G fîraphari
wwigraphatit ® ® ©
Carla Del Ponte se poslavlja, v Srebrenici je ne marajo, Karadžič in Mladič pa sta še na begu
/M8
Narečna komedija v popestritev
kriških poletnih večerov
Primorski
TOREK, 10. JULIJA 2007
št. 161 (18.944) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
To ni bil običajni uradni obisk
SandorTence
Včerajšnji obisk delegacije italijanske vlade v Sloveniji ni bil običajni obisk, ki smo jih vajeni. To je bilo namreč prvič, da je italijansko delegacijo vodil predstavnik slovenskega rodu in sicer vladni podtajnik Miloš Budin. To je nekaj izrednega, mo ra lo pa bi bi ti ne kaj na -ravnega, kot je dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Včerajšnja srečanja na raznih ministrstvih in z italijanskimi podjetniki, ki poslujejo v Sloveniji, so imela torej tudi svoj simbolični pomen. Simboliko pa je bilo zaznati tudi na nedeljskem srečanju med Budi-nom in predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji ter slovenske v Italiji. Vsi ljubljanski gostitelji so Budina pozdravili v slovenščini, srečanja pa so zaradi navzočnosti drugih predstavnikov italijanske vlade potekala v italijanščini (s tolmačem) ali pa kar v angleščini.
Sestanki seveda niso rešili odprtih vprašanj med državama, ki j ih sicer ni dosti, nekaj pa jih vendarle je. Minister za gospodarstvo Andrej Vezjak je pozval italijanska podjetja, naj več investirajo v Sloveniji, Budin pa je izrazil optimizem nad meddržavnim sodelovanjem na področju prometnic v sklopu petega evropskega koridorja.
Italija je z Budinom tudi ponudila Sloveniji pomoč in so de lo va nje pri nje nem bliž -njem predsedovanju Evropske unije. Predvsem v odnosih z državami, s katerimi vzdržuje tradicionalne prijateljske od-
LJUBLJANA - Obisk delegacije italijanske vlade
Sporazum za železnico in gospodarsko komisijo
Zastopstvo iz Italije je vodil Miloš Budin
Slovenski zunanji minister Rupel je izrazil zadovoljstvo, da je delegacijo slovenske vlade na obisku v Ljubljani vodil Slovenec
BOBO
LJUBLJANA - Ministra za promet Italije in Slovenije bosta čez teden dni (v torek, 17. julija) podpisala meddržavni sporazum za novo železnico med Trstom in Divačo. Državi bosta s tem formalno zahtevali od Evropske unije financiranje (42 milijonov evrov) projektiranja tega dela trase železnice v sklopu petega evropskega transportnega koridorja.
To je najbolj otipljiv rezultat
včerajšnjega obiska v Ljubljani delegacije italijanske vlade, ki jo je vodil vladni podtajnik Miloš Budin. Drugi rezultat je napoved ustanovitve delovne skupine za gospodarska vprašanja med obema državama, za katero se je Bu din do go vo ril z mi nis trom za go -spodarstvo Andrejem Vizjakom.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je pozdravil dejstvo, da je delegacijo iz sosednje države vodil Slovenec, ki
uživa velik ugled v slovenski manjšini. Z Ruplom in z vodjo vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorkom Pelikanom se je Budin pogovarjal tudi o slovenski manjšini v luči nedavnega sklepa paritetnega odbora.
Budin se je srečal tudi z italijanskimi podjetniki, ki poslujejo v Sloveniji.
Na 3. strani
Koroška: tudi podkancler Morterer daje svoje številke
Na 4. strani
Dežela: Molinaro noče »monopola« SKGZ in SSO
POLJSKA - Zaradi reševanja vprašanja vračanja judovskega premoženja
Kontroverzni duhovnik obtožuje predsednika, da se podreja judovskemu lobiju
Na 4. strani
Agencija za prihodke predstavila obračun lanskoletnega dela
Na 6. strani
VARŠAVA - Na Poljskem je val ogorčenja povzročil govor vodje kontro-verznega poljskega katoliškega radia Maryja, duhovnika Tadeusza Rydzyka, v katerem je kritiziral predsednika Lecha Kaczynskega zaradi njegovega reševanja vprašanja vračanja judovskega premože-njaAprilski govor Rydzyka je objavil poljski tednik Wprost. Redemptoristični duhovnik Rydzyk je za škandal na Poljskem poskrbel s svojim predavanjem študentom na Višji šoli za družbeno in medijsko kulturo, ki jo je ustanovil prav on. Kot je poročal tednik Wprost, je Rydzyk v nastopu, ki ga je posnel eden izmed študentov, predsednika označil za »preva-
ranta, ki se podreja judovskemu lobiju«.
Poljska vlada je namreč letos želela vrniti premoženje tistim, ki jim je bilo odvzeto v obdobju povojnega komunističnega režima, vključno tistim, ki so preživeli holokavst. Žalitev je bila deležna tudi predsednikova žena.Rydzyk jo je namreč označil za čarovnico ter ji svetoval, naj se »kot prva odloči za evtana-zijo«. Rydzyk je poročanje revije Wprost označil za provokacijo. »Nikoli nisem imel namena žaliti predsednika ali njegove žene ter tega tudi nikoli nisem storil,« je poudaril v govoru na radiu Ma-ryja.
Predsednik Kaczynski spornih iz-
jav ni želel komentirati.»Če je ta posnetek pristen, je popolnoma škandalozen,« je dejal predsednikov pomočnik.Nekda-nji rektor teološke akademije v Krakovu, škof Tadeusz Pieronek, je govor Rydzyka označil za »nezaslišano dejanje«, medtem ko so se ostali cerkvenimi dostojanstveniki vzdržali komentarja.
Odgovorni urednik Wprosta Stanislaw Janecki in avtor članka Marcin Dzierzanowski sta zagotovila »stoodstotno avtentičnost« posnetka duhovnikovega govora.
Tiskovni predstavnik državnega tožilstva v severnopoljskem Torunu, kjer je sedež radia Maryja, je včeraj na-
povedal preiskavo. Raziskali bodo, če gre res za žalitev predsednika, ki na Poljskem velja za kaznivo dejanje. Tudi redemptoristični red je že oblikoval posebno komisijo in napovedal preiskavo dogodka.
Rydzyk ima poleg omenjenega radia v lasti tudi televizijsko postajo Trwam in časnik Nasz Dziennik.Radiu Maryja, ki je na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2005 sicer javno podprl predsednikovo stranko Zakon in pravičnost, so doslej večkrat očitali antise-mitske izjave in sovraštvo do tujcev.Od-nos do oblasti se je ohladil predvsem zaradi razprave o ustavni prepovedi splava. (STA)
V Lonjerju s prihodom mladih ustvarjalcev zaživel Arteden 2007
Na 10. strani
Z današnjim dnem bo goriški Travnik zasedalo gradbišče
Na 14. strani
V Beogradu odkrili nov doprsni kip ob Rusjanovem grobu
Na 16. strani
2
Torek, 10. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
ISTRSKI ZORNI KOT
V ospredju prometnice
Miro Kocjan
/
Tudi v zadnjih dneh, ko je bilo na slovenski obali srečanje zunanjih ministrov sredozemskih držav EU, o katerem istrsko časopisje piše naklonjeno, nekateri mediji pa hkrati že namigujejo, da se bliža čas, ko bo treba vključiti v takšna srečanja tudi Hrvaško, politika ni mogla mimo novega trenja med Slovenijo in Hrvaško. Nanaša se na izjave, ki jih je pred, pa tudi med srečanjem, dal slovenski zunanji minister Rupel v zvezi z ribolovom, varnostjo in drugimi problemi na Jadranu. Istrski mediji objavljajo v celoti odgovor, ki ga je poslalo hrvaško zunanje ministrstvo, ki med drugim naglaša, »da zadnje slovenske diplomatske pobude otežko-čajo zagrebško evrop sko pot zlasti v zvezi s poglavjema 12 in 24 ter ne odsevajo značilnosti ravni odnosov med dvema državama, obenem pa ne spoštujejo duha evropske politike, ki temelji na konstruktivnem dialogu, na vzajemnem spoštovanju in solidar nosti.«
Javnost le seznanjajo tudi s tem, da je Rupel opozoril, da so trenja s hrvaške strani povezana z bližnjimi volitvami v tej državi, hkrati pa tudi, da Slovenija ne namerava ovirati hrvaških naporov za vstop v unijo, ji pa gre zato, da se upoštevajo standardi Evropske unije. V zvezi s srečanjem ministrov na slovenski obali pa istrski mediji v glavnem pozdravljajo obisk in dogovore o Srednjem vzhodu, razvoju in sinergijah z namenom, da Sredozemlje resnično postane področje miru in sodelovanja.
Glede zasedanja o evroregiji, ki je bilo pred dnevi v vili Manin, pa istrski politični krogi dajejo vedeti, da Slovenija, kakor se zdi, le ne misli zavlačevati s svojo prisotnostjo v tej instituciji. Še konec junija je bila Slovenija, kakor vemo, odsotna, kar je bilo marsikje sprejeto nejevoljno, zdi pa se, da je njeno stališče konec koncev le naklonjeno vključitvi sodeč po obisku predsednika slovenskega državnega zbora Cukjatija v Celovcu. Slovenski predstavnik je dejal, da država v bistvu čaka na rezultate načrta »Matrioska« in da bo nato brž pristopila k regionalizaciji. Cukjati, čigar izjave istrski in kvarnerski časniki tolmačijo kot »slovensko odprtje v ev-roregijo«, je svojo razlago posredoval v duhu sodelovanja med planinami in morjem.
Viden poudarek namenjajo sestanku med predsednikom FJK Illi-yem in novim evropskim pooblaščencem za načrt »TEN 6« (peti koridor) Brinkhostom, ki je bil v Trstu. Oba sta pozdravila dogovor med Slovenijo in Italijo, da bosta 20. julija v Bruslju skupaj predlagali načrt v zvezi s petim koridorjem. V bistvu gre za železniški odsek Trst - Divača, ki naj bi se nekje nad Črnim kalom povezal s progo Koper - Divača. Evropski predstavnik je komentiral, da gre za prodor »evropske kulture in mentalite-te«. Toda zanimive so tudi iniciative na hrvaški strani, saj se v tej državi prav tako kot Slovenija neprikrito zavzemajo za neposredne in sodobne prometne vezi med Jadranom in notranjostjo, v tem primeru med Hrvaško in Madžarsko. Na programu imajo namreč posodobitev in podaljšanje proge med Reko in Botovom, krajem, kjer je hrvaško - madžarska meja, naložba pa naj bi znašala milijardo evrov. Kalmeta, ki je hrvaški minister za promet, je že sporočil, da bo proga dolga 269 kilometrov, še kako pa bo koristna zavoljo daleč večje hitrosti, ki jo bodo dosegali vlaki tako potniški, zlasti pa tovorni. Če zdaj tovorni vlaki od Reke do Botova vozijo deset ur, se pravi povprečno po 30 km na uro, bodo čez dve leti, ko nameravajo progi že končati, potrebovali samo dve uri, hitrost pa bo 120 kilo me trov na uro. V enem le tu pa bodo vlaki lahko prevozili kar 25 milijonov ton blaga.
Italijanska manjšina je globoko zainteresirana za probleme, ki zadevajo regije v Sloveniji. Skupnost zastopa stališče, da mora biti Obala, se pravi vse tri občine Koper, Izola in Piran, pokrajina s posebnim statutom, to pa prav zavoljo prisotnosti italijanske manjšine. Na srečanju v Izoli so manjšinski predstavniki v Sloveniji opozorili, da zamisel o primorski pokrajini, ki naj bi segala vse do Sežane, Kozine in Komna, ne ustreza pogledom manjšine, katere predstavniki se nameravajo urgentno sestati s poslancem Battellijem. V Izoli so med drugim poudarili, da mednarodni sporazumi prepovedujejo upravne spremembe določenega območja, če so te škodljive za manjšino. Dobesedno kritični pa so predstavniki manjšine, ker se nihče od avtorjev pokrajinskih območij, ni predhodno posvetoval z njo. Grozijo pa tudi s pritožbo na Evropsko unijo.
Italijanski veleposlanik Andrea Mochi Honory, ki končuje svoj mandat na zunanjem ministrstvu (odgovarja za države onstran Jadrana) namerava 11. in 12. julija obiskati italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Temeljna tema pogovorov bo kultura, to pa povezano s šolstvom in drugimi vejami. V Kopru se bo pozanimal zlasti, kako so na Univerzi za Primorsko uveljavili program italijanistike, seznanili pa ga bodo tudi s tem, kako v Sloveniji spoštujejo dvojezičnost in zlasti s prob-le mi kopr ske tele vizije, kjer opo zar -jajo na nevarnost okrnitve italijanskega programa.
Hrvaška zmeraj bolj odpira vrata italijanskim podjetjem, zadnji dokaz pa je podjetje Snaidero, kije predalo namenu kar veliko tovarno za predelavo lesa v Lipovljanih v Slavoniji. Trdijo, da je to prva obsežna gospodarska poteza te vrste na Hrvaškem, enotna pa je tudi sodba, da spada Snaidero, ki ga Furlani dobro poznajo, med nosilce lesne predelave ne samo v Italiji. Pomembnemu dogodku je prisostvoval tudi Riccardo Illy. Govorniki so pojasnili, da si to podjetje prizadeva za takorekoč navpično poslovno in proizvodno smer v smislu, da išče širom po Evropi področja, ki so naravno bogata z lesom, kot je tudi primer Slavonije. V novi firmi, ki ima skupen hrvaški in italijanski naziv, razpolaga Snaidero s kapitalom v višini 79 odstotkov, preostali del pa je hrvaški.
V istrskem Vodnjanu pa slavijo člani družine Belci, ki si dobili izjemno visoko mednarodno priznanje za olje Extravergine. Oljka se imenuje »Me lo to«, us peh pa je v tem, da znani mednarodni vodič »Olja ek-stravergine«, ki ga tiskajo na Hrvaškem, v Italiji, Sloveniji, pa še v drugih deželah, letos vsebuje seznam 654 proizvajalcev olja gornjih držav (hrvaških proizvajalcev je na seznamu skupaj 20), ki so dobili največje priznanje, se pravi »Tri oljke«, med njimi pa sta tokrat tudi brata Livio in Lorenzo Belci. Strokovnjaki so ocenili, da je istrsko olje najkvalitetnejše na Hrvaškem, močno pa mu žal zaostaja dalmatinsko, ki daje premalo »obdelano«, razen tega pa ni nikoli sodilo v visoko sfero.
Zanimiva po svoje športna novica pa zadeva Maria Andrettija, ki se ga avtooboževalci spominjajo, ko je še kako uspešno tekmoval na dirkah v formuli 1, kjer je osvojil precej prvih mest in drugih visokih uvrstitev. V bistvu gre za drugo in tretje desetletje po drugi svetovni vojni, svetovni prvak v tej kategoriji pa je postal leta 1978. Bil je čudovit dirkač s posebnim slo gom. Vemo pa tudi, da je bil Andretti rojen v Motovunu v Istri, leta 1947 pa je s svojimi odšel v tujino. Že dolgo živi v Združenih državah. Člani tako imenovane svobodne občine Motovun so ga te dni imenovali za zaslužnega predsednika.
ODPRTA TRIBUNA
Združena levica: kdaj, če ne zdaj?
Stojan Spetič*
Prejšnjega dne se nas je ducat zbralo v Doberdobu, pri bivšem županu, da bi se pogovorili o zbliževanju in združevanju levice, temi, ki postaja iz dneva v dan čedalje bolj aktualna. Upal bi si trditi, da smo vsi soglašali, da nam je neobhodno potrebna.
Razmišljanje o vnovični enotnosti levih sil v Italiji in pri nas ni novo. O tem sem v dnevniku pisal že pred časom, čeprav takrat ni bilo močnejšega odmeva. Sedaj pa, ko je na levici zazijala praznina, ker se zmerni reformisti pomikajo na politično sredino in z bivšimi demokrist-jani združujejo v Demokratsko stranko, je razdrobljenost levih sil postala ne samo moteča, pač pa predvsem škodljiva.
Rojevanje nove demokratske stranke po ameriškem vzorcu spremljajo, kot vemo tudi iz goriške izkušnje, hude travme in spori, predvsem med bivšim Hrastom in Marjetico, začenši s problemom laičnosti države in cerkvenim vmešavanjem v politiko, ali glede (ne)članstva v evropski socialistični stranki. Taka oblika ustanavljanja nove stranke z vrha, brez jasnejših, dogovorjenih vrednot in idejne zasnove - kot se zdi -ne vzbuja velike privlačnosti.
In vendar ji levičarji ne nasprotujemo povsem, saj vemo, da bomo v Italiji in tudi pri nas vedno potrebovali krepkega zaveznika na politični sredini. Zato velja sedaj še bolj kot kdajkoli prej preprosto načelo, naj gredo svoji k svojim, levičarji z levico, zmerni reformisti pa s sebi podobnimi. Levosredinska Unija potrebuje namreč za strmo hojo obe nogi, ki morata biti dovolj čvrsti in vztrajni, da ne bosta omagali. (Razen, če ne bo prišlo do »velike koalicije« med demokratsko stranko in zmerno desnico, brez skrajnežev, o kateri sanjajo nekateri na obeh bregovih sredinske politike...)
Sam pojem leva sredina zaznamuje po našem značilnosti tega sicer pluralnega zavezništva, ki se epohalno spopada s pretežno prevratniško oholostjo desnice, zrasle na zgodovinskih grehih italijanske družbe, kot je nenehno prezira-nje demokracije in pravnega sistema. Leva sredina pač pomeni, da v koaliciji sodelujejo zmerne sredinske in odločne levičarske sile, ki so sklenile programski kompromis, na osnovi katerega vladajo.
Če se torej na politični sredini oblikuje demokratska stranka, se na levici prav tako pričenja proces zbliževanja in združevanja, ki sicer ne stremi takoj k ustanavljanju nove stranke, pač pa k čim tesnejšem sodelovanju, da postopoma privede tudi do združitve, najprej s skupnimi listami na volitvah, pozneje pa
z ustanovitvijo prave politične organizacije, ki si bo skoraj gotovo nadela preprosto ime »Levica«. Kakor pred kratkim v Nemčiji, kjer sta se socialdemokratska levica Oskarja Lafontaina in postkomunis-tična Gisyjeva PDS združili in ustanovili stranko »Die Linke«. Na prvih volilnih preizkušnjah je nova nemška levica prejela več kot 10% glasov.
V	Italiji je proces zbliževanja že zajel SKP, Stranko italijanskih komunistov, Zelene in Demokratično levico, gibanje, nastalo iz levih frakcij Hrasta, ki so s Fa-biom Mussijem sklenile, da ne bodo pristopile k nastajajoči Demokratski stranki, ker je povsem zapustila ideje socializma. Skupaj te sile že sedaj lahko računajo na 15% glasov, njihova privlačnost pa se bi z združitvijo gotovo povečala.
Vsem je skupna kritika brezobzirno razbohotenega kapitalističnega sistema in njegovih posledic na življenje ljudi in okolje, večina se tudi zavzema, da bi protislovja sodobnega sveta začeli razreševati z vnašanjem vsaj nekaterih značilnosti socializma, kakor je svoj čas predlagal Enrico Berlinguer.
Predsednik zbornice Fausto Berti-notti je svoj čas dejal, da levica potrebuje svojo kritično maso in jo je dobila pred mesecem dni, ko so se sestali člani parlamenta, ki se prištevajo k levici. Zbralo se jih je več kot sto in sklenili so, da bodo poslej usklajevali svoje pobude, v perspektivi pa se bodo združili v enotno parlamentarno skupino. V mnogih pokrajinah na polotoku nekdanji ljudski domovi postajajo »Domovi levice«, kjer so doma vsi levičarji, z izkaznico v žepu ali brez nje. Skupne svetniške skupine se ustanavljajo domala povsod, v občinah velikih mest in pokrajinah. Marsikje, tudi pri nas, razmišljamo o možnosti skupnih prireditev in praznikov.
V	naših krajih so stiki med doslej razdrobljeno levico stalni in ustvarjalni. V okviru deželne levosredinske koalicije Demokratične zaveze levičarji že nekaj časa usklajujemo stališča in nastope, tesnejše je tudi sodelovanje naših deželnih svetovalcev. V pokrajinskih in občinskih svetih verjetno ni več daleč dan, ko bodo v teh organizmih zaživele skupine združene levice. V deželni koaliciji se levičarji trudimo, da bi s skupnim nastopom pripomogli k obogatitvi programske listine za volitve, ki bodo pomladi 2008, in za prihodnji mandat deželne vlade, če bomo zmagali in izvolili svojega predsednika.
Kako na to reagirajo ljudje? Osebno sem bil priča mnogim izrazom navdušenja, a tudi primerom zaskrbljenos-
ti, ali nakopičene razlike in pretekli spori ne bodo vplivali na razvoj dogodkov. Optimizem nam vliva dejstvo, daje združevanje levice proces, ki ga sile razmer povsod pospešujejo in ni izključeno, da bo obrodil sadove še pred nerojeno demokratsko stranko. Predvsem pa velja spoznanje, da je sporov iz preteklosti veliko manj kot je ciljev, ki si jih zastavljamo za bodočnost. V Rimu se namreč že govori o možnih skupnih listah levice na prihodnjih upravnih volitvah.
Med Slovenci je potreba po enotnosti levih sil še posebej občutena, ker je sad spoznanj iz naše pretekle izkušnje a tudi spontana reakcija na boleče odstope in zgodovinska sprenevedanja zadnjih let. Predvsem pa je enotnost levice izhodiščni temelj za uspešno integracijo našega ozemlja med Furlanijo in Primorsko z uveljavitvijo odprte družbe, ki se gradi na vzajemnem priznanju enakopravne in pozitivne vloge Italijanov, Furlanov, Slovencev in Hrvatov in vseh naših kultur pri premoščanju spon preteklosti ter rušenju ločitvenih pregrad in diskriminacij. Nenazadnje pa je zavest o nujnosti združevanja levih sil med Slovenci močno prisotna, tudi zaradi globokih protislovij, ki jih na zmerni sredini vzbuja vsiljeno združevanje med pripadniki sedaj že bivše stranke Levih demokratov in Slovenske skupnosti. Pri obeh so na bazi močni pomisleki, vendar jih magnetna sila Marjetice in Hrasta sili v ne ravno navdušen in prepričan objem. Volilni sistem z evropskim modelom olajšanega zastopstva bo konflikt najbrž še zaostril.
Zato bo združitev levih sil bržkone prispevala k večji jasnosti. Tudi v odnosu do sedaj vladajoče desnice v Sloveniji, ki manjšini namesto ustavne skrbi vsiljuje nove nepotrebne zdrahe.
Slovencem v Italiji levica od nekdaj jamči uveljavljanje koristi in pravic, ker je sredstvo enakopravnega vključevanja v družbene tokove, kot tudi branik socialnih pravic žensk, delavcev, upokojencev in predvsem mladih brez stalne zaposlitve.
Prepričani smo, da bodo pobude za združitev levice naletele med našimi ljudmi na navdušeno podporo in aktiven pristop. Da se bodo naši ljudje še bolj spoznavali v rdečih zastavah, ki bodo še plapolale med majskimi prazniki na mlajih in drevesih, da bo izročilo NOB prehajalo od dedov na vnuke in da bo v nas živelo upanje na boljši svet, ki je mogoč. Kajti sla po spreminjanju stvarnosti ostaja glavni vzvod za politično opredeljevanje. Vsekakor na levici.
*Stojan Spetič je deželni tajnik SIK
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Pri nas večkrat berem ali slišim, da je voznik po prometni nesreči ostal ukleščen med skrotovičenimi pločevinami. Na pomoč so mu priskočili gasilci, ki so morali razrezati pločevino. V italijanskih poročilih sem našla zapisano, da se je znašel voznik nelTammasso informe di lamiere contorte. V slovenščini bi morali uporabljati samo edninsko obliko, ker gre za tanko plast stisnjene, z valjanjem izdelane pločevine. Pločevina je kovinski material, iz katerega izdelujejo razne končne izdelke oz. predmete. V naših poročilih je zelo pogosto napačen tudi sklon, saj bi morali reči, da je ostal voznik ukleščen med razbitine avtomobila; največkrat ga uklešči med sedež in volan (kam? torej tožilnik).
Morda se bo komu zdelo, da je pločevina, ital. lamiera, strokovni izraz, ki ga na splošno ne uporabljamo. Vendar ni tako. V italijanščini nam je zelo domača beseda gronda ali grondaia, in to ni nič drugega kot strešni žleb. Lahko je izdelan iz plastike, največkrat pa iz posebne, za žlebove namenjene pločevine.
Na strehah so torej pločevinasti žlebovi. Za izdelavo pločevinastih predmetov uporablja npr. krovec (t.j. obrtnik, ki prekriva streho) pločevinske
škarje, pločevino pa pritrdi s pločevin-skimi vijaki. Hiša ima lahko tudi pločevinsko kritino, iz tega materiala izdelana streha pa je pločevinasta. Zanjo se navadno uporablja valovita pločevina.
Pločevina (kot material, torej snovno ime) je izdelana iz različnih kovin, kot so aluminij, baker, cink, jeklo ali kositer (kdo pri nas ve, da je to ital. peltro?), zato govorimo o aluminijasti, bakreni, cinkovi, jekleni ali kositrni pločevini.
Vedno v ednini!
Kdor bi hotel svoje znanje o pločevini poglobiti, bi ne mogel mimo slovenskih tehniških slovarjev. Verjetno bi že iz imena samega razbral, kaj pomeni zaščitna ali varovalna pločevina, pa tudi obložna bi bila razumljiva. Težje pa bi bilo, če bi kdo bral o globokovlečni, zagat-ni ali bradavičasti pločevini.
Pri nas se največkrat zgodi, da pisec, poročevalec, na žalost pa tudi učitelj strokovnega predmeta v šoli italijansko izrazje kar po svoje prikroji za slovensko rabo, čemur bi lahko rekli, da kalkira italijanske izraze.
Ob tem sem želela le opozoriti na jezikovne težave, s katerimi se srečujemo vsak dan, tudi ob najpreprostejših dnevnih poročilih. Slovenski jezik ima ne sa-
mo nepričakovano bogastvo glagolov, ampak tudi pridevnikov. Italijanski jezik je pri tvorbi pridevnikov in pridevniških besed manj prožen od slovenskega. Naša miselna zasidranost v italijanščini pa krni tudi naš čut za vse to čudovito bogastvo, ki se pri nas počasi, a vztrajno izgublja.
Pločevino (vedno v ednini!) izdelujejo v obliki plošče ali trakov, ki jih potem navijajo na zvitek. Sukanec pa navijamo na tuljavo, to je navitek na kartonu oz. lepenki ali na lesenem koleščku.
Trakov je dolga vrsta in vsi so zviti ali naviti na kaj. Za ločevanje med njimi uporabljamo pridevnike, ki nam povedo iz česa so, npr. jekleni trak, ali pa tudi čemu so namenjeni npr. izolirni trak, magnetofonski ali samolepilni trak. Trakove izdeluje trakar.
Trakov je še cela vrsta, med njimi je v tovarnah tudi tekoči trak, a to je že drugo področje.
Lelja Rehar Sancin
/
ALPE-JADRAN
Torek, 10. julija 2007
3
LJUBLJANA - Napoved med včerajšnjim obiskom italijanske vladne delegacije
Italija in Slovenija bosta čez teden dni podpisali dogovor o novi železnici
Zastopstvo zunanjega in ministrstva za zunanjo trgovino je vodil Miloš Budin
LJUBLJANA - Ministra za promet Antonio Di Pietro in Janez Božič bosta čez teden dni v Rimu podpisala italijansko-slovenski dogovor za novo železnico med Trstom in Divačo. Italija in Slovenija bosta s tem formalno zahtevali od Evropske unije financiranje (42 milijonov evrov) projektiranja tega dela trase železnice v sklopu petega evropskega transportnega koridorja.
To je najbolj otipljiv rezultat včerajšnjega obiska v Ljubljani delegacije italijanskega zunanjega ministrstva in ministrstva za zunanjo trgovino, ki jo je vodil vladni podtajnik Miloš Budin. Drugi rezultat je napoved ustanovitve delovne skupine za gospodarska vprašanja med obema državama, za katero se je Budin dogovoril z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom.
Vrednost trgovinske izmenjave med Slovenijo in Italijo se je od leta 2004 do 2006 povečala s 4,34 milijarde evrov na 5,57 milijarde evrov. To postavlja Italijo na drugo mesto med zunanjetrgovskimi partnerji Slovenije. Minister Vizjak je na srečanju z Bu-dinom pozval italijanska podjetja, da izkoristijo možnost, ki jih ponujata ministrstvo in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije v sklopu razpisa za spodbujanje tujih investicij v Sloveniji. Skupna vrednost razpisanih sredstev v letu 2007 znaša 5,8 milijona evrov, prihodnje leto pa bo znašala 2,75 milijona evrov, je pojasnil Vizjak.
Italijanska delegacija se je z državnim podtajnikom na prometnem ministrstvu Petrom Verličem pogovarjala predvsem o omenjeni skupni prošnji za financiranja načrta za železnico Trst-Divača. V tem sklopu je beseda tekla tudi o povezavi med Trstom in Koprom, o čemer se je Budin razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Slednji je poudaril, da bi bilo treba okrepiti prometne poti med obalo in celino ter povezati pristanišči Trst in Koper, ki predstavljata izhodišče za trge Srednje evrope.
Tretja konkretna tema je bila ev-roregij a v luči pisma o nameri, ki so ga pred nekaj dnevi podpisali predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Veneta, avstrijske Koroške in hrvaške istrske županije. Slovenija tega dokumenta (še) ni podpisala, ni pa zaprla vrat za sodelovanje v evroregiji, o ka-
te ri bo men da od lo ča la je se ni. V igri je v tem sklopu tudi sedež evroregi-je.
Srečanja na zunanjem ministrstvu se je udeležil tudi podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Donato Di Santo, podtajnik, ki spremlja odnose med Italijo in državami Latinske Amerike. Njegova pri-sot nost je bi la po memb na za po moč, ki jo bo Rim nudil Ljubljani pri bližnjem predsedovanju Evropske unije in pri pripravah na vrh EU-Latinska Amerika, pri organizaciji katerega bo Slovenija imela pomembno vlogo.
Budin, ki so ga spremljali sodelavec Livio Semolič, funkcionarji ministrstva za zunanjo trgovino in Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino, je bil v Ljubljani tudi gost slovenske obrtne in gospodarske zbornice. Srečal se je tudi s podjetniki iz Italije, ki na raznih področjih poslujejo v Sloveniji, ter s skupino podjetnikov iz vrst italijanske manjšine v Istri.
Sandor Tence
Budin in minister Vizjak sta govorila o gospodarskih odnosih med Italijo in Slovenijo
BOBO
LJUBLJANA - Manjšina v Sloveniji
Italijani opozorili na TV in Radio Koper
LJUBLJANA - Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul in predstavnik samoupravne skupnosti Italijanov v Sloveniji Flavio Forlani sta vladnega podtajnika Miloša Budina opozorila na finančne težave Televizije in Radia Koper-Capodistria v italijanskem jeziku. To sta naredi la med ne delj skim urad nim sre -čanjem v rezidenci italijanskega ambasadorja v Sloveniji Danieleja Vergo, ki je predstavljala uvod v včerajšnji obisk italijanske delegacije.
»Po eni strani so koprski italijanski programi dobili letos dobili več denarja, kot lani, po drugi pa so j im bil a ta sredstva močno kr-čena. Naši televiziji in radiu manjka v blagajni trenutno 176 tisoč evrov,« je Budina opozoril Tremul. Dodal je, da je slovenska nacionalna televizija uspešno in z dobičkom zaključila poslovno leto
2006, vsee no pa so te le vi zij ski in radijski programi za italijansko manj ši no do ži ve li pro ra čun sko klestenje. To na srečo ne pomeni krčenja osebja, postavlja pa pod vprašaj izvedbo nekaterih pomembnih medijskih projektov.
Tremul in Forlani sta Budina tudi prosila, naj pri italijanski vladi in parlamentu urgira za odobritev globalnega interesnega zakona, s katerim bi matična država Italija urednila svoje vsestranske odnose z manjšino v Sloveniji in Hr-vaš ki.
Končno sta predstavnika Italijanov v Sloveniji pozvala italijansko vlado, naj čimprej sprejme seznam 32 občin Furlanije-Julijske krajine, ki pridejo v poštev za zaščitni zakon za slovensko manjšino. Tre mul in For la ni me ni ta, da mo ra Rim gle de te ga v ce lo ti osvo -jiti nedavna stališča paritetnega od bo ra za slo ven sko manj ši no.
LJUBLJANA - Slovenska manjšina v FJK
Čimprej seznam občin zaščitnega zakona
LJUBLJANA - Položaj slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini je bil v ospredju pogovora med Dimitrijem Ruplom in srečanja med Budi-nom in Zorkom Pelikanom, državnim sekretarjem, ki je vodja vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenski zunanji minister je zastopniku italijanske vlade izrazil pričakovanje, da bo italijanska vlada čimprej sprejela seznam 32 občin, ki jih je pred kratkim ponovno potrdil paritetni odbor za slovensko manjšino. Rupel ob tem upa, da bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano nato čim prej podpisal odlok, s čimer bo zaključen postopek določanja območja izvajanja zaščitnega zakona.
O položaju Slovencev v Furlani-ji-Julijski krajini je tekla beseda tudi na nedeljskem srečanju na italijanski ambasadi. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka (zastopal je tudi upravičeno odsotnega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča) je opozoril na velike zamude pri izvaja-
nju zaščitnega zakona in tudi on izrazil upanje, da bo italijanska vlada pred avgustovskim premorom vendarle odobrila seznam občin iz državnega zakona številka 38.
O tem in o drugih zadevah, ki zadevajo slovensko manjšino ter odnose med FJK in Slovenijo sta sinoči razpravljala tudi Budin in Pelikan. Vladnega podtajnika na ministrstvu za mednarodno trgovino je na vseh ljubljanskih srečanjih spremljal italijanski ambasador v Ljubljani Daniele Verga.
BUDINOV OBISK V LJUBLJANI - Izjava slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla
»Če pridejo k nam na obisk Slovenci kot uradni predstavniki sosednjih držav, je to res dober znak«
Budin in Rupel odgovarjata na novinarska vprašanja po sestanku na sedežu zunanjega ministrstva v Ljubljani
BOBO
LJUBLJANA - »Mislim, daje zelo lepo za Slovenijo in istočasno tudi za slo ven sko manj ši no, ko pri ha -jajo k nam na obisk Slovenci kot uradni predstavniki sosednjih držav. To se ne dogaja vsak dan,« je po srečanju z Milošem Budinom dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. To po nje go vem po me ni, da v so sed nji dr -žavi, v tem primeru v Italiji, razumejo pomen odnosov s Slovenijo in da obenem cenijo osebnosti, ki v slovenski manjšini nekaj pomenijo.
»Me ni je oseb no ze lo pri sr cu, da sem se srečal s prijateljem Budinom v Ljubljani, sicer se večkrat srečava tudi kje drugje in si ob raznih priložnostih izmenjava mnenja o raznih aktualnih zadevah,« nam je povedal šef slovenske diplomacije.
»S predstavnikom italijanske vlade smo govorili o odnosih med našima državama, s posebnim poudarkom na gospodarsko sodelovanje in na prometne povezave v sklopu petega evropskega koridorja, veliko po-
zornost pa smo posvetili tudi položaju slovenske manjšine. Drugi del srečanja pa smo namenili sodelovanju med Slovenijo in Italijo pri pripravah na evropska srečanja med Latinsko Ameriko in Karibi. Kot veste, bo v času našega predsedovanja Evropske unije v Limi v Peruju vrh EU-Latin-ska Amerika. Izkušnje prijateljske Italije nam bodo pri tem zelo dragocene in pomembne,« je dejal še Rupel.
»Sre ča nje z mi nis trom Ru plom je bilo zelo pozitivno. Zame je to tudi po osebni plati bilo doživetje in to iz razumljivih razlogov. Sestanek je bil pozitiven zaradi sličnosti stališč, ki so bila izražena v zvezi z argumenti, ki jih je minister Rupel navedel. Jaz bi ob tem pod čr tal še to, da mi je tu -di osebno v veliko čast, da bomo kot italijanska vlada sodelovali s slovensko vlado, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji,« je včerajšnje srečanje na slovenskem zunanjem minis tr stvu oce nil Bu din. ( st)
'C*
4
Torek, 10. julija 2007
ALPE-JADRAN
/
KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi
Podkancler Molterer zagovarja kompromis med 141 in 163 tablami
Haider za postopek proti Vouku zaradi napovedi o novih prostestnih akcijah
DUNAJ/CELOVEC - Kjerkoli bo imela avstrijska zvezna vlada priložnost, si bo prizadevala za iskanje dokončne rešitve vprašanja dvojezične topografije na Koroškem. To je kot sogovornik v „Uri tiska» na avstrijski televiziji (ORF) poudaril podkancler Wilhelm Moltere-r (ljudska stranka, ÖVP). Moltere-r je pri tem namignil, da bi njegova stranka lahko pristala na rešitev, ki bi pomenila kompromis med predlogom kanclerja Alfreda Gusenbauerja (163 krajev z dvojezičnimi napisi) in predlogom bivšega kanclerja Wolfganga Schüssla (141 krajev z dvojezičnimi napisi). Pri tem pa je izključil vsakršno razširitveno klavzulo, kot so jo zahtevali predstavniki koroških Slovencev in ki bi omogočala tudi še kasnejšo postavitev dvojezičnih tabel v tistih krajih, kjer bi jih morala država postaviti po kriterijih ustavnega sodišča oz. Avstrijske državne pogodbe.
Podkancler	Moltere-
r je v svojem nastopu na avstrijski televiziji še dodal, daje vprašanje manjšin izrednega pomena za avstrijsko vlado, saj ravnanje z manjšinami močno odseva v družbi in hkrati tudi omogoča spoznanje, da so manjšine priložnost. Zato osebno ne bo vrgel puške v koruzo in bo „noč in dan pripravljen« rešiti to vprašanje.
Medtem koroški deželni glavar Jörg Haider še naprej zlorablja nerešeno vprašanje dvojezičnih tabel za svoj politični populizem. Tako je pisno pozval odvetniško zbornico Koroške, naj uvede disciplinski postopek, v katerem naj preveri, če je slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki je hkrati tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, kršil svoje dolžnosti.
Ozadje najnovejšega Haiderjevega napada na Vouka je napoved Narodnega sveta koroških Slovencev, da bo po neuspelem poskusu zvezne vlade, da bi na osnovi čim širšega soglasja uredila vprašanje dvojezičnih napisov, vložil pritožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice in pritožbe na podlagi avstrijskega notranjega prava. Za slednje je Vouk napovedal, da naj bi zajele vse kraje na dvojezičnem ozemlju južne Koroške, opremljene s krajevno tablo z modrim robom, ki obenem pomeni omejitev hitrosti.
Odvetnik Vouk je na Haiderjevo zahtevo takoj odgovoril z opozorilom o možnosti kazenske ovadbe deželnega glavarja, potem ko je le-ta večkrat prestavljal table v Pliberku in Drveši vasi z očitnim namenom, da prepreči postavitev dvojezičnih tabel v omenjenih krajih. Vouk je še dodal, da preiskava proti Haiderju še teče in da pričakuje postopek proti Haiderju. Gle-
PODJETJA
Petrol ne bo kupil IES iz Mantove
LJUBLJANA - Naftna družba Petrol se je po preučitvi vseh poslovnih in finančnih kazalcev odločila, da ne bo sodelovala v nadaljnjih postopkih za nakup italijanske rafinerije Italiana Energia e Servizi (IES) iz Mantove. Petrol pa zaradi pravne zaveze k molčečnosti ne more razkrivati niti komentirati kakršnih koli informacij o razpisu za nakup tega podjetja, so včeraj sporočili iz Petro-la.
Petrol se je sicer zanimal za nakup te rafinerije, rok za oddajo ponudb pa se je iztekel včeraj. Predsednik uprave Petrola Marko Kryža-nowski in predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga na petkovem neformalnem srečanju z novinarji še nista želela povedati, ali bodo ponudbo oddali ali ne. Petrol je vrednost italijanske rafinerije ocenil na približno 800 milijonov evrov; v to ceno je vključeno tudi 300 milijonov evrov dolga, ki ga ima rafinerija. (STA)
Wilhelm Molterer (levo) in njegov strankarski kolega in bivši kancler Wolfgang Schüssel nabirata moči za pogovore s socialdemokrati
de Haiderjeve zahteve po ukrepanju odvetniške zbornice Koroške proti njemu, pa je Vouk menil, da bi se tega veselil, saj bi zbornica morala s tem končno zavzeti stališče do vprašanja dvojezičnih tabel na Koroškem. Odvetniška zbornica na Dunaju je to že zdavnaj storila in se postavila na njegovo stran. Kot Haider se v zadnjih dneh dokaj agresivno obnaša tudi njegova stranka BZÖ. Že drugič v desetih dneh je zavezništvo napovedalo pritožbo zaradi poročanja avstrijske televizije (ORF): sprva v zvezi s protestom kulturnih pobud, nato pa še zaradi oddaje iz parlamenta.
Deželni kulturni referent in deželni glavar Jörg Haider je zaradi očitkov avtonomnih kulturnih iniciativ v zvezi z vedno nižjimi sredstvi iz kulturnega proračuna dežele očital oblikovalcem informativnih oddaj in kulturnega magazina na Dunaju kršenje zakona o objektivnosti. Drugo napoved pritožbe pa je izzvala oddaja iz parlamenta. V obeh primerih vodja oddelka za komunikacijo pri ORF Pius Strobl zavrača očitke.
Šele v minulem tednu je zvezni komunikacijski senat zavrnil pritožbo deželnega glavarja. Ta je kritiziral prikaz nasilnega pregona koroških Slovencev v oddaji »Na prizorišču« (Am Schauplatz) z očitkom, da je bil polemičen in pristranski. Zvezni komunikacijski senat je odločil v prid avtorjev prispevka in Haiderjevo pritožbo zavrnil...
Ivan Lukan
VREME
Danes in jutri padavine z ohladitvijo
TRST - V skladu z vremensko napovedjo je včeraj popoldne slabo vreme zajelo Furlanijo-Julijsko krajino, kar bo danes prineslo tudi občutne ohladitve, saj se bodo najvišje temperature znižale za 5 do 7 stopinj. Potem, ko se je alpskemu loku včeraj začela bližati hladna fronta, se je v Vidmu popoldne utrgal oblak, kar je povzročilo celo vrsto manjših poplav v centru mesta, na tabeljsko cesto pa je padlo tudi drevo, ki je povzročilo zastoje v prometu.
Zaradi ohladitve bo danes po napovedih deželnih vremenoslovcev lahko ponekod prišlo tudi do toče, hladna fronta pa naj bi prinesla tudi padavine, ki bodo ponekod zelo močne. Vse skupaj bo spremljal tudi veter, medtem ko v gorah lahko nad 1800 metri celo zapade nekaj snega.
Danes popoldne naj bi padavine začasno ponehale, zvečer in nato vse do jutri popoldne pa se obetajo nevihte, ki pa ne bi smele biti tako hude kot danes. Jutri popoldne se bo vreme ponovno izboljšalo, otoplilo se bo in temperature bodo spet v skladu z letnim časom.
DEŽELNI SVET - Predlog Illyjeve uprave
Jutri v pristojni komisiji FJK
■	V	• I	I	«v«
zakon o zaščiti slovenske manjšine
UDC opozarja na »nevarnost monopola krovnih organizacij SSO in SKGZ«
TRST - V pristojni komisiji deželnega parlamenta se bo jutri začela obravnava zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine, ki ga je iz de la la de žel na vla da na predlog odbornika Roberta Antona-za. Člani komisije, ki ji predseduje Kristian Franzil (SKP), so v zvezi z zakonskim predlogom pred nekaj dnevi opravili vrsto avdicij, sedaj pa je na vrsti obravnava posameznih členov in morebitnih popravkov ozi ro ma do pol nil.
Vodja deželnih svetnikov Sredinske unije-UDC Roberto Molinaro v včerajšnjem sporočilu za javnost ugotavlja, da predstavlja ta zakon preizkusni kamen za vso deželno politiko. Slednja je po Molinaro-vem mnenju poklicana, da se sooča s problemi jezikovnih manjšin, na katerih temelji statut avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine.
UDC vsekakor ne soglaša z besedilom zakonskega predloga, pred-
Roberto Molinaro
KROMA
vsem tam - podčrtuje Molinaro -kjer Dežela priznava dveh manjšinskim krovnim organizacijam monopolni položaj, s katerim bi lahko celo pogojevala izbire deželne uprave kar zadeva slovensko manjšino. »Vse to je nesprejemljivo in v nasprotju z državno zakonodajo, kije že ši ro ka in po drob na. De žel ni za -konodajalec je poklican, da to zakonodajo vsebinsko dopolni in ne spremeni na slabše,« pravi Molinaro.
Njegova stranka pravi, da bi moral deželni zakon zajamčiti vlogo manjšinskih organizacij in njihovo posvetovalno funkcijo, prozornost vseh pro ce dur, zlas ti na po -dročju financ, in s tem zagotoviti realni pluralizem med Slovenci. Vse to je pravno priznano,« dodaja še Molinaro. V tem sklopu bo moral deželni zakonodajalec tudi upoštevati nekatera stališča, ki so prišla do izraza na nedavnih avdicijah. Pri tem zastopnik UDC omenja priznanje posebnosti jezikovnih skupin v Reziji ter v Nadiških in Terskih dolinah ter razvoj edine dvojezične šole na deželnem ozemlju, ki ima sedež v Špetru v videmski pokrajini.
V primeru odobritve zakona v komisiji ga bo deželni svet skoraj gotovo vzel v pretres takoj po poletnem premoru, to se pravi enkrat sre di sep tem bra. Ta krat na bi skup -ščina obravnavala tudi zakon za Furlane in furlanščino.
EVROPSKA UNIJA - V letu 2006 največ primerov zabeležili v Belgiji in Italiji
Evropski urad za boj proti goljufijam lani obravnaval osem slovenskih primerov
BRUSELJ - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je včeraj v Bruslju predstavil letno poročilo o dejavnosti v letu 2006. OLAF je vodil preiskave o 430 primerih v 25 članicah EU, od tega osmih v Sloveniji - štirje so povezani s cigaretami, po eden pa s carino, neposrednimi izdatki, zunanjo pomočjo in strukturnimi skladi, izhaja iz sedmega letnega poročila. "Naše sodelovanje s slovensko carinsko upravo je odlično in zelo učinkovito," je ob tem poudaril generalni direktor urada Franz-Hermann Bruner.
Najbolj občutljiva področja proračuna EU so javna naročila in zunanja pomoč, je ob predstavitvi poročila dejal Bruner. OLAF se bo zato v prihodnjih letih še bolj osredotočil na preiskave na teh dveh področjih, je poudaril. Ob tem sta tako Bruner kot komisar za upravne zadeve, revizijo in boj proti goljufijam Siim Kallas države članice pozvala k sodelovanju.
"Da bo lahko OLAF uspešno opravljal svojo nalogo - ščitil finančne interese EU pred goljufijami, korupcijo, tihotapljenjem in drugimi kaznivimi dejanji, je
pomembno nadaljnje tesno sodelovanje naših partnerjev v državah članicah in drugod," je pozval Bruner. "V boju proti nepravilnostim in goljufijam potrebujemo sodelovanje. Brez sodelovanja ni uspeha," pa je poudaril Kallas.
Največ primerov, aktivnih konec leta 2006, je bilo zabeleženih v Belgiji in Italiji, in sicer 66 in 62, najmanj pa na Malti in Slovaškem, in sicer eden oziroma dva. V tedanjih pristopnicah Romuniji in Bolgariji je bilo primerov 24 oziroma enajst, v kandidatkah Hrvaški, Makedoniji in Turčiji pa dva, pet in devet.
OLAF se v boju proti nepravilnostim in goljufijam - Kallas in Bruner poudarjata, da nepravilnost še ni goljufija -osredotoča na področje kmetijstva, cigarete, carino, neposredne izdatke, organe EU, zunanjo pomoč, notranje preiskave, strukturne sklade ter davek na dodano vrednost (DDV) pa tudi na predpristop-no pomoč.
Leta 2006 je OLAF odprl 20 novih primerov na področju predpristopne pomoči iz programov Phare, Ispa in Sapard
za deset novink iz širitve 2004, letošnji novinki Romunijo in Bolgarijo ter kandidatke za članstvo v EU, Hrvaško, Turčijo in Makedonijo.
Največ, 14 primerov, se nanaša na Romunijo, po dva na Turčijo in Bolgarijo, ter po eden na Poljsko in Estonijo, medtem ko proti Sloveniji leta 2006 na tem področju ni bilo odprtih primerov. Največ je romunskih primerov, saj je Romunija dobila tudi največ pomoči iz programov - približno 61 odstotkov vse pomoči v letu 2006, kar znese okoli 2,9 milijarde evrov, je bilo namenjene Romuniji in Bolgariji.
OLAF obravnava primere, kot so nas primer nikoli zgrajena izobraževalna središča, financirana v Boliviji, računovodja, ki prejema namišljene najemnine v delegaciji komisije, kmetje, ki prosijo za subvencije za nikoli pridelane agrume, uvozniki, ki se izogibajo plačilu protidumpin-ških dajatev za uvoz kitajskih koles v EU, pojasnjujejo v Bruslju področje delovanja urada.
Preprečevalnega učinka urada sicer
ni mogoče izmeriti, vendar je mogoče oceniti znesek izterjav v okviru primerov, ki jih je OLAF obravnaval leta 2006. Ta znesek, kije presegel450 milijonov evrov, temelji na primerih, končanih leta 2006, in ukrepih, ki so biji konec leta v fazi spremljanja. Ocenjuje se tudi, da skupni finančni vpliv vseh primerov, ki jih je preiskoval OLAF od svoje ustanovitve leta 1999, presega 7,3 milijarde evrov, navaja urad.
Del področja delovanja urada, ki je leta 2006 okrepil svojo strategijo in se osredotočil na najzahtevnejše primere goljufij v evropskih institucijah in na najobčutljivejših področjih proračuna EU, so nepravilnosti v okviru samih evropskih institucij in drugih organov. OLAF je opravil preiskave glede 69 notranjih primerov, kar je 16 odstotkov vseh preiskovanih prime rov.
Hkrati s sedmim poročilom o dejavnosti OLAF je bilo včeraj v Bruslju objavljeno tudi letno poročilo Evropske komisije o zaščiti finančnih interesov Skupnosti. (STA)
/
SLOVENIJA
Torek, 10. julija 2007
5
BRNIK - Prilagajanje letališča schengenskim zahtevam
Premier Janša odprl prvo fazo novega potniškega terminala
Od včeraj ljubljansko letališče tudi uradno nosi ime Jožeta Pučnika
BRNIK - Predsednik vlade Janez Janša je včeraj odprl prvo fazo novega potniškega terminala ljubljanskega letališča, ki od včeraj uradno nosi ime Jožeta Pučnika. Janša je v svojem govoru spomnil na pomembno vlogo, ki sta jo pri osamosvojitvi odigrala tako letališče kot Pučnik, hkrati pa je izpostavil tudi razvojne dosežke letališča v zadnjih letih.
Prva faza novega terminala je za Slovenijo velika pridobitev, saj zadovoljuje standarde za schengensko ločevanje potnikov. Evalvacijska komisija Evropske unije je letališče pregledala pred tednom dni, poročila pa še ni izdala. Vendar je Janša skupaj z vodstvom letališča prepričan, da bo poročilo pozitivno in bo EU z marcem prihodnje leto letališču prižgala zeleno luč za uvedbo schengenskega režima.
Glavna pomanjkljivost, ki jo je imela Slovenija v lanski evalvaciji za prevzem schengenskega sistema je bilo namreč prav brniško letališče. Zato so pospešili izgradnjo novega terminala, s čimer so pridobili dodaten prostor, ki omogoča striktno ločevanje potnikov držav članic EU in pot-
nikov drugih držav. Ali zda letališče zadošča schengenskim standardom, bo znano predvidoma konec meseca.
Nova pridobitev letališča pa ni pomembna le za širitev schengenskega območja temveč tudi za potnike, ki jim prinaša več prostora, novo kakovost in novo tehnologijo dela, je povedal novi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Še večja pridobitev za samo letališče in potnike pa bo po njegovih besedah izgradnja novega terminala, ki se bo začela v drugi polovici prihodnjega leta in bo zgrajena do leta 2010.
Že z včerajšnjo otvoritvijo novih prostorov, ki so skupaj z aviomostovi stali 17 milijonov evrov, se je površina čakalnic za potnike povečala z 800 na 5000 kvadratnih metrov. Ko bo terminal končan, pa bodo lahko v eni uri odpremili 850 potnikov, kar je še enkrat več kot zdaj. Tako bo lahko letališče, ki se ob stalni rasti prepeljanega števila potnikov in količine tovora spopada z veliko prostorsko stisko, letno sprejelo do 2,5 milijona potnikov. (STA)
PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Kandidature
SD podpira Türka, LDS je za Gasparija
LJUBLJANA - Kolegij predsednika SD bo v petek predsedstvu SD predlagal, naj podpre Danila Türka za kandidata za predsednika republike, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik SD Borut Pahor. Dodal je še, da bodo predsedstvu stranke predlagali, naj Türk na jesenskih predsedniških volitvah kandidira s podporo skupine volivcev ter strank in gibanj.
Profesor na ljubljanski Pravni fakulteti Danilo Türk bo kandidiral s 5000 podpisi volivk in volivcev. V SD so se za tak način kandidiranja odločili, ker menijo, da bo to Türku omogočilo pridobitev širše politične podpore, pravi Pahor.
Po njegovih besedah se namreč v SD zavedajo, da je Türk širši javnosti manj poznan, kot bi želeli za kandidata, ki vstopa v predsedniško tekmo. A menijo, da je štiri mesece, kolikor je še do predsedniških volitev, dovolj časa, da ga predstavijo kot ugledno politično osebnost.
Stališč LDS glede predsedniškega kandidata Pahor ni želel komentirat. "Če in ko bo soglasje dal tudi drugi kandidat, bo LDS verjetno za nadaljevanje pogovorov glede predloga o podpori kandidata, ki bo v prvem krogu zbral večino glasov," je še povedal Pahor in dodal, da morajo biti za začetek teh pogovorov izpolnjeni določeni pogoji. Kateri so ti pogoji, ni povedal.
Sam Danilo Türk pa je prepričan, da trenutna prednost Alojza Peterleta v predsedniški tekmi ni neulovljiva. "Prednost v prepoznavnosti in podpori seveda obstaja, ampak to ni nič dokončnega. Jaz se v kandidaturo spuščam z optimizmom in s prepričanjem, da se da te volitve dobiti," je povedal v intervjuju za včerajšnjo izdajo časnika Večer. Po njegovih besedah javnomnenjske ocene o predsedniški tekmi ta trenutek ne morejo biti povsem zanesljive. Za Mitjo Gasparija pravi, da bi bil dober kandidat, a strateško odločitev o tem, ali bo levica nastopila le z enim ali dvema kandidatoma, prepušča strankam, saj po njegovih besedah ni jasno, kateri pristop bi bil bolj učinkovit.
"Veliko bolj pomembno kot to, da imamo enotnega kandidata je, da omogočimo volivcem možnost izbire med čimbolj kvalitetnimi kandidati," pa je na včerajšnji novinarski konferenci odločitev, da LDS podpre svojega kandidata za predsedniške volitve, komentirala predsednica LDS Katarina Kresal. Za Mitjo Gasparija so se v LDS odločili, ker je po vseh raziskavah najbolj javno razpozna-
ven protikandidat Alojzu Peterletu in ima tako največje možnosti, da pride v drugi krog predsedniških volitev, je pojasnila.
"Radi bi, da zmaga najboljši kandidat, ki bo presegel strankarske ovire in blokovske delitve," je še povedala Kresa-lova. Dodala je, da je vprašanje vnaprejšnjih dogovarjanj o tem, koga podpreti v drugem krogu, v tem trenutku še pre-uranjeno. Po mnenju Kresalove mora biti vodilo LDS in SD kot dveh največjih opozicijskih strank, da dosežeta čim večjo volilno udeležbo, ne pa "vezana trgovina z glasovi".
Poudarila je še, da je nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari LDS dal mandat, da mu poiščejo čim širšo javno podporo, nato pa se bo odločil, ali bo kandidiral ali ne. Vsekakor pa ima še dovolj časa za odločitev, meni prva dama LDS. Zato nameravajo v naslednjih dneh opraviti še nekaj sestankov z drugimi strankami, je povedala Kresalova in dodala, da natančnih korakov noče napovedovati. (STA)
Slovenski premier Janez Janša je včeraj uradno odprl nov potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika
STANKO GRUDEN/STA
NOVO MESTO - Razsodba
Povzročitelju nesreče z osmimi mrtvimi pet let zapora
NOVO MESTO - Sodni senat novomeškega okrožnega sodišča je 27-letnega Saša Čurmana, ki je 19. aprila 2005 na Poljanskem klancu na dolenjski hitri cesti povzročil prometno nesrečo, v kateri je v gorečih vozilih umrlo osem oseb, obsodil na pet let zapora. Poleg tega so Čurmanu za eno leto prepovedali vožnjo z motornimi vozili in mu naložili plačilo vseh sodnih stroškov.
Tožilstvo je za Čurmana zahtevalo najmanj štiri leta zapora, obsojenčev zagovornik pa je že napovedal pritožbo. Čurman in njegov zagovornik sta med sojenjem zagovarjala stališče, da policisti niso korektno opravili svojega dela.
Takrat 25-letni Ljubljančan je 19. aprila 2005 na Poljanskem klan cu tr čil v na spro ti vo ze či pri klop nik, ki je bil na -ložen z avtomobili. Po navedbah policije je bil vzrok nesreče nepravilna stran vožnje kombija. Oba voznika sta po trku zapeljala na nasprotna vozna pasova. Kombi je zapeljal s ceste, priklopnik pa je po trku zapeljal na nasprotni pas, se prevrnil in pod seboj pokopal še tri osebne avtomobile. Vozila so hitro zagorela, v njih pa so ostali ukleščeni ljudje, ki jim zaradi požara nihče ni mogel pomagati. S priklopnika, ki se je prelomil, so popadali tudi naloženi avtomobili.
V eni najhujših prometnih nesreč v samostojni Sloveniji je bil med osmimi smrtnimi žrtvami en otrok, petletna deklica, štiri osebe so bile težje oz. lažje poškodovane, ena oseba pa je ostala nepoškodovana. V nesreči je bilo skupaj udeleženih 13 oseb. (STA)
V	Izoli predstavili nov magnetnoresonančni tomograf
IZOLA - V Splošni bolnišnici Izola (SBI) so včeraj odprli nove prostore za magnetno resonanco in predstavili nov magnetnoresonančni tomograf. Dogodka se je udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan, ki je za STA povedal, da gre za zelo moderen aparat, s katerim je zelo hitro in natančno mogoče opraviti številne preiskave. Opravijo se lahko tudi pregledi srca, kar je pomembno, ker z neinvazivno metodo opravijo preiskavo, s katero dobijo praktično enake rezultate kot z invazivnimi metodami. Bolnišnica je aparat najela za obdobje sedmih let, so sporočili iz SBI. Sistem MRI je sestavljen tako, da omogoča vrhunsko diagnostiko vseh organskih sistemov. Od standardnih instalacij MRI aparatur, ki se v večini primerov uporabljajo v Sloveniji, so se v bolnišnici odločili, da aparat dodatno opremijo s trenutno najzmogljivejšo in najbolj kakovostno strojno in programsko opremo za neinvazivno diagnostiko srca in ožilja.
Italijanski državljan v soboto pri Postojni do smrti zbil motorista
POSTOJNA - Na regionalni cesti Hruševje - Postojna je v soboto popoldne 60-letni italijanski državljan z osebnim avtomobilom v križišču za Goriče do smrti povozil 51-let-nega motorista iz Ljubljane. Italijanski državljan je v križišču zavijal levo v trenutku, ko je iz nasprotne strani pravilno pripeljal motorist, ki je bil v trčenju tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Za voznika osebnega avtomobila so napisali kazensko ovadbo.
V	četrtek v Kosovelovi knjižnici predstavitev knjige o Povirju
SEŽANA- V Kosovelovi knjižnici bodo v četrtek, 12. julija, ob 18. uri predstavili domoznansko knjigo avtorja Virgilija Tavčarj z naslovom Trideseta leta v Povirju in ... Z avtorjem se bo pogovarjala Ana God-nik. V kulturnem programu bosta sodelovala Petra in Matej Felicijan, učenka in učenec Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Vande Šimac. Predstavitev bodo zaključili z ogledom izbora fotografij iz knjige ter odprtjem razstave kamnitih izdelkov Kamnoseštva Tavčar iz Povirja in oljnih del slikarke Mirjam Kocjan iz Sežane. (O.K.)
SEŽANA - Kraški vodovod
Kanalizacija in vodovod pod eno streho
SEŽANA - S prvim julijem so v Kraškem vodovodu Sežana (KVS) prevzeli v izvajanje gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Dejavnost so prevzeli od Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP), zato so pogodbo o prenosu podpisali direktorja obeh družb ter župani občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana, ki so ustanoviteljice javnega podjetja KVS. Tako so tudi na Krasu kot v več drugih primerih po državi pod eno streho sklenili vodni krog.
Povezava vodnega kroga pod skupno streho je pomembna iz več razlogov. »To pomeni, da ta, ki skrbi za varovanje vodnih virov, istočasno pazi, da jih ne onesnažuje. To se rešuje z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav«, je povedal direktor KVS Boris Korošec. »Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja gradbeniki pogostokrat trčijo na stara vodovodna omrežja, ki jih je treba obnoviti, in jih tudi poškodujejo, kar pomeni zapleten proces usklajevanja med različnimi nosilci. Če pa bdi nad oskrbo s pitno vodo in odvajanjem odpadne vode en nosilec, je priprava naložbenih načrtov veliko lažja.« Korošec je dodal še to, da višino zneskov na računih za odvajanje in čiščenje
odpadnih voda za posamezna gospodinjstva in industrijske obrate itak določa količina porabljene vode, ki jo spremljajo na KV, le da so potem položnice za to izdajali v KSP. »Od sedaj naprej pa bo račun za porabljeno pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode pošiljal KV, državni proračun pa tudi ne bo prikrajšan za takse.«
Direktor KSP Boris Jakulin je mnenja, da odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda sodi h KV. »Ta si je že vrsto let želel pridobiti to dejavnost. Poleg tega pa za nas, ki smo delniška družba, dejavnost ni bila dobičkonosna, saj so naložbe vanjo zahtevne. V državi pa je tudi malo podjetij, ko je vodovod ločen od kanalizacije.« Tako je KSP od gospodarskih javnih služb ostalo le še ravnanje z odpadki.
S prevzemom so v KVS dobili kanalizacijsko omrežje v Sežani, Divači, Senožečah, Hrpeljah in v Komnu (ta je še v izgradnji) ter čistilne naprave (ČN) v Štanjelu, Senožečah, Divači in Hrpeljah. (S sežansko ČN upravljajo v ljubljanski družbi Ad-riaplin.) Prevzeli so tudi tri vozila, dve za intervencije in eno za prevoz grezničnih odplak, in pet zaposlenih.
Irena Cunja
6
1 4 Torek, 10. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
DAVKI - Včeraj na Pomorski postaji predstavili obračun lanskega delovanja agencije v FJK Pogasili požar V KfiŽU
Agencija za prihodke zasačila 201 popolnega utajevalca
Letos v šest mesecih preprečili že 22 milijonov evrov davčnih utaj, v lanskem letu 40 milijonov
Na tržaški Pomorski postaji je deželna direkcija agencije za prihodke predstavila obračun delovanja za leto 2006. V primerjavi z letom prej so rezultati dobri, zlasti na področju boja proti utajevanju davkov. Deželni direktor agencije Franco Lat-ti je poudaril, da so se kontrole lani pomnožile, ker predstavlja boj proti davčnim utajam enega glavnih izzivov za Italijo.
Agencija za prihodke je začela delovati 1. januarja 2001 pod okriljem ministrstva za ekonomijo in finance. Ukvarja se z nadzorovanjem davkoplačevalskega sistema, s tem v zvezi nudi občanom tudi informacije in storitve. Med njene pobude v deželi FJK sodi nova elektronska zdravstvena kartica z vključeno davčno številko.
V polni dvorani Oceania se je včeraj popoldne najprej odvijala predstavitev rezultatov lanskega delovanja agencije in prvih informacij o letu 2007, nato so na kratko spregovorili deželni direktor agencije Franco Latti, predsednik deželneGA ODBORA Riccardo Illy in podtajnik na ministrstvu za ekonomijo in finance An-tonangelo Casula. Vsi so bili mnenja, da rezultati jasno kažejo na uspešno leto 2006 ter da je tudi začetek letošnjega leta spodbuden.
Illy je poudaril, da bo z uvedbo novega davčnega sistema. t. i. davčnega federalizma, lep del prihodkov, ki jih prinašajo DDV, IRAP (deželni davek na proizvodne dejavnosti) in IRES (davek na dohodke družb) prišel neposredno v deželne blagajne. »Zato je boj proti utajevalcem za deželno upravo bistveno pomemben«, je pojasnil Illy.
Franco Latti se je v svojem govoru zahvalil vsem silam javnega reda - še posebej finančni straži - s katerimi so dejavnosti vselej usklajene. Delo so lani nekoliko olajšali tudi davkoplačevalci, ki so v večji meri sodelovali s to ustanovo. »Kontrole niso zadosti, potrebne so korenite spremembe v miselnosti ljudi. Včasih bi se morali zgledovati po tujih državah« je bil jasen Latti.
Agencija za prihodke je v lanskem letu izvedla slabih 50 tisoč kontrol. Podatki kažejo, da so lani zasačili v naši deželi 201 »totalnega« davčnega utajevalca za skupnih 40 milijonov evrov. Poleg običajnih podjetij je agencija pazljivo nadzorovala račune domov za ostarele, od koder je skupno primanjkovalo tri milijone evrov davčnega priliva. 2,5 milijona evrov primanjklja-
Včeraj je na Pomorski postaji govoril tudi predsednik dežele FJK Riccardo Illy
KROMA
ja so registrirali v telovadnicah in športnih centrih, poldrugi milijon pa na nepremičninskem področju in gradbeništvu. Za posamezni rekord je poskrbelo neko industrijsko podjetje, kije moralo odšteti državi poldrugi milijon evrov davkov. V prvi polovici leta 2007 je agencija od davčnih utaje-valcev prejela že 22 milijonov evrov.
Pa še nekaj splošnih podatkov o naši deželi, ki jih je ponudil zavod Istat: FJK je lani štela 1.184.000 prebivalcev, BDP pa je bil 29.455 milijonov evrov (2,1-odstot-ni delež državnega BDP-ja). Četrtino deželnega BDP-ja so lani tvorila področja denarnega in finančnega posredovanja ter nepremičninskih in podjetniških aktivnosti. Trgovstvo, hotelirstvo, gostinstvo, prevozništvo in komunikacije so predstavljali 23 odstotkov, industrija pa 21,67 odstotka celotnega izkupička. Gradbeništvo je do-neslo 5,32 odstotka, kmetijstvo in ribolov 1,74 odstotka, ostalo (22,66 odstotka) pa so predstavljale druge dejavnosti in storitve.
(af)
STALIŠČE - Izplačilo zapuščene imovine
Lacota (Unija Istranov): »Čas pogajanj je mimo!«
Unija Istranov je v izjavi za medije izrazila ogorčenje nad polemiko v zvezi s postopkom, ki bi mu morala italijanska vlada slediti za obračun in izplačilo zapuščene imovine istrskih in dalmatinskih beguncev. Predsednik Unije Massimiliano Lacota meni, daje polemika izključno politične narave in dodaja, da »govoriti o številkah ob pomanjkanju politične volje, da bi zadevo dokončno rešili z ustreznim zakonom, je enostavno ponižujoče«.
Unija Istranov zavrača polemike
tudi v luči novega sestanka, ki ga je podtajnik Ettore Rosato sklical na notranjem ministrstvu in se bo odvijal danes. Lacota poudarja, da vse doslej prejete vsote predstavljajo za begunce le pičlo predplačilo. Na srečanjih z italijansko vlado, ki so se začela februarja letos, je Unija Istranov vztrajno zahtevala zakon, ki bi zagotavljal vsaj 15-krat višjo vsoto denarja. »Čas neskončnih pogajanj je zame mimo, potrebujemo dokončne ukrepe!« je pristavil Lacota.
V	nedeljo se je v nekem skladišču v Križu vnel požar. Lastnik stavbe je ob uri kosila opazil, da je znotraj nekdanjega senika, ki ga sedaj uporablja za skladiščenje pohištva in orodja, nekaj gorelo. Pravočasno je poklical gasilce, medtem pa je skušal po svoji moči zajeziti plamene. Ob 14. uri sta na kraj prispeli gasilski ekipi z Opčin in Trsta. Ker je bila ulica odločno preozka za njihova vozila, so morali gasilci najprej sestaviti 50 metrov dolg sistem cevi, nakar so se lotili gašenja. Ogenj se je širil zlasti po strešnih tramovih: gasilci so ukrepali tako znotraj skladišča kot tudi na strehi. Dve uri kasneje je bil požar premagan. Po navedbah gasilcev naj bi prvo iskro najverjetneje sprožil kratek stik, saj je električna napeljava v skladišču precej zastarela.
Oddelki pokrajinskega šolskega urada zaprti za javnost
Tržaški Pokrajinski šolski urad sporoča, da bodo od danes do 31. julija zaprti za javnost oddelki za učno in neučno osebje ter za suplente. To zato, da se pravočasno zagotovi izvajanje priprav na začetek novega šolskega leta 2007/2008.
Državne volitve v stranki Nuovo PSI
V	okviru petega državnega kongresa stranke Nuovo PSI v Rimu so potekale tudi volitve vsedržavnega vodstva. V njem sedita kar dva predstavnika iz dežele FJK in sicer deželni sekretar Enrico Bulfone in pokrajinski sekretar Alessandro Pe-relli.
Srečanje o natečaju Start Cup 2007
V	petek, 13. julija, bo na sedežu tržaške univerze (v dvorani 1C v stavbi H3) ob 11. uri potekalo srečanje s profesorjem Mau-riziom Fannijem, direktorjem nagradnega natečaja za najboljši poslovni načrt z naslovom Start cup 2007, ki bo v sklopu krajšega seminarja predstavil zaključke natečaja.
NARAVOVARSTVENIKI - Stališče Wwf in Italia Nostra po predstavitvi sklepa občinskega odbora
Smernice za varianto k regulacijskemu načrtu morajo zagotavljati zaščito okolja in revnejših slojev
Sklep s strateškimi smernicami za spremembo k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu (it.PRG) je preveč splošen in ne upo-šte va mno gih prob le mov na grad be nem in ur -banističnem področju. Zato je treba sklep nujno dopolniti z dodatnimi smernicami, ki naj še zlasti predvidevajo varstvo okolja, sploh pa naj preprečijo divjo cementifikacijo in gradbene špekulacije. Nasprotno, varianta k regulacijskemu načrtu bo morala upoštevati ustrezne zaščitne normative in zagotavljati več gradbenih posegov na področju ljudskih gradenj.
To je stališče naravovarstvenih organizacij Wwf in Italia Nostra o sklepu glede strateških smernic za varianto k PRG, ki ga je občinski odbor odobril 21. junij a i n ki ga j e isti dan predstavil javnosti občinski odbornik Maurizio Buc-ci. Deset let po odobritvi zadnjega regulacijskega načrta se torej nekaj vendar premika, toda vari an te se je tre ba lo ti ti res no in smot rno, so po -vedali včeraj na tiskovni konferenci Dario Pre-donzan in Guido Pesante v imenu Wwf ter Franco Zubin za gibanje Italia Nostra. Obenem so predstavili predloge dveh organizacij za dopolnitev sklepa, ker je po njihovem mnenju nujno spremeniti namembnost nekaterih iz okoljevar-
stvenega in krajinskega vidika pomembnih območij. Ustrezno pismo so tudi odposlali županu Ro ber tu Di pi az zi, pris toj ne mu ob čin ske mu odborniku, vsem občinskim svetnikom in predsednikom rajonskih sosvetov.
Zdajšnji regulacijski načrt je bil pač v bistvu sprejet v prid luksuznim gradnjam, so povedali. Poleg številnih manjših gradbenih posegov v mestnem središču in v periferiji so npr. v Bar-kovljah, v Grljanu in sploh na obalni cesti zrasle vile in razkošne stanovanjske gradnje in so predvideni nadaljnji posegi na raznih območjih tržaške občine, pa tudi pod Kontovelom, pri Eli-zejskih poljanah, v Bazovici in na območju Napoleonske ceste.Ob vsem tem je bila povsem prezrta potreba po novih ljudskih gradnjah oz .stanovanjih, kot to dokazuje okrog 5 tisoč prošenj, ki jih beležijo pri podjetju za ljudske gradnje ATER.
Protestom naravovarstvenih organizacij so se v zadnjem obdobju pridružili tisti iz številnih odborov občanov, ki zahtevajo spremembo regulacijskega načrta, pravi Predonzan, za to pa so potrebni jasni in konkretni načrti. Ustrezno peticijo, ki sta jo pripravila Wwf in Italia Nostra, je v tem smislu že podpisalo več kot 3 tisoč lju-
di. Varianta k PRG mora skratka predvidevati varstvo krajine in okolja, kar bo prispevalo k razvijanju turizma, pravi Wwf, in obenem zaščito revnejših slojev. Zato je treba v prvi vrsti zmanjšati razsežnosti načrta, ki je bil izdelan v luči 270 tisoč prebivalcev, medtem ko jih je danes v Trstu 208 tisoč. Dalje mora varianta ščititi območja posebnega krajinskega in okoljskega pomena, še zlas ti na oba li in na Kra su. V ta na men gre po mnenju Wwf ukiniti vse predvidene gradnje. Prav tako je treba iz PRG črtati možnost gradenj pri Elizejskih poljanah in sploh na območjih, kjer ni ustreznih prometnih povezav.Dalje Wwf in Ita li a Nos tra pred la ga ta, da bi bi la za grad nje na najpomembnejših območjih (kot je npr.nabrežje) obvezna izdelava javnih podrobnostnih načr-tov.Po gla vit no je ne na zad nje do lo či ti smer ni ce glede območij oz. struktur, za katere je predvidena sprememba namembnosti in ki tvegajo nepremičninske špekulacije.To so npr.kasarna v Ul.Rossetti, sejmišče ali bolnišnica Burlo Garo-folo. Njihova nova namembnost, menijo naravo-var stve ni ki, mo ra bi ti v ko rist šo le, znan stve no-raz is ko val nih usta nov in no vih sta no vanj pod -jetja ATER, teh namreč, novim pridobitvam navkljub (f. KROMA), vselej primanjkuje. (A.G.)
/
TRST
Torek, 10. julija 2007
7
ŠOLSTVO - Včeraj začetek nagradne ekskurzije za maturante slovenskih višjih srednjih šol
Pet dni odkrivanja znamenitosti Slovenije
Izleta se udeležuje štirideset izbranih maturantov s Tržaškega in Goriškega
Štirideset izbranih maturantov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom iz Trsta in Gorice se od včeraj mudi na nagradni strokovni ekskurziji po Sloveniji, ki jo prirejata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju s prevoznim podjetjem Avrigo iz Nove Gorice, ki je dalo na razpolago avtobus. S Tržaškega se ekskurzije udeležuje deset dijakov Liceja Franceta Prešerna, pet dijakov Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, sedem dijakov Poklicnega zavoda Jožefa Ste-fana in pet dijakov Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška, z Goriškega pa pet dijakov z licejskega pola Trubar-Gregor-čič in osem dijakov z znanstvenega pola Cankar-Zois-Vega. Maturante na izletu po Sloveniji spremljajo profesorji Karlo Mucci, Henrik Lisjak in Maks Suard.
Na tr pan, a za ni miv pro gram, obsega obisk štirih slovenskih pokrajin in prestolnice Ljubljane. Za včerajšnji dan je - po odhodu zgodaj zjutraj iz Gorice oz. z Opčin - obsegal obisk Dolenjske in Bele krajine, z ogle dom No ve ga mes ta s ka pi telj sko cerkvijo, Metlike in njenega muzeja, Krajinskega parka Lahinja in z nočitvijo na Otočcu. Danes bo na sporedu ogled Štajerske z obiskom Celja in Ptuja, nakar se bodo maturanti jutri podali v Prekmurje, kjer si bodo v Veržeju ogledali mlin na Muri, v Kra-pju čebelarski muzej, v Bogojini Plečnikovo cerkev, v Filovcih pa lončarsko delavnico. Ustavili se bodo tudi v prekmurski prestolnici Murski Soboti, nakar se bodo podali v Maribor, kjer bo do po kraj šem spre ho du po mes tu tu di pre no či li. V če tr tek bo na vrsti obisk Koroške: udeleženci ekskurzije bodo avtobus zamenjali za splav, saj je v načrtu splavarjenje po Dravi, nakar si bodo maturanti ogleda li še rud nik Me ži ca, po da li pa se bo do tu di v ču do vi to Logar sko do li -no s slapom Rinka. V večernih urah bodo dospeli v Ljubljano, ki si jo bodo ogledali naslednji dan, v petek, ko bodo obiskali tudi slovenski parlament. Na sporedu bosta tudi sprejem in slavnostno kosilo v restavraciji Pri Sokolu, s čimer se bo petdnevna ekskurzija tudi zaključila. Tržaški in goriški maturanti se bodo domov vrni li pred vi do ma v po znih po pol dan -skih urah.
Udeleženci maturantske ekskurzije so na mejnem prehodu pri Fernetičih našli čas za skupinsko sliko
KROMA
TRG VERDI - Novinarska nagrada Luchetta - Prireditev Antepremio
O vlogi, kriterijih in kakovosti današnje televizijske informacije
V a • •	•	I	I •	• ■ V	•	•	•	••
s štirimi uglednimi državnimi novinarji
Več informacij imamo na voljo, težje je ugotoviti, katera od njih je sploh točna. V času, ko predstavlja ravno televizijska informacija važen segment naše družbe in si zamišlja, da bi objektivno prikazovala resničnost realnega življenja, se človeku poraja cela vrsta vprašanj glede kriterijev in načina informiranja, glede verodostojnosti in pa pričakovanj samih gledalcev. Na ta in podobna vprašanja bodo v sredo, 18. julija, v sklopu predhodne prireditve - Antepremio 2007 novinarske nagrade Luchetta skušali odgovarjali štirje državno znani televizijski novinarji. Odgovorni urednik Tg2 Mauro Mazza, namestnik direktorja Tg5 in voditelj oddaje Terra! Toni Capuozzo, voditelj oddaje Con-trocorrente (Sky Tg 24) Corrado Formigli in posebni dopisnik Tg1 Pino Scaccia se bodo ob 21. uri na tržaškem Trgu Verdi na t.i. talk show večeru, ki nosi naslov »Ti je všeč Tv dnevnik? Odlike in pomanjkljivosti današnje televizijske informacije« in je tradicionalno posvečen jeziku komunikacije, soočali s publiko in sku-
šali trezno analizirali najbolj pereče težave. Večer bo tudi enkratna priložnost za predstavitev prispevkov, reportaž, videoposnetkov in fotografij, ki so si letos zaslužili prestižne novinarske nagrade (nagrade Marco Luchetta za novinarje, Alessandro Ota za najlepše posnetke, Dario D'Angelo za tuj evropski dnevnik ali revijo in nagrade Miran Hrovatin za najlepšo fotografijo).
Novinarsko nagrado Marco Luchetta za najzaslužnejše novinarje oz. za posebne dosežke na novinarskem področju, ki jo prireja vsako leto Fundacija Luchetta, Ota, D Angelo, Hrovatin, bodo uradno podelili v soboto, 21. julija, na Velikem trgu na slavnostnem, gala večeru poimenovanem »Naši angeli«. Večer bo obogatil nastop zmagovalca letošnjega sanremskega festivala Si-moneja Cristicchija in zimzelene pop-rock skupine Sta-dio. Prireditev bo tudi letos vodil televizijski novinar Franco Di Mare v družbi Eleonore Daniele, televizijska mreža Rail pa bo poskrbela za vsedržavni prenos.
DEVIN-NABREŽINA - Razvoj Sesljanskega zaliva
Spomeniško varstvo FJK je že drugič zavrnilo načrt za gradnje v sesljanskem kamnolomu
Leva sredina: Nismo zadovoljni, uprava župana Giorgia Reta pa je ubrala napačno pot
Spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine je spet za vr ni lo od lok, s ka te rim je Ob či na De vin-Na bre ži na iz -dala krajinska dovoljenja za gradnje v Sesljanskem kamnolomu. To je druga zavrnitev občinskega sklepa, ki ga je župan Giorgio Ret dvajset dni pred upravnimi volitvami spet izdal kljub negativnemu mnenju spomeniškega var stva.
Gre dejansko za neke vrste »ping-pong« med nabre-žin sko upra vo in spo me niš kim var stvom, ki je svoj pr vi odklonilni sklep za Sesljan izdalo 23. februarja letos. Župan Ret je sprva napovedal, da bo Občina sporazumno z lastniki kamnoloma in zaliva spremenila prvotni krajinski načrt. Tega pa ni naredila, a je enostavno predložila že zavrnjeni projekt, ki je sedaj doživel podobno usodo kot prvi. Občina je od družbe S. Protasio e Gervasio medtem že kasirala 443 evrov za urbanizacijske dajatve ter jih formalno uvrstila v letošnji finančni proračun.
Vest o ponovni zavrnitvi načrta za kamnolom je včeraj objavila levosredinska opozicija v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu. Njen vodja Massimo Veronese v tiskovnem sporočilu pravi, da ni nikakor zadovoljen s ponovno zavrnitvijo tega pomembnega načrta, v isti sapi pa poudarja, da je Retova uprava znova ubrala napačno pot, za katero si mora vzeti odgovornost. Veronese izraža vsekakor zaskrbljenost nad potekom dogajanj v Sesljanskem za li vu.
Spomeniško varstvo FJK je spet ustavilo dela v sesljanskem kamnolomu
KROMA
OBČINA TRST
Projekt Dialogi o vzgoji osebja
Tržaško občinsko odborniš-tvo za šolstvo je s približno tisoč uslužbenci (od katerih jih ima 85 od stot kov red no de lov no raz -merje) pravo podjetje in kot podjetje mora skrbeti tudi za usposabljanje in izobraževanje svojega osebja. Glede na specifiko tega odborništva, ki ima v svojem okviru več sto vzgojiteljev, pomeni to potrebo po njihovem usposabljanju, saj na njih sloni vzgoja otrok in mladih v občinskih vzgoj-no-izobraževalnih strukturah, vrtcih ter rekreacijskih in mladinskih središčih: v Trstu je namreč kakih 35.000 mladih, ki bodo jutri verjetno tudi zasedali pomembne položaje, zato je vprašanje njihove vzgoje zelo pomembno.
To prepričanje je vodilne občinske može pripeljalo do oblikovanja triletnega projekta usposabljanja osebja, ki so ga predstavi li vče raj do pold ne na tr žaš kem županstvu ob udeležbi odbornikov za šolstvo in osebje, Giorgia Rossija in Micheleja Lobianca, ter ravnateljev omenjenih odborniš-tev, Enrica Conteja in Romane Meula. Projekt, ki ga vodi nekdanja ravnateljica svetoivanskega občinskega vrtca Nuvola Olga-Oblak Niko Donatella Rocco, ki je včeraj novinarjem orisala pobudo, ima naslov Dialogi - srečanja in poti usposabljanja, med glavnimi cilji pa sta ovrednotenje notranjih resursov občinske uprave in oblikovanje skupne poklicne identitete osebja. Priprave na pobudo so stekle že lani, pri čemer je delovala posebna skupina pedagoških koordinatorjev, projekt pa se je že začel pred kratkim in bo potekal do leta 2009 v obliki delavnic, seminarjev, predavanj idr., zaobjemal pa bo tri večje tematske sklope: eden se bo nanašal na nove družine, drugi na nove vzgojne storitve, tretji pa na vzgojne od-no se.
Kako pa bo potekal projekt? Poleg ustvarjalno-izraznih delavnic za vzgojitelje v vrtcih polagajo organizatorji precejšnjo važnost zlasti na tri izobraževalne dneve za vse vzgojitelje z udeležbo priznanih italijanskih psihopedago-gov. Ravno tako pomemben bo celodnevni seminar o preprečevanju pojava pedofilije, ki bo poleg predavanj vseboval tudi ogled filma na to te mo. Po seb no po zor -nost pa bodo pobudniki projekta posvetili vzgojiteljem v rekreacijskih središčih (slednji, je bilo rečeno, so prava tržaška posebnost) s projekti, kot je tisti, ki ga pod imenom Life skills vodi Svetovna zdravstvena organizacija in ki je usmerjen v pridobivanje kompe-tenc na področju vzgoje in odnosov. Projekt bo izvedla Fundacija Andrea Devoto iz Firenc. Za usposabljanje operaterjev, ki se ukvarjajo z mladostniki, pa bo skrbela t.i. Cestna univerza skupine Abele iz Turina. Vse to, zagotavljajo pobudniki, bo v znamenju kakovosti, saj so se obrnili na priznane partnerje, kot so fakultete za izobraževalne vede univerz v Trstu, Pavii, Bergamu, Veroni in milanske univerze Bicocca, poleg tega pa tudi na pomembne krajevne znanstvene ustanove, kot sta visoka šola za podjetništvo MIB (slednja bo skrbela za usposabljanje vod stve nih kad rov) in znan -stveno-raziskovalni inštitut otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pri tem ne bodo zanemarjali niti izmenjave izkušenj in soočanj z drugimi italijanskimi in evropskimi ustanovami.
Ivan Žerjal
8
Torek, 10. julija 2007
TRST
/
POKRAJINA TRST - Na sinočnji seji pokrajinskega sveta	COL - V nedeljo ob zori na neki gmajni
Odobritev resolucij jajSj*
za prispevke o suši 20I udeležencev
Pokrajina bo prosila Deželo, naj jih vključi v finančni zakon prepovedane zabave
Na Krasu naj bi ne smeli čakati preveč na prispevke
KROMA
Kraški kmetje bodo lahko v sorazmerno kratkem času koristili določena finančna sredstva za popravilo škode, ki jo povzroča suša. Tržaški pokrajinski svet je na sinočnji seji sprejel resoluciji svetnika Levih demokratov Massima Veroneseja in svetnika Forza Italia Claudia Gri-zona o prispevkih kmetom zaradi škode, ki jo suša povzroča kmetijstvu na Krasu. Na podlagi tega sklepa bo Pokrajina Trst zdaj pisala deželni upravi Furlanije Julijske krajine, naj v prihodnji finančni zakon vključi t.i. postavko o prispevkih po t.i. pravilu »de minimis« v višini 6.000 ev-rov na kmetijo.
Pokrajinski svet se je ukvarjal z Veronesejevo in Gri-zonovo resolucijo že pred kratkim, a so takrat svetniki soglašali, da se razpravo o njiju preloži, saj ni bila v skladu s takratno obravnavo o pokrajinskem obračunu. Na sinočnji seji pa se je ponovno razpravljalo o resolucijah: Gri-zon je svojo resolucijo, ki se nanaša predvsem na stanje v Občini Devin-Nabrežina, vložil 26. junija, Veronese pa svojo 28. junija, ponovno pa 2. julija kot nujno resolucijo, posvečeno suši na Krasu. V njej se je zavzemal, naj se Pokrajina obrne na Deželo s prošnjo, naj slednja vključil postavko za kmetijski sektor v svoj finančni zakon. Po Ve-ronesejevem mnenju je namreč nujno, da prispevek kmetom nudi Dežela, ki ima na tem področju tudi pristojnosti.
Pokrajinski svet je odobril resoluciji in bo tako pokrajinska uprava Deželo FJK prosila, naj v svoj finančni zakon vključi postavko za škodo, ki jo povzroča suša, po pravilu »de minimis«: gre namreč za manjše prispevke, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči. Tako bodo imeli po Veronesejevem mnenju kmetje na Krasu možnost, da koristijo prispevek v višini 6.000 evrov že v teku nekaj mesecev. Če bi namreč izbrali redni postopek, bi denar lahko ko ris ti li ko maj čez dve ali tri le ta.
KRIŽ - Občni zbor
Pozitiven obračun delovanja Ribiškega muzeja
Junij je - kot običajno - mesec obračunov za Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primor-ja. Tudi letos so se člani in prijatelji omenjene ustanove zbrali na, tokrat že sedmem, občnem zboru v prostorih kulturnega doma Alberta Sirka v Križu, da bi poslušali poročila izvršnega odbora o delovanju v minuli sezoni. V obmorski vasi je v petek, 28. junija, predsednik društva Franko Košuta orisal vse pobude Ribiškega muzeja. Najprej je omenil izid nove knjige (in obenem drugega zvezka knjižne zbirke Morje) Vonj po morju kapetana Bruna Volpija Lisjaka, v kateri je ravnatelj Ribiškega muzeja zbral zanimive in hudomušne zgodbe naših ribičev. Delo je do danes doživelo devet predstavitev, od tiste v Pe-terlinovi dvorani v Trstu, do predstavitve v Etnograf-sekm muzeju v Ljubljani in na Radiu Buenos Aires. Košuta je obenem omenil izid dokumentarnega filma Izobraževalnega pograma RTV Slovenija »Korenine slovenskega morja«, delo režiserja Jadrana Sterleja, s katerim je avtor postavil pravi spomenik zgodovinski prisotnosti Slovencev na naši obali med Trstom in izlivom Timave. Film so predvajali najprej v Križu, nakar je sledila še uradna premiera v slovenski prestolnici. V minuli sezoni je predsednik društva sam nastopil v vlogi predavatelja ob številnih pri-
likah: novembra na Zavodu Jožef Štefan v Trstu in v Lions Clubu v Ljubljani na temo »Ladje, jadrnice in motorne jahte«, nato v Trgovski zbornici v Trstu in na srečanju Interreg/Phare v Piranu. Med lanskimi pobudami je Franko Košuta omenil še drugo uspešno izvedbo Festivala morja, na kateri je gledališka skupina z Mirando Caharija in Livijem Bogatcem na čelu uprizorila delo Maria Uršiča Štorje s Krža-de. Letos se skupina predstavlja z novim delom.
Glede muzejskega objekta, ki se gradi pod kriškim kulturnim domom, upravljalci kulturnega društva upajo, da bodo lahko septembra praznovali »li-kof«. Zahtevna gradnja muzeja ne bi bila sploh mogoča brez radodarnih pokroviteljev, med katerimi izstopa nedvomno Združenje za Križ. Poleg pokroviteljev velja pa omeniti tudi porast števila čalnov društva na 165. Društvo številčno raste od same ustanovitve, prišel pa je čas za pospešitev tega razvoja. Predsednik Franko Košuta pa je poudaril pomen prisotnosti mladih v društvu. Muzej je namenjen predvsem novim rodovom, zato potrebuje čimprejšnjo pomladitev kadrov. Iz tega razloga je vodstvo Ribiškega muzeja predlagalo, da bi z naslednjo sezono uvedli »mladinsko«, močno znižano vpisnino in tudi članarino (v višini 15 oziroma 5 eurov).(MiK)
V nedeljo ob 6.30 zjutraj so na-brežinski karabinjerji stopili na gmajno sredi gozdnatega območja v bližini Cola in prekinili zabavo, ki jo je priredila peterica tržaških študentov. Dvajset mladih so prijavili zaradi nedovoljenega prižiga ognjev, nevarnos ti po ža ra in vdo ra na za seb na tla. Novico so karabinjerji posredovali včeraj.
Poleg organizatorjev zabave so prijavili še ostale osebe, ki so se tam nahajale, in sicer sedem mladih iz Veneta (doma so iz Trevisa, Padove, Vi-cenze, Jesola in Roviga) ter osem iz Slovenije in Hrvaške.
Kljub temu, da je bila večina udeležencev zabave očitno pod vplivom alkohola in opojnih snovi, karabinjerji pri njih niso odkrili mamil.
Ne ve se, ali l e šlo za rave party (na arhivskem posnetku; tovrstne prireditve so v Italiji izrecno prepovedane), vsekakor je bila zabava najbrž srednje velikosti, skupno naj bi se je udeležilo kakih 60 ljudi. Sile javnega reda je na kraj priklical nek gozdni čuvaj, ki je bil zgodaj zjutraj zadolžen za nadzorovanje tega območja. Ko je slišal močno glasbo in kričanje, je takoj poklical sile javnega redai.
Is to noč se je v ne po sred ni bli -žini, v bivšem kamnolomu, odvijala druga zabava, slednja pa je imela vsa potrebna dovoljenja s strani oblasti.
OPČINE - Poletje pod kostanjem
Za začetek tamburaški orkester
V soboto zvečer je zaigral ansambel Orchestra a plettro di Breganze pri Vicenzi - Niz poletnih večerov, ki jih prireja društvo Tabor, se bo nadaljevalo v četrtek
Traum »Reve de dance«, R. Calacela Se-
Na dvorišču Prosvetnega doma je gostom prisluhnilo številno občinstvo
KROMA
Veliko poslušalcev se je v soboto zbralo na prenovljenem dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob otvoritvenem večeru tretje izvedbe poletnega niza SKD Tabor Poletje pod kostanjem. Prisotne je najprej nagovorila predsednica društva Zivka Persič, ki se je v prvi vrsti zahvalila vsem tistim, ki so prireditev omogočili (v prvi vrsti Zadružna kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev) in pri tem poudarila predvsem pomen, ki ga zastavljena prireditev lahko ima za Opčine, kar so zelo dobro razumeli krajevni trgovci. Potem je besedo prevzela Carla Testolin, predsednica gostujočega orkestra, ki je program tudi povezovala.
Za veliko večino obiskovalcev sobotnega večera je bil tamburaški orkester Orchestra a plettro di Breganze pri Vicenzi popolna neznanka, sedaj pa jim bo ta sestav sinonim kakovostnega, ubranega in natančnega glasbenega poustvarjanja. Na programu so bile skladbe W. A. Mozarta »Serenata« iz opere Don Giovanni, G.B. Coronara Tanz
renata gaia op. 75 in Serenata romantica ter znameniti zimzeleni Torna a Sur-riento in O' sole mio v priredbi G. Mello ni ja.
Mandoline, mandole, mandolon-čelo, kitare, čelo in kontrabas so pričarale pravo mediteransko vzdušje. Hvala podkovanosti glasbenikov in dirigentke Maure Mazzoneto so poslušalci zelo dobro sprejeli in zbrano spremljali izbrane skladbe. Izvajalce je publika vselej nagradila s toplimi aplavzi, ki so svoj višek dosegli po sklepni skladbi Serenata iz baleta Les millions d Arlequín. Hvaležno publiko so nato izvajalci nagradili s tremi dodatki ter svoj openski nastop zaključili ob ploskanju stoje in splošnem navdušenju vseh prisotnih.
Če se dan vidi po jutru, potem j e letošnje Poletje pod kostanjem res obetavno. Veliko pričakovanja vlada sedaj za četrtkov večer iz sklopa Folkest, ko bo nastopila skupina irska skupina Atlantic Roar. Kajpak pod kostanjem, z začetkom ob 21.15. (V.P.)
/
TRST
Nedelja, 8. julija 2007
9
OPČINE - Park Finžgarjevega doma
Študijski dnevi Draga 2007: pred novimi izzivi
Eden izmed elementov, ki izpričujejo tesno zvezo med manjšino in matico, je gotovo tudi Draga, ki je v preteklosti posvetila veliko pozornosti ne samo njunim medsebojnim odnosom, pač pa se je od samih začetkov vključila v skupno razmišljanje o prihodnosti naroda. Tudi letošnja se noče izneveriti tej nalogi, ki so jo organizatorji vedno skušali uresničiti v duhu resničnega in vsestranskega pluralizma. Trije dobri poznavalci naše stvarnosti bodo na začetni okrogli mizi izkoristili večletne stike z manjšino in podali poglede nanjo s stališča osrednjega Slovenca, ki manjšino odkriva morda s pričako-va njem in kak šnim pred sod kom, gotovo pa brez poznanja značilnosti in problemov manjšinskega človeka in družbe, ki jo sestavlja. Namen te okrogle mize je prispevati k utrjevanju zavesti o obstoječi skupnosti med matico in njenimi manjšinami ter pospeševanju medsebojnega informiranja, obenem pa bo tudi priložnost za prepotrebno kritično av-toanalizo manjšine same.
Draga se letos spoprijema z duhovno krizo evropskega človeka, ki je zajela tudi našo stvarnost. Skušali bodo odgovoriti na vprašanje, ali je mo go če naj ti pot iz stis ke, ki hro -mi ustvarjalnost in sproščenost sodobnega Slovenca, kristjana in laika. Draga se ni nikoli pridružila tistim slovenskim krogom, ki so bili načelno skeptični do vstopanja v Evropsko zvezo, vendar je vedno tudi prisluhnila opozorilom na nevarnosti, kijih omogoča odpravljanje meja in zavestna odpoved enemu delu komaj pridobljene suverenosti. Zato se bodo ponovno lotili vprašanja nevarnosti, da bi Slovencem ob odpiranju svetu ne spodrsnilo v izgubo lastnega jezika in identitete.
Program letošnjih študijskih dnevov:
Petek, 31. avgusta
Ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen
Manjšina v očeh opazovalcev (okrogla miza)
Slika manjšine v razmišljanju treh odličnih opazovalcev: vtisi, spoznanja, analize in poskus ocene treh matičnih Slovencev, ki so več let preživeli v tesnem stiku z manjšino samo in se znali vživeti vanjo.
Sobota, 1. septembra
Ob 16.30: prof. Igor Grdina
Slovenščina danes in jutri
Smo Slovenci sposobni živeti brez občutka ogroženosti, ki smo ga v preteklosti dojemali kot opozorilo in alarmni zvonec? Pritiski, ki jih danes doživlja slovenski jezik, spadajo v logiko modernega, globaliziranega življenja, vendar se ohranjajo podedovani vedenjski obrazci, ki so usedlina preteklosti in niso primeren odgovor na izzive prihodnosti. Nevarnost ne prihaja iz Evrope, saj se Zveza in njene ustanove ne vmešavajo v kulturno politiko svojih članic. Vse je odvisno od nas samih.
Nedelja, 2. septembra
Ob 10. uri: prof. Robert Pet-kovšek
Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?
Sodobna zahodna kultura izhaja iz krščanstva, od njega pa se tudi vedno bolj oddaljuje in se v njem vedno manj prepoznava. Razloga za to sta predvsem dva: sodobni relativizem in geto, v katerega se je krščanstvo zaprlo v preteklosti. Predavanje bo posvečeno vprašanju o tem, kaj lahko krščanstvo prispeva sodobnemu, zlasti zahodnemu svetu.
Ob 16. uri: prof. Tine Hribar
Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)
Velika zgodba o slovenskem uspehu konec 20. stoletja. Slovenci smo dosegli samostojnost, vzpostavili parlamentarno demokracijo in odprli pot duhovne prostosti. V desetih letih smo izdali nekaj tisoč knjig s področja leposlovja in več sto filozofskih knjig, izvirnih in prevodnih. Kot narod z lastno državo, kot nacija smo postali člani Organizacije združenih nacij (ne narodov, ki jih je na svetu več tisoč), torej odlikovani narod med manj kot dvesto narodi na svetu. Zdaj smo enakopravni subjekt EU, s tem pa tudi soodgovorni dejavnik evropske druge renesanse. Smo skupaj z Evropo sposobni povzročiti njen - nujni - preporod? Na podlagi vrednot svetovnega etosa, pra-vrednot človeštva in človečnosti?
V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Ev-gen Ravignani.
SAMATORCA - MePZ Rdeča zvezda
Ob 60-letnici društva zbor pripravil in predstavil svojo prvo zgoščenko
Predstavitev je priklicala številno občinstvo (na desni sliki), spodaj pred zborom zbrane nagovarja Stanka Mokole
KROMA
Mešani pevski zbor Rdeča zvezda-Devin je v četrtek, 5. julija, v okviru praznovanj 60-letnice KD Rdeča zvezda, predstavil občinstvu svojo prvo zgoščenko. Dogodek je privabil na samatorsko balinišče mnogoštevilno publikoi. Prisotni so bili tudi podžupan ob
čine Zgonik Ladi Budin, odbornik za kulturo občine Zgonik Igor Gustinčič, deželni predsednik ZSKD Marino Mar-šič, pokrajinski predsednik ZSKD Rinal-do Vremec in svetovalka za zborovstvo pri javnem skladu Republike Slovenije Mihaela Jagodič. Slednja sta med prireditvijo podelila pevcem Gallusove značke za njihovo dolgoletno ukvarjanje s petjem pri pevskem zboru. Predsednik SSO-ja Drago Štoka je svojo odsotnost opravičil zaradi že vnaprej določenih obveznosti.
Uresničitev zgoščenke je bil važen cilj, ki si ga je zbor zastavil pred dvema letoma. Realizacija takega projekta je potrebovala veliko truda, zavzemanja in vztrajnosti. Po besedah predsednice KD Rdeča zvezda Stanke Mokole je zgoščenka trajno pričevanje v času delovanja zbora. K realizaciji projekta so prispevali pokrovitelj občina Zgonik, ZSKD, Zadružna Kraška Banka, in dežela Furlani-ja Julijska krajina. Zborovodja zbora Rdeča Zvezda-Devin Rado Milič je predsta-
TELECOM - Nove ponudbe
Naročniki pozor!
Številni so namreč sprejeli obvestilo, češ da so se opredelili za nove ponudbe, vendar ni tako
»Kot je bilo domenjeno, potrjujemo, da ste pristopili k naši ponudbi...« V zadnji časih je Telecom naslovilo taka in podobna sporočila na telefonske naročnike, ki se odslej lahko poslužujejo novega paketa »Nuova Welcome Home«. Gre za posebno ugodnost pri mednarodnih telefonskih klicih, ki so cenejši od običajne tarife, kot izhaja iz priloženega prospekta, v katerem so naštete države, v katere lahko kličemo s popustom, od azijskega Afganistana do afriškega Zimbabweja. Ugodnost seveda ni brezplačna, in sicer bremeni uporabnika za 6 evrov mesečno oz. 12 evrov na vsakem dvomesečnem računu.
Kaj pa, če ne telefoniramo zelo pogosto v Afganistan in niti v Zimbabwe in nas zato ponudba ne zanima? In predvsem: kaj pa, če nismo nikoli pristopili k Telecomovi ponudbi? Dogaja se namreč, da sporočila Telecoma prejemajo tudi taki naročniki, ki jih telefonsko podjetje ni nikoli kontaktiralo ali pa taki, ki so zavrnili ponudbo. Torej ne drži, da smo sprejeli ponudbo, »kot je bilo domenjeno«, pač
pa gre za enostransko potezo telefonskega podjetja.
Nedogovorjeno dodatno bremene je treba brez nadaljnjega zavrniti. V samem
Telecomovem sporočilu je zapisano, da v primeru »morebitne napačne dodelitve« dodatnega paketa naročnik lahko sporoči svoje opombe s telefaksom ali s priporočenim pismom. Tudi to ne drži: zakaj bi morali poslati telefaks, ki ga nimamo vsi, ali pa priporočeno pismo, kar terja čas in denar?
Zadevo je mogoče enostavno urediti prek Telecomove brezplačne številke 187, nato izbrati najprej 1 in nato 0 ter sporočiti operaterju zahtevo, naj takoj črtajo dodatno pogodbo iz naše telefonske naroč-nine.Primerno je, da si zabeležimo datum in uro pogovora ter ime operaterja za morebitne poznejše pritožbe, pri naslednjem računu pa moramo preveriti, da nam niso vseeno zaračunali dodatnega breme-na.Mimogrede, Telecomov operater, sem ga kontaktiral, me je napačno informiral, da dodatna storitev stane »približno 3 ev-re na mesec«, ko pa v resnici stane dvakrat več (5 evrov + 20 odstotni davek = 6 evrov).
Sergij Premru
vil strukturo zgoščenke, ki se deli na tri tematske slope. Ti zavzemajo uporniške, ljudske in sakralne pesmi. Zbor ja zato med prireditvijo zapel eno pesem iz vsakega sklopa. Rado Milič je tudi poudaril, da sestavljajo zgoščenko v veliki meri skladbe domačih, zamejskih avtorjev, zato se je ob tej priložnosti zahvalil skladateljem Aleksandru Vodopivcu, Adiju Danevu in Andrejki Možina in jim poklonil zgoščenko.
K sodelovanju je zbor povabil tudi druge zbore, s katerimi so vedno imeli prijateljske odnose. Zazvenele so tako pesmi pevskega zbora Skala - Slovan, ki združuje pevce bližnjih vasi Gropade in Padrič pod vodstvom zborovodje Hermana Antonoca, moškega pevskega zbora Lopar pod vodstvom Vladislava Korošca in mešanega pevskega zbora Gorjansko zborovodje Gorana Ruzzier-ja.
Predsednica Stanka Mokole je poudarila, da je imel zbor v okviru društva vedno pomembno vlogo, saj nepretrgoma deluje od ustanovitve leta 1945 vse do danes. Tudi zbor se j e spomnil pevcev, ki so odprli vrata društva petju in s tem postavili temelje njegove dolgolet-
ne pevske tradicije, zato ne preseneča, da je bil zelo ganljiv trenutek večera podeljevanje zgoščenk nekaterim prisotnim pevcem prvega sestava zbora in dolgoletnemu zborovodju zbora Janku Simo-netta.
Posebna zahvala je sla tudi glasbeni urednici na radiu Trst A Tamari Sta-nese, ki je zbrala in uredila posnetke ter pripravila osnutek zgoščenke. S sklepno pesem Sarba je zbor povabil vse prisotne na zakusko, ki se je, prisotnim v veselje, nadaljevala dolgo v noč.
Ve čer je bil ne dvo mno vzpe sen za -radi množičnega prisostvovanja in zanimive ter mestoma ganljive prireditve. Največje zadoščenje za člane zbora pa je nedvomno bila uresničitev zgoščenke, o kateri je glasbena urednica na radiju Trst A Tamara Stanese zapisala: »To je njihova prva zgoščenka, v k ateri so zabeleženi najpomembnejši glasbeni trenutki zadnjih let, tako polni tistih enkratnih emotivnih detajlov posameznikov, ki bogatijo našo zamejsko petje s pristnostjo. Njihovo potovanje skozi čas in glasbo seveda ni končalo, šli bodo naprej, iskat nove izkušnje in nove izzive.«
Aleksija Kobal
1 0 Torek, 10. julija 2007
TRST
LONJER - Mednarodna likovna delavnica Arteden 2007
»Lonjerski« umetniki so se takoj lotili dela
Istočasno stekli tudi likovna in plesna delavnica - V sredo delavnica Musicart odprta vsem
Srbski umetnik Victor Randjelovič pridno ustvarja
KROMA
Veliko število radovednežev in Lonjercev je v nedeljo zvečer izrazilo srčno dobrodošlico letošnjim gostom, mladim ustvarjalcem iz različnih evropskih krajev, ki so se zbrali v vasi Lonjer, da bi se udeležili pete izvedbe mednarodne likovne delavnice Arteden. Letošnje protagoniste priljubljene prireditve, ki jo že tradicionalno prireja SKD Lo-njer-Katinara v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Kul tur nim druš tvom za umet nost Kons, krožkom Foto video Trst 80, Mladinskim združenjem Lonjer-Ka-tinara, skupino Gruppo 78, čezmej-nim info-okencem Ad Informan-dum - SDZPI in Mladinskim centrom Podlaga iz Sežane, je v Športno kulturnem centru sprejelo ubrano petje mladinske lonjerske pevske skupine pod taktirko mladega Manuela Purgerja. V imenu organizatorjev je nato umetnike in pester program predstavila Jana Pečar, ki je hkra ti tu di opo zo ri la, da na po ve da -ne pred stav ni ce polj ske manj ši ne v Litvi Ewe Baliul žal ne bo, ker so ji rav no pred od ho dom ukrad li pot ni list. Za nadvse prijetno presenečenje pa so pos kr bela mla da de kle ta La ra Fi lip po ni, Em ma Ma li na Ma ri -nelli in Ilary Slatich iz Lonjerja in oko li ce, ki so pri ča ka la le toš nje us -tvarjalce s pravo razstavo njihovih, se pravi domačih risb.
Letošnji »lonjerski« umetniki Škotinja Nadine Haberthuer (design), Tržačan Robi Jakomin (fotografija), Valižanka Rhian Haf (design), srbski umetnik Victor Randjelovič (slikarstvo) in Španec Jorge Ra-edo (gledališče in likovna umetnost) so se takoj lotili dela. Včeraj so si ne-
koliko bolje ogledali gostujočo vas, spoznavali domačine in obenem iskali pravo inspiracijo, naposled pa si po is ka li vsak svoj ide a len ko ti ček oziroma priložnostni atelje in kar začeli ustvarjati. Istočasno so z včerajšnjim dnem stekle tudi ustvarjalne delavnice za otroke in mlade. V jutranjih urah je potekala likovna delavnica pod vodstvom umetnice Žive Pahor, popoldanske oziroma ve čer ne ure pa so bi le po sve če ne plesu z mentorico Raffaello Petroni-
o. Mladim umetnikom se je včeraj zve čer pri dru ži la še mod na kre a tor -ka, Furlanka Anna Pontel, ki bo tekom tedna ustvarjala obleke iz odpad ne ga ma te ri a la.
Likovni teden, ki posveča pozor nost sti ku med umet ni ki manj -šinskih in večinskih evropskih etničnih skupin, je letos pridobil vse širše raz sež nos ti. Po pre te klih uvod nih do god kih ta ko na eni kot na dru gi strani meje (nastop plesalke Daše Grgič in likovno-glasbena delavni-
ca z Andrejem Carlijem, pa tudi simpozij sodobne fotografije v organizaciji Fotovideo Trst 80), bo jutri v lonjerski telovadnici spet potekala zanimiva delavnica Musicart, ki bo odprta vsem. V sklopu večera bodo predstavili tudi videoperforman-co z naslovom »Kuoke« (zamislila si jo je predstavnica skupine Gruppo 78 Fabiola Faidiga), v kateri nastopajo Lonjerke, ki bodo publiki kot prave kuharice predstavile tipični do ma či re cept. ( sas)
Včeraj danes
Danes, TOREK, 10. julija 2007
LJUBICA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.53 - luna vzide ob 01.14 in zatone ob 15.16.
Jutri, SREDA, 11. julija 2007
OLGA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,9 stopinje C, zračni tlak 1009 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C.
[12 Lekarne
Od ponedeljka, 9. julija, do sobote, 14. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (040-368647).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
-/
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
au Kino
ALCIONE - 19.00, 21.10 »Il destino nel nome«.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00,
22.20 »Transformers«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Ho
voglia di te«. CINECITY - 16.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.15 »The Reef amici per la pinne«; 16.00, 17.55, 22.10 »Hostel: parte 2«; 16.30, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 19.10, 22.00 »Il destino di un guerriero«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 17.30 »Ocean's thirteen«; 18.00, 20.00, 22.00 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA -17.30 »Lupin 3 - Il castello di Caglio-stro«; 20.00, 22.10 »I racconti di Ter-ramare«.
FELLINI - 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 22.10 »Il destino di un guerriero«; 17.45, 20.00 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.50, 21.30 »I pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Step-ping - Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 19.30, 21.20 »Avtoštopar«; 17.10, 19.20, 21.30 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 16.30 »The Reef -Amici per la pinne«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »The messenger«; 18.50, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 4: 18.30 »Io e Beethoven«; 16.30, 20.10 22.15 »Giovani aquile«. SUPER - 16.00, 22.00 »Stupri di guer-ra« Prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: Niz avtorskih filmov 17.40, 20.00, 22.10 »Follia«.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnoko-roških kmetov« organizira v Šentpri-možu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
H Čestitke
Člani naše igralske skupine Ja-ruška, Jan in Emil so uspešno opravili maturo. Iskreno jim čestitajo soigralci in odborniki SDD Jaka Štoka.
Na zavodu Jožef Štefan je uspešno zaključil maturo Marko Ba-razutti. Iskreno mu čestita KD Fran Venturini.
Uspešno so opravili maturo Jasna Kneipp, Mija Kalc in Ryan Starc. Našim atletom čestitamo vsi pri AŠD Cheerdance Millenium.
DOLINA - Nadeste
V dolinski obrtni coni salon
za vsestransko nego telesa
Estetistka Nadja Švara se je v zadnjih letih uveljavila s svojo pridnostjo in strokovnostjo v rodnem Boljuncu, s salonom Nadeste na poti v Glinščico, katerega letos slavi desetletnico. Pred kratkim pa se je preselila v bolj udobne in povsem sodobno urejene prostore v novem delu obrtne cone Dolina. Prejšnjo soboto je predstavila strankam in javnosti novo, na preko 100 m2 raztezajočo površino, ki razpolaga z osmimi delovnimi prostori zanjo in tri, vse kvalificirane uslužbenke (na sliki Nadja Švara s sodelavkami, KROMA).
Na otvoritvi je lastnica novega salona pozdravila številne obiskovalce, kolege in predstavnike oblasti, od županje Fulvie Premolin do deželnega odbornika Roberta Cosolinija, od funkcionarja EZIT Roberta Drozine do predsednika obrtnikov SDGZ in konzorcija obrtnikov Dolina Davida Stuparja, od direktorja SDGZ Andreja Šika do predsednika in direktorice Servisa Edija Krausa in Nadje Prašelj.
To je še ena obogatitev dolinskega gospodarskega središča, ki šteje preko 50 proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od najbolj tradicionalnih za avto, dom, gradbeništvo, do splošnih storitev, banke, servisne hale in gostinskega obrata. V novih prostorih za kozmetičarstvo, pedikerstvo in druge storitve za nego telesa, imajo urejen solarium, kabine za pedikerstvo, za nego nohtov, prostor za ličenje, naprave za blatno masažo, s paro in multi-funkcionalno masažo, za presoterapi-jo, linfno drenažo, za masažo s toplimi in mrzlimi kamni (stone-massage) in ročno, športno in relaksacijsko masažo. Nadja Švara sije pridobila os-
novno strokovno znanje na dveh šolah, zasebni in deželni, obiskovala je tečaje pod vodstvom mentorce Marie Marenco iz Genove, na Kanarskih otokih in drugod po Italiji, zadnja leta pa sledi šoli osteopatije Maggio, ki ima podružnico tudi v Trstu. Center za kozmetičarstvo in pedikerstvo Nadeste je vpisan v vsedržavno združenje tovrstnih salonov UNEP.
Mlada podjetnica je šla v novo investicijo samo z lastnimi sredstvi, pri tem ji je bila ob strani družina in sestra Magda, ki je tudi podjetnica in je lani otvorila v Miljah zavarovalniško agencijo. Resnici na ljubo je Nadja vložila prošnjo za prispevke za žensko podjetništvo, a se žal ni uvrstila v lestvici. Kot je bilo ugotovljeno tudi na nedavnem srečanju podjetnic SDGZ s slovenskimi članicami deželne komisije za enake možnosti, deželnima
svetnicama in nekaterimi upravitelji-cami, je res škoda, da se v naši državi mnogo govori in malo naredi tudi kar se tiče te teme.
Razvoj ženskega podjetništva je ena od prednostnih nalog in ciljev v evropski in državni zakonodaji, a ko je treba to udejanjiti, se premalo postori in se npr. ne dovolj finansira namenskih zakonov in skladov. Tako so podjetnice, ki bi se rade razvile in povečale delokrog, prepuščene lastni iniciativnosti in podjetniškemu pogumu, kot se je zgodilo z omenjeno »es-tetistko«. Zato ji stanovski kolegi pri SDGZ in v dolinski obrtni coni dvojno čestitajo za podvig in želijo mnogo poslovnega uspeha.
Salon Nadeste posluje od ponedeljka do petka, od 8.00 do 20.00, telefon 040 8327126.
Davorin Devetak
/
TRST
Torek, 10. julija 2007
1 1
Zveza slovenskih kulturnih društev Unione societa corali del FVG Glasbena Matica RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program
vabijo na glasbeni večer
zasul si me z zvezdami
Pavletu Merkuju ob 80. jubileju
danes. ID. iuliia 2007 oh 21. uri
Kulturni dom Gorica
Pokrovitelji
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina - Pokrajina Trst Občina Devin-Nabrežina - Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Sodelujejo
A.I.R.S.A.C. EUROPA - Slaščičarna-čokoladarna OTA
Zadružna kraška banka - MoPZ Fantje izpod Grmade -*-
PREDPRODAJA VSTOPNIC: Zveza slovenskih kulturnih društev,
Ul. San Francesco 20, Trst (tel. št. 040/635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), danes, 10. julija 2007 od 9. do 13. ure, in uro pred predstavo na kraju prireditve
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni.
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo od 7. julija do 01. septembra 2007 šola ob sobotah zaprta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pub-blica.istruzione.it. Urad posebej opo-
ZÜ] Obvestila
S)om za ôtwcefôe
íPopaína ojfotâa
24 ux na 24 a pújetniñ pwatexUï in domačem azduôju.
ŒeC 040 3476061
POKRAJINA TRST
V smislu 2. odstavka 11. člena Odloka Predsednika Republike št. 327/2001 obveščamo, da je Pokrajina Trst kot ustanova, ki bo pristojna za razlastitve, predstavila predlog delne variante Splošnega občinskega regulacijskega načrta Občine Trst za ureditev kmetijsko-gozdno-gozdarskih poti, ki predvideva določitev omejitve v smotru razlastitve za poseg z naslovom "Infrastrukturizacija tržaškega kraškega brega". Omejitev zadeva parcele katastrske občine Kontovel, ki so označene z naslednjimi številkami: 556, 805, 1003,1463,1506,835,838,841,842,876,877,878,961,962,963,967,968,969, 1052, 1053/1, 1053/2, 1058, 1059, 1483, 1484, 1485, 1486, 1503, 1547, 1475, 1476, 1505, 1507, 1508,1525, 1509, 1536, 1538, 1539,1540, 1541, 1603, 1607, 1614,1619,1620/1.
Akti so na ogled na Pokrajini Trst - uradi za gorsko skupnost - Trg Duca degli Abruzzi 3, od ponedeljka do petka od 9. do 1 3. ure; ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure. Pri posegu je edini odgovorni za postopek arh. W. Stare s Pokrajine Trst. Lastniki zemljišč lahko morebitne opombe predstavijo Pokrajini Trst v roku 30 dni od objave tega oglasa. Odgovorni za razlastitveni postopek _dott. Alberto Gagliardi

[n1"»
v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim kulturnim društvom VESNA
Vas vljudno vabijo na III. Festival Morja s komedijo
.. t	L. j '	it
.. Režija: Mario Uršič
Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča
Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak In Jara Košuta
Ponovitve

danes, 10. julija, 11,12, in 13. julija 2007 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00
Ob priliki bo v Ribiški hiši odprta razstava o igralcu in režiserju Justu Košuti.
zarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
NUJNO OBVESTILO !!!!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo prireditev »Zasul si me z zvezdami« - Poklon Pavletu Merkuju ob 80. jubileju zaradi slabega vremena odvijala v Kulturnem domu v Gorici ob 21. uri, Ul. Brass 20 (in ne na Devinskem gradu).
AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo danes, 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repentabrska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO LAMPO prireja od torka, 10. julija do nedelje, 15. julija tradicionalno poletno pustovanje v Miljah nad parkiriščem Caliterra. Spored: torek, 10. julija, ob 21. uri karibski plesi, nato vsak večer ples, v soboto, 14. julija, ob 21. uri, večerna povorka mask.
ROJANSKA VERSKA SKUPNOSTbo v četrtek, 12. julija, praznovala svoja zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša. Sledila bo evharistična procesija po rojanskih ulicah s petjem in molitvami tudi v slovenščini. Somaševanje in procesijo bo vodil msgr. Franc Vončina. Toplo vabljeni verniki, pevci in še posebno narodne noše.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo odhod na taborjenje v nedeljo, 15. julija. Zbirališče (vsi v kroju): v Sežani, na novi avtobusni postaji ob 8. uri, odhod ob 8.30; odhod iz Rožne doline ob 9. uri. V nedeljo, 22. julija bodo obiski od 10. do 17. ure. Taborniški srečno!
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD SOKOL. Toplo vabljeni.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
0 Prireditve
ARTEDEN07 - mednarodna likovna delavnica v ŠKC v Lonjerju. Sreda, 11. julija, ob 20. uri, At Musicart (likovna delavnica odprta vsem) pod vodstvom Andreja Carlija. Četrtek, 12. julija, ob 19.30 uri družabnost z glasbeno skupino Veseljaki (ob 18.30 pokušnja domačih vin). Petek, 13. julija, ob 20. uri, At Dance Performance - Daša Grgič in Luca Zampar, režija Luca Quaia. Sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage - Razstava nastalih del na Artednu,
predstavitev Klavdij Palčič, nastop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Ba-bojeliča. Vabi Skd Lonjer-Katinara.
TRST, GALERIJA NARODNEGA DOMA
Ul. Filzi 14, do 13. julija 2007, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30.
SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA! (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 - slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 - povorka godb iz Nabrežinske-ga trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 13. julija 2007, ob 20. uri, h komunski štirni v Briščike na koncert Harmonikarske-ga orkestra GM SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan.
1L Mali oglasi
V NOVI GORICI, v centru mesta, iščemo več deklet in fantov za delo v gostinstvu. Za prijavo tel. 00386-53331147
RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 392-4032979.
27-LETNO skrbno, zanesljivo, resno dekle išče delo kot hišna pomočnica in otroška varuška ter nudi pomoč starejšim osebam v okolici Gorice in Krasa. Tel. 339-2536381.
IŠČEM knjige za 3. razred višje šole Z. Zois. Tel. na tel. št. 334-9230034.
IŠČEM resno in pošteno gospo za pomoč pri gospodinjstvu v dolinski občini. Tel. na št.: 340-5295592.
IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Z. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272.
NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 3491603488.
NUDIM POMOČ pri raznih hišnih popravilih: gradbeništvo, vodovodno inštalaterstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.:
333-2433698
ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko tro-sobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
ODDAM dvosobno stanovanje, za krajše obdobje, pri Sv. Jakobu v Trstu. Kličite v večernih urah na tel. št.: 040-813651.
PRODAM Pando 1000, letnik 92, prevoženih 82 km, za 250,00 evrov. Klicati ob uri kosila na tel. št.: 040-281376.
PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-384122 ali 040-830454.
PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Pokličite ob jutranjih ali večernih urah na tel. št.:
334-3042911.
PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 3496236171.
PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. na št.: 040225089 ali 340-5466275.
ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij
210x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 3357029004.
IH Osmice
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerja-lu.
OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Sa-matorci. Toplo vabljeni!
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jevasi št 14.
V	BORŠTU sta odprla osmico Bruno in Marija.
V	KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V	SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634.
Prispevki
V	spomin na svakinjo Anico Kralj daruje Milka Zužek por. Kralj 20,00 evrov za zbor Fantje izpod grmade, 20,00 evrov za šempolajski farni cerkveni zbor in 20,00 evrov za cvetje v sliven-sko cerkev.
V	spomin na drago svakinjo in teto Anico daruje Marta Bogatec 50,00 evrov za zbor Fantje izpod grmade.
V	spomin na Srečka Budina darujeta Bruna in Pepi Milič 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Srečka Budina daruje Jožica Guštin 20,00 evrov za AŠK Kras.
Ob obletnici rojstva Rudija Bude daruje mama 50,00 evrov za pevski zbor upokojencev iz Brega in 150,00 evrov za Dijaški dom.
V	spomin na Srečka Budina darujeta družini Pertot in Škerlavaj iz Na-brežine 100,00 evrov za Novo delo.
V	spomin na Notburgo Krašovec vd San-cin darujeta Dušan in Boris Pangerc 100,00 evrov za sekcijo VZPI Dolina -Mačkovlje - Prebeneg.
Ob 10. obletnici smrti Guida Zidariča darujeta Darija Pertot in Boris Zidarič 100,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na pokojnega Angela in Šte-fanje darujeta Stojan in Jolanda Sancin 30,00 evrov za vzdrževanje vaške cerkve Sv. Urha.
V	spomin na drago Marijo Cosina 50,00 evrov za S.K.D F. Prešeren.
V	spomin na Notburgo Krašovec vd San-cin darujeta Drago in Sandra Slavec 20,00 evrov za spomenik padlim v Dolini.
V	spomin na Anico Kralj darujeta Lenčka in Boris 30,00 evrov za sliven-sko cerkev.Namesto cvetja na grob Vere Slavec vd. Čuk darujejo Sonja in Rado Lovriha 20,00 evrov, Tončka Lovri-ha 20,00 evrov, Elvira Ferluga 20,00 evrov, Franko in Loredana 20,00 evrov in Silva Sancin 10,00 evrov za domačo cerkev sv. Urha.Miranda Ferluga daruje 20,00 evrov za novi lestenec župnijske cerkve v Dolini.
V	spomin na Srečka Budina darujeta Jušta in Drago Milič 20,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Štefi Bratina darujeta Mira in Marijan Bajc 50,00 evrov za slovensko vincencijevo konferenco v Trstu.
V	spomin na Srečka Budina daruje Majda Guštin Colja 50,00 evrov za AŠK Kras.
t
12. junija 2007 je v Ženevi preminil naš dragi
Hans Altherr
Zalostno vest sporočajo
žena Anita s hčerko Zoro ter sinova Jean-Pierre in Rene'
Trst, Zeneva, 10. julija 2007
Ob izgubi drage Vere Slavec vd. Čuk izreka svojemu članu Vasji Čuku iskreno sožalje
Pihalni orkester Breg
12
Torek, 10. julija 2007
KULTURA
/
KRIŽ - Festival morja
Prijetna narečna
komedija o ljubezni, denarju...
Postavil jo je režiser Mario Uršič, z uigrano igralsko skupino nastopata Miranda Caharija in Livio Bogatec
Na Očarjevem borjaču v Križu so v petek, 6. julija, vendarle odigrali krstno uprizoritev komedije Slat-ka j egra ljubezni, ki se kot tretj a »kriška gledališka sezona« uokvirja v pobude Festivala morja, katerega pokrovitelji so člani Združenja za Križ. Zaradi slabega vremena so morali namreč prestaviti začetek niza upri zo ritev in sre ča se jim je nas -mehnila: vreme je bilo čudovito, nekoliko hladno, a ne preveč, vzdušje pa nadvse prijetno, tudi po zaslugi prirediteljev, ki so poskrbeli za pogostitev v sosednji Ribiški hiši pred
predstavo in za bogato zakusko po njej.
Gre za komedijo v kriškem narečju; Mario Uršič, ki je tudi režiser predstave, jo je povzel po beneški komediji anonimnega avtorja La Venexiana iz 16. stoletja: dogajanje je učinkovito prenesel v današnji čas in jo močno povezal s kriškim življenjem, vendar nadvse neprisiljeno. Sicer preprosto zgodbo o mladeniču, ki si v tujem kraju želi toplo pos-tla ti pri kaki pre mož ni in po mož -nosti lepi gospe - kar mu tudi uspe, a se zaljubi v drugo, tako da mora izbirati med ljubeznijo in denarjem in seve da na začet ku izbere de nar -je režiser nad gra dil z obi li co ci tatov na sodobne situacije pa tudi na filme in dru ge ob li ke umet nos ti, podo be katerih so zasid ra ne v na šem imaginariju, tako da s njihovo pomočjo običajno razbiramo stvarnost in domišljijske zgodbe, denimo s slovito pozo Johna Travolte v Vroči ci sobot ne no či ali pa z iro nič no ponovitvijo prav tako slavnega prizora s Kim Basinger na pesem You May Leave Your Hat On (v katerem se je namesto hollyvoodske lepotice izkazal Andrej Rismondo). Spo-takljive situacije, ki so srž originalne komedije, so v predstavi nakazane z ele gan co brez pro staške ga poudarjanja, tako da sproščajo razposajen smeh in nikomur ni nerodno.
Predstavo je ustvarila uigrana eki pa, v kateri sta poleg Ma ria Ur-
P W , *
šiča nosilna igralca Miranda Caharija in Livio Bogatec, pa še Diego Sedmak, tonski mojster, a tudi nepogrešljivi organizator, in Rafael Cavarra, oblikovalec luči: to je pet ljudi, ki je sprožilo pobudo pred tremi leti.Poleg obeh poklicnih igralcev nastopajo v predstavi še mladi amaterji Andrej Rismondo, Vesna Hro-vatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak in Jara Košuta; pri oblikovanju predstave je sodelovala še koreogra-finja Jana Radovič, odrska tehnika sta Mario Sedmak in Matija Sirk. Za scenografijo je bila stara hiša s podhodom na Očarjevem borjaču, ki jo je režiser ze lo učin ko vito upo ra -bil.Sicer je režiserjeva sposobnost odkrivanja in poudarjanja pozitivnih pla ti da nos ti priš la do izra za tudi v vodenju igralcev, katerim je dal možnost, da so izrazili svoj naravni talent in tudi osebni šarm. Predsta -va bo v Kri žu predvido ma na spo -redu do petka, 13. julija.
Bojana Vatovec
Zabavni prizori se v komediji učinkovito vrstijo
KROMA
PPF
Trpki Moliere Barbare Novakovič Kolenc
Predstava Moliere, ki jo je igralka in režiserka Barbara Novakovič Kolenc posvetila velikemu francoskemu komediografu, je pravzaprav vizualno razmišljanje o materialni utesnjenosti umetniškega ustvarjanja in člo-veš ke ga de lo vanja, o katerem daje zdaj grenko, zdaj sarkastično, na tre nut ke ne ko li ko posmehljivo, večinoma pa dokaj trpko podobo.Predstava, ki je nastala v soprodukciji s Kulturnim društvom B-51 Festival Ex Ponto, v sodelovanju s SNG Drama Ljubljana, je bilo na sporedu v Kopru nedeljo, 8.julija, v okviru Primorskega poletnega festivala.
Gledališki projekt Barbare Novakovič Kolenc je zgrajen na mno žici vti sov, ki jih bral cu in gle dal cu, zlasti pa dob remu poznavalcu Molierovih puščajo tako ju na ki iz nje go vih ko me di -ji, kot tudi gledališka tradicija nje go ve ga časa in teda nje zgo -do vinske okoliščine. Vse to je režiserka dopolnila s številnimi prijemi sodobnega gledališkega pris topa, s sim bol ni mi ges tami, ki so včasih dojemljive le za ožji krog izvedencev in ljubiteljev.
Skratka, gre za zahtevno gledališko postavitev, ki terja od gledalca veliko predznanja, sicer se zaman išče med številnimi liki, ki jih nastopajoči poosebljajo, saj je jasno razpoznaven edino Moliere Branka Završana.
Kakorkoli že, predstava terja veliko požrtvovalnosti od nastopajočih, ki so Branko Za-vršan, Mateja Rebolj, Manca Krnel, San ka Neš ko vič Per šin, Lane Stra nič, Ma tevž Bi ber in Bara Kolenc.Predstavo v živo spremlja harmonika Marka Brd-ni ka.
Predstavo je sooblikovala, med drugimi, kostumografinja Barbara Stupica.(bov)
LJUBLJANA - festival so včeraj predstavili na Italijanskem inštitutu za kulturo
Mittelfest želi biti mesto srečevanj vseh kultur, ki bivajo v Srednji Evropi, želi biti mediator

Mednarodni festival Mittelfest v Čedadu ni monotematski festival, kljub temu pa bo v letošnji 16.-i zvedbi, ki bo trajala od 14. do 22.-j ulija, prevladovala tematika človekovih pravic. Umetniški vodja Moni Ovadia jo je na včerajšnji predstavitvi v Ljubljani označil kot temo, ki jo je zelo težko obravnavati, »kajti pravice so vedno v nevarnosti, tudi v najbolj civiliziranih družbah«. Izmed slovenskih umetnikov bo na festivalu sodelovalo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Fragile! Tene Štivičič v režiji Matjaža Pograjca. Mittelfest želi biti mesto srečevanj vseh kultur, ki bivajo v Srednji Evropi, želi biti mediator, v letošnjem primeru tudi inštrument promocije človekovih pravic, je na novinarski konferenci v Italijanskem inštitutu za kulturo dejal predsednik združenja Mittelfest Furio Honsell (na sliki Ovadia in Honsell med včerajšnjo novinarsko konferenco v Ljubljani, f. BOBO).
Kot ga je dopolnil Ovadia, gre za festival gledališča, plesa in glasbe, ki načenja določena vprašanja, spodbuja dialog in odpira probleme, ne more pa jih reševati. Dialog je po njegovih besedah treba vzpostaviti tudi pri pravicah, saj imajo različne države in različne družbene skupine nanje
različne poglede, poleg tega pravice niso nekaj, kar nam je bilo za vedno dano, pač pa jih je treba graditi vedno znova, vsaka generacija posebej.
Okoli letošnje osnovne teme
človekovih pravic bo tako osredinje-no že odprtje festivala 14. julija.Po besedah Ovadie bo to dogodek, ki se bo zgodil v nekdanji cementarni, ki jo bodo kmalu uničili, nanašal pa se bo
na francosko revolucijo, ki je v Evropi prvič načela vprašanje človekovih pravic.Tekst in postavitev je podpisal Roberto Ando, protagonistka predstave z naslovom Tihožitje za člove-
kove pravice bo francoska filmska ikona Isabelle Huppert.
Ovadia je med prireditvami, ki se bodo navezovale na osrednjo temo, omenil še premiero glasbenega dela za veliki zbor in mali orkester skladatelja Rodiona Ščedrina z naslovom Boyarina Morozova, ki utemeljuje pravico do verske svobode manjšin.
O pravicah bo govorila tudi maratonska predstava v tarpeškem kamnolomu Za univerzalno listino človekovih pravic; o tem se bodo križala mnenja, razmišljanja, pričevanja različnih igralcev, glasbenikov, med drugim bo nastopila tudi slovenska manjšina iz nadiških dolin, veliko pričakovanje pa po mnenju organizatorjev zbuja videoposne-tek, prek katerega bo Vaclav Havel razmišljal o Charti 77.
V letošnjo temo se bo po mnenju direktorice mladinskega gledališča Uršule Cetinski »lepo vključila« tudi sodobna slovenska predstava Fragile! mlade hrvaške avtorice.Pred-stava je lani zmagala na Borštnikovem srečanju v Mariboru, pripoveduje pa o skupini ljudi iz vzhodne Evrope, zaznamovanih z vojno na območju nekdanje Jugoslavije, ki se znajdejo v evropskem velemestu London, kjer se srečajo z drugačnimi vrednotami. (STA)
/
KULTURA
Torek, 10. julija 2007
13
GORICA - 46. zborovsko tekmovanje Seghizzi
Kakovostna udeležba v potrditev priljubljenosti zvrsti Reggae
Mladi se še vedno odločajo za petje v zboru - Lep uspeh APZ Zone Tomšič
Zborovsko tekmovanje Seghizzi je vsakoletna, dragocena prilika za pevce, ki zadihajo v njegovi mednarodni razsežnosti in za vse ljubitelje zborovstva, saj so vse selekcije odprte publiki in omogočajo tridnevno poglabljanje v zvoke, prijeme in repertoarje dobrih in odličnih zborov iz celega sveta. »Obračuni nimajo nobenega pomena, ko delaš z ljubeznijo«, je izjavil predsednik in duša tekmovanja Italo Montiglio, za tem pa je gotovo zadovoljstvo nad povprečno visoko kvaliteto nastopajočih zborov (kar je v zadnjih letih srečna stalnica), ki so jih sestavljali povečini mladi pevci. Sporočilo letošnje, 46. izvedbe, bi lahko bilo prav dejstvo, da je zborovsko petje pri srcu mladim vseh celin, čeprav je treba tudi upoštevati, da je tekmovalna izložba bolj elitne narave, saj gre v vseh primerih za nadpovprečne predstavnike raznih državnih prizorišč.Letošnji tekmovalci so prihajali iz Norveške, Latvije, Južne Afrike, Slovenije, Češke, Švice, Rusije, Belgije in končno, po večletni odsotnosti v tekmovalnih kategorijah, tudi iz Italije.
Žirija in organizatorji tekmovanja so podelili nagrade v nedeljo zvečer na prazničnem, zaključnem gala večeru, ko so vsi nagrajeni zbori ob koncu podali del svojega tekmovalnega programa. Priložnostni pozdrav je v imenu glavnega pokrovitelja manifestacije podal deželni obornik za kulturo Roberto Anto-naz.
Kategorija, ki ponuja najbolj popolno sliko o sposobnostih zbora je prav gotovo tista z zgodovinskim programom, v kateri mo ra vsak zbor pokazati, da obvlada razlikovanje slogov skladb iz različnih obdobij.Zahtevam so bili kos pevci Norveškega državnega mladinskega zbo ra, ki ga je žirija v spodbu do izbrala tudi za udeležbo na evropskem Grand Prix-u 2008 v Debrecenu na Ma-džars kem.
Večina zborov navadno usmerja največji trud in pričakovanja v kategorijo z monografskim programom, pri ka-
Nagrade so vselej dobro sprejete
F. BUMBACA
teri vsak lahko prosto izbira skladbe iz svojega železnega repertoarja, čeprav se to področje pogosto spreminja v revijo virtuozistične spretnosti z izbiro izredno efektnih sodobnih skladb. Prvo na-gra do v tej katego riji je zaslu že no pre -jel latvijski zbor Hansabankas.
Tekmovanje Seghizzi spodbuja tudi skladateljsko ustvarjalnost s promo-viranjem mednarodnega natečaja za zborovsko komponiranje; skladbe finalistov tvorijo program tretje kategorije. Nagrado za najboljšo izvedbo novih skladb je prejel južnoafriški univerzitetni zbor iz Pretorie, nagrado za najboljšo skladbo pa skladatelj Andrea Ventu-
Oglejska bazilika je vsako leto ekskluzivno prizorišče zahtevne kategorije sakralne glasbe za več zborov, katere se je ude le žilo kar sedem sku pin, med katerimi je najbolj prepričal žirijo APZ Tone Tomšič iz Ljubljane.Slovenski zbor je poleg omenjene prve nagrade odnesel lepo število drugih nagrad, saj je osvojil drugo mesto v prvi in drugi kategoriji, nagrado za najbolj zanimive programske umetniške izbire in za najboljšo izvedbo sakralne skladbe.
Kategorija za priredbe ljudske in črnske duhovne glasbe je tista, v kateri se zbori najbolj sproščajo, sprožajo svojo energijo s petjem in koreografijami ter s tem pokažejo svoj pristen narodni zna-
čaj. Odziv na pisano revijo je zaupan tudi občinstvu, ki je ob tej priliki najbolj številno in lahko podeljuje posebno nagrado. Tokrat je poslušalce in žirijo najbolj prevzel nas top spo sob ne ga in ko -munikativnega rimskega zbora Musica-nova. Novejša kategorija jazzovskih priredb je letos potekala v obliki večernega koncerta; posebno priznanje žirije in nagrado publike je z živostjo pristopa prejel velik južnoafriški univerzitetni zbor.
Koncert nagrajencev je vsako leto tudi prilika za počastitev življenjskega dela zaslužnega italijanskega zborovodje. Letos je priznanje prejel Sardinec Antonio Sanna. (ROP)
TRST - Filmski festival Maremetraggio
Ob filmih vrsta srečanj
Letošnja izvedba doživela lep uspeh, tudi zaradi udeležbe številnih uglednih gostov
S slovesnim nagrajevanjem zmagovalcev, o katerem smo podrobneje že poročali v nedeljski izdaji našega dnevnika, se je v soboto na Trgu sv. Antona Novega v belem šotoru Maremetraggi-o Village zaključila letošnja izvedba filmskega festivala Maremetraggio (f. KROMA). Zaključek prireditve je bil posebno doživet, saj so pretekli konec tedna v Trst prispeli malodane vsi pomembnejši akterji, ki jih je občinstvo v osmih dneh, kolikor je trajal festival, lahko videlo na filmskih platnih. A ne samo, organizatorje je s svojo prisotnostjo v Trstu počastila tudi cela vrsta režiserjev.
Festival Maremetraggio, kije tekmovalnega značaja, je bil seveda razdeljen v več sklopov. V konkurenci Ippo-campo za najboljši filmski prvenec so lahko obiskovalci letos videli kar štirinajst dolgometražnih filmov. Prav v tem sklopu sta bila na ogled filma, ki sta pri občinstvu in kritiki požela največji uspeh, saj sta prejela kar dve nagradi. To sta L'orchestra di Piazza Vittorio (Orkester Trga Vittorio) režiserja Agostina Ferrente-ja po rodu Foggie in Il segreto di Rahil (Rahilina skrivnost) bolonjske režiserke Cinzie Bomoll. Poudariti moramo, da gre za deli, ki si nista uspeli utreti poti na področju širše filmske distribucije, zato je njun uspeh toliko pomembnejši. Oba filma na svoj način pripovedujeta o priseljencih iz držav tretjega sveta.
V za spoznanje morda malce pre-natrpani sekciji Maremetraggio pa se je zvrstilo preko sedemdeset kratkomet-
ražnih filmov. Ena izmed zaslug festivala Maremetraggio je prav gotovo tudi ta, da nekaj prostora odmerja tudi mladim ustvarjalcem. Letos so nagrado v tekmovalnem sklopu Corallino odnesli šolarji iz Trsta, Catanie in Crotoneja.
Čeprav je festival Maremetraggio v svojem bistvu filmska prireditev, se njen spored nikakor ni omejil na samo projekcijo filmov, ki so nastopali v konkurenci in izven konkurence. V dopoldanskih in popoldanskih urah so namreč v belem šotoru Maremetraggio Village na Trgu sv.Antona Novega potekala srečanja in okrogle mize. V soboto dopoldne so pred tržaško občinstvo skorajda maratonsko stopili najvažnejši akterji današnje italijanske filmske ustvarjalnosti. Poleg že omenjenih Ferranteja in Bo-mollove so se predstavili igralci in režiserji, kot so Antonio Catania, Lorenza Indovina, Giovanni Martorana, Mohsen Melliti, Giuseppe Gagliardi ter mnogi drugi.Na posebnem srečanju, o katerem smo že poročali pre tekli teden, pa sta se predstavila Laura Morante in nadebudni mladenič Umberto Morelli, ki je s tos-kansko igralko nastopil v filmi Liscio. Festival Maremetraggio se iz leta iz leta uspešno razvija. Dober uspeh letošnje izvedbe je torej prav gotovo porok za njegovo uspešno nadaljevanje.Njegove-ga uspeha pa si gotovo ne bi mogli zamišljati brez sodelovanja pokroviteljev (javnih ustanov, firm in zasebnikov) ter dobro uigrane organizacijske ekipe.
Primož Sturman
TOLMIN
Uspel 7. Soča
Riversplash
Največji reggae festival v Sloveniji (in na območju nekdanje Jugoslavije), že 7. Soča Reggae Riversplash, kije potekal med 4. in 8. julijem na Sotočju pri Tolminu, se je uspešno zaključil. Program je obsegal šte vil ne med na rod no pri -zna ne reg gae glas beni ke. Na festivalu se je zvrstilo 14 glasbenih skupin na glavnem odru pri motelu Paradiso, med njimi Gentleman and The Far East Band (Nemčija), Jah Mason (Jamajka) ter OSB Crew (Mau-ricius), ki so bili nedvomne zvezde letošnjega festivala. Letošnji program pa je obsegal tudi bogat didžej program na odru na plaži Sotočja, na katerem se je zvrstilo več kot 28 di-džejev, med najbolj izpostavljenimi pa so bili gotovo Everton Blender, Earl 16 Longside, As-her Selector, B.R. Stylers Sound System ter Ital Energy Sound.
Son čno vre me od četrt ka na prej je tudi zago tovo bot ro-valo izjemnemu razpoloženju vseh obis ko val cev fes ti vala, ki so si za ceno kla sič ne ga kam pi -ranja lahko ogledali res bogat kon certni in di džej pro gram. Festival, ki velja za enega najbolj miroljubnih in neekscesnih ter res sproščujočih festivalov, je po »festivalskem štetju« (seštevek obiskovalcev vsak večer) obiskalo okoli 8.000 ljubiteljev reggae glasbe. Več kot prekrasne naravne danosti Sotočja so gotovo eno najlepših festivalskih okolij v Evropi. Veliko sence pod drevesi, skoraj jamaj-ška plaža ob smaragdni vodi na sotočju Tolminke in Soče, bo-žan ski raz gled na hri be in go -re - vse to je tisto, kar človek potrebuje za ponovni stik z naravo, s samim sabo. In obiskovalci festivala to dobro vedo, kar se je odražalo na zelo kvalitetnih in sproščenih socialnih stikih med potekom festivala.
V bogati paleti sočasnega festivalskega dogajanja, je 7. Soča Reg gae Rivers plash fes ti -val še eden tistih, ki dodaja svoj prispevek k slovenski festival-sko-tu ris tič ni ponudbi, kar je za državo izjemno pomembno. Spo roči lo Soča Reg gae Rivers -plasha bi lahko označili z nekaj besedami: »mir, enakopravnost, spro šče nost, povra tek v naravo s spoštovanjem do lete«. Vse to je doprineslo k temu, da se je festivala udeležilo večje število ljubiteljev reggae-ja iz Italije, Avstrije, Hrvaške, celo Francije in Madžarske, Portugalske in Španije. Velja poudariti, da ravno festivali (med drugim) vzgajajo bodoče rodove tistih, ki bodo kraje, na katerih ti potekajo, kasneje obiskovali ne le kot ljubitelji glasbe, temveč kot hvaležni turisti. Navsezadnje so festivali kot je Soča Reg gae Rivers plash odlična promocija Slovenije in njene turistične ponudbe ter naravnih danosti.
Organizator festivala Vi-nylmania d.o.o. in njegovi sodelavci so se ob zaključku festivala želeli zahvaliti vsem medijem in podjetjem, ki so podprli prireditev. V interesu organizatorja pa je, da se ti dobri odnosi še bolj okrepijo. Seveda pa se že veselijo še bolj program sko bogatega in med na -rodno oglaševanega 8. Soča Reg gae Rivers plasha, ki bo, kot zaenkrat upajo, potekal naslednje leto na isti lokaciji.
1 4 Torek, 10. julija 2007
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Z današnjim dnem gradbišče na križišču med ulicama Oberdan in Roma
Začenja se obnova Travnika, na trgu omejitve in prepovedi
Nova ureditev bo primerno zaznamovana - Parkirišče ostaja, gradbišče se bo selilo
GORICA - Gost dan za župana
Vodstvo za glasbeno šolo, občanstvo za regiment
Predsedniški stolček glasbenega inštituta mesta Gorica bo ponovno zasedla ženska. Štiričlanski upravni odbor, ki ga je izrazila Romolijeva uprava in ki bo danes izvolil predsednika in podpredsednika, je namreč rožnato obarvan: sestavljajo ga Maria Francesca Arcidiacono, Rita De Luca, Elisa Picillo in Paola Predo-lin. Članice upravnega odbora, katerim bo pri vodstvu glasbene šole pomagal svetnik Ettore D'Osvaldo - njegovo ime je izrazilo ministrstvo za šolstvo -, so včeraj na občini predstavili župan Ettore Ro-moli ter odbornika Antonio Devetag in Silvana Romano.
»Občina je pozorna do glasbenega inštituta, v katerem prepoznava neke vrste konservatorij. Ta status bomo težko dosegli, kljub temu pa bo novi upravni svet imel pomembno nalogo,« je povedal župan. Devetag je poudaril, da bo treba šoli vcepiti novega elana. »Šola bo morala odigrati pomembno vlogo pri organizaciji glasbene sezone mesta,« je dodal odbornik. Romanova je povedala, da
se bo inštitut v kratkem selil v bivše poslopje šole Locchi, kjer naj bi ostal do popravila zgodovinskega sedeža v ulici Oberdan.
Romoli je včeraj tudi sprejel polkovnika Guida De Masija, poveljnika 13. regimenta karabinjerjev FJK; govor je bil o podelitvi častnega občanstva. »Predlog bom v kratkem predstavil svojemu odboru in občinskemu svetu,« je povedal Romoli, ki se je dopoldne pogovoril tudi z rektorjem Tržaške univerze Frances-com Peronijem. Romoli in Devetag sta se sestala z direktorjem pokrajinske zveze Coldiretti Baldassarrejem D'Amorejem. Orisal jima je cilje manifestacije proti odločitvam ministra Paola De Castra, ki bo potekala 11. julija v Bologni in se je bosta udeležila tudi dva avtobusa protestni-kov z Goriške. Upravitelja sta zvezi Coldiretti izrazila solidarnost. Med srečanjem je tekla še beseda o možnosti, da bi del pokrite tržnice namenili kmetom za prodajo tipičnih pridelkov, in o organizaciji prireditve Okusi z meje. (Ale)
Danes odpirajo gradbišče na Travniku, kar pomeni, da bo z današnjim dnem promet v mestnem jedru oviran tako za zasebna vozila kot za javne prevoze. Kot napovedano ob predaji del 22. junija, bo obnova Travnika startala s križišča med ulicama Oberdan in Roma, ki ga bodo danes ob 8.30 zaprli in bo ostalo zaprto do zaključka tamkajšnjih del in, posledično, do selitve gradbišča. Ravno zato, ker bo obnova trga dolgotrajna - skupno devetsto dni od predaje -, so sklenili, da bodo dela izvajali po manjših predelih trga. Tako naj bi bile nevšečnosti zaradi ovir v prometu omejene.
Po večletnem napovedovanju se torej začenja temeljita obnova Travnika, ki bo z obnovo Raštela vred - vendar tam zamujajo - vrnila Gorici spodobno mestno središče. Gradbeni poseg bo opravilo podjetje Luci Costruzioni d.d. iz Trsta, ki ga pogodba z goriško občino obvezuje, da bodo dela zaključena do 7. decembra 2009. Poseg, vreden 3.295.346 evrov, bo potekal v šestih fazah na prav tolikih predelih širšega območja trga. Današnje parkirišče bo zadnje na vrsti, medtem ko bodo dela danes startala na križišču med ulicama Roma in Oberdan. Parkirišče bo torej še vedno uporabno, in sicer predvidoma do božiča, kar so izborili goriški trgovci, ki so močno zaskrbljeni nad ukinitvijo parkirnih mest in nad morebitnim upadom prodaje; isto zaskrbljenost je zaznati tudi v tamkajšnjih lokalih in v kinod-
Križišče, kjer se začenja obnova Travnika
BUMBACA
vorani. Ravno zaradi tega goriška občinska uprava razmišlja, da bi priznala davčne olajšave trgovinam na Travniku, ki bi zaradi gradbenih del utrpele hudo izgubo. Kljub zaskrbljenosti je na občini zaznati zadovoljstvo zaradi začetka obnove mestnega središča, ki jo napovedujejo od leta 1998. V prejšnjih dneh je uprava župana Ettoreja Romolija potrdila, da bodo dela potekala po izvirnem načrtu, ki med drugim predvideva uresničitev vzpenja-če. Povezovala bo Travnik z grajskim naseljem, namestili pa jo bodo na začetek Bombijevega predora. Od nove povezave si veliko obetajo grajski gostinci, ki danes s težavo shajajo, na porast obiskovalcev pa lahko računajo tudi Pokrajinski muzeji, ki imajo pod gradom vrsto muzej skih zbirk.
Nova prometna ureditev na območju gradbišča po primerno zaznamovana. Na poveljstvu mestnih redarjev so včeraj sporočili, da se bodo morali ljudje sprijazniti z vrsto omejitev in prepovedi, ki jih bodo prilagajali poteku obnovitvenih del. Na križišču med ulicama Oberdan in Roma bo veljala prepoved vožnje in parkiranja. Vožnja v obe smeri bo začasno dovoljena na cesti, ki povezuje Bombijev predor, Raštel in prefekturo, kjer pa bo prepovedano parkiranje. Pakirišče na vogalu med ulicama Bombi in Giustiniani bo deloma zasedeno, prepoved parkiranja pa bo veljala v ulici Mameli zaradi povečanega prometa in varne vožnje avtobusov.
POKRAJINA
V BiH za mir in maline
Marko Marinčič
BUMBACA
Potovanje po Balkanu za pletenje mednarodnih vezi, izražanje solidarnosti, preseganje interetničnih konfliktov in oživljanjem spomina na žrtve enega največjih pokolov po drugi svetovni vojni. To je smisel obiska v različnih krajih Bosne in Hercegovine, kamor se je na pobudo fundacije Alex Langer odpravila dvajset-članska delegacija, kateri se je med nedeljsko postojanko na goriškem gradu pridružil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič.
Mirovna karavana, ki jo prireja fundacija iz Bocna, se že več let udeležuje svečanosti v Srebrenici, s katero se spominjajo najmanj 8000 žrtev pokola, ki so ga 11. julija 1995 po zavzetju muslimanske enklave v Srebrenici izvedle enote bosanskih Srbov Ratka Mladiča. Pred udeležbo na svečanosti, ki bo v Srebrenici potekala jutri, se je karavana včeraj ustavila v Tuzli. »Obiskali smo organizacijo Tuzlanska Amica, ki skrbi za sirote in ženske. Dobrodelno organizacijo vodi Irfanka Pasagič, ki je leta 2005 prejela nagrado Langer,« je povedal Marinčič. Odbornik bo današnje potovanje v Srebrenico izkoristil tudi za srečanje s predstavnikom zadruge »Insieme« iz Bratunaca, kjer vodi goriška pokrajina pomemben projekt decentralizirane kooperacije »Maline miru«. Cilj projekta je uresničitev mi-kroekonomskega sistema, ki temelji na domačem pridelovanju sadja v zadrugo povezanih družin. Danes se bo mirovna karavana pridružila sprevodu »Pohod smrti«, ki bo v Srebrenico dospel po tridnevni hoji, jutri pa se bo udeležila osrednje spominske svečanosti na žrtve pokola. (Ale)
GORICA - Na občini sprejem delegacij Evropskega košarkarskega prvenstva
SOVODNJE - Skupina Združeni
čezmeinost oaiociina za uspen ■ i tO I
'	r skozi Gabrje
Romoli in Brandolin podelila priznanja šestanjstim ekipam - Prisotni predstavniki FIBA Europe in Košarkarske zveze Slovenije
»Evropsko prvenstvo v košarki, ki poteka na Goriškem, ni pomembno le iz športnega vidika. Gre namreč za prvo tovrstno manifestacijo, v organizacijo katere sta vpleteni mesti iz sosednjih držav.« S temi besedami je župan Ettore Romoli včeraj pozdravil delegacije šestnajstih ekip, ki nastopajo na mladinskem Evropskem košarkarskem prvenstvu. Goriška uprava, ki sta jo predstavljala tudi odbornika Fabio Gentile in Sergio Cosma, je namreč v parku občinske palače priredila sprejem, ki so se ga ob delegacijah ekip udeležili tudi predstavniki FIBA Europe in Košarkarske zveze Slovenije. Ekipe so od predsednika goriške zveze CONI Gior-gia Brandolina prejele priznanje, plaketo pa je slovenska košarkarska zveza poklonila goriški občini. »Če ne bi bilo toliko ljubiteljev košarke na obeh straneh meje, bi pomembna manifestacija ne uspela. Upam v finale med Italijo in Slovenijo,« je povedal predstavnik slovenske Košarkarske zveze. Sprejema so se udeležili tudi predsednik Košarkarskega kluba Nova Gorica Andrej Miška, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni in bivši goriški župan Vittorio Brancati.
Romolijev pozdrav med včerjašnjim sprejemom v parku goriškega županstva
BUMBACA
Svetniška skupina Združeni v sovodenjskem občinskem svetu opozarja, da se je v zadnjem času skozi Gabrje močno povečal prehod tovornjakov, ki prevažajo material iz kamnoloma v Dolu. To povzroča tamkajšnjim občanom veliko skrbi - pravijo svetniki opozicije - tako zaradi ogrožene varnosti in povečanega onesnaževanja kot tudi zaradi zaskrbljenosti, da cestišče ni primerno za prehod težkih tovornjakov.
V ta namen je svetnik skupine Združeni Peter Černic naslovil na sovodenjskega župana Igorja Petejana interpelacijo. V njej pravi, da »že več kot mesec dni vozijo skozi Gabrje in Rubije tovornjaki, podjetja Millenium, ter prevažajo marmor, ki ga kopljejo v Dolu. Prevoz je po mnenju tamkaj živečega prebivalstva precej gost predvsem v zgodnjih jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, kar predstavlja obremenitev ne samo za prebivalstvo, ki se ravno ob tistem času odpravlja na delo ali vrača domov, ampak tudi za cesto, ki ni bila zgrajena, da bi prenašala takšno vrsto prometa. Dejstvo je namreč, da je cesta marsikje zelo ozka, kar ustvarja težave domačinom, ki se tod peljejo. Obenem cesta ni bila načrtovana za prehod takšne vrste težkih tovornjakov, kar pomeni, da se marsikje začenja udirati«. Na osnovi takšnih ugotovitev Černic prosi župana, naj čimprej poseže pri goriški pokrajini, zato da bi na tej, za težki promet neprimerni cesti omejila dostop tovorjnakov. Preusmerijo naj jih na državno cesto 55 in naj tam zavijejo na odsek 55bis proti Loč-niku, predlaga občinski svetnik Peter Černic.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 8. julija 2007
15 1
ŠTEVERJAN - Letošnji festival narodno-zabavne glasbe vse tri dni priklical množico
Trofejo odnesel ansambel Cvet, dobrodošel gost »doktor smeh«
Odziv presegel pričakovanja prirediteljev - Glavnina občinstva iz Slovenije
Na odru Cvet, najboljši ansambel festivala, ob prevzemu pokala
FOTOA.D.
»Smeh je eno samo zdravj e, moj mi dohtar govori, kdor se rad veselo smeje, tega zdravje se drži.« To so začetni verzi poskočne skladbe Doktor smeh, ki je odnesla nagrado za najboljše besedilo letošnjega festivala narodno-zabavne glasbe Števerjan 2007. In res je bilo na prizorišču 37. pevske prireditve veselo in množično kot malokdaj. V petek in soboto se je na predfinalnih večerih pomerilo šestnajst ansamblov. V nedeljo je sledil finale s podelitvijo nagrad in z nastopom Vanke in Tonce, ki je okronal pevsko tridnevje. Ocenjevalna komisija za glasbo je letošnje nagrade tako porazdelila: za najboljši ansambel festivala in dobitnika trofeje društva F.B. Sedej je bil proglašen ansambel Cvet, nagrado občinstva je prejel ansambel Veseli svatje, nagradi za najboljši kvintet ansambel Notranjci, za najboljši trio ansambel Golte, za najlepšo melodijo ansambel Modri val, za najboljšega debitan-ta pa ansambel Iskrice. Komisija za besedilo je nagradila Faniko Požek za polko Doktor smeh, ki jo je uglasbil Andrej Rak, izvajal pa ansambel Golte. Vse tri večere sta povezovala Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, izkušena napovedovalca, ki sta tudi sama prispevala k uspehu prireditve.
Kvaliteto, ki so jo izkazali nastopajoči ansambli, je nagradilo množično občinstvo, ki je posamične nastope spremljajo z glasnim odobravanjem. Po oceni prirediteljev festivala - domačega društva F.B. Sedej - je letošnji odziv občinstva presegel vsa pričakovanja. Pomagalo je lepo sončno julijsko vreme, h kateremu gre dodati gostoljubnost organizatorja. Med publiko nedeljskega dela prireditve so izstopali tudi nekateri vidni gostje; naj omenimo domačega župana Hadrijana Corsija in župana slovenske občine Brda Franca Mužiča, pokrajinsko odbornico Maro Cernic in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Italijo Marjana Terpina, ki so se jim pridružili drugi slovenski predstavniki političnega in kulturnega življenja. S slovenske strani pa zaslužijo omembo predstavnik kmetijske zadruge Medvode Janez Šuš-teršič, dekan strojne fakultete Jože Duhovnik in vodja zakonodajne službe pri državnem zboru Miroslav Mozetič; pismo s čestitko in pohvalnimi besedami je prirediteljem poslal slovenski premier Janez Janša. Vsem navzočim je dobrodošlico izrekel predsednik društva Sedej Matej Pintar. V svojem nagovoru je poudaril vlogo mladine ter pomen širjenja domače slovenske glasbe in utrjevanja vrednot, ki temeljijo na narodnem ponosu in zavedanju lastnih korenin. Izpostavil je dejstvo, daje kulturna dediščina močno povezana z identiteto, izrazil pa je ogorčenje nad načrtovano gradnjo megazabavišča na Goriškem, ki po Pintar-jevi oceni predstavlja grožnjo za vse zgoraj navedeno.
Ko j e bil pevski program mimo jn je komisija odšla izbirat letošnje zmagovalce, sta oder in publiko osvojili Vanka in Tonca. Organizatorji so namreč letos uvedli novost, saj so pevsko krono festivala z udeležbo znanih ansamblov nadomestili s komič-
no poslastico, ki jo je gostom ponudil priljubljeni amaterski duo kulturnega društva Tergeste. O Vanki in Tonci lahko rečemo, da znata z iskrivo in pogosto tudi pikro besedo vstopati v zamejski vsakdan. To sta storili tudi v Števerjanu. Smeh je bil zagotovljen, izpod kože njunih dovtipnih prizorov pa je molel tudi ne ravno navdušujoč obraz manjšinske skupnosti.
Naj še navedemo, daje bil vsem gostom na voljo bilten z izčrpnimi informacijami o prireditvi. Publikacijo, ki jo je uredila tajnica društva Sedej Andrejka Hlede, je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, naslovno stran je izdelal David Pintar, uvodno misel pa prispeval zvesti prijatelj števerjanskega festivala Danilo Čadež. Tudi letos so odločilno vlogo odigrali pokrovitelji in sponzorji, glavnina članov društva in sodelavcev pa je skrbela, da so bili kioski ves potek prireditve dobro založeni in da je pri njih vladala običajna gostoljubnost. Poleg dveh razstav v Sedejevem domu - likovna in ročna dela sta na ogled ponudila domačina Nada Škorjanc in Florjan Vogrič -so ob festivalu omogočili tudi brezplačno pokušnjo briških vin.
Letošnji festival - na katerega se sicer množično odziva občinstvo iz Slovenije, medtem ko je odzivnost zamejstva manjša - je bil torej doživetje. Kdor ni prišel med borovce, pa bo imel priložnost, da si finale ogleda na slovenskem programu RAI15. in 22. julija; RTV Slovenija in T V Koper ga bodo predvajali 3. in 10. avgusta. (M.D.)
GORICA - Univerza
Prva diploma iz slovenščine
GORICA - Predsednik občinskega sveta
»Potrdili« Rolda
Izvolitev po vroči razpravi, ki jo je sprožila opozicija
Rinaldo Roldo iz vrst stranke For-za Italia je bil sinoči izvoljen za predsednika goriškega občinskega sveta. Na burnem zasedanju je za dogovorjenega kandidata desne sredine, ki je to funkcijo že opravljal med leti 1998 in 2002 med Valentijevo upravo, glasovalo 23 svetnikov, medtem ko je štirinajst predstavnikov opozicije oddalo glas za načelnico svetniške skupine Cittadini per Gorizia Donatello Gironcoli.
Kljub temu da je bila izvolitev predsednika občinskega sveta edina točka na včerajšnjem dnevnem redu, se je seja zavlekla več ur. Opozicija namreč je nastopila proti sklepu, da dnevni red ni dopuščal svetniških vprašanj; po odklonilnem odgovoru večine na to zahtevo pa je opozicija izrazila nesoglasje tudi zaradi Roldove kandidature. Svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch in svetnik Oljke Federico Portelli sta namreč posegla in poudarila, da je bila kandidatura sprejeta na seji načelnikov, ki se je niso mogle udeležiti vse svetniš-
Rinaldo Roldo
BUMBACA
¿É
ke skupine; Gaetano Valenti, ki je zaradi najvišjega števila prejetih glasov opravljal do včeraj funkcijo predsednika občinskega sveta, pa je ocenil, da je bila seja sklicana v upoštevanju pravil. Waltritsch in Portelli sta zahtevala prekinitev seje, po kateri je opozicija predlagala štiri kandidate, in sicer Federica Portellija, Donatello Gironcoli, Erminia Tuzzija in predstavnika stranke UDC Leonarda Zappalaja. Na glasovanju je nazadnje prevladala kandidatura Rinalda Rolda. (Ale)
Padel s sedmih metrov
Padel je s sedmih metrov višine med delom na gradbišču nekdanje veleblagovnice Virgolin v Turjaku. 32-Ietni Isak Bytyci iz Bosne in Hercegovine z rednim bivališčem v Trstu je sedaj v videmski bolnišnici, kamor so ga nemudoma odpeljali s helikopterjem. Mladi zidar je utrpel hude poškodbe, kljub temu pa naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Nesreča se je pripetila okrog 11. ure, prič pa ni bilo. By-tyci je bil odru, na katerem je bila nameščena celo dvojna ograja, ko je stopil na leseni prečnik pa je izgubil ravnotežje in padel čez ograjo na tla. Zdi se, da se je moški pred padcem ujel za cev, sodelavci pa so slišali hrup, ki ga je povzročil padec. Prihiteli so na kraj nesreče in poklicali na pomoč rešilno službo. Poleg zdravniškega osebja so posredovali tudi gasilci in karabinjerji, ki preiskujejo dinamiko nesreče.
Merkujev večer v Gorici
ZSKD obvešča, da zaradi predvidenega slabega vremena bo glasbeni večer Zasul si me z zvezdami - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju nocoj ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici in ne na devinskem gradu. Predprodaja vstopnic poteka na sedežu ZSKD v Trstu (ul. San Francesco 20, tel. 040-635626) in Gorici (korzo Verdi 51, tel. 0481-531495) še danes med 9. in 13.
Dva pogleda na zdravstvo
Župan Gorice in predsednik pokrajine gledata drugače na preureditev goriškega zdravstva. Medtem ko Romoli govori o »igricah«, se Gherghetta strinja z nameni deželnega odbora. »Vedno sem soglašal z uresničitvijo deželnega zdravstvenega podjetja, tu pa gre le za uničenje goriškega podjetja in za njegovo spojitev s tržaškim,« pravi Romoli, Gherghet-ta pa pojasnjuje: »Združitev zdravstvenih podjetij sodi v okvir omejevanja birokracije v zdravstvu. Manj birokracije, več zdravja. Romoli spodbuja lokalistični strah,« je pribil predsednik pokrajine.
Nov odbor stranke UDC
V soboto je bil izvoljen nov občinski odbor stranke UDC; sestavljajo ga Pierai-mondo Cappella, Giovanni Ceravolo, Ermanno Cerchiari, Samantha Degenhardt, Ettore D'Osvaldo, Giuseppe Fin-nacca, Rosario Fuga, Cristiano Gobbi, Alessandro Gregorig, Giuseppe Lome-dico, Giancarlo Marega, Lucia Sambo in Serena Semino.
Uporaba šolskih telovadnic
Goriška pokrajina poziva športna združenja, ki v sezoni 2007-08 nameravajo uporabljati telovadnice pokrajinskih šolskih zavodov, da oddajo prošnjo do 31. julija. Prošnje je treba vložiti na pokrajinskem uradu za šport (korzo Italia 55, tel. 0481-385283); odprt je od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro.
v Italiji
VILEŠ - Prometna nesreča na pokrajinski cesti
Z avtom pod ograjo
Kljub silovitemu trčenju naj bi jo 43-letni voznik iz Romansa poceni odnesel
Včeraj so na goriškem sedežu Videmske univerze, v dvorani centra Stella matutina, podelili prvo specialistično diplomo iz slovenščine kot prvi jezik v Italiji po novi razporeditvi univerzitetnega študija. Nalogo iz prevajanja v slovenščino je zagovarjala študentka fakultete za tuje jezike in književnosti Nika Simoniti, kije študij zaključila z oceno 105. Diplomska naloga je prevod zbornika z naslovom Trst: umetnost in glasba ob meji v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja, ki ga je uredil Aleksander Rojc. Mentorica je profesorica na fakulteti za prevajanje in tolmačenje Tatjana Rojc. Nika Simoniti prihaja iz Nove Gorice in se je po zaključenem triletnem študiju v prevajanju in tolmačenju v Gorici zaposlila kot prevajalka in tolmačica na goriški občini, v slovenskem uradu. Gre za prvi primer zaposlitve tujega državljana v javni upravi.
S prednjim delom avtomobila se je zaril pod varnostno ograjo ob cesti, kljub veliki materialni škodi pa je preživel. Nezgoda se je pripetila v nedeljo okrog 21. ure na pokrajinski cesti št. 3, ki pelje od Romansa v Vileš. 43-letni U.C. iz Romansa je sedel za volanom svojega avtomobila znamke volvo 760, iz razlogov, ki jim karabinjerji iz Gradišča še preučujejo, pa je nenadoma trčil v pločevinasto varnostno ograjo, ki ločuje nadvoz pokrajinske ceste od avtocestnega odseka Vileš - Gorica. Trčenje je bilo silovito, prednji del avtomobila pa se je s silo hitrosti vrinil pod varnostno ograjo, jo dvignil in ostal ujet v pločevinah. Dogodek, ki je bil bolj podoben filmskemu prizoru kot pa resnici, so videli mimoidoči avtomobilisti, ki so takoj poklicali rešilno službo 118. Zaradi škode na avtomobilu je bilo pričakovati, da se je voznik hudo ranil, v resnici pa naj bi njegovo zdravstveno stanje ne bilo zaskrbljujoče. Rešilno vozilo gaje odpeljalo v goriško bolnišnico, na kraju pa so posredovali tudi karabinjerji iz Gradišča, ki še preučujejo dinamiko nesreče. (Ale)
Močno poškodovani prednji del avtomobila
BUMBACA
16
Nedelja, 8. julija 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA-BEOGRAD - Edvard Rusjan
Ob grobu nov doprsni kip
Spomin na letalca povezuje naroda
Veliko število ljudi, med katerimi preko 80 gostov iz Slovenije, se je v nedeljo dopoldne udeležilo svečanosti, ki so jo v Beogradu priredili v čast prvemu slovenskemu letalcu in enemu izmed pionirjev letalstva v Evropi, Goričanu Edvardu Rusjanu.
V soboto je namreč minilo 121 let od rojstva letalca, ki je v Gorici z bratom Jože-tom brez velikih finančnih sredstev med leti 1909 in 1911 načrtoval, zgradil in preizkusil kar nekaj lastnih letal. Pot do temeljitega prodora v nastajajoči svet letalstva mu je prekinila smrtna nesreča med letalskim preizkusom v Beogradu 9. januarja 1911. S častmi, ki so jih deležni le heroji, so beograjske oblasti tedaj priredile mogočen pogreb za Rusjana, Slovenca iz Avstro-ogrske. Pokopali so ga na Aleji srbskih velikanov na osrednjem beograjskem pokopališču. Postavili so mu tudi nagrobno ploščo, za katero so vsa ta leta skrbeli Rusjanovi oboževalci iz vrst srbskih vojaških in civilnih letalcev. Pred nekaj leti se je premaknila tudi Slovenija, tako da so postali obiski v nekdanjo jugoslovansko prestolnico kar pogosti. Tudi slovensko veleposlaništvo v Beogradu po-
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 048140497.
U Kino
Župan Brulc polaga venec k Rusjanovemu grobu
FOTON.G.
sveča grobu vso potrebno pozornost.
Zasluge za povečano zanimanje Slovenije nedvomno nosi Zveza slovenskih častnikov iz Brežic. Lani je poskrbela za postavitev Rusjanovega doprsnega kipa na vojaškem letališču v Cerkljah, ki ga nameravajo sedaj po njem poimenovati. Letos pa so člani zveze poskrbeli, da so že obstoješo nagrobno ploščo na beograjskem pokopališču nadgradili z manjšim spomenikom in Rusjanovim doprsnim kipom. Nedeljske svečanosti v Beogradu se je udeležil novo-goriški župan Mirko Brulc, ki je v imenu občine položil na grob spominski venec. Po krajšem kulturnem programu, ki sta ga oblikovala srbski in slovenski gledališki igralec Aleksandar Gruden in Primož Jere, sta Rusjanu v čast preleteli prizorišče letali. Spregovorili so slovenski veleposlanik Miroslav Luci, podžupan Beograda Zoran Alimpič in predsednik slovenskih častnikov Ernest Ferk ter poudarili, da ne glede na razprtije zadnjih dveh desetletij Slovence in Srbe od nekdaj povezuje resnično prijateljstvo. Goričan Edvard Rusjan je postal eden od nosilcev utrjevanja teh vezi. (vip)
GORICA - Nocoj v okviru likovne razstave Prehajanja
Video doživetja na gradu
Prvič bodo prikazane »Video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost« Anje Medved
Goriški likovnik meditira o sliki in oknu
Nocoj z začetkom ob 20.30 bo na goriškem gardu poseben večer. V okviru likovne razstave Prehajanja, s katero je društvo Prologo dodatno oplemenitilo grajske prostore, bo prikazanih pet video prispevkov na temo umetnosti. Med temi izstopajo »Video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost« no-vogoriške avtorice Anje Medved, ki so nastale v Kinoateljejevi produkciji. V video anketi sedemnajst likovnih umetnikov z obeh strani goriške meje odgovarja na vprašanja o vlogi slikarstva in umetnosti nasploh; o sliki, ki je okno in oknu, ki je slika; o preživetju s slikarstvom ter nacionalni identifikaciji. Avtorica je s kamero beležila misli in obraze umetnikov, njihove poglede, zlasti pa razmišljanja. Poleg le-teh bodo še prikazali video razstavo »Solitudini«, ki jo je izdelalo žensko združenje DARS, dalje DVD on Video, ki je nastal v galeriji Spac v Buttriu, video poklon slikarju Cesareju Mocchi-uttiju in »Risveglio«, video razmišljanje na osnovi Michelstaedterjevih besedil.
temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Frank Ghery - Creatore di sogni«.
CORSO: zaprt.
TRŽIČ
KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«;
Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Ami-ci per la pinne«; 20.15, 22.20 »The messenger«;
Dvorana 5: Niz avtorskih filmov 17.40, 20.00, 22.10 »Follia«.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je sprejema vpise za poletno delavnico, ki bo v prostorih osnovne šole v Doberdobu od 27. do 24. avgusta; informacije do 13. julija na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzio-ne.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub
□ Obvestila
ob 16.30 Luciano Simionato predaval na temo zbirk Coronini Cronberg; informacije na tel. 0481-533485.
ZSKD obvešča, da bo glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju drevi ob 21. uri zaradi slabega vremena v Kulturnem domu v Gorici in ne na Devinskem gradu. Pred-prodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495) še danes med 9. in 13. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU
bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH
bo zaprta za dopust do 16. julija.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 14. julija, ob 10. uri Picko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja).
V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo v nedeljo, 15. julija,
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 048121361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Italia Culot por. Marega iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na pokopališče v Ločniku.
DANES V LOČNIKU: 12.00, Ivaldi Tomasin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče.
DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Elsa Dose vd. Alt (iz bolnišnice sv. Justa v Gorici ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 11.00, Rosina Ama-bile De Cecco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Ennio Mi-niussi iz bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Maria Pahor na pokopališču.
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - GORICA: korzo Verdi, 51 (KBcenter)
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka i
m&irfl®
FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki
veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure
/
ITALIJA
Torek, 10. julija 2007
17
BLIŽNJI VZHOD - Italijanski ministrski predsednik včeraj na uradnem obisku v Izraelu
Prodi: Po šestdesetih letih
•	Vtl v	•	•
je napočil cas miru in sprave
Včeraj se je pogovarjal z izraelskimi voditelji, danes pa se bo s palestinskimi
JERUZALEM - »Po šestdesetih letih ni mogoče več odlašati z vzpostavitvijo miru.« Tako je dejal italijanski ministrski predsednik Romano Prodi na slovesnosti, na kateri ga je včeraj dopoldne sprejel izraelski premier Ehud Ol-mert. Prodi se je včeraj mudil v Izraelu na uradnem obisku v sklopu širše poti, ki ga bo danes popeljala na avtonomna palestinska ozemlja.
Prodi in Olmert sta obravnavala tri glavna vprašanja. Najprej sta se dotaknila stanja v Libanonu, kjer Italija vodi mirovno misijo UNIFIL. Prodi je dejal, da je Italija pripravljena nadaljevati s svojimi prizadevanji za zagotovitev miru na mejnem pasu med Libanonom in Izraelom. Če bodo ZN to zahtevali, bo misija prevzela tudi nove naloge, vključno kar zadeva razorožitev Hezbolaha. Glede izraelsko-palestinskega spora je Prodi potrdil prepričanje, da ga je mogoče trajno razrešiti le z ustanovitvijo palestinske države, ki bi priznala Izraelu pravico do obstoja. Naposled pa sta se predsednika obeh vlad dotaknila tudi iranskega jedrskega vprašanja. Ponovila sta odločenost obeh strani preprečiti Iranu, da bi si pridobil jedrsko orožje.
Na zaključni tiskovni konferenci je Prodi pozval voditelje palestrinskega gibanja Hamas k takojšnji izpustitvi izre-alskega vojaka Gilada Šalita. Sicer je obsodil vse tiste sile, ki ne priznavajo izraelski državi pravice do obstoja, kakor tudi vse tiste, ki zanikajo zgodovinsko resnico holokavsta. »Ne glede na barvo trenutne vlade je Italija blizu judovskemu narodu,« je poudaril Prodi. Olmert se je Italiji zahvalil za mirovna prizadevanja Italije. »Vem, da imamo v Rimu prijatelja,« je dejal.
Prodi se je med svojim včerajšnjim obiskom sestal z voditeljema stranke Likud Benjaminom Netanjahujem in la-buristov Ehudom Barakom. Obiskal je Muzej holokavsta in vas Zderot, ki jo palestinci pogosto napadajo z raketami ka-sam. Zvečer pa se j e sestal z novim državnim poglavarjem Šimonom Peresom.
Kot rečeno, bo Prodi danes nadaljeval svojo pot na avtonomna palestinska ozemlja. Sestal se bo s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abasom in s predsednikom prehodne palestinske vlade Salamom Fajadom, s katerima se bo Olmert predvidoma srečal prihodnji teden. Kot je povedal Prodi, bi Italija želela aktivno prispevati k vzpostavitvi plodnega dialoga mes stra-
Premier Romano Prodi se pogovarja s svojim izraelskim kolegom Ehudom Olmertom
ANSA
PARLAMENT
Previti ob mandat?
RIM - Poslanec stranke For-za Italia in bivši obrambni minister v Berlusconijevi vladi Cesare Previti se bo najbrž moral odpovedati svojemu poslanskemu sedežu. Volilni odbor poslanske zbornice je namreč včeraj z večino glasov sklenil, naj se mu odvzame mandat zaradi »nepričakovanih novih dejstev, ki preprečujejo njegovo izvoljivost«. Previti je bil medtem minulega 23. februarja dokončno obsojen na procesu v zvezi z arbitražo IMI-SIR.
Predlog volilnega odbora je podprlo 16 članov vladne večine, proti pa je bilo 11 predstavnikov opozicije. O zadevi se bo morala dokončno izreči poslanska zbornica na plenarnem zasedanju, za kar pa bo potrebnih najmanj 20 dni. Če bo Previti res moral zapustiti parlament, bo njegovo mesto zasedel Angelo Santori, prvi neizvo-ljeni na listi Forza Italia.
DEMOKRATSKA STRANKA - Bersani ne bo kandidiral za voditelja
Veltroni podpira referendum, a ne bo podpisal zahteve za njegov razpis
RIM - Rimski župan in kandidat za voditelja snujoče se Demokratske stranke Walter Veltroni, sicer predstavnik Levih demokratov, podpira razpis referenduma o volilnem zakonu za parlamentarne volitve, toda osebno ne bo podpisal zadevne zahteve. Tako je povedal sam Veltroni, ko je včeraj na rimskem županstvu sprejel predstavnike referendumskega odbora.
»Sem kandidat za voditelja stranke, ki je pomemben del vladne večine in v kateri obstajajo različna mnenja o tem vprašanju. Tega ne morem ne upoštevati,« je pojasnil svoje stališče. »Vse to pa mi ne preprečuje, da izrazim svojo podporo referendumski pobudi, kar je važnejše od mojega osebnega podpisa. Podpiram ga zato, ker nam bo pomagal preseči absurden volilni zakon, ki nam gaje zapustila prejšnja vlada in ki je privedel do politične nestabilnosti ter do nemožnosti vladanja,« je pristavil. Referendum po njegovih besedah predstavlja veliko spodbudo za parlament, ki bi se moral zadeve lotiti takoj. »Čas odločitev je zdaj,« je poudaril.
Predsednik referendumskega od-
ANSA
bora Giovanni Guzzetta je izrazil zadovoljstvo, da je Veltroni podprl referendumsko pobudo, čeprav je ni osebno podpisal. Ob Veltronijevo stališče pa se je kritično obregnil obrambni minister Arturo Parisi, eden izmed tesnih sodelavcev ministrskega predsednika Romana Prodija in predstavnik Marjetice. Po njegovem mnenju je Veltroniju zmanjkal pogum, da bi se jasno opredelil, kar ni najboljše spričevalo za človeka, ki hoče biti voditelj.
V snujoči se Demokratski stranki je včeraj prišlo do druge pomembne novosti. Minister za gospodarski razvoj Pierlu-
AFERA SISMI - Predsednik Prodi previden
Minister Mastella vztraja pri preiskovalni komisiji
Pollarijeve grožnje so izzvale ogorčene reakcije v vrstah vladne večine. A v njej se vsi ne strinjajo z ustanovitvijo preiskovalne komisije. Proti tej možnosti se je izrekel predstavnik Levih demokratov Luciano Violante, po keterem je zgrešeno ustanavljati takšne komisije za obravnavanje aktualnih političnih zadev. Ministrski predsednik Romano Prodi je previden, kakor tudi voditelj Levih demokratov Piero Fassino. Le-ta je izrazil prepričanje, da je za delovanje vojaških tajnih služb SISMI v letih 2001-2006 »objektivno« odgovorna tedanja vlada Silvia Berlusconija. Sam sicer ni izključil možnosti, da bi zadevo razčistili v preiskovalni komisiji, vendar bi jo po njegovem mnenju morali poprej poglobiti v parlamentarnem odboru za nadziranje tajnih služb COPACO.
Predsednik slednjega Claudio Scalo-ja, sicer predstavnik stranke Forza Italia, je na to načeloma pristal. Ze ta četrtek bo odbor zaslišal sedanjega direktorja SISMI Bruna Branciforteja in rimskega javnega tožilca Pietra Saviottija, ki vodi zadevno preiskavo.
DO 27. JULIJA
Papež
na počitnicah v Cadoreju
BELLUNO - Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel v Lorenzago di Cadore, kjer bo v gorskem okolju preživel svoje počitnice do 27. t. m. »Končno sem v gorah, daleč od mesta in od vseh tistih stvari, ki se tamkaj vsak dan dogajajo. Tu bom lahko študiral in molil, razmišljal in počival,« je dejal časnikarjem, ki so ga pričakali.
Papež bo živel v vili pri gradu Mirabello, v kateri je svoj čas že stanoval njegov predhodnik Janez Pavel II. Kot je sam povedal, se bo v tem času ukvarjal s pisanjem drugega dela svoje knjige o Jezusu, razmišljal pa bo najbrž tudi o novi en-cikliki. Benedikt XVI. v pogovoru s časnikarji ni hotel komentirati mestoma polemičnih odzivov, ki jih je sprožila njegova odločitev o vrnitvi latinske maše. Rekel pa je, da stalno misli na italijanskega misijonarja p. Giancarla Bossija, ki so ga 10. junija ugrabili na Filipinih.
RIM - Vohunjenje vojaških tajnih služb SISMI proti sodnikom, časnikarjem, visokim javnim funkcionarjem in politikom v letih 2001-2006 naj razišče parlamentarna preiskovalna komisija. To zahtevo je včeraj ponovil pravosodni minister Clemente Mastella. Načelnik skupine njegove stranke UDEUR v poslanski zbornici Mauro Fabris pa je včeraj dopoldne vložil zakonski predlog za ustanovitev takšne komisije. Drugi podpisnik je načelnik skupine DC-Nuovo PSI Paolo Cirino Pomicino.
Mastella je svoje stališče ponovil, potem ko se je v minulih dneh oglasil direktor SISMI v letih 2001-2006 Nicolo Pol-lari. Zagrozil je, da če bodo preiskovalno komisijo res ustanovili, potem bo razkril vrsto kočljivih tajnosti iz zadnjih 20 let. Izrecno je omenil pomor otrok in civilnega prebivalstva, do katerega naj bi prišlo v Libanonu pod nadzorom mednarodne mirovne misije UNIFIL, ki jo vodi Italija, reševanje italijanskih talcev na vojnih območjih in ugrabitev muslimanskega ima-ma Abu Omarja leta 2006 v Italij i.
igi Bersani, sicer predstavnik Levih demokratov, se je namreč uradno opovedal kandidaturi na primarnih volitvah za voditelja stranke. V odprtem pismu, ki ga je naslovil svojim podpornikom, je pojasnil, da bi njegova kandidatura v sedanjih razmerah ustvarjala zmedo. Pristavil je, da bo 14. oktobra podprl Veltronija.
Bersanijevo odločitev je pozdravil tajnik Levih demokratov Piero Fassino. »V sedanjem političnem trenutku vsi čutimo potrebo, da se državljanom predstav-lkamo enotno. Zato cenim duh enotnosti, ki te je privedel do odločitve, da pod-preš kandidaturo Walterja Veltronija,« je Fassino neposredno sporočil Bersaniju.
Ze omenjeni minister Parisi pa je obžaloval Bersanijevo odločitev, češ da bi se primarne volitve ne smele zreducirati na plebiscit. Tudi minister za izvajanje programa in predstavnik Marjetice Giulio Santagata je izrazil zaskrbljenost. »Upam, da se bo našel človek, ki bo izzval Veltronija,« je dejal. Mnogi mislijo, da bi to lahko bil Enrico Letta, podtajnik pri predsedstvu vlade, sicer pristaš Marjetice.
Evropska centralna banka
9. julija 2007
evro
valute			povprečni tečaj 9.07 6.07	
	ameriški dolar		1,3621	1,3596
japonski jen			168,13	167,57
	kitajski juan		10,3540	10,3343
ruski rubel			34,9760	34,9940
	danska krona		7,4404	7,4414
britanski funt			0,67630	0,67635
	švedska krona		9,1677	9,1585
norveška krona			7,9130	7,9125
	češka krona		28,675	28,624
švicarski frank			1,6582	1,6589
	estonska krona		15,6466	15,6466
madžarski forint			245,70	246,33
	poljski zlot		3,7522	3,7660
kanadski dolar			1,4264	1,4303
	avstralski dolar		1,5832	1,5875
bolgarski lev			1,9558	1,9558
	romunski lej		3,1250	3,1188
slovaška krona			33,382	33,521
	litovski litas		3,4528	3,4528
latvijski lats			0,6977	0,6980
	malteška lira		0,4293	0,4293
islandska krona			82,75	83,25
	turška lira		1,7507	1,7607
hrvaška kuna			7,2930	7,2980
Zadružna Kraška banka 9. julija 2007				
	valute		evro	
			nakup	prodaja
	ameriški dolar		1,38274	1,35435
britanski funt			0,6854	0,66968
	švicarski frank		1,68628	1,64520
japonski jen			174,363	163,7989
	švedska krona		9,4049	8,9550
avstralski dolar			1,6332	1,5643
	kanadski dolar		1,4676	1,41177
danska krona			7,5930	7,30696
	norveška krona		8,09113	7,72886
madžarski florint			295,596	231,5502
	češka krona		32,9176	25,761
slovaška krona			38,5491	30,1689
	hrvaška kuna		7,81615	6,96959
				
	^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA			
				
Banca di Cividale 9. julija 2007				
	valute		evro	
			nakup	prodaja
	ameriški dolar		1,3821	1,3481
britanski funt			0,6875	0,6705
	danska krona		7,553	7,367
kanadski dolar			1,4471	1,4114
	japonski jen		170,85	166,65
švicarski frank			1,6847	1,6432
	norveška krona		8,036	7,838
švedska krona			9,307	9,078
	avstralski dolar		1,6103	1,5706
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1			
	1 - 1			
				
Milanski borzni trg 9. julija 2007				
Indeks MIB 30: +0,72				
delnica			cena €	var. %
	ALITALIA		0,798	+0,52
ALLEANZA			9,705	+0,36
	ATLANTIA		25,59	+1,23
BANCA ITALESE			16,96	-0,41
	BANCO POPOLARE		20,41	-0,10
BPMS			5,095	+0,81
	BPM		11,6	+1,35
CAPITALIA			7,445	+0,40
	ENEL		7,925	-0,05
ENI			28,33	+2,16
	FIAT		23,88	+2,14
FINMECCANICA			22,82	+0,93
	GENERALI		30	+0,33
IFIL			8,47	+1,03
	INTESA LOTTOMATICA		5,455 30,2	+0,00 -1,15
LUXOTTICA MEDIASET			28,79 7,68	+1,52 +0,66
	MEDIOBANCA		16,65	-0,66
MEDIOLANUM			6,16	+0,65
	PARMALAT		2,985	+1,08
PIRELLI			0,9075	+0,89
	SAIPEM		27,68	+1,95
SNAM			4,35	-0,57
	STMICROELEC		14,5	+0,49
TELECOM ITA			2,07	+0,73
	TENARIS		18,88	+0,97
TERNA			2,5525	+0,06
	UBI BANCA		19,17	+0,31
UNICREDITO			6,69	+0,00
	Podružnica Trst	^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana		
1 8 Torek, 10. julija 2007
SVET
/
BALKAN - Zadnja turneja Haaške tožilke pred iztekom mandata
Del Pontejeva se poslavlja, v Srebrenici pa je ne marajo
Zaenkrat je v Črni gori iztržila zagotovilo o sodelovanju s sodiščem - Nič o Karadžiču
PODGORICA - Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je svojo zadnjo turnejo po Balkanu v ponedeljek začela v Podgorici, kjer je tamkajšnje oblasti pozvala k okrepitvi sodelovanja Črne gore s haaškim sodiščem. Med petdnevno turnejo se bo o sodelovanju s Haagom švicarska tožilka pogovarjala še z visokimi predstavniki v BiH in na Hrvaškem. Udeležila se bo tudi spominske slovesnosti v Potočarih ob 12. obletnici pokola v Srebrenici, kar je že vznejevoljilo več združenj mater in žena žrtev pokola v Srebrenici.
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je po srečanju s črnogorskim predsednikom Filipom Vujano-vičem v Podgorici menila, da je črnogorsko sodelovanje s sodiščem potrebno izboljšati predvsem zaradi dejstva, da se je nedavno prijeti srbski general Vlastimir Djordjevič dlje časa skrival v Črni gori in to pod priimkom Karadžič. »To je nedopustno,« je pristavila, medtem ko je Vujanovič poudaril, da je Podgorica odločena za polno sodelovanje s Haagom, in izrazil pripravljenost države sprejeti konkretne ukrepe za učinkovitost tega sodelovanja.
»S prihodnjim sodelovanjem želimo omogočiti preiskavo vseh Karadžičev v Črni gori in videli bomo, ali bomo tokrat prijeli tistega pravega,« je dejala Del Pontejeva, ki je obenem nikalno odgovorila na vprašanje, ali držijo informacije, da se haaški ubežnik Radovan Karadžič skriva v samostanih srbske pravoslavne cerkve v Črni gori. »Nimam podatkov, kje je. To sem nedavno ponovila v Varnostnem svetu Združenih narodov in od takrat se situacija ni spremenila,« je dodala.
Vnovič je še izpostavila, da je glavna haaška obtoženca, nekdanjega političnega vodjo bosanskih Srbov Karadžiča in nekdanjega vojaškega poveljnika Ratka Mladiča, potrebno aretirati. Glavni ubežniki, ki si jih sodišče prizadeva spraviti na Nizozemsko, so štirje; poleg Mladiča in Karadžiča sta to še bosanski Srb Stojan Župljanin in vodja hrvaških Srbov Goran Hadžič.
Kot je dejal Vujanovič, je Del Ponteje-va pripravljena sodelovati s črnogorsko državno tožilko Vesno Medenico glede izmenjave podatkov o možnih vojnih zločinih na ozemlju Črne gore in v taborišču Morinj.
Črnogorsko tožilstvo je od sodišča v Podgorici zahtevalo preiskavo proti šesterici osumljenih za vojne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki v zbirnem centru Morinj med letoma 1991 in 1992, ka-
Haaška tožilka Carla Del Ponte
ANSA
mor se je zateklo 350 ljudi, v glavnem z du-brovniškega območja.
60-letna haaška tožilka se bo med tokratno balkansko turnejo o sodelovanju s Haagom pogovarjala tudi z visokimi predstavniki na Hrvaškem in v BiH, kjer se bo udeležila spominske slovesnosti v Potočarih ob 12.
obletnici pokola v Srebrenici. To pa je vznejevoljilo več združenj mater in žena žrtev pokola v Srebrenici, ki je že izrazilo nestrin-janje z njeno napovedano udeležbo.»Na njenem mestu po tolikih lažnih obljubah in večletnih poigravanjih s čustvi preživelih ne bi prišla v Potočare,« je dejala Hatidža Meh-medovič iz združenja Mater Srebrenice. Naj ne pričakuje, da jo bomo dočakale odprtih rok, saj je nezaupanje in razočaranje družin ubitih prebivalcev Srebrenice v njeno delo večje kot kdajkoli, pa je dejala vodja združenja Mater enklave Srebrenica in Žepa Munira Subašič.
Del Pontejeva se bo v sredo v okviru turneje udeležila spominske slovesnosti v Potočarih ob 12.obletnici pokola v Srebrenici, v katerem so po zasedbi tega varovanega območja ZN srbske sile pod poveljstvom Mladiča in Radislava Krstiča julija 1995 ubile več kot 8000 bošnjaških moških in fantov.Na slovesnosti, med katero bodo pokopali trupla 465 identificiranih žrtev pokola, bosta govorila predsedujoči predsedstvu BiH Nebojša Radmanovič in župan Srebrenice Abdurah-man Malkič.V spominskem centru je sicer pokopanih že kakih 2500 žrtev. (STA)
ZDRUŽENI NARODI - V ponedeljek
O statusu Kosova še nobene odločitve
NEW YORK - Varnostni svet ZN je v ponedeljek obravnaval poročilo o položaju na Kosovu, ki opozarja, da se bodo razmere poslabšale, če se bo še zavlačevalo z reševanjem vprašanja njegovega statusa. Kot je napovedal ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khalilzad, naj bi VS ZN v desetih dneh odločil o obnovitvi pogajanj o politični prihodnosti Kosova, saj bi nedelovanje tam še poslabšalo razmere. Ruski zunanji minister pa je opozoril, da nobena resolucija ZN o Kosovu brez privolitve Srbije ne bo sprejeta. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v poročilu o položaju na Kosovu opozoril, da se bodo razmere poslabšale, če se bo še naprej zavlačevalo z reševanjem vprašanja statusa za zdaj še vedno srbske pokrajine. Kot še ugotavlja Ban, je bil na Kosovu dosežen napredek glede ustanavljanja in utrjevanja ustanov začasne samouprave, vendar bo ves napredek padel v vodo, če ne bo odločitve o prihodnjem statusu. Zaradi tega Ban meni, da mora biti določitev statusa Kosova prioriteta za VS ZN in mednarodno skupnost.
Vendar ponedeljkova razprava ni pri-
nesla odločitve in je znova potrdila razdeljenost tega telesa ZN. Kot je dejal ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khalilzad, naj bi VS ZN po pričakovanjih v desetih dneh odločil o obnovitvi pogajanj o politični prihodnosti Kosova, saj bi nedelovanje tam še poslabšalo razmere.
Po besedah Khalilzada, bi Washington podprl spremenjeni osnutek resolucije, ki poziva k štirimesečnem obdobju za morebitne nove pogovore med kosovskimi Albanci in Srbi.Po njegovih besedah so ZDA »zadovoljne« s podaljšanim obdobjem pogovorov, kar je popuščanje Rusiji, ki je zahtevala nadaljevanje pogajanj. Ob tem pa je Khalizad Moskvo pozval, naj o tem zavzame stališče. »Prišel je čas, da Rusija naredi korak v pravi smeri,« je dejal.
Ni pa tako kot ameriški optimističen kitajski veleposlanik Wang. Po njegovih besedah VS ZN ostaja razdeljen in te delitve segajo vse do Beograda in Prištine. »Potrebujemo več časa, da bi premostili razlike, med članicami VS ZN, kakor tudi na Balkanu,« je novinarjem dejal Wang. (STA)
Štirje obtoženi zaradi spodletelih atentatov v Londonu leta 2005
LONDON - Sodelovanja v neuspelem poskusu bombnih napadov na javni transportni sistem v Londonu leta 2005 je bil danes obtožen še četrti človek, 28-letni Hussain Osman. Pred tem je britansko sodišče za krive sodelovanja v teh napadih že spoznalo tri obtožence. Osmana obtožnica bremeni načrtovanja umora. Po navedbah tožilstva je Osman poskušal pripraviti bombo na podzemni železnici zahodno od Londona. Po neuspelem napadu je Osman pobegnil v Rim, kjer so ga oblasti aretirale 29. julija 2005, londonskim oblastem pa so ga predale septembra 2005. Spodleteli napad na avtobus in londonsko podzemno železnico 21. julija 2005 je sledil le 14 dni po samomorilskem napadu, katerega tarča je bil prav tako javni transportni sistem. V njem je umrlo 52 ljudi.
Ciper za oživitev pogovorov s Turki
NIKOZIJA - Ciprski predsednik Ta-sos Papadopulos je predlagal srečanje s ciprskimi Turki, na katerem naj bi skušali oživeti zastale pogovore pod pokroviteljstvom Združenih narodov o združitvi Cipra.Papadopulos je tako voditelju ciprskih Turkov Mehmetu Aliju Talatu preko ZN že poslal pismo, v katerem se je zavzel za dvostransko srečanje za zaprtimi vrati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Do tega koraka vodje ciprskih Grkov prihaja leto dni zatem, ko sta se Papadopulos in Talat zavezala k pogovorom o združitvi obeh delov Cipra, pri tem pa naj bi se osredotočila na tehnične in politične vsebine. Njun dogovor so takrat pozdravili tudi ZN, še piše AFP.
Albanija še vedno brez predsednika
TIRANA - Albanskemu parlamentu v nedeljo tudi v tretjem poskusu ni uspelo izvoliti novega predsednika države.Če poslancem predsednika ne bo uspelo izvoliti do 24.julija, ko poteče mandat sedanjemu predsedniku Alfredu Moisiuju, bodo morali v Albaniji razpisati predčasne splošne vo-litve.Kandidat vladajoče Demokratske stranke Bamir Topi je na nedeljskih volitvah prejel 75 glasov, medtem ko je njegov protikandidat Fatos Nano, nekdanji premier in vodja opozicijske Socialistične stranke, prejel le tri.Za zmago je bilo potrebnih 84 glasov od 140 poslancev. Volitve je zaznamoval bojkot opozicije, ki je tako izrazila protest, saj demokrati niso upoštevali soglasne odločitve vladajoče koalicije in opozicije, da bi na volitvah podprli generala Ariana Zaimija.
LETALSTVO - Boeing je na letališče v Seattlu privabil 15.000 ljudi
Slovesno predstavili »dreamliner« 787
Okolju prijazno letalo, zgrajeno iz ogljikovih vlaken, udobnejše za potnike, bolj tiho in z manjšo porabo goriva, bo prvič v prometu maja prihodnje leto
SEATTLE - Ameriški proizvajalec letal podjetje Boeing je v nedeljo svečano predstavil svetovni javnosti prvo novo potniško letalo 787 »dreamliner«, ki so ga sestavili v tovarni blizu Seattlea v zvezni državi Washington.Predstavitev letala si je na kraju samem ogledalo 15.000 ljudi, prireditev pa si je bilo mogoče ogledati tudi na internetu in satelitski televiziji v devetih jezikih v 45 državah sveta.
Od konkurenčnega Airbusa je celo prišlo pismo s čestitkami za uspeh. Boeing si je doslej nabral že 677 naročil za letala 787, ki stanejo po 162 milijonov dolarjev, prvi pa naj bi šel v promet maja prihodnje leto, in sicer pri japonskem prevozniku All Nippon Airways.Boeing obljublja, da bodo nova letala 787 bolj varčna in udobna za potnike, prav tako pa bo cenejše njihovo vzdrževanje.Zgrajena so iz posebnega materiala na bazi ogljikovih vlaken, kije bolj odporen na korozijo kot aluminij in celo lažji.
Slovesno odkritje prvega sestavljenega potniškega letala 787 je vodil upokojeni voditelj televizije NBC Tom Bro-
kaw, poleg rdeče preproge, pa je bilo veliko glasbe in stevardes letalskih družb, ki so letala že naročile.Evropski Airbus bo svoj podoben model srednje velikega potniškega letala za daljše proge A 350 XWB začel proizvajati šele leta 2015, do takrat pa ima Boeing zagotovljeno delo s svojim 787. Generalni direktor Airbusa Louis Gallois je kolegu pri Boeingu Jamesu McNerneyju poslal pismo s čestitkami, v katerem pravi, da gre za velik dan v zgodovini letalstva.
Slovesnosti za dobavitelje in naročnike so potekale po različnih delih sveta, za delavce in upokojence pa je podjetje najelo stadion ekipe Seattle Seahawks.Le-talo 787 je prvi povsem novi model od leta 1995, ko je podjetje Boeing dalo v promet model 777. Končno sestavljanje prvega modela 787, ki so ga predstavili v nedeljo, se je začelo maja, ko so iz različnih delov sveta prispeli sestavni deli.Predstav-ljeno letalo je prvo od devetih, ki bodo služila kot testna letala, prvič pa naj bi letalo poletelo med avgustom in septembrom. (STA)
Posnetek novega letala, ki ga je posredovala družba Boeing
ANSA
w
Torek, 10. julija 2007 1 9
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
U20 i UROKIH CHAMPIONSHIP LKCff SISHJl SLOVENIA
B ISJUIZOQJ
KOŠARKA - Na Evropskem prvenstvu U20 v Gorici in Novi Gorici
»Talent scouta« NBA o favoritih in kakovosti
Vse manjša razlika med evropskimi in ameriškimi košarkarji - Spremlja ju Mario Gerjevič
V nedeljo popoldne smo po tekmi Turčija-Rusija in pred začetkom srečanja Georgija-Bolgarija imeli srečo, da smo se pogovorili z dvema »talent scou-toma« (lovca na talente) iz NBA lige. V spremstvu trenerja Maria Gerjeviča smo postavili nekaj vprašanj Nedeljku (Mišo) Ostačevicu, enem izmed 7 glavnih »scoutov« NBA moštva Indiana Pacers, in njegovemu sodelavcu Aleksandru Pajovic, kije odgovoren za Evropo, vedno za moštvo Indiana Pacers.
Torej Mišo in Aleksandar, najbrž nista prvič na tovrstnih prvenstvih?
»Sploh ne, že vrsto let hodiva na tovrstne manifestacije.«
Kakšna se vam zdi organizacija v primerjavi z NBA ligo, ali recimo z NCAA ligo, ki jo sestavljajo sovrstniki evropskih igralcev?
»Organizacija je na dobrem nivoju. Vse teče, kot mora. Prava primerjava pa ni mogoča, ker je v Ameriki drugačen tip mišljenja in ni takih turnirjev. Lahko pa rečem, da je v Evropi je več osebnih stikov, medtem ko je na drugi strani Luže vse tako pripravljeno, da nikogar ni treba spraševati za kakršnokoli informacijo.«
Kakšen je nivo evropskih igralcev v primerjavi s sovrstniki iz ZDA?
»Tudi tukaj je težko primerjati. V Ameriki nimamo takih prvenstev in ne smemo pozabiti, da gre tukaj za reprezentance, v katerih igrajo najboljši igralci iz vseh evropskih držav. Rekel bi, da so evropski igralci tehnično in taktično zelo dobro podkovani. Fizično pa so Američani še vedno boljši, čeprav Evropejci ne zaostajajo veliko. Nekoč je bila razlika bolj očitna.«
Katere igralce ste prišli pogledat oziroma kateri so vas doslej presenetili?
»Zal o tem ne smeva govoriti.«
Dve besedi o Italiji in Sloveniji?
»Italije še nisva videla, Slovenija pa je zelo dobra ekipa.«
Kdo pa je po vašem favoriti za končni naslov?
»Slovenija, Srbija, Rusija, Španija in Izrael, čeprav zadnjih dveh še nisva še videla igrati. Paziti pa bo treba tudi na Turke.« (L.B.)
Bodo danes v Novi Gorici italijanski centri kos hrvaškim orjakom?
BUMBACA
KOMENTAR - Po prvem delu košarkarskega EP do 20 let
Slovenska peterka z zlato trojico »play-branilec-center«
V treh dneh smo si ogledali kar nekaj zanimivih tekem na košarkarskem EP do 20 let. Poglejmo bolj podrobno najboljše ekipe in njihove zvednike.
Rusija: nima težkega centra, toda prav vsi natančno merijo na koš, tako za tri točke, kot tudi s prodori in z metom iz srednje razdalje. Zelo so borbeni, dobro igrajo v obrambi in vsi veliko skačejo. Zvezda: Alexey Shved, branilec, 1,95 m, letnik '88 (december '88...)
Slovenija: ima zlato trojico play-branilec-center, ki je druge ekipe nimajo. Igrajo dobro košarko in so že pokazali, kaj zmorejo proti težkima tekmecema, kot sta Srbija in Francija. Zvezde: Jan Močnik, play, 1.76 m, letnik '87, ki trenutno vodi na lestvici asistenc in je verjetno najhitrejši igralec na prvenstvu; Jaka Klobučar, branilec, 1,94 m, letnik '87; Gašper Vidmar, center, 2,08m, letnik '87, 4. na lestvici skokov.
Srbija: podobno kot pri Rusiji so vsi dobri strelci in popolni na vseh položajih. Uvodni poraz proti Sloveniji je bil najbrž sad podcenjevanja. Čakamo še na Tepica, igralca Partizana, ki še ni veliko pokazal. Zvezda: kot smo že pisali Srbi, razpolagajo z neštetimi talenti, a najbolj nas je presenetil Miloš Teo-dosic, play, 1,96 m, letnik '87, 2. na lestvici asistenc (med drugim igra kljub poškodbi).
Italija: doslej je imela prelahko pot in še ni pokazala pravega lica. Po našem mnenju ni na ravni Srbije, Slovenije in Rusije. V obrambi igra zelo dobro, tudi s presingom po celem igrišču, v napadu pa je zelo nekon-stantna. Cuccarolo ima res 2,17 m, a je veliko prelahek in ni na ravni drugih centrov. Zvezde: Da Tome, krilo, 2,02 m, letnik '87 in Daniel Lorenzo Hackett, play-branilec, 1,99 m, letnik '87.
Francija: dobra ekipa, ki se je odlično upirala Sloveniji in Srbiji. Tu-
di tukaj zna več igralcev zadeti.Obram-ba ni solidna in tudi njihov trener nas ni prepričal. Zvezde: Aldo Curti, play, 1,80 m, letnik '87; Nando De Colo, bek, 1,95 m letnik '87; Ibrahima Koma, center, 2,05m, letnik' 87.
Turčija: Turki igrajo zelo »fizično« košarko, saj razpolagajo z zelo mišičastmi igralci. Niso nas povsem prepričali s svojim načinom igre, ki večkrat pripelje do neizdelanih metov, a v določenih trenutkih so res neustavljivi.
Zgoraj navedene ekipe so gotovo najmočnejše raprezentance. Videli smo tudi Grke, ki se na žalost niso uvrstili v četrt finale, kar je škoda, saj je lepo gledati njihovega playmakerja Verginisa. Madžarska, Bolgarija, Makedonija in Latvija so res za razred slabše. Tudi Litva ni na ravni ostalih, čeprav se je z zobmi prebila do četrtfi-nala. Hrvati so tudi slabi, a zanimiv je center Ante Tomic, 2,16 m, letnik '87.
Luka Bresciani
SPORED
Danes Slovenija proti Litvi, Italija pa proti Hrvaški
Spored 2. dela EP:
Danes: NOVA GORICA, OŠ M. Štrukelj: 15.30 Gruzija - Izrael; 16.15 Turčija - Srbija, 18.00 Litva -Slovenija, 21.00 Italija - Hrvaška. GORICA, Palabigot: 13.15 Grčija -Makedonija, 14.00 Madžarska - Latvija, 18.45 - Rusija - Francija, 20.15 - Bolgarija - Španija.
Jutri: NOVA GORICA, OŠ M. Štrukelj: 13.00 Srbija - Rusija; 18.00 Slovenija - Turčija, 20.00 Hrvaška -Bolgarija. GORICA, Palabigot: 16.30 Francija - Litva, 18.45 Španija - Gruzija, 21.00 Izrael - Italija.
Četrtek: NOVA GORICA, OŠ M. Štrukelj: 13.00 Turčija -Francija, 15.15 Litva - Srbija, 20.00 Rusija - Slovenija, 21.00 - Italija - Španija. GORICA, Palabigot: 14.00 Makedonija - Madžarska, 16.15 - Latvija - Grčija, 17.30 Gruzija - Hrvaška, 18.45 Bolgarija - Izrael.
Polfinale v soboto, finale v nedeljo.
£Primorski
~	dnevnik
Tour: etapa Steegmansu
GENT - Belgijec Gert Steegmans je zmagovalec včerajšnje druge etape 94. kolesarske dirke Po Franciji. Po 168,5 kilometra dolgi etapi od Dunkerqua do Genta je koselar Quickstepa ugnal rojaka in klubskega sotekmovalca Toma Boonena, tretji pa je bil Italijan Filip-po Pozzato (Liquigas). Rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku je obdržal Švicar Fabian Cancellara, ki je tokrat tik pred ciljem vpleten v skupinski padec. Slovenski kolesar Tadej Valjavec je v drugi etapi zasedel 125.mesto, skupno pa je 80. Danes kolesarje čaka najdaljša etapa na letošnjem Touru, kar 236,5 kilometra dolga pot med belgijskim Waregemom in francoskim Compiegnejem.
Nogometna Copa America: znani polfinalisti
CARACAS - Nogometni reprezentanci Argentine in Mehike sta dopolnili seznam polfinalistov na južnoameriškem prvenstvu v Venezueli. Ar-gentinci so v četrtfinalu v nedeljo visoko s 4:0 (0:0) odpravili Peru, Mehika pa je bila še učinkovitejša, saj je kar s 6:0 (3:0) premagala Paragvaj. Polfi-nalni tekmi bosta na sporedu danes in jutri, za vstop v finale pa se bodo pomerili Urugvaj in Brazilija ter Mehika in Argentina.
Vratar De Sanctis k Sevilli s pomočjo 17. člena FIFE
Udinesejev 30-letni vratar Morgan De Sanctis je izkoristil 17. člen pravilnika FIFA in tako prekinil pogodbo z vi-demskim klubom (zapadla bi leta 2010). V prihodnji sezoni bo De San-ctis igral za špansko Sevillo. V Vidmu bo tako najbrž dobil priložnost slovenski vratar Samir Handanovič. Udi-nesejevi igralci so se zbrali v nedeljo, včeraj pa so opravili prve teste.
Milanese k Triestini?
Branilec Pivotto v prihodnji sezoni ne bo igral v Trstu. Seli se k Ravenni. Vezni igralec Cossu pa odhaja k ekipi Pa-ganese. Danes naj bi vedeli, če bo dres Triestine oblekel Mauro Milanese.
Steffe odhaja
Furio Steffe v prihodnji sezoni ne bo treniral tržaškega Acegasa v B2 ligi. Tržaški klub ne bo vodil niti Alessan-dro Guidi. Ime novega trenerja je še »top secret«. Iz Trsta odhaja tudi košarkar Tagliabue, ki se seli v A2 ligo.
Navijaški izgredi v Litvi
VILNIUS - Tekmo nogometnega pokala Intertoto med litovsko Vetro iz Vil-niusa in varšavsko Legio so zaznamovali navijaški izgredi, zaradi katerih so nogometaši odigrali le en polčas. Domače moštvo je vodilo z 2:0, ko je ob polčasu na igrišče vdrlo več sto poljskih navijačev.
Schuster uradno trener Reala
MADRID - Po številnih zapletih je nemški trener Bernd Schuster vendarle postal prvi strokovni mož Reala, s katerim je podpisal triletno pogodbo.
Basso nima miru
RIM - Kolesar Ivan Basso tudi v času, ko prestaja dveletno prepoved nastopanja zaradi uživanja prepovedanih sredstev, nima miru pred protido-pinškimi preiskavami. Inšpektorji mednarodne kolesarske zveze (UCI) so pred dnevi preiskali njegovo stanovanje v Milanu. Zanimivo je, da 29-letnega tekmovalca takrat ni bilo doma, saj je treniral.
Jadranje: FJK pri Kalabriji 7.
Posadka naše dežele se je na včerajšnji etapi jadralnega »Gira« uvrstila na 7. mesto. Na skupni lestvici so Andrej Gregorič in tovariši 5.
20
Torek, 10. julija 2007
ŠPORT
/
ROLKANJE - Druga preizkušnja svetovnega pokala v Franciji
Po francoski Cortini Mateja še vedno vodi v skupni uvrstitvi
Na krožni progi Mateja 5., Ana Košuta 14. - David Bogatec pričakovano na sredini lestvice
Po drugi preizkušnji svetovnega pokala v rolkanju na skupni lestvici še vedno vodi Mladinina rolkarica Mateja Bogatec. Članica italijanske reprezentance je v kraju Villard de Lans (francoska Cortina) v Franciji spet dokazala, da je v dobri formi. Krožna proga, ki je vključevala 1 km dolg vzpon in 1,5 km spusta in ravninske proge, je bila že na začetku zelo selektivna.
Članice so tekmovale na 14 km dolgi progi, torej so opravile štiri kroge in pol (cilj je bil na koncu vzpona). Mateja se je z ostalimi sedmimi tekmovalkami od glavnine odcepila že po prvem krogu, v tretjem jih je ostalo šest. »Na ravninskem delu sem skušala vsakič nadoknaditi tisto, kar sem izgubila na vzponu. Zadnji vzpon sva se z mladinko Lazarevo (Rusija) odcepili za kakih 30 metrov od prvih štirih tekmovalk,« je orisala Mateja, ki je z Rusinjo nadaljevala boj vse do konca. V zaključnem odločilnem šprintu pred ciljem pa je prevladala kriška rolkarica, ki je bila na koncu absolutno peta. Prvo mesto je osvojila Švedinja Maria Magnusson, ki je bila prva že v šprintu, drugo mesto je pripadalo Italijanki Anni Rosa, tretje pa Rusinji Kisluhini. Ana Košuta je kljub slabemu počutju zaključila tekmo in bila na koncu 14.
David Bogatec je bil na 19,5 km dolgi progi 34. Prvo mesto je zasedel Italijan Alfio di Gregorio, drugi je bil Gluškov, tretji pa Fedulo (oba Rusija). Na skupni lestvici svetovnega pokala je David Bogatec med prvimi desetimi.
Naslednji konec tedna čaka rolkarje že tretja preizkušnja svetovnega pokala v Leipzigu.
Ana Košuta, Mateja in David Bogatec so minuli konec tedna tekmovali na drugi preizkušnji svetovnega pokala v kraju Villard de Lans v Franciji
KROMA
JADRANJE
T. Rodda na EP v Atenah
Poljšak prvi v Sesljanskem zalivu
V soboto in nedeljo je bil v Sesljanskem zalivu že 22. memorial Alex Moccia v organizaciji Pietas Julie. Tradicionalnega memoriala se je letos udeležilo 110 mladih jadralcev (število sicer je v zadnjih letih dokaj upadlo). V kategoriji kadetov se je med sabo pomerilo 57 mladih jadralcev. V dveh dneh so Čupini in Sirenini optimisti izvedli 7 regat. Najboljši je bil desetletni Dan Poljšak z dvema prvima mestoma in enim petim mestom. Med Čupinimi optimisti je bila Chantal Zeriali 4. in druga med dekleti, Haron Zeriali pa je bil 50.. Pri juniorjh (letniki 92-95) je bil najboljši Agostino Rodda (Čupa), ki je bil 4., nato so mu sledili: Mati-a Ugrin 9. (Sirena), Maja Bogatec 12., Ingrid Peric 20., Mirko Juretič 29. (vsi Čupa), Eric Gregori 35. (Sirena), Thomas Gruden 36. (Čupa), Daniel Gruden 41. (Sirena), Erazem Jurko-vič 50. (Čupa).
Na evropskem prvenstvu v Atenah je danes začel svoje nastope Tito Rodda, ki si je nastop zagotovil v Cagliariju na drugi selekcijski regati. 11 -letna Chantal Zeriali pa je bila poklicana na štiridnevne priprave z državno selekcijo v Cervio.
TENIS - Mladinsko deželno prvenstvo v organizaciji Gaje
Gajevka Carlotta Orlando deželna prvakinja v kategoriji U14
TAKO V NEDELJO
V	nedeljo so se na Gajinih teniških igriščih na Padričah z odločilnimi srečanji in zaključnim nagrajevanjem sklenili turnirji, ki so veljali za deželno prvenstvo v mladinskih kategorijah do 14. in 16. leta starosti.
Kot je v svojem pozdravnem govoru udeležencem na turnirjih, gostom in predstavnikom deželne teniške zveze poudaril predsednik Gaje Stani Kalc, tekmovalcev zares ni bilo veliko - v štirih skupinah je tekmovalo vsega 46 deklet in fantov - toda predvsem zadnja srečanja so nudila še kar številnim prisotnim zrelo igro in tehnično dobro raven tekmovalcev in tekmovalk. Vsi nastopajoči brez izjeme so se izkazali po športnem nastopu in izraziti tekmovalnosti. Če bodo nadaljevali v takem stilu, us pehi ne bodo izo sta li.
Organizatorji Gaje so potihoma upali, da bodo lahko na domačih igriščih okronali svojo igralko Carlotto Orlando za deželno prvakinjo v kategoriji deklet do 14. leta. Carlotta ni odpovedala in je kljub napetosti, ki jo je izdala na začet ku sre čanja pro ti Ka ti -i Mattellicchio iz Čedada, zmagala v finalnem srečanju z dvojnim 6:3.
V	ostalih kategorijah so končni zmagovalci bili: med fanti do 14. leta Alber to De Meo iz ASD Libera iz Vidma,
do 16. leta Alberto Borghetti iz TC Tri-estino, med dekleti do 16. leta pa Federica Colmari iz AT Zaccarelli iz Gorice. Vsi finalisti bodo v prvem tednu meseca septembra nastopili na državnem prvenstvu.
13-letna Carlotta
Orlando je hči
nekdanjega
znanega
Interjevega
nogometaša
Angela Orlanda
KROMA
kale. V posameznih kategorijah so zmagali Alex Venuti (under 8) iz Polispor-tive S. Marco iz Ribiškega naselja, Rok Bogataj iz Idrije (under 10 dečki) in gajevka Petra Corbo (under 10 deklice).
Turnir under S in under 10 NapVedeC!V^aon^ l02"'!?®
Gajini teniški delavci so pred deželnimi prvenstvi organizirali tudi turnir za najmlajše. Tako je na zmanjšanih igriščih pomerilo svoje moči in spretnost okrog dvajset otrok, ki so bili porazdeljeni v mešano skupino do 8. leta starosti in v skupini deklic ter dečkov do 10. leta. Med malimi tekmovalci so se organizatorji predvsem veselili gostov iz Kopra in še posebej iz Idrije, ki so se po letu premora z veseljem odzvali vabilu za sodelovanje. Med ostalimi, ki so bili večinoma pripadniki klubov s Tržaškega, so bili tudi domači igralci: Matej Kalc in Rocktaeschel Leonardo v skupini do 8. leta, Loris Strain Loris, Gianmarco Mrsič in Lorenzo Rocktaeschel v skupini dečkov do 10. leta, ter Petra Corbo in Milena Starace med deklicami do 10. leta.
Po številnih odigranih srečanjih so bili na koncu nagrajeni s priložnostnimi darili, najboljši pa so dobili tudi po-
V nedeljo se je z odločilnimi srečanji za napredovanje zaključila tudi letošnja izvedba deželnega prvenstva D3-lige. Na igriščih je bila tudi Gajina ekipa, ki je na Padričah gostila TC Por-petto. V srečanjih posameznikov sta si zagotovila zmago gajevca Ilvio Vidovich in Massimiliano Borsetti, medtem ko je svoje srečanje izgubil Riccardo Canno-ne, ki se je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe vrnil na igrišče. Za napredovanje je bilo tako odločilno srečanje dvojic. Za Gajo sta igrala spet Vidovich in Borsetti, ki sta brez večjega tveganja zmagala prvi set. Drugi set se je začel povsem izenačeno, le na koncu sta ga-jevca odvzela servis nasprotniku in si tako pridobila minimalno razliko za osvojitev seta in srečanja.
Tako so pri Gaji v dveh tednih kar dvakrat praznovali napredovanje - v prihodnji sezoni bo gropajsko padriško društvo imelo svojega predstavnika tako v deželni D2 kot v D ligi. (ma.r.)
Federer še petič zapored
WIMBLEDON - Švicarski teniški igralec Roger Federer (na sliki zgoraj) je zmagovalec odprtega prvenstva Velike Britanije v Wimbledonu. Prvi igralec sveta in prvi nosilec turnirja je za svojo peto zaporedno zmago na sveti travi za enajsti grand slam naslov v karieri in za 54. zaporedno zmago na travnatem igrišču s 7:6 (7), 4:6, 7:6 (3), 2:6 in 6:2 ugnal večnega tekmeca, drugega nosilca Španca Rafaela Nadala.
Srebotnikovi spodletelo
WIMBLEDON - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je v paru z Japonko Ai Sugijamo izgubila v finalu ženskih dvojic odprtega teniškega prvenstva v Wimbledonu. Slovensko-ja-ponski par je proti Cari Black iz Zim-babveja in Liesel Huber iz Južnoafriške republike še dobil prvi niz s 6:3, nato pa v nadaljevanju klonil s 3:6 in 2:6.
Räikkönen 1. v Silverstonu
SILVERSTONE - Finski dirkač Kimi Räikkönen (Ferrari) je zmagovalec današnje VN Velike Britanije v formuli 1. Na nedeljski dirki je pred 120.000 gledalci prehitel oba voznika Mclaren Mercedesov, svetovnega prvaka Španca Fernanda Alonsa in domačina Lewisa Hamiltona, ter po zmagah v Avstraliji in Franciji zabeležil tretjo zmago v sezoni.Sezona se je z deveto od skupno 17 dirk prevesila v drugo polovico.Še vedno vodi Hamilton, ki se je tudi v devetem nastopu uvrstil na stopničke in je zbral 70 točk, sledijo Alonso (58), Räikkönen (52) in drugi voznik Ferrarija Brazilec Felipe Massa (51), ki je tokrat osvojil peto mesto. Sezona se bo nadaljevala čez 14 dni z dirko na nemškem Nuerburgringu. Izidi (59 krogov, 303,319 km): 1.Kimi Räikkönen (Fin/Ferrari) 1:21:43,074 (povp.hitrost: 222,630 km/h); 2.Fer-nando Alonso (Špa/McLaren-Merce-des) + 2,459; 3.Lewis Hamilton
(VBr/McLaren-Mercedes) 39,373; 4.Ro-bert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 53,319; 5.Felipe Massa (Bra/Ferrari) 54,063; SP skupno (9): dirkači: l.Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 70; 2.Fer-nando Alonso (Špa/McLaren-Merce-des) 58; 3. Kimi Raikkonen (Fin/Ferrari) 52; 4. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 51; konstruktorji: 1.McLaren-Mercedes 128; 2.Ferrari 103 3.BMW-Sauber 56; 4.Renault 31.
Černic brez točke Italijanska odbojkarska reprezentanca je v zadnjem krogu Svetovne lige s 3:1 premagala Japonsko. Matej Černic, ki je igral kljub poškodbi, ni dosegel niti ene točke. Od jutri do nedelje bo v Ka-towicah na sporedu finalni del Svetovne lige. Nastopali bodo: Bolgarija, Rusija, Brazilija (skupina E) in Poljska, Zda in Francija (skupina F).
Odbojka: Slovenci 4. LIZBONA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je na zaključnem turnirju evropske lige v portugalskem Por-timau izgubila tudi drugo tekmo. Po sobotnem porazu s Španci v polfinalu, so tokrat slovenski odbojkarji v boju za končno tretje mesto morali priznati premoč slovaške izbrane vrste, ki je slavila s 3:1 (18, -20, 19, 18). V finalu je Španija (trenira jo italijanski trener Andrea Anastasi) s 3:2 premagala Portugalsko. Boks: Kličko ubranil naslov KOLN - Ukrajinski boksar Vladimir Kličko je ubranil naslov svetovnega prvaka v supertežki kategoriji po verzijah IBF in IBO. Kličko je na dvoboju v nemškem Kolnu zmagal s tehničnim knockoutom v sedmi rundi, potem ko je bil že v prvih šestih rundah boljši od izzivalca, Američana Lamona Brew-sterja. Za Klička je bila ubranitev naslova že njegova 49. zmaga v poklicni karieri, zanj pa je še pomembneje, da se je Brewsterju maščeval za poraz pred tremi leti.
Čopu in Špiku še Henley LONDON - Najboljša slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik se z zmago vračata s tradicionalne mednarodne regate v britanskem Henleyju. V bogato bero medalj in priznanj je 35-letni Iztok Čop tako dodal še eno lovoriko, ki mu je v karieri manjkala.
Uspešni slovenski kanuisti TACEN - Slovenski kajakaš Jure Meglič si je na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu pri-veslal prvo zmago v karieri, kanuist Dejan Stevanovič pa je osvojil drugo mesto. V finalu so nastopili še štirje slovenski čolni, Peter Kauzer je v kajaku osvojil sedmo mesto, Dejan Kralj je bil deseti, kanuistična dvojca Simon Hočevar/Aljaž Kulovec in Nejc Višnar/Urban Jarc pa sta finale končala na šestem oziroma desetem mestu.
/
ŠPORT
Torek, 10. julija 2007 2 1
ATLETIKA - Deželno člansko prvenstvo
Biserka Cesar končno presegla znamko 50 metrov
Trebenka najboljša v metu diska (50,01 m) - Deželna prvakinja tudi v metu krogle
Biserka Cesar (levo) iz Trebč je popravila svoj osebni rekord. Spodaj levo Nastja Gherlani, na desni spodnji sliki pa je Ivana Nanut (na desni)
Konec tedna je bilo v Gorici na Roj-cah deželno člansko prvenstvo v atletiki. Nase je tokrat med slovenskimi predstavniki opozorila predvsem Biserka Cesar, ki je popravila svoj osebni rekord v metu diska in se končno prebila do znamke 50 metrov. Atletinja tržaškega univerzitetnega krožka CUS je v nedeljo imela očitno svoj dan, saj je kar trikrat vrgla boljše od svojega prejšnjega rekorda (49,52m), in to kljub pomanjkanju treninga, saj je zaradi študijskih obveznosti v tej sezoni vadila bolj malo. V prvem poskusu je vrgla 49,96 m, v tretjem 49,99 m, v četrtem pa vendarle 50,01m! Poleg deželnega naslova v disku je dan prej osvojila prvo mesto tudi v suvanju krogle z daljavo 12,75 m.
Ostali slovenski člani društva CUS niso dosegli vidnejših uvrstitev. Nastja Gherlani je bila četrta v metu kopja (34,50m). Ivana Nanut je 100 m tekla v času 13,77 in 200 m 28,08. Martina Quag-giato pa je 400 m pretekla v času 1:01,54.
Zelo kakovostna je bila tekma za deželni naslov v hitri hoji na 10 km, ki so jo izvedli na progi atletskega stadiona. Zmagovalec je bil obetavni Tržačan Alessio Wruss, 17-letni član društva Wartsila, ki se je spustil pod 45 minut (44:58) in do -segel celo letošnji deseti rezultat na svetu, obenem pa za celo minuto izboljšal prejšnji deželni rekord. Drugi je bil Go-ričan Federico Masi (45:32), tretji pa njegov klubski tovariš pri društvu Atletica Gorizia, naš veteran Fabio Ruzzier. S časom 48:37,05 je postavil svojo letošnjo najboljšo znamko na tej razdalji. (nš)
SMUČANJE
Po ledenikih in... travi
Lepi uspehi Elise Košuta
Mladi smučarji SK Devin in Gadov tudi v poletnih mesecih ne mirujejo. Pretekli teden so se nekateri že podali na nekajdnevne treninge na avstrijski ledenik.
Nekateri pa se v poletnih mesecih ukvarjajo tudi z drugimi športnimi panogami. Med temi je tudi 13-letna Elisa Košuta (na posnetku), ki že vrsto let žanje lepe uspehe na smučeh in na smučarskih tekmah. Letos poleti se je preizkusila tudi v smučanju na travi in treba je priznati, da ji je to kar dobro uspelo. Nastopila je že na prvi preizkušnji, ki je veljala za italijanski pokal. Tekmovanje je potekalo na Katinari na progi Trije dimniki-Tre camini, kjer je organizator smučarski klub Sci Cai zbral številne tekmovalce v raznih kategorijah ne samo iz tržaških smučarskih klubov, temveč tudi iz naše dežele, bližnjega Veneta in drugih krajev. Na vrsti sta bili obe smučarski disciplini, veleslalom in slalom. Elisa je kot debitantka v tej športni disciplini nastopila v kategoriji naraščajnic in v slalomu osvojila 2. mesto za prvouvrščeno Chia-ro Dell'Oste iz Lecca. Isto uvrstitev sta obe tekmovalki ponovili tudi v veleslalomu. Druga preizkušnja te poletne pobude za italijanski pokal pa je potekala že ta konec tedna v Dolini Presolana pri Bergamu. Tokrat pa so organizatoriji dodali še mednarodno smučarsko preizkušnjo, ki je veljala za pokal FIS. Elisa Košuta je zelo dobro opravila dve veleslalomski tekmi in pristala na 2. mestu na državni preizkušnji, na mednarodni ravni pa se je zelo veselila 3. mesta, saj je bila tu konkurenca hujša, saj so sodelovali še smučarji iz nekaterih evropskih držav. V slalomu pa je imela smolo, ker se ji je med tekmo pokvarilo eno izmed kolesc na smučki in je zato padla ter odstopila.
NABREŽINA - Športna prireditev »24 ur košarke« v organizaciji Sokola
Zmaga »rdečih« po 24 ur trajajoči tekmi
Nastopilo je okrog sto navdušenih košarkarjev - Andrej Šušteršič in Borut Ban najboljša v metu trojk - Rojanski Krpan najbolj simpatična ekipa
Kot smo že poročali, je na odprtem igrišču v Nabre-žini v soboto in nedeljo potekal maraton »24 ur košarke« v priredbi Športnega društva Sokol. Potem ko so lani odborniki nabrežinskega društva in sami košarkarji Sokolove član ske eki pe po dvaj se tih le tih obu di li po bu do, so jo letos uspešno ponovili, za kar se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so jim pomagali.
Maratona se je udeležilo kakih sto navdušencev (fantov in deklet), od najmlajših do igralcev naših članskih vrst pa do nekaterih že upokojenih košarkarjev, ki so se ob tej priložnosti spet vrgli v boj pod obroče. Prav najmlajši, od minikošarkarjev do različnih mladinskih kategorij, so od-pr li in tu di skle ni li dolg ko šar kar ski dan, vmes pa je pri -šlo na svoj račun osem prijavljenih moštev: Antibasket, Dream Team, Izdajalci, Jadranovci, Noskvadra, Pinco Pal-lino Joe, Rojanski Krpan in Tapabusi. Rdeči so po izjemno izenačenem poteku na koncu po 24 ur trajajočih tekmah slavili s skupnim izidom 1794:1778, njihova zmaga pa je v bistvu zaslužena, če pomislimo, da so stalno držali v rokah vodstvo, pa čeprav tesno. Vzdušje na igrišču in okoli njega je bilo zelo sproščeno, vedro in prijateljsko. Ob robu nabrežinskega pravokotnika se je zbralo kar nekaj rado ved ne žev, ude le žen ci so si na pri zo ri šču po sta vi li šo to -re, za dovajanje »goriva« udeležencem v obliki hrane in pijače pa so poskrbeli organizatorji v kiosku, ki je delal s polno paro dejansko brez oddiha. Da je pobuda tudi letos
uspela, imajo največj zaslug prav prireditelji, in sicer v prvi vrsti Sokolovi košarkarji, odborniki, trenerji in starši mladih tekmovalcev. Pohvaliti pa gre tudi nastopajoče, ki so z izjemo nočnih ur ves čas kljubovali vročini in žgočemu soncu, kljub utrujenosti pa niso popustili, tako da je maraton potekal neprekinjeno od sobote od 18. ure do iste ure v nedeljo.
Tudi ko je po enem od številnih zabijanj odpovedal eden od dveh obročev, se prireditev ni ustavila, saj so med pri sil nim pre mo rom, ki je bil po tre ben za po pra vi lo, iz -vedli tekmovanje v metu za tri točke. Pri članih je bil najbolj natančen Andrej Šušteršič, v mlajši kategoriji pa Borut Ban. Na sklepnem nagrajevanju je pisano druščino, kateri je dala poseben ton prisotnost odbojkarske reprezen-tant ke San dre Vi tez (ze lo do bro se je iz ka za la tu di s ko -šarkarsko žogo!), pozdravil Sokolov predsednik Damijan Pertot. Priznanje sta prejela mlada Ivo Ušaj, najbolj perspektiven košarkar maratona, in »highlander« letošnje izvedbe Tadjan Škerl, ki j e na igrišču prebil kar 22 ur. Kot re če no, so zma ga li Rde či, naj bolj sim pa tič na eki pa pa je bil Rojanski Krpan, ki je imel tudi največ deklet v postavi. (nš)
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo 18. julija ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni.
22
Torek, 10. julija 2007
GORICA - Zasul si me z zvezdami
Merku, 80 letnik
Zaradi napovedi o poslabšanju vremena bo prireditev v goriškem Kulturnem domu
Tudi vreme jo včasih pošteno zagodi. Zaradi nič kaj spodbudnih vremenskih napovedi za današnji dan oziroma večer bo moral nocojšnji glasbeni, gala večer z naslovom Zasul si me z zvezdami, ki ga Zveza slo ven skih kul tur nih druš tev v sodelovanju z USCI FJK, Glasbeno matico in slovenskimi programi deželnega sedeža Rai za FJK (ki bo radijsko in televizijsko posnel celotni večer) posveča 80-letnici akademika, skladatelja, etnomuzikologa, slovenista, esejista, urednika in kritika Pavleta Merkuja, najti primernejšo lokacijo. Da ne bi napovedana dež in hlad prekrižala načrtov organizatorjev, so slednji skleni li, da je oder Kul tur ne ga do ma v Gorici ve li ko var nej ši od si cer ze -lo sugestivnega dvorišča devinske-ga gradu.
Z izjemo prečudovite zvezdna te ku li se bo ve čer potekal po napovedanem programu, ki bo vseboval vse najbolj reprezentativne aspekte Merkujevega opusa, se pravi vokalno-zborovski, komorni, solis tič ni in or ke stral ni. Za ko or di -nacijo projekta stoji letos mladi glas benik Mar ko San cin, ki je s sodelavci poskrbel, da bo jubilejni večer čim slovesnejši in kvalitetnejši. Režija bogatega programa je bila poverjena Vesni Tomšič, ki je kreativno oblikovala nastope slovenskih in italijanskih glasbenikov in zbo rov iz zamej stva in ma tič ne do -movine. Izrazito glasbeno obarvan ve čer bodo torej ob li ko vali MePZ
Jacobus Gallus pod vodstvom Matjaža Ščeka, violinist in dirigent Črtomir Šiškovič s priložnostnim orkestrom, flavtistka Alenka Zupan ob spremljavi kitarista Marka Feri-ja, har fist ka Si mo na Ma loz zi in ŽŠZ Multifaria z dirigentko Gian-no Visin tin. Kot slavnost ni go vor -nik bo nas topil Mi ran Košu ta, pro -gram pa bo povezovala Tamara Stane se.
Posre čena kul tur na pobu da je s časom postala skorajda vpeljana, vsakoletna tradicija. Po uspehu prvega tovrstnega večea leta 2005, ko se je publiki ob poezijah slovenskih tržaških pesnikov predstavila pevka Andrejka Možina, naslednjega leta pa Slovenski oktet ob branju pesniških intermezzov, se tudi letos obeta izredno privlačen glasbeni ve čer.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ MittelFest 2007
V	soboto, 14. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / »Borodin String Quartet«, v sodelovanju s »Studiomusica - Mo-dena«.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, zamisel in režija Danilo Manfredini.
Cementarna ob 22.30 / »Natura morta per i diritti umani, "Appunti sulla Ri-voluzione"«, zamisel in postavitev Roberto Ando.
V	nedeljo, 14. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »D'un tratto nel folto del bosco«, povzeto iz romana Amosa Oza. Režija: Roberto Piaggio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Marti-nelli.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 20.30 / »Boyarina Morozova«, glasba Rodiona Shchedri-na, dirigent Boris Tevlin.
Športna palača ob 22.30 / »Circus hi-story/cirkus istorija«, zamisel, režija, koreografija in kostumi Sonja Vu-kičevič.
V	ponedeljek, 16. julija ob 18.00, Veliki samostan / »Triangolo degli schiavi«, tradicionalna ljudska glasba iz Apulije, Poljske in Nigerije.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 20.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev).
Kamnolom Tarpezzo (Špeter) ob 20.00 / »Per la carta universale dei diriti del-l'uomo«, na sporedu so štiri točke.
V	torek, 17. julija ob 18.30. cerkev sv. Frančiška / »Slum«, režija Milvia Ma-rigliano.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, koreografija in izvedba Josef Nadj.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 21.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev).
Športna palača ob 22.30 / »Paradise of the heart Labyrinth of the World«, Skutr (Martin Kukučka, Lukaš Trpišov-sky), zamisel Miloslav Klima.
V	sredo, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sara una bella societa«, zamisel Shela Shapira in
Edmonda Bersellija, režija Ruggero Cara.
V	četrtek, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »£ vietato digiunare in spiag-gia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero.
Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz.
V	petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
V	soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba.
V	nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Ru-menie!«, tradicionalna romunska glasba.
■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI
Danes, 10. julija ob 21.15, Park Mira-marskega gradu / Marguerite Yource-nar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza.
PRIREDITVE
V	četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče.
KRIŽ
»Srenjski borjač pri Očarjevih«
Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slâtkâ jsgrâ ljubjsz-ni«.
_SLOVENIJA_
■	»14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL«
V	petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija.
V	ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades.
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V	nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	Mednarodni festival operete
»Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich
/ Ponovitve: 12., 13., 14. in 15. julija vedno ob 20.30. GORICA
Kulturni dom
Danes, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. Pred-prodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), danes, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00.
■	FOLKEST Ob 21.15
V	četrtek, 12. julija, Opčine, Prosvetni dom / Atlantic Roa, Irska.
V	soboto, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija.
V	ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija.
V	torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba.
V	sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija.
V	četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA.
V	soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 14. julija / Wit Matrix.
V	soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
V	torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano.
■	30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA
V	četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-
nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer.
■	5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav
V	petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost.
V	soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost.
V	nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH).
RAZSTAVE
■	RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija
Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 13. julija, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od 17.30 do 19.30.
Muzej Revoltella: do 15. julija bo na
ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah.
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
-/
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
AJDOVŠČINA
Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3):
na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
CELOVEC
Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 10. julija 2007
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: flavtistka Lucia Jan-kovski, violončelist Martin Mar-chesich 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.25 10.30 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.35 23.40 0.40
1.405
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, vreme, prometne informacije
Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Tg parlament
10 minut za oddaje pristopanja Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem - Eksplozije na severu - Recepti šefa Bo-nellija (i. A. Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Cléry, Alessio Di Clemente)
TV film: Orgoglio (It., '03 , i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari) Tg parlament
Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon)
Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo-
retti, Karl Markovics)
Kviz: Reazione a catena
Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodi Caterina Bali-vo)
Dnevnik
Aktualno: Bog - Mir ali oblast? Nočni dnevnik, vremenska napo-ved/Kino/Potihoma Rai Educational
V^ Rai Due
6.00 6.45 6.55 7.00
10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50
17.15 18.05
19.00
20.00 20.20 20.30 21.05
23.20 23.30
1.05 1.15
Tg2 Navade Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Variete: Random 8.15 Plavo drevo Svet v barvah
Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade
Variete: Matinee'
Dnevnik
Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33
Variete: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio)
Nan.: One Tree Hill
Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2
Variete: Soiree' (vodita Nicola Sa-
vino in Flavia Cercato)
Risanke
Loto ob osmih
Dnevnik
Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Ashley Scott, Sprague Grayden) Dnevnik Tg2
Film: Compagnie pericolose (pust., ZDA, '01, i. Vin Diesel, J. Malko-vich)
Tg parlament Nan.: Chris Isaac Show
V" Rai Tre
6.00 Rai News, 6.30 II caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Brevi amori a Palma de Ma-iorca (kom., It., '59, i. Alberto Sor-di, Gino Cervi, Dorian Gray) 10.50 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moolighting 14.00 Deželni dnevnik, vreme
14.45	Variete: Trebisonda
15.15	Nan.: Out There
15.30	Kolesarstvo: 94. Tour de France (3.
etapa), ženski Giro d'Italia
18.00	Dok.: Geo magazine
18.55	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Šport: Tour de France
20.15	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona)
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Tg3 Primo Piano
23.45	Dok.: Viziati 2
0.30	Tg3 Night News
0.50	Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti)
1.20	Pred premiero
u Rete 4
6.05 Pregled tiska
6.25 Nad.: Pot za Avonleo, 7.40 Velika
dolina, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Nan.: Komisar 14.55 Tg com/Meteo4 16.00 Nad.: Steze
16.45 Film: Stella d' argento (vestern, It.,
'78, i. Giuliano Gemma) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualn: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) 21.10 Film: L' arte della guerra (pust., ZDa, '00, r. C. Duguay, i. Wesley Snipes, Anne Archer, D. Sutherland)
Film: Arriva la bufera (kom., It., '93, i. Diego Abatantuono, M. Buy) Pregled tiska
Canale 5
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Pantaloncini a tutto gas (kom., ZDA-VB, '02, i. Simon Callow)
9.10 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica
Amy (i. Amy Brenneman) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner,
William de Vry, S. Flannery) 14.10 Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) 14.45 Nad.: Vivere
15.15 TV film: Dream Hotel: Mexico (kom., Nem.-Avstrija, '05, r. Marco Serafini, i. C. Kohlund) 17.05 Nad.: Cuori tra le nuvole 17.35 Nan.: Carabinieri 4 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Nan.: R.I.S. (i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo) 0.20 N an.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-
terina Scorsone, Justin Louis) 1.20 Nočni dnevnik, vreme
V Italia 1
6.00 7.05 8.00 9.55
11.25 12.25 13.35 13.40
15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.05 19.35
20.10 21.00
23.20
Odprti studio
Nan.: Young Hercules
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Kviz: Kviz šport
Variete: Festivalbar - Predstavitev (vodi Filippo Nardi) Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Lukje Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will in Grace - Starec in morje (i. Debra Messing, Eric McCor-mack)
Nan.: Renegade
Glasb. oddaja: Festivalbar (vodita Enrico Silvestrini in E. Canalis) Film: L' alba dei morti viventi (srh.,
ZDA, '04, r. Z Snyder, i. Sarah Pol-ley)
1.30 Odprti studio 2.15 Nan.: Angel
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Casa famiglia m(i. Massimo
Dapporto, Arnoldo Foa') 11.00 Nad.: Marina 12.05 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.10 Poletni šport 15.15 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 20.05 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: Cara dolce strega (kom., '89,
i. Zelda Rubinstein, Caren Kaye) 23.40 Dok.: Cesarska Kitajska
LA
6.00 9.30 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30 23.30 0.30
La 7
12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Cuore a batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Mai dire si Film: Uccidete Rommel (vojni, It., '69, i. Carl Parker, A. Driffing) Nan.: Diane, policaj v družini Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day) Osem in pol Reality: Cambio moglie Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Two Twisted
(t Slovenija 1
7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila
9.05 Radovedni Taček: Nogad 9.20 Martina in ptičje strašilo: Kitajska 9.35 Ajkec pri restavratorjih 9.50 Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači 10.05 Zgodbe iz školjke 10.35 Taborniki in skavti: Od Boke na brzice
11.00 Poljudno-znanstvena serija: Skrivnost kitov v Sredozemlju 11.55 Večerni gost: Prof. dr. Franz Copf 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Dok.: Po cesti smrti v umirajočo
džunglo 13.45 Obzorja duha 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Trojčice
16.10 Dok. odd.: Koža, dlaka, perje - Telesna obarvanost 16.15 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec skrvi za teto 16.35 Ris. nan.: Hotel Obmorček 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.40 Dok.: Darovanje 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Film: Radio.doc (Slo, '95, r. Miran Zupanič, i. Nataša Matjašec, Lojze Rozman)
21.15
22.00 23.00 23.30 0.00 0.55 1.25 2.20
Video priredba gledališke predstave: Tri sestre (M. Grzinič, A. Šmid) Odmevi, vreme, šport Absolutno globalno Platforma - 52. Beneški bienale Nad.: Lady Chatterley Hum. nan.: Nikar tako živahno Dok.: Darovanje Dnevnik
6.30 7.25 8.00 9.00 17.50
18.00 20.00 20.45
22.25
0.05 2.30
14.00
14.20 14.30 15.50 16.20 17.00
17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25
22.10 22.25 23.50 0.05
0.25
Slovenija 2
Zabavni infokanal
11.20 TV prodaja
Studio City
Seja Državnega zbora
EP v košarki do 20 let (prenos iz
nNove Gorice), vmes
Poročila
Dok. nan.: Pet dni Nan.: Rebus - Ves v modricah (VB, '00, r. Martyn Friend, i. Joh n Hannah, Sara Stewart, Rony Bridges) Dok.: Domovina, kronika prelomnega obdobja (Nem., 2. del) Seja Državnega zbora Zabavni infokanal
Koper
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Nan.: Komisar Maigret
Sredozemlje
Pogovorimo se o...
Kulturni magazin: Artevisione
(pripr. Laura Vianello)
Mladinska odd.: Fanzine
Program v slovenskem jeziku: Lynx
magazin
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Slovenski magazinn Potopis
Dok. oddaja: Paestum Srečanje z... (vodi Rebeka L Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
Vsedanes - TV Dnevnik EP v košarki do 20 let Vsedanes - TV Dnevnik Pprogram v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Poletje mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Evropski omnibus
19.15	Spoznajmo jih
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Goriška in Vipavska
21.30	Asova gibanica
22.00	Na Primorskem
22.30	Kultura: Abraham SMG v Ljubljani (3. del)
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.50 Pristopne odd.: Komisija za enake možnosti; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica z Baladoor jazz festivala; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in bese-di;21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.30 Festival Brežice 2007, KZ RTV Slopvenija (prenos); 22.30 Nokturno; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
24
Torek, 10. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJ^Ui.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VIDEM O
14/25 O PORDENON
15/24
TRBIŽ O
CELOVEC
O 14/16


10/17
Si
ČEDAD O
15/24
GORICA O
17/25
o 11/16
KRANJSKA G.
O
GRADEC
15/17
o 14/6
S. GRADEC
ÖÖ
m tRŽič

MARIBOR
o 14/17
PTUJ
O
M. SOBOTA
013/17
14/20 O
KRANJ
O N. GORICA
17/23

o
LJUBLJANA
15/20
POSTOJNA
O 14/19
KOČEVJE
PORTOROŽ O
19/25
PAZIN O
CELJE 17/19
¿3»
¡■J/ ' ZAGREB 18/21 N. MEST017/21	°
( i ^
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo zapihal močan severni veter, nato burja. Čez dan se bo vreme prehodno izboljšalo, v popoldanskih urah bodo še možne posamezne plohe ali nevihte. Nad 1800 m bo prehodno lahko snežilo.	Sprva bo oblačno s padavinami in nevihtami. Meja sneženja do nadmorske višine okoli 2000 metrov. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. Popoldne bo dež od severozahoda postopno ponehal. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 18 do 25 stopinj C.
	
o
GRADEC
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55
Dolžina dneva 15.53
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 01.14 in zatone ob 17.16
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo povečano previdnost.
7
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.12 najnižje -47 cm, ob 08.46 najnižje -12 cm, ob 13.17
najvišje -9 cm, ob 19.33 najnižje 50 cm. Jutri: ob 2.58 najnižje -57 cm, ob 9.39 najvišje 20 cm, ob 14.21 najnižje -7 cm, ob 20.21 najvišje 53 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............15 2000 m............3
1000 m...........11 2500 m............1
1500 m............6 2864 m............0
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
T,
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Zmerno oblačno bo do spremenljivo s padavinami, deloma nevihtami. Ohladilo se bo. Jutro bo sveže. Ob morju bo dopoldne pihal zmeren severovzhodnik, nato šibki krajevni vetrovi.
V noči na sredo se bo spet pooblačilo. Zjutraj in dopoldne bo oblačno, občasno bodo padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Popoldne se bo delno razjasnilo. Razmeroma hladno bo.

N0VA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20 tel:+386 5 333 42 43
Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center* lURIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si
BRUSELJ - Razmišljanje v vodstvu Evropske komisije
Odslej brez kravat
m •	m	v*
proti segrevanju ozračja
Palača Berlaymont, sedež Evropske komisije. Za moške uslužbence sta kravata in jopič obvezna
FOTOSERVIS EU
BRUSELJ - Evropska komisija po pisanju britanskega časnika Financial Times (FT) razmišlja, da bi boj proti podnebnim spremembam prenesla tudi v garderobne omare njenih uradnikov, ki polnijo pisarne 64 poslopij komisije v Bruslju.
V	vročih poletnih mesecih tako uradniki naj ne bi nosili kravat, to pa bi omogočilo varčevanje z energijo za ohlajevanje prostorov, piše FT.
V	poslopjih komisije v Bruslju je zaposlenih 11.700 moških uradnikov, ki kljub odsotnosti strogih pravil oblačenja na delo vsakodnevno prihajajo zapeti v ukrojenih oblekah in kravatah.
Ker je zaposlenim v takšnih manj zračnih oblačilih običajno precej vroče, klimatske naprave v stavbah komisije delujejo s polno paro, temperatura pa je naravnana na precej nizke vrednosti.Poslo-pja komisije tako po pisanju FT proizvajajo 56.000 ton ogljikovega dioksida vsako leto, v Bruslju pa so prepričani, da bi zvišanje temperatur v pisarnah za samo eno stopinjo Celzija izpuste znižalo za desetino.
Komisija želi po poročanju FT zato sedaj slediti zgledom z daljnega vzhoda, kjer je japonski premier Šinzo Abe vladnim uslužbencem ukazal, naj v vročih poletnih mesecih ne nosijo kravat.To bi jim namreč omogočilo varčevanje z energijo za ohlajevanje prostorov.
Okrožnico z zamislijo o bolj sproščenem načinu oblačenja v poletnih mesecih je svojim komisarskim kolegom po navedbah FT poslal evropski komisar za notranji trg in storitve Charlie McCreev-y, ki se je sicer pravkar vrnil z uradnega obiska v vzhodni Aziji.
Pravila obnašanja komisije sicer ne vsebujejo natančno opredeljenega kodeksa uradnega oblačenja, ki bi ukazoval noš-njo oblek in kravat, še piše FT. (STA)
LONDON - Brown dviguje nacionalno zavest
Nič več omejitev pri izobešanju zastave
LONDON - Britanski premier Gordon Brown je odpravil omejitev, ki je določala, da je lahko državna zastava pred vladnimi ustanovami izobešena le 18 dni na leto.S tem ukrepom želi britanska vlada dvigniti nacionalno zavest med državljani.»Menili smo, da je bilo pravilo smešno,« je povedal Brown.»Zne-bili smo se pravila in javne ustanove se bodo lahko same odločile, če želijo izobesiti zastavo,« je še dodal. Brown je ukrep sprejel v času, ko se vse več državljanov opredeljuje za Angleže, Valižane, Škote in Irce, vse manj pa za Britance.
Buldogi ne smejo več na letala
TOKIO - Japonska letalska družba Japan Airlines na svoja letala ne bo več sprejemala buldogov, saj naj bi bil let za to občutljivo pasjo pasmo lahko usoden. Po besedah predstavnika letalske družbe so se za prepoved odločili po posvetovanju z veterinarji, saj več psov omenjene pasme ni preživelo le-ta.Zaradi ploščatih smrčkov imajo buldogi namreč težave pri prilagajanju na nestabilno temperaturo na letalu, negativen vpliv pa imajo tudi vibracije in hrup.Letalska družba je odločitev sprejela tik pred poletnimi počitnicami, ko se številni japonski turisti s svojimi kosmatimi ljubljenčki odpravljajo na pot.La-ni je na letalih japonske letalske družbe letelo okoli 60.000 domačih živali, večinoma psov in mačk, kar je okoli deset odstotkov več kot leto prej.
Ženske govorijo »le« toliko kot moški
CHICAGO - Stereotip o klepetavih ženskah in molčečih moških ne drži, je pokazala raziskava skupine ameriških psihologov.Tako ženske kot moški namreč v povprečju izustijo okoli 16.000 besed dnevno, so pokazali rezultati raziskave, objavljene v časniku Science.Ugotovitve so tako postavile pod vprašaj predhodne tovrstne študije, po katerih naj bi ženske dnevno uporabile okoli 20.000 besed, moški pa le 7000 besed dnevno.V raziskavi so ameriški psihologi ugotovili, da ženske prednjačijo le za okoli 500 besed, saj naj bi jih izrekle 16.215 dnevno, moški pa »le« 15.669 dnevno.To pa po ugotovitvah strokovnjakov še ne pomeni, da eni in drugi razpredajo o istih temah.Medtem ko ženske večinoma govorijo o ljudeh, se moški v pogovorih najraje dotaknejo orodja in avtomobilov.
S pomočjo kamere in mobitela stalno doma
JOHANNESBURG - Če ste si kdaj želeli opazovati svojo domačo hišo z ležalnika na plaži, je sedaj v Južnoafriški republiki naprodaj nova videokame-ra.Gre namreč za prvo brezžično kamero, ki lahko videoposnetke pošlje na mobilni telefon, kjer si jih lahko ogledamo z med dvema do šestimi sekundami zamika, odvisno od signala.Poleg tega lahko kamera pošlje lastniku tudi pisno sporočilo, če zabeleži karkoli novega.
POREČ