 10327 Prodam sedežno garnituro in starejšo spalnico. 0620-994 10331 Poceni prodam TROSED in DVA fotelja. 0633-305 10390 Prodam SPALNICO kompletno, cena 250 DEM v proti vrednosti in dva radiatorja za 100 DEM proti vrednosti. 059-109 10477 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata....082-104 10266 KOMBI PREVOZI tovora selitve, in vleka camp prikolic. 0215-211 10309 CVETLIČNE VAZE - betonske proizvajamo in ugodno prodamo. 0421- 159 10315 ROLETARSTVO BERĆAN nudi žaluzije, rolete, ter lamelne zavese. 0061/342-703 (stanov.), fax 061/ 342-464 10332 STEKLARSTVO SELIŠKAR DRAGO 0061/272-381 izdelujemo in montiramo izolacijska stekla, steklene vetrolove in zastekljujemo balkone in terase! 10335 Rudolf Breuss ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE ter drugih navidez neozdravljivih bolezni z naravnimi sredstvi. Izredno zanimiva knjiga, ki opisuje zdravljenje'J0*?* postno terapijo ob uporabi čajev ter zelenjavnih Rak še vedno spada med glavne vzroke za prezgocuy smrt in zato Je dragoceno vsako novo spoznanje o njegovem premagovanju, , & Avtor navaja, daje sam ozdravil več kot 2000 mat, supa ocenjuje, daje bilo z njegovo terapUo ozdravljentn več kot 45.000 ljudi. Knjigo lahko naročite po povzetju z naročilnico alt po telefonu. Cena Je 1.197 SIT. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knj»ge ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE po ceni 1.197 SIT. Ime in priimejc................................ Ulica in hišna ŠL............................... Kraj in poštna št...............................' Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TeliFat 063/27-734 Podarimo si zdravje! Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 10386 VODOVODNO INŠTALACIJO v hiši, kot tudi razna popravila in predelave ter čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo obrtniško, kvalitetno in po solidni ceni. 0218-427 10397 Izdelujem kovinska vrata, ograje, stopnice, vetrolove, zasteklujem balkone. 0631-537 10403 VODOVODNE STORITVE, napeljava novih Inštalacij in popravilo. 0633-382, zvečer 10423 STROJNO ČIŠČENJE TEPIHOV in ostalih talnih oblog, ter sedežne garniture, vam naredimo kvalitetno in za solidno ceno. 0218-427 10439 Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. 0213-218 10478 Razrez in krivljenje pločevine do debeline 4 mm. 0324-304 10495 Izdelujem in prodajam stojala za izdelavo butar. 0324-304 10496 Delamo vsa zidarska dela, hitro in poceni. Imam skupino, 043-369 Oddam 1-sobno STANOVANJ^ Posavcu. 0328-337 .______ Na Planini III. oddamo i j* 01. opremljeno STANOVANJE. ■» ^ 297, popoldan od 18. uredaije^, V najem vzamem 1"sobrKLsi ^5 STANOVANJE v Lescah._gJ£J—j PONUDBA TEDNA: cenejše 3'SO^ stanovanje 71,60 m2 v KranM v .fl, zdravstvenega doma brez ^v,0i mo po 920 DEM/m2, možno« v fio na obroke. K3 KERN Kranj, o ^ 0221-353 V Lescah pri Bledu prodaj 3-sobno luksuzno opremljen« stanovanje ali zamenjamo za enako v Zagrebu. Info. vsak delavnik na 064/76-560 in 76-700 od 8. do 15. ure. uuifakff! SATTRADE tel: 064/422-585,421-108 STANOVANJA TRŽIČ- 3-sobno stanovanje 72 m2 z garažo prodam za 80.000 DEM. 058-055, med 18. in 20. uro 10356 TRŽIČ - dvosobno stanovanje 50,30 m2 prodam za 63000 DEM. 058-055, med 18. In 20. uro 1035a STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču oddam. 0421-043 10399 Nudimo v najem GARSONJERE v Kranju in Golniku in 2-sobna stanovanje v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 0221-353 10527_ Prodam 2-sobno STANOVANJE 62 m2. 0327-336_ios44 Na Jesenicah prodamo dobro vzdrževano 2-ss 54 m2 s CK in tel. 0214-674_10557 Oddamo opremljeno hišo z vrtom v škofji Loki, pri Jesenicah, v Šenčurju in na Bledu eno in 3-sobno stanovanje ter neopremljeno hišo pri Cerkljah. PRODAMO: GARSONJERO 17 m2 na Bledu 59 in 56 m2 v Žireh, v Kranju 54, 65 in 68 m2 in Šk. Loki 62 m2, 1-sobna v Kranju in šk. Loki 40 m2. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 iossb VOZILA DELI^ CITROEN- rabljeni rejj^&flrf dokup osebnih avtomobMov ^ za odpad. 0064/692-194^^ Prodam desna vrata za ^ 0682-566___"[gfi Prodam novoavtoprikolico x 120. 0421-576___-gj. Prodam novo AVTOPRlKOL £ 0421-646 NAROČNIKI IN BRALCI IZ KRANJSKE GORE, D0VJA IN MOJSTRANE POZOR! ODSLEJ LAHKO ODDATE MALI OGLAS, KRIŽANKO AU PORAVNATE NAROČNINO TUDI V TD DOVJE - MOJSTRANA IN V TD KRANJSKA GOR A! "?fuSS> nAEVVO0 Prodaja novih vozil: W» flC MITSHUBISHI. Vse '"'^gi 0242-300. 242-600aj^--jjj PRODAJA, ODMJrSJT^ prenos lastništval 03^—-«-^||. Prodaja, odkup «b,g2W2 0064/217-528, zvečer, a n 20- url ^---Jjjnfl SCANIA. Večma j« Posredniško prodajamo JSgrjgg žila, parkiranje na najem P^. ^ brezpTačno. R^ljena voz , ^ letnik 1986, R J!s^Ag> MAZDA 121 letnJk1^'$kof)a1 , letnik 1984. TEHNOCAn. m 0632-840 p«*ek, 6. maja 1994 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879 NISSAN SUNNY 1600 limuzina, reg. 12/87, 31000 km, odlično ohranjen, lastnik, nakup možen na kredit, 9*» 11500 DEM. Cankarjeva 12, gjgd. «0609/617-361_»se Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, lepo ohranjen. «43-390 10127 Prodam YUGO 45, letnik 1987, ^000 km. 0 719-559 popoldne Prodam os. avto GOLF, letnik 1982, rumene barve, cena po dogovoru, [g9_do aprila 1995. «44-068 10246 Prodam LADO 1300, letnik 1991. •212-637 10249 PEUGEOT 205 GL, letnik 1986, reg. do4/95, ugodno prodam. «738-914 u9odno prodam JUGO 45, reg. do Tiaja 95. «714-826 10252 am R 4, letnik 1984. «70-095 Prod; Prodam Z 101, letnik 1985, reg. celo P> m dve otroški kolesi na prestave. "^14-533 10256 J^am Z 101, letnik 1987, reg. do ^4_«328-920, od 18. do 20. ure Prpdam Z 750, letnik 1984. 0242- 10268 FIAT 126, letnik 1981, reg. celo leto, ohranjen, cena 700 DEM, ^ooam. «736-563 10260 .Prodam SUZUKI MARUTI, letnik ■"J9?, cena 9000 DEM in Z 750, rjnik 1981, cena po dogovoru. *78-7p5 10272 .Ugodno prodam Z 101 comfort, !^2|K 1982. «329-143 10274 .Prodam LADO RIVA 1989, z vlečno 5Jj|*o 'n 2 zimski gumi. «242-092 ifijdam HONDO CIVIC 1.5 hb, rlJNlK 1991, 30.000 km. «76-545 prodam LADO 1200, letnik 1984. ^gobSavl 30 10279 4^am R 18, letnik 1979 in JUGO patnik 1988. «323-235 10262 Sfifcn Z 101 POLY KOMBI. 0332- ^If^ 10283 prodam GOLF D, letnik 1986 in jgjjgnl TV Iskra Azur. Velesovo 10 tS&*fiP JUGO SKALA 55, letnik In ?q nfor-ln °9led v P°tek mod 15-k» -vi Uro na naslovu Japelj, Kovors-io?4 ,v- nad., Tržič, ali na «50-169 RLftSP in Prodaja rabljenih VOZIL. SHj^KOKRICA.«215-545 10268 *or°Lr CL- ,etnik 1988 1-6. kataliza-Kn^.^prestav prodamo. RUBIN SgjgjCA, 0215-945_10289 £K9PO 135 L, letnik 1991, proda-C^lJP'N Kokrica, «215-54510290 Prodam JUGO 55, letnik «310-843 1989. 10297 prodam GOLF, diesel, letnik 1987. 324-683, Mlinar 10208 I9ft?am 0PEL KADETT 1300, letnik vt^ do 10/94, cena po dogo-Z2!^»46-327_ 10299 tfta?*01 Zastavo 101 comfort, letnik von7i?9 do 4/95, cena po dogo->^»310-3Q8, po 12. uri 10301 £2?%? o^'Cen R 4 za 3000 DEM, SJ9-12.85. 0713-152 1Q3Q7 *no prodam JUGO 45. 0218- _ 10313 DAEVVOO GSI. letnik 6/94, r"» barve, v garanciji, kasko zavar .^j^ cena unnHn«. < .Prod ^a. ugodna. 076-627 mu Jil^R 4, letnik 1988. 046-431 prVastLavSW^GxEN JmA 1-6 CL, 5 JarnenbJ1986' prodam ali ^nCevaVa,G0LF diese'- Cencelj, 5—Zlg °- Kranj (Zlato polje) 10325 ^Sdoai/£8i leinik 1986, 79000 km, Ln balkonJiT n 4 nova okna. vhodna M,SffSR1^ P^am. 0211-^ ^-371 sobota, nedelja 10330 Prodam R 5 diesel francosko, letnik 1986, 5 vrat, 5 prestav. 048-068 Prodam obnovljeno ŠKODO LS, letnik 1978. Pungart 15, škofja Loka Prodam R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 12/94. 046-137 10341 Prodam GOLF GLS 1300 nemški, letnik 1981, reg. maj 95. 0871-089 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mr. 90 SIT JE MANJ 1 KOT 2.500 SIT TALBOT SAMBA LS, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam, cena 3000 DEM. 0632-190 10349 Prodam POLY KAMIONET, letnik 1987, ugodno. 056-103 10354 ALFA 33 QV, rdeča, max. oprema, 86000 km , prodam za 7600 DEM. 0733-038 10360 JUGO KORAL 55, letnik 1990, rdeč, 46000 km, reg. 2/95, prodam za 4500 DEM. 0733-038_loaei Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986, nereg., cena po dogovoru. 0 78-890 10369 NISSAN SUNNY karavan 1.5 GL, letnik 7/1986, 99.000 km, prodam. 0 78-316 10372 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, drugI lastnik. 0 47-552 10373 ZASTAVA SKALA 55, letnik 1988, ugodno prodam. 0 41-486 10374 Prodam OPEL ASCONA C 1.3 S, letnik 1983, reg. do 3/1995, cena ugodna. 0 58-118 10379 Prodam ali zamenjam BMW 520, letnik 1978 za cenejše vozilo. 041- 700 10378 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1983. 0721-395_10379 Z 750, letnik 1983, reg. do julija, Bradam za 800 DEM in 5 kubikov lIVKE po 2500 SIT. Kuralt Venčka, Zg. Senica 4 a, Medvode, 0061/ 611-132 10381 (Aučk Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE126, tel. 0043-463-21415 Prodam OPEL KADETT, letnik 1982/ 84, 86000 km, cena po dogovoru. 078-955 10383 R 4 GTL, letnik 1982, prodam. 0422-386 10389 Prodam R 19 GTS, letnik 11/89, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 043-173 10391 Prodam SUBARU yusti, letnik 1987. 0422-720 10395 Prodam Z 101, letnik 1989, odlično ohranjen. 0736-621 10402 VISO 11 RE, letnik 1983, garažirana, prvi lastnik, prodam. 0217-11210404 Prodam Z 101, letnik 1977, reg. do 8/94 za 600 DEM. 051-428 1040B Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, 1200 DEM, prodam. Trg Preš.brig. 6/ 2, Bjelobrk 10409 Prodam CITROEN BX 16 TGS, letnik 1989, cena po dogovoru. 0710-582 10414_ Prodam R 5, letnik 1990, 5 v, 5 p, rdeče barve. 0325-543 10415 Prodam R 4. letnik 1980, 600 DEM. 0326-741 10419 FIČOTA neregistriranega prodam za simbolično ceno. 0310-641 10421 LADA SAMARA, letnik 1989, 5 vrat, reg. do 4/95, ugodno. 0323-298 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU J za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil T veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Prodam GOLF diesel, bele barve, letnik 1988, prvi lastnik. 0631-407 10425_ Prodam R 4, letnik 1986, temno modre barve, cca 90.000 km. 051- 638 10427 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, cena po dogovoru. 0880-041 10429 Prodam R 18, letnik 1982, dobro ohranjen, drugi lastnik, cena po dogovoru. 0880-041 10430 Ugodno prodam GOLF, letnik 1981, prodam in R 5, letnik 1990, super ohranjen. 0712-355 10432 Prodam 126 P, letnik 85/86, neregistriran, vozen, brezhiben. 0217-026 10433 OPEL KADETT 12 C, letnik 1977, reg. do 2/95, dobro ohranjen, cena 3500 DEM, prodam. 078-881 10435 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990, reg. do 2/95, cena po dogovoru. 0242-817 10436 Prodam FORD ESCORT, letnik 1987, reg. do 2/2 1995. 083-848, po 13. Uri 10440 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih samo 26000 km, karamboliran, prevrnem, ugodno prodam. 057-350 10441 _ Prodam HYUNDAI PONY 1.5 GLS SADAN, reg. do aprila 95, cena ugodna. 0332-041 10461 Prodam AX 11 TRS, letnik 1990. 070-004 10466 Prodam FIAT 127, letnik 1979, reg. do 5/95, zelo soliden, cena 2000 DEM. 057-921_10472 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 12/ 88,53000 km, reg. do 12/94, cena po dogovoru. Ivanov Mitko, c. železarjev 13, Jesenice* 10474 OPEL VECTRA 1.6 I, bele barve, letnik 10/91, prodam. 043-017 10475 Prodam R 4, letnik 1980. Britof 314, Kranj 10479 AX 11 TRE, letnik 1988, prevoženih 71000 km, 5 vrat, 5 prestav, dobro ohranjen, garažiran, prodam. 0242-735 10480 Ugodno prodam GOLF JGL. Žeško-va ul. 4, Kranj 10481 Prodam RENAULT ESPACE, letnik 1987 In FIAT LANCIA Y 10, letnik 1991. 049-442_imm Prodam LANCIA THEMA T.D., letnik 1990 in FIAT PANDA 4x4, letnik 1992. 049-442 104M Prodam VISO SUPER E, letnik 1983, reg. do 2/95. 076-435 od 15. do 20. ure 10489 Prodam VW PASSAT 1.6 CL, bencinar, letnik 12/89, 42000 km, reg. do 12/94, cena 18000 DEM. 0213-528, po 16. url 10491 Prodam Z 101, letnik 1986. 0310- 042 10494 Prodam GOLF diesel, letnik 1979 in OPEL RECORD 2.0 S, letnik 1978. «310-537_10501 Prodam JUGO 45 AX, letnik 23.12.1987, rdeče barve, reg. do 23.1294, cena 2650 DEM. Tavčarjeva 10, Jesenice, 083-807 10502 Prodam UNO 55 S, letnik 1984, cena oo^dogovoru. Škofjeloška 31 A, Kranj Prodam AUDI 100, letnik 1985. 0738-972_los« Prodam dobro ohranjen VW 1200. 0221-510 losos Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. 3/95. 045-078 10508 TOYOTA CARINA 1.6 XLI star 3 mesece prodamo, PEUGEOT 205 GR, letnik 9/88, MERCEDES 190 E, letnik 1983, MITSHUBISHI LANCER letnik 1990, JUGO 45 letnik 1988, ALFA 75 letnik 1993. Možnost kredita, možna menjava staro za novo 0325-981 10509 Prodam LADO NIVA 1600, letnik 87/ 88. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 10613 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1991. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255_10514 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1988. 0312-255_losie Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1991, zelo lepo ohranjena. 0325-882 10517 Prodam FORD FIESTA, letnik 1980, prva barve, zelo ohranjena. 0325-882 10518 AVTOPRIS, d.o.o., odkupuje in prodaja rabljena vozila. 0312-255 Prodam 126 P GL, letnik 1987. Lom 30, 051-347_10520 Prodam JUGO SKALA, letnik 1990. 058- 161 10522 Prodam R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, 43.000 km, cena 4400 DEM. 059- 143 10530 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. 082-105 10532 R 4 GTL, letnik 1986, rdeče barve, ohranjen, cena 2400 DEM. 0326- 094 10535 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980. 0632-385 10537 Prodam JUGO 45, 1986, 87000 km, 2000 DEM. 0403-026_iosm Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik september 1991, 20.000 km, dodatna oprema, radio. 053-172, popoldan, Polajnar, Preska 20, Tržič 10541 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. celo leto. cena po dogovoru. 070-774 10546 Prodam KADETT, letnik 1978, reg. do 25.12.94. 047-596_10551 SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, 10/90, bel, prodam za 11500 DEM. 0718/342 10554_ OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1977, prodam. 0311-812 losee DIANA, letnik 80, reg. do 3/95, nova streha, nove gume, cena po dogovoru. 0332-249 ali 218-821, popoldan 10567 Prodam Z 850, letnik 1982, reg. do 2/95, cena 600 DEM. 0697-083 SATELITSKI sistemi" Amstrad " ***** K.A.NA.IX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI r O f\ • Z MONTAŽO SAMO OO"™ * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.IIIKA, (,(>l)l:SI( 125 TEL: 064 633-425 ZAPOSLITVE Zaposlimo EKONOMISTA za pridobivanje del na terenu in gradbenega delovodjo za vodenje čistilne skupine. Prošnje - HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj »en 2 dekleti za strežbo in kuharja oz. kuharico zaposlim v Bistroju. 070-515 9970 Za promocijo novih šolskih pripomočkov, na terenu redno ali honorarno zaposlimo več zastopnikov. Informacije vsak petek od 18. do 20. ure 0213-340_10157 Zaposlim delavca v ključavničarski stroki za delo s tanko pločevino. 048-601 10161 če želite dodatni zaslužek, pokličite 0 323-115 med 10. in 13. uro 10163 Restavracija v okolici Kranja zaposli KV KUHARJA za vodjo kuhinje in pripravo ala cart jedi. Odličen zaslužek. Šifra: PO DOGOVORU 10200 Prijazno TRGOVKO v živilski trgovini, redno zaposlimo v Škofji Loki. 0 623-090 10219 Zaposlim CVETLIČARJA-KO. 0 621-000 10235 FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS" V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN| NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: 061/125-82-12 INT.208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE *m Takoj zaposlimo samostojnega PEKA. 0714-627 10240 Zaposlim delavca za priučitev. 0242-149 10253 Zaposlim KUHARJA - zaželjena okolica Tržiča, takoj. 053-022 10200 Dekle za strežbo redno zaposlim Pizzerija BOTANA Lahovče. 0421- 714 10262 Honorarno zaposlim mlajše dekle v trgovini Neja - hiša lango Šenčur. 041-142 int. 27, od 9. do 12. ure 10296 Iščemo pripravnico ali prodajalko v trgovini z živili, šifra: PRIJAZNOST 10311 Fanta za delo v kmetijski trgovini zaposlim. 0421-283 10312 Zaposlim fanta za nabavo in ostala dela v podjetju. 047-491 10317 Zaposlimo PRODAJALKI v Kranju in Radovljici. 047-491 iosis Takoj zaposlimo NATAKARICO. 0422-700 10329 V Kranju sprejmemo pripravno dekle za strežbo v dnevnem lokalu. 0212- 767 10334 Iščem akvizitane možna kasnejša redna zaposlitev. 057-299 10345 Oddamo delo na dom. Šifra: SIGURNOST_10347 Zaposlimo več deklet za pomoč v strežbi, starost od 20-25 let in zaželjene del. izkušnje. 041-462, popoldan 10350 Za sezono zaposlimo natakarja ali natakarico. Infor. osebno ali na 0881-436 10352 Honorarno zaposlimo dekle prijetne zunanjosti za delo v pizzeriji. 0241-326, po 14. uri 10353 KV KUHAR - MESAR ali kuhar pripravnik dobi redno zaposlitev v menzi v Kranju. 0 331-814 od 12. do 15. ure 10364 HY-MED, TRZIC, d.o.o. Pot na polje 50, Mstava 64290 TRZIC, razpisuje delovno mesto prodajalke v drogeriji. Ostale informacije po telefonu 57- 577 od 8 -14 ure. Honorarno zaposlimo dekle za strežbo v diskoteki, petek in sobota. Inf. osebno v Primadoni. losee Ce želite dobro zaslužiti s pridnim delom se javite na infor. 0331-118, od 20. do 21. ure io3bs Gostilna v Kranju zaposli KV KUHARJA s prakso, delo v izmenah, nedelje proste. 0213-484 10424 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici, zaželjene izkušnje. 0310-524 10438 Za dobro nagrajeno terensko delo iščemo POTNIKA Kličite v soboto in nedeljo 078-818 10447 Zaposlimo KV MIZARJA. »70-089 Zapo: 10448 Redno zaposlim potnika za dobro plačano delo na terenu. Zaželjeni kandidati iz Gorenjske z lastnim prevozom. 058-491 10458 Zaposlimo instalaterja centralnih kurjav z večletnimi izkušnjami in sposobnostjo samostojnega dela. 0738-969 losos Zaposlimo KUHARJA Infor. po 10. uri 070-706 10515 Iščemo zastopnike za prodajo prehrambenega, tekstilnega in športnega programa po Sloveniji. Informacije na tel.: 063/715-733 Zaposlimo dekle ali fanta z izkušnjami v strežbi. Tržič, 052-055 10529 Honorarno zaposlim ŠOFERJA B-kategorije za dostavo artikov. 041- 233_10533 V redno delovno razmerje sprejmem 3 MESARJE ali priučene za predelavo, po možnosti z izpitom iz B, C, kategorije. Sprejmem tudi natakarico za bife. Šifra: TAKOJ 10536 Trgovske zastopnike iščemo. Pokličite v petek ali nedeljo 0891-002 10545 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 8213 PRAŠIČE vseh velikosti za rejo ali zakol prodam. 0714-376 101 se ROTVVEILER mladiče - psičke, odlično leglo, z rodovnikom, negovane ter cepljene, ugodno prodam. 0 623-090 10218 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. Sp. Brnik 68 10237 Prodam dva črno bela TELIČKA, stara 2,5 meseca. 0310-852 10239 LABRADORCE, čistokrvne brez rodovnika, prodamo. Šenčur, Štefe-tova 28 c, 041-311 10204 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. 058-074_10297 Prodam KOZE z mladiči. Strahinj 103, Žižek_10293 Prodam brejo KRAVO ali TELCO menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 10295 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali za zakol. Cena 120 SIT. Vokio, tel.: 49-250 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. 0733-639 ioso4 Prodam dve mladi KRAVI po izbiri. Baloh, Dobro polje 17 a, Brezje 10310 Prodam brejo KRAVO simentalko. Sajovic Jože, Olševek 22, Preddvor 10323 Kupim TELIČKA simentalca do 10 dni star in otroški avto sedež. 045- 736 10328 JARKICE rjave in PITANCE za nadaljno rejo prodam. Zgoša 47 A Begunje 10337 Prodam MLADIČE belgijskih orjakov, stare 3 mesece, bele. 045-11410340 Prodam KRAVO s prvim teletom. Omejc, Potoki 16, Žirovnica 10351 Kupim do 10 dni starega TELETA simentalca. 0 44-270 po 16. uri 10363 PURANE, stare 5 tednov, za nadaljno rejo, prodam. 0 217-128 10355 Prodam JARKICE, stare 10 tednov, cepljene. Golniška 1, Kokrica 10370 ČIVAVA mini psičke, stare 7 tednov, prodam. 0 061/444-599 10371 Težko TEUCO frizijko visoko brejo, prodam. 049-085 103B4 ZAJCE - orjaške lisce In ovnače, plemenske samce, poceni prodam. 045-532 10398 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca in 250 kg težkega bikca. 0331-088 10394 ROTVVEILERJE mladiče z rodovni-kom, ugodno prodam. 0401-364 Prodam PIŠČANCE brojlerje, stare 14 dni, kletko za hrčke in akvarijske grelce. 0312-080 10401 KOZI srnaste pasme, stari tri mesece za pleme prodam. 0692- 006 10412 Leglo odličnih NOVODUNDLANCEV naprodaj konec maja. Rezervacije mladičev na 0692-006_10413 Prodam miade OVCE za nadljno rejo ali zakol. 050-570 10417 Oddam 6 tednov stare KUŽKE. 066-931 10420 Prodam sansko KOZO z mladičkoma. 0061/841-024 od 21. do 22. Ure 10428 2-mesečno TELICO simentalko menjam za mlajšega bikca. 0403- 823 10444 Kupim teleta simentalca do 90 kg. 0421-715_10445 Prodam TELIČKO za pleme črno-belo, od dobre mlekarice A kategorija. 0421-587 10449 BIKCA simentalca 300-350 kg kupim. 0421-356 10459 Kupim TELICO, brejo nad 7 mesecev. 0 422-646 10462 Dobrim ljudem oddamo dva mlada PSIČKA Pogoj - velik vrt. 076-442 10467_ Prodam PUJSE težke od 80-100 kg za 190 SIT za kg. 078-625, popoldan 10468 Prodam TELETA bikca za zakol ali nadaljno rejo. Dragočajna 16, Smlednik 10511 Prodam 6 tednov starega KOKER-ŠPANJELA (čistokrvnega) brez rodovnika - zlatorjav. 0326-402 10512 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo^ali zakol. Lahovče 18, Cerklje Prodam TELICO simentalko 8 mesecev brejo. «061/823-581 iosm Prodam enoletne KOKOŠI nesnice in kokošji GNOJ. 0332-621 1Q563 Ugodno prodam mlade PERZIJSKE MUCKE. 0403-680_iosm Dva meseca staro TELIČKO simentalko zamenjam za bikca simentalca. 066-318 10570 AKRIS, d.o.o. GORENJSKO POGREBNO PODJETJE IN TRGOVINA KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, POKOM, PREKOPI, POGREBNI OBREDI POSEBNO UGODNO - UPEPELTTVE PRODAJA POGREBNE OPREME IN SVEČ NAROČILA PO TELEFONU IN OSEBNO 24 UR NA DAN Nova vas 17,64240 RADOVLJICA. TEL064/733-365 In 328-373 Umrl je naš nekdanji sodelavec FRANC MEDJA pomočnik direktorja v pokoju Pogreb bo danes, 6. maja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ Kranj, 5. maja 1994 V SPOMIN 8. maja mineva leto dni, odkar me je zapustila moja draga mami MATILDA PAPIČ Hvala vsem, ki se je še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu. Hčerka Jožica Kranj, 6. maja 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil FRANC MEDJA iz Stražišča pri Kranju Od njega se bomo poslovili danes, 6. maja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči: žena Anica, hči Darja ter sinova Brane in Vasja z družinami Kranj, 3. maja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta SREČA SERAJNIKA roj. 11. maja 1952 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem IMP Ljubljana in Merkur Kranj za pomoč v najtežjem trenutku in izrečena sožalja. Žalujoča žena in sinova Vrbnje, 26. aprila 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica JOŽETA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilsko-reševalni s'1^ Kranj, Primskovo, ter drugim gasilcem Slovenije, za izrečena sožalja in podarjeno c^et^u{jj vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala l govornikom, pevcem iz Naklega, g. župniku za lep mašni in pogrebni obred. Vsem še enkr iskrena hvala. r VSI NJEGOVI Polica, 23. aprila 1994 ■a ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče JOŽICE JURCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, lovcem, gasilcem ter Krajevni skupnosti Trebija za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove m vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku Jakobu iz Stare Ose lice za obisk in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še iskrena hvala. Vsi njeni Kladje, 5. aprila 1994 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA KNAPIČA - FELSA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in zn^ncej^ bivšim sodelavcem Mercator Meso-izdelki Škofja Loka, ^^elavc Planika Kranj, OŠ France Prešeren - Kokrica, Iskra SSD, KO-^j Stražišče, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste sočustovali z nami, daro cvetje in sveče ter ga številno spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Stražišče, 29. aprila 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 56. letu starosti umrl ptt delavec MELHIOR ŠKODLAR vodja GATC Kranj Pogreb je bil v sredo, 4. maja 1994, v družinskem krogu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PE PTT KRANJ ZAHVALA Tiho v deielo pomlad je prišla, še tiše pa Ti si za večno odšla. Ob boleči izgubi naše drage SLAVKE DEMŠAR Šubcove s Hotavelj nancern f Hotavlje ?GP. pospremili na zadnji poti. delavcem ALPINE Gorenja vas in MARMORJA noiavijv - $a Hotavlje, košarkarjem, g. župniku, pevcem in govornici Anici. IN^e0tra hvala tudi zdravnikom in medicinskem osebju Kliničnega Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. VSI NJENI Hotavlje, Žiri, Srednja vas, Jesenice ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mamice, mame, sestre, tete, tašče in svakinje SLAVKE AVGUŠTIN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Petričevi in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Primožičevi, gospe Anici za skrbno nego, g. župniku iz Predoselj, oktetu "Klas", pogrebnemu zavodu Navček in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hčerki Marija, poročena Čavič, in Marjeta, poročena Skumavc, z družinama Rrilof, Kranj, Ljubljana, aprila 1994 ter ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedi BRANKO DJORDJEVIČ M Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, prijateljern^^^ jf vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izreka11 ^orfl '"vtii, *vj JIV umu pv/iii€J£jt»J-l ▼ i\,t,*viw v* viiuinut, »■"—"-- ■— , a Vili** darovali cvetje in sveče. Hvala za govor ZB. Iskrena hvala ^^Stii^* in med. osebju internega oddelka 400 ter internemu oda- ^ ft, Golnik, ki so mu pomagali v času njegove bolezni. Iskrena n ja g Iztoku Tomazinu in dr. Tonetu Martinčiču za zdravljenje./-a" fCb Vinku Kendi, ki nam je nudil vso pomoč za lepo opravljen y& jep Hvala pevcem za lepo in ganljivo zapete pesmi, g. župniKvsajcernu pogrebni obred. Hvala g. PangerŠicu za igrano Tišino. Vsem m posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI Tržič, 2. maja 1994 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON ROZMAN iz Bohinjske Bistrice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali, mu pomagali ob dolgotrajni bolezni, osebju Zdravstvenega doma Bohinjske Bistrice, bolnišnice Jesenice in domu dr. Janka Benedika iz Radovljice. Hvala sorodnikom, sosedom, kolektivu LIP-a, župniku, pevcem, govorniku in vsem neimenovanim dobrim ljudem, ki so se poslovili od njega. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta, tasta in starega očeta ANTONA PINTARJA s Češnjice 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Alplesa in podjetja Loka Škofja Loka za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Prav tako iskrena hvala osebju ZD Železniki, g. župniku in g. diakonu za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter članom ZB za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Železniki, 29. aprila 1994 ZAHVALA » Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo iivljenje. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ANTONA PERKA roj. 1924 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in tolažilne besede. Posebna zahvala gre dr. Resmanu SB Jesenice, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke, direktorju in ostalemu osebju Komunalnega podjetja Tržič za opravljeno njihovo delo, sosedom Goranu in Stanku Peharcu, družini Tomazin in Ulčnik. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Boris in hči Jelka z družinama Tržič, 28. aprila 1994 ZAHVALA Kdor iivi v spominu, ni mrtev, je samo oddaljen, mrtev je samo tisti, ki ga pozabijo. Ob smrti mojega ljubega moža SLAVKA DIMNIKA se iskren scčiistv zanvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste Velike X ? mano, mi izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v tako sestram pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala dr. Jerajevi in patronažnim Poseh 12 ^ Kranj, sestri Bogoljubi, dr. Hlebanji in vsem sestram na onkološkem inštitutu, peVc ej Pa sestri Brigiti ter g. Sandiju. Lepa hvala tudi govorniku g. Bizjaku, pihalni godbi, m za zapete žalostinke ter za zaigrano Tišino. Posebna srčna zahvala pa vsej družini Klampfer in ga. Fleishman. Žalujoča žena Elena v imenu vsega sorodstva V SPOMIN Žalostni so dnevi naši, ker zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 7. maja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, ata in brat IVAN PRISTOV Hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcih, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Rodine, 7. maja 1994 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas obstalo je tvoje srce ostala je globoka bolečina in praznina in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Vsem, ki ste ob težki izgubi naše drage MINCE FURMAN Mežnarcova Minca z nami sočustvovali in kakorkoli prispevali, da je bilo zadnje slovo iskreno in nepozabno in vsem, ki so ji bili v življenju naklonjeni in jo imeli radi, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, sodelavcem PTT Kranj, PTT Naklo, Merkur Naklo, pevcem iz Naklega, sosedi Mariji in Mirku Poličarju, krajanom Nakla in Kranjske Gore. Mož Jaka, hčerka Rebeka in sin Sašo z družinami Naklo, 19. aprila 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, botra in tasta MARTINA SUŠNIKA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Potokarju, dr. Hostnikovi, osebju UKC enota Golnik za pomoč v težki bolezni, g. župniku, gasilskemu društvu Besnica, sosedi Nevenki za pomoč v težkih trenutkih, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zg. Besnica, 24. aprila 1994 ZAHVALA Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. V 57. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stric ALOJZ HRIBERNIK Vsem skupaj in vsakemu posebej za vse - iskrena hvala. Žalujoči: žena Veronika, hčerki Jelka in Milena ter brat Jože ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage žene ELČKE POKOREN se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem gostilne in mesarije ARVAJ, ki ste z menoj delili bolečino, mi izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo pa sem dolžan Ivici in Antonu Arvaj za nuđenje vsestranske pomoči in g. župniku Francu Godcu za opravljeno sveto mašo, pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi pevcem iz Predoselj, podjetju Navček in Pogrebnemu zavodu Kranj. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Jože Kranj, 28. aprila 1994 Tragedija na Loškem gradu Mladoletni osumljenec je priprt Truplo mladoletnice je v nedeljo našel Škofjeločan - Preiskovalni organi še niso zaključili dela - Skope uradne informacije. Kranj, 5. maja - V torkovi številki Gorenjskega glasa smo v prispevku o praznični bilanci nesreč in kriminalnih dejanj na kratko poročali tudi o tragični smrti 15- letnega dekleta iz Škofje Loke, ki je umrlo v času kresovanja na predvečer praznika v bližini Škofjeloškega gradu. V ponedeljek in torek in preiskovalni organi še niso dali nobene izjave v zvezi z dogodkom, včeraj pa smo dobili prve uradne informacije. Kljub vsemu tragedija, ki se je dogajala na predpraznično noč v neposredni bližini Škofjeloškega gradu, še zdaleč ni pojasnjena, saj preiskovalni organi še nadaljujejo s preiskavo. Po dosedannjih uradnih informacijah, ki jih je posredoval Operativno komunikacijski center pri kranjski UNZ, je znano, da je v nedeljo prvega maja okoli 16. ure občan iz Škofje Loke v neposredni bližini prireditvenega prostora na Škofjeloškem gradu našel mrtvo mladoletnico iz Škofje Loke. Krajevni zdravnik je potrdil smrt in preiskovalnim organom tudi povedal, kako naj bi mladoletnica izgubila življenje. Zaradi suma kaznivega dejanja umora so policisti v ponedeljek, 2. maja, zjutraj pred preiskovalnega sodnika kranjskega Temeljnega sodišča privedli 16- letnika iz Škofje Loke, za katerega je policija po zbiranju obvestil ugotovila, da se je družil z mladoletnico. Okoliš- čine kažejo na to, da sta se sprla in da je bil 16- letnik tik pred njeno smrtjo na prireditvenem prostoru. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je slednji zaradi suma kaznivega dejanja umora za mladoletnika odredil pripor. Ker natančnega vzroka smrti mladoletnega dekleta niso mogli ugotoviti na mestu najdbe trupla, je preiskovalni sodnik odredil obdukcijo trupla. Obdukcijo naj bi opravili na ljubljanskem Inštitutu za sodno medicino, vendar policija preiskave do včeraj še ni zaključila, tako da razen številnih ugibanj o tragičnem dogodku na predpraznično noč, še ni dokončnih uradnih informacij še ni. • M.G. S pomladjo pridejo mopedisti Mladoletniki se pogosto igrajo z usodo Toplo spomladansko vreme ne naj a vi j a samo številnih priložnosti za prijetne izlete, ampak zal tudi nadležno brenčeča kolesa z motorjem, ki jih vozijo mladoletniki ali pa včasih celo otroci, ki nimajo niti potrdila o opravljenem preizkusu znanja, pogosto pa so brez zaščitne čelade in z vozili, ki tehnično ne ustrezajo predpisom. Kot pravi prometni inšpektor kranjske UNZ Ivan Demšar proti mladoletnikom, ki kršijo cestno prometne predpise s kolesi z motorjem ali celo motocikli, ne morejo ukrepati drugače kot z odvzemom vozila, saj se člen v Zakonu o temeljih cestnega prometa, po katerem so za njihova dejanja odgovarjali starši, od osamosvojitve dalje ne upošteva več. Mladi se tega dobro zavedajo in tudi izkoriščajo, njihovi starši pa pogosto ne vedo, kaj počnejo njinovi otroci v prometu. Celo nasprotno, saj [>ogosto otrokom kupujejo ko-esa z motorjem ali motocikle, s katerimi se vozijo brez ustrezne usposobljenosti, v večini primerov pa tudi s predelanimi in tehnično neustreznimi vozili in brez zaščitnih čelad. Pogosto so starši gluhi za dobronamerna opozorila policije, svoje odgo- vornosti pa se zavedo šele, ko jim policisti sporočijo, da je njihov otrok poškodovan ah pa celo mrtev. "Delovno besedilo novega zakona sicer predvideva, da bodo morala biti tudi kolesa z motorjem tehnično pregledana in registrirana," pravi Ivan Demšar in hkrati dodaja, da bodo policisti skušali vplivati na bolj ustrezno kaznovalno politiko, predvsem pa spet doseči zakonsko opredeljeno odgovornost staršev, tako kot je to urejeno v večini držav. V zadnjem času so razen mopedistov problem tudi tako imenovani rolerji, ki so kot kaže modna muha tudi pri nas. Z rolerji se namreč mladi vozijo po cestah in ogrožajo promet (drzni mladenič se je pred dnevi vozil tudi po nevarni kranjski obvoznici proti sejmišču), če- prav v policijskih poročilih nesreče za zdaj še niso zabeležene. Delovno besedilo novega zakona predvideva, da se bodo šteli kot pešci in se bodo temu primerno morali voziti tudi po površinah namenjenih pešcem. Podatki o številu nesreč med mladoletniki so namreč dovolj zgovorni, da bi se morali vsi, še zlasti pa ne samo policija, zamisliti nad njihovo prometno varnostjo. Mladi ljudje do 25 leta, ki pogosto vozijo hitro in precenjujejo sposobnosti sebe in svojih vozu so bili na gorenjskih cestah v lanskem letu od skupno 451 hudih nesreč udeleženi v kar 126, kar je v 12 več kot leta 1992. Dva udeleženca sta umrla, 139 ali 29 več glede na predhodno leto pa je bilo telesno poškodovanih. 59 nesreč je bilo tudi takšnih, ki so jih povzročili otroci ali mladoletniki. • M.G. Od sedmerice gladovnih pro-testnikov v Cankarjevem domu, ki so protestirali proti zamenjavi Janeza Janše in zahtevali odstop predsednika republike Milana Kučana, le eden ni končal gladovne stavke. Benedikt Pančur je namreč sklenil, da v protest proti nekorektnemu odnosu občine v primeru reševanja njegovega stanovanjskega problema nadaljuje gladovno stavko na pragu pisarne škofjeloškega izvršnega sveta. Včeraj, 5. maja, je ob svojem "ležišču" postavil napis, s katerim obvešča, da se je zaradi poslabšanega zdrastvenega stanja in nemogočih razmer (stavko so mu dovolili le v času uradnih ur) preselil ponovno v Cankarjev dom. • S. Ž., foto J. Pelko ŽENA« SKLENIL SEM SPREMEN m tJkčtM £iv- L3EN3A. N*> Ti Bo! LAHKO 6fC.es BALrivAjiSKi Tt*Mft V R.LOA-NE, #MHO 5^60. DA $€ GA N£ SoS feEVEČ NESREČE Teden brez hujših nesreč Po podatkih kranjskih prometnih policistov je bil minuli delovni teden na gorenjskih cestah sorazmerno miren, že nekaj časa pa tudi niso zabeležili prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami ali smrtnim izidom. Policisti upajo, da bo tako tudi v prihodnje, menijo pa rudi, da je boljše stanje posledica njihovega doslednega ukrepanja. Z doslednim urejanjem prometa bodo ie nadaljevali, proti kršilcem, predvsem tistim, ki imajo radi pretežko nogo na stopaUd za plin in tistim, ki vozijo pod vplivom alkohola, pa bodo odločno ukrepali. Kdo je videl rumenega hrošča? Pred dnevi se je v novem kranjskem semaforiziranem križišču na Cesti 1. maja in novi obvoznici (nekdanji Smle-dniški cesti) pripetila lažja prometna nezgoda s premoženjsko škodo, povzročiteljica pa je odpeljala s kraja nesreče. Ob 9.50 je voznica rumenega VW 1200 J po novi obvoznici pripeljala do omenjenega križišča m se razvrstila na vozni pas za smer proti centru mesta. Ko je na semaforju zagorela zelena luč, pa voznica ni zavila levo, ampak desno in pri tem z desno stranjo oplazila dostavno vozilo citroen, ki je pravilno vozilo v smeri proti pokopališču. Voznica je, ne da bi pustila svoje podatke, odpeljala v smeri proti Čirčam. Policisti jo prosijo, da se oglasi na prometni policiji v Kranju, hkrati pa prosijo očividce, ki so videli nezgodo, da pokličejo številko 92. • M.G. Srečna številka: Nemški Rovt 4 Potegavščina? To pa le ne! Nemški Rovt - V akciji Gorenjskega glasa "Hišna Številka-vsak teden ena srečna družina" je bila v torkovi številu* našega časopisa objavljena hišna številka - Nemški Rovt <* (v Bohinju). "Ko je okrog pol devetih prvič zazvonil telefon in mi P nekdo, ki se ni želel predstaviti, povedal, da je naša hišna številka srečna in da dobimo nagrado v vrednosti dvajset tisoč tolarjev, sem si mislila: "To je spet neka potegavščina." Inkoie telefon zazvonil še drugič in tretjič in so mi povedali celo telefonsko številko, ki jo moram čimprej zavrteti, sem poklicala... Kmalu sta v hišo pritekla še dva sovaščana, ooa z Gorenjskim glasom v roki, in mi kazala črno na belem -Nemški Rovt 4, "je pripovedovala Marija Bezntk, kijev toreK okrog devetih dopoldne že poklicala v naše uredništvo. Telefon je potlej na Nemškem Rovtu 4 kar brnel, ljudje so hiteli sporočat veselo novico, čestitali... Klicev je bilo t dopoldan okrog dvajset, pet ali šest pa še potlej, ko se je proti večeru s službene poti vrnil domov tudi Jaka Medja, sice vodja nabave v leski Verigi. Še ob pol desetih zvečer je rnorai pojasnjevati, da vedo za nagrado in da so že poklicali na Gorenjski glas. Ko smo Jaku povedali, da bo za dvajset tisoč tolarjev lahko nakupil v eni od prodajaln znanega slovenskega proizvajalca tapet Veta iz Ljubljane, je dejal, da gradi hišo m da mu bo nagrada že kako koristila. • C.Z. DA NE BO PREPOZNO Večina okradenih je "slutila", da bo nekaj narobe. PREPOZNO! Ukrepajte, da boste lahko mirno spali- ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PIT KRANJ t Spostovanii Komuniciranje v kakršnikoli obliki je že od nekdaj osnovna človeška, socialna in ekonomska potreba, ki danes, v času vse večje dinamike, postaja neizogiben pogoj osebne in poslovne uspešnosti posameznika in družbe. Zato smo se v PE PTT Kranj odločili, da omogočimo pridobitev telefonskega priključka pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na območjih, kjer imamo proste kapacitete): - ob takojšnjem plačilu nudimo 10% popusta ali - omogočimo obročno plačilo v šestih mesečnih obrokih Z ugodnimi plačilnimi pogoji želimo približati možnost pridobitve telefonskega priključka slehernemu krajanu, s tem pa tudi uporabo telekomunikacijskih storitev. Vabimo vas, da se zglasite v PE PIT Kranj -Pričakujemo vas! Informacije po telefonu 262 - 228. IMIIVI \A IME B 1 O- LA KRANJSKA 'GA KRAJI D. 8. IVI URI - PRIMSK