f Nenaden preobrat v mehiškem položaju. BOJNA SREČA SE JE BAJE OBRNILA NA STRAN REVOLUCIJONARJEV Vstaši trdijo, da so ujeli 1500 federalnih vojakov. Poročila iz Mexico City pa molče glede bitke, ki se baje vrši pred Jimenezom. — Revolucijcnarji imajo na razpolago več ameriških aeroplanov. JUAREZ, Mehiko, I. aprila. — Revolucionarni glavni stan je danes trdil, da je bilo 400 federal-cev ubitih v spopadu med armado generala Esco-barja ter armado generala Callesa, pri Eccalorju. Vstaši so tudi trdili, da koraka armada Escobar-ja proti Bermajillo, glavnemu stanu Callesa, po iz-vojevani zmagi. Vstaši so trdili, da so ujeli I 500 Callesovih vojakov. Ameriški avijatiki, v službi vstašev, so obstreljevali federalno kolono s strojnimi puškami tekom viška spopada, kot se je glasilo v ustaškem sporočilu. Buletin je dajal poseben kredit za zmago v bitki pod generalom Armento, v kateri je general Escobar osebno poveljeval oddelku strojnih pušk. Vstaši so sporočili, da so imeli petnajst aeroplanov v zraku tekom bitke in da so večino teh vodili Amerikanci. Rekli so, da je general Salinas, poveljnik vstaških zračnih čet, osebno vodil zračne napade. Vstaši so tudi sporočili, da so zajeli nov aeroplan, na katerem so bile tri strojne puške. Glasilo se je, da je ameriški avijatik v federalni službi pustil ta aeroplan na bojnem polju. Dva zvezna generala sta bila baje ubita in eden teh je bil baje general Ortiz. Druge brzojavke so javljale, da se je še veano ohranilo kontakt z bežečimi federalci na različnih točkah krog Escalona. Nikakih ocen glede mrtvih in ranjenih se ni po -dalo v buletinu. MEXICO CITY, Mehika, I. aprila. — Napredovanje federalne armade proti Jimenezu, močni postojanki vstašev v Chihuahui, je bilo določeno na današnji dan, soglasno s poročili, ki so dospela semkaj od generala Callesa, ki načeluje federalnim o-peracijam. NOC ALES, Sonora, I. aprila. — Vstaški voditelji tukaj so rekli, da se je dolgo pričakovani vstaški napad na Naco, Sonora, pričel danes z obstreljevanjem federalne postojanke od strani nekega vstaškega aeroplana. Dve osebi sta bili baje ubiti. DOM INVALIDOV mm^ UNDERWOOD A UNDUWOOD. M. v katerem leži polejr Napoleona truplo inanšala Foeha, vrhovne**« poveljnika zavezniških armad lekoui svetovne vojne. K0NGRESNIK MICHAELS0N SE JE JAVIL IN JE POD VARŠČINO PRIJATELJSKA POGODBA MED GRŠKO IN JUG0SL VLADO Poslanska zbornica bo glasovala glede prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. — Pogodba je podobna eni, ki je bila sklenjena z Italijo. — Zavarovanje skupnih interesov. ALEKSANDER MED HRVATI 3Z2lOVlTM k-alj b ° ATENE- Grška- aprila. - Zadnji napori mi-vsako leto prez.vel par nistrskega predsednika, Eievterija Venizelosa, da mesecev v Zagrebu. — uveljavi mir med sosedi Grške, bodo najbrž imeli V Brezov,« bo njegovo za posIedic0) da bo napravljen nadaljn; korak pm. ti temu cilju, ko b o danes glasovala zbornica glede nove prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. poletno bivališče. ZAGIiEB. Hrvatska. 1. aprila. Kralj Aleksander je izbral za svoje prestolno mc-Nto Zagreb, kjer bo preživel vsako leto par mesecev. Notranjost palače bana Jelačiea bo 'prenovljena, njegovo poletno bivališče bo pa v Brezovici, ki je oddaljena par milj od Zagreba. Tam bo stanoval v knezoškofijski palači. Aleksander upa, t'verozapadi»e j>-r>Iiišei ob jutranji zori iz Wyndhama iskat letalce. 1 rati i lik i -so dali izraza velikemu strahu {rb-de varnosti letalcev. Kapitan Kingsford-Smith se je nahajal na prvem delu namerava-! nega potovanja, ki naj bi se končalo v Angliji. j .Spremljal ga je kapitan <"har-i lew I'lm, ki se je nahajal /. njim na slavnem transpacific nem pole-I tu i/. Sa.n Francisca v Avstralijo ter dva nadaljna. Ničesar se ni sllsalo od aeroplana samega od sobote 7umori naiprej in tekom cele nedelje. Ob šestih danes zjutraj je odšel prvi aeroplan iz Port Iledlanda. Cela pokrajina, preko katere se je vršil polet, je večinoma nepre- Obravnava proti njemu se bo vršila v Floridi.—Pričevanje carinskih uradnikov glede kongresnika Morana. — Generalni pravdnik države Illinois bo preiskal okoliščine umora v Aureri. TURŠKE SILE PRODIRAJO PROTI IRAKU Turška vlada pravi, da mora preprečiti invazijo upornih kurdskih pla- men. 1. JKKrZALEM. Palestina rila, — Iz Hagdatla so *j>oro-eili danes, -0 rekru tirale Asiree iz severnega dela dežele, da jih pošljejo proti Turkom, vendar pa ne domneva, da bo treba dosti močnejše sile na južni meji. vspri ."-o jHiročil iz Meke. da šteje Vahabi armada več ttsoč mož. Prva vožnja njegova zadnja. CHICAGO, 111., I. aprila. — Kongresmk M. A. Michaelson, ki je obdolžen, da je kršil določbe osemnajstega amendmenta, se je sam javil oblastim, položil $2000 jamščine ter zopet uživa svo -bodo. Proces proti njemu se bo vršil v Jacksonvilla, Fla. Michaelson, ki je znan kot eden najbolj zagrizenih suhačev, je bil pred par meseci zasačen, ko je vithotapil v Združene države več steklenic izbor-nega kubanskega žganja. Ko so mu zaplenili blago, so ga izpustili in od onega časa ni bilo dolgo nobenega sledu o njem. Ker se je pa začelo časopisje podrobneje baviti s to zadevo ter vedno odločneje zahtevati, naj oblasti rešijo ta slučaj, je bil izdan warrant za kršilcem. Ker se je javil sam, njegova kazen mogoče ne bo tako huda. Nadalje je bila uvedena pre- ! iskava proti kongrfcrmfku Mora- ! nu. ki je istotako kršil do]< •!>. osemnajstega amendmenta i 1 Vol- : steadove postave. Kaj lahko se mu 'primeri, di ho i sojen po Jon'sovi -iw^rav: z-,-, ko ■ je sprejem r>e je tako uneto zav-' zemal. ' V Aurori. 111., vlada še vedno veliko razburjenje zastran umora De Kingove •soproge, ki jkot znano, postala žrtev podivjatn-ira suhaškega agenta. Preiskava je poverjena državnemu pravdnik 11 države Illinois. Pogreb Frances Smith. YOMvERS, X. Y., l. aprila. — Meyer Pearl je bil star šestdeset let. a st* vendar ni še nikdar vozil z avtomobilom. V soboto pa se I je podal na svojo prvo vožnjo z avtomobilom. Stroj pa je bil za-d^t od nekega vlaka in čeprav ni s bii nikdo poškodovan, se je Pearl i vendar takoj poslovil od avtomo-j bila za vse veeae čase. SOI."TU A MI TEKST. Ma ss., 1. aprila. — Truplo Frances Si. John Smith, katero so našli v jn-tek v Connecticut reki. je ležalo na posestvu. -kjer sta deklica ter njen brat preživela večino svoje mladosti. Truplo je bilo danes popoldne pokopano na Wild wood pokopališču v Amherst, ob udeležbi stari-šev ter drug-ih sorodnikov« NESREČA V BELGIJSKEM PREMOGOVNIKU Dva reševalca sta bila zdrobljena od padajočega premoga. — Vsa trupla so bila močno ožgana. BRUSELJ. Belgija. 1. aprila. — Smrt je zahtevala življenje sed-111 m dvajsetih mož, med njimi dveh reševalcev, v Andre Duont premogovniku. v bližini G t nek, v belgijskem Limburgu. Eden poškodovanih je umrl včeraj zvečer. Nesreča .v je pripetila v soboto pono."-i, dočim >0 bili sorodniki mož zbrani krog vhoda v ro%- in reševalni delavci spravljali ven mrtve in poškodovane eelo noč. Številna trupla so bila tako močno ožgana, da jih je bilo mogoče idenlifierati le s pomočjo ko-vinastih ploščic na njih prsih. WASHINGTON, n. <\. 1. npr Smrt anieriškojra poslanika Iler-ricka v Parizu je napravila občutno vrz"l v diplomatskem zboru Združenih držav. Kot njegovegi naslednika o-menjajo Oibsona. ki j«' poslanik v ISruseljti in Fletcherja, ki je po-s'.-mik v Rimu. (iibson je velik Ilooverjev prijatelj ter je že dvajset let v diplomatski službi. Fleteher je spremljal Ilooverja na njegovem potovanju po Južni in Centralni Ameriki. Kot eden najsposobnejših ameriških 'diplomatov pride vpoštev tudi bivši podpredsednik Daw-tis. X;i to veleva/no mesto bo najbrž imenovali eilen teh treli. Imenovanje bo sledilo temeljitemu posvetovanju meri predsednikom in državnim tajnikom Stimsonom. Temelj za to pogodbo je bil položen lansko leto. ko je vprizoril mm.strdki predsednik potovanje po evropskih glavnih mestih. Pogodba je natančno stična oni, ki je bila sklenjena pred kratkim z Italijo. Prvi člen te i>ogodbe določa, naj si dajeta obe deželi medsebojno ]H>dporo in sodelovanje za vzdržavanje pogodb. katere sta sklenili. \ slučaju mednarodnih koni-plikaeij pa obljubljata Grška in Jugoslavija, da nastopita medsebojno /.a zavarovanje skupnih interesov. če l>i_ obe soglašali v tem. da so njuni interesi ogroženi. Drugi pot in tridesetih členov je sličen grškemu dogovoru z Ro-munsko tn- vključuje dogovor med (irsko in Jugoslavijo, da se !ie bo^|a spustili v vojno razvrn za samobrambo ali v a.keiji, soglasno z dogovorom glede Ligo n a.rf* I o v. Cela vas zgorela. TRENTO, Italija. 31. marea. — V vasi Ofmartaso je izbruhnil požar, ki je pognal pa prosto tisoč os,.},. Materijalno škodo cenijo na sto tisoč dolarjev. Vlada je dala razdeliti podpore nezaposlenim in pogoreleem. iskana ter je ena najbolj nevarnih okrajev v celi Avstraliji. Kače ti-r strupeni kuščarji se kriva jo med visolto travo in vse polno je tudi kantrarujev. Domačini no divja avstralska plemena, ki imajo kanih al is tie n^ uagnenja. Avstralci se smatrajo naravnost izgubljenim v onem sektorju in bivanje tam se smatra I za smrtno obsodbo. Osem oseb umrlo v busu. I i TČ A K A M A NO A. Colombija, 1. apri'a. — Osem oseb je bilo ubi-j tih iix dvanajst }>oškodovanih. ko i je padel bus z nekega griča v o-koliei Buearamanga. I _ Zalovalec za Fochem ranjen. STRASSlU'IiG. Francija. 1. aprila. — General Sokolski. ki je zastopal Poljsko pri pogrebu maršala Focha, si je zlomil roko in tkibil druge {Kiškodbe. ko se je po-j nesreči! aeroplan. s katerim se je vračal na Poljsko. Nov hitri aeroplan. [' LONDON, Anglija. 1. aprila,— Danes se jc glasilo, da so dovedli }>oskusi glede Schneider Cup aero-planov do razvoja aeroplana, ki I je zmožen razviti naglico tristotih milj na uro. Aeroplan. bo oborožen, a bo tudi opremljen s kamarami za fotografiranje. _ _ -j » DENARNA NAKAZILA - 1. 111 Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. B00 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Ita21]o Lir 100 ......................$ 5.7» " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo tarjamo, da *mo vsled sporazuma z našim evezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo vež jih zneakov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo 6e boljše pogoje. Pri velikih naka~ iilih priporočamo, da se poprej z nam ■porazumete glede načina nakazila. izplačila po poŠti ao redno izvršena v dveh do treh tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z JI PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTLANOT STREET, NEW JOBK, N. X, ^Telephone: Barclay 0390. z* * ' » iS^l CrTi AS NAT?nr>A RstFi I ZtfJ&i^-uL: Hiss i -^^J^JLKJ X ^ XXliVlyXl S "Xisr7' S b2*in0"n"tT0Cetolet0 $7°° ^ ^ slovenskih delavce* v Ameriki j 7^OOOR-J~ J TELEFON: BABCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Cougress of March 3,1879 TELEFON^BAECLA89 NO. 77 — ŠTEC 77. _NEW YGRK, TUESDAY, APRIL 2, 1929. — TOREK, 2. APRILA 1929. ~ ~ ^ VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVl£ GLAS .XABODA, APR. 1929 Owned and Published by SLQVENIO PUBLISHING COMPANY, * (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treanrtr Place of brain«« of the corporation and addressee of above officer«: JT2 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Ea celo leto velja list sa Ameriko m Kanado____—----$6.00 ta pol leta .............................~.$3.00 četrt leta ---------*1.BQ Za New York ta celo loto —W7.0(j Za pol Uta --------------------«.—$5.56 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta ______________.$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemih nedelj m praenikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivallfice naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ »4GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. FAŠIZEM V ziulujtnn f-asir so je gibanje proti fašizmu precej o jačilo. Javnost jo začela namreč spoznavati, da ne gre v tem slučaju samo za izrecno italijansko, pač pa za mednarodno kugo, ki se bolj in bolj loteva tudi drugih dežela ter je proti nji potreben mednarodni odpor. Pred kratkim se je vršil v Berlinu protifašisični kongres, katerega so pa prijatelji fašizma kratkomalo označili kot komunistično prireditev. S tem so hoteli zmanjšati vpliv sprejetih resolucij in sklepov. , Mussolini je že ponovno poudaril, da se mora fašizem razširiti po vsem svetu, kajti edinole fašizem smatra za mireči* ni ka v sedanji dobi. V svojem zadnjem govoru je na vse pretege hvalil svoj režim, ohonen« je pa tudi branil sprejem izrednih postav in uvt'ljavljeiijo posebnega sodišča, ki se bavi s posebnimi političiiimi slučaji. Rekel je, da je posebni tribunal, ki posluje v Italiji, sicer jako strog, toda izredno pravičen.. Celo to je pristavil, da se posebni fašistični tribunal glede strogosti niti primerjati ne more s sodišči in tribunali, ki so se od časa do časa pojavljali v zgodovini Italije. V svoji veliki dobrohotnosti je celo obljubil, da bo posebni tribunal takoj odpravljen, kakorhiro bo končana kampanja obrekovanja, ki je bila baje z nepoštenimi sredstvi uvedena proti fašističnemu režimu. S tem je hotel povedati, da bo v Italiji toliko časa poslovala moderna inkvizicija, dokler ne bodo vsi nasprotniki fašizma na varnem. Nekaj jili bodo utaknili v ječe, nekaj jih bodo z obljubami kupili, ostale pa nameravajo z grožnjami pregnati. Z drugimi besedami rečeno — v Italiji bo šele tai rat konec terorja, ko se bo vesoljna Ialija že vsaj navidez strinjala z Mussolini je vi mi ukrepi. Ker se pa to ne bo nikdar zgodilo, je Mussolini lahko prepričan, da bo posebni tribunal trajal vse do njegovega padca. Lok je prožen in ga je mogoče dolgo napenjati. Toda preveč napet lok poči. .Tudi potrpežljivost italijanskega naroda bo kmalu prikipela do viška. Gowanda, N. Y. Cenjeni urednik Glas Naroda! Prosil bi vas za malo prostora v 'listu. če mogoče. Okrog ti. marca r>ta prišli dve pismi in sicer eno na moj naslov in eno na naslov. Mr. Charles Steraisha. Pismo, katerega. si.1 ni jaz prejel, je bilo pi-tsano dne 4. marea 1J)29 v East Wo relies! ru. Xa pošto je bilo oddano v Cooperstown, N. Y dne 5. marca 5.30 P. M. Pismo, katero je prejel Charles Sternisha je bilo pisano 4. marca v Cooperstow-n. in oddano na pošto istega dne in ure kakor moje. Ker e>e meni zdi stvar zelo sumljiva, vas prosim, da priobčite pismo, 'katero Vam tukaj prepišem, ki ga je prejel Charles Sternisha. Če je pisatelj pisma v resnici v Cooperstown. ve lahko zagovarja. <> je kdo drugi pi^al pod njegovim imenom. Meni se zdi. da je kaj takega. Pismo se glaisi takole: Cen j. Mr. JSterni^ha : Kako se ti kaj tisti dopis dopa de v "Prpsveti" z dne Feb. 2i>, o«. Vašega predsednika. Če nist* 100% brlavi, mora kri v vas zavreli nad ta'ko ipredrznostjo, ko vam vašega katoliškega goispoda tako zafrkava. Tile brezverce sedaj vase katoliške gospode zafrkavajo in sčasoma .se spravijo še na vas in bodo vašo slavno dvorano po vodi: pognali. Ali te nič tvoje katoliško srce ne boli, ko imate tako breizverfckega človeka za predsednika pri slovenski dvorani. Ti brezveraeži gredo celo tako daleč, da v postu prirejajo zabave in plese. Kakor se vidi iz njihovega dopisa v (j las Naroda, bodo imeli igro "Kmet in Hudič" s tremi dejanji, jiothih pa St. Patrice's Dance. Ali ni to od sile. od teh direktorjev slovenske dvorane. Ti so ga pa tiči. Kakor izgleda. so vas katolike čisto izpodrinili (ml dvorane korita, ti brez-verneži. Najbolje bi bilo od vas katolikov, da skličete izvanredno delničarsko sejo in odstavite to vse brezv-erneže od vodstva, dokler ni .prepozno. S pozdravom / Frank Narčič, Cooperstown, X. Y. Sedaj ipa prosim rojaka Narči-•a. zakaj, če odošlje svoj natančen naslov. j»a se bova lahko pismeno pogovorila o tej stvari, ver časopisi neradi ipriobčijo vse, pa tudi ni lepo. če se kdo vtika v našo dvorano, če ne ve nič slabega o nji. niti o meni. Če pišem VELIK VIHAR NA ZAPADU Vihar, ki je divjal po Srednjem zapadu, je izgubil šele v državi New Jersey svojo sila. — Ogromna škoda. ^ Vihar, ki je bil skoro ciklonu podoben, je divjal po Srednjem Zapadu ter se slednjie usmeril 3>roti državi New Jersey, kjer je ičgutoil sto jo moč. Povzročena škoda je ogromna. Telefonske in brzojavne zveze so bile razdejane, več hiš je odnes'o in tudi nekaj ljn-da je izgubilo svoje življenje. ■ i X Rochewier, N. \ .f jf bito p©« srKodovanih pet mldcdlh deidet, ko je veter zdrobil akno v tovarni, v kateri so bile zaposlene. V Rome, N. V.. je poškodoval veter dosti jxislopij. Pri Portland. Pa,, je bilo jx>ru-šeiiih več farmarakib. poslopij. I>va farme.ija sta brla usmreena. Tudi v državi Ohio je povzročil vihar veliko škodo. Poročajo o treh smrtnih slučajih in o «to-Tisoč dolarjev škode. Dragocena zbirka. PHILADELPHIA, Pa., i. apr. Zbirka italijanskih godal, katero je zbiral pokojnr Rodouui Wana-maker. je brla prodana dr. Tadeju Rich, prejšnjemu koncertnemu tuo-jfetru philade4phij»kega orkestra. Dr. Rich je priznal, da je kur pil redko »zbirko Tiolm, viol. če- 1 lwv in !kor? tra oa^o-v, a Q3 hotel raz-1 pravijati glede pogojev. ORIGINALEN BOJ PROTI PODGANAM Kakor mnogim mestom v Evropi, tako delajo tudi vsem večjim roškim mestom hude preglavice podgane, ki se ne vr jet no hitro množe. Zato ni čuda, da si mestne uprave na vse načine prizade-jo zatreti in iztrebiti te nadležne goste. Zadnje ČHr*e -so začeli v Rusiji iztrebljati podgane na zelo originalen način. Komisarijat narodnega zdravja jireiz^uša vsa sredstva in tudi za to originalno sredstvo se je začel zanimati. G reza rejo neke posebne vrste jhkJ-gan. ki bodo fizično flino»o močnejše od dragih in. kar je glavno, naučene bodo .preživljati r>e samo i mesom tmanjših podgan. Da dosežejo ta cilj, so nalovili nekaj )osebno velikih podgan, ki so jih mstili v kletkah dolgo gladova-!na. kar so jih izpustili med nanjše fpodjraue. Lakota je mo-'au instinkt in zato ni čuda. da so planile podgane na manjše |>od-rane, ki so jih spustili v kletke in jih požrle. S križanjem s<» odgojili zelo velike in močne podgane, ki sn v tretjem kolenu odklanjal«* vsako drugo hrano, razen živih manjših 'podgan. Nekaj parov teh podgan so poslali v razne urade, skladišč«. trgovine in druga podjetja. f*ez dva meseca v dotrenib podjetjih sii bilo nobene podgano več. Zanimivo je. da so >e začele velike podfrH.ne me i seboj klati in požirati, čini jim je zmanjkalo manjših 'podgan. 2 LED0L0MC1 NA SEVERNI TEČAJ V Berlinu sta predavala pred kratkim prof. Samojlovič Ln letalec Cinhnovski o pomožni eksq>edi-ciji ruskega ledolomilca "Krasi-na\ ki je rešil večino udeležencev Nobiiove ekspedieije. Samoj-lovič je med druoretlw-ma objavljati članke o ženskih bole-znth. pa mi nasvet ovali, tla bi bilo boljše, če bi jih v presledkih. Še zdravdmu človeku ne prija-jo prav posebno zdravniški nasveti. bolnik se jim pa le ts težavo pokori. Yslixltega bo s»le jutri objavljen članek o ljubosumnosti. Za dan<»> pa kaj kratkega, kratil učasnejra. * — Tone. tebi vedno samo tvoj poklic po trla vi.! Komaj ti .povem, da je moj novi klobuk kakor pesvm, že ara na j t le m v papirnem košu! -— je rekla urednikova žena. * Zupan i vaškemu redarju) : Ali >te lopova, ki vam je zopet ušel. višaj vprašali in zapisali, kako m- p še. koliko ji* star. itd.? Xe. ampak c»< 11 injegovih pr^i o v iniani v obrazu in te damo lahko fotoprrafirati. * fii's(»a. ki ^i ogleduje kaznilni-eo. nekemu kaznjenci!: — I*bo}»i mož. jrotovo boste veseli ko Ho konec vaše kazni ? — Xikakor ne. pro>a}>a. knjtt ob- sojrn o resnico. H- — Ali bi hoteli postati moja žena .' — Oil sreu rada! — Zaenkrat hvala lt-pa. Stavil ooiii se nekaj jwuiudb in iK>tem vam bom dal določen odgovor. — Zakaj p>i pa najel ženskega odvetnika — Ve-š, prijatelj, žentška ima vedno prav! * Ara!i.->ki ilijak si je vzel za jro-spodin.jo l«*p<» in ndado t>užnjo. K<> je pri po^:»ravljanju vpričo njega zardela in -.e s|K>takn"da ob preprogo, je dijak de.jai: — Zato moraš biti kazaiovana. In jo je objel. Drugi dan je bil zaposlen, ko ie sužnja potrkala na vrata. — Prosto! Kaj bi rada? — Ah. gospod, v kidanji sem r,c .zopet spotaknila. * Trgovski potnik gospodarju: - (Jos{K>d. prosim £» roko vaše hčerke. — Xe. moj dragi, sprejel *em ;vas kot ti-goMskcga potn-ika in čaka vas trgovsko, ne pa ženito- vanjsko potovanje. * Dva -učenca morata v šoli /a kazen petdesetkrat napi-sati svoje ime. Eden se pri tem }K»sebno u-porno obnaša. l"čitelj ga vj»raša : — Kakšna krivica l.i pa godi. ali nitita oba euaiko nagajala/ — liavno zato kazen ni pravilna: kajti oni se i>iš»- Xoč. jaz }>a Pn-peličar. * Pri filma n ju se je razvil sledeči {>ogovor: — Stojte! Človek božji, vi igrate brezupno! 'Ugorčeui morate biti, ne ipa slaboumni! — Bolje ne znam igrati. — Torej vam zaradi popolne nesposobnosti odtegnem polovico plače. — Kaj? —? — Vrtite! Tako. Sedaj je bilo dobro. Hvala lepa. liiL^M ...'______ ■........._____L_________3_i______i________« ... Zima pod Snežnikom na la^tki strani je btfa zelo huda. Temperatura je bila stabio 20 do 22 pod ničlo. V Trnovem in Ilirski Bistrici je mak&iraiHn dosegel nad 3ti stopinj ! V Št. Petru na Krasu so imeli 34 stopinj. Zadnje dni pa je divjala botrja s hitrostjo 150 km ' na iiro in je odnesla na hiši Yi!a vt: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. T'!. liarthui OJx> PAIN-EXPELLER influence Pri prepretbi in zdravljenju influence dela vdipncnje s PAIN-EX PELLERJ KM čudeže Bole čine -.zgini jo. Občutek gufkotc in umnosti nadomesti ob čutek IT'liff N'amaiile te ve-'krat a PATN-EXPELLEBJEM. Sprav, v mi kroženje krvi. Po. \»cin telesu b<«Me iižireli. Otvrsil van h»i. I-rejtnal utrujenost, odstranil bo- Icaoo. Uobto tudi v slučaju izpahkov, okorelih sklepov, bolečin v hrbtu, nevrilgije, glavobola itd. Sidro na zavojčku priča, da je pristen! 35 in 70 cento« v blitnji tekarr aH pa piiite naravnost na ' Thm L»bor~»tor/#» WJk*. RICHTER Xs CO. SCnaVANO iOUTH FlfTH BTi BROOKLYN, »M. V KILLS PAIN- "lii je njegova jeza le narejena in da se v resnici zelo veseli, tla me je zmedel. " Pristaniva. ne pojde drugače." ini je zaklical. "Ne. v < m lir.- ga na levo, da prideva k • Donavi." sem nm odvrnil srdito, ker sem spoznal njegovo nawro. fJofovo je s;iiu prav dobro vedel, kje sva. to-da pristati je hotel le iz veselja do nove pustolovščine in pa nio'— da še. da hi me osramotil pro 1 starejšinami. č š. e je vila kakor dolga kara po prostrani nižini. N';iirIo zopet dohil orijen-taeijo. in izvršil naloge. ki so mi hi le še ostal". Krenila sva proti domu. leteč neprestan * nad tokom reke. od katerega je prihajal hlad prav do naju v višino. Iv<» sva bila že nad aerodromom, je še enkrat dodal "polni plin" in napravil nekaj drznih okretov tik nad hangarji. Nat > je mahoma odvzel plin ter naglo spustil avi-jon do zemlje, da mi je udarila smrdljiva para iz motorjev i h dimnikov naravnost v obraz. Zopet so me obšli občutki bruhanja — to j«* bila pilotova zadnja pesmica. ki mi jo j" zaigral po svoje — in ko sem stopil iz aparata. >o mi dejali tovar;ši. da sem bled kakor f-nirt. Narednik pa se je tiho smejal vase, — Zvečer je pripovedoval — tako so mi pravili drugi dan — kako je temeljito pretipal obisti svojemu izvidniku. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKIQN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU OBVEZNO POHAJANJE SOLE CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO 75c. Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati piaanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City Kazni za starše ali skrbnike radi neopravičenega izostajanju otroka od šole so različne. Globa $5 do jj&O se nalairajo za prvi prestopek in zapor, ako se globa ne plača. Kasnejši prestopki se kaznujejo a višjimi globami in zaporom od •"> do ?»0 dni. V raznih državah so tudi učite-lje podvrženi globi od $10 do vse mesečno plače, ako ne prijavijo slučejev 1 i truancy." lo in knjige. L. l!»20 kakiii s,-dem miljonov otrok (v starosti od •"> do 17 let > ni biio vpisanih v šole, kar predstavlja resen izvir h m h..n -pismenosti. To število se je od tedaj znatno zmanišalo. Petoriea držav — Idaho. Nevada. Ohio. Oklahoma in Utah — zahteva pohajanje šole do Is. iota. Pet drugih držav — Delaware. Maine, Maryland. North Dakota in Soutli Dakota — predpisuje šolsko obveznost do starrest i 17 let. 30 držav do sta rast I 16 let. :}"dr-žave do starosti 15 let in ;.. t južnih držav do starosti 14 let. Povprečno število obveznih šolskih let je za vse držav.- Ki let. Ohio predpisuje 12 let obveznega šolstva, Nevada 11. ase m držav 10. 21 držav po let, 12 držav po 8 let. dočim južne države predpisujejo najmanj še.st let obveznega šolskega poduka. Minimalna šolska izobrazba. držav predpisuje dovršitev ljudske šole, p redno sme biti otrok oproščen od daljnega pohajanja. I Drugih <> držav ne navaja, koliko je "minimalno šolanje." ali N<\v York. Nebraska. Nevada in Ohio predpisujejo, da mora mladoletnik dovršiti srednjo šolo fhigh school"), predno konča obveznost. Vsled tega je v državah N-\v York in in Nebraska srednja šola obvezna, ako je otrok dovršil ljudsko šolo v starosti 12 let in v državah Nevada in Ohio, ako je dovršil ljudsko j šolo v starosti 1 I let. V 11 državah se izdajejo " labor permits" (dovoljenja za delo) oh izreshčm pogoju, da otrok še nadalje bo poljajal šilo določeno število ur na teden. Tevu lj na ntu'thi obvrzn* ija šolstva. \ elike šolske u-stanove so se raz-; razvile še v starem veku, ali ideja splošena ljudskega šolanja je ne-| ka., novega. Ta ideja si je priborila pri poznanje še le po dolgih ; borbah. Kar do konea 11». .stolet-| ja bilo je držav, ki .-o ovirale, ce-; lo prepovedovale i/ii.hmjc kmetov. V južnih državah Tnij«- je (pred rivilno vojno bilo kaznjivo j uriti ernee pisati in eitati. Martin Luther, verski reforma-j tor stoletja, je bil menda prvi, ki je proglasil načelo, da "vlada kot pri roden skrbnik vse mladine i ima pravico prisiliti narod na vzdrževanje šol. j Mnogo velikih ameriških prvakov je naglasilo svojo vero v izobrazbo kot "čuvaja demokracije." I Dandanes naeelo obveznega šolstva za vse je zmagalo vse povsod i in se malokomu sanja pobijati ga. Obvezni poduk se osnuje ua načelu, j da .starši, občina in država norijo j skupno odgovornost glede vzgoje , mladine. J Redkokodaj se dogaja, da bi bil danes kdo kaznovan zato. k"r se j hotel protivit proti obveznemu šolstvu. Ameriški priseljenci pa so se več kot kdo drugi, poslužili z navdušenostjo vseli mogočno«ti. ki nudi obvezno in brezplačno šolstvo za boljšo bodočnost njihovih otrok. Ako Vas otrok izostane iz šole samo za en dan. učiteljica zahteva od otroka, naj prinese listek (note) od enega roditelja ali skrbnika. v kateri naj bo naveden vzrok izostanka iz šole. Naše ma mice vedo. kaj to pomen j a, kadar o-trok hoče imeti "ekskjuz". Ako ta. izostanek traja daljšo dobo. ima šolska oblast pravico zahtevati. naj otrok priiie.se zdravniško spričevalo, ki naj potrdi, da je bolezen ovirala pohajanje šole. Vsaka izmefl osemin^iridesetih držav ima stroge zakone o obveznem Šolskem poduku. Nekatere države eelo predpisujejo kazni za šolske ravnatelje in učitelje, ki ne prijavljajo izostajanje otroka iz šole. Vse države predpisujejo kazni za roditelje ali skrbnike, ki ne pošiljajo otroka redno v šolo. Ni edinstvenega zakona za vse države v tem pogledu. Izostajanje iz šole zove "truancy." Kaj nastane ta progrešek proti šolskim zakonom, je različno po državah. V državi California "truancy" nastane, kadar učenec izostaje iz šole ali prihaja pozno več kot za tri dni brez prave opravičbe. V državi Connecticu "truancy" nastane po osemdnevnem izostanku, doeim v državah New York in New-York se govori o "truancy" v slučaju "ponovnega Izostajanja." V mnogih državah mora šola poročati o vsaki "truancy" takoj, tedno ali tekom treh dni. tako da more sodišče postopati proti staršem ali skrbniku: Šolski redarji (truant officers) imajo v večini držav policijsko oblast. Smejo vstopiti v vsako lavnico ali' trgovino, kjer utegnejo biti zaposleni maloletniki. smejo preiskovati vzroke izostajanja iz 17 . . 'išole in aretirati otroke, ki jih zasačijo na cesti tekom ur šolskega poduka. < Bistvo zakonov o obveznem poduku Obvezni šolski zakoni v 28 državah. vštevši New York, New Jersey. Illinois, Indiana in Nebraska, predpisujejo, da otroci v starosti eez sedem let morajo pohajati šolo. Obveznost v državah New Mexico m Ohio začenja že .no >ino razpravljali o novo-j stili na aerodrom« in se prepirali o kakovosti rajnih a vi jonskih ti-' p«iv. Žganj«* nam je bilo že utopim stopilo v glavo, ko prikaže mod nami narednik Tomo. ki .>o g,i splošno nnzivali "norega pilota Prav takrat mu je bilo za dva t**dna prepovedano letanje in ker so mu zaradi tega utrgali letalske d"klad»\ je bil .strahovito" ra/katVn. It«>no s*; j«* preril do torduiae, zahteval s srdito kletvico >.t**kb*nieivo žganja, katero j<*. ko jo j«- dobil. (w» bliskovito vzrnij vase. Nato je. vidno |K»tolaien. obrnil k nam. "K;ij iii-.diš s|H-t kofnn razbiti glavo?" g;i j»' vpraial tovariš Širna. tudi pilpt-uarediiik. in nam pomenljivo pomcžiknil z levim oee- SOIU. *'Najrajši bi jo tebi. in >icer pri t "j priei/' mu je odvrnil "nori pilot." i "Kako j«' bilo z onim porodni- ' kom ."* ira rje vprašal orjaški Ma- i ked »nee. moj tovariš. "Kaj vem: ^'i j«* k vragu, ka- i kor -e sjtodobi." je dejal narednik i Tomo. i V I "Se damn ne morem prav razu-' ni"!i. kako si mogel tako slabo pri- 1 stati, da je vrglo por'*"nika iz avi- 1 jona." je pripohuiil pilot Sima. i "NV moreš razumeti*" »e mu je ^ rogfd Tomo. "V.-o jn»t me je ši-' kaniral, neprestano mi je na rek o- j Vid, k<»d naj vozim, grozil mi je. j kadar >em napravij kaj p« svoje, ^ da m«* založi komandantu; tako j da M-iii n is« m mogel vee prema-] go vati t«'r sem lopnil z aparatom ; na lla. da .-e je |>oroeiiiku fxl nio«**-' ni'ga sunka pretrgal pas. s .kate-'^ rim j«* bil privezan, in ga je vrglo : v velikem loku preko mene na gla-J* ------ } vo, tla .>i je zlomil tilnik. Mislim, da je v.^a stvar dovolj razumljiva, tako mi tristo zlodjev!" "Dovolj razumljiva^' ^em t*c zasmejal. "C"e bi bil jaz komandant. bi Vas bil drugače kaznoval. iru>pod narednik n° samo s štirinajstimi dnevi prepovedi letanja. Prav rad bi vam malo pretipal obisti po j>sihoanalitieni metodi, ker po tem. kar ste povedali, ni bila smrt vašega poročnika tako slučajna kot mislijo starejšim1.*' "Vi da bi meni pretipovali obi->ti .'" .-m* mi je zagrohotal "nori pilot" v obraz. "Le počakajte, morda š<- nane>e prilika, da vam jih preti pijem jaz in to prav temeljito !'' Tedaj je zadonej rog in nas pozval. da s > odpravimo .-spat. < 'ez nekaj dni sem dobil zapo-ved, <• m si začrtal "itimerer" na zemljevidu, uredil instrumente v avionu — letali .-nio takrat na starih avstrijskih aparatih tipa " Hrand«,nburpr", katerili ko- mandi ni zdelo škoda za naše vaje — in >e oblekel v letalsko opremo, Mehaniki >n že poskušali motor. v>e je bilo že pripravljeno samo pilota še ni bilo. rakaje nanj zagledamo zdajci moža, ki je na vso moč drevil pro-; ti nam na kolesu. Ko dospe do j na> in .-koči s kolesa, spoznamo v j nJem narednika Tomo, "norega' pilota.** "Simo. vašega narednika. je komanda premestila v drugi odde-J b-k." je dejal ves zasopel; "namestit njega je določila zdaj mene) k vam za pilota." Xeka j tujega, neprijetnega me i ji- spreletelo pri tej novici. po.>eb-j no. ker me je bil ošinil s porogljivo zadovoljnim pogledom, ko mg je videl pripravljenega za polet. Sedla sva v avijon ; on je preizkuša! motor, jaz pa .vm naravnal: fotografski aparat. j liilo je prekršilo jutro. Zrak j je bil svež in , prozoren. Samo, proti severu j«' bilo videti nekaj hribovitih oblikov, kakršni se cesto pojavljajo v poletnih dneh. Pilotu sem pokazal svojo "zapoved." nakar sva dobila z zastavi-, co znak, da lahko odletiva. »Sprva je šlo vse v na.jlepšeu re-i du. Dvignila sva se na višino tisoč metrov, odkoder sem moral fo-i tografirati. Najprej sem ujel na, ploščo — taka je bila zapoved —1 centrum Novega Sada in nato še novi most preko Dunava. Potem | sva zavila proti severu. Ko sva j letela nad majhno vasico, je maho-j ma zmanjšal plin — pri tem se je aparat iznenada pogreznij za ka-| kili sto met roe. Tiekel je. ko se jej bil obrnil k meni: "Fotografiraj-] __I , te ta kraj zame. Tu prebiva lepa . učiteljica, ki jo dobro poznam." "Tega ni v zapovedi", sem mu ■ odvrnil in sam dodal gas, česar - sem se bil naučil v pilotski šoli. . (Vojni aparati so namreč tako • zgrajeni, da so vse naprave, ki jih . ima pilot, prenesene tudi na iz-l vidniško mesto, kjer sem tedaj se-. del jaz.) i Pilot je molčal, letel dalje, zdajci pa je pritisnil na volan (apa-' rati tipa "Brandenburg" imajo volan ju ne palice za upravljanje,, kakor večina drugih letal) — videl sem. kako je tudi volan na mo-i . jem sedežu močno skočil naprej — in pognal tako avijon s polnim pli-j nom naravnost proti zemlji. Sn-' ,nek me je tako presenetil, da bi ; bil s pasom privezan na sedež, j Težki fotografski aparat, ki sem J ga držal v rokah, me je bil skoraj potegni! za seboj iz avijona. Zemlja je z blazno naglico lete-j la proti meni. Čeprav sem čutil j močan pritisk na želodec, kar je povzročilo v meni občutke bruhanja, sem vendarle videl, da brziva ! naravnost v čredo krav in ovac. ki so se pre nenadno prikaznijo čudnega ptiča, ki se jim je bližal s tolikšno hitrostjo, razteple na vse štiri vetrove. Ko smo bili jedva se nekaj metrov od tal. je pilot naglo izravnaj aparat in letel tako ; v ravni črti kakih petsto metrov ( jdalee tik nad širnimi travniki. Na-j ; to se je zopet dvignil. -p. V. ... lJospevsi na prejšnjo višino, jei zopet odvzel nekoliko plina, okre-nil se k meni in me porogljivo! ; v paša 1: "Xu kako vam ugaja, dok-i j tore?" Med tem je bila zrasla v meni j : Lz strahu in kljubovalnosti tista' I „ i-j ; čudna slast do nevarnosti, ki je, že od nekdaj gnala može k drznim 1 ' j pustolovščinam, v ktaerih so iskali j baš vsled te mešanice nasprotujočih si čustev vrhunec užitkov. "Dobro", sem mu odvrnil in mu , pokazal smer, v kateri imava le-.! j teti. Fotografiral sem nov kraj, 1 kakor je velevala zapoved, nato' sva letela dalje. Dospela sva nad prostrano moč-' virje. Narednik me je opozoril ( na jato gosi. ki je bredla po njem j in k'o je bilo videti le kot kopico( ; silno drobnih belih točk. Hipoma | I je tedaj odvzel plin in ker ni | zmanjšal kota. pod katerim sva j letela je začel aparat naglo propadati. j "Mar ste znoreli!" sem za vpil j' • nanj. Z Brandenburgom se spuščate v "sveder " ?!" | Toda letalo se je samo nekako J i "ujelo" in zavzelo pravilno smer j1 fproti zemlji. Par metrov od te je(1 j dodal plina in jel široko krožiti j j nad gosmi, ki so z iztegnjenimi j vratovi bežale proti majhnemu po-j jtočku. Videl sem, kako so se pi- Ilotn pred mano tresla ramena, ka- ! kor da ga skrivoma lonii grohot. j Udaril sem ga po njih in pokazal Iz roko kod naj nadaljuje pot. 1 Sednj mi je bilo že vse eno. kaj • j počenja, samo da me toliko poslu-]' (ša. da izvršim svojo nalogo. Toda JJ I njemu se očicidno ni mudilo. za-| kaj s kretnjo mi je povedal, naj J fotografiram bežeče gosi. Sprva seveda nisem mislil na |to. Toda ko le ni jenjal krožiti i nad živalmi, sem se odločil in jih j vzel na ploščo tako. da bi bilo vi-j ! deti na sliki tudi del vasi. katero t , - ... ^sem moral fotografirati. j j Nato sva se zopet dvignila v vi-j ;šino. Leteč proti severu, sva se i I približala gostim hribom obla-j kov. "Hočeš, da ga poženem ^sied-,i nje?" me je vprašal, ko je zmanj-,! šal brnenje motorja. < "Poženi ga k vragu, če te je vo-j lja." sem mu odvrnil in že sva bi- i da sredi goste, bele megle, ki naju je obdajala kakor neprodirna ] 'stena. t j Tedaj je pilot izpustil volan,-1 prekrižal roke na prsih, okrenil se!i KChftV MIIL.KB, WA|*i D- C.' 4 National Woman's Party je imela svoje zbirališče v starem Ka.pl-tolu v Washingtonu. Poslopje je pred kratkim kupila vlada. Shka nam kaž.- generalnega pravdnika Williama D. MiebeN la. sem pogledal na altimeter, sem opazil, da sva se bila pogreznila iiKtJtem za celih petsto metrov. Se vedno sva rezala go-t - meglo. Kompasa ni bilo v aparatu, zato nisem vedel, ali letiva Še vedn ■ v pravi smeri. Ko sva se naposled! izkopala iz oblakov in spet gleda-i la pod sseboj zemljo, .-^m popolno-J ma izsjTiibil orijentaeijo. Zakaj v; prostrani vojvodinski nižini so kraji podobni drug drugemu ka- < kor jajce jajcu., Pilot je pridržal plin in me vprašal, kod naj me vodi. Ko nisem vedel takoj odgovora in sem iskal po karti, se je razjezil in zakričal: "To je vaša dolžnost, ne moja!" Vendar se mi je z i^lo. GliAS (NARODA, 2. APR. 1929 GAUCHO ■SOMAN Za Glas Naroda priredil G. P. T. Koči — Fr. Radešček: Partija šaha. Lupe Velez 44 (Nadaljevanj«*.) — Kaj naj storimo s temi? — je vprašal padra, — Povelje se glasi: — Dajte ubogim! — ise je glasil nežni odgovor. (Jaurlio je udaril po mizi s .srebrnim vinskim keiihom ter zakričal : — To jo sodba i>o mojem lastnem srcu! Jaz sem vedno storil tako! Kaj pa naj jim klamo? — General Itocoso je vzel zaklade svetišča za sebe in Ruiza! — se je glasil odgovor duhovnika. Gaueho «e je obrnil, ves razjarjen, proti častni&u: — Torej vi ropate reveže, vi tat! Pojdite fcedaj ter dobite to arlato in jaz bom gledal na to, da bo rezdeljeno mednje, kar potrebujejo za hrano in obleko! Rocoso se je dvignil, da ugovarja. En pogled Gaucha pa ga je poslal hrtro iz sebe. Iianditski glavar je hitro popil še nekaj vina ;n njegov glas je bil nekoliko nestalen, ko je ukazal beračem, naj se umaknejo novi nkupini. -— In ti? — je zakričal. — Iiolni, ki so prišli ipo bergljah ali pa so jih prinesli na milje tiaieč, da jih ozdravnjo njih bolesti, — je rekel ječar. — Ozdravite jih! — je odvrnil padre, na vprašujoč pogled Gaucha. — Danes zvečer bodo prosti, potem pa bodo nastanjeni. Če hočejo obiskati svetišče, lahko tore to. ne da bi -plačevali davek temu lopovskemu Rurzu. Za mene, — jaz ne verujem v take stvari! Gaueho je vzel kos sadja tz roke Chaquite ter ga smehljaje goltal, veeel svoje lastne brezobzirnosti. — In kdo je ta mož? — Pretepel je svojo ženo! — je odvrnil ječar. Padre je odgovoril na vprašanje tglavarja prrtrjevalno. — On mora biti kaznovan, ker je bil okrut! — je rekel padre trdno. % — Dobro! Petdeset udarcev... a čakajte! — nakar se je glavar poželjivo sklonil naprej. — Ali ste udarili vi prvi? Govorite, mož! — Ona je udarila prva. — je zakričal raztrgani moški. — Ona me je udarila z ist-o »steklenico, iz .katere sem pil — povsetm miroljubno. — To je druga stvisr! — je rekel Gaueho ter ga poslal proč. — Le pet udarcev z bičem, ter svežo steklenico za njega! Tako so hodile naprej, vsakovrstne postave, nakar je prišla bkozi vrata neka čudna postava. Postava je bila oblečena v črno obleko ter je korakala naprej, preje kot med vil, kot pa človek, stokajoča. Kot / iztegnjeno roko j.e je ta stvar bližala njemu 'in Gaueho je skočil na nogi, dolini so bile oči na široko odprte od groze. ' Banditi so suvali to čudno podobo človeka z palicami, kot da se boje dotaknit se je s svojimi puškami. Preko obraza bitja tso padali težfki pajčolani in komaj razločljiv skozi cunje je bil viden obris človeškega lica. — Kakšna strašna stvar je to? — je vprašal Gaueho padra, taterega je (pocukal za roko. — To je Mož črne usode, — kot ga poznamo tukaj. On nosi kugo svojim dotikom, vendar pa vztraja, .kljub vsem našim prošnjam, — je odvrnil duhovnik « pritajenim glasom. — On živi od terorja ter usmiljenja onih, katere zaničuje in zavida radi njih zdravja. Postavlja pa se s svojo boleznijo ter žanje dobičke od. svoje slabosti. — O, kakšiio onegavno bitje! — je mrmral Gaueho pritajeno. Xa.glat< pa je rekel: — Ja ga bom obsodil .sam! Zavita postava je stopila naprej ter iztegnila otečeno, črno 1'oko. JH| . I i 1 ■ - . H H I *" " I Banditski glavar se je umaknil še bolj litr nato zakričal retzko: — Vi zastrupljate celo zrak, katerega dihate! Pojte proč na kako tajno mesto ter ubijte samega sebe! Neizgovorljivi mož se je prestrašen, umaknil nazaj, ko je Gaueho dostavil: — < o ne strite tega. pred no bo potekla ena ura, vaš bom ujel ter storil to mesto vari. Izgubite se, prokleta stvar! Bandit i so zoj^et pričeli suvati s -palicami kupec nesreče: Ko je odhajal skozi odprta vrata, je dvignil pretečo roko proti Gatteu. — Vrna, več vira! Moč.no žganje. «la se zadušn spomin na tega nesrečneža! — je zaklical in služabniki so se hitro pokorili. — Xa tisoče je takih na svetu, — ki proklinjajo svetlost solnčne luči ter sramote sladke zvčade neba! Počasi so prišle natdednje 'besede od padra ob njegovi strani: j — De, to so oni. ki nimajo vere. — v sebe ali druge! Ond lomijo vse postave, ijudi in Boga ter slepijo same sebe. da so višji sami j h) sebi. Gauho je zrl sedaj skoro suhoparno na prazna vrata. Drugi jetniki so Čakali na sodbe, a Gaueho je ukazal svojim ljudem, naj jih oproste brez nadaljnega zaslišanja. — Dobri, stari mož, jaz ne maram misliti na take stvari! Jaz nimam nobene želje, misliti zopet nanj K— je rekel Gaueho sedaj bHokiseami gostu ob njegovi strani. Jaz «em mlad, čeden in bogat na pogumu in moči! Živeča s-mrt, taka kot ta! Jaz ne maram misliti nanjo! • Chaquita je dvignila krasen sadež k njegovim ustom in on jo je objel, nemonee se za žalost, «s katero je zrl -padre m oba. ^ — Moja ljubica! — ji je reke*! Gaueho s prisiljeno vesel ost jo, — ti si čudovito lepa danes zvečer! Metuljček se je razvil. Tvoje o« i »o kot žar*ki cvetovi nad nami! — Ti ne boš nikdar ljubil nobene druge kot mene, moj oboževani? — je vprašala deklica, ki se je tesno privila k njemu. — Nikdar, to ti prisegam pri vsem, kar hočem najti na tem svetu! Jaz so ne bojim nobenega drugega življenja, kajti to je vse moje i Bandit je in/ložil roko na svoje vroče čelo. — Jaz moram dobiti sveži zrak noči v svoja pljuča, po tem straS-nam prizoru. Kmalu se bom vrnil. Hočem iti le do vrat na trg^ Dvignil se je nestalno. Chaquita se mu je smehljala z vsem triumfoim zagotovljene posest L JBfcSŽBfill--ji--- ^ ---Lr t • "5 _ ■ - • • ' • I • ;» - . - —- ' - V Nadalje va nje. ha živeti Vaš neprijat^lj, se približuje." "Moj neprijatelj, pravite. Kraljevska Milost?" je vprašaj grof s hlinjeniin presenečenjem. "O. kaj sem se morda motil v Vas? Kaj mar ni bil, kolikor nam je znano, d.on Guzman Vaš tekmec, ko ste se poganjali za roko prele.stne EsteJle? No, le pomirite se, nočem se dalje dotikati boleče te rane. Pač pa Vam hočem pokazati pot, kako boste dosegli svojo željo. Glejte še eno uro — in krasna vojvodkinja bo vdova! Mi pa v svoji oblasti, da se Vam oddolžimo za zasluge, storjene našemu prestolu, bomo skrbeli za to,, da grof iz Biscave postane vojvoda Sevilski in guverner v Valen-tfji, a naj k rasne jša ž°na — tova-. r"šica njegovega življenja." To vam naj bo najboljši dokaz naše! kraljevske naklonjenosti za usluge,J izkazane naši osebi. Podajte tam na mizi pripravljeni dekret, da stavimo nanj svoje ime." Grofov obraz je zasijal od nepopisne radosti. Toda, kar nenadoma se je nehote stresel. Ni mu namreč ušlo. da so ga mnogi od nav-zočnih plemičev ošinili s prezirljivimi pogledi. Z negotovo roko je segel po zahtevani listini, da jo poda kralju, ko so .ce vrste dvorjanov znova odprle in je grof Os-suna z nekimi listinami v roki nagli stopi[ pred kralja. Filip II. je mračno pogledal nanj in rekel: "Torej, grof, ali nam končno prinašate vest, da je naš ukaz bi! že izvršen?" '1 Kraljevska Milost!" je vzklik-1 nil O.ssuna. težko sopeč. "vojvoda Medina-Sidonia je poprflnoma ne-' dolžen na podtaknjenem mu zloči-' nil in edino tukaj je treba iskati p r a vega kri vca! * * Med dvorjani je nastalo živahno ribanje. Kraljevo čelo se je zatem-nilo. "Kako. gospod —" je zaklical togotno, "Vi se drznete —?" "Naj blagovoli Vaša Kreljevska Milost pogledati v te listine in prepričan sem, da bo razsojeno po, pravu in pravici." Kralj je obotavljaje se stegnil roko po podajanih mu listinah, pri "enter je njegov pogled nemilostno obvisel na mladem plemiču. Končno pa je vendarle zmagala v njem radovednost nad njegovo jezo. Tn začel je naglo citati vsebino listin. Kar nenadoma pa je ostrmel in ^e zgrabil za čelo. Obličje je posnelo od jeze in roke .so se stisnile i* pest. "San Jago di Campostella! Vi i vidim prav? Povejte, grof. kaj naj to vse pomeni?" "To pomeni, milosti j i vi kralj in gospod moj," je odvrnil O.ssuna z resnim glasom, "da je preve-jani in osvetoželjni ničrednež. ki ie nevreden plemiškega dostojanstva. na neslišan način zlorabil za-, upanje svojega kraljevskega gospoda in. v strahu pred posledicami svojih veleizdajniškjh 'zarot, obdolžil teh zločinov popolnoma nedolžnega človeka. Da. vedite tudi vi. plemeniti gospodje in pri-j jatelji." pri teh besedah se je obr-j nik k okoli stoječim plemičem, "dal je vojvoda Guzman de M>dina-Si-donia nedolžen na podtikanem mu zločinu, in da je pravi njegov tvorec in podli ovaduh tukaj navzoe-ni gTof iz Biscave, o čemer te listine nudijo nepobitne dokaze!" "Ha, priznaj, bednik. ali poznaš te listine?" je zakričal kralj, ko se je osvestil iz svoje osuplosti, z gro-movitim glasom, moleč Biskajskemu listine pred oči. "Milost! Usmiljenje — gospod in kralj moj!" je zavpil izpričani krivec, objemajoč kraljeve noge. "Straža!" je zagrmel kralj in se s prezirom obrnil od njega. In ko je prihitel častnik grajske straže, je zapovedal z ogorčenim glasom. "Proč odtod s tem potuhnjenim zločincem ! Na natezalnico ž njim! Naj prizna sramotne svoje spletke in naj krvnik izrabi vse muke, da mu razveže lažnjivi jezik k priznanju!" (Konec prihodnjič.) I Lir- znana mehiška igralka, ki nastopa z velikim uspehom v New Yorku. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI DI ROMANI: Amerika, povsod aofcro, «ooca najbolje .....................U Agitator (Kersnik) brc* ...... M Wrej Hofrr .................. J« Arsene Lupin ...................64 tfelieaka vedeievalka ............Ji Belgrajsk) biser ......................JU Beli meeesen ....................4« Bele noči (Dostojevski) trdo vea. .71 Bele noti. mall Junak .......... .ft Balkansko-Tnrčka vojska ........JU Balkanska vojska. s slikami .... JU Berai s stopnji? pri sv. Roku .... JM Blagajna Velikega vojvode .......GO Boy, roman .................... Ji Baraka vojska ................. .M Bilke (Marija Ktne'ovt) ......_ .2» «e»Hn dnevnik................ M Božični darovi ..................35 Božja pot na Šmarno fora ....... JS# Božja pot na Ri»«li» ............Jf Boj in zmaga. ............ J| Cankar: Bela Križan tema.......75 " Grešnik Lenard. bro& .70 Mimo življenja,....... Cvetke ...........................25 Cesar Jožef U, ................. Cretin* Borograjska ............ M Čarovnica ..................... ju Črni panter, trd. vez. ...........80 broS. .............60 Čebelica ........................ jj Črtice is Iivljenja na kmetih____iS Drobiž, slabi car in rasne povesti ;— ■pisal MUČlnskl ..............ti Darovana, zgodovinska povest .... M Dalmatinske povesti ............JU Dekle Eliza .....................40 Drama v zraku, roman .........40 Dolga Dobra hči Evstahija............ M Do Ohrida in Bit olja ............70 Detelji« .......................M r»oli » orožjem ..................M Don Kišat iz La Manhe.........40 Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) ......................J« Devica Orleanska ..............M Duhovni boj .................... Jt% Dedek je pravil; Marinka bi Ikra* teljad »M Elizabeta........................Ji Fabijoia ali cerkev v Katakombah .45 Farovška kuharica ............ .80 Ifran Baron Trenk .............. JI Filozofska zgodba ...............,M Fra Diavolo .................... JO Geadovnik (2 zvezka)............UM r.odtevski katekizem ............JU Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mitologija................1.M Gusarji ....................... .75 Hadži Murat (Tolstoj) ......... .60 Hektorjev met ................ .75 Hči papeža broširano ............80 trdo vez. ....................1.00 Hr^i časL Blage duSe, veseloigra ....75 Hiša v Strugi •••••••••••••••••• «50 Uedvika ................................Ji Helena (Kmetova) ........ 42 Hudo Brez dno (IL zv.) ........ iS Humoreske, Groteske In Satir«. vezano ..................... . it broširano ................... JO Izlet gospoda Broučka..........1-20 Iz tajnosti pri rode ............ JO Iz modernega sveta, trdo rez. ....1.60 Igračke, trdo vem. ..............1J0 brofilrano ............................JO Igrale« ........................ .78 Jagnje ....................... it Janko in Metka (za otroka).....SO Jernač Zmagovač, Med plazovi.... J« Jutri (Stmg) trd. t.............. .79 bral. ..................... Ji Jurčičevi spisi: ~ Popolna Izdaja vseh 10 sveakoV, lepo Teiinlh .................10. Soaedov ain, broi. .............. Ji zvezek: Dr. Zober — Tugwaer brofilrmno ................. .71 Kako sem se Jaz UkaL (AleSovec) L zvezek M Kako sem se Jaz tikal, (AleSovec). IL ar. JI A^tatii«* oanuitoi $lUppingf H "Oh," je osupnil grof, "zare.< ne uvidim. dotk)Iž-nemu prineslo rešitev." "To je .sieer zaras hvalevredni dejanje.. Maščujte .se troje, drag prijatelj, povsem po Vaši volji Tola jaz imam zdaj opravka ; mnogo važnejšimi stvarmi." To rekši, je hotel grof nadaljeva ti svojo pot. Toda neznanec ga je krčevito zgrabil za roko. "Za Boga, milostljivi gospod," je vzkliknil v vsiljivim glasom, "posvetite mi samo kratek trenutek in poslušajte me. Kaj 7iiorda nočete zvedeti niti imena mojega najhujšega sovražnika. "Radovednost ni moja slabost, dragi mož," je dejal grof brezbrižno in nalahno .skomizgnil z rameni. "Kljub temu smatram, da Vas bo vendar zanimalo. Poslušajte torej : to je grof iz Biscavo." Grof Ossuna je ostrmel. »Šele zdaj je bolje omotril neznanca in ga premeril z izprtujočim pogledom. Pri tem pa si ni mogf1! utajiti. da jra je nemalo zmedlo ime njemu dobro znanega dvornega hinavskega spletkarja, ki ga je razen tega poznal kot glavnega sovražnika dona Guzmana. Toda kaj nj mu pove ta neznanec? MorJa kako brezpomembno malenkost-nost, ki ji je pripisoval bržčas preveč moči za maščevanje nad svojim sovražnikom. Kljub temu je bil že pripravljen, slišati njegovo obvestilo. "Govorit^ torej!" ga je pozval kratko. "Prav rad, bi a gor od ni gospod. Toda nikakor ne na javni ulici, kjer naju morev .sak opazovati. Tam na vogalu je, majhna, neznatna krčma, ki je v tem času navadno vedno brez gostov. Prosim torej plemenitega gospoda, da mi tja sledi, da se bova mngla o vseh zadevah nemoteno porazgovoriti." "In če Vaši žel.'i ne ugodim?" je vprašal grof Ossuna ki se ga je vprav znova polastilo novo nezaupanje proti neznancu. "O, prepričan sem, da moje prošnje ne bot^te odklonili, plemeniti gospod," je dejal tujec s prepričevalnim glaaom, "ker je vsemu Madridu dobro znano, da neustrašni in plemeniti grof Ossuna doslej še nikogar od svojih prijateljev ni zapustil v stiski, tem manj pa, če tej osebi grozi kaka nevarnost." Te besede, izgovorjene s tihim, vendar z živahnim glasom, niso bile brez učinka na grofa. Nehote se mu je v duši pojavil obraz trpečega dona Guzmana. Xaglo se je odločil. "Prav imate, pojdiva tordj. Toda prej še eno vprašanje: Kako me poznate in kdo ste Vi** * Neznanec se je nalahno nasmehnil. "Moj Bog, kdo In ne prznal uglednega in občepriljubljenega grofa Ossuna, ki ga ves Madrid označuje in spoštuje kot dobrotnika revežev? Kar pa mojo skromno osebo zadeva, sem plemenitemu gospodu vedno radevolje na uslugo kot Riccardo, nekdaj pisar in zaupnik grofa iz Biscave, ki je že poskusil zavratno spraviti me spioti, ko je zvedel, da mi je znana marsikatera zanj nevarna skrivnost.*' Grof Ossuna ni odgovoril. Namignil je samo z roko, da je pripravljen, slediti mu. V naslednjem trenutku sta zginila oba moža v vratih zakotne krčme. S. aprila: America. Cherbourg. Bremen 4. aprila: Liresden. Cherbourg. Bremen 5. aprila: Paris. Havre. (Izlet) Olympic. Cherbourg 6. aprila: Albert Ballln Hamburg. Cherbqurg Codte JBiancamono. Napoli. Genova 10. aprila: Mauretanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam. Boulogne Sur Her. Rotterdam Homeric. Cht-rbourc Koma. Napoll. Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbourg St. I»uis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bre» men 15. aprila: Reliance Cherbourg Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aquitania, Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 19. aprila: Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France, Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen * 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Nape Li Genova 23. aprila. Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: Berengaria, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer, Bremen 26. aprila: Statendam. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). Naš izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova 27. aprila: Peutsrhland. Cherbourg, Hamburg Minnotonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. ma]a: Mauretanla. Cherbourg 2. mala: Dresden. Cherbourg. Premen 3. mala: France. Havre Vulcan ia. Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam nr. Medtem .sta bila v Eseorialu kralj in grof iz BLseaye dokončala svojo šahovsko partijo. Filrp IT. je šinil s pogledom na okrasno stebro\ito uro, ki je stala nedaleč od njega na mizi. Prva z obeh ur, določenih vojvodi za poslednji rok, je pravkar minila. "Grof iz Bfceaye," je dejal kralj k nazvanemUj "ura, v kateri ne- fl DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: i P a r i s 5. aprila; 26. aprila, j IIe de France 19. apr.; 10. maja France 3. maja; 24. maja. /Ob Mlno Naročilom je prOoiiii denar, b• diti 9 gotovim, Money Order a* ooitne znamke po 1 al 9 centa. C% pošljete gotovino, rekomondirajb piemo. No naročajte tnjig, Morik «1 « oisfti, Knjigo po&jam* poštnino proste "GLAS NARODA" a OortUadt St, 9«w Tort 4. mala: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Stir Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg a. mala: Auitania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 9. maja: lluenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: He de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Chfrbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulorne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Minnewaaka Cherbourg Albert. Ballln. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoli. Genov« 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maia: Paris, Havre J Beren»rarla. Cherbourg President RooKveit. Cherbourg. Bremen 17. maja: New Amsterdam. BouU-gne Sur Sler. Rotterdam Olympic, Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. B-emen Roma. Napoli. Genova 18. maja: St. Louis, Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidente W'toon, Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. mala: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antvrcrpen 25. mala: Mlnnetnnka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova 29. mala: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. maja: lie de France, Havre (Izlft) Statendam. BouU-gne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoli, Genova. 26. junija: Paris. Havre (IZLET) M. Julija: ' lie de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor le namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da je poučen s potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml camoremo dati naj* bolJSa pojasnila ln priporočamo^ vedno le prvovrstne brzoparalke. Tudi nedrfavljani aamorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti ri morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington. D. O, na generalnega naselnUkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija lttf se nikomur reč ne pošlje permit po pofiti. ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlAkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potaje ven bres dovoljenja, potuje na svujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI 8Y0JCS IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi n*-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo a meri? ki državljani dobiti svoje lena ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znafia ie va. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni starlit amerlSklh državljanov, mož J s ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1828. leta poroči U ln poljedelci, oziroma ieoe la nepore-čenl otroci Izpod 21. leta onih ca-državljanov, ki so bili postavna prlpuičenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v lati, pa se trt sprejema nlkaklh piijinj m siat rfkanika vlaeja. STATE BANK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.