Mirošič in Bubbico o problemih slovenske manjšine Špetrska Crornopolis* barve Trsta šola še v dijaškem domu V Novi Gorici center večjezičnosti Primorski Mrtvi so še enkrat umrli Dušan Udovič Razsodba kasacijskega sodišča v zvezi z razvpito zadevo »Eternit«, s katero sta švicarski milijarder in belgijski baron zaradi zastaranja ušla obsodbi (eden od njiju je medtem umrl), čeprav sta s proizvodnjo azbestnih kritin objektivno odgovorna za okoljsko katastrofo brez primere in množično smrt prebivalcev Casaleja, je bila pričakovana. Kasacijsko sodišče dejansko ni moglo odločiti drugače, ker je moralo spoštovati zakon o zastaranju. In prav tu je največji škandal vse zadeve. O spremembi nesprejemljivo pomanjkljivega zakona je govor že vsaj desetletje, a se medtem nič ni zgodilo, tako kot, žal, velja tudi za mnoge druge stvari v tej državi. Prizadetost prebivalcev Casaleja ob taki razsodbi je več kot razumljiva. Mrtvih je bilo doslej kakih tritisoč in to ne samo delavcev nekdanje tovarne, temveč tudi drugih prebivalcev kraja in njihovih otrok. Nikjer drugje v državi ni toliko ljudi, ki bi umrli zaradi mezotelioma, ki je dokazano posledica z azbestom povsem nasičenega okolja. Čeprav je tovarna Eternit prenehala s proizvodnjo leta 1986, tam ljudje še vedno umirajo in bodo umirali v stotinah, vsi iz istega razloga. Včeraj v državi ni bilo človeka, ki se nad tem dogajanjem ne bi zgražal. V en glas je bila do zakona kritična tudi politika, s predsednikom vlade na čelu. Ko bi tragedija ljudi z Casaleja le prispevala k temu, da se sramotna zakonska klavzula o zastaranju krivde spremeni. Po hitrem postopku, za kar zadostujejo tedni, kvečjemu meseci, ne pa leta. BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA M3M [MM] Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (0) 31 276171 dnevnik št. 272 (21.205) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 5IH šepet ulice Montecchi / 22 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 21. NOVEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 4 1121 rim - Splošno ogorčenje ob razsodbi kasacijskega sodišča Zaradi zastaranja padla obsodba proti odgovornim za smrt številnih delavcev, izpostavljenih azbestu sinoči podelili nagrado darko bratina Poklon L. Pakalnini GORICA - Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji so sinoči podelili latvijski filmarki Laili Pa-kalnina pred filmskim platnom v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Avtorico preko tridesetih filmov in štiridesetih nagrad je goriški Ki-noatelje nagradil za lepoto in humor njenih absurdnih dram, kakor režiserka sama opredeljuje svoja dela. Nagrado sta ji izročila Bratinova hči Majda in sin Vojko, v imenu krajevnih oblasti sta pozdravila občinska odbornica iz Gorice Silvana Romano in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. opčine - Zadruga s svojo družbo Nova srl prenavlja stavbo Od kasarne finančne straže do večnamenskega prostora TRST - Openci in naključni obiskovalci Opčin so se v preteklih dneh večkrat spraševali, kakšno namembnost bo dobila nekdanja kasarna finančne straže na Narodni ulici. Stavba se nahaja nasproti kavarne Vatta in le nekaj metrov pred openskim Prosvetnim domom. Znano je, da je pred štirimi leti to stavbo na dražbi kupila openska zadružna prodajalna, za njo pa je odštela milijon evrov. Po številnih usklajevanjih o namembnosti poslopja je med člani Zadruge prevladala odločitev, da tu postavijo večnamenski prostor, ki so ga že začeli graditi. gorica - Travnik poživilo 300 mladih Na orientacijskem teku tudi slovenski nižješolci slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 Slovensko stalno gledališče. Stalno gledališče FJK in društvo Časa del lavoratore teatrale Marko Sosič/ Carlo Tolazzi TRST, MESTO V VOJNI režiser Igor Pison DANES-petek, 21. novembra, ob 20.30 - reda A, F sobota, 22. novembra, ob 20.30 - red B nedelja, 23. novembra, ob 16.00 - red C v Mali dvorani zaradi velikega povpraševanja sta potrditev in rezervacija obvezni BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com RIM - V Italiji je zaradi zastaranja padla obsodba v največjem kazenskem postopku proti odgovornim za bolezni in smrti delavcev zaradi azbesta na svetu. Italijanska javnost je ogorčena, premier Matteo Renzi pa je že napovedal spremembe zakona o zastaranju, ki da je v sedanji obliki »nočna mora«. Sojenje nekdanjima glavnima delničarjema švicarskega gradbenega velikana Eternit - švicarskemu milijarderju Stephanu Schmidheinyju in belgijskemu baronu Louisu de Car-tieru de Marchiennu - zaradi povzročitve okoljske katastrofe in kršitev pravil o varnosti pri delu, ki so vodile v bolezen in smrt skupno kakih 3000 Italijanov, se je začelo konec leta 2009. Leta 2012 sta bila v odsotnosti obsojena na 16 let zapora in odškodnino v višini 90 milijonov evrov. Na 10. strani Tamara Blažina na letni skupščini SEP Na 3. strani Krebel: Patronati so pod udarom Na 6. strani Brigade Pozzuolo ne bodo ukinili Na 14. strani Večina »tatov« goriva na koncu tudi plača Na 16. strani opčine - Včeraj Podelili Bubničeve nagrade TRST - V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah so včeraj podelili letošnje Bubničeve nagrade, ki so kot znano namenjene ljubiteljskim raziskovalcem vseh starosti. Razpisana tema je bila Skozi vihar prve svetovne vojne, komisija pa je prejela trinajst prispevkov. Skupinske nagrade so pripadle šolam Gradnik, Trinko in Prešeren, med posamezniki pa so slavili Meta in Ti-nej Sterni ter Stojan Glavina. Bubničeve nagrade je podelilo Kulturno društvo Bubnič-Ma-gajna. Na 5. strani 2 Četrtek, 20. novembra 2014 ALPE-JADRAN / rim - Srečanje slovenskega veleposlanika v Italiji z namestnikom notranjega ministra Mirošič z Bubbicom o perečih problemih slovenske manjšine RIM - Slovenski veleposlanik Iztok Mirošič se je včeraj na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve sestal z namestnikom ministra za notranje zadeve Filippom Bubbicom, ki je tudi predsedujoči delovnega omizja pri italijanski vladi za slovensko manjšino. Z Bubiccom se je pogovarjal o aktualni problematiki, povezani s slovensko manjšino v Italiji. Veleposlanik Mirošič je s tem v zvezi in v luči napovedanega zasedanja delovnega omizja za slovensko manjšino prihodnji teden v Rimu, sogovorniku prenesel pričakovanja Slovenije, da bo v zvezi z reformo lokalne samouprave v Furlaniji-Julijski krajini upoštevan poseben status slovenske manjšine in da bo raven zakonske zaščite za slovensko manjšino skladno z zaščitnim zakonom in mednarodnimi pogodbami ostala najmanj nespremenjena. V pogovoru se je Mirošič dotaknil tudi Veleposlanik RS Iztok Mirošič (levo) in namestnik italijanskega notranjega ministra Filippo Bubbico potrebe po ureditvi sistemskega financiranja slovenske manjšine, opozoril je na finančno problematiko Primorskega dnevnika in izrazil pričakovanje za njeno rešitev ter apeliral k čim- prejšnjemu zaključku aktivnosti za vzpostavitev spominskega parka Visco. V zvezi z ustavno reformo in reformo volilne zakonodaje v Italiji pa je izrazil pričakovanje Slovenije, da bo Italija pri reformi ustrezno upoštevala določbe zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu predstavnikov slovenske manjšine v italijanskih predstavniških telesih. Slovenija od Italije pričakuje ustrezno pozornost pri zagotavljanju uresničevanja pravic slovenske manjšine, je Mirošič poudaril Bubbicu. Namestnik notranjega ministra Bubbico je slovenska stališča vzel na znanje in obljubil konstruktivno pomoč italijanske vlade pri prizadevanjih za dobrobit slovenske manjšine v Italiji in za nadaljevanje odličnih odnosov med državama, katerih bistveni del sta prav manjšini. Zavzel se je za odprto in konstruktivno razpravo z manjšino na zasedanju delovnega omizja prihodnji teden v Rimu. Ob koncu pogovora je Mirošič sogovorniku prenesel tudi slovensko so-žalje ob žrtvah in veliki gmotni škodi v nedavnih poplavah na severu Italije. ljubljana - V Sloveniji močna kitajska delegacija s podpredsednikom Wang Yangom na čelu Tesnejše gospodarsko sodelovanje Kitajski podpredsednik s seboj pripeljal močno gospodarsko delegacijo, v kateri je približno 150 predstavnikov kitajskih podjetij LJUBLJANA - Na uradnem dvodnevnem obisku v Sloveniji se mudi podpredsednik kitajske vlade Wang Yang, ki se je s slovenskimi sogovorniki pogovarjal predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Njegov gostitelj, podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je kitajske vlagatelje pozval, naj investirajo v Sloveniji. Židan je v izjavi za medije po srečanju z Wangom dejal, da imata Slovenija in Kitajska odlične dvostranske politične odnose, ki so primeren temelj za pospeševanje gospodarskih odnosov. Blagovna menjava med državama po Ži-danovih besedah narašča; lani je znašala 665 milijonov evrov, pri čemer je izvoz na Kitajsko dosegel 126 milijonov evrov, uvoz pa 538 milijonov. Kot je dejal, Slovenija predstavlja primerno vstopno točko za kitajsko gospodarstvo, ki deluje v Evropski uniji, tako glede logističnih poti kot osrednje lege v uniji. »Povabili smo kitajske investitorje, da pogumno investirajo v Sloveniji v korist obeh držav,« je dejal podpredsednik vlade, ki gosti eno najvišjih kitajskih delegacijo v Sloveniji doslej. Židan se je zahvalil podpredsedniku kitajske vlade za odločitev, da v relativno kratkem času organizirajo ta obisk na visoki ravni in da je s seboj pripeljal izjemno močno gospodarsko delegacijo, v kateri je okoli 150 predstavnikov kitajskih podjetij. Ta obisk je po njegovih besedah tudi priprava na srečanje voditeljev 16 srednje- in vzhodnoevropskih držav s kitajskim premierjem Li Ke-qiangom, ki bo decembra v Beogradu. Wang je v izjavi za medije poudaril, da je njegov prvi obisk v Sloveniji namenjen utrditvi tradicionalno prijateljskih odnosov med državama, krepitvi sodelovanja na različnih področjih in pripravam na srečanje v Beogradu. Kot je poudaril, bi morali državi okrepiti gospodarsko sodelovanje in trgovino, saj se lahko dobro dopolnjujeta. Kitajska lahko ponudi veliko tržišče in primerna sredstva za Slovenijo, Slovenija pa je za Kitajsko pomembna zaradi visoke stopnje tehnološkega razvoja in strokovnega znanja na področju upravljanja v času, ko Kitajska izvaja prestrukturiranje in reforme, je navedel. Kitajski podpredsednik Wang Yang Podpredsednik kitajske vlade, pristojen za kmetijstvo, upravljanje voda, trgovino, turizem in zmanjšanje revščine, se je v nadaljevanju dvodnevnega obiska sestal s celotnim državnim vrhom - Kmetijski minister Dejan Židan predsednikom DZ Milanom Brglezom, predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem. Cerar in Wang sta izrazila pripravljenost za nadaljnjo poglobitev sodelo- vanja, zlasti na področju gospodarstva. Cerar se je pri tem zavzel tako za povečanje trgovinske menjave med državama kot njeno uravnoteženje, kjer lahko Slovenija ponudi svoje presežke v kmetijstvu, določene logistično-transportne storitve ter prispeva k povečanju turističnih obiskov iz Kitajske, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Pahor pa je kitajskemu gostu predstavil konkurenčne prednosti Slovenije za tuje investicije, kot so izjemna geo-strateška pozicija, izvozno orientirano gospodarstvo, odlična infrastruktura, visoko izobražena delovna sila, inovati-vna podjetja ter visoko tehnološki raziskovalni inštituti. Pahor in Wang sta govorila tudi o priložnostih za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med državama. Še posebej sta izpostavila turizem, saj je Slovenijo lani obiskalo skoraj 20.000 kitajskih turistov, pozitiven trend pa se kaže tudi v letošnjem letu. Prihodnje poletje z Ronk v Barcelono Družba Vueling je napovedala, da bo v poletni sezoni 2015 dvakrat tedensko Trst povezala z Barcelono. Prvi let je predviden za 20. junij 2015, Vuelingo-va letala pa bodo obe mesti povezovala do 12. septembra. leti bodo ob sredah in sobotah, na razpolago pa bo letalo vrste airbus A320, na katerem je prostora za 180 potnikov. Posebne lete načrtujejo tudi za novoletne počitnice, in sicer 27. in 30. decembra 2014 ter 3. in 5. januarja 2015. Pordenonski župan Pedrotti bo tudi predsednik pokrajine PORDENON - Pordenonski župan Claudio Pedrotti bo bodoči predsednik pordenonske pokrajine. Predlagala ga je Demokratska stranka, čeprav vanjo ni vpisan. Formalno bo predsedniški položaj prevzel 26. novembra, ko bo prvo zasedanje novega pokrajinskega sveta, ki je bil izvoljen po novih pravilih. Poleg Pedrottija bosta odbor sestavljala še odbornici Francesca Cardin in Elisa Coassin. V prometni nesreči nad Koprom umrl voznik avtomobila KOPER - Na Šmarski cesti nad Koprom, v bližini križišča za Paderno, se je včeraj okoli osme ure zjutraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 79-letni domačin, voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Kopra proti Šmarjam in zavijal v levo na dovoz do stanovanjske hiše. Pri tem je zaprl pot tovornemu avtomobilu s priklopnikom, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 27-letnik iz Kranja. V trčenju se je voznik avtomobila tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Zaradi prevoza 17 ilegalcev pridržali turškega voznika MARIBOR - Mariborski policisti so včeraj sporočili podrobnosti sredinega odkritja 17 ilegalnih prebežnikov v turškem tovornem vozilu na mejnem prehodu Gruškovje. Malo pred četrto uro zjutraj so jih policisti našli v vozilu 35-letnega turškega državljana, ki so ga policisti pridržali. Ilegalci so zaprosili za azil. Med njimi je bilo 15 državljanov Sirije, dva pa državljana Iraka. Ilegalci so policistom povedali, da so v svojih državah stanovali na območjih, kjer potekajo vojaški spopadi. Za prevoz je vsak od njih neznanim osebam plačal 8500 evrov za pot v Evropo. slovenske novice »Ustavno sodišče Janši vrnilo poslanski mandat« LJUBLJANA - Po neuradnih informacijah Slovenskih novic naj bi ustavni sodniki včeraj ugodili pritožbi predsednika SDS Janeza Janše in mu vrnili poslanski mandat. Na ustavnem sodišču so včeraj povedali, da bo odločitev ustavnega sodišča o usodi Janševega poslanskega mandata znana danes po 15. uri. Ustavni sodniki so Janševo pritožbo začeli obravnavati že na seji minuli teden, a tedaj še niso sprejeli nobene odločitve, včeraj pa so jo vnovič obravnavali. Janši je 15. oktobra na podlagi zakona o poslancih zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prenehal poslanski mandat. Janša je nato na ustavno sodišče vložil pritožbo, v kateri je predlagal tudi začasno odredbo, da se mu do odločitve dovoli opravljanje poslanske funkcije. banke - Afera Hypo Alpe Adria Bank Nekdanji »vrhovi« banke kaznovani z globami v skupni višini 2,5 milijona evrov TRST - Banka Italije je zaradi nezadostne kontrole in ne-spoštovanja določil ter zaradi goljufije z napihnjenimi leasinški-mi pogodbami v višini 88 milijonov evrov bivše najvidnejše predstavnike Hypo Alpe Adria Bank in Hypo Alpe Adria Leasing kaznovala z globami v skupni višini nad 2,5 milijona evrov. Poleg tega pa je novo vodstvo banke že vrnilo nezakonito prejet denar v skupni višini preko 90 milijonov evrov že vrnilo ogoljufanim strankam. Kazen pa je tokrat doletela bivše člane upravnega in nadzornega sveta kot tudi generalnega direktorja. Skupno gre za 18 ljudi, od tega morajo bivši »bančni vrhovi« plačati globe v skupni višini 1,493 milijona evrov, »leasinški vrh« pa dober milijon. Najvišjo globo bo moral plačati bivši pooblaščeni upravitelj in generalni direktor bankeLorenzo Di Tom-maso, in sicer 387 tisoč evrov, 330 tisoč evrov naj bi plačal Johannes Leopold Proksch, bivši generalni direktor leasinga Paolo Pellicciotti pa 195 tisoč. Bivši član upravnega sveta Stephan Holzer naj bi plačal globo v višini 224 tisoč evrov, bivša nadzornika Adilino Cisilino in Alessandro Zanon pa vsak po 168 tisoč evrov. Vsi se lahko pritožijo na rimsko prizivno sodišče. Med tistimi, ki naj b i plačali globo je tudi nekdanji predsednik državne zbornice fiskalistov Claudio Siciliotti iz Vidma, ki je bil vpleten tudi v propad Pastificia Amato v Salernu, kot član nadzornega sveta Hypo Alpe Adria Bank pa naj bi plačal globo v višini 84 tisoč evrov. Sedež Hypo Alpe Adria bank v Vidmu arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 21. novembra 2014 3 špeter - Dijaški dom (t. i. college) bo do konca leta 201 5 upravljala Pokrajina Videm V njem tako še naprej ostaja tudi špetrska dvojezična šola Obnovitvena dela na starem sedežu dvojezične šole naj bi se začela v ponedeljek VIDEM - Špetrski dijaški dom (tako imenovani college), ki že od leta 2010 gosti dvojezični vrtec, del osnovne šole in v katerem sta tudi ravnateljstvo ter kuhinja oziroma jedilnica špetrske dvojezične šole, bo do konca leta 2015 upravljala Pokrajina Videm. V njem bo do konca obnovitvenih del na starem šolskem sedežu v Ažlinski ulici, (po neuradnih vesteh naj bi se začela v ponedeljek), še naprej lahko delovala dvojezična šola. Tako so v sredo sklenili na sestanku na sedežu videmske prefek-ture, ki so se ga poleg videmske pre-fektinje Provvidenze Delfine Rai-mondo udeležili še predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, pokrajinski odbornik za šolstvo Beppi-no Govetto, župan Občine Špeter Mariano Zufferli in načelnik videm-skih gasilcev Vincenzo Lotito. V naslednjih tednih bo stekel upravno -tehnični postopek za podpis nove konvencije. Omenjeno poslopje je na podlagi pogodbe, ki je bila leta 2001 podpisana z Občino Špeter, upravljala Pokrajina Videm, ki je krila tudi vse stroške (približno 60 tisoč evrov na Špetrski župan Mariano Zufferli nm Pietro Fontanini nm leto). V tem obdobju je stavbo uporabljal čedajski Zavod Pavla Diakona, ki v Špetru upravlja tudi jezikovni in pedagoški licej, odkar je morala zapustiti svoj stari sedež, ker ni bil zgrajen v skladu s protipotresnimi predpisi, pa v njem gostuje tudi dvojezična šola. Pokrajina Videm je že pred časom napovedala, da pogodbe z Občino ne bo obnovila in da bo torej špetrski občinski upravi prepustila tudi kritje stroškov za upravljanje te stavbe. Občina Špeter bi morala po dogovoru med predsednikom Pokrajine Fontaninijem in tedanjim županom Špetra Tizianom Manzinijem ponovno postati polnopravna lastnica dijaškega doma s 1. julijem letos. Novi špetrski prvi občan Mariano Zufferli pa se ni strinjal z odlo- čitvijo svojega predhodnika. Novi občinski svet je tako 28. julija soglasno predlagal ustanovitev institucionalnega omizja, da bi se dogovorili, katera naj bo bodoča namembnost tega poslopja. Prostori, ki jih zdaj uporablja dvojezična šola, naj bi bili namreč spet na razpolago, ko bodo zaključena dela na starem sedežu šole. Videmski pokrajinski svet je nato tako 29. julija kot 3. novembra tudi po posegu slovenskega pokrajinskega svetnika iz Špetra Fabrizia Dorboloja preložil obravnavo o dijaškem domu in s tem tudi dokončno prekinitev pogodbe z Občino Špeter. Na pokrajinskem svetu v začetku novembra je predsednik Fontanini tudi napovedal, da bodo v kratkem v sodelovanju s prefekturo poiskali ustrezno rešitev. Do sestanka in končne odločitve je nato v sredo vendarle prišlo. (NM) Dijaški dom bo še naprej upravljal Pokrajina Videm arhiv rai 3 bis - Nocoj Igor Giacomini gost v oddaji TDD predstavlja arhiv TRST - Nocoj bo po omrežju RAI 3 bis po večernem TV dnevniku, okrog 20.50 na sporedu oddaja časnikarskih poglobitev »TDD predstavlja«. Tokratni gost bo Igor Giacomini, vodja Deželnega urada za slovenske šole. Z njim se bo Breda Susič pogovarjala o tem, kako bodo vladni predlogi o prenovi šolskega sistema vplivali na slovensko šolstvo v Italiji. Kot znano se je namreč ravnokar zaključilo ljudsko posvetovanje preko spleta in po teritoriju o vladnih smernicah za reformo, ki jo je italijanski ministrski predsednik Renzi poimenoval »La buona scuola«, to se pravi »Boljša ali učinkovitejša šola«. Ponovitev oddaje bo v sredo okrog 20.10, prav tako na RAI 3 bis. Režiserka oddaje je Loredana Gec. dunaj - Poslanka Tamara Blažina na letni skupščini parlamentarnih delegacij SEP Obračun SEP po 25 letih delovanja Ob robu skupščine srečanje s predsednico avstrijskega zveznega sveta, koroško Slovenko Ano Blatnik Ana Blatnik (levo) in Tamara Blažina na sedežu avstrijskega zveznega sveta na Dunaju ljubljana - Literarna nagrada Mira Letošnja dobitnica koroška pisateljica Maja Haderlap LJUBLJANA - Dobitnica literarne nagrade Mira za leto 2014 je koroška pisateljica Maja Haderlap. Žirija ji je nagrado prisodila zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru, pa tudi zato, ker v Sloveniji, za razliko od tujine, še ni bila deležna nobene nagrade. Zanjo se je žirija odločila tudi zato, ker se je kot predlog pojavila že lani, ker so jo predlagale štiri ustanove nekoč različnih nazorskih usmeritev in stanovskih opredelitev in ker želi nagrada Mira preseči državne in jezikovne meje ter doseči celoten slovenski kulturni prostor - torej odpirati prostor in presegati predsodke, je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila predsednica žirije za nagrado Barbara Simoni-ti. Žirijo za nagrado, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, so sestavljali še Andrej Detela, Katja Mihurko-Po-niž, lanska nagrajenka Jolka Milič in Irena Novak-Popov. V ožji izbor je žirija uvrsti- Maja Haderlap v SSG arhiv la pet avtoric, na koncu so se soglasno odločili za Haderlapovo. Na letošnji razpis je prispelo 18 predlogov, kar je 50 odstotkov več kot lani. Nabor imen je po prepričanju žirije pokazal, da je nagrada Mira v slovenskem prostoru potrebna, pa tudi, da ena sama nagrada ne more odpraviti nepravičnosti in zamujenih priložnosti, ko so vrhunske ustvarjalke cela desetletja ostajale brez ustreznega odziva strokovne in kulturne javnosti. Haderlapova bo prejela diplomo Mire, kipec akademskega kiparja Jiržija Koči-ce, ki je s svojo umetnino mecen literarne nagrade Mira 2014, in denarno nagrado v višini 1000 evrov. Nagrado ji bodo izročili jutri ob 17. uri v Narodni galeriji. Nagrado Mira sicer podeljujejo v sklopu Slovenskega knjižnega sejma, a so termin zaradi nagrajenke prestavili. Haderlapova se bo namreč v času knjižnega sejma mudila v Veliki Britaniji, kjer bo izšel angleški prevod njenega Angela pozabe. Maja Haderlap je za svoj roman Angel pozabe, družinsko zgodbo treh generacij, ki osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski, prejela vrsto nagrad, med njimi nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado Bruno Kreisky za politično knjigo leta 2011. DUNAJ - Poslanka Tamara Blažina se je te dni, kot članica italijanske delegacije, udeležila letne skupščine parlamentarnih delegacij Srednjeevropske pobude (SEP) na Dunaju, kjer je bila ponovno izvoljena za predsednico politične komisije, kar je lepo priznanje za slovensko poslanko. Kot so sporočili iz njenega urada, je bila v tej komisiji na dnevnem redu diskusija o komaj odobreni strategiji jadransko-jonske makroregije, pri čemer je bil govor o vlogi Sepa pri povezovanju različnih makroregijskih strategij, saj so slednje bližje državljanom. Na plenarnem zasedanju pa je tekla diskusija o dosežkih SEP v petindvajsetih letih od ustanovitve. V zaključno resolucijo je poslanka Blažina predlagala tudi popravek o pozornosti do jezikovnih manjšin, ki pa je bil zavrnjen zaradi nasprotovanja nekaterih zahodnobalkanskih držav. Ob robu plenarne skupščine se je Tamara Blažina sestala tudi s predsednico avstrijskega zveznega sveta, koroško Slovenko Ano Blatnik, s katero ima stike že dalj časa. Kot je znano, je bila Ana Blatnik izvoljena na listi socialnih demokratov, nato je bila izvoljena za predsednico sveta, kar predstavlja četrto najvišjo funkcijo v državi. V daljšem in zelo prijetnem razgovoru sta poslanki ugotovili, da ju druži marsikaj, predvsem pa občutljivost za specifične tematike tega srednjeevropskega prostora. Obe sta bili izvoljeni na vsedržavnih interetničnih listah, prizadevata si za reševanje odprtih vprašanj slovenske manjšine in predvsem za uveljavljanje manjšinskih pravic; strinjali sta se, da so se medetnični odnosi tako na Koroškem kot v deželi Furlaniji-Julijski krajini v zadnjih letih znatno izboljšali. Nenazadnje posvečata obe veliko pozornosti politikam za uveljavljanja enakih možnosti med spoloma. Do izraza je prišla velika sličnost pogledov na marsikatero aktualno vprašanje, v prvi vrsti na globoko krizo, ki jo doživlja Evropska unija. Obe soglašata, da je njena vloga neprecenljiva in nenadomestljiva, vendar je potrebno vztrajati pri spremembah njene gospodarske in preveč stroge finančne politike. Ob zaključku je Blatnikova rade volje sprejela vabilo Blažinove za sodelovanje na skupni javni pobudi, ki bo na Tržaškem v začetku prihodnjega leta. Torek, 18. novembra 2014 2 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu opčine - Družba Nova srl je začela z obnavljanjem nekdanje kasarne finančne straže na Narodni ulici Stavba s pestro vsebino Zasebni investitor računa, da bodo dela končana v poldrugem letu Openci in naključni obiskovalci Opčin so se v preteklih dneh večkrat spraševali, kakšno namembnost bo dobila nekdanja kasarna finančne straže na Narodni ulici. Stavba se nahaja nasproti kavarne Vatta in le nekaj metrov pred openskim Prosvetnim domom. Znano je, da je pred štirimi leti to stavbo na dražbi kupila openska zadružna prodajalna, za njo pa je odštela milijon evrov. Po številnih usklajevanjih o namembnosti poslopja je med člani Zadruge prevladala odločitev, da tu postavijo večnamenski prostor, ki bo služil domačinom in turistom. Člani Zadruge so si bili enotni, da mora projekt finančno stati pokonci, zaradi česar so morali zamisli, kot je denimo dom za ostarele, zavrniti. Takoj ko je upravni odbor Zadruge prejel gradbeno dovoljene, je začel s prenovo nekdanje kasarne. S to prenovo bodo Opčine dobile sodoben in večnamenski objekt, v katerem bodo gostili razstave in dogodke, za turiste bo dobrodošla turistična točka, na kateri bodo dobivali koristne namige, kaj naj na Krasu obiščejo, predvidena je tudi specializirana knjigarna, za žejne in lačne pa bo skrbel bistro, v katerem bodo ponujali tudi kulinarične dobrote in lokalne proizvode. To nam je včeraj zaupal podpredsednik družbe Nova srl, ki je v lasti Zadruge in ki skrbi za obnovo nekdanje kasarne, Darko Malalan, njen predsednik Pavel Kalc pa je bil zaradi službenih obveznosti odsoten. Izvedeli smo, da so obnovo zasnovali v arhitekturnem biroju Andrej Križnič, obnova pa predvideva rušenje starega poslopja in postavitev nove, sodobno zasnovane stavbe. Težišče predlagane ureditve je večnamensko poslopje, katerega pročelje bo preoblečeno v kamen in omet, notranje dvorišče pa bo skozi steklene stene vidno že z glavne ulice. O volumnu stavbe še ni vse dorečeno, znano pa je, da je arhitekt pri projektiranju upošteval tako imenovani zakon Casa, ki dovoljuje 35% povečanje volumna prostorov. Skupna vrednost naložbe znaša dva milijona evrov (ob milijonu za nakup nepremičnine), projekt pa naj bi po optimističnih napovedih končali v poldrugem letu. Darko Malalan je poudaril, da Op-čine potrebujejo tovrsten center, ki bo ponujal med drugim tudi turistične informacije. Do Opčin se v času turistične sezone s tramvajem pripelje veliko turistov, ki se na hitro sprehodijo po Narodni ulici in se takoj vrnejo v mesto. To žalostno dejstvo je spodbudilo družbo Nova srl, da naredi nekaj, kar bi koristilo promociji Krasa, kjer naravnih lepot ne manjka. Teh, kot kaže, do zdaj nihče ni znal povezati v celovito turistično ponudbo. »Mi bi radi turistom ponujali prevoz do Briške jame, botaničnega vrta Carsiana ali do Kraške hiše,« je dejal Darko Malalan in dodal, da turisti trenutno nimajo nobene možnosti, da bi prišli do naštetih kraških znamenitosti. Bržkone svoj delež pri neuspehu na področju turizma nosi tudi Občina Trst, saj po njeni zaslugi na Opčinah ni nikakršne turistične informativne točke. Da turisti ne bi hitro odnesli peta z Opčin, bo skrbela tudi specializirana Pred stavbo so že namestili zidarski oder (FotoDamja@n). Večnamenski prostor bo imel pročelje iz kamna in ometa (na simulaciji desno) knjigarna, v kateri bo mogoče kupiti turistične vodnike in knjige lokalnih avtorjev, prevedene v več tujih jezikov. Malalan je ob tem opozoril, da želijo sodelovati z zamejskimi organizacijami na različnih področjih. Prenovljena stavba bo ponujala tudi idealne možnosti za vzpostavitev galerijskega prostora in konferenčne dvorane. Predvidena je tudi ureditev bara in manjše restavracije, v kateri bo mogoče okušati tradicionalne kraške jedi, s seboj pa bodo lahko obiskovalci odnesli tudi lokalne proizvode. Ob vsem tem pa velja izpostaviti še en pomenljiv podatek. Da bi lahko ta projekt »stal pokonci« bo potrebno tudi zaposlovati. Po optimističnih napovedih bodo zaposlili 15 ljudi, prednost pa bodo imele mlade osebe, je včeraj še dejal podpredsednik družbe Nova srl. Ko bo ta projekt končan, bodo Op-čine dobile nadstandarden prostor, v katerem bodo na nek način vzpostavili nekakšen zavod za turizem, ki bo vodil enotno trženje in delovanje v interesu lokalne kraške skupnosti. Prav v tej točki se z rešitvijo openske Zadruge strinjajo tako Občina Trst kot tudi zahodno kraški rajonski svet. Njegov predsednik Marko Mil- kovič je gradnjo večnamenskega prostora v središču Opčin ocenil zelo pozitivno, saj so Opčine, kot nam je zaupal, potrebovale objekt z bogato vsebino, v sklopu katere bodo promovirali Kras. Predsednika Milkoviča pa veseli tudi obljuba Zadruge oz. družbe Nova srl, da se v kletne prostore prenovljenega poslopja lahko preseli električna kabina, ki se zdaj nahaja v bližini krožišča in ki je zelo moteč element na glavni cesti. »Na izpraznjeno površino nameravamo vrniti kip Karla von Zin-zendorfa, ki ga nekateri krajani zelo pogrešajo,« je še dejal Marko Milkovič. (sč) pokrajina - Projekt z združenjem Astra Alkohol in mladi: zdravje je v tvojih rokah železarna - V palači Chigi V Rimu danes podpišejo programski sporazum V Rimu bodo danes dopoldne na sedežu predsedstva vlade podpisali programski sporazum za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne. Kot je znano, je obrat pod Škednjem pred nedavnim odkupila skupina Arvedi. Na tem območju bo v okviru postopka za pre-osnovo t.i. kompleksnih kriznih industrijskih območij nastala okolju prijazna jeklarska dejavnost, novi lastnik pa napoveduje tudi skoraj 200 novih delovnih mest. Programski sporazum, ki ga bodo podpisali ob 12. uri v prosto- rih palače Chigi, bo zadeval izvajanje projekta oziroma ukrepov glede varnosti, proizvodne preobrazbe ter gospodarskega in produktivnega razvoja območja pod Škednjem. Dokument bodo podpisali minister za okolje Gian Luca Galletti, ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi, predsednica Dežele Furlanija-Julijska krajina Debora Serracchiani, predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi in podjetnik Giovanni Arvedi v imenu družbe Siderurgica Triestina. Na sedežu tržaške pokrajinske uprave so včeraj predstavili projekt Alkohol: zdravje je v tvojih rokah, ki ga je pripravila pokrajinska uprava v sodelovanju z združenjem za boj proti odvisnosti Astra. Gre za pravo kampanjo, namenjeno za širjenje informacij o nevarnosti in posledicah prekomernega uživanja alkohola še predvsem med mladimi. Projekt sta predstavila pokrajinska odbornica za politike mladih in za socialne politike Roberta Tarlao in predsednik združenja Astra Claudio Zaratin, ki sta poudarila, da je uživanje alkohola v mladih letih še nevarnejše kot pa pri odraslih. Najnovejši podatki o zdravju otrok in mladih so pokazali, da uživa vino oziroma pivo v deželi FJK v povprečju 7,8 odstotka oz. 14,7 odstotka mladih med 11. in 17. letom starosti. Še najbolj zaskrbljujoči so podatki glede mladih, ki zaužijejo namerno velike količine alkohola, se pravi vsaj 6 kozarcev zapored (t.i. »binge drinking«). Ta pojav zadeva 11% mladih med 11. letom in 17. letom starosti, od teh 15,4% moških in 9 odstotkov žensk. Težnja k pretiranemu uživanju raste sorazmerno s starostjo, najnevarnejše pa je obdobje med 15. in 16. letom starosti (38% moških in 30% žensk). Primeri pijanosti zadevajo 7 odstotkov 11-letnih, 13-letnih in 15-letnih oseb, kar je en odstotek več v primerjavi s povprečjem na državni ravni. Združenje Astra prireja že od leta 2005 informativna srečanja na tržaških šolah, tudi slovenskih. V tem obdobju je že stopilo v stik s 467 razredi oz. 10.400 dijaki in dijakinjami. Njegovi prostovoljci so letos obiskali že 65 razredov oz. 1.400 dijakov in dijakinj na več šolah, med temi na šolah A.M. Slomška, J. Stefana in Ž. Zoisa ter S. Gregorčiča v Dolini. Kulturni menedžment Včeraj se je na Oddelku za ekonomijo Univerze v Trstu začel izobraževalni tečaj FormAzione, v sklopu katerega bodo udeleženci dobili veliko koristnega znanja s področja kulturnega menedžmenta. Tečaj organizirata svetovni forum Pravica do dialoga in Oddelek za humanistične študije, pri njegovi realizaciji pa sodeluje tudi Univerza na Primorskem. Tridnevnega izobraževalnega srečanja se udeležuje 25 mladih nadobudnih kulturnih menedžerjev z vseh koncev sveta, te mlade pa so izbrali med 40 prijavljenimi kandidati. Ugledni profesorji, kulturniki in predsedniki gledaliških hiš z različnih koncev Italije in tudi iz tujine jim bodo še danes in jutri predavali, kaj pravzaprav je kulturni menedžment. Mladi slušatelji bodo izvedeli veliko zanimivega o promociji in organizaciji dogodkov, fundraisingu, medkulturnem dialogu ... Danes dopoldne bodo govorili na temo Ustvarjati, zamišljati in spreminjati, od 15. ure naprej pa na temo Projektirati, deliti, komunicirati in realizirati. Jutri pa bodo mladi izvedeli za koristne namige o tem, kakšne odnose je treba imeti z institucijami in z gospodarskimi ustanovami. Ti morajo namreč biti zelo dobri, marsikje pa tudi ovrednoteni. / TRST Četrtek, 20. novembra 2014 5 bubničeva nagrada - Včeraj so na Opčinah nagradili najboljše Skozi vihar prve svetovne vojne se je prebilo trinajst raziskav Prve nagrade prejeli šole Gradnik, Trinko in Prešeren, Meta in Tinej Sterni ter Stojan Glavina Od izbruha prve svetovne vojne je minilo sto let in čeprav so ti dogodki časovno zelo oddaljeni, so v naših krajih še živi spomini nanje in na ljudi, ki so na lastni koži doživeli vojne grozote. To je prišlo jasno do izraza na včerajšnjem nagrajevanju 8. natečaja za Bubničevo nagrado, ki je letos nosil naslov Skozi vihar prve svetovne vojne. Kot je uvodoma spomnil Dušan Kalc, predsednik nekdanjega Sklada, danes Kulturnega društva Bubnič-Magajna, izbira včerajšnjega dne ni bila naključna. 20. november je namreč svetovni dan otroka, prav otroci pa so prve žrtve vsake vojne, saj najbolj trpijo zaradi pomanjkanja najosnovnejših življenjskih potrebščin. Tako je bilo med prvo svetovno vojno in tako je žal še danes: ne samo na vojnih območjih, temveč tudi v Italiji, kjer kar 1,5 milijona otrok živi na pragu revščine. Kalc je tudi spomnil, da so natečaj ustanovili novinarji Primorskega dnevnika v spomin na nekdanjega kolego Albina Bubniča (1915-1978), neutrudnega raziskovalca polpretekle zgodovine, ki je bistveno prispeval k procesu proti krvnikom Rižarne in tudi pripravil prvi seznam njenih žrtev. Od leta 1980 so razpisali osem natečajev, da bi v mladih in manj mladih spodbudili raziskovalno delo in ohranjanje zgodovinskega spomina. Vabilu se je letos odzvalo trinajst skupin in posameznikov, najboljše izdelke (mnogi je bogatilo tudi fotografsko in dokumentarno gradivo) so včeraj bogato nagradili v openski dvorani Zadružne kraške banke. Utemeljitve nagrad je v imenu ocenjevalne komisije prebrala Kostanca Filipo-vič. Med osnovnošolci so slavili učenci in učenke 4. in 5. razreda OŠ Alojz Gradnik Re-pentabor (mentorici Morana Sosič in Tanja Škabar), ki so komisijo prepričali z bogato in izvirno raziskavo Naša šola med prvo svetovno vojno. Kot so lepo pojasnili otroci, so v lanskem šolskem letu spoznali vojno zgodovino, obiskali goriški in kobariški muzej, se sprehodili po zgodovinski poti na Bre-stovcu in Kolovratu, posebno pozornost pa namenili odkrivanju zgodovine svoje šole, ki je bila ustanovljena daljnega 1873. Predvsem pa spoznali »kako lepo je, da sedaj živimo v Skupinska fotografija vseh Bubničevih nagrajencev, spodaj Kostanca Filipovič, Dušan Kalc in Dušan Udovič fotodamj@n miru,« kot so v en glas zaklicali, preden so zapeli še Odo radosti. Drugo nagrado je prejela COŠ Pinko Tomažič iz Trebč (mentorica Elizabeta Stopar) z raziskavo, posvečeno Soški fronti (tudi njihov šolski zborček je prisotnim podaril pesem), tolažilno nagrado pa učenci 5. razreda OŠ Fran Milčinski. Nižješolcem je komisija podelila dve prvi nagradi; goriški nižji srednji šoli Ivana Trinka (mentorica Slavica Radinja) za raziskavo o posledicah, ki jih je vojna pu- občina trst - Pri Sv. Justu Spomnili so se 70-letnice smrti Gabrieleja Foschiattija Včeraj je potekala 70. obletnica smrti tržaškega italijanskega domoljuba in antifašista Gabrieleja Fosc-hiattija. Deportirali so ga v nacistično uničevalno taborišče v Dachau, kjer je bil zaprt tudi naš Boris Pahor in kjer je Foschiatti umrl 20. novembra 144. Ob obletnici je včeraj dopoldne odbornik Umberto Laureni skupaj s Foschiattijevo vnukinjo Antonello Coen položil venec k obeležju v spominskem parku na griču Sv. Justa. stila v različnih goriških vaseh, Meti in Ti-neju Sterniju pa za raziskavo, v kateri sta razkrila zanimivo družinsko kroniko. Komisija ni podelila druge nagrade, tolažilne pa so prejeli Jansh Gergolet iz Doberdoba ter Lana Simonič in Mihaela Zrinjski iz Murske sobote. Med višješolci so vse nagrade odnesli dijaki in dijakinje tržaškega liceja Prešeren. Prvo mesto so zasedli lanski maturantje klasičnega liceja, ki so pod mentorstvom junior chamber Odprt forum o evropski Ne-ustavi Združenje Junior Chamber International iz Trsta prireja danes posvet na temo Evropska NE-ustava v prostorih Impact Hub-a v Trstu (ul. Cavana, 14) s pričetkom ob 18. uri. Srečanje bo v obliki foruma, kjer se bodo govorniki soočali na temo Lizbon-ske pogodbe in jo primerjali z morebitnimi učinki pravega evropskega ustavnega besedila, nadrejenega vsem ostalim pravnim virom. V razpravo bodo posegli Štefan Čok (pokrajinski svetnik, doktorski študent zgodovine Evrope in Sredozemlja na Univerzi v Kopru in poznavalec evropske zgodovine), Andrea Gelfi (podpredsednik Jeune, evropske organizacije mladih podjetnikov, ki šteje nad 1,5 milijona članov in predsednik Združenja mladih trgovcev v Trstu), Goran Floridan (doktorski študent na Univerzi v Ljubljani in izvedenec o evropski integraciji na energetskem področju), arh. Marco Svara (urbanist, podpredsednik združenja MANIFETSO2020 in ustanovni član Impact Hub-a Trieste) in odv. Domenico Piz-zonia (strokovnjak v delovnem pravu). Format dogodka omogoča udeležencem posveta, da posežejo kar med srečanjem in jim ni potrebno, da za to počakajo na običajna končna vprašanja. Dogodek bo povezoval novinar in pisatelj dr. Pierluigi Sabatti. Marte Ivašič pripravili »odlično zastavljeno, pregledno izvedeno in lepo predstavljeno« nalogo, ki so jo prepletli z različnimi družinskimi kronikami. Drugo nagrado pa si delita Martin Poljšak in Vedran Gu-štin: prvi za prikaz manj znanih vojnih dogodkov, drugi pa za izvirno ironično razmišljanje o vojni in »šoli Evropa«. Natečaj za Bubničevo nagrado je predvideval tudi kategorijo Univerzitetni študentje in ljubiteljski raziskovalci. Komisija je prejela dva prispevka in ocenila, da si oba zaslužita nagrado. Drugo mesto je zasedla Vera Sardoč iz Trsta z zanimivim zapisom o maminih in očetovih spominih na prvo svetovno vojno. Prva nagrada pa je romala v roke Stojana Glavine iz Boljunca, ki se je predstavil z dragoceno raziskavo o »vojni pošti lonjerskih fantov 1915-1918«. Kot je poudaril odgovorni urednik našega dnevnika Dušan Udovič, uživa Bubni-čeva nagrada vse od nastanka tudi podporo Primorskega dnevnika. Ne samo zato, ker nosi ime po nekdanjem kolegu, temveč, ker zasleduje sorodne cilje, v prvi vrsti ovrednotiti delo naših šol. Tako kot redno objavljamo strani, ki jih pripravljajo naši šolarji, bomo v prihodnjih mesecih v časopisu in na spletu objavili tudi najboljše raziskave. (pd) zadruge - Spetič »COOP treba rešiti v celoti, ne po kosih« Delavske zadruge so pomemben del tržaške zgodovine in delavskega gibanja in zato ni naključje, da je vanje včlanjenih skoraj polovica Tržačanov. Zaradi tega je popolnoma razumljiva zaskbljenost glede usode družbe Cooperative operaie, ki je po dolgem boju spet postala last članov, je poudaril v tiskovni noti deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Delavske zadruge je treba zato rešiti v celoti in ne po kosih, pravi Spetič, sodstvo pa mora poglobiti »skrivnostno» upravljanje, ki je pripeljalo zadrugo na rob stečaja, odgovorne pa mora doleteti primerna kazen. Spetič vsekakor pričakuje, da bodo vse javne uprave, od deželne do občinske, storile vse, da se rešijo Delavske zadruge in delovna mesta. Člani zadruge pa naj poskrbijo, da bo proces popolne obnove izpeljan do konca na osnovi transparentnosti in participacije. Dan otrokovih pravic v Boljuncu Ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ki ga obeležujemo 20. novembra, bodo v Boljuncu pripravili prisrčno prireditev za otroke. Jutri bodo med 15. in 19. uro v prostorih nekdanje igralnice nad knjižnico odprli tako imenovano Zemljo modrosti (La Terra di Sophia), kjer v sožitju bivajo domišljija, igra in želja po spoznavanju novega. Udeleženci bodo spoznali pravice otrok, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi projekt Starši brez stresa. Za več informacij in za potrditev prisotnosti pokličite na številko 3388985212 ali 3284535848. Evropski dialogi o Ukrajini z novinarko Barbaro Gruden Danes popoldne ob 17.30 bo v dvorani Tessitori na programu novo srečanje iz pobude Dialoghi Euro-pei. Tokrat bo beseda tekla o Ukrajini, ki je razpeta med Rusijo in EU. Med gosti bo tudi novinarka Barbara Gruden. Jutri ob 10.30 pa bo v knjigarni Minerva na programu še eno srečanjezdruženja Dialoghi Eu-ropei, ki bo v celoti posvečeno boju proti eboli. Delavnice za otroke Deželni naravni rezervat Devinske stene prireja serijo delavnic. Ena od teh bo danes dopoldne na sporedu v Ljudskem vrtu, in sicer v okviru državnega dneva dreves. Jutri bodo delavnico na temo dreves izpeljali tudi v Turističnem informacijskem centru v Sesljanu. Kras in onesnažene jame Drevi ob 21. uri se v kinodvorani gledališča Fabbri v Ul. Fabbri 2a nadaljuje prireditev Voci del Silenzio. Drevišnja gosta bosta Sergio Dolce, ki bo govoril o kraških pojavih, in Franco Gherlizza, ki bo govoril o problemu onesnaževanja kraških jam. Malica v temi Center za slepe in slabovidne Rittmeyer v Barkovljah danes ob 16. uri pripravlja dogodek Merenda al buio, v okviru katere bodo lahko občani in občanke okušali malico, ki jo bodo postregli slepi in slabovidni. Za ta dogodek je treba odšteti 12 evrov, predstavljal pa bo idealno priložnost, da se seznanimo s težavami, s katerimi se soočajo ti ljudje. Ob tem se bomo naučili tudi bolje uporabljati naslednja čutila; dotik, okus, sluh in vonj. Posvet o hišnih pomočnicah V kavarni San Marco se bo danes ob 15. uri začel posvet, ki ga organizira Acli. Beseda bo tekla o problematiki hišnih pomočnic in negovalk, ki za opravljanje svojega dela nimajo zakonsko urejenega delovnega razmerja. Simfonični koncert v Verdiju Nocoj ob 20.30 bo v Operni hiši Verdi na programu simfonični koncert, na katerem bo orkester igral skladbe Liszta, Rachmaninova in Dvora-ka. Dirigiral bo Stefano Brogli - Sacher, nastopil pa bo tudi pianist Giuseppe Albanese. Razstava grške skupnosti Grška skupnost iz Trsta bo danes ob 17.30 odprla razstavo Mythos, na kateri bodo razstavljali dela Andree Vallerija. Razstava bo do 30. novembra na ogled v dvorani Giubileo - Filoxena v Ul. Mazzini. 6 Petek, 21. novembra 2014 TRST / aktualno - Pogovor z direktorjem patronata Inac Davidom Kreblom, ki deluje v okviru KZ Krebel: Patronati imajo več dela, Rim pa krči denar Pokojninski zavod Inps je lani prihranil 560 milijonov evrov s tem, da je zaprl številna okenca. Inps spodbuja namreč telematsko posredovanje podatkov glede različnih prošenj, ljudje pa se morajo zaradi tega za katero koli storitev in drugo pomoč obračati na pa-tronate, ki imajo torej več dela. Italijanska vlada pa namerava kljub temu krepko krčiti finančna sredstva, ki so nujna za njihovo delovanje. To nam je povedal direktor patronata Inac David Krebel, s katerim smo se včeraj pogovorili o morebitnih posledicah krčenja denarja, ki priteka iz sklada za delovanje patro-natov. Čeprav je to denar, ki priteka neposredno iz plač delavcev, namerava Rim s prihodnjim stabilizacijskim zakonom zmanjšati letno vsoto s400 na 250 milijonov evrov. Patronati bodo torej ob 150 milijonov in napovedujejo, da bodo morali na državni ravni odpustiti približno pet tisoč zaposlenih. »Če bo to šlo skozi, bo stvar zelo zaskrbljujoča,« je poudaril Krebel, ki vodi patronat v Ul. Ghega št. 2, ki deluje v sklopu Kmečke zveze. Patronati bodo vsekakor delali na tem, da se ohranijo vsa delovna mesta in da bodo storitve neokrnjene. Ostaja pa dejstvo, da bi bilo skoraj 40-odstotno krčenje finančnih sredstev zelo hudo tako za patrona-te kot za ljudi. Dovolj je pomisliti, da se na urad v Ul. Ghega obrača letno vsaj 10 tisoč ljudi, je dejal Krebel. Glavno vprašanje torej bo, kaj pravzaprav ponujati. Patronat nudi namreč vsem občanom številne brezplačne storitve, od priprave dokumentov za pokojnine do formalnosti, ki so potrebne za pravico do materinskega dopusta, dopolnilne blagajne, mobilnosti ali prispevkov za brezposelne. Problem je v tem, da spodbuja Inps računalniško dopisovanje. Dejstvo je, da ni več mogoče posredovati papirnatih obrazcev zavodu, ker teh obrazcev enostavno ni. Toda tu se postavlja vprašanje, ali so vsi sposobni izpolnjevati elektronske obrazce in posredovati Inpsu prošnje s pomočjo računalnika. Ali so tega sposobni priletni? Ali razpolagajo vsi priletni z računalnikom in s svojo elektronsko pošto? Krebel je včeraj popoldne na računalniku pripravljal prošnjo za pokojnino neke osebe. Prikazalo se je okno z zahtevo, da se vnese naslov elektronske pošte prositelja. Ta pa se je bil obrnil na patronat, ker nima računalnika in ne razpolaga z elektronsko pošto... Jasno je, da nekaj ne gre. Če je po eni strani res, da bo za komuniciranje z javno upravo v prihodnosti vedno bolj razširjena računalniška oblika, je Rim po drugi strani napravil predolg korak in »preskočil« 5-10 let, je menil Krebel. Tudi v primeru, da razpolagajo ljudje z računalnikom, ni namreč rečeno, da bodo znali sami pripravljati elektronske prošnje, izpolnjevati obrazce in odgovarjati na številna vprašanja, ki se bodo vrstila na ekranu. Patronati torej so in bodo še kako potrebni in bodo imeli še več dela kot sicer, nekatere brezplačne storitve pa bi lahko postale zaradi krčenja finančnih sredstev proti plačilu. V Trstu se obrača nanje vsak dan povprečno 500 oseb, se pravi vsaj 2.000 vsak mesec. V primeru, da bodo zaprli patronate, bodo ti ljudje navalili na sedež zavoda Inps. Kaj se bo zgodilo, lahko ugibamo. Aljoša Gašperlin David Krebel. Desno: novi sedež Kmečke zveze v Ul. Ghega, kjer so uradi patronata fotodamj@n obletnica berlinskega zidu Dimitrij Rupel nocoj v DSI Pred petindvajsetimi leti je padec Berlinskega zidu presenetil vso svetovno javnost, ker ni nihče pričakoval, da se bo pregrada, ki je ločevala dva svetova in je bila pravi simbol hladne vojne med njima, zrušila skorajda po naključju, pravzaprav zaradi nerodnosti visokega funkcionarja vzhodnonemške komunistične partije. Berlinski zid pa je potegnil za sabo ves mogočni sovjetski sistem, za katerim so ostale ruševine, ki so zgovorno izpričale vso krhkost realnega socializma. Kar je nastalo po tem, ni najbolj vzorna oblika demokracije, gotovo pa je lahko zgled divjega prilaščanja tistega, kar je prej bilo družbeno premoženje. O vsem tem bo danes zvečer govoril nekdanji slovenski zunanji minister in viden politik Dimitrij Rupel v Društvu slovenskih izobražencev, ki bo v svoje razmišljanje vključil metaforičen Ljubljanski zid kot virtualno pregrado, ki ločuje slovensko družbeno stvarnost. Pe-terlinova dvorana, ulica Donizetti 3, ob 20.30. artefatto - Danes zvečer Potujoča predstavitev mladih ustvarjalcev V mestnem središču bo danes zvečer zaživel zanimiv niz umetniških dogodkov, ki nastajajo v sklopu občinskega projekta Artefatto. Ta kot znano spodbuja mladinsko ustvarjalnost in nadarjenim umetnikom, oblikovalcem, glasbenikom omogoča, da se predstavijo širši javnosti. Današnji Artefatto Zoom bo radovednim Tržačanom predstavil sedem umetnikov, ki niso še dopolnili 35. leta starosti. Izvirnost dogodka pa je v tem, da bodo njihova dela na ogled na različnih, tudi manj običajnih lokacijah, razstave pa bodo obogatili nastopi mladih glasbenikov in pevcev. Prvi dogodek bo v kavarni San Marco, kjer bodo ob 17.17 predstavili katalog pobude. Ob 18.18 se bodo v Double Room (Ul. Canova 9) predstavili Alberto Canevali, Gašper Kunšič in Giorgio Giacobbi. Ob 19.19 bosta v prostorih EContemporary (Ul. Crispi 28) nastopila Eracle Dartizio in Edgar Meis, ob 20.20 pa v Trart (Drev. 20. septembra 33) Federico Castrico, Kristina Rutar, Alice Zuccheri, Tom-maso Bratina in Giulia Cociancich. Zadnja etapa bo v ZimmerFrei (Ul. Torrebianca 10) ob 21.21, kjer se bo ob kontrabasistu Mitsugu Hara-di in violinistu Pierpaolu Fotiju predstavil Emmanuele Panzarini. Razstave bodo na ogled od 22. do 29. novembra med 17. in 20. uro. Na Proseku pesniški prvenec Katarine Jeretin Ferluga V Pahorjevi knjižnici v Kulturnem domu Prosek-Kontovel bodo drevi ob 20. uri predstavili pesniški prvenec Katarine Jeretin Ferluga s Kontovela. Letos je namreč pri Župnijskem zavodu Dra-vlje in Celjski Mohorjevi družbi izšla zbirka njenih pesmi in mandal, ki jih je narisla na svilo. Po treh predstavitvah v Ljubljani in na Štajerskem bo to njena prva predstavitev v naših krajih. Avtorica je doslej imela že nekaj manjših rastav v Trstu in v slovenski prestolnici, da se v njej skriva tudi pesniška duša pa je prišlo na dan v knjigi Narisala sem pesem zate, v kateri se vsaka pesem združi v harmonično celoto s sliko. Katarino Jeretin Ferluga bo predstavila in se z njo pogovarjala Majda Ci-bic, na ogled pa bo tudi več njenih ži-vopisanih mandal, v katerih povezuje geometrične oblike, barve, figure, like in simbole. Knjižni festival v Devinu Danes se v Devinu začenja prva izdaja knjižnega festivala, ki bo v žarišče postavil prvo svetovno vojno. Tridnevni festival se bo začel z odprtjem razstave Velika vojna v Karniji v Devinskem gradu, nadaljeval pa se bo v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta, kjer bo ob 18.30 raznolik program. S prof. Tatjano Rojc se bo pogovarjal tudi filozof in fotograf prof. Evgen Bav- Drevi v Contradi Triestiner Gledališče se drevi že na začetku letošnje sezone predstavlja z novo predstavo v lastni produkciji, in sicer z odrsko priredbo romana Tržačana Massimiliana Forza z naslovom Triest-ner, ki je izšel pred manj kot letom dni. Delo je posvečeno skupnosti Tržača-nov, ki v Londonu živi bohemsko življenje v povsem svojski stvarnosti, ki si jo je sama ustvarila: britanska prestolnica je za njene člane nekakšen Trst, saj so tam reproducirali podrobnosti tržaške vsakdanjosti, kot da ne morejo iz nje: Trst je obenem ljubljeno in osovraženo mesto, o katerem stalno govorijo in po katerem ocenjujejo svet. Predstavo je režiral Giuseppe Emilia-ni; v njej igrajo Ariela Reggio, Virgilio Zernitz, Paolo Fagiolo, Marzia Posto-gna, Francesco Godina, Gualtiero Gior-gini, Franko Korošec, Myriam Cosot-ti in Laura Antonini. Krstna uprizoritev bo drevi ob 20.30 v Bobbiovi dvorani. Predstava bo na sporedu do nedelje, 30. novembra. nasilje - Ženske Žrtve je treba obravanati bolj spoštljivo Članice krožka La Mimosa ženskega združenja UDI-ZŽI so na javnost naslovile odprto pismo, v katerem izražajo solidarnost z mladoletnim dekletom, ki je bilo pred sedemnajstimi leti žrtev sedaj pokojnega duhovnika. V poročanju nekaterih medijev in v nekaterih pismih bralcev so namreč pogrešale večjo občutljivost in prijaznejši odnos do dekleta, ki je bilo v zadnjih tednih tudi žrtev žalitev. Zdi se, kot bi desetletja bitk in angažiranosti ženskih gibanj neopazno minila, je zapisala njihova predstavnica Zanette Chiarotto, saj še danes del javnosti krivi napadene ženske, namesto da bi obsojal napadalce. Naša družba mora žrtvam nasilja in spolnih zlorab zagotoviti večje dostojanstvo, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah pride do teh obsodbe vrednih dejanj. Fizične in psihološke rane, ki so posledice nasilja, predstavljajo namreč zelo težko in dolgotrajno breme, ki ga žrtve ne morejo preseči brez javne podpore in spoštovanja. katinara - Združenje staršev OŠ Frana Milčinskega Starši in otroci na Vremščici Obiskali tudi bio-kmetijo - Prihodnji teden načrtujejo skupen obisk knjižnega sejma v Ljubljani Združenje staršev osnovne šole »Fran Milčinski« s Katinare je zadnjpo nedeljo v oktobru organiziralo pohod na Vremščico. Kljub mrzlemu in vetrovnemu, a vsekakor sončnemu vremenu, se je zbrala prav lepa skupina po-hodnikov. Najprej smo se v prijetnem vzdušju sprehodili in osvojili vrh Vrem-ščice 1027m. Uživali smo v krasnem razgledu na vse strani. Po poti navzdol pa smo se najprej okrepčali in odpočili v koči; nakar smo se napotili do kmetije Vremščica, ki leži ob vznožju hriba obdana z gozdom. Sprejel nas je gospod Jure Jančič in nam na preprost način orisal sistem delovanja te bio-kme-tije. Živali, ki jih gojijo, so predvsem ovce avtohtone vrste, oslički, ki jih uporabljajo predvsem zato, da odganjajo divje živali in branijo čredo ter črno-ro-žnati pujski. Otroci so dobesedno uživali. Dan v naravi smo zaključili z gorkim čajem. Združenje staršev prireja vsako leto razna srečanja, pohode in izlet. Cilj teh dejavnosti je predvsem ta, da se starši med seboj srečujemo, spoznamo, pogovarjamo in skupaj načrtujemo, kaj in kako obogatiti našo šolo, seveda kolikor nam je mogoče. Obenem smo v oporo učiteljskemu zboru. Pobude so tako organizirane, da spoznavamo različne kraje, si pridobimo nekaj znanja iz kulturnega in zgodovinskega vidika, katerim vedno sledi tudi zdravo razvedrilo. Naslednja priložnost za srečanje bo že prihodnji teden, ko bomo skupaj obiskali knjižni sejem v Ljubljani, ki je postal že naša stalnica. / TRST Četrtek, 20. novembra 2014 7 šempolaj - Večer vojaških pesmi ob 100-letnici 1. svetovne vojne Pesem je lajšala gorje Ob koncertu zbora Kraški dom iz Repna branje pisem s fronta in nastop trobentačev iz Ogleja Občutljivost SKD Vigred do tematike prve svetovne vojne se je ob 100-letnici njenega izbruha dotaknila tudi vojaške pesmi. Ob edinstveni razstavi o pijači na fronti, ki bo na ogled še ta konec tedna, so v šempolajski Štalci pod vodstvom Vesne Guštin nastopili pevci moškega zbora Kraški dom iz Repna. Repenski moški pevski zbor je lani, ob 15-letnici delovanja, izdal posebno zgoščenko ravno na temo vojaške pesmi z naslovom »Oj ta soudaški stan«, ki v šestnajstih pesmih zaokroža tako ljudski kot narodni opus še izpred časa prve svetovne vojne tja do partizanske epopeje. Šempolajski večer pa so repenski pevci popestrili predvsem s poslovilnimi pesmimi o odhodu k služenju vojaškega roka, ki je za časa 1. svetovne vojne v avstro-ogrski vojski trajal tri leta. Za marsikaterega slovenskega fanta je bilo služenje na fronti v štirih vojnih letih usodno, kar je tudi zapisal skladatelj Zorko Prelovec v svojo Oj, Doberdob, ki spada med najbolj občutene in poznane pesmi iz tistega časa. Slednjo, tako kot narodno Oblaki so rudeči, so člani MoPZ Kraški dom občuteno izvedli v scenariju edinstvenih predmetov iz tistega časa, ki skupaj s pesmijo poročajo o človeški plati vojaškega stanu. Kulturni program sta z branjem pisem, ki so jih s fronte pošiljali domači fantje, popestrili tudi povezovalki Maruška Guštin in Jožica Forčič. Posebnost večera je izžarevala tudi preko živobarvnih originalnih uniform petčlanske zasedbe trobentačev »Blechblaserquintett KuK Infaterie Regimet Nr. 97« iz Ogleja. Na večeru so si iz prebranih pisem sledile številne misli, ki so se do- taknile predvsem vojnih posledic, katerim so čez nekaj desetletij sledile nove. Marsikomu je vrnitev v porušeno hišo ali neobdelano kmetijo predstavljala le skromno premirje pred vrnitvijo novega gorja. Pesem pa je v vsem tem času marsikoga bodri- Večer v šempolajski Štalci je oplemenitil nastop pevcev moškega zbora Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin (na arhivskem posnetku) fotodamj@n la in razveseljevala. Še največ so prepevali takratni mladeniči, saj jim je ravno fantovska pesem pomagala pri zbiranju poguma in premagovanju otožnosti, tako v času služenja vojaškega roka kot v strašnem vojnem nasilju. (mar) barkovlje - Nocoj v društvu Premiera Cupranja Projekt za ovrednotenje narečja nastal pod okriljem USCI Barkovljansko društvo se pripravlja na čisto posebno premiero. Drevi ob 20.30 bodo domači pevci, glasbeniki in pripovedovalci predstavili namreč projekt Cupranje, ki je nastal s pokroviteljstvom deželnega zborovskega združenja USCI. Načrt, ki je bil izbran na deželnem razpisu in je bil torej deležen potrebnih sredstev za realizacijo, je namenjen vrednotenju barkovljanskega narečja v pesmi in besedi. Prenos te dragocene in prevečkrat zapostavljene dediščine na mlajše generacije je bilo vodilo zborovodkinji Aleksandri Pertot, ki si je zamislila program, s katerim je združila pevce in glasbenike vseh starosti. Osnovo projekta tvorijo stare ljudske pesmi, ki jih je na začetku prejšnjega stoletja zbral učitelj Ferdinand Starec. Po njegovi smrti je snaha izročila zbirko Milanu Perto- tu, ki je s sodelovanjem Ignacija Ote poskrbel za priredbe in za objavo (zbirko Stare tržaške narodne pesmi je leta 1952 izdala Glasbena matica). Barkovljanski zbor je imel veliko teh pesmi v svojem repertoarju in jih je tudi posnel za tržaški radio. Petkov koncert ne bo samo obujal spomina na specifični zaklad pesmi v narečju, saj bodo pevci in instrumentalisti krstili štiri nove skladbe in priredbe: instrumentalni priredbi Giuseppeja Zudinija, priredbo za ženski zbor Igorja Zobina in balado Adija Daneva na besedilo Aleksandra Furlana. S svojimi nastopi bodo gledalce začarali oz. »cuprali« otroci Glasbene kambrce, mladi domači in-strumentalisti in recitatorji, mladinska pevska skupina in ženska vokalna skupina Barkovlje. Scenarij večera je podpisal Ladi Vodopivec. ROP dolina - Porgram SSG Zlata ribica Bine Brvinc je obiskal otroke vrtca Pika Nogavička SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom USCI FVG, prireja danes, 21. novembra, ob 20.30 'Cupranje: barkovljansko narečje v pesmi in besedi1 Cuprali bodo domači pevci, glasbeniki in pripovedovalci: otroci, solisti in glasbeniki Glasbene Kambrce, Mladinska pevska skupina, ŽVS Barkovlje. Na programu krstna izvedba skladbe A. Daneva »Cupranje« na besedilo A. Furlana in priredbe izpod peresa I. Zobina in G. Zudinija. Zborovodja in glasbeni vodja A. Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta, zborovodja otrok Tina Renar, pripovedovalka Eva Scheimer, scenarij in povezovanje Ladi Vodopivec Včeraj danes Danes, PETEK, 21. novembra 2014 MARIJA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 5.45 in zatone ob 16.06. Jutri, SOBOTA, 22. novembra 2014 CILKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. [12 Lekarne Vsako leto Slovensko stalno gledališče iz Trsta poskrbi z gledališkim programom Zlate ribice, da otroci vrtcev spoznajo in se soočajo z gledališčem in igralci. Z navdušenjem in veseljem gledajo vsako predstavo. Letošnja sezona se je začela z mravljincem Binetom Brvincem. Otroci iz vrtca Pika Nogavička iz Doline so gostovali Bineta Brvinca, ki se je odpravil v svet, da bi si poiskal novo hišico. Na poti je srečal veliko novih prijateljev. Najbolj mu je bila pri srcu muha Žuža, ki jo je tudi rešil iz pajčevine Pajka. Bine Brvinc je bil zelo srečen, da sta z muho Žužo postala velika in srečna prijatelja. Lutkovno predstavo je izpeljal igralec Daniel Malalan (na sliki), otroci pa so ob gledanju in sodelovanju uživali, saj so se prav lepo vživeli v zgodbo in nestrpno čakajo na novo predstavo. (Vzg. Cvetka) Sklad Mitja Cuk vabi na predavanje docenta dr. Andreja Vranica specialista nevrokirurgije Univerzitetni klinični center Ljubljana HRBTENICA in GIBANJE PREPREČIMO BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTENICI danes, 21. novembra 2014 ob 19.00 uri na sedežu Sklada Proseška ulica 131 hrualvit ¿lorfrukrh ji ijTi r. H"±«J LJVDSiA ftf LKJ IOZHOST V K.4 1 MCI 1 |N| O UMITJ IN V PRT ZAVIT] LOBANJI benimi predstavami o narodnostni identiteti maturantov srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Marianna Kosic v svoji analizi »Jaz in dom dijakov srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Gorici« pa predstavlja doživljanje identitet mladih pred in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo na Goriškem. vrtfdnüil jezjfcavin tcutEur V ^ rt rLvj^rfl agjiuEito liiijjuí i dtlls eulttiri Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Slovenskega kulturnega društva Tabor je letos ob 101-letnici Borisa Pahorja izdala njegovo knjigo Mali samouk. Delo je prvič izšlo leta 1963 pri Mladinski knjigi. Gre za resnično zgodbo o Josipu Godini Vrdelskemu, ki je bil doma z Videle nad Trstom. Ilustracije so delo Magde Starec Tavčar. Knjiga bo na voljo na ljubljanskem Knjižnem sejmu, na stojnici Slovenska knjiga v Italiji. Dve knjigi sta letos izšli v sklopu projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti, ki je bil sofinanciran iz Programa čez-mejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. V publikaciji »Dodana vrednost je- Ob koncu omenimo še monografijo Nataše Gliha Komac »Ljudska religioznost v Kanalski dolini: O umiti in v prt zaviti lobanji«. Knjiga obravnava od nekdaj prisotne obredne prakse domačega prebivalstva doline, ki razkrivajo identifikacijske prvine slovenske jezikovne skupnosti. Izdala sta jo SLORI in SKS Planika ob podpori Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino ter v sodelovanju z Založbo ZRC SAZU, Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Skrivnost norosti - Norost skrivnosti "Skrivnost norosti - Norost skrivnosti" je naslov tretjega cd-ja beneško slovenske skupine BK. Na komaj izdani zgoščenki je dvanajst komadov, ki so sad dela članov skupine, a tudi sodelovanja z domačimi pesniki iz nediških in ter-skih dolin ter Rezije. Poleg Davida Klodiča in Igorja Černa, ki sta od vedno najbolj plodna avtorja skupine BK, sta se v novem cd-ju lotila pisanja tudi kitarist Alessandro Bertos-sin ter basist Davide Tomazetič. Kot rečeno pa je skupina uglasbila tudi nekaj pesmi Marine Černetič, Mihe Obita in Silvane Paletti. Za realizacijo plošče je bilo povabljenih več Skupino BK sestavljajo: Igor Černo (glas), David Klodič (klavir in glas), Davide Tomazetič (bas kitara), Stefania Rucli (harmonika), Alessandro Bertossin (kitara) in Luca Clinaz (bobni). prijateljev, od terskega kantavtorja Denisa Pascola do solo-pevke Elie Iovele in tolkalista Andreja Pirjevca. Za grafično obliko je poskrbela mlada slikarka in umetnica Elena Gu-glielmotti, tonski mojster je Andrej Jussa. Pesmi so v glavnem ljubezenske, a, kot sam naslov pravi, se ljubezen lahko tolmači na različne načine, včasih kot norost, včasih kot skrivnost. In še: ali je skrivnost norost? ali je norost skrivnost? Te so tematike dvanajstih pesmi, od katerih se jih je večina rodila za ta cd, medtem ko ostale so stare pesmi, ki so bile obnovljene in ki so pridobile tudi tisti sound, ki je značilen za skupino: mešanica električne kitare in akustičnih instrumentov, kot sta harmonika in klavir. 1 2 Četrtek, 20. novembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu gorica, tržič - Zadnji podatki o čakalnih dobah v zdravstvu Daljšemu čakanju večkrat botruje veliko povpraševanje Čakalne vrste za specialistične preglede v bolnišnicah v Gorici in Tržiču gre pripisati predvsem velikemu povpraševanju, ki presega ponudbo omenjenih zdravstvenih ustanov v prvi vrsti zaradi kakovosti osebja, obenem se je treba tudi vprašati o primernosti predpisovanja določenih vrst pregledov. Tako meni zdravstveni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, na katerega smo se včeraj obrnili, da bi pokomentiral podatke o čakalnih vrstah v goriški in tržiški bolnišnici za mesec oktober. Omenjeni podatki kažejo, da se za nekatere vrste pregledov v obeh bolnišnicah držijo standardnih oz. predpisanih časovnih rokov (npr. desetih dni za nujnej-še primere ter tridesetih, šestdesetih oz. stoosemdesetih dni za preložene oz. načrtovane preglede ali pa za preglede, ki niso nujni), pri nekaterih drugih pa so čakalne dobe stalno daljše od predpisanega. Tako se časovni roki spoštujejo npr. pri kirurških, ortopedskih, uroloških, kardioloških, dermatoloških, onkoloških in ginekoloških pregledih ter pri kemoterapiji ali elektrokardiogramu, večja kritičnost pa je pri okulističnih pregledih ali pa pri pregledih debelega črevesa (kolonoskopiji oz. sigmoidoskopiji). Za okulistični pregled je bila namreč v oktobru čakalna doba v Gorici 84, v Tržiču pa 117 dni, medtem ko je Dežela postavila mejo pri 60 dnevih, za ko-lonoskopijo pa je v Gorici za nujne primere znašala sicer deset dni (se pravi standardno dobo), v Tržiču pa 36 dni, v slučaju preloženih oz. načrtovanih pregledov pa je bila krepko presežena meja 60 čakalnih dni: tako je bila čakalna doba v Gorici 150, v Tržiču pa 146 oz. kar 488 dni. To so samo nekateri od podatkov, ki jih je za oktober nudilo zdravstveno podjetje, pri čemer zdravstveni direktor Bertoli opozarja, da daljših čakalnih dob pri nekaterih pregledih ne gre pripisati npr. pomanjkanju osebja. Osebje je namreč na razpolago, problem je povpraševanje, saj se na goriške in tržiške zdravstvene ustanove obrača tudi več pacientov z drugih območij Furlanije Julijske krajine. To je recimo primer okulističnih pregledov: na Goriškem delujejo po Berto-lijevih besedah odlični profesionalci, ki so privlačni tudi za paciente iz drugih krajev dežele, ki se na Gorico in Tržič obračajo npr. za operacijo sive mrene ali pa za intravitrealno injekcijo, ki jo opravljajo le v Tržiču, ki je referenčna točka tudi za celotno spodnjo Furlanijo. Pri drugih pregledih, kot je npr. ko-lonskopija, pa ne gre samo za to, da pregled predpiše družinski zdravnik, ampak tudi za to, da so določeni pregledi po določenem letu tako rekoč obvezni (npr. pri moški populaciji po 50. letu starosti). Razmisliti je treba tudi o primernosti določenih vrst pregledov, kjer pridejo v poštev naprave, meni Bertoli, po čigar besedah bi v kar petdesetih odstotkih primerov pregled s pomočjo naprave ne bil primeren (če si zlomiš prst, elektrokardiogram verjetno ni potreben, nam je dejal). Na splošno pa je dogajanje okoli čakalnih dob nekoliko varljivo, pravi goriški zdravstveni direktor: v nujnih primerih nikomur ne odrečejo pregleda, ko pa gre za preložitev oz. načrtovanje, če zdravnik npr. določi, da bo pregled čez leto dni, pomeni, da se to lahko naredi. Pri tem Bertoli polaga upe v reformo deželnega zdravstvenega sistema, ki bi lahko nekoliko izboljšala stanje tudi na področju čakalnih dob. (iž) Goriške zdravstvene storitve privlačijo tudi paciente iz drugih krajev FJK bumbaca GORICA Banka iz Manzana za mlade podjetnike Prostori, ki ležijo tik ob podružnici Zadružne banke iz Manzana v Ul. Garibaldi v Gorici, bodo od začetka leta 2015 na voljo osmim mladim pod 35. letom starosti, ki bodo tam lahko razvijali svoje podjetniške zamisli oz. dejavnosti. Gre za t.i. »Factory« oz. laboratorij podjetništva, ki ga je pred časom banka uspešno izvedla v Vidmu, zdaj pa ga ponuja tudi mladim Goričanom, ki bi se želeli preizkusiti v podjetništvu. Pobuda je namenjena mladim med 18. in 35. letom starosti, ki razpolagajo s t.i. davčno številko (»partita Iva«) oz. so lastniki novih mladinskih podjetij. Pripadniki te kategorije lahko zaprosijo za brezplačno enoletno koriščenje prostorov, edini pogoj pa je članstvo oz. prošnja za članstvo v Zadružni banki iz Manzana. Prostore v Ul. Garibaldi trenutno preurejajo po načrtih Valentine Vidoni, Marie Del Mar Aroca Aranda in Mar-zene Ciesielke iz skupine mladih man-zanske banke Future Factory. ronke Intermodalni pol: sanacija je že stekla V Ronkah je stekla sanacija območja med letališčem in železniško progo Trst-Benetke, kjer bi moral zrasti transportni intermo- dalni pol. V teh dneh je na delu specializirano podjetje Ccm Bonifiche ordigni bellici, ki je bilo izbrano, da preveri morebitno prisotnost neeksplodiranih bomb na območju. Leto so razdelili na pasove, kjer s pomočjo magnetometra preverjajo prisotnost kovinskih predmetov oz. neeksplodiranih bomb do enega metra pod zemljo, da bi jih odstranili. Na območjih, kjer je predvideno polaganje temeljev, pa bodo opravili dodatne vrtine, pri čemer bodo uporabili vrtalnike, opremljene s sondami za ugotavljanje prisotnosti bomb. V nadaljevanju bodo na osmih točkah izkopali določeno količino zemlje in kamenja, nazadnje pa bodo izkopali devet jarkov v okviru predhodnega preverjanja prisotnosti arheoloških izkopanin. Za 28. november pa je predviden sklic servisne konference, na kateri bi morali sprejeti mnenja, dogovore, dovoljenja in privoljenja pristojnih ustanov. Vsi pa niso zadovoljni z nastajanjem intermodalnega pola. To je slučaj svetnikov opozicijske liste Citta Comune Fabia Damonteja in Pier Luigija Corone, ki trdita, da bo tisto, kar se napoveduje kot temeljni poseg za prihodnost gospodarstva in zaposlovanja v Ronkah, v resnici na koncu malo več kot parkirišče v bližini letališča. gorica - Azbest Dobro leto po razsodbi še ni utemeljitve Dobro leto dni po prvostopenjski razsodbi, s katero so na goriškem sodišču zaradi nenamernega umora obsodili trinajst bivših direktorjev oz. vodilnih funkcionarjev nekdanje družbe Italcantieri (sedanje Fincantieri) zaradi smrti 81 bivših delavcev tržiške ladjedelnice, ki jo je povzročila izpostavljenost azbestu, ni bila še vložena utemeljitev razsodbe. Na to je včeraj na seji italijanskega senata opozorila senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo. 15. oktobra 2013 je namreč v Gorici prišlo do zgodovinske razsodbe, saj je sodnik Matteo Trotta omenjene bivše direktorje in funkcionarje spoznal za odgovorne za smrt delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu. Od razsodbe je minilo več kot leto dni, vse do danes pa ni znana utemeljitev, na podlagi katere je sodnik Trotta omenjeno trinajsterico obsodil. Sodnik je bil medtem premeščen v Trst, do danes pa ni utegnil napisati in vložiti utemeljitve, kar utegne vplivati na prihodnost postopka. gorica - Zagotovilo obrambnega ministrstva »Brigade Pozzuolo ne bodo ukinili« Brigade Pozzuolo ne bodo ukinili. Novico je včeraj sporočila senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki se pri tem sklicuje na noto, ki jo je posredoval Simone Mazzucca, svetovalec iz kabineta italijanske ministrice za obrambo Roberte Pinotti. Po besedah Fasiolove sta nedavni razvoj geostrateškega scenarija in nadaljevanje posebne ekonomske konjunkture vojsko privedla do tega, da ponovno preuči možnost ukinitve poveljstva brigade, poleg tega naj bi bilo trenutno v teku dodatno preverjanje možnosti glede tega, da se poveljstvo preoblikuje z namenom, da postane bolj prožno in da v večji meri odgovarja operativnim zahtevam vojske. Vsekakor, kot izhaja iz sporočila senatorke DS, bi poveljstvo brigade ostalo v Gorici. Sklep o višjih šolah Goriški pokrajinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep o reorganizaciji sistema višjih srednjih šol, ki bo stopila v veljavo s šolskim letom 2015/2016. Poročali smo že, da je pokrajinska uprava sprva predlagala korenito preoblikovanje, osnutek pa je naletel na ostre kritike. Sklep, ki ga je v sredo sprejel pokrajinski odbor, uvaja zato na italijanskih zavodih le nekatere spremembe (npr. odprtje glasbenega liceja na šoli Fa-biani), na slovenskih šolah pa bo zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar nadomestila nova tehniška turistična smer. V sklepu tudi piše, da se bo pokrajina zavzemala za ustanovitev evropskega liceja. Začenja se Chocofest V Gradišču se danes začenja praznik čokolade Chocofest. Mestno središče bodo do nedelje zasedale stojnice, potekale pa bodo tudi degustacije vin, tečaji, delavnice in številne druge pobude. Uradno odprtje bo danes ob 18.30 na Trgu Unita. Tatvina v Ločniku Ločnik so v sredo zvečer obiskali tatovi. En poskus vloma jim je spodletel, v drugem primeru pa so neznanci brez težav vstopili v stanovanje, saj so lastniki pozabili zakleniti vhodna vrata. Tatovi so odnesli le nekaj gotovine - okrog 50 evrov -, ki so jih našli v denarnici ob vhodu. V drugo stanovanje so skušali vlomiti skozi okno, nekdo pa jih je očitno zmotil. Oba primera preiskujejo goriški karabinjerji. Zasegli dva stota rib Osebje luške kapitanije iz Tržiča je včeraj v Gradežu zaseglo dva stota rib. Med pregledom ribiškega čolna, ki je ribe prevažal, so sile javnega reda odkrile, da vlečne mreže niso bile v skladu z zakonodajo. Ribičem so naložili 4000 evrov globe, ribe pa so podarili tržaški Karitas in menihom z Barbane. Preložili eStoriabus Izlet z avtobusom eStoriabus po poteh soške fronte, ki je bil predviden za jutri in nedeljo, so preložili na maj. Redno pa bo potekala ekskurzija po slovenskem Krasu, ki je napovedana za 13. december in za katero je še nekaj prostih mest. Prispevki za šport Na predlog odbornice Vesne Tomsič je goriški pokrajinski odbor sprejel sklep o dodelitvi prispevkov nekaterim društvom, ki so aktivna na področju športa za osebe s posebnimi potrebami. Po 4000 evrov bosta prejeli društvo Schultz iz Medeje in Polisportiva Nordest iz Gradišča, 2000 pa skupina Sport per cres-cere združenja Anffas. Skupina Sci Club Due bo prejela tisoč evrov, enako vsoto so namenili društvu Svoc iz Tržiča. Petje proti nasilju Ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami prireja danes združenje SOS Rosa koncert »Donne in coro«. Pel bo zbor Multifariam, pevke bodo tudi prebirale odlomke iz dela »Ferite a morte«. Večer bo ob 20.30 v župnijski dvorani v Podturnu. Dvojezičnost, kako naprej? »Dvojezičnost v Gorici: kako naprej?« je naslov klepetalnice Gorišega loka, ki bo danes ob 18. uri v Feiglovi knjižnici. Sodelovali bodo Walter Bandelj, David Peterin, Livio Semolič in Božidar Tabaj, povezoval bo Sandor Tence. Srečanje o Negriju V galeriji Spazzapan v Gradišču je na ogled razstava »La pittura in bosco« Gra-ziana Negrija. Danes ob 17. uri bosta o umetniku govorila Claudio Cerritelli in Gian Mario Villalta. Calligaro v knjigarni V knjigarni Antonini v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Le pagine del tempo« Renata Calligara. Praznik dreves v Gorici Na dvorišču palače Attems bo danes Praznik dreves. Dijaki zavoda Brignoli iz Gradišča bodo ob 10. uri vsadili 200 pu-španov, pred tem bo v palači predavanje o boleznih rastlin. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. novembra 2014 15 gorica - 11. orientacijski tek Trinkovci zlati in srebrni, Doberdobci najbolj številni V goriškem mestnem središču je včeraj mrgolelo mladih orientacijskih tekačev. Na Travniku je namreč potekal 11. čezmejni orientacijski tek »Ena karta dve mesti«, katerega organizatorji so italijanska zveza športa za vse UISP, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Športni zavod Nova Gorica v sodelovanju z goriškim pokrajinskim šolskim uradom za športno vzgojo in italijansko zvezo za orientacijske športe FISO. Prireditve se je udeležilo približno 300 nižješolcev in dijakov prvih razredov športnih licejev iz dežele Furlanije Julijske krajine. Kar 42 dijakov je prišlo iz Večstopenjske šole Doberdob, ki je bila tudi najštevilčnejša šola, z 31 dijaki pa se je predstavila nižja srednja šola Ivan Trinko iz Gorice; 50 udeležencev iz sosednje Nove Gorice in iz Bovca je dalo prireditvi čezmejni pečat. Dijaki in dijakinje so tekmovali v dvojicah. Udeleženci letnikov 2000 in 2001 so tekmovali razdeljeni po starosti in po spolu na progi, ki se je vila okoli grajskega naselja in kostanjeviškega griča in je imela dvanajst kontrolnih postaj. Letniki 2000 so tekmovali izven konkurence. Proga letnikov 2002 in 2003 pa je imela osem kontrolnih postaj z vprašanji, vezanimi na okoljevarstvo, zgodovino in poznavanje prostora, ki so skupaj s postavljenim časom oblikovali končno lestvico. Med našimi dijaki so se najbolje odrezali nižješolci šole Ivan Trin-ko. Med letniki 2003 sta prvi mesti osvojili dvojici, ki so ju sestavljali Chiara Facca in Benedetta Franzot ter Matteo Paesini in Mattia Salvi. Slovenska nižja srednja šola iz Ulice Grabizio v Gorici je osvojila tudi drugo mesto, in sicer z dvojico Mucci-Rumiel. Tekmovanju, ki je potekalo ob naklonjenih vremenskih razmerah, je sledilo nagrajevanje. Udeležili so se ga Carla Berini za zvezo UISP, Umberto Ballarini za goriški šolski urad za športno vzgojo, Franco Tommasini za goriški pokrajinski sedež olimpijskega komiteja CONI, Vojko Orel za Športni zavod iz Nove Gorice in Igor Tomasetig za Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Prve tri dvojice iz vsake kategorije so prejele spominsko medaljo, prvouvrščeni par pa tudi spominski pokal. Športne liceje Buonarroti iz Tržiča, Torricelli iz Ma-niaga in Bachmann iz Trbiža, ki so nastopili izven konkurence, so prireditelji nagradili s priložnostnim darilom. Prireditve se je udeležilo 300 tekačev, med katerimi so bili tudi nižješolci iz Doberdoba in iz šole Trinko bumbaca Na Travniku so delavci goriške občine včeraj postavili božično-no-voletno jelko. Drevo, ki meri okrog 19 metrov, so pripeljali iz občinske drevesnice v Ločniku. Promet je bil zaradi tega več časa oviran. tržič - V ponedeljek v središču Emisfero gorica - Sejem MotorXmas eA ličila Na goriškem sejmišču Kradle so ličila bodo spet brneli motorji Karabinjerji so ovadili na prostosti tri gospodinje po rodu iz Kampanije Do nedelje avtomobilske dirke, tekmovanja z enduro motocikli in še marsikaj Karabinjerji iz Tržiča so zaradi kraje ovadili na prostosti tri gospodinje po rodu iz Kampanije, a s stalnim bivališčem na Tržiškem. Gre za 49-letno G .A. in 37-letno R.F., ki sta sicer že bili znani silam javnega reda, in 23-letno F.F., ki so jih v ponedeljek popoldne zasačili v trgovskem središču Emisfero, medtem ko so skušale iz trgovine odnesti razne kozmetične in usnjene izdelke, ki so jih bile skrile v torbice. Njihovo početje pa so odkrili varnostniki, ki so ženske ustavili in poklicali karabinjerje. Slednji so trojico najprej odpeljali v vojašnico v Ul. Sant'Anna, nato pa ovadili sodstvu. Ukradeno blago, vredno okoli 400 evrov, so vrnili direkciji trgovskega središča, ki je tudi sama prijavila dogodek. V noči na četrtek pa je kara-binjerska izvidnica, ki se je peljala po Ul. Matteotti, nudila pomoč 25-letniku, ki ga je bila obšla slabost. Mladenič je kazal vidne znake slabosti, trpel je za bolečinami v prsnem košu, pri tem pa je karabi-njerjem dejal, da je srčni bolnik. Takoj so poklicali reševalce službe 118, ki so mladeniča odpeljali v bolnišnico na pregled. nova gorica - Do 28. novembra v galeriji Frnaža Na ogled razstava »Magičen pogled« z deli slikarke Marie Grazie Persolja Goriška slikarka Maria Grazia Per-solja razstavlja v galeriji Frnaža v Novi Gorici. Gre za prostore na Erjavčevi ulici, ki so obenem tudi sedež Krajevne skupnosti Nova Gorica. Kot pravijo Novogori-čani, je to stavba, ki je najstarejša v novem mestu, saj so v njej v obdobju med vojnama bili uradi velike opekarne, o kateri danes ni več sledu. Na odprtju razstave, ki je potekala konec minulega tedna, se je v galeriji zbralo veliko ljubiteljev likovne umetnosti z obeh strani meje. Po pozdravu predsednika krajevne skupnosti Gregorja Hu-marja je slikarko in njena dela predstavila umetnostna zgodovinarka Petra Para-van iz Nove Gorice, ki je goriško likovno ustvarjalko uvrstila med avtorje, ki svojo pozornost posvečajo predvsem barvi. Maria Grazia Persolja v glavnem uporablja le štiri barve, ki jih med seboj meša in pri tem dobi zaželjene barvne nianse. Ob pogledu na slikarkine krajine, je iz- Maria Grazia Persolja vip postavila Paravanova, se prej ko ne zatopimo v nekakšno kontemplacijo brezčasnosti in brezprostornosti. V teh delih zaznavamo opuščanje realističnih detajlov in vse večje prehajanje v abstrahiranje, celo v abstraktno krajino. V okviru razstave, ki nosi naslov »Magičen pogled«, je na ogled dva ducata slik raznih velikosti, izdelanih v različnih tehnikah. Pri delu slik opazimo, je nadaljevala umetnostna zgodovinarka, da se avtorica iz Gorice rada posveča tudi črti, kar pride do izraza predvsem pri figurah in portretih. Svojo predstavitev je Petra Paravan zaključila z ugotovitvijo, da slikarka v svojih delih tenkočutno pripoveduje, da je sporočilnost skrita in jo zaznajo le tisti, ki čutijo. Razstava bo odprta do 28. novembra, ogled pa je možen od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. (vip) Z lanske prireditve Z današnjim dnem bo goriško razstavišče v Ulici Barca ponovno kraj dogajanja. Trgovinska zbornica, ki je njegova lastnica, skuša javnosti (in sebi) dokazovati, da ima kraj potencial, zato ga namenja dejavnostim, ki so privlačne za obiskovalce iz domačega okolja pa tudi od drugod, zlasti iz sosednje Slovenije. Na vrsti so avtomobili in motorji. Danes ob 11.30 bo svečani začetek petega sejma MotorXmas, vrata razstavišča pa bodo odprli že ob 9. uri. Do nedelje bodo motorji brneli vsak dan med 9. in 22. uro, v sejemskih halah pa bodo stojnice z vseh vrst opremo. Dogajanje bo privlačno za amaterje in ljubitelje, obenem tudi za operaterje iz avtomobilskega sveta in izurjene pilote, napovedujejo organizatorji. Vsa tekmovanja, tudi najbolj drzna, bodo potekala s ciljem spodbujanja avtomobilske kulture in varnosti, zagotavljajo. Doživetij bo za vse okuse, še obljubljajo, saj so na razstavišču uredili 570 metrov dolgo progo za avtomobilske dirke, karting, draft, šti-rikolesnike (t.i. Quad) in stunt ekshibici-je itd. Spektakel bodo ponujali dirkalni »dvoboji« pa še tekmovanja z enduro motocikli in dirkalniki za reli. Poleg poklicnih pilotov bodo sodelovali znani športni no- vinarji, med njimi zlasti Lorenzo Leo-narduzzi iz popularne oddaje Rai Sport. Karting bo prirejen tudi za najmlajše, otrokom od 4. do 12. leta pa bodo omogočali, da se prvič preizkusijo na motorju. Kar zadeva varnost, bodo posebno pozornost posvečali nižje- in višješolcem. Soudeležena bo prometna policija, ki je v avtobusu uredila učilnico prometne vzgoje; med drugim bo ponudila na ogled svoj dvosedežni dirkalnik Lamborghini Gallardo s petlitrskim deset-valjnim motorjem, ki premore petsto konjskih moči. Opremljen je tudi za prevoz telesnih organov. Gasilci in karabi-njerji pa bodo prikazali ravnanje ob simulaciji nesreče med avtomobilom in motorjem. Letošnja novost je lepotni natečaj Miss MotorXmas. Lepotice bodo izbirali danes in jutri, med dvanajstimi finalistkami pa bodo najbolj čedno odbrali v nedeljo. Tekmovanje organizirajo v sodelovanju z BKer agencijo iz Nove Gorice. S pokroviteljstvom občinske uprave bodo na sejmišču potekale tudi sprostitvene dejavnosti. Med temi izstopa koncert RockXmas, ki bo jutri z začetkom ob 21.30. Dveurni program roc-kovskih hitov bo izvajal bend Cindy & the Rock History. Vstop bo prost. 16 Petek, 21. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Bencinski servisi ob meji Večino »pozabljivih« kupcev goriva dobijo Zlasti bencinski servisi ob meji so pogosta tarča tatov goriva. Ti se pripeljejo, na-točijo in odpeljejo brez da bi poravnali račun. In to tudi sredi belega dneva. V nekaterih primerih po točenju goriva celo stopijo v prodajalno bencinskih servisov, s polic vzamejo nekaj malenkosti, pri blagajni pa »pozabijo« plačati tudi gorivo. Po podatkih novogoriške policijske uprave se večina kraj bencina dogaja na območju no-vogoriške policijske postaje, ki pokriva območje šestih goriških občin. Med storilci tovrstnih kaznivih dejanj prevladujejo italijanski državljani. Še pred dvema letoma je bilo teh primerov toliko, da se je policija s tem ukvarjala povprečno vsak drugi dan. Podatkov za lansko oziroma letošnje leto na novogori-ški policijski upravi nismo uspeli dobiti. So pa pojasnili, da so tudi letos na Goriškem obravnavali več primerov, največ na bencinskih servisih v bližini državne meje z Italijo. Tudi med storilci prevladujejo predvsem italijanski državljani, manjši del predstavljajo drugi tujci ter slovenski državljani. Toda tovrsten zločin se očitno ne izplača. »Policija v večini primerov tovrstne voznike vozil oziroma storilce uspešno odkrije,« pojasnjujejo. Če je registrska številka voznikov osebnih vozil znana, odkriti jo je mogoče tudi s pomočjo posnetkov video-nadzornih sistemov na bencinskih servisih, policisti preko italijanskih varnostnih organov zaprosijo za pridobitev podatkov o voznikih pobeglih vozil. Italijanski policisti Ena od obmejnih bencinskih črpalk km se nato pogovorijo s pobeglimi vozniki, večina jih nato pride poravnat račun. »Število kraj goriv na obmejnih bencinskih servisih z Italijo je v rahlem upadu glede na prejšnje leto, kar gre pripisati predvsem dobremu sodelovanju s slovensko in italijansko policijo. Večino kraj namreč izvedejo italijanski državljani, Petrol pa dosledno vse kraje prijavlja obema policijama,« pritrjujejo na Petrolu, kjer dodajajo, da je delež naknadnih plačil znaten. »Imamo kar nekaj primerov, ko stranke nenamerno pozabijo plačati gorivo in seveda poravnajo dolg pozneje, je pa tudi precej primerov, ko stranke poravnajo dolg po »obisku« policistov (slovenskih ali italijanskih) ali celo v samem kazenskem postopku, ki se v tovrstnih pri- merih relativno hitro odvija,« so za Primorski dnevnik pojasnili s Petrola, kjer, kot zagotavljajo, vseskozi sistematično namenjajo sredstva za zagotavljanje varnosti na svojih bencinskih servisih, skladno z razvojem stroke in varnostno politiko družbe. Vsi njihovi bencinski servisi so opremljeni z aktivnimi video-nadzornimi sistemi. Na najbolj izpostavljenih bencinskih servisih občasno tudi angažirajo varnostno službo. »V primeru kraje zaposleni na bencinskem servisu naredijo zapisnik v interni aplikaciji. Zavarujejo se vsi videoposnetki in ostali dokazi, pristojne službe pa obvestijo policijo, ki potem začne kazenski postopek. Policija tudi vodi evidenco in število vseh kraj,« opisujejo na Petrolu protokol ob krajah. Tudi na OMV-jevih bencinskih servisih, kjer ugotavljajo, da se pogostost posameznih kaznivih dejanj skozi leto in na posameznih bencinskih servisih spreminja, vsako krajo skrbno obravnavajo v skladu s predpisanimi internimi postopki. »Uspešno sodelovanje s policijo in nenehno izpopolnjevanje varnostnih sistemov na bencinskih servisih vsekakor pripomore k zmanjševanju takšnih pojavov. Naši varnostni sistemi v veliki meri pomagajo organom pregona, da storilce kaznivih dejanj odkrijejo, sprožen postopek pa tudi ustrezno dokazno podprejo. Ob tem želimo še poudariti, da so kazenski postopki v veliki meri uspešno zaključeni in nam je škoda povrnjena,« pojasnjujejo pri OMV Slovenija. (km) meran - Festival H v mm v* v Tomaž Kavcic najboljši med kuharji Na 23. vinskem festivalu v Me-ranu na Južnem Tirolskem so letos prvič podelili priznanje za najboljšega mednarodnega kuharja. Laskavi naziv je prejel Tomaž Kavčič Tomaž Kavčič km iz Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono v Vipavski dolini. Organizatorje je prepričala inteligenca v kuhinji, spoštovanje tradicije in upoštevanje novih kuharskih tehnik. Na enem najpomembnejših vinskih festivalov sicer lahko sodelujejo le povabljeni vinarji. Slovenske barve so letos zastopali Gueri-la iz Vipavske doline, Klet Goriška Brda, Zanut in Marjan Simčič iz Goriških Brd. Med slovenskimi kuharji pa sta se poleg Kavčiča predstavila še Uroš Fakuč iz Restavracije Dam v Kromberku pri Novi Gorici in Jure Tomič iz brežiške Ošta-rije Debeluh. Kavčiču je pripadla čast, da je pripravil glavno jed za gala večerjo. S posebno tehniko je pripravil svinjsko ribico, ki mu je prinesla omenjeni naslov najboljšega mednarodnega kuharja.(km) rožna dolina - Na sedežu univerze Odpirajo podružnico centra o večjezičnosti V okviru Centra za kognitivne znanosti jezika odpira Univerza v Novi Gorici v torek svetovalno-promocijski center »Večjezičnost velja«. Gre za slovensko podružnico informacijsko-promocijskega centra »Bilingualism Matters«, ki so ga leta 2008 ustanovili na Univerzi v Edinbur-gu. Tako matični edinburški center kot bodoča slovenska podružnica, ki bo imela sedež v neposredni bližini slovensko-itali-janske meje, sta namenjena družinam, učiteljem in vsem, ki jih zanima večjezičnost. Pri svojem delu se centra opirata na rezultate trenutnih znanstvenih raziskav ter ponujata svetovanje in organizirata javne dogodke, da bi širila informacije o večjezi-čnosti in spodbujala ozaveščenost o prednostih, ki jih večjezičnost prinaša. Center »Večjezičnost velja« bo odprt v okviru evropskega znanstveno-ra-ziskovalnega projekta AThEME (Advancing the European Multilingual Experience), v katerem Univerza v Novi Gorici sodeluje kot partner. Projekt se ukvarja z raziskovanjem kognitivnih in jezikovnih vidikov dvo- in večjezičnosti ter skuša tako nuditi pomoč pri oceni ev- Sedež Univerze v Novi Gorici v Rožni Dolini km ropske politike na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo. Hkrati si projekt za cilj postavlja tudi seznanjanje ljudi s prednostmi dvo- in večjezičnosti. Center »Večjezičnost velja« bo odprt v torek, ob 16.30, v avli stavbe Univerze v Novi Gorici v Rožni Dolini. Dogodka se bodo udeležili Antonella Sorace, ustanoviteljica in direktorica centra v Edinbur-gu, Sandra Sodini, direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje GO, Matej Arčon, župan občine Nova Gorica, prorektor za izobraževanje Univerze v Novi Gorici, Mladen Franko, ter člani akademske skupnosti. V sredo ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici sledilo predavanje Antonelle Sorace. Predavanje bo imelo naslov »Dvo-jezičnost: naložba za družino in družbo«. V predavanju bo Soracejeva govorila o težavah in prednostih dvojezičnosti, pri čemer se bo naslonila na ugotovitve nedavnih eksperimentalnih raziskav. Hkrati se bo osredotočila na temo manjšinskih jezikov in njihovega pomena za dvojezičnost. Predavanje bo v italijanščini, zagotovljeno bo simultano prevajanje v slovenščino. (km) nova gorica Zdrava kmečka pamet koristi tudi na spletu Ob uporabi interneta, do katerega lahko dostopamo tako preko domačega računalnika kot tudi pametnih mobilnikov, je potrebna velika mera previdnosti. Največjo varnost pa zagotavljata osveščenost uporabnikov in uporaba zdrave kmečke pameti, je v okviru 13. konference Infosek 2014 pojasnil direktor družbe NTR Inženiring Boštjan Lavuger. Lavuger je včeraj v okviru tridnevne konference Infosek 2014 v Novi Gorici nastopil kot eden od predavateljev, sicer pa vodi podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem, razvojem, namestitvijo ter vzdrževanjem podpornih sistemov informacijske infrastrukture. Osrednja pozornost letošnje mednarodne konference Infosek je mobilna varnost oziroma to, kako lahko pametni mobilni telefoni, ki so že pravi mali računalniki, postanejo bolj zaščiteni. »Zgodi se, da nekdo pride z mobilnim telefonom v omrežje podjetja in tako lahko zaradi slabe zaščite mobilnega omrežja ogrozi varnost celotnega podjetja. Zato je večina naših letošnjih predavanj namenjena temu, kako lahko izboljšamo varnost pri delu z mobilnimi telefoni in tabličnimi računalniki,« je na novinarski konferenci dejal organizator konference Aleksander Šinigoj. Med pomembnejšimi temami, ki je sicer na konferenci že stalno prisotna, je tudi to, kako razmišljajo hekerji, da se lahko potem uporabniki bolje pripravijo na njihove potencialne napade. »V resnici neke absolutne varnosti ni in mi moramo iskati nek optimalen način, da posamezniki in podjetja varno poslujejo in varno uporabljajo vse te tehnologije, ki jih je danes praktično res ogromno,« je še povedal Šinigoj. Od uporabnikov je odvisna varnost, zato bi morali le-ti sami slediti novostim na področju informacijske varnosti, je dejal vodja nacionalnega odzivnega centra SI-CERT Gorazd Božič. Odzivni center vsako leto prejme več prijav različnih incidentov, letos bodo presegli številko 2000. gorica - Tradicionalna revija Letošnjo Cecilijanko posvečajo skladatelju Radu Simonitiju Jutri in v nedeljo bo na odru KC Bratuž nastopilo sedemnajst zborov V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ta konec tedna potekala 56. Cecilijanka. Tradicionalna pevska revija, ki jo ob praznovanju zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilije prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, bo tokrat posvečena skladatelju Radu Si-monitiju ob stoletnici rojstva. Revija je prvič potekala 23. novembra 1958, ko je nastopilo pet zborov, glavna pobudnika pa sta bila duhovnik Mirko Filej in Slovensko kulturno prosvetno društvo. Ko se je januarja leta 1959 osnovala Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP), je ta prevzela skrb za Cecilijanko. Prve revije so bile tekmovalnega značaja, zbore je ocenjevala posebna komisija, izkazalo pa se je, da tekmovanje ni najboljši način spodbujanja zborov k petju, zato so ocenjevanje opustili in ohranili le revijo. Po desetletju je bila Cecilijanka že krepko utečena, na njej je nastopalo vedno več zborov in tudi občinstvo je bilo vedno bolj številno. S časom so se je začeli udeleževati tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine, pozneje še iz Koroške in Slovenije, pa še predstavniki furlanskega oz. italijanskega zborovskega petja. Ker je postalo število nastopajočih preveliko, so Cecili-janko leta 1972 razdelili na sobotni in nedeljski del. Revija je postala povezovalni člen zborovskega ustvarjanja v širšem prostoru dežele Furlanije Julijske krajine in zunaj nje. V tem lahko vidimo velik pomen prireditve, ki vsako leto združuje vse, ki jim je pri srcu zborovska pesem. Cecilijanka je tudi danes zelo priljubljena; vsako leto se veča število zborov, ki bi radi na njej nastopili, prireditev pa je vsakič tudi dobro obiskana. Zborov bo letos sedemnajst, sestavi prihajajo iz Goriške, Tržaške, Be- nečije, Koroške in Slovenije. Jutri se bo program začel ob 20.30, ko bodo nastopili MePZ Mirko Špacapan iz Podgore (zborovodja Peter Pirih), MePZ Coral di Lucinis (zborovodja Marco Fontanot), MePZ Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), Višarski oktet (zborovodja Anna Maria Missoni), MoPZ Mirko Fi-lej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjš-ček), Goriški komorni zbor iz Nove Gorice (zborovodja Mateja Černic), ŽPZ Jezero iz Doberdoba (zborovodja Dario Bertinazzi) in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja David Bandelj). Na nedeljskem delu Cecilijanke, ki se bo začel ob 17. uri, pa bodo nastopili MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij La-vrenčič), Moški komorni zbor Stane Ma-lič z Opčin (zborovodja Walter Lo Ni-gro), MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Herman Antonič), Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic), ŽPZ SPD Trta iz Žitare vasi na Koroškem (zborovodja Špela Mastek Mori), MoPZ Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), MePZ F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot), MoPZ Kras iz Opatjega sela (zborovodja Pavel Pahor) in MePZ Štandrež (zborovodja Goran Ruzzier). Sobotni uvodni govor so organizatorji zaupali Martini Valen-tinčič, predstavnici društva Sedej iz Števerjana, v nedeljo pa bo publiko nagovorila predsednica ZSKP Franca Padovan. Vstop bo prost. Pokrovitelji in podporniki prireditve so goriška občina in pokrajina, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS in Fundacija Goriške hranilnice, za sodelovanje pa se ZSKP zahvaljuje tudi SSO, dirigentom, pevcem, društvom in njihovim članom. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. novembra 2014 17 gorica - Posvet ARCI SC in Pokrajine gorica - V nedeljo se v Kulturnem domu začenja Komigo baby Mladi prostovoljci Gremo v gledališče! Z njimi se je srečalo preko dvesto dijakov petih višjih srednjih šol Otrokom in staršem se bo najprej predstavilo Slovensko mladinsko gledališče - Igra Luna na cesti bo na ogled ob 16. uri Govorniki na včerajšnjem posvetu V auditoriju višješolskega pola Fermi-Galilei-Pacassi je na pobudo združenja ARCI S C in urada za mladinske politike Pokrajine Gorica potekal zanimiv posvet na temo Mladi-pro-stovoljci-samostojni o prostovoljstvu in civilnem služenju ter o izkušnjah, možnostih in težavah, s katerimi se mladi soočajo v sodobni družbi. Posveta se je udeležilo preko dvesto dijakov goriških šol Alighieri, Cossar, Fermi-Galilei-Pacassi, Brignoli-Einaudi-Marconi in Trubar-Gregorčič, na njem pa je poseglo kar nekaj govornikov, med katerimi so bili pokrajinski odbornik Federico Portelli, predsednica ARCI SC iz Gorice Nives Košuta, glavni odgovorni za projekte ARCI SC Igor Tomasetig in Cristina Aguzzoli za krajevno zdravstveno podjetje, ki je predstavila vzroke, nastanek in posledice stresnih situacij in projekt What's up/Kako kaže. Svoje izkušnje s civilnim služenjem so dijakom v dvorani predstavili mladi prostovoljci ARCI SC, Luca, Mavi, Sandra, Lisa, Giulia in Filip, ki so trenutno vključeni v projekt Attivamente 2. Z lepo izdelanim video posnetkom o po- budah in dejavnostih, katerim so sledili od februarja dalje, so mlademu občinstvu zelo nazorno prikazali svojo izkušnjo. Psihologinja Elisa Bastiani je s pomočjo fotografskega gradiva predstavila projekt Overnight, ki skrbi predvsem za to, da mladi ne bi vozili pod vplivom alkohola in drugih substanc. Nekateri dijaki so predstavili t.i. »Projekt na svežem zraku« (»Progetto all'aria aperta«), s katerim so s pomočjo odraslih sorodnikov in prijateljev popravili rabljen kombi, ga poslikali s podobama gradeške lagune in briških vinogradov ter ga namenili za prevoz koles za izlete v naravo. Tako je tudi nastalo združenje mladih, ki se preko te pobude vrača k naravi in opozarja na zelo aktualno vprašanje varstva okolja. Profesor Luciano Gonano je z dijaki na svoji šoli posnel video »CineDono«, s katerim se mladi približajo prostovoljnim krvoda-jelcem in s tem postanejo dejavni člani naše družbe. Na posvetu so nanizali kar nekaj zanimivih vprašanj, ki bi jih tudi po mnenju nekaterih profesorjev, prisotnih v dvorani, veljalo v prihodnje po-drobnje poglobiti. [13 Lekarne fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. V KULTURNEM DOMU V GORICI je v sklopu 33-letnice Kulturnega doma na ogled razstava likovnega ustvarjalca Vladimirja Klanjščka iz Števerjana.. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici je na ogled fotografska razstava Tarcisia Scappina ob 25. letnici padca berlinskega zidu; do 22. novembra, od ponedeljka do sobote 10.00-12.00, 17.00-19.00. ~M Koncerti Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 20.00 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Due giorni, una notte«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -20.00 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 21.30 »Tor-neranno i prati«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.50 -22.00 »La scuola piu bella del mon-do«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Il mio ami-co Nanuk«; 18.30 - 21.40 »Interstellar«. Dvorana 5: 16.20 »Torneranno i prati«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »Scusate se esisto«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Trd oreh« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Philomena« (Filmsko gledališče). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejata koncert v spomin na Bernardko Ra-detič. v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. Nastopili bodo organist Mirko Butkovič, klarinetist Luca Massa, sopran Enza Pecorari in alt Mirjam Pahor. »SOZVOČENJA 2014« v gradu Dobrovo danes, 21. novembra, ob 20. uri: nastopili bodo dekliški zbor Pueri Cantores Tolmin, Goriški komorni zbor, moški zbor Jezero Doberdob, komorni zbor Musica Viva Tolmin, mešani zbor Postojna, mešani zbor Obalca Koper, mešani zbor Cominum Komen. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v KC Lojze Bratuž v Gorici: danes, 21. novembra, ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 21. novembra, ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert dua Duet '59 Ecaroh Remembered; vstop prost. S predstavo Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Luna na cesti se bo v nedeljo začel niz otroških predstav Komigo baby, ki ga Kulturni dom iz Gorice uvršča med pobude ob svoji 33-letnici. S pobudo želi goriški kulturni hram ponuditi otrokom priložnost za sprostitev in spoznavanje gledališke umetnosti, ob tem pa se organizatorji nadejajo, da bodo v dvorano poleg najmlajših privabili tudi njihove starše, kar jasno izhaja že iz gesla »Mama, očka ...gremo skupaj v gledališče!«. Komigo baby, ki je nadgradnja trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo, bo letos potekal drugič. Prva predstava bo pojutrišnjem ob 16. uri, ko Danes praznuje 80. rojstni dan gospa Marija Marc iz Doberdoba. Vse najboljše ji želijo vsi domači H Šolske vesti NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Zi-vo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015. S Izleti ESTORIABUS: 13. decembra bo potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 in 349-3052235 ali even-ti@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. 23 Obvestila ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da se bodo Mirka Špacapa-na in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko in bili aktivni v njenih organih, spomnili pri maši danes, 21. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - sekcija za Sovodnje vabi somišljenike in prijatelje na kongres sekcije, ki bo v torek, 25. novembra, ob 19. uri v gostilni Pri Francetu v Sovod-njah. LETNIKI 1934, rojeni v občini Sovod-nje, so vabljeni, da se udeležijo v petek, 28. novembra, ob 18. uri srečanja za pripravo skupnega jubilejnega praznovanja v Rupi na sedežu pevskega zbora Rupa-Peč; informacije in prijave po tel. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-882285 (Ivič K.). PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra bosta v osrednji dvorani Kulturnega doma v predstavi Luna na cesti nastopila Ravil in Nataša Sultanov. Naslednja predstava bo Balon Velikon z Andrejem Rozmanom Rozo (26. decembra ob 16. uri), zadnja predstava v tem letu pa bo »La magia del Natale« v priredbi združenja Assi Magici iz Gorice: le-to bo nastopilo 29. decembra ob 17. uri. Po novem letu bosta na sporedu še dve predstavi: 18. januarja bo na ogled Zvezda za-spanka, 1. marca pa Gledališče iz kovčka z Luko Cimpričem. Dodatna dogodka bosta predstavi V pričakovanju Miklavža z Damjano Golavšek (6. decembra) in Otroško pustno rajanje z Evgenom Banom (17. februarja). Umetniški vodja ¿j Čestitke Draga MARIJA! Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu s tvojimi dragimi ti iz srca želi prijateljica.. Gledališče »Komigo baby« projekta je tudi letos tržaški gledališki igralec Franko Korošec, s katerim sta sodelovali Maša Braini in Sandra Marvin. »Komigo baby« prireja Kulturni dom v sodelovanju z ZSKD, Dijaškim domom Simon Gregorčič, ŠZ Dom in zadrugo Maja. Pokrovitelji so SKGZ, Fundacija Goriške hranilnice, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajina Gorica. Cena vstopnic za otroke je 5 evrov, za spremljevalce in člane družine pa 3 evre. Dodatne informacije nudi urad Kulturnega doma v Ulici Brass; na voljo so tudi telefonska številka 0481-33288, naslov elektronske pošte info@kulturnidom.it in spletna stran www.kulturnidom.it. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 22. novembra ob 20.30 »Natale in casa Cupiello« (Eduardo de Filippo), nastopa gledališka skupina Bottega San Lazzaro iz Salerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«. Informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). Prireditve »PROFESSIONE CINEMA« je naslov štirih brezplačnih srečanj z delavnicami in projekcijami za ljubitelje filma, ki jih organizira združenje Hiša filma v goriškem Kinemaxu med 9. uro in 12.30 v sodelovanju z goriškim Dams-om videmske univerze: 26. novembra »Lavorare nel sonoro: doppiaggio e sound editing«: projekcija filma »Blow Out« (Brian De Palma, 1981), srečanje z igralko Rossano Mortaro, laboratorij z zvočnim editorjem Francescom Morosinijem. 27. novembra »La sceneggiatura«: projekcija filma »Nella casa« (Francois Ozon, 2012), srečanje z režiserjem Matteom Oleottom. 1. decembra »Produzione e regia«: projekcija filma »Effetto notte« (Francois Truf-faut, 1973), srečanje s Thomasom She-ridanom. 10. decembra »La scenografia«: projekcija filma »Good morning Babilo-nia« (Vittorio in Paolo Taviani, 1987), srečanje s scenografom Antonom Spazza-panom; informacije in vpisovanje v pokrajinski mediateki (tel. 0481-534604 ali segreteria@mediateca.go.it. OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz srečanj z avtorji z naslovom »Autunno da sfogliare e da as-coltare«ob petkih ob 18.30: 21. novembra Fabio Favretto, »Il passo« predstavlja Rossana Vesnaver. SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: danes, 21. novembra, »Mama Evropa«. Večere organizira Zavod Kinokašča v sodelovanju z občine Miren-Kostanjevica in Kinoate-ljejem in se bodo zaključili s prijateljskim druženjem. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v galerijo ARS na Travniku 25 v Gorici na predstavitev knjižne zbirke za leto 2015. Društvi Jadro in Tržič v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prirejata KONCERT v spomin na Bernardko Radetič Mirko Butkovič - orgle Luca Massa - klarinet Enza Pecorari - sopran Mirjam Pahor - alt Sobota, 22. novembra, ob 20. uri Cerkev sv. Nedelje v Selcah pri Ronkah S Poslovni oglasi MLADO IN DINAMIČNO PODJETJE IŠČE osebo za delovno mesto v pisarni, zahtevana stopnja izobrazbe višješolska, polni delovni čas. Obvezno znanje slovenščine, italijanščine in angleščine. CV pošljite na: pisarnisko.dinamicno.delo@gmail.com 0 Mali oglasi VRTEC NA KRASU išče v dar dva traktorja na nožni pogon za igro na vrtu, v odličnem stanju; tel. 3286238108. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Emilia Cermeli vd. Garlatti iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča. DANES NA PEČI: 14.00, Andreina Peric vd. Peteani (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Rita Cidin vd. Romani v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V MORARU: 14.30, Teresa Olivo v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi drage mame Andreine izreka AŠD Sovodnje iskreno sožalje svojemu odborniku Edvardu Petejanu. 1 8 Petek, 21. novembra 2014 ITALIJA, SVET / ■ III MU lili i , T 'i __* '■ ' V lTii f TT^I V TO ff 'F T ill: Ti rim - Zaradi zastaranosti Kasacijsko sodišče razveljavilo sodbo proti lastnikom Eternita, odgovornim za smrt delavcev Protest pred palačo Kasacijskega sodišča beograd Milijarda posojila IMF Srbiji BEOGRAD - Mednarodni denarni sklad (IMF) je Srbiji odobril novo stand-by posojilo, vredno približno milijardo evrov, ki ga bo lahko koristila v treh letih. Posojilo, ki ga mora potrditi še odbor izvršnih direktorjev IMF, naj bi Beogradu pomagalo pri uresničitvi gospodarskih reform. Na voljo jim bo od 1. januarja. »Gospodarski program vlade naj bi postavil temelje za makroekonomsko stabilnost, vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest na srednji rok. Fiskalno prilagajanje naj bi še posebej prispevalo k ustavitvi naraščanja javnega dolga in ga do leta 2017 pripeljalo na pot znižanja,« je dejala Zu-zana Murgasova, vodja misije IMF, ki se je v Srbiji mudila od 4. novembra. Srbija, ki je januarja začela pogajanja o pristopu k EU, naj bi letos zabeležila rekordni proračunski primanjkljaj v višini osmih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi javni dolg do konca leta po oceni IMF narasel na 68 odstotkov BDP. Srbski finančni minister Dušan Vujovič je pojasnil, da se je Srbija zavezala k izvedbi obsežnega programa gospodarskega okrevanja, ki bo temeljil na kratkoročnih ukrepih za fiskalno konsolidacijo in strukturnih reformah. Cilj je, da bi proračunski primanjkljaj znižali na 4,25 odstotka in do leta 2016 privarčevali okoli 1,3 milijarde evrov, je pojasnil Vujovič, ki dodatnih podrobnosti ni razkril. Srbski premier Aleksandar Vučič je dogovor pozdravil. Kot je dejal, so po letih pomanjkanja discipline končno dosegli načrt gospodarskega okrevanja, ki ga bodo podpirale mednarodne finančne institucije. Srbska centralna banka je v sredo ocenila, da se bo tamkajšnje gospodarstvo letos skrčilo za dva odstotka, medtem ko je vlada za letos napovedovala enoodstotni padec BDP. Srbija je dogovor z IMF dosegla, potem ko je že sprejela več ukrepov za znižanje visokega proračunskega primanjkljaja, med drugim je za deset odstotkov znižala pokojnine in plače v javnem sektorju, ki mesečno presegajo 200 evrov. Zagnala je tudi privatizacijo približno 500 državnih podjetij in spremenila delovno zakonodajo. V državi s 7,2 milijona prebivalcev je več kot 700.000 ljudi zaposlenih v javnem sektorju, 1,7 milijona pa jih je v pokoju. Stopnja brezposelnost znaša okoli 17 odstotkov, večina zaposlenih pa se mora skozi mesec prebiti s povprečno plačo 350 evrov. ansa RIM - V Italiji je zaradi zastaranja padla obsodba v največjem kazenskem postopku proti odgovornim za bolezni in smrti delavcev zaradi azbesta na svetu. Italijanska javnost je ogorčena, premier Matteo Renzi pa je že napovedal spremembe zakona o zastaranju, ki da je v sedanji obliki »nočna mora«. Sojenje nekdanjima glavnima delničarjema švicarskega gradbenega velikana Eternit -švicarskemu milijarderju Stephanu Schmidheinyju in belgijskemu baronu Louisu de Cartieru de Marchiennu - zaradi povzročitve okoljske katastrofe in kršitev pravil o varnosti pri delu, ki so vodile v bolezen in smrt skupno kakih 3000 Italijanov, se je začelo konec leta 2009. Leta 2012 sta bila v odsotnosti obsojena na 16 let zapora in odškodnino v višini 90 milijonov evrov. Belgijec, ki je bil star že več kot 90 let, je nato lani umrl, medtem ko je prizivno sodišče Švicarju zagreb - Zdaj tudi uradno potrjen datum Hrvaška vlada sprejela sklep, da bodo predsedniške volitve v nedeljo, 28. decembra ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj odločila, da bodo predsedniške volitve v nedeljo, 28. decembra. Udeležbo v predvolilni tekmi je zaenkrat napovedalo šest kandidatov, med njimi tudi sedanji predsednik Ivo Josipovic. Vsi potencialni kandidati morajo za potrditev kandidature do 5. decembra zbrati najmanj 10.000 podpisov podpore državljanov.Uradna predsedniška kampanja se bo začela, ko bo državna volilna komisija potrdila veljavne kandidature, kar bo predvidoma 7. decembra. Morebitni drugi krog predsedniških volitev bo 11. januarja 2015. Hrvaška vlada je včeraj tudi odločila, da bo predsedniški kandidat z največjim številom glasov v prvem krogu dobil milijon kun (132.000 evrov) kot nadomestilo za stroške v predvolilni kampanji. Ostali kandidati, ki bodo dobili več kot deset odstotkov glasov v prvem krogu predsedniških volitev oz. več kot dvajset odstotkov glasov 11. januarja, imajo tudi pravico do finančnega nadomestila, ki bo v sorazmerju s številom glasov v odnosu na kandidata z največjim številom glasov, je pojasnil minister za upravo Arsen Bauk na včerajšnji redni vladni seji. Vlada je za nadomestila kandidatom namenila osem milijonov kun oz. nekaj več kot milijon evrov. Poleg Josipovica, ki ga podpirajo le-vosredinske vladne stranke in levičarske Morebitni drugi krog predsedniških volitev bo 11. januarja 2015. opozicijske stranke, so predsedniške kandidature že napovedali kandidatka HDZ Kolinda Grabar-Kitarovic, kandidat koalicije Zveza za Hrvaško Milan Kujundžic, predsednik mestnega sveta v Osijeku Ante Dapic, saborski poslanec Ivan Grubišic in odvetnik Ivan Rude. Poleg Josipovica sta bližje levici Grubišic in Rude, medtem ko sta Kujundžic in Dapic kandidata desnice, tako kot Grabar-Kitaroviceva. Vse dosedanje raziskave javnega mnenja so kazale, da bo Josipovic zmagal v prvem krogu z več kot deset odstotkov prednosti pred Grabar-Kitarovice-vo. Tudi v drugem krogu naj bi zanesljivo premagal nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico, ki je zaradi predsedniške kandidature zamrznila svoj status pomočnice za javno diplomacijo glavnega sekretarja zveze Nato. rim - Na mednarodni konferenci ZN o prehrani Papež Frančišek: Zemlja človeštvu ne bo odpustila zlorabe naravnih virov RIM - Papež Frančišek je drugi dan mednarodne konference ZN o prehrani v Rimu včeraj pozval k socialni pravičnosti. Ob tem je bil kritičen do kapitalizma in poudaril, da boj proti lakoti in podhranjenosti ovirajo prioritete trga in primat dobička. Hrana je razvrednotena v običajno trgovsko blago in celo podvržena finančnim špekulacijam, je dodal. Kot še poročajo tuje tiskovne agencije, je Frančišek ob tem citiral papeža Janeza Pavla II., ki je ob odprtju prve tovrstne konference leta 1992 posvaril pred tveganjem za paradoks obilja, ko je na svetu dovolj hrane za vse, a so nekateri vseeno lačni, drugi pa s hrano ravnajo razsipno, pojedo preveč, uporabljajo živila v neprehranske namene ali uničujejo presežke hrane. Frančišek je posvaril tudi, da Zemlja človeštvu ne bo odpustila zlorabe naravnih virov za dobiček. Svetovne voditelje je ob tem pozval, Papež Frančišek na konferenci ansa naj obrzdajo pohlep in pomagajo lačnim, sicer bodo tvegali, da se jim Zemlja maščuje. »Bog vedno odpušča, Zemlja pa ne,« je dejal in pozval voditelje, naj pazijo na planet, da se ne bo odzval z uničenjem. »Nahranite lačne, rešite planet,« je svoj nagovor v španščini sklenil papež in požel stoječe ovacije. Osrednja tema tridnevne mednarodne konference o prehrani, ki se je udeležujejo predstavniki 190 držav, strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij, je neustrezna prehrana, ki je težava tako bogatih kot revnih. Na drugi tovrstni konferenci, ki jo prirejata Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO), naj bi sprejeli izjavo, katere osnutek izpostavlja, da so v svetu že zabeležili znatno izboljšanje pri zmanjševanju lakote in neustrezne prehrane, da pa je bil napredek neenakomeren in izredno počasen. Sprejeli naj bi tudi 60 priporočil za izkoreninjenje podhranjenosti. V primerjavi z letom 1992, ko je potekala prva tovrstna konferenca, se je število ljudi v svetu, ki nimajo dovolj hrane, zmanjšalo z več kot milijarde na 805 milijonov. zapor podaljšalo še za dve leti. A kasa-cijsko sodišče v Rimu je v sredo zvečer izrečeno sodbo in kazen razveljavilo z utemeljitvijo, da je primer vmes zastaral. Kaznivo dejanje naj bi se namreč končalo leta 1986, ko so zaprli zadnjo Eternitovo tovarno v Italiji, medtem ko zastaralni rok znaša 20 let in se je torej iztekel leta 2006. Z zaprtjem zadnje tovarne naj bi se namreč ustavile škodljive emisije azbestnih vlaken v okolje. Svojci žrtev azbesta so ogorčeni, več deset jih je že v sredo zvečer protestiralo pred poslopjem kasacijskega sodišča. Jezno se je odzval tudi premier Renzi, ki je poudaril, da zahteva po pravici ne zastara ter da vseh ran čas ne zaceli, in napovedal spremembe zakonodaje glede zastaralnega roka. K temu sta se že zavezala tudi predsednika obeh domov parlamenta, Laura Boldrini in Pietro Grasso. Turinski tožilec Raffaelle Guari-niello, pristojen za primer, je medtem napovedal, da bo Schmidheinyja obtožil umora in ga na ta način znova pripeljal pred sodišče. »Ne bomo vrgli puške v koruzo,« je zatrdil. Eternitove tovarne so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja delovale v več krajih v Italiji in tudi v drugih državah. Njihovo vodstvo je dopustilo, da so se nevarni azbestni delci, ki so ostajali ob proizvodnji strešne kritine in cementnih izdelkov, po zraku razširili na okoliška območja. Čeprav je Eternit leta 1986 bankrotiral in tovarne zaprl, naj bi nekdanji uslužbenci in lokalni prebivalci zaradi onesnaženja okolja še danes zbolevali za azbestozo, rakom in drugimi boleznimi. Simptomi bolezni, povezanih z azbestom, se lahko namreč pojavijo šele več deset let po izpostavljenosti. Sojenje, ki se je začelo pred skoraj petimi leti, je bilo največje doslej zaradi posledic izpostavljenosti azbestu, prelomno pa je bilo tudi kar zadeva škodljive posledice industrijskega onesnaževanja. Povezano je bilo sicer le z Eternitovimi tovarnami v mestu Casale Monferrato in nekaj drugih krajih na severu Italije. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.602,92 +294,60 SOD NAFTE (159 litrov) 78,10$ -0,47 I I ■ EVRO 1,2539$ +0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. novembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 20. 11. 18. 11. ameriški dolar 1,2539 1,2514 japonski jen 148,25 145,91 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,657 27,677 danska krona 7,4437 7,4439 britanski funt 0,79890 0,7994 madžarski forint 304,62 305,54 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2140 4,2141 romunski lev 4,4426 4,4348 švedska krona 9,2790 9,2388 švicarski frank 1,2014 1,2013 norveška krona 8,4920 8,4290 hrvaška kuna 7,6755 7,6733 ruski rubel 58,2030 58,4910 turška lira 2,7954 2,7819 avstralski dolar 1,4565 1,4342 braziljski real 3,2002 3,2543 kanadski dolar 1,4200 1,4130 kitajski juan 7,6824 7,6605 mehiški peso 1 7,0584 16,9671 južnoafriški rand 13,7811 13,8083 / SVET Petek, 21. novembra 2014 19 ženeva - Po poročilu opazovalne misije ZN Kljub premirju število žrtev stalno narašča V minulih dneh je na območje Donecka pripeljal nov ruski konvoj s humanitarno pomočjo ansa varšava - Nemška kanclerka na Poljskem Merkel: Rusija ključna za varnost v Evropi VARŠAVA - Rusija je ključna za zagotavljanje varnosti v Evropi, je včeraj na Poljskem poudarila nemška kanc-lerka Angela Merkel. Ob srečanju s poljsko premierko Ewo Kopacz v Krzyzo-wi na jugu Poljske je Merklova še dejala, da sankcije proti Rusiji niso same sebi namen, temveč jih EU uporabi le, kadar je to res nujno. Zavzela se je še za dialog z Moskvo. »Za nas so sosednje države partnerke, ne območja vpliva,« je Merklova včeraj poudarila v odzivu na nedavne očitke ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se EU vmešava v bližnjo soseščino Rusije. »Mi verjamemo v moč zakona, ne v zakon močnejšega,« je dodala. Merklova in Kopaczeva sta se sicer sešli ob 25. obletnici zgodovinskega spravnega srečanja med tedanjim nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom in poljskim premierjem Tadeuszem Ma-zowieckim. Slednja sta se v cerkvi v Krzy-zovi srečala novembra 1989, med drugim pa se je v zgodovino zapisal njun prijateljski objem ob pozdravu. Predsednici obeh vlad sta včeraj ob obletnici odprli razstavo z naslovom Angela Merkel v Varšavi ansa Pogum in sprava o skupni zgodovini Poljakov in Nemcev po letu 1939, ko je nacistična Nemčija okupirala Poljsko. Med hladno vojno je med državama vladalo sovražno vzdušje, prvo spravno dejanje pa sta leta 1969 sklenila nemški in poljski škof. Merklova in Kopaczewa sta dali vedeti, da današnje tesno partnerstvo med Poljsko in Nemčijo ni samoumevno. Nemška kanclerka je ob tem dejala, da Poljaki ob padcu Berlinskega zidu pred 12. leti niso vedeli, kaj naj pričakujejo od ponovno združene Nemčije. ŽENEVA - V konfliktu na vzhodu Ukrajine je od podpisa dogovora o prekinitvi ognja 5. septembra umrlo skoraj 1000 ljudi, je v Ženevi sporočil visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd al Husein. Novo poročilo je objavila tudi opazovalna misija ZN, ki je Rusiji vnovič očitala vmešavanje v konflikt, opozorila pa tudi na znamenja zločinov proti človečnosti. Od 5. septembra do 18. novembra je bilo vsega skupaj na vzhodu Ukrajine v nasilju ubitih 957 ljudi. Naraslo je tudi število razseljenih - sredi septembra jih je bilo tako še nekaj več kot 275.000, v sredo pa so jih našteli že466.000, pojasnjujejo na visokem ko-misariatu ZN za človekove pravice. Le nekaj manj jih je doslej že zapustilo državo. »Seznam žrtev kar naprej raste. Civilisti, vključno z ženskami, otroki, manjšinami in nizom občutljivih posameznikov in skupin še naprej trpijo posledice političnega zastoja v Ukrajini,« je v izjavi sporočil al Husein. Vključno z 298 žrtvami julijskega strmoglavljenja letala nad vzhodom Ukrajine je bilo od sredine aprila vsega skupaj na območju ubitih že 4317 ljudi. Med njimi je nekaj manj kot 1200 ukrajinskih vojakov. Na območju Donecka je bilo medtem ubitih nekaj več kot 1700 civilistov in pripadnikov oboroženih skupin, vključno z 22 otroki, na območju Luganska pa 850 civilistov in pripadnikov oboroženih skupin, vključno s 14 otroki. Ranjenih je bilo nekaj več kot 9000 ljudi, še navajajo Združeni narodi. Ob tem poudarjajo, da je morda število žrtev v resnici še višje. Prav tako včeraj je svoje sedmo poročilo objavila tudi 35-članska opazovalna misija ZN za človekove pravice v Ukrajini, ki ugotavlja, da ima dotok sofisticiranega orožja in tujih borcev, vključno iz Rusije, uničujoč učinek na stanje človekovih pravic v državi. V poročilu izpostavljajo resne kršitve človekovih pravic s strani oboroženih skupin, vključno z mučenjem, arbitrarnimi in tajnimi priprtji, usmrtitvami, prislinim delom in močno razširjenim spolnim nasiljem. Po navedbah enega od ukrajinskih vojakov so mu uporniki s sekiro odsekali roko, na kateri je imel tatu z napisom Slava Ukrajini. Na območjih pod nadzorom proruskih separatistov so tovrstne kršitve sistemske narave in lahko pomenijo celo zločine proti človečnosti, opazovalci svarijo v poročilu. To sicer navaja tudi številne kršitve na strani ukrajinske vojske. Enega od upornikov iz Donecka so po lastnih navedbah vojaki dušili s plastično vrečko in pretepali. Poročilo tudi obsoja uporabo kasetnih bomb tako na urbanih kot ruralnih območjih, kar označujejo za kršitev mednarodnega humanitarnega prava in morebiti celo vojni zločin. Navajajo tudi odkritja množičnih grobov in pozivajo k preiskavam. ukrajina - Ocena analitika Klemena Grošlja leto po izbruhu krize Država je na razpotju »Kriza je zdaj v zelo nevarni fazi, ko je nujen dogovor tako na notranjepolitični kot na mednarodni ravni« Levo dr. Klemen Grošelj, desno posnetek iz vzhodne Ukrajine ansa LJUBLJANA - Ukrajina je leto dni po odločitvi oblasti, ki je sprožila množične proteste, s katerimi je kriza dobila mednarodno dimenzijo in prerasla v državljansko vojno, na pomembni prelomnici, je za STA ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Meni, da je kriza zdaj v zelo nevarni fazi, ko je nujen dogovor tako na notranjepolitični kot na mednarodni ravni.Ukrajinska vlada je 21. novembra lani ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU, čemur so sledile množične demonstracije, ki so po osrednjem trgu v Kijevu dobile ime majdanski protesti. Ti so februarja z oblasti odnesli ukrajinskega predsednika Viktorja Janu-koviča, Ukrajina je po referendumu marca izgubila polotok Krim, sledil je oborožen spopad med proruskim vzhodom in prozahodnim zahodom Ukrajine, ki kljub septembra sklenjeni prekinitvi ognja še traja. Kaj bi se zgodilo, če majdanskih protestov ne bi bilo, je po besedah Gro-šlja težko reči, vsekakor pa bi bile gospodarske razmere v Ukrajini slabe. »Vojne najverjetneje ne bi bilo, polotok Krim bi bil še vedno ukrajinski, kaj več pa je težko reči,« je dejal. Prvo pomembno prelomnico v ukrajinski krizi Grošelj vidi v februarski odstranitvi Janukoviča, ki je pobegnil v Rusijo, nasledil pa ga je začasni predsednik Oleksander Turčinov. Z odstranitvijo Janukoviča je notranjepolitični problem Ukrajine po Grošljevi oceni dobil mednarodno dimenzijo, Rusija pa se je začela posredno in neposredno vedno bolj vpletati v dogodke v Ukrajini. Marca sta sledila priključitev Krima Rusiji in eskalacija na že prej proruskem vzhodu Ukrajine, ki je bila sicer pričakovana. Grošelj ocenjuje, da je Zahod znat- no podcenil grožnjo, ki je izhajala s tega območja. V spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, ki so se začeli aprila in s katerimi je konflikt prerasel v državljansko vojno, je bilo po podatkih ZN doslej ubitih že več kot 4100 ljudi, več kot 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Regiji Doneck in Lugansk sta po referendumih postali ljudski republiki, ki ju ne priznavata niti Kijev niti Zahod. Pro-ruski separatisti pa uživajo močno, tudi vojaško podporo Rusije. Grošelj vidi za vzhod Ukrajine več možnih scenarijev. Meni, da bi bilo najslabše, če bi ukrajinske sile porazile pro-ruske separatiste, čemur bi sledila neposredna ruska vojaška intervencija v Ukrajini, za katero je vprašanje, na kateri točki bi se končala. Drugi najslabši scenarij bi bilo po njegovem mnenju širjenje sa-mooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk proti zahodu, kar se, kot je dejal, do neke mere že dogaja. Možen scenarij je tudi zamrznjeni konflikt, ki bi dolgoročno destabili-ziral Ukrajino. Obstaja pa tudi možnost pomiritve in postopne reintegracije, za kar pa je potreben že omenjeni dogovor na dveh ravneh in precej časa, je dejal Grošelj. Sprva je kazalo, da bo težave na vzhodu Ukrajine rešil sporazum o prekinitvi ognja, ki so ga 5. septembra v Minsku podpisali predstavniki ukrajinske vlade in proruskih separatistov. A izkazalo se je, da sporazuma ne spoštuje nobena stran. Po mnenju Grošlja je Ukrajina po dogovoru iz Minska, ki je bil posledica hudega vojaškega poraza ukrajinskih sil na vzhodu države, na novi prelomnici. »Zdaj smo v zelo nevarni fazi krize, ko bi moral biti dosežen dogovor na dveh ravneh. Najprej notranjeukrajinski dogovor med separatisti in trenutnimi oblastmi v Kijevu, ki je nujen, če ga ne bo, se stvari na terenu ne morejo niti minimalno stabilizirati,« opozarja Grošelj. Druga raven pa je dogovor velikih sil - EU, ZDA in Rusije - o statusu Ukrajine, predvsem v smislu, ali bo Ukrajina članica EU in pod kakšnimi pogoji ter ali bo članica zveze Nato. Tu se sicer poraja vprašanje, ker se nekdo tretji dogovarja o usodi suverene države, a Grošelj opozarja, da so vložki na eni strani preveliki, po drugi strani pa zgodovina, med drugim na primeru Finske, kaže, da tovrstni dogovori niso nujno slabi. »Mislim, da smo zdaj v zelo občutljivi fazi, ko gredo lahko zadeve na bolje, z isto verjetnostjo pa tudi na slabše,« meni. Ukrajina je po mnenju Grošlja postala tamponsko območje med dvema velikima gospodarskima sistemoma -evroatlantskim gospodarskim prostorom na eni strani in evrazijsko zvezo držav, katerih gospodarstvo temelji na t. i. državnem kapitalizmu in predvsem izvozu surovin. Tu gre za ekonomske interese, pri čemer Rusija ne želi, da bi Ukrajina s približevanjem EU ogrozila rusko gospodarstvo. Drugi je nabor varnostnih vprašanj, kjer je, kot po besedah Grošlja postaja očitno, prisoten strah, da bi Ukrajina postala članica EU, na kar Moskva ne bo pristala. Vse to je povezano s kulturnimi dejavniki, prepletenostjo obeh narodov in že dolgo prisotnim vprašanjem Krima. »Vsa ta vprašanja so v krizi eska-lirala,« pravi Grošelj. Ne strinja pa se, da se je svet - tudi zaradi dogodkov v Ukrajini - znašel v novi hladni vojni. Nedavni vrh skupine gospodarsko najrazvitejših držav G20 je pokazal, da Kitajske, Indije, Brazilije, Južne Afrike, Turčije in drugih pomembnih gospodarskih akterjev v svetu Ukrajina ne zanima. »To je evropska kriza, ne globalna,« je prepričan Grošelj. »Pokazalo se je, da svet ni več unipolaren ampak multipolaren in da tisto, kar se dogaja v Evropi, ne vpliva nujno na vse države v globalnem sistemu,« je dejal. Gre torej za evropsko krizo, ki pa lahko resno ogrozi odnose med Evropo in ZDA na eni ter Rusijo na drugi strani. Čez eno leto bo Ukrajina po ocenah Grošlja videti zelo podobno kot danes. Krim je po njegovem mnenju za Ukrajino izgubljen in bo ostal del Rusije, na vzhodu Ukrajine pa se bodo razmere vse bolj nagibale v smeri zamrznjenega konflikta, kakršne poznamo s Kavkaza. Je pa marsikaj odvisno od notranjepolitične dinamike v državi, je poudaril. Če bi se zadeve na vzhodu Ukrajine stabilizirale in bi prišlo do dejanske prekinitve ognja, lahko pride do dinamike tako v preostanku Ukrajine kot v samooklica-nih ljudskih republikah, kjer je ekonomski in socialni položaj zelo slab. »Ko bo nacionalistični naboj izgorel, se bodo postavila vprašanja preživetja in socialnega statusa posameznika,« je prepričan Grošelj. »Pretiran optimist glede Ukrajine žal nisem. Država je namreč zaenkrat sledila vzorcu s slabega na slabše. Ukrajina je imela veliko priložnost, ki jo je žal zamudila. Na obeh straneh bo prišel trenutek streznitve in takrat bo zanimivo predvsem v socialnem in gospodarskem smislu,« je sklenil Grošelj. (STA) 2 Q Petek, 21. novembra 2Q14 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Bo Federer igral? LILLE - Danes se bo v francoskem Lillu začelo odločilno dejanje teniškega Davisovega pokala med Francijo in Švico. Za zadnjo bosta kljub vsemu igrala oba zvezdnika, Stan Waw-rinka in Roger Federer, drugi igralec svet je namreč optimističen, da bo pravočasno nared po težavah s hrbtom. Toda Federer je od prihoda v Lille šele včeraj opravil trening s preostalimi člani ekipe. Današnji spored, če ne bo zaletov, je Tsonga - Wawrink ob 14. uri. sledi dvoboj Monfisl - Federer. lika Štuhec dvakrat prva DENVER - Mariborčanka Ilka Štuhec je na dveh supervele-slalomih Fis v Copper Moutainu v ZDA zmagala in zasedla drugo mesto. Na prvi tekmi je s časom 1:08,52 ugnala Viktorio Rebensburg iz Nemčije (+0,15) in Tino Weirather iz Liechtensteina (+0,32), na drugi pa je zaostala le za domačinko Laurenne Ross, ki je zmagala s 25 stotinkami prednosti. Smučarke se v ZDA pripravljajo na začetek severnoameriške turneje svetovnega pokala rokomet - Aleš Cunjač že drugo sezono brani barve tržaškega moštva Pallamano Trieste Začasno, zdaj stalno Aleš Cunjač, 33-letni diplomirani gradbeni inženir iz Kozine, je pred enim letom prispel v Trst prepričan, da bo v belordečem dresu tržaškega rokometnega kluba Pallamano Trieste igral le mesec ali dva, saj je tam začasno nadomeščal odsotnega Konečnika. Po enem letu je še v Trstu. Predsednik Giuseppe Lo Duca in trener Giorgio Oveglia sta bila z njim tako zadovoljna, da sta ga najprej potrdila do konca prejšnje sezone in nato še za tekočo. Kot nam je sam rade volje pripovedoval je Cunjač rokometno zrasel v rojstni Kozini. Temu športu se je približal že osnovni šoli, ko je ekipo treniral Vili Ban. Vse mladinske ekipe sem dal skozi v Kozini in nato nastopal s člansko ekipo, ki je takrat igrala v 1. SRL. Nastopil sem tudi v slovenski mladinski reprezentanci, čeprav sem na srednji šoli tri leta miroval, ko sem odšel študirat v Ljubljano. A ob po-vratku me je Ban znova prepričal. S člani na Kozini sem osvojil slovenski pokal, a iz družinskih in študijskih razlogov sem se nato nekoliko umaknil. Potem sem znova poprijel, igral v Kopru in Novi Gorici, kjer smo napredovali v 1. ligo, a se ji nato odpovedali zaradi finančnih razlogov. V Ajdovščini se nam je napredovanje izmuznilo, a tudi tam so imeli težave s financami. Po novem igranju v Novi Gorici sem se nato pridružil Sežani, kjer me je opazil Oveglia in me je povabil v Trst. Prišli ste "začasno", a so vas nato potrdili ... Ravnokar sem praznoval eno leto igranja v Trstu. Konečnika naj bi nadomeščal le začasno. Gre za izvrstnega igralca, vendar iskali so desnega beka in on je desno krilo. Po štirih tekmah so bili očitno bolj zadovoljni z mano in so me potrdili. Kako ste se znašel v Trstu? Katera je bila sploh vaša predstava o italijanskem rokometu? Ste v tem času svoje mnenje spremenili? Nikoli nisem igral v Italiji, a prijateljskih tekem proti Trstu smo odigrali kar nekaj, tako da sem poznal nivo ekipe. Približno sem vedel, pri čem je rokomet v Italiji. Vedel sem, da je na nižjem nivoju kot v Sloveniji. V tem letu sem popravil mnenje o italijanskem rokometu in lahko zatrdim, da bi lahko nekaj italijanskih ekip igralo v prvi slovenski ligi. Prej ste omenjali številne ekipe, ki so propadle. Ekonomske težave torej udarjajo tako v Italiji kot v Sloveniji. Kriza je udarila povsod, ne samo v Sloveniji. V Sloveniji je vseeno premalo posluha za rokomet, čeprav sem prepričan, da nekateri izkoriščajo krizo kot izgovor za umik iz športa. Vseeno pa se igra v Sloveniji vrhunski rokomet, ker se na mladinski ravni dela zelo dobro. Trst me je povsem presenetil glede organizacije samega kluba in številnih mladih ter dela po šolah. Mislim, da je v Sloveniji malo društev, ki se lahko po številu mladih primerjajo s Trstom. Ko bi se v drugih mestih zgledovali po Trstu, bi se raven italijanskega rokometa precej dvignila in se približala vrhu Evrope. Italiji gotovo manjka tradicija v rokometu in tudi denar. Najboljše ekipe v Evropi imajo proračune do 5 milijonov evrov, kar je za Italijo nepojmljivo. Morali bi nedvomno več investirati za promocijo tega športa. Premalo je reklame. Kako ste se vključili v novo okolje? Z jezikom nisem imel težav, saj sem s Kozine in sem italijanščino že obvladal. Nekatere igralce sem že poznal in ni bilo težav z vključevanjem. Tudi zato, ker sem v preteklosti večkrat zamenjal klub. Trenutno ste na tretjem mestu v A skupini. Ste zadovoljen z dosedanjimi nastopi? Dosegli smo, kar smo vedeli, da lahko dosežemo. A prepričan sem, da lahko ciljamo višje. Več nas je, ki nismo v dobri formi. V Pressanu smo po zelo slabem nastopu izgubili, a povratna tekma proti njim v Trstu bi lahko odločala o drugem mestu. Mislim, da morajo mladi, ki so na mladinski ravni osvojili številne državne naslove, razumeti, da so lahko odli- 33-letni gradbeni inženir Aleš Cunjač iz Kozine ima za sabo pestro rokometno pot fotodamj@n čni tudi na članski ravni. Ko se bodo tega zavedali, bomo naredili kakovostni skok. Morda pa bi to prej dosegli, ko bi lahko imeli še enega izkušenega in kakovostnega igralca. Katera je še vaša rokometna skrita želja? Želel bi osvojiti državni naslov. Ni pomembno če v Sloveniji ali Ita- liji. Po koncu kariere pa bi želel ostati v rokometnem svetu. Jutri ob 18.30 bo v devetem in zadnjem krogu prvega dela Pallama-no Trieste gostila ekipo Metelli Cologne, zaradi zasedenosti športne palače pri Čarboli pa bodo Tržačani izjemoma igrali v športni palači PalaTrieste Cesare Rubini. (I.F.) hockey in line - A1 -liga V Rimu eno ključnih gostovanj za Polet Kwins Doslej se za hokejiste Poleta Kwins, novince v najvišji in line ligi, ni izšlo vse po načrtih, a morajo zdaj na preteklost pozabiti. Jutri je v Rimu na vrsti ena od odločilnih tekem sezone. Gostovali bodo namreč pri tamkajšnjih Mammutih, s katerimi delijo zadnje mesto na lestvici in so trenutno njihov edini konkurent v boju za obstanek, če vemo, da bo ob koncu rednega dela iz lige izpadla ena sama ekipa. Predsednik in dolgoletni igralec Samo Kokorovec pravilno opozarja, da še ni rečeno, da bo poraženec tega dvoboja zagotovo izpadel iz lige. Posebno to ne velja za Polet, ki bi imel v povratnem delu, proti Rimljanom, še vedno na voljo popravni izpit na openskem Pikelcu. Vendar pomena tekme ne zmanjšuje. »Če zmagamo v Rimu se nam lahko tudi odpre. Menim namreč, da lahko v tej ligi premagamo še nekaj drugih ekip, na primer Asiago in Padova, ki prav tako morata še priti na Opčine,« je povedal pred nastopom v Rimu. In ta svoj optimizem takole utemeljil: »Proti Asiagu smo na prvi tekmi v gosteh minuto pred koncem izgubljali s 4:3 in imeli power play. To je položaj, v katerem skoraj ne moreš ne zadeti gola, saj se v skrajnem primeru lahko odpoveš vratarju in igraš z dvema igralcema več. Žal pa nam je uspelo pridelati izključitev, tako da smo izgubili številčno prednost, oni pa so 5:3 zabili v prazna vrata. Če bi ustrezno reagirali, se to ne bi zgodilo, kaže pa na to, da so v našem dometu še nekatere druge ekipe, ne samo Rimljani,« pravi Kokorovec. V Rim se bodo odpravili jutri zjutraj z dvema najetima kombijema (prosili so za avtobus ZSŠDI, a je bil zaseden), tekma pa bo zvečer ob 20.30. Rimljani, ki so se lani rešili pred izpa- dom na račun ekipe Novi Ligure, igrajo pretežno z domačimi igralci in Nea-peljčani, zanje igrajo tudi trije severnjaki, najboljši igralec pa je Kanadčan z italijanskim potnim listom in reprezentančnim pedigrejem. Pomembno je poudariti tudi to, da bi ob koncu sezone v primeru enakega števila točk iz lige izpadla ekipa s slabšo razliko v golih v medsebojnem srečanju. Zato je jutri pomemben tudi končni izid. Okrogla zmaga bi bila super ... po nesreči Schumacher na vozičku in brez spomina ŽENEVA - Nekdanjega asa v formuli 1 Michaela Schumacherja čaka dolgo okrevanje po hudih poškodbah glave, ki jih je dobil pri padcu med smučanjem v francoskem Meribelu. Kot je za francoski radio dejal nekdanji dirkač Philippe Streiff, je Schumacherjevo stanje resno, je paralizi-ran na invalidskem vozičku ter ima težave z govorom in spominom. «Zdravstveno stanje sedemkratnega svetovnega prvaka v formuli 1 je seveda boljše, ampak vse je re-lativno,» je še dejal 55-letni francoski dirkač Streiff, ki je tudi sam po nesreči na testiranjih leta 1989 ostal prikovan na invalidski voziček. Tiskovna predstavnica Schu-macherjeve družine je Streiffovo oceno označila za njegovo osebno mnenje. Schumacher se zdravi doma, Jean-Francois Payen, član zdravniške ekipe, ki je na kliniki v Grenoblu zdravila Schumacherja, pa je pred enim mesecem ocenil, da bo čas okrevanja od enega do treh let. VETTEL - Za prestop v Ferrari je Nemec Sebastian Vettel podpisal triletno pogodbo. Remi v Sočiju SOČI - Deveta partija za naslov svetovnega prvaka v šahu v ruskem Sočiju med branilcem naslova, Norvežanom Ma-gnusom Carlsenom, in izzivalcem Indijcem Viswanathanom Anandom se je po dvajsetih potezah končala z delitvijo točke. Tri-indvajsetletni Norvežan v skupnem seštevku vodi s 5:4. Deseta partija bo na sporedu danes, bele figure pa bo imel 44-le-tni Anand. Nigerija brez finala LAGOS - Nigerija na Afriškem pokalu po neodločenem kvalifikacijskem 2:2 proti Južni Afriki ne bo branila naslova celinskega prvaka. Namesto nje se je uvrstil Kongo. Ostali udeleženci finala so Slonokoščena obala, Kamerun, Kongo, Alžirija, Zelenortski otoki, Južnoafriška republika, Tunizija, Zambija, Burkina Faso, Gabon, Senegal, Gana, Mali in Gvineja. EVROLIGA - 6. krog: Milano - Fe-nerbache 74:80, Bayern - Barcelona 77:99 (Nachbar 15). NBA - Goran Dragic je s Phoenix Suns na gostovanju pri Detroit Pistons po napeti končnici slavil zelo tesno zmago z 88:86. Dragic je za Phoenix prispeval 12 točk. Domači košarkarji so 35 sekund pred koncem vodili s 86:85. ODBOJKA - Liga prvakov: Roesela-re - Piscenza 3:2, Tours - Perugia 2:3. Friedrichshafen - Posojilnica Dob 2:3. SCHWAZER - Nekdanji hitrohodec Alex Schwazer, ki je padel na dopinškem testu, je 6 ur odgovarjal na 110 vprašanj protidopinške komisije CONI. S sodelovanjem pri oblasteh, bi si želel oprati vest in pridobiti naklonjenost za morebiten nastop na olimpijskih igrah 2016. Ultimat smučarjem LJUBLJANA - Izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije je panogi za alpsko smučanje, gre za del reprezentanc ločen od samostojne ekipe šampionke Tina Maze, izdal še zadnji ultimat. V skladu s sprejetim sklepom bo panoga, ki je v pripravljalnem obdobju zapravila že skoraj 900.000 evrov, lahko do konca sezone za izpeljavo programov porabila le še 150.000 evrov. Predsednik smučarske zveze Enzo Smrekar je predsednika alpskega odbora in zbora Dušana Goriška, ki na tokratni seji ni znal pojasniti vseh razlogov za nastale stroške, pozval k odstopu. Omenjajo tudi možnost drastičnega krčenja ekip ter odpuščanje zaposlenih trenerjev. / ŠPORT Petek, 21. novembra 2014 21 jadranje - TPK Sirena se lahko ponaša z zelo uspešno sezono in dobrimi obeti Zapluli na odprto morje »V zadnjih sezonah se je vreme v Tržaškem zalivu spremenilo. Trst postaja vse bolj primeren kraj za treniranje.« Predsednik edinega slovenskega pomorskega kluba v Trstu TPK Sirena Peter Sterni se vremenskih sprememb vsekakor veseli, saj je veter kisik za klub, ki je v zadnjem četrtletju, odkar je on na njegovem čelu, razvil predvsem jadralno dejavnost. Od septembra meseca so našteli v tekmovalni ekipi kluba kar 22 optimistov, jadralcev v najmanjšem otroškem razredu. »Še nikoli jih ni bilo toliko. Zagotovo je to rezultat dobro organizirane jadralne šole, ki je lani privabila nad 80 otrok, sodelujemo pa tudi z osnovnimi šolami v sklopu projekta Fare Vela. Po slovenskih šolah predavamo, učence vabimo na sedež, kjer spoznavajo kulturo morja in naše delovanje.« Vse trenerje koordinira slovenski trener Robert De Lucia, ekipi pa se je letos pridružila še bivša tekmovalka Nataša Valentič, jadralno šolo pa vodita Jan Podgoršek in pomočnik Erik Gregori. Ob optimistih razvija klub še dve klasi: dvosed 420, v katerem se je jadralka Sirene Carlotta Omari zavihtela na svetovni vrh s Francesco Russo Ci-rillo (članica SVBG), ter razred laser: »To sta po optimistu najbolj razširjeni mladinski klasi, obe klasi podpira tudi jadralna zveza, zato ju razvijamo pri nas. Pri enosedu je vsekakor lažje, saj ne potrebuješ partnerja, na svoji nadaljnji poti si avtonomen, pri dvosedu pa se morata jadralca ujemati, hkrati pa se morata tudi družini strinjati za izbrano pot,« je pojasnil Sterni. Obe klasi razvijajo v sodelovanju s Societa Velica Barcola Grignano (SVBG): pod okriljem Sirene in trenerja Matjaža Antonaza vadijo tekmovalci v razredu 420, laserji vadijo pod vodstvom trenerja sosednjega kluba, prav tako pa kluba sodelujeta tudi v razredu optimist s skupnimi treningi, pripravami in udeležbo na nekaterih državnih regatah. S SVBG so se odnosi z nastopom predsednika Mitje Gialuza izboljšali do take mere, da bosta zdaj kluba gostila tudi državno regato v razredu 420. Kluba sta se prijavila tudi za organizacijo medconske regate (kriterijske regate za nastop na EP in SP za optimiste), odgovor pa bosta dobila konec novembra. Sezono 2014 sta pri TPK Sirena zagotovo zaznamovali jadralki Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (članica SVBG), ki sta se okitili s svetovnim naslovom, temu pa dodali še absolutni državni naslov in državni naslov med ženskimi posadkami. »Z rezultatom na SP in drugimi vrhunskimi rezultati v razredih optimist, 420 in kajutnih jadrnicah smo prav gotovo dobili vidnost. Pri zvezi nas zdaj še bolj upoštevajo. Sirena je spetpojem, kot v času Arianne Bogatec,« našteva Sterni. Pri laserjih, ki so tekmovali samo na regatah nižjega ranga, letos ni bilo vidnejših rezultatov, pri optimistih pa nekaj dobrih uvrstitev na državni in deželni ravni. »Za najmlajše je bilo to sicer prehodno leto, predvsem za tiste, ki so prestopili iz kadetov v juniorese. V starejši starostni kategoriji so se morali boriti proti starejšim in bolj izkušenim jadralcem. V naslednjih dveh sezonah pa pričakujemo tudi boljše rezultate na državni ravni,« je napovedal Sterni. Zaradi velikega števila otrok so optimiste že letos razdelili v tri ekipe ločeno po starosti (v ekipi A bodo v sezoni 2015 samo junioresi (2000-2003) in programu. Starejši bodo do decembra opravili 200 dni delovanja (vključno treningi, regate in potovanja), podobno bo tudi v sezoni 2015. Ob vikendih, ko trenirajo vse tri skupine, vadijo starejši še dvakrat med tednom: »Če ni pravih vremenskih razmer, trening odpade, vsaj dvakrat tedensko pa se srečajo in ponavljajo teorijo,« pojasnjuje Sterni. Poletni program je še bolj natrpan: starejša skupina je tudi letos trenirala vsak dan z enim prostim dnem, mlajši pa petkrat tedensko. »Otroci so prosti nekaj tednov v juliju ter od konca decembra do sredine januarja, a ne vsi. Vreme pa vsekakor naredi svoje, zato odpade marsikaj.« Letošnji program optimistov je vključeval vse uradne regate (kriterijske, državna in conska prvenstva), od važnejših, na katerih se zbere jadralna smetana, pa so izbrali Spring cup v Cervii, regato Optimist dArgento v Torbolah in Pokal Lombardi v Malcesinah ter regate pokala Kinder+sport. Zadržujejo se torej večinoma v severni in srednji Italiji. Seveda se ob prostih vikendih podajo tudi na regate v Slovenijo in na Hrvaško, tako da so skorajda vsi vikendi zasedeni. Program za sezono 2015 bo zelo podoben, prvič se bodo udeležili tudi prestižnega Meeting del Garda, kjer se zbere nad 1000 optimistov. Pod vodstvom Matjaža Antonaza v razredu 420 trenirata ob svetovnih prvakinjah še dve posadki, mladinki Jana Germani in Sara Zuppin z ekipo Societa Trie- stina della Vela, še vedno pa bosta tekmovali pod zastavo Sirene. Vsi bodo tekmovali na državni ravni, kjer bodo lovili uvrstitev na mednarodne regate. Ekipa laserjev se šele sestavlja: večina je začetnikov, zato bodo kilometrino pridobivali na lokalnih, conskih regatah. Za delovanje vseh treh klas uporabljajo pri klubu tri kombije in šest gu-menjakov. Budžet vseh treh ekip znaša približno 90.000 evrov (kar je približno polovica celotnega proračuna kluba), s tem da bi za optimalno delovanje potrebovali še dodatnih 25.000, pravi predsednik. Približno 20.000 evrov za mladinsko delovnaje prispevajo sponzorji - teh je več kot deset -, ostalo pa članarine, prihodki iz jadralne šole in organizacije regat, prispevek ZSŠDI in ostali prispevki. S tem krije klub visoke stroške za trenerje, vpisnine na regate, zavarovanje in potovanja, za prenočišča in prehrano pa vsak poskrbi posebej. Tekmovalci nakupijo sami tudi opremo (jadrnico in jadra, za optimiste od 1000 do 2500 evrov), za jadrnico pa klub poskrbi samo za začetnike (prvo sezono). »Večina kupi opremo samo enkrat, če so cilji višji in so jadralci perspektivni pa je potrebno jadrnico vsaj dvakrat zamenjati. Največ stroškov pri otrocih pa gre za oblačila, saj nenehno rastejo,« še dodaja Sterni. Ze nekaj let so pri klubu zelo pozorni tudi na kadrovanje. Licenco za inštruktorja jadranja je pridobilo že več članov, ob trenerjih - lani je licenco trenerja prejel športni direktor Andrej Močilnik, licenco pomočnika trenerja Erik Gregori -, izšolali še tri sodnike -Andrej Gregori, Peter Sterni in Nataša Milič so nasledili trem zgodovinskim sodnikom Liviu Pertotu, Ediju Filipči-ču in Brunu Bogatcu. Tečaj opravljajo še štirje člani. Kot ugotavlja predsednik Sterni, je v Tržaškem zalivu zapihal nov veter. Bonac ni več niti pri TPK Sirena. Zapluli so na odprto morje. V. Sossa namizni tenis V Traminu tudi spet z Evo Carli Po poldrugem mesecu premora bodo ta konec tedna na sporedu spet A ligaška srečanja. Krasovke v postavi Katja Milič, Claudia Mico-laucich in Eva Carli, bodo branile barve domačega društva v Traminu pri Bocnu. Carlijeva (na arhivskem posnetku) se za to priložnost vrača za zeleno mizo. Kras ZKB čakata dve tekmi: najprej z domačinkami trenerja Igorja Miliča, ki je svojo namiznote-niško kariero začel prav pri zgoniškem društvu. Tramin A zaseda prvo mesto, Kras pa solidno tretje. Nasprotnikova ekipa ima v svoji sredi nevarne igralke, med katerimi izstopa št.3 na državnih lestvicah Giorgia Picco-lin. Končni izid je negotov, o njem bo odločalo več dejavnikov. Na papirju lažja tekma bo proti sardinskemu TT Norbellu, ki se nahaja za Krasom z eno samo točko na lestvici. Norbello razpolaga z novo tujko Pannak Piya-porn, proti kateri krasovke niso še nikoli igrale. Ekipo sestavljata še Atoyan Gohar in Locci Maria Assunta. Nadaljuje se tudi državna ženska B liga. Kras, v postavi Sonja Do-ljak, Katarina Milič, Monica Moset-ti in Damjana Sedmak, bo v nedeljo odigral kar tri tekme v bližnjem Gu-minu. Najprej jih čaka prvo postavljena ekipa TT Sarmeola, nato lažja Duomofolgore iz Trevisa še brez osvojene točke, nazadnje pa domačinke ekipe DAronco, v kateri igra tudi bivša borovka Lara Posega. (R) nogomet - Jutri ob 15.30 v Križu tekma elitne lige med Vesno in tržiškim UFM Derbi kroga in ... bratov Kako v Tržiču spremljate presenetljivo Vesnino prvenstvo? Soigralce sem že ob našem gostovanju na pokalnem srečanju v Križu opozoril, da je Vesna solidna ekipa. Sicer smo takrat visoko zmagali in si nihče ni postavljal velikih skrbi na račun Vesne. Lahko rečem, da sem imel takrat prav. Zdaj me vsi pogosto sprašujejo o Vesninih rezultatih in novostih. Kako pa si razlagaš Vesnin uspeh? V prvi vrsti je Zanuttig izredno podkovan trener, nič ne pušča naključju. Zelo mi je všeč njegov način dela. Ekipa pa je bila izredno dobro sestavljena. Te je športni direktor Vesne Paolo Soavi že kdaj povabil h kriški ekipi? Me je, ampak sem se odločil, da se bom preizkusil v Tržiču, kjer sem se odlično vključil in imam tudi boljše pogoje za trening, ki se odvija v popoldanskih urnikih. V Tržiču ste v zadnjem krogu visoko premagali Ol3, sicer pa ste pred tem zbrali poraza proti Cjarlinsu-Muzane in Virtus Corno na pokalnem srečanju. Kako ocenjuješ trenutek moštva? Potek prvenstva je dokaj pozitiven. Bremeni pa nas pekoč poraz proti neposrednemu tekmecu Cjralins-Muzane. Ob tem spodrsljaju ne smemo puščati za sabo več nobenih točk, saj bomo z ekipo iz Carlina na vrhu lestvice merili moči do konca. Kaj pa vas posebno odlikuje? Imamo izvrsten napad. Ob Godeasu imamo še štiri odlične napadalce. Tomiz-za je nedvomno največji talent. Igra lahko povsod in je tehnično ter fizično enkraten. Moramo pa popraviti pristop. Ne igramo vedno dovolj zagrizeno, predvsem na sredini, kjer smo s tako postavitvijo in vključitvijo mladincev bolj ranljivi. V Križu bo jutri ob 15.30 na sporedu pričakovano srečanje proti tržiškemu Ufm. Tržičani skupaj z Vesno in Cjralins-Muzane zasedajo vrh lestvice elitne lige z 28 točkami. Vse tri ekipe beležijo le en poraz. Vesni je prvič spodrsnilo na gostovanju v prejšnjem krogu v Cordenonsu, vendar se moštvo trenerja Zanuttiga želi postaviti spet na zmagovito tirnico. Gostje spadajo med favorite za končno zmago prvenstva in ne skrivajo svojih ambicij po vrnitvi v D-ligo. Ob bivšem A-ligašu Denisu Godeasu, starima znancema vratarjem Contentom in Tomizzi, bo v Križu v dresu Ufm igral tudi Alen Carli. Z bratom Edvinom bo že drugič letos uprizoril mali družinski derbi. V obračunu srečanj med slivenskima bratoma vodi Alen, ki je letos v Križu že visoko slavil z 0:5 na septembrskem pokalnem srečanju. Alen in Edvin Carli fotodamj@n V Križu se nam jutri obeta prava poslastica, vaši ekipi pa bo sledilo kar veliko navijačev ... Res je. Sledijo nam precej množično. Verjetno bo tribuna polna. Upam, da bo to lep športni praznik za vse in predvsem za kriško Vesno, ki si je tako zanimanje prislužila z dobrim delom v zadnjih sezonah. Sta se z Edvinom kaj pogovorila o vašem prvem dvoboju iz enajstmetrske razdalje iz pokalnega srečanja? Par besed sva izmenjala pred in po tekmi. Igrati proti bratu je nekaj, kar še težko pojmujem, vendar me na igrišču ta misel ne bremeni. Če pa bom še vztrajal z nogometom, bi nekega dne rad igral z bratom. (mar) Se pri Vesni pripravljate na poseben način na jutrišnje srečanje? Vsako tekmo pripravimo dobro. Srečanje proti Ufm-u ni spremenilo naših navad dela med tednom, saj je trener še posebno natančen in se dobro pozanima o vsakem novem nasprotniku. Ob visokem porazu v prvem pokalnem srečanju si mogoče spremljal še kako drugo srečanje Ufm-a? Ogledal sem si tekmo proti Cjar-linsu-Muzane, kjer so Tržičani izgubili s 3:0. So izredno napadalna ekipa, saj včasih napadajo kar v štirih. Igra temelji bolj na nekaterih odličnih posameznikih, čeprav imajo dobre igralce v vseh vlogah, in na hitrosti dotikov. Paziti morajo pred- vsem na ravnotežje ekipe, saj večkrat igrajo preveč napadalno in so lahko ranljivi v obrambni fazi. Kot kapetan kje vidiš razloge za trenutni Vesnin uspeh? Vsi pravijo, da igramo lepo. Nihče nam ne narekuje zmage za vsako ceno, zato lahko mirno igramo na svoj način, ki temelji predvsem na kolektivnem manevru. Ob tem je ekipa zelo povezana, brez vidnih prvih violin ali ambicioznih posameznikov. Tvoj brat Alen je med nosilnimi stebri Ufm-a. Kako bi ga na kratko ocenil kot nogometaša? Gotovo je pri tržiški ekipi med najboljšimi. Da lahko moštvo elitne lige računa na igralca, ki je nabiral izkušnje v višjih ligah, je seveda neprecenljiva vrednost. Kljub svojim ne več tako rosnim letom je še vedno na odlični fizični ravni, ob sebi pa ima tudi igralce z dolgo kariero, kot sta Tomizza, Contento, Godeas je še starejši. Na kaj boste morali paziti, predvsem po porazu v Cordenonsu? Grešiti bomo morali čim manj, ker vsaka napaka nas lahko kaznuje. Paziti bomo morali tudi na proste strele in poteze nekaterih posameznikov. Če bomo dobro zdržali v obrambi, bomo lahko uprizorili dobro predstavo. Po odličnem začetku sezone ste že blizu obstanka, trenutna lestvica pa kaže zelo pozivno sliko vašega dosedanjega prvenstva. Se je kaj spremenilo znotraj vaše slačilnice? Zbrali smo že veliko točk v prvih krogih prvega dela, kar je bilo ključnega pomena, saj bi bilo zasledovanje v drugem delu zelo naporno. Napredovanje ni cilj. Kar koli bomo dosegli, bomo dosegli brez pritiskov. (mar) Petek, 21. novembra 2014 Cromopolis: barve Trsta Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Kdo vodi novinarski krožek na liceju France Prešeren? Novinar Claudio Erne. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Če bi morali izčrpno tujim obiskovalcem (a ne samo) uprizoriti Trst, kako bi to storili? Ko se besedo prepusti dizajnu, je rezultat čisto osupljiv. Oblikovalka Sara Sossi je pred kratkim s projektom Cromopolis zmagala nagrado Gillo Dorfles v sklopu 11. izvedbe mednarodnega natečaja za oblikovanje Trieste Contemporanea. Čeprav je še zelo mlada, je njena kreativna pot res bogata. Kaj ti pomeni oblikovanje? Nikoli nisem znala dobiti odgovora na to vprašanje. Nekaj let od tega bi odgovorila, da je dizajn iskanje neke oblike, iskanje demokracije ...Zdaj bi tem idealom dodala še veliko drugih. Živimo v dobi nenehnih sprememb, pred nami so številne ovire, od političnih in verskih do ekoloških itd. Neizbežno je torej, da mora biti oblikovanje nekaj več kot le zanimiva oblika. Ne sme biti preprosto avtomatsko izvajanje nečesa, kar ti je bilo ukazano, temveč mora izražati človeški odnos do ustvarjenega. Koliko je v svetu oblikovanja pomembna dobra izobrazba? Koliko pa štejeta osebna kreativnost in talent? Ime in priimek: Sara Sossi Starost: 27 Opravljen študij: industrijsko oblikovanje v Padovi (Scuola Italiana Design) Življenjski moto: Preden začneš misliti, zagotovi se, da so možgani »vklopljeni«. Izobrazba je pomembna, ker se tehnologija razvija zelo hitro. Oblikovalec mora biti stalno informiran glede novosti, novih trendov in mora biti pripravljen stalno raziskovati. Hkrati mora poznati tudi vse tisto, kar je že bilo, saj se ne smeš ponavljati. Tehnologije materialov in procesi izdelave sodijo v same baze dela. Kreativnost spada med procese, ki se jih človek lahko nauči. Talent pa nedvomno pomaga, da se nikoli ne naveličaš svojega dela. Po opravljenem študiju ...? Nekaj časa sem delala v pomembnem studiu za obutveni dizajn v Padovi. Zadolžena sem bila za vse, kar zadeva stilistično plat izdelka. Bila sem zaposlena tudi v grafičnem studiu, ki je specializiran za modo in v studiu za komunikacijo z javnostjo. Istočasno sem se izobraževala v proizvodnji umetniškega stekla v Muranu. Nagrada Gillo Dorfles v sklopu 11. izvedbe mednarodnega natečaja za oblikovanje Trieste Contemporanea predstavlja nedvomno pomemben dosežek. Kaj ti je pomenila ta izkušnja? Ta izkušnja je bila dokaz, da te pogum, trma in pozitivnost pripeljejo do uspeha. Zelo pomembna je bila tudi ljubezen do tega, kar delam. Predvsem pa je to bil dokaz, da se v majhnih mestih, kakršno je Trst, le uspe ustvarjati. Odkrila sem, da je okoli mene veliko ljudi, ki so radovedne in odprte narave. Kako bi nam opisala Cromopolis? Tema letošnje izvedbe je bil dizajn v povezavi s turizmom. Oblikovati smo morali suvenir, ki bi s svojo podobo in sporočilnostjo poudarjal eno ali več kulturnih znamenitosti kateregakoli mesta držav partnerk v projektu. Ko sem bila v Novi Zelandiji, sem imela s sabo beležko, v katero sem si zapisovala informacije raznih krajev, ki sem jih obiskala. Znamenitosti sem tudi narisala. S tem, da sem risala, so se mi občutki boljše vtisnili v spomin. Želela sem si, da bi lahko vsi naredili kaj podobnega. Na svetu obstaja že preveč predmetov. Pri ustvarjanju sem torej želela postaviti v ospredje predvsem čustva. V otroških letih smo vsi preizkusili igro, v sklopu katere smo postavili list na kovanec in z barvico pobarvali površino, tako da je na listu ostala slika kovanca. Cromopolis deluje z istim principom, a namesto kovanca bo turistom ostala slika krajevnih spomenikov ali stavb. Moj projekt je sestavljen iz razglednic, zemljevida mesta, voščenk in beležke. Turist, naj bi sledil poti, na kateri so označene razne kulturne znamenitosti, in sicer cerkev sv. Antona, srbsko-pravoslavna cerkev, grško-pravoslavna cerkev, spomenik Umberta Sabe, spomenik Jamesa Joycea, spomenik Itala Sveva, palača Carciotti, kavarna Tommaseo, kavarna Torinese, trg Unita, rimski amfiteater, Ri- hardov slavolok, Muzej Revoltella in stolnica sv. Justa. Pred vsakim izmed teh naj bi bila na razpolago ploščica na kateri izdelati frottage. Ploščice naj bi imele kovinasti ali leseni podstavek, glede na dejstvo, če je lokacija zavarovana ali izpostavljena. Po tvojem mnenju lahko oblikovanje in Trst učinkovito sodelujeta na področju turizma? Trst ni mesto masovnega turizma oz. do sedaj ni bil zelo dovzeten za tako smer. Vsekakor uživa veliko zanimanje s strani obiskovalcev, ker je njegova zgodovinska in kulturna dediščina enakovredna tisti najbolj poznanih mest. Treba pa je skupinsko vključiti čim več izmed tistih, ki pridejo obiskat naše mesto in tako razumeti, kaj vse bi se lahko naredilo. Dizajn bi lahko bilo področje, na katerem bi se lahko veliko ustvarilo. Občutim veliko navdušenosti in volje po delu, predvsem s strani mladih. Sveže moči so sposobne spremeniti dosedanje norme in razširiti vrsto tržišča, ki do sedaj ni zelo razvito. Vseeno pa je nekaj primerov sodelovanja med mestom in oblikovanjem, npr. bienale oblikovanja v Ljubljani. Ravnokar si v Ljubljani v sklopu 24. bie-nala dizajna ... V okviru natečaja Trieste Contemporanea sem imela priložnost spoznati kustosinjo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki me je povabila, naj sodelujem pri kreativnem projektu z naslovom Bio 50 Hotel. Gre za začasno pobudo, na kateri se soočita turizem in posebna zvrst filozofije Bio50. V bistvu deluje kot navaden hotel: rezerviraš mesto zase in tu bivaš. Hotel pa se prelevi v muzej in njegovi gosti postanejo sestavni del »razstave«. Časa, da bi se boljše organizirala, je bilo žal zelo malo. Uspelo pa mi je predstaviti Crompolis znotraj muzeja in obiskovalci so imeli možnost ga sami preizkusiti. Največ uspeha sem imela z otroci. Prej si nam omenila, da si bila v Novi Zelandiji. Kaj bi nam povedala o tvojem večmesečnem bivanju na drugem delu sveta? Nova Zelandija je čudovita, polna protislovij. Najbolj me je presunil njihov način življenja, ki poteka v imenu sproščenosti in produktivnosti. Ljudje lahko svobodno izražajo same sebe. Nekaj časa sem živela v Aucklandu, kjer sem delala. Predvsem sem se ukvarjala z ekološkim oblikovanjem. Preostali del svojega bivanja pa sem namenila potovanju. Kateri so tvoji načrti za bodočnost? Razvijam »verzijo 2.0« projekta Cromopo-lis, tako da bo nadalje usklajena z razsežki tehnologije. V mislih imam tudi nekaj idej na področju tridimenzionalnega tiska za sejem Maker Fair, ki bo potekal maja. Poleg tega pa z Združenjem Italija-Srbija pripravljamo bogat program za leto 2015. Trudila se bom, da bom razvijala oblikovanje v raznih mestih. Temelji so obetavni. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Veseli november - Ljubljana kliče! Poletje je že zdavnaj mimo, jesen gre h koncu .. .in kmalu bo spet tu veseli december, ko slovensko prestolnico preplavijo božične lučke, stojnice, vonj po kuhančkih, praznično vzdušje in radost. Ampak - hej! Pred tem je še november!!! In konec tega meseca bo v Ljubljani prav posebno živahen - predvsem za ljubitelje filmov in knjig. Trenutno je namreč v teku 25. LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL - LIFFe, ki se bo zaključil v nedeljo, 23. novembra. To je festival, ki ga vse od leta 1989 organizira Cankarjev dom in ki nudi obširen pregled sodobne svetovne filmske produkcije. Veliko pozornost posveča še neuveljavljenim režiserjem in trendom sodobnega filma. Filme predvajajo v Slovenski kinoteki, Kinodvoru in Ko-loseju. Selekcija filmov je v zadnjih letih manj komercialna, kljub temu pa občinstvo festivala kar naprej narašča, tako da se festival s skoraj 50.000 prodanimi vstopnicami uvršča med največje dogodke letnega programa Cankarjevega doma in nasploh velja za enega največjih kulturnih dogodkov v Sloveniji. Veliko zanimanje vzbujajo predvsem mednarodni gostje - režiserji, igralci in producenti, ki vsako leto v vse večjem številu obiščejo festival. Za program in druge informacije si oglejte spletno stran: www.liffe.si Filmov pa še ni konec, saj se 29. novembra začenja tudi 30. FESTIVAL LGBT FILMA, ki ga organizira društvo Škuc v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. Izbor prinaša najkakovostnejše filme z LGBT tematiko z vseh delov sveta, ki so bili posneti v zadnjih dveh letih in še niso bili predvajani v Sloveniji. Per libros ad libertatem Dragi strastni bralci, ljubitelji knjig in oboževalci slovenske besede - od 26. do 30. novembra bo v Cankarjevem domu potekal jubilejni 30. SLOVENSKI D«» i« IfllhsMirpli KNJIŽNI SEJEM. Če kdo še ne ve, je to največji do- Tfl 5C IVUI Ifll HCIVi godek založniško-knjigotrške panoge v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče prek 30.000 obiskovalcev. Prvič pa je bil organiziran leta 1972. Slavnostno odprtje bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade. Program sejma je pester, saj ponuja obilno število spremljevalnih prireditev, kot so Debatna kavarna, Založniška in knjigotrška akademija, Forum za obiskovalce, Pisateljski oder in Šolski knjigosled. Poleg njih bo letos na sejmu prvič organiziran »kulinART-fest« s pogovori o hrani in pijači in kuhanjem v živo, ARSov oder (terenski studio 3. programa Radia Slovenija z več kot 30 urami programa v živo s sejma), podelili pa bodo še vrsto nagrad za literarne dosežke in dosežke v založništvu. Sejem bo mednarodno odprt (letošnje gostje so Škotska, Rusija in Hrvaška), na ogled pa bo tudi del razstave o Kekcu. Posebej pa nas razveseljuje dejstvo, da bo v nedeljo, 30. novembra, na sporedu predstava ARTSPREHOD, z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu, v režiji Danijela Ma-lalana. Vse, ki se boste tistega dne potepali po Ljubljani, toplo vabimo, da si ogledate predstavo, ki bo v Kosovelovi dvorani ob 17. uri. Sprehajajoč se po Ljubljani je šumovka na ogromnem poslopju pivovarne Union opazila slovesen rdeč plakat - kako da se tega ni prej spomnila?! Letos je namreč 150. obletnica Pivovarne Union!!! ...verjetno se tega do zdaj ni zavedala iz enostavnega razloga, ker ponavadi pije Laško. In glej! Spet jo prešine misel - Laško pivo varijo od leta 1825!. Torej bo naslednje leto 190. obletnica Laškega piva! .. .zunaj je mraz in misel na hladno pivo jo še bolj zmra- zi - v teh hladnih mesecih prav gotovo bolj paše vroč kuhanček! In ravno zato, ker se je začela sezona ku-hančkov, vam tu prilagamo recept: 1 l belega vina 5 dcl vode 300 g sladkorja 2 cimetovi palčki 10 klinčkov 1 limona V posodo zlijemo vino, vodo, 300 g sladkorja, 2 cimetovi palčki, 10 klinčkov in limono narezano na rezine, premešamo ter pazimo, da odstavimo tik preden zavre. Na zdravje! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. novembra 2014 23 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Questioni di fami-glia 23.15 Dok.: Hotel 6 stelle RAI4 11.40 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.25 17.55 Xena 13.10 Heroes 13.55 19.30 Rai Player 14.05 20.20 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streg-he 18.45 La spada della verita 19.35 Supernatural RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 10.55 Rai Player 11.10 A conti fat-ti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 20.10 Carosello Reloaded 21.15 Tale e Quale Show 23.45 Tv7 CANALES 7.10 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuo-re 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Serija: Criminal Minds 22.45 Serija: The Good Wife 23.45 Show: Troppo giusti ITALIA1 21.10 Film: Final Destination 2 (triler) 22.45 Wonderland 2014 23.20 Film: Saw 3 (horor) _RAI5_ 13.30 Ubiq - Memoria 14.0019.40 Rubrika 14.10 Wild Italy 15.05 Acqua - Un pia-neta che ha sete 16.05 Senza maschera 16.40 Prima della prima Gianni Schicchi 17.15 0.45 Novice 17.20 23.25 Ubiq - In-nocenza 17.45 Grandi giardini d'Italia 18.55 Divini devoti 19.50 Passepartout 20.30 Koncert: Lang Lang 22.45 Scara-mouche Scaramouche 23.55 David Letter-man Show RAI MOVIE 12.20 Film: Per una bara piena di dollari (ve-stern) 13.5017.35 Rubrika 14.00 Film: A testa alta (akc.) 15.30 Film: Don Bosco (dram.) 17.30 Novice 17.45 Film: Tiro in-crociato (det.) 19.30 Film: I mitici - Colpo gobbo a Milano (kom., It., '94) 21.15 Film: Switch (triler, '11) 23.00 Film: Linha de Passe (dram., '08) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 19.10 Rai Player 12.25 Nad.: Betty la Fea 13.10 19.20 Nad.: Terra Nostra 14.05 Film: Rete di bugie (krim.) 15.45 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.50 Nad.: Amanti e segreti 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasion prohibida 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Un matrimonio 23.05 Fiction Magazine 0.00 Serija: Squadra Speciale Vienna LAEFFE 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Film: Cimarron 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 21.10 Nad.: Il Segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avan-ti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 23.50 Nad.: I cerc-hi nell'acqua 7.15 Nan.: Tutto in famiglia 7.45 Nan.: Mike & Molly 8.40 Serija: Psych 10.30 Serija: The Closer 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: Two Broke Girls 15.20 Nan.: The Big Bang Theory 16.05 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.50 Serija: White Collar -Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. -New York 21.10 Film: Homefront (akc., '13, i. J. Franco) 23.10 Show: Le Iene _IRS_ 11.05 Film: Ricchi ricchissimi praticamen-te in mutande (kom.) 13.20 19.10 Serija: Hazzard 15.30 Film: Una pistola per Rin-go (vestern) 17.20 Film: Un sacco bello (kom.) 21.00 Film: Rocky V (dram., '90, i. S. Stallone) 23.05 Film: La leggenda di Bagger Vance (dram., '00, i. M. Damon, C. Theron) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: Suor Therese 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-viglie 22.40 Bersaglio mobile _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, Ange Gardien 0.50 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Ring 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 15.05 Green Designs 15.45 20.05 Serija: Racconti dalle citta di mare 16.45 Serija: Citta nascoste 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenota-zione 19.55 Dalla A a LaEffe 21.10 Film: I giochi dei grandi (dram., '04) 22.55 Nad.: The Paradise 23.55 Nad.: Emma _CIELO_ 12.30 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef Australia 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Cucine da incubo _DMAX_ 12.35 Property Wars 13.25 Container Wars 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Texas Tarzan 16.00 River Monsters 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Storage Wars 22.10 Epidemie killer 22.50 1000 modi per morire 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.00 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 15.55 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kaj govoriš? 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Dok. serija: Village folk 18.00 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 18.25 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.25 Infodrom 8.35 Impro Tv 10.20 Dobro jutro 12.5019.10 Točka 14.10 Osmi dan 15.00 Pričevalci 17.15 Žogarija 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Dok. film: To, česar burja ni odnesla 20.00 Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja, prenos 21.15 Nad.: Zavod za zaposlovanje 21.45 Nad.: Popravljena krivica 22.30 Film: J.A.C.E. (dram.) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Veselje je... 15.30 Film: Zapuščina Henryja Russella (kom.) 17.00 Dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ugriz-nimo znanost 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest v Kopru 21.45 23.50 Kino premiere 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Dok. odd. 23.35 Avtomobilizem POP TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.00 13.55 Serija: Lepo je biti sosed 7.5014.50 Queen Latifah Show 8.45 9.55, 11.15, 12.25 Tv prodaja 9.00 15.45 Nad.: Barva strasti 10.10 16.45 Nad.: Sila 11.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.40 Serija: Velika angleška pekarija 18.55 21.20 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.50 Film: Okus romantike 23.15 Eurojackpot 23.40 Film: Betty KANAL A _ P k 21 b VREDNO OGLEDA HM Petek, 21. novembra - UiU Rai movie, ob 23. uri Linha de passe Brazilija 2008 Režija: Walter Selles Igrajo: Sandra Corveloni, José Geraldo Rodrigues, Joao Baldasserini in Kaique Jesus Santos Štiri bratje si v San Paolu, enem najbolj obljudenih mest na svetu, prizadevajo, da bi si na novo uredili življenja. Najmlajši Reginaldo, skuša na vsak način spoznati očeta; Dario sanja, da bo nekoč postal slaven nogometaš; Dinho išče tolažbe v veri, Denis, ki pa mora skrbeti tudi za majhnega sina, se trudi, da zasluži najnujnejše za preživetje. Njihova mati Cleusa, ki je sinove imela vsakega z drugim mož-kim in je ves čas skrbela za svoje otroke, pa je spet noseča. Še en portret brazilskega vsakdana v pripovedi Walterja Sellesa, ki neobremenjeno prehaja iz igranega filma v realistično pripoved, ki je zelo podobna dokumentarcu. Ob protagonistki, ki si je za interpretacijo Linhe prislužila nagrado za najboljšo žensko vlogo na festivalu v Cannesu, nastopa vrsta neprofesionalnih igralcev. Mladeničev, ki jih je Salles vzel na posodo, da bi čimbolj realistično opisal življenja emarginiranih in navidez obupanih ljudi, ki pa kljub vsemu verjamejo v prihodnost. 6.50 Risanke 8.25 12.45 Serija: Najboljši recept 9.15 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.10 Nad.: Terra Nova 11.00 12.30, 13.35 Tv prodaja 11.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 13.50 Serija: Detektiv na Floridi 14.45 Film: Zapeljive laži 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Možje v črnem (zf, i. W. Smith) 21.50 Film: Iz oči v oči 23.25 Film: Iz pekla PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Prijatelji 11.40 Nan.: Chuck 12.45 Nad.: Sulej-man Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.35 21.00, 23.50 Kmetija -Nov začetek 16.45 Film: Priznaj (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Nan.: Castle 22.00 Nan.: Ujeti pod kupolo 22.55 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 9. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 21. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1020 2000 m............1 2500 m............0 2864 m ...........-3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 1,5. Umrla španska aristokratinja vojvodinja Alba MADRID - Na svojem domu v Sevilli je v 89. letu starosti včeraj umrla španska aristokratinja vojvodinja Alba, ki je veljala za eno najbogatejših oseb v Španiji, je sporočil tiskovni predstavnik njene družine. Vojvodinjo Albo s polnim nazivom Maria del Rosario Cayetana Alfonso Victoria Eugenia Francisca Fitz-James Stuart y Silva so v nedeljo zaradi pljučnice in domnevnih težav s srcem sprejeli v bolnišnico. V torek so jo iz bolnišnice na njeno željo odpustili v domačo oskrbo šestim otrokom in 64-letnemu soprogu Alfonsu Diezu. Uporniška aristokratinja ima glede na podatke v Guinnessovi knjigi rekordov največ plemiških naslovov na svetu. Zaradi številnih plemiških prednikov iz različnih držav ima kar 57 plemiških naslovov. Ljubitelji navdušeno pozdravili mlado vino beaujolais nouveau PARIZ - Tisoči ljubiteljev vina so v sredo kljubovali mrazu, da so si lahko privoščili prvi požirek mladega vina beaujolais nouveau v njegovem rodnem kraju Beaujeu v Franciji. Gre za dolgoletno tradicijo proslavljanja prihoda znanega mladega vina, ki so se ji s podobnimi dogodki pridružili tudi druge po svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Množica ljudi se je malo pred polnočjo zbrala pred cerkvijo v mestecu Beaujeu na vzhodu Francije, ko so ob vzkliku »prišel je beaujolais nouveau« začeli pokušati francosko mlado vino. Iz sodov se je nekaj tednov staro vino začelo zlivati v kozarce in prek obrazov se je razlezel nasmeh. finance - Močan udarec zaupanju v globalne finančne trge Rekordne kazni komercialnim bankam zaradi manipulacije deviznega trga Devizni trg, v angleškem žargonu znan z izrazom »Forex«, se zelo težko manipulira. Kljub temu pa je nekaterim bančnikom-traderjem uspelo, da so v teku zadnjih let vplivali na devizne tečaje oziroma na menjalno vrednost valut. To so storili zato, da bi si sami povečali dobiček poslovanja na tem trgu. Do teh ugotovitev so prišli angloameriški regulaterji v teku nedavne preiskave v ZDA in Veliki Britaniji. Zaupanje v globalne finančne trge je torej znova doživelo močan udarec zaradi omenjene afere. Gre za nov primer netransparentnosti pri poslovanju na določenih finančnih trgih oz. medbančnih segmentih, pri čemer ne gre pozabiti na ostale škandale, kot npr. pred nedavnim razkrito afero »Libor« v zvezi z manipulacijami z istoimensko medban-čno obrestno mero. Devizni trg je prostor, kjer se tuje valute (na primer britanski funt, ameriški dolar, japonski jen itd.) trži za domače valute (npr. evro). Tak trg nima neke pravne, strogo centralizirane lokacije: gre pač za trg v obliki razvejanega omrežja, ki je odlično povezan po zaslugi sodobnih informacijskih tehnologij in globalne komunikacije. Ker deluje neprestano 24 ur dnevno, je zelo težko oceniti njegovo pravo dnevno vrednost. Ker pa je za poslovalce vsekakor koristno in pomembno, da so seznanjeni s cenami oziroma s števili nakupov in prodaj posameznih valut, se ob določenih trenutkih poskrbi za podrobno sliko v tistem trenutku (t.i. fixing). Kako je torej sploh prišlo do manipulacije? Premišljena manipulacija deviznih trgov je traderjem, ki opravljajo devizne transakcije na račun nekaterih mednarodnih komercialnih bank, uspela po zaslugi predčasnih dogovorov in usklajenih, pa čeprav ne-transparentnih, operacij. Traderji so najmanj od leta 2008 dalje vplivali na vrednost tržnih menjav valut s tem, da so naenkrat sprožili naval naročil v izjemno kratkem časovnem obdobju, kar je imelo kot posledico komaj zaznaven premik v ponudbi in popvra-ševanju valut na trgu, in torej na končno tržno vrednost valut v določenem trenutku. Zaradi masovnega obsega naročil in izmenjav na tem trgu - gre namreč za enega izmed najobsežnejših in hkrati najbolj likvidnih trgov na svetu -, so tudi komaj zaznavni premiki posameznim bančnikom pomenili velike denarne prihodke. Kot so ugotovili preiskovalci, so se traderji, da so se med seboj lahko nemoteno dogovorili in pravočasno določali naročila, posluževali t.i. elektronskih klepetalnic, v katerih so se med seboj menili in si izmenjevali informacije, včasih celo zasebne podatke o premožnejših strankah. Drugače povedano, poslovali so nemoteno z vzpostavljanjem kartelov, ter se pri tem niso držali principov konkurenčnosti in transparentnosti, kakršne zahtevajo regulaterji na mednarodnih finančnih trgih, kajti le na tak način lahko omejijo tržne nepopolnosti in preprečijo špekulacije. K sreči standardni uporabniki, kot so recimo dopustniki v državah s tujimi valutami, niso zabeležili večjih razlik pri nakupu tuje valute. Re-gulaterji in preiskovalci so ugotovili, da so višje izgube zabeležili le nekateri pokojninski skladi, investicijske družbe in najbrž nekateri premožnejši investitorji. Največje breme za nezakonito poslovanje na finančnih trgih bodo tokrat nosile ravno tiste komercialne banke, za katere so traderji opravljali devizne transakcije na nepošten način. Nekatere mednarodne banke so bile že deležne globe v vsoti dveh milijard britanskih funtov, kar predstavlja rekordno kazen za banke na globalni ravni. Regulaterji in preiskovalci sicer ne izključujejo, da bi lahko na dan prišla še nova kazniva dejanja ali podobne afere, kar bi seveda pomenilo dodatne globe za banke, vpletene v nezakonska poslovanja na finančnih trgih. Mitja Stefancic le pen Za žalitev Romov bo plačal kazen PARIZ - Francosko prizivno sodišče je včeraj odločilo, da mora ustanovitelj skrajno desne Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen zaradi svojih izjav na račun Romov plačati kazen v višini 5000 evrov. Le Pen je na kongresu stranke leta 2012 dejal, da so Romi ptice, v naravi katerih je, da kradejo. Njegova obramba je na sodišču vztrajala, da je šlo pri tem za »humorno igro besed«, saj se v francoščini za »krasti« in »leteti« uporablja ista beseda. A tako po oceni prvostopenjskega sodišča decembra lani kot sedaj še prizivnega sodišča v Parizu te besede predstavljajo rasistično klevetanje. Le Penovi odvetniki so sicer že napovedali pritožbo na vrhovnem sodišču. 86-letni Jean-Marie Le Pen je danes častni predsednik Nacionalne fronte, medtem ko je prvo besedo v stranki prevzela njegova hčerka Marine. Ta skuša tako francosko kot širšo evropsko javnost prepričati, da je Nacionalna fronta zmerna domoljubna in ne skrajna rasistična stranka. Pri tem je precej uspešna in že nekaj časa žanje en volilni uspeh za drugim. Njen oče ji pri tem ne pomaga ravno, saj je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi svojih izjav. Med drugim je ocenil, da nacistična okupacija Francije med drugo svetovno vojno ni bila »nič posebej nečloveška« ter da so plinske celice, v katerih so nacisti pobijali Jude, zgolj »detajl zgodovine«.