Aprila smo v Markovcih zaznamovali 14. občinski praznik. Na fotografiji so župan in oba podžupana. MoPZ Markovci je na jubilejnem koncertu gostil ansambel Toneta Rusa. Odziv publike je bil izjemen. Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markovcev 2013 352(497.4 Markovci)(061) 6010810,2 1 COBISS e ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 14, številka 2, maj 2013 Foto: MZ Prejemnika listine in plakete Občine Markovci, Darko Meznarič in Slavko Horvat, v družbi župana Milana Gabrovca na osrednji prireditvi ob 14. občinskem prazniku, kije bila 26. aprila 2013. 150 let Rdečega križa Letos zaznamujemo 150 let delovanja mednarodnega Rdečega križa. Ustanovljen je bil oktobra 1863 v Ženevi. Na pobudo Švicarja Jeana Henryja Dunanta je 16 predstavnikov držav ustanovilo človekoljubno organizacijo mednarodnega Rdečega križa. Njihova naloga na začetku je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava). Kasneje seje simbolu pridružil še muslimanski rdeči polmesec. Rdeči križ danes deluje v 160 državah, organizacija pa vsako leto 8. maja obeleži obletnico rojstva svojega ustanovitelja Henryja Dunanta. Rdeči križ Slovenije (RKS) ima poleg nudenja prve pomoči tudi javna pooblastila za usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ter za izvajanje izpitov iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil. RKS združuje 56 območnih združenj in 882 krajevnih organizacij ter ima več kot 183.259 članov. Občinski odbor RK Markovci je bil ustanovljen leta 2006 na pobudo takratne predsednice OZRK Ptuj Tilčke Šuman. S spodbudnimi besedami nas je prepričala, da moramo kljub zdraham na vrhu RKS slediti svojemu srčnemu čutu za humanitarnost in dobrodelnost do soljudi. Večino našega dela zasledite v lokalnih medijih in akcijah, kijih izvajamo. S svojim prostovoljnim delom pomagamo ljudem po svojih močeh. Marija Prelog 15. redna seja občinskega sveta 17. aprila je bila 15. redna seja občinskega sveta. Svetnikom je bil v sprejem predložen Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2012, vendar le-tega niso obravnavali in ne sprejeli, ker želijo predhodno videti poročilo Nadzornega odbora. Sprejeli pa so Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna šola Markovci, s katerim se bosta odslej zajtrk in kosilo otrok zagotavljala v okviru javne službe, kar pomeni, da navedena storitev ne pomeni tržne dejavnosti. Tako tudi javni zavod ne bo postal davčni zavezanec. V nadaljevanju so sprejeli spremembo odloka o priznanjih občine, na podlagi katerih bo lahko odslej pohvalo Občine Markovci prejela pravna oseba v letu, ko praznuje okrogli jubilej svojega delovanja, in fizična oseba za izjemno dolgoletno delo in trud, ki pripomoreta k podobi in ugledu občine. Priznanje se bo kandi- datu podelilo le, če v zadnjih desetih letih od obravnave predlogov za priznanja ni prejel nobenega priznanja. Sprejeli so tudi sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Markovci z enoto Vrtec. Kadar bo otrok v vrtcu opravičeno odsoten, se bo cena programa za otroka znižala za stroške neporabljenih živil. Sprejetje bil tudi sklep oziroma dano soglasje k spremembi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu za leto 2013. Tako od 1. maja 2013 velja cena storitve za uporabnika pomoči na domu v višini 3,6 evra na efektivno uro, s tem da razliko v višini 77,40 % te cene krije Občina Markovci iz občinskega proračuna. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep, da Občina Markovci skupaj z ostalimi manjšimi občinami na ptujskem pristopi k nakupu delnic Komunalnega podjetja (KP) Ptuj d.d., ki zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo, za katero ima KP Ptuj podeljeno koncesijo. Občine podpisnice dogovora od zasebnih delničarjev odkupijo najmanj 25 % + 1 delnico podjetja glede na celoto. Sredstva bo občina zagotovila ob rebalansu letošnjega proračuna. Razprava je tekla tudi o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Po žgoči svetniški razpravi so sklenili, da plaketo Občine Markovci prejme Slavko Horvat iz Bukovcev, listino Občine Markovci pa Darko Meznarič iz Zaboveev. Na znanje so svetniki vzeli tudi zahtevo ogorčenih krajanov Nove vasi pri Markovcih za izdelavo protipoplavne študije. Sredstva zanjo bo Občina zagotovila z rebalansom proračuna za leto 2013. Soglasno so tudi podprli zahtevo Civilne iniciative proti umestitvi trase daljnovoda Cirkovce-Pince po predlagani trasi. Predlog iniciative je, da se trasa daljnovoda prestavi ob levi breg reke Drave. Na investitorja oziroma izvajalca gradnje Eles se nemudoma apelira, da zadrži vse postopke v zvezi z izgradnjo daljnovoda, dokler se ne upošteva volja prebivalstva oziroma sprejeti sklep Občinskega sveta Občine Markovci o poteku trase. Prav tako je Občina dala pristojnemu ministrstvu predlog za spremembo Uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo omenjenega daljnovoda in bo še naprej nudila vso potrebno pomoč pri izvajanju aktivnosti zoper vsiljeno traso daljnovoda Cirkovce-Pince. Ob premoženjsko-pravnih zadevah so svetniki sklenili, da se plača odškodnina Konradu Peklarju iz Markovcev 31 a za odstopljeno zemljišče ob urejanju okolice pri tako imenovani Jožefovi kapeli. Soglašali so tudi, da se da v najem nepremičnino v k. o. Spuhlja v lasti občanke, ki ji občina plačuje domsko varstvo. PGD Zabovci pa bo na podlagi sklepa Občinskega sveta prejelo brezplačno v uporabo zemljišče ob gasilskem domu za namen izvajanja gasilske službe. Podali so tudi soglasje k sklenitvi dodatka k Sporazumu o razdelitvi premoženja bivše Občine Ptuj, ki določa način delitve nepremičnin, ki se nahajajo izven območja občine Ptuj, po osnovnem delitvenem kriteriju iz sporazuma. Seznanili so se tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci v letu 2012. MBK URADNE OBJAVE 1. Popravek Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013). 2. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2013 z dne 19.4. 2013). 3. Predlog sklepa o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2013 z dne 19.4. 2013). Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis. INJIŽI Spomladanske investicije in dela na terenu Končana agromelioracijska dela na komasiranem območju Markovci - jug Izvajalec del Žuran d.o.o., Formin 8b, 2272 Gorišnica, je te dni končal z agromelioracijskimi deli na 308 hektarjev velikem komasiranem območju Markovci - jug, ki zajema dele katastrskih občin Bukovci, Markovci, Stojnci in Zagojiči. Prvotno je bilo na tem območju 789 parcel, po izvedeni komasaciji pa je le 452 parcel. V sklopu agromelioracijskih del seje urejala potna mreža, izvedla pa so se še nekatera druga agromelioracijska dela, kot so planiranje terena, nasipavanje rodovitne zemlje in odstranjevanje kamenja. Poti, ki so se urejale v sklopu agromelioracijskih del, so urejene z gramoznim tamponom debeline 25 cm in posute s 5 cm finega drobljenca. Rodovitna zemlja iz tega območja se je uporabila za sanacijo površin, s katerih je bil predhodno odstranjen gramoz - te površine so se rekultivirale za kmetijsko obdelavo. Dolžine izvedenih posameznih poti so sledeče. Poti širine 2,5 m so zgrajene v skupni dolžini 18.111,10 m, poti širine 2,0 m so zgrajene v skupni dolžini 1.444.00 m, vzdrževalna dela na obstoječih poteh širine 4,5 m so izvedena v dolžini 482.00 m, odstranjenih obstoječih poti, širine 3,5 m, je v skupni dolžini 2.058,00 m. Nasipavanje in izravnavanje nasipane zemlje je izvedeno na dveh parcelah v skupni površini 2.350m2. Uporabila se je zemlja, ki se je izkopala pri urejanju novih cest. Fizično odstranjevanje kamenja se je izvedlo na dveh parcelah v skupni površini 26.150m2. Foto: BZ Poljske poti po izvedeni agromelioracijskih delih STRELECdoo PREVOZNIŠTVO IN ZEMELJSKA DELA Janko STRELEC Stojnci 122, 2281 Markovci TEL: 02/ 766 37 71, GSM: 041 65 I 521 S tem člankom želimo tudi apelirati na lastnike zemljišč, ki imajo obdelovalne površine ob novonastalih cestah, da pri oranju upoštevajo minimalne odmike od cest. Operacijo delno sofinancira Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi razpisa »Ukrep 125 - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva za predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih«. Branko Zorko EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE OBČINA MARKOVCI REPUBLIKA SLOVENIJA IN RAZVOJ PODEŽELJA MARKOVCI 43, MINISTRSTVO ZA 2281 MARKOVCI KMETIJSTVO IN OKOLJE V teku je gradnja kolesarske steze Zabovci-Spuhlja (ob jezeru) Izvajalec del Asfalti Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj, te dni izvaja dela na izgradnji kolesarske steze, ki poteka ob levobrežnem drenažnem kanalu Ptujskega jezera, in sicer od naselja Zabovci do naselja Spuhlja. Z dokončanjem teh del bo na območju občine Markovci končana gradnja celotne steze, ki poteka od jezu Markovci, mimo Športnega parka Zabovci, vse do naselja Spuhlja oziroma do meje z Mestno občino Ptuj. Mestno občino smo že pozvali k nadaljevanju izgradnje kolesarske poti, vse do že zgrajenih poti ob Ranci. Pričakovati je, da se bo Mestna občina Ptuj na poziv tudi odzvala, saj bi s tem omogočila kolesarjem in pešcem najkrajšo in varno pot med centrom občine Markovci, vse do mestnega jedra Ptuja. Branko Zorko Foto: BZ Ob Ptujskem jezeru je v izgradnji nova kolesarska steza__________________________ 20. aprila čistili okolje Občina Markovci je v soboto, 20. aprila, organizirala spomladansko akcijo čiščenja okolja. Akcija je bila organizirana po posameznih vaseh, zbirna mesta pa so bila pred gasilskimi ali vaškimi domovi, razen v Strelcih, kjer so se udeleženci zbrali na avtobusnem postajališču. Kot je povedal koordinator akcije Branko Kostanjevec, sicer tudi uslužbenec Občine Markovci, seje letošnje akcije udeležilo 290 občanov. Pobrali so 56 kubičnih metrov smeti, ki so jih naložili v vreče, le-te pa je kasneje izvajalec javne službe odpeljal na Center za ravnanje z odpadki CERO Gajke. »Za razliko od minulih let se letos na terenu nismo srečali s kosovnimi odpadki, smo pa naleteli na dve divji odlagališči, ki doslej še nista bili evidentirani. Prvo je v Markovcih in smo ga že uspeli sanirati, drugo pa je v Prvencih, med polji. Tudi to odlagališče namerava Občina v kratkem počistiti,« je pojasnil Kostanjevec in dodal, da so se poleg vaških odborov v pripravo in izvedbo čistilne akcije tudi letos aktivno vključila nekatera društva, med njimi Športno-ribiško društvo Markovci, Lovska družina Markovci, Čebelarsko društvo Markovci in Konjeniško društvo Nova vas. MZ Poziv podjetnikom v občini Markovci Občinski svet Občine Markovci je na 15. redni seji sprejel sklep, da se za vsa JNMV (javna naročila male vrednosti), ki so ocenjena nad 5.000,00 evrov, obvesti oziroma pozove podjetnike v občini Markovci k oddaji ponudbe. V ta namen pozivamo vse podjetnike, ki imajo registrirano dejavnost na območju občine Markovci, da nam posredujete osnovne podatke o registraciji oziroma vaši dejavnosti. Na osnovi prispelih podatkov bo investitor (Občina Markovci) zainteresiranim, ki imajo registrirano delavnost za posamezno vrsto del, posredoval povpraševanje za razpisana dela ali storitev. Obrazec za oddajo vaših podatkov je objavljen na spletni strani Občine Markovci. Obrazec oddajte po pošti s povratnico do konca meseca junija 2013 na naslov: Občina Markovci, Markovci 43,2281 Markovci, s pripisom »Ponudba za JN male vrednosti«. Občinska uprava Povpraševanje o plinifikaciji v občini Markovci Ali bi se priključili na plin, če bi bilo to mogoče? Odgovor sporočite na elektronski naslov tajnistvo@markovci.si. ust (z makro n;p; v Osrednja prireditev ob 14. prazniku občine Prireditve ob letošnjem 14. prazniku občine Markovci so potekale od petka, 19. aprila, do srede, 1. maja. Osrednja prireditev je bila v petek, 26. aprila, v večnamenski dvorani v Markovcih. Letošnja prireditev je bila kombinacija glasbenega, plesnega in zabavnega programa. S svojo ekipo jo je zasnoval Daniel Tement. Prireditev je potekala pod naslovom Moja občina, pripravljena pa je bila na podlagi priljubljene televizijske oddaje Moja Slovenija. In če tekmovalci v oddaji Moja Slovenija skozi zabavnoglasbeni kviz odgovarjajo na vprašanja o Sloveniji, pa so na prireditvi ob občinskem prazniku tekmovalci (predstavniki društev, ki delujejo na območju občine) odgovarjali na posebej izbrana vprašanja o občini Markovci. Nekatera izmed njih so zahtevala kar nekaj razmisleka. Skozi kviz so tekmovalci rumene in modre ekipe odgovarjali na vprašanja o občini Markovci, v glasbenih vložkih med prireditvijo so se predstavili domači pevski zbori in skupine, ob zaključku je sledila še kratka predstavitev nekaterih društev na območju občine. Na prireditvi je nastopila tudi Godba na pihala občine Markovci, z glasbenim vložkom pa seje predstavil še priljubljeni slovenski kantavtor Adi Smolar. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je med drugim poudaril: »Veseli me vaša številčna udeležba, ki nam daje vsem skupaj vedeti, kar je moja velika želja, da postane ta dan resnično praznik vseh občank in občanov občine Markovci. Če se ozrem nazaj, v čas do lanskega občinskega praznika, lahko rečem, da smo bili zelo uspešni ali pa celo najbolj uspešni od začetka delovanja občine. Trdno sem prepričan, da v nekdanji veliki ptujski občini ne bi doživeli takega razvoja vsakega kraja naše občine in da pri nas ne bi tako uspešno delovalo okrog 40 društev na vseh področjih. Gradimo ceste, vodovod in kanalizacijo, imamo nov vrtec, v najkrajšem možnem času bomo poskušali zgraditi novo šolo. Pri razvoju se nam pridružujejo tudi zasebniki, in sicer naj omenim gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, za katerega verjamem, da ni bil zadnji. V preteklem obdobju smo končali kanalizacijo v Sobetincih in dogradili čistilno napravo v Markovcih. Rekonstruirali smo cesto Bukovci-Novi Jork z mostom čez kanal HE Formin in Novi Jork-Sobe-tinci, uredili smo tudi cesto s kolesarsko stezo skozi Sobetince. V zaključni fazi je ureditev razsvetljave v Borovcih in agromelioracije v Stojncih in Bukovcih. V naslednjih dneh bomo dokončali 3. fazo infrastrukturne ureditve OC v Novem Jorku, s katero se nam v naslednjih dveh letih odpira okrog 150 novih delovnih mest. Izvajamo tudi dela na novi cesti v Hujkarih, kje bodo lastniki imeli lažji dostop do svojih zemljišč in boljše pogoje za dvig kvalitete življenja. V čim bolj razumnem obdobju želimo zgraditi čim več kolesarskih stez, zato smo z gradnjo začeli ob regionalni cesti v Stojncih. Nadaljevali bomo proti Bukovcem in mimo Markovcev proti Spuhlji, gradimo pa tudi kolesarsko stezo ob jezeru iz smeri Za-bovcev proti Spuhlji. Seveda bomo z izgradnjo nadaljevali tudi ob regionalni cesti Ptuj-Ormož skozi naselje Borovci proti občini Gorišnica. V kratkem bomo pričeli z obnovo podstrešja v občinski stavbi in z gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih. Za vse omenjene projekte smo že dobili nakazana sredstva v višini 1.274.913,91 evrov in sklepe o odobritvi 1.586.149,41 evrov. Pričakujemo še samo sklep o sofinanciranju dvigala ob občinski stavbi v višini 72.610,00 evrov, kar je skupaj 2.933.673,32 evrov. Seveda pa ne smemo pozabiti na našo največjo investicijo, nov nizko energetski vrtec, ki nas je stal nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. In če to seštejemo, dobimo nekaj več kot šest milijonov evrov. Prepričan sem, da smo na vse to lahko še kako ponosni. Pred nami so zahtevne naloge, še toliko bolj ob predpostavki, da nam gospodarski kazalci v državi ne kažejo najboljše slike. Zagotovo moramo biti usmerjeni v razvoj in s skupnimi močmi iskati boljše in lažje poti, da bo tudi v prihodnje v naši občini prijetno in domače tako za tiste, ki tukaj živimo in delamo, kot za tiste, ki nas bodo obiskali«. Po slavnostnem nagovoru ježupan Milan Gabrovec podelil dve občinski odlikovanji. Plaketo Občine Markovci je prejel Slavko Horvat, dolgoletni član PGD Bukovci in dolgoletni mentor tekmovalnim desetinam pionirk PGD Bukovci. Pobudo za občinsko odlikovanje Slavku Horvatu so podali člani vodstva PGD Bukovci in Miran Roškar v imenu staršev tekmovalne desetine pionirk PGD Bukovci. V utemeljitvi so med drugim zapisali sledeče: »V dolgoletni mentorski karieri je Slavko z več rodovi tekmovalk dosegel odmevne rezultate na občinski, regionalni, državni in mednarodni ravni. V letih 2009-2012 je bil mentor tekmovalni desetini pionirk PGD Bukovci, ki je bila domala nepremagljiva na vseh tekmovanjih. Do tekmovalk je imel spoštljiv in korekten odnos; neizmerno se je trudil, da bi jih naučil pozitivne tekmovalnosti, spoštovanja tekmic, reda, urejenosti, discipline in borbenosti. Po našem mnenju je Slavko v vseh pogledih izjemen človek, pošten, skromen in predan svojemu delu. Po njegovi veliki zaslugi so pionirke PGD Bukovci lansko leto postale državne prvakinje. Da je izjemen mentor, je Horvat dokazal tudi v najtežjih trenutkih, ko so bile pionirke zaradi napake sodniškega zbora razočarane. Ob tej krivični napaki mu je uspelo obdržati dobršno mero razuma, poguma in spodbudnih besed, s katerimi je bodril svojo ekipo in tekmovalkam vlival samozavest«. Prejemnik listine Občine Markovci je letos Darko Meznarič iz Zabovcev. Predlog za odlikovanje sta podala Kulturno-ume-tniško društvo (KUD) Markovski zvon in občinski odbor NSi. »Darko Meznarič je nepogrešljiv člen pri oblikovanju, spodbujanju in ohranjanju kulture v občini Markovci. S svojimi idejami, predvsem pa z organizacijsko noto, je v preteklih letih naredil ogromno korakov za razvoj kulture, zlasti pevske. Svoj glas je sprva skupaj z očetom začel uriti pri MoPZ Anton Štrafela Markovci. Leta 1997 je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno Kultur-no-umetniško društvo Markovski zvon. Darko je predsednik društva vse od ustanovitve. Delo društva odlikuje medgeneracijsko sodelovanje. Repertoar štirih pevskih sekcij obsega tako melodije ljudskega petja kot tudi visoko kakovostno pevsko ustvarjanje. Po zaslugi KUD Markovski zvon se je pesem naših pevcev slišala izven meja Slovenije, posamezne sekcije pa so vidne rezultate dosegale tudi na revijah pevskih zborov in malih pevskih skupin. Ob uspešnem vodenju društva je Darko Meznarič pomagal pri koordinaciji radijske oddaje Koncert iz naših krajev ter snemanj Mešanega cerkvenega zbora za Radio Slovenija in Radio Ognjišče. Kot predsednik je skozi celotno zgodovino delovanja društva izkazal odgovorno, prizadevno in vestno delo. Nikoli mu ni bilo vseeno, v katero smer se bo društvo razvijalo. Leta 2007 je med drugim sodeloval pri koordinaciji projekta postavitve novih orgel v farni cerkvi. V vseh letih svojega delovanja v javnem življenju se je trudil za odprtost in sodelovanje z drugimi društvi. Na tak način je utrjeval povezovanje vseh predstavnikov kulture v naši občini. Bil je tudi član Uredniškega odbora glasila List iz Markovcev, še danes pa je tajnik občinskega odbora NSi Markovci. Kot predsedniku KUD-a je Darku vsekakor uspelo dvigniti nivo zborovskega petja v občini, njegovo priznanje pa pomeni spodbudo za nadaljnje delo tako njemu kot vsem tistim, ki si na podlagi prostovoljnega dela prizadevajo za razvoj kulture na območju občine Markovci«. Podelitvi osrednjih občinskih odlikovanj je sledila še podelitev priznanjTuristične-ga društva občine Markovci za urejene okolice domov in drugih objektov. Tudi letos so člani različnih društev pripravili odlično pogostitev, uradnemu delu večera pa je sledil še zabavni del s priznanimi slovenskimi glasbenimi izvajalci. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo za trud in dobro delo. Čestitke pa veljajo tudi vsem sodelujočim na proslavi in idejnemu vodji prireditve. Mojca Zemljarič Foto: MZ Župan Milan Gabrovec je bil slavnostni govornik, podelil pa je tudi občinska odlikovanja. Foto: MZ Predsednica TD Marija Forštnarič je podelila priznanja za najlepše urejene okolice stanovanjskih in drugih objektov. OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/13) naslednji JAVNI RAZPIS o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci za leto 2013 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Markovci po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis« za naslednje ukrepe: - »skupinske izjeme«: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 2. pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, 3. pomoč pri spodbujanju kakovostnih kmetijskih proizvodov, 4. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu - »de minimis«: 5. naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, 6. naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2013, proračunska postavka 1102201 Državne - občinske pomoči v kmetijstvu v višini 30.000,00 EUR. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloča Odbor za gospodarske dejavnosti občinskega sveta, občinska uprava pa izda sklepe v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. A. DODELITEV POMOČI -SKUPINSKE IZJEME 1. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo. Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo: • posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti: • stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, • stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije, • stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti, • stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«). Zemljišča: • nakup kmetijskih zemljišč do 10 % vrednosti naložbe v prime- ru izgradnje hleva in/ali širitve kmetijske proizvodnje. Oprema: • stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, • stroški za nakup opreme hlevov, • stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo, • stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme. Dokumentacija: • stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij zaradi prilagajanja novouvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti, • splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). Obresti kredita: • stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Višino sofinanciranja obresti določi Odbor za gospodarske dejavnosti Občine Markovci. Pogoji za pridobitev sredstev: • zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2013 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, • ustrezna dovoljenja/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo, • predračun-i (račun-i oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 18. 11.2013), • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, • investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. • drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in dokazilo o upravičenosti investicije s strani pristojne kmetijske institucije. Upravičenci do pomoči: • fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev, • člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti. Bruto intenzivnost pomoči: • do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, • do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, • do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, • do 50 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oziroma do 25 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi, • najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, najvišji skupni znesek pa do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgube, ki jih povzročijo bolezni živali: • sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni. Pogoji za pridobitev sredstev: • zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2013 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, • veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2013 z dokazilom o plačilu. Upravičenci do pomoči: Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju Občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: • podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije. • skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države, pomoč ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije. Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €. 3. POMOČ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov (posebne značilnosti proizvoda, kakovost presega standarde glede na varstvo zdravja in dobrega počutja ter zaščite okolja, vključitev obveznih specifikacij proizvodov). Upravičeni stroški: Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov: • stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000, • stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), • stroški za uvedbo sistemov sledljivosti, • stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje. Pogoji za pridobitev sredstev: • dokazila o izvedbi storitve, • dokazila o plačilu stroškov, • dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kme- tijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Upravičenci do pomoči: Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa. Bruto intenzivnost pomoči: • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, • sofinancira se do 100 % upravičenih stroškov, • minimalni znesek pomoči je 100 €, najvišji znesek pomoči ne sme presegati 1.000 €. 4. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za: • organiziranje in izvedbo izobra-ževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva, • svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani, • organizacijo forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, • širjenje znanstvenih dogajanj, • izdelavo publikacij, katalogov, spletišč. Upravičeni stroški: 1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokov-nih programov s področja kmetijstva. Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja po predhodni odobritvi programa na Odboru za gospodarske dejavnosti. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: • honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: • stroški udeležbe, • potni stroški, • stroški izdaje publikacij, • najemnine razstavnih prostorov, • simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 € na nagrado in zmagovalca. 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006), niso imenovani. 5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja, • letni program dela, • dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, • dokazila o plačilu stroškov, do- kazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Markovci. Upravičenci do pomoči: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Markovci ali regije, ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. • nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: • pomoč se lahko krije do 50 % upravičenih stroškov, • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. B. DODELITEV POMOČI »DE MINIMIS« Po pravilu »de minimis« se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa: • naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, • naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. 5. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Predmet sofinanciranja so naložbe: • predelava kmetijskih proizvodov, • turizem na kmetiji, • dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji, • pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, • kompostiranje organskih snovi, • žaganje lesa. Upravičeni stroški: • vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, • nakup nove opreme, • promocija, • splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o registraciji dopolnilne oz. nekmetijske dejavnosti ali • v kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali • odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, • dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji, • poslovni načrt, • projektna dokumentacija naložbe, • predračun-i (račun-i oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 18. 11.2013), • upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov, • najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, • skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 6. NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV TER STORITEV S KMETIJ Predmet sofinanciranja so naložbe za naslednje vrste namenov: • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah, • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije, • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem, • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Upravičeni stroški: • vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, • nakup nove opreme, • promocija, • ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o registraciji dopolnilne oz. nekmetijske dejavnosti ali • odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, • predračun-i (račun-i oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 18. 11.2013), • upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, • dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se.bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči • do 50 % upravičenih stroškov, • najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, • skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog za posamezne ukrepe je 4. 11.2013. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Pomoč se dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2013. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1.1.2013 do 18.11.2013. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja. V kolikor se k vlogi priloži predračun, mora biti dokazilo o plačilo predloženo najkasneje do 18. 11. 2013. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA«, na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Vloge bo obravnaval odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www,mar-kovci.si. rubrika javni razpisi. Milan Gabrovec, prof. župan Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/13) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/12) župan Občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Markovci za leto 2013 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči »de minimis« za naslednje ukrepe: • sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, • sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, • sofinanciranje stroškov promocije, • sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih. II. VIR Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Državne -občinske pomoči v gospodarstvu. III. VIŠINA RAZPISANIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2013 v višini 50.000,00 EUR na proračunski postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v gospodarstvu. Po tem razpisu Posamezni upravičenec ne more prejeti več kot 10.000,00 EUR. IV. SPLOŠNI POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Upravičenci do pomoči so: • podjetja, ki imajo sedež na območju občine, • fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve, • občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja s sedežem v občini Markovci. Za podjetje se šteje: • samostojni podjetnik posameznik, • majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ ali bilančna vsota ne presega 10 mio EUR), • srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb ter letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilančna vsota ne presega 43 mio EUR). Pomoč, odobrena po pravilu »de minimis«, lahko praviloma pokriva do 50 % upravičenih stroškov (brez DDV). O višini zneska bo odločal Odbor za gospodarske dejavnosti glede na število vlog in višino zaprošenih in upravičenih sredstev, pri čemer posamezni upravičenec po tem razpisu za vse ukrepe skupaj ne more prejeti več kot 10.000,00 €. Do pomoči niso upravičena podietia. ki: • so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, • so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje, • sodijo v sektorje ribištva, ribo-gojstva in premogovništva, • sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, • nimajo poravnanih finančnih obveznostih do občine, • nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev. V. OSNOVNI POGOJI RAZPISA PO POSAMEZNIH UKREPIH Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se že izvajajo. Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nastala po najetju kredita" za posamezno investicijo do konca trajanja kredita. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč »de minimis« ne sme ku-mulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z uredbo o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES). 1. UKREP: Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij. Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine po tem razpisu so: • stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine, • stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, • stroški osnovnih sredstev, namenjenih posodobitvi dejavnosti, • stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije. Upravičeni stroški za nematerialne investicije so: • stroški nakupa patentov, licenc, »know-how« ali nepatentirane-ga tehničnega znanja ter programske opreme, • stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v dejavnost na območju občine. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta. Vrednost prijavljene investicije ne sme presegati polovice (50 %) razpisanih proračunskih sredstev po razpisu, tj. 25.000,00 EUR. 2. UKREP: Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest Namen pomoči je povečanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Upravičeni stroški so: • stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesečnih plač, • stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač. Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. točke tega razpisa in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališče na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu, brez upoštevanja upokojitev. Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 3 leta. 3. UKREP: Sofinanciranje stroškov promocije Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev. Upravičeni stroški so: • najetje, postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa. Do ukrepa niso upravičena podjetja, ki na stojnici izvajajo tržno dejavnost. 4. UKREP: Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij. Upravičeni stroški so: • stroški inštruktorja, • stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja, • potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo, • stroški aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in/ali odličnost poslovanja. Za usposabljanje ne šteje izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe. Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči, pri čemer se ne upošteva izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa, ki imajo izdelan letni program usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov. VI. ROK ODDAJE VLOG IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 30. september 2013, oziroma najkasneje ta dan oddana vloga na pošti kot priporočena pošiljka. Vlogo - prijavne obrazce in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZPIS - RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. 1. Osnovni podatki na vlogi ['/ MAKKOVCUV Navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka transakcijskega računa. 2. Dokumentacija - priloge: K vlogi je potrebno priložiti še: • dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (odločba o vpisu v register), • izkaz poslovnega izida, iz katerega je razvidno, da podjetje ni v težavah, • dokazilo davčne uprave o plačanih prispevkih, • izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Markovci, • izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen, • izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. K posameznim projektom znotraj ukrepa ie potrebno priložiti še: • sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij: • računi z dokazili o plačilu za izvedene aktivnosti z datumom iz obdobja od 1. 1. 2013 do 30. 10. 2013 (v kolikor se kot dokazilo priloži predračun, mora biti račun z dokazilom o plačilu predložen najkasneje do 30. 10.2013) • stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne/nematerialne investicije: • pogodba o najetem kreditu, • dokazilo o višini obresti za tekoče leto s strani izbrane poslovne banke za materialne/nematerialne investicije. • sofinanciranje samozaposlitve in odpiranja novih delovnih mest: - v primeru samozaposlitve: • dokazilo, da je bil vlagatelj najmanj 6 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve (dokazilo ZRSZ) oziroma • dokazilo o predhodni zaposlitvi (izpis obdobij zaposlitev izda ZPIZ). - v primeru odpiranja novih delovnih mest: • dokazila o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve, • dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta, tj. obrazec prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vsakega izmed zaposlenih v letu pred odprtjem delovnega mesta. • sofinanciranje stroškov promocije: • dokazilo o najetju, postavitvi in delovanju stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini, • dokazilo oz. izjava, da se na stojnici ni izvajala tržna dejavnost. • sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja: • dokazilo o plačilu stroškov posebnega izobraževanja in usposabljanja z datumom iz obdobja od 1. 1.2013 do 30. 10. 2013; v kolikor se kot dokazilo priloži predračun, mora biti dokazilo o plačilu predloženo najkasneje do 30. 10. 2013. Vloge na ta razpis morajo biti vložene posebej za vsak ukrep. V primeru, da se znotraj ukrepa prijavljate z več projekti, mora biti vsak projekt na svojem obrazcu. Vloga mora vsebovati vsa zahtevana dokazila. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Če vloga ne bo popolna, bo vlagatelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Razpisni obrazci so objavljeni tudi na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si, pod rubriko javni razpisi. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oziroma popolne vloge upravičenca. Informacije: Občinska uprava Občine Markovci, tel. 788-88-80. Milan Gabrovec, prof. župan Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 9/07Odl. US, 18/07Skl. US, 45/08-ZVEtL, 57/08, 87/11, 90/09-Odl. US, 62/10-ZUPJS, 56/11-Odi. US in 40/12-ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 in 75/05) Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Upravičencem bodo oddana v najem vsa prosta neprofitna stanovanja, ki so v lasti razpisovalca, za nedoločen čas, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izdelane na osnovi tega razpisa izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta prednostni listi A in B: • Lista A za prosilce, ki so na določila 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) glede na dohodek oproščeni plačati varščino in lastno udeležbo in • Lista B za prosilce, ki so na določila 9. člena pravilnika iz predhodne alineje glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Markovci ter tam tudi prebivajo. Upravičenci so tudi ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja, ki prebivajo na začasnem bivališču. 3. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje morajo interesenti dvigniti in vložiti na sedežu Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, v času uradnih ur. Prošnje z dokazili se vložijo najkasneje do 10. 6. 2013. Markovci, dne 15. 5. 2013 OBČINA MARKOVCI Faraonov otroški kotiček Družinsko podjetje Ivana Kolari- občine Markovci. Na lokaciji v Bukovcih se ukvar- ča iz Bukovcev je bilo ustanovi- Osrednja dejavnost podjetja jajo še z gostinsko dejavnostjo, jeno pred dvema desetletjema, so vulkanizerske storitve, ki jih v najem pa oddajajo tudi štiri Danes zaposluje deset sodelav- opravljajo na lokacijah v Bukov- stanovanja. V vseh 20-ih letih cev, od tega jih je polovica iz cih in na Ptuju, na Rajšpovi ulici, poslovanja so Kolaričevi dejavnost podjetja in obseg dela širili. Ena izmed njihovih zadnjih pridobitev je ureditev igral za otroke pri gostinskem lokalu v Bukovcih. Okrepčevalnica Faraon je priljubljeno zbirališče Bukovčanov in okoličanov. Z ureditvijo igralnih površin za otroke so ponudbo lokala naredili še bolj privlačno, saj se lahko otroci medtem ko starši obiščejo lokal, na igrišču brezskrbno in varno igrajo. »Igrala, ki smo jih namestili, so vrhunske kakovosti in zagotavljajo vso potrebno varnost za igro otrok,« je povedal Ivan Kolarič in povabil mlade družine, da jih obiščejo v lokalu, kjer so torej poskrbeli tudi za najmlajše. MZ LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Majcen, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. Foto: MZ Igrala za otroke pri Okrepčevalnici Faraon v Bukovcih - izolacijske fasade - barvanje fasad - zaključni ometi - vsa notranja slikopleskarska dela - dela po sistemu knauf - zaključna gradbena dela Jože VOGLAR s Zabovci 98 2281 Markovci Tel.: 02/766 90 91 ,vy*oPLESKars?> * DEMiT FASADE GSM: 041 226 204 Odprtje poslanske pisarne v Markovcih Poslanec državnega zbora iz vrst stranke SDS, Ptujčan Andrej Čuš, je dejaven tudi v lokalnem okolju. Z namenom, da se na terenu sreča z občani in volivci, se je odločil za odprtje poslanskih pisarn. Prvo poslansko pisarno je odprl v sredo, 15. maja, v prostorih Društva upokojencev Markovci. Odprtja so se udeležili člani in simpatizerji stranke SDS ter vodstvo občinskega odbora SDS Markovci. Ob odprtju je poslanec predstavil svoja in strankina stališča o dogajanju v vrhu državne politike. Zvišanje davka na dodano vrednost je označil kot negativen ukrep, ki bo zmanjšal go- spodarsko aktivnost, skrčil kupno moč in dal priložnost še večjemu razcvetu sive ekonomije. Izpostavil je problem izčrpanosti bank v državni lasti, še posebej Nove ljubljanske banke. Kot je navedel poslanec Čuš, naj bi Nacionalni reformni program predvideval sanacijo bank iz naslova državnega proračuna. Za tiste, ki so odobrili kredite, ki niso bili nikoli poplačani, pa je vprašanje, ali jih bo doletela roka pravice. Med drugim je izpostavil še problem neenakomernega regionalnega razvoja slovenskih regij, prepočasnega urejanja cestne infrastrukture na območju Podravja (regionalne ceste Ptuj-Gornja Radgona, av- Občni zbor Avto moto društva Markovci V soboto, 6. aprila, je v Osnovni šoli Markovci potekal 55. občni zbor Avto moto društva (AMD) Markovci. Predsednik AMD Markovci Martin Zamuda je najprej pozdravil župana Milana Gabrovca, podžupana Franca Perčiča, častnega predsednika Vladka Korošca, vodjo izpitnega centra na Ptuju Janeza Meznariča, ki je izvedel tudi predavanje o varni vožnji in alkoholu v prometu, ter vse prisotne člane. V nadaljevanju je podal poročilo o opravljenem delu v lanskem letu. Kot je povedal, so na lanskem občnem zboru izvedli predavanje z naslovom Ustavite, vlak se ne more. V maju so se udeležili sestanka AMZS v Mariboru, kjer so obravnavali problematiko o zmanjšanju števila članov, junija so se z učenci osnovne šole udeležili republiškega kolesarskega tekmovanja v Mariboru. V avgustu je bila seja sveta za preventivo občine Markovci na temo o varovanju otrok ob začetku šolskega leta. Osem članov je tudi deset dni varovalo otroke ob prihodu v šolo. Sodelovali so tudi na taboru gasilske mladine v Slovenji vasi, kjer so pripravili predavanje na temo varna pot v šolo, avtošola Prednost pa je prikazala svoj program šolanja voznikov motornih vozil. Udeležili so se tudi dneva odprtih vrat na Vranskem, sestankov AMZ Murska Sobota, v decem- bru pa že skupščine AMZS v Ljubljani. Predsednik AMD Markovci je med svojim poročilom tudi opozoril na dve regionalni cesti, ki sta zelo prometni in v slabem stanju. Pohvalil je vzdrževanje lokalnih cest, ravno tako so po njegovem mnenju na lokalnih cestah dobro urejene talne označbe ter druga prometna signalizacija. Posebej pa je opozoril, da smo za varnost v cestnem prometu odgovorni vsi. Leta 2011 je AMZS podpisala zavezo desetletja za večjo varnost v cestnem prometu. To pomeni, da je načrt do leta 2020 nič mrtvih na naših cestah. Tudi AMD Markovci se s svojim preventivnim delom in osveščanjem trudi, da doprinese k večji varnosti v prometu v naši občini. Tako v lanskem letu ni bilo smrtne žrtve. Predsednik Martin Zamuda je na občnem zboru omenil tudi, da garažo, ki jo imajo, vzorno vzdržujejo, zahvalil pa se je tudi Občini Markovci za sredstva, ki jih prejemajo, ter ravnatelju Osnovne šole Ivanu Štrafeli in učitelju Gregorju Zmazku, ki se trudi z delom mladih kolesarjev. Zahvalil se je tudi upravnemu in nadzornemu odboru AMD za dobro sodelovanje. Za letošnje leto so si člani AMD Markovci zadali podobne naloge kot lani, njihovo delo pa je seveda v prvi vrsti usmerjeno k zagotavljanju večje varnosti v cestnem prometu. - Marija Prelog Foto: Franc Prelog Delovno predsedstvo na občnem zboru; v ospredju predsednik AMD Markovci Martin Zamuda Foto: MZ Z odprtja poslanske pisarne: z leve: Marjan Medič, Robert Kolarič in Andrej Čuš tocestnega odseka Draženci-Gruškovje in hitre ceste Ptuj-Ormož) ter težave mladih, ki po zaključenem šolanju ne najdejo zaposlitve. Zaradi tega mladi delo iščejo tudi čez mejo. Kot pomanjkljiv oziroma neke vrste nepravičen je navedel tudi sistem volilnih enot. Med ukrepi, ki jih je v zadnjem letu izvedla vlada Janeza Janše, je Čuš navedel reformo trga dela in pokojninsko reformo ter subvencioniranje nakupa vozovnic za dijake in študente. Kot že omenjeno, je poslanec Andrej Čuš aktiven tudi v lokalnem okolju. Med drugim sodeluje z lokalno akcijsko skupino za boj proti zasvojenosti, del svojega osebnega dohodka nameni za humanitarne dejavnosti, Centru za otroke na Ptuju so podarili dva računalnika, v bodoče pa namerava ustanoviti Fundacijo za pomoč mladim iz slabše razvitih regij. Poslanec Andrej Čuš dobro sodeluje z občinskim odborom SDS Markovci. Odprtja njegove poslanske pisarne so se tako udeležili predsednik občinskega odbora SDS Markovci in član izvršilnega odbora stranke na nacionalnem nivoju Robert Kolarič, vodja svetniške skupine SDS Markovci v občinskem svetu Marjan Meglič, nekdanji vodja občinskega odbora SDS Markovci Ivan Golob in Ivan Svržnjak, predsednik občinskega odbora SLS Markovci. Predsedniku Društva upokojencev Markovci Antonu Majeriču se je poslanec Čuš ob zaključku uradnega dela odprtja zahvalil za prostore, v katerih so mu omogočili delovanje poslanske pisarne. V poslanski pisarni v Markovcih se bo poslanec Čuš s krajani srečeval vsak prvi ponedeljek v mesecu. Mojca Zemljarič čMITt d.o.o. TRGOVINA IN STORITVE Stojnci 19, 2281 Markovci T: 02 / 7888160, F: 02 / 7888161, M: 031224660 www.emitt.si, info@emitt.si • ELEKTRO IN STRELOVODNE INSTALACIJE • TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE STAVB IN PRIPRAVO SANITARNE VODE • SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH PEČI • IZPOSOJA AVTOKOŠARE • SERVIS IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV Člani LD Markovci aktivno skozi vse leto Lovka družina LD Markovci šteje 60 članov, začetki delovanja lovske bratovščine na območju današnje občine Markovci pa segajo v leto 1946. Starešina LD Markovci je danes Franc Horvat, ki to funkcijo opravlja že drugi mandat, od leta 2008. Lovišče LD Markovci se razteza na površini 2641 hektarjev, od katerih je 2356 hektarjev lovnih površin. Lovišče je bilo družini dodeljeno s koncesijsko pogodbo o trajnostnem gospodarjenju z divjadjo. Koncesijska pogodba velja za obdobje 20 let, in sicer od leta 2009 do leta 2029. Divjad, ki se nahaja na območju lovišča, so predvsem fazan, poljski zajec, srnjad in lisica. Ena od trajnih nalog in odgovornosti lovcev je skrb, da so vrste divjadi in njihovo število v ravnovesju z bivalnimi in prehranskimi možnostmi. Če se to ravnovesje poruši, lahko pride do velike gospodarske škode na poljščinah in v gozdovih, divjad pa je tudi vse pogosteje žrtev civilizacijskega napredka oziroma posledic prometa in bolezni. »Lovci sodelujemo z vsemi, še posebej z lastniki zemljišč. Če pride do primera, da divjad poškoduje pridelek, poskušamo škodo odpraviti bodisi z delom bodisi s finančnim nadomestilom. Za divjad skrbimo skozi celo leto. Pozimi je med drugim potrebno krmljenje divjadi, spomladi in poleti pa košnja trave in spravilo sena, urejanje okolice lovskega doma v Sobetincih, vzdrževanje remiz za malo divjad ter obdelava krmnih in pridelovalnih njiv. Da bi naravo ohranjali čisto, smo lovci tudi pobudniki in redni udeleženci čistilnih akcij. Na tem področju zelo uspešno sodelujemo s šolarji, občani in društvi na območju občine Markovci. Zavzemamo se za varstvo naravnih habitatov divjadi, opozarjamo na škodljiv odnos posameznikov do narave, na uničevanje zaščitenih gob in rastlin ter vznemirjanje divjadi, prav tako pa tudi na posledice nekontroliranega gibanja psov in vožnje s terenskimi vozili po loviščih. Vse našteto naravi povzroča škodo in izkazuje nekulturni odnos nas samih do narave,« je povedal starešina LD Markovci Franc Horvat in dodal, da je bil stalež divjadi (predvsem zajca in srnjadi) na območju lovišča LD Markovci v lanskih novembrskih poplavah precej prizadet. Po podatkih gospodarja družine Draga Strelca so poplave najbolj prizadele južni del lovišča. Iz LD Markovci prihaja tudi zelo uspešna ekipa strelcev v streljanju na glinaste golobe. Ekipo sestavljajo: Vlado Majcenovič (strelski referent LD Markovci), Franc Horvat, Franc Meznarič, Ivan Majerič, Janez Veršič in Jože Kolmanič. Glede na rezultate, ki jih dosegajo, gre za eno izmed najboljših ekip v tekmovanjih v streljanju na glinaste golobe na območju Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož. V letošnjem letu so se iz vsake tekme vrnili s pokalom. Dosegli so dve prvi in eno drugo mesto. Lani so poka- le osvojili kar na 18-ih izmed 22-ih tekem. V LD Markovci imajo trenutno štiri lovske pripravnike, ki prav te dni opravljajo lovske izpite. Ob starešini oziroma predsedniku sta v upravnem odboru družine tudi tajnica Maruška Strelec in blagajnik Franc Tašner. Gospodarje Drago Strelec, strelski referent Vlado Majcenovič, kinološki referent pa Janez Kostanjevec. Na severnem delu lovišča je vodja revirja Boštjan Fogec, na južnem delu lovišča pa Mirko Horvat. Prav tako se lovci veliko družijo. Srečujejo se na piknikih, udeležujejo se strokovnih in drugih ekskurzij. Tradicionalno LD Markovci vsako leto ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, priredi strelsko tekmovanje. Tekmovanje je razdeljeno na več kategorij. V streljanju na glinaste golobe potekata nagradno in pokalno tekmovanje, prav tako se v tej strelski disciplini pomerijo veterani in ekipe. Ob streljanju na glinaste golobe, ki je glavna strelska disciplina na tekmovanju, se lahko udeleženci pomerijo tudi v streljanju na be- žečega zajca. Letošnjega prvomajskega tekmovanja v Sobetincih seje udeležilo 27 ekip. V kategoriji »nagradno« je prvo mesto osvojil Jože Kolmanič iz domače družine (trenutno sicer še v funkciji lovskega pripravnika). Drugo mesto je osvojil Aleš Fuks, tretji je bil Jani Veindorfer. V kategoriji »pokalno« so bili rezultati sledeči: 1. mesto Jože Kolmanič, 2. mesto Aleš Fuks in 3. mesto Tadej Kostanjevec. V kategoriji veteranov je zmagal Dani Horn, drugi je bil Slavko Zidarič in tretji Anton Korošak. Med ekipami so se najboljše odrezali strelci ŠD Vitomarci, druga je bila ekipa LD Negova in tretja ekipa ŠD Petovio. V streljanju na bežečega zajca je prepričljivo zmagal Jure Volgemut, drugi je bil Danijel Modlic in tretji Jože Golob. Pri izvedbi tekmovanja lovski družini z nagradami in donacijami pomagajo Občina Markovci ter sponzorji in donatorji, za kar se jim vodstvo družine na čelu s starešino Horvatom tudi s tega mesta zahvaljuje. Mojca Zemljarič Foto: MZ 1. maja v Sobetincih poteka tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. TD obeležilo praznovanje občinskega praznika Foto: Matjaž Mlinarič Marta Črešnik s svojimi zmagovalnimi sireki Kot je že več let v navadi, društva v občini Markovci v času občinskega praznika pripravijo vrsto različnih dogodkov. In nič drugače ni pri Turističnem društvu občine Markovci, saj so v okviru praznovanj izpeljali kar tri dogodke. V petek, 19. aprila, so v sodelovanju s KGZ Ptuj pripravili drugo ocenjevanje si rekov, ki pa je bilo letos bolj skromno obiskano, saj je komisija ocenila zgolj štiri vzorce. Čeprav je bilo vzorcev manj kot lani, pa je bila kvaliteta toliko boljša, kar je večkrat poudaril tudi vodja ocenjevalne komisije, specialist za higieno mleka in sirarstva Stanislav Levart. Letos je titula za naj sirek občine Markovci pripadla Marti Črešnik iz Borovcev, ki je za svoj izdelek prejela kar 19,5 točk od možnih 20. S svojimi sireki seje slednja predstavila tudi na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Še v istem vikendu, v nedeljo 21. aprila, jeTuristično društvo organiziralo tradicionalno tržnico, na kateri so branjevke in branjevci prodajali svoje domače pridelke. Ponujali so različne sadike zelenjave, med, izdelke domače obrti in pa tudi pti- ce ter opremo za njihovo vzgojo. V soboto na državni praznik pa so člani TD pripravili pohod po poteh občine Markovci. Pot jih je vodila od občinske stavbe v Markovcih skozi Novi Jork čez Bukovce preko Nove vasi do učnega čebelnjaka Čebelarskega društva Markovci, kjer so ob okrepčilu nadaljevali svoje rekreativno druženje. Vse navedene prireditve so bile letos malo slabše obiskane, kar zagotovo pusti vtis na tistih, ki se trudijo popestriti dogajanje v naši občini z različnimi dogodki. Mogoče je letos za to krivo vreme, ki nam je takoj po dolgi zimi skoraj postreglo s poletjem in kmete ter ostale, ki obdelujejo zemljo, zaposlilo s številnimi deli na prostem. V sklopu slavnostne prireditve ob občinskem prazniku so člani Turističnega društva podelili tudi priznanja za najlepše urejene domove v lanskem letu. V vsaki vasi je ocenjevalna komisija izbrala najlepše urejeno domačijo, podelili pa so tudi priznanja za naj kmetijo, naj čebelnjak in najizvirnejšo ureditev okolice doma v letu 2012. Matjaž Mlinarič r,(srr rz ima.k Kovcii v Občni zbor Konjeniškega društva Nova vas Člani in članice Konjeniškega društva Nova vas so se v soboto, 11. maja, sestali na 17. rednem letnem občnem zboru. Med drugim so se seznanili s poročilom o delu v letu 2012, sprejeli plan dela za letos, predsedniku Antonu Kekcu pa zaupali še nadaljnje vodenje društva. »Kot lahko ugotovimo, smo plan dela za leto 2012 v celoti izpolnili. V začetku leta smo se udeležili občnih zborov društev, na katere smo bili povabljeni. V času pusta so naši člani sodelovali v etnografski pustni skupini Nagošejnski piceki in se udeležili pustnih povork v Markovcih, na Vidmu in v Bukovcih. Aprila smo sodelovali v občinski akciji čiščenja okolja, v sklopu katere smo očistili športni park in tematsko pot. S konjsko vprego smo se udeležili tudi pohoda Turističnega društva ob občinskem prazniku. Organizirali smo seminar za voznike konjskih vpreg, ki se ga je udeležilo 39 konjenikov iz domačega in sosednjih društev. Sodelovali smo pri pogostitvah ob občinskem prazniku, za Markovo nedeljo ter pri praznovanju jubileja 140. obletnice naše cerkve. Udeležili smo se srečanja v Andražu nad Polzelo, organizirali tradicionalno košnjo na star način v Šturmovcih, na kateri so sodelovali tudi člani BCS teama. Izpeljali smo srečanje konjenikov in traktoristov, se udeležili žetve na Polenšaku in v Prvencih, z vpregami pa smo opravili tudi veliko voženj na gostijah in zlatih porokah. Kot zahvalo za sodelovanje smo za aktivne člane in tiste, ki nam pri delu v društvu pomagajo, pripravili izlet na Koroško. Ob koncu leta smo v sodelovanju Foto: MZ Člani Konjeniškega društva so vsako leto soorganizatorji prireditve Košnja v Šturmovcih z vaškim odborom, gasilskim društvom in aktivom društva podeželskih žena pripravili miklavževanje, v božično-novole-tnem času smo po vasi z vprego popeljali božička in tako popestrili praznični čas. Na Štefanovo pa smo se udeležili tradicionalnega blagoslova konjev pred cerkvijo sv. Marka,« je delo društva za leto 2012 povzel predsednik Anton Kekec in omenil tudi naravno nesrečo, ki je lani novembra prizadela Novo vas in še nekatere druge vasi v naši občini. »V začetku novembra so nas doletele silovite poplave, ki so poškodovale tudi naše pašnike za konje, gasilski dom in njegovo okolico. Člani društva so se aktivno vključili v sanacijo škode po poplavah, gasilskemu društvu pa je konjeniško društvo namenilo sredstva za sanacijo notranjih prostorov. Vsem članom, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic poplav, se na tem mestu iskreno zahvaljujem. Prav tako velja zahvala za sodelovanje, kar se tiče našega rednega dela in aktivnosti, Občini Markovci, gospodu župniku, Če- belarskemu, Turističnemu in domačemu gasilskemu društvu ter Društvu podeželskih žena, vaškemu odboru ter vsem sponzorjem in donatorjem. Tudi za letos imamo v mislih nekaj prireditev in aktivnosti, zato bomo ponovno veseli sodelovanja z vsemi naštetimi. Naša želja je, da skupaj ohranimo konjeništvo, kulturno dediščino in naravne danosti naše dežele,« je poročilo zaključil predsednik Anton Kekec. Tajnica društva Ksenija Kolednik je v svojem poročilu med drugim omenila, da imajo člani društva trenutno v lasti 33 konjev, za katere vsako leto Veterinarska služba opravi IK pregled. Društvo sofinancira polovico stroškov, ostalo plačajo lastniki konjev. Za soorganizacijo košnje in srečanja traktoristov je društvo uspešno pridobilo sredstva na razpisu Občine Markovci. Ob omenjenih prireditvah pa društvu pomagajo tudi sponzorji, za kar se jim je vodstvo na občnem zboru posebej zahvalilo. Mojca Zemljarič Konjeniško društvo Nova vas v sodelovanju z Gasilskim društvom Nova vas vabi v nedeljo, 16. junija, ob 14. uri na srečanje konjenikov in traktoristov. 14.00: kulturni program z blagoslovom in parado udeležencev srečanja 16.00: zabava pod šotorom pred gasilsko-vaškim domom z ansamblom Navihanke Vabljeni v Novo vas! KUPON ZA 20 % POPUST OB NAKUPU OBLAČIL V TRGOVINI VOLKNER Kupon se lahko unovči do: 25. 6. 2013 Popusti se ne seštevajo. _j— — — —l — — otrčeva cesta 15 (PC Platana), 2250 Ptuj Delovni čas: PON-PET: od 9. do 17. ure, SOB: zaprto Telefon: 02/771 04 16 Trgovina V UST CZ MAC KO C CEV 45. obletnica delovanja Moškega pevskega zbora Na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, je svoj jubilej z velikim koncertom obeležilo Kulturno društvo Alojz Štrafela Markovci, v okviru katerega deluje Moški pevski zbor (MoPZ) Markovci. Nabito polna dvorana je bila dokaz, da je moško petje v Markovcih še vedno priljubljeno, predvsem pa je to dokaz spoštovanja dela in truda pevcev s strani številnih občank in občanov ter mnogih obiskovalcev iz okoliških in drugih krajev. Letos so v goste povabili znani slovenski Ansambel Toneta Rusa, ki je še dodatno popestril koncertno dogajanje. Moško zborovsko petje-v Markovcih živi že 45 let. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodstvom zbora, kjer sta svoje misli strnila trenutni predsednik Franc Visenjak in zborovodja Srečko Zavec. Prelistali smo tudi zbornik »Pesmi glas druži nas«, ki so ga pred petimi leti izdali ob 40. obletnici delovanja, in iz njega izluščili nekaj najpomembnejših podatkov. Ker je spomin na prvoaprilski koncert še vedno živ, smo o občutkih povprašali predsednika društva Franca Visenjaka. Odgovoril je takole: »S koncertom sem zelo zadovoljen iz več razlogov. Najprej seveda, da smo kot skupina sposobni ohranjati tako dolgo tradicijo in da smo se s tem oddolžili vsem bivšim pevcem, ki so ta pevski zbor gradili pred nami. Zadovoljen sem tudi, da so na koncert prišli tudi drugi udeleženci, ne samo naši zvesti poslušalci, ki nas spremljajo tudi izven takšnih dogodkov. Prav posebej pa sem vesel, da nas je kot pevce tako uspešna prireditev še bolj povezala in nam dala občutek, da se je vredno truditi za kaj takega.« Začetki delovanja MoPZ Markovci segajo v daljno leto 1968, ko pevci beležijo svoje prve pevske nastope in delovanje v okviru društva. Kako pa se je pravzaprav vse začelo? »Na vasi smo fantje ob večerih pogosto zapeli, peli smo tudi lepo, saj so nas ljudje radi pohvalili. Tudi sicer je bilo kulturno življenje na vasi dokaj živahno; imeli smo vaško knjižnico, dramska skupina je pripravljala lepe predstave, pri nas so gostovali tudi ljubitelji gledališča od drugod. A čez čas je vse to malo zamrlo in prav pogrešali smo nekaj, kar bi nas vsaj občasno združilo, privabilo čim več ljudi ...«je za uvod v brošuro, ki sojo pevci izdali pred petimi leti, zapisal dolgoletni član Alojz Letonja. V brošuri so pevci predstavili kronološki pregled društva, vse trenutno aktivne člane in se posebej zahvalili vsem sponzorjem in donatorjem, kijih podpirajo. O zgodovini delovanja društva V MoPZ Markovci se je v letih delovanja menjalo več zborovodij in tako lahko dosedanjih 45 let razdelimo na Štefanovo, Janezovo in Srečkovo dobo. Prvi pobudniki ustanovitve zbora so bili Alojz Simonič, Franc Golob, Marko Štrafela in Alojz Letonja. Ob tem so morali zagotoviti seveda zborovodjo in za to nalogo so takrat zaprosili tedanjega učitelja Štefana Vugrinca, ki je povabilo z veseljem sprejel. G. Vugrinec je svoje delo z zborom pričel že leta 1967, a so prvič uradno nastopili šele tedaj, ko je bil zbor dovolj dobro pripravljen. To je bilo 6. februarja naslednje leto in ta datum se šteje za uradni začetek delovanja. Takrat se je MoPZ povezal s Prosvetnim društvom Alojz Štrafela Markovci. Alojz Štrafela je bil mlad Markov-čan, telovadec sokolske čete, napreden mladinec, ki je bil zaradi sodelovanja z NOB leta 1941 aretiran in kot talec ustreljen v Mariboru. Spoštovani učitelj Vugrinec je torej prebil led in vodil pevce polnih osem let, ko je leta 1976 zaradi službene preobremenjenosti prepustil dirigiranje svojemu nasledniku Janezu Bezjaku iz Bukovcev, sicer tudi pred leti njegovemu učencu. Sledila je Janezova doba, ki jo je Janez Bezjak pričel kot mlad petindvajsetletnik in jo zapustil mnogo prezgodaj v žalostnem letu 1995. Pod njegovim vodstvom se je zbor udeleževal mnogih revij pevskih zborov, sodeloval na koncertih prijateljskih zborov, na Taborih slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, pripravljal letne koncerte in sodeloval z drugimi društvi v tedanji Krajevni skupnosti Markovci. Aprila leta 1983 je društvo praznovalo prvi večji jubilej, 15. obletnico. Praznik so svečano obeležili s koncertom, za katerega so se trudili prav vsi člani, posebej med njimi pa zborovodja in z veliko vnemo tudi Franc Golob, ki je poskrbel za organizacijske zadeve v društvu. Z zborovodjem sta bila zelo dober tandem. Janezova doba je nato sledila naslednjih 12 let, ko so pevci leto za letom nizali uspehe, bili aktivni na nemalo revijah in prireditvah in hkrati obeležili 25 let. V letu 1995 jih je močno prizadela smrt zborovodje Janeza Bezjaka, ki je zbor vodil 19 let. »Prve tedne pa tudi mesece po smrti Janeza Bezjaka je pesem MoPZ Markovci utihnila. Ponovno seje oglasila v oktobru 1995 pod vodstvom novega zborovodje Srečke Zavca, ko smo se ob dnevu spomina na mrtve skupaj s pretresljivima pesmima Angelček, varuh moj in Planike poklonili Janezu v spomin,« so še zapisali v zborniku. Žal jih je v letu 2007 prehitro zapustil tudi Franc Golob, ki je v markovski moški zbor prav tako vložil ogromno truda in volje. Nenazadnje je bil eden prvih in glavnih pobudnikov, da seje društvo sploh ustanovilo. Pomemben korakza zbor je po prehitrem in pretresljivem slovesu Janeza Bezjaka nato prevzel tretji in še vedno aktiven zborovodja, Srečko Zavec. Sprva je obljubil, da bo dirigiranje prevzel le začasno, a kot kaže, temu ni tako. Zavec je zborovodja markovskih pevcev že 18 let. Brez težav ga lahko poimenujemo že kar »naš« Srečko. Prvih let druženja z markovskimi pevci se spominja takole: »Flvala za prekrasno laskavo nadime »naš«. Seveda so sprva bile težave z zborom, pevci so bili navajeni na drugi stil dirigiranja. Pričeli smo z obnovitvijo repertoarja. Prišlo je precej mladih, novih pevcev, nekaj jih je tudi odšlo. Takoj sem začutil veliko odgovornost in vse se je tako odvijalo, da smo na koncu bili vsi zadovoljni. Pevci so me zelo dobro sprejeli, prav tako tudi ostalo občinstvo in med dobrimi ljudmi se vedno dobro počutim«. Sicer pa je Srečko Zavec poleg vodenja Moškega pevskega zbora Markovci še vedno aktiven zborovodja tudi v drugih župnijah. Doma, v Leskovcu, vodi Žensko vokalno skupino PD Leskovec, obenem je tudi organist v domači fari. Vodi mešani cerkveni pevski zbor na Vidmu, kjer je prav tako organist. Delo in vaje si razporeja tako, da vsakemu zboru nameni en dan, po potrebi pa se s pevci dogovori še za dodatne ure vaj. V Srečkovi dobi je zbor nenehno rastel in se pomlajeval, kar ga še posebej veseli. Aktivni so bili na območnih revijah, na mnogih občinskih prireditvah in kot gostje na koncertih ostalih kulturnih društev v občini. V teh letih so gostovali tudi izven naših meja, in sicer pri prijateljih v Budimpešti, s folkloristi so se odpravili v Berlin in Dresden, v okviru Cankarjanskih dni pa so nastopili tudi v Bosni in Hercegovini. Zadnja leta se redno udeležujejo intenzivnih pevskih vaj, kjer se pripravijo na projekte v tekočem letu. Ne gre izpustiti, da so člani zbora tudi eni izmed tistih, ki si prizadevajo ohranjati našo etnografsko dediščino, saj se sekcija oračev vsako leto predstavi na fašenku v Markovcih. Leta 2008 so praznovali 40. obletnico petja, letos pa zbor beleži že 45 let delovanja. V letih delovanja se je zgodilo marsikaj; mnogo pevcev in prijateljev jih je zapustilo, mnogo pa se jih jim je tudi pridružilo, kar je vsekakor spodbudno za njihovo delovanje. Brez dobre organizacije in vodenja društvo ne more uresničiti tega, kar si zada. Kulturnemu društvu Alojz Štrafela to uspeva. Zborovodja Zavec je o tem povedal: »To društvo ima veliko srečo, ker je vedno dobro vodeno, odkar se ga spomnim. Ljudje, ki delajo v tem društvu, so res predani svojemu delu in čutijo posebno odgovornost ter imajo občutek do ljudi, ki delujejo v njem. Pri večjih projektih smo v delo vselej vpeti prav vsi pevci.« Trenutni zborovodja z 18-letnim stažem je nad dosedanjim delom zbora izredno zadovoljen: »Ne morem verjeti, da je že toliko let minilo, saj se mi lahko zgodi, da bom še star postal v Markovcih. Imam še toliko različnega repertoarja in toliko načrtov, da bo še 18 let premalo. Moram reči, da mi pevci MoPZ Markovci izredno veliko pomenijo, da je to zbor, s katerim si upam nekaj več. S pevci se zelo dobro razumemo, saj med nami ni slabe volje. V skupini vedno vlada odprto pozitivno vzdušje, ki je prepleteno z redom, disci- plino, veseljem, sproščenostjo in šalami. Na MoPZ Markovci sem izredno ponosen, pevci mi ogromno pomenijo in ob tej priložnosti bi rad izrekel srčna hvala vsem za zaupanje in za dobro sodelovanje«. O načrtih za vnaprej pa Srečko razmišlja tako: »Moja srčna želja je zbor še bolj pomladiti in povečati, razširiti in povečati pa želim tudi repertoar. Želim, da bi se vsak pevec dobro počutil v skupini in da bi vsak na svoj način začutil to kulturno in častno dejanje«. Za vsakim zborovodjem pa v zboru stoji dober predsednik, ki usklajuje zadeve med pevci in zborovodji ter skrbi za nemoteno delovanje in organizacijo. Franc Visenjak, predsednik Moškega pevskega zbora Markovci: »Teče zadnje leto mojega štiriletnega mandata. Čutim odgovornost do funkcije predsednika, zato imam včasih več skrbi, kot jih je v resnici. Ta odgovornost je povezana s 45 leti delovanja. Ne bi bil zadovoljen, da bi ravno v mojem času zbor zašel v težave in s tem prekinil bogato delovanje. Imam pa tudi bogato izkušnjo, da če je potrebno, pevci stopimo skupaj na vseh področjih, da zastavljena naloga uspe«. MoPZ Markovci je v dosedanjih letih veliko sodeloval tudi z drugimi društvi naše občine, pa tudi z mnogimi izven nje. So zelo.odprta skupina pevcev, ki sprejmejo vsakega in na ta način se oblikujejo mnoga pevska prijateljstva. O sodelovanju med društvi v naši občini pa Franc Visenjak meni: »Veliki dokaz bogate kulturne dejavnosti naše občine je bil viden na proslavi občinskega praznika. Dobro zamišljena proslava je pokazala, s čim vse se v občini ukvarjamo in koliko ljudi prispeva svoj čas za to delovanje. Mislim, da se premalo trudimo, da bi se povezovali, skupaj organizirali prireditve in uživali v uspehih drugih«. Da bo pevce ponovno moč slišati čez pet let, ko bodo slavili zborovskega »abraha-ma«, ni dvoma: »Bilo mi je zanimivo, da so po uspelem koncertu naši dečki že imeli ideje za naslednji jubilej. Vendar je do tja še pot vaj, odrekanj, močne volje, medsebojnega razumevanja in še marsikaj, česar še zdaj ne vemo. A če smo prepričani, da koncert za pet let bo, ta tudi bo in naš zbor bo postal Abraham.« V slednje vsekakor ne dvomimo in se že veselimo nadaljnjih projektov. Moškemu pevskemu zboru Markovci ob njegovem jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Lista iz Markovcev in želi še mnogo uspehov na zborovski poti. Alenka Rožanc 40 let otroške folklorne skupine L Folklorno društvo »Anton-Jože Štrafela« Markovci pgf /j vabi na samostojni koncert ob 75. obletnici delovanja v i ' i. fr. * ■ * i »Praznik vseh norcev« Čas od svečnice do pepelnice i*T" _ | l> \ \T 1^' ^ i ^ 1; Pust je čas, ko veselje in ples prideta najbolje do izraza, prav tako pa tudi priložnost, da človek z maskiranjem spremeni svojo identiteto in tako prevzame novo vlogo, kot jo sicer živi v vsakodnevnem življenju. Z masko privzame novo osebnost, ki mu odpira novo območje ravnanja in vedenja. \ ** v L f •'' ai > ? H - u? Večnamenska dvorana v Markovcih, r > ‘-.tj# (j «7 sobota, 1. junij 2013, ob 20.30 Foto: MZ Učenci OŠ Markovci so na prireditvi obudili nekdanji čas in stare običaje. Letošnji dan šole je bil v znamenju otroške folklore, ki je letos praznovala 40 let od svoje ustanovitve. Otroška folklorna skupina Markovci je bila ustanovljena leta 1974, ko seje Francu Kolariču, ki je vodil odraslo folklorno skupino, pridružila še žena Silva Kolarič s pionirsko skupino. V Markovcih so leta 1975 organizirali pionirsko folklorno revijo, ki je bila nekaj let tradicionalna. Po odhodu Silve Kolarič v pokoj je leta 1991 prevzel vodenje skupine Milan Gabrovec, sedanji župan. Nastopali so na različnih prireditvah po Sloveniji in v tujini. Po odhodu Milana Gabrovca na ravnateljsko mesto v Benedikt sem po nekajletnem premoru prevzela vodenje skupine. Dve leti smo imeli na šoli eno skupino, nato pa smo zaradi velikega števila otrok ustanovili starejšo in mlajšo folklorno skupino. Mlajša skupina šteje 34 otrok, ki obiskujejo drugi, tretji in četrti razred. V starejši skupini je 18 folklorni kov, ki obiskujejo šesti razred in plešejo skupaj že peto leto. Nastopamo na različnih prireditvah v občini in drugih krajih. Radi obiščemo tudi starejše občane v domu ostarelih v Muretincih. V mesecu marcu smo se udeležili mednarodnega revijalnega srečanja otroških folklornih skupin v Rogaški Slatini. Zelo smo ponosni, da smo bili že lani in tudi letos na Območnem srečanju izbrani na Regijsko srečanje folklornih skupin. Ponosni smo tudi na naša nova oblačila, saj imajo vsi naši folklorniki primerna oblačila, starejša skupina pa ima tudi nove čevlje. Foto: MZ Nastop učencev ob dnevu šole V oživljanju folklornih plesov smo se letos pokazali tudi na prireditvi ob dnevu šole. Veseli smo, da smo lahko ohranjanje naše bogate kulturne dediščine prenesli na celotno našo šolo, saj so skoraj vsi učenci sodelovali na prireditvi. Vsak razred se je na prireditvi predstavil s plesom, ki je značilen za naš kraj in okolico. Nižji razredi so poleg plesa predstavili še igre, ki so se jih igrali otroci nekoč. Peti razred je predstavil, kako nekoč niso mogli kupiti čevljev v trgovini, ampak je moral »šoštar« vzeti mero in je čevlje izdelal ročno. Šesti razredi so prikazali, kako greš na koline k sosedom, če nisi povabljen - iz slame in hlačnih nogavic narediš mero za klobase in jo neseš na koline. Sedmi razred je zaigral na ljudske instrumente in zaplesal ples sotiš. Učenci osmih razredov so zaplesali ples sirotica. Deveti razred je predstavil, kako so nekoč skubili perje, ki so ga dali v odeje. Te odeje je dobila nevesta za doto. Starejša folklorna skupina pa seje predstavila s spletom Picek. Če pa hočemo plesati, pa seveda mora- mo imeti dobre godce. Folklorno skupino na diatonični harmoniki že drugo leto spremlja učenec tretjega razreda Anej Florjanič. Na prireditvi so na harmoniko zaigrali še Eva Murko, Urška Florvat, Miha Kokot, Eva Vajda, Simon Vajda, David Korpič in Patrik Šešerko. Na violino je igral Tilen Milošič in na čelo Vid Galun. Ljudsko petje nam je predstavil otroški pevski zbor pod vodstvom Slavice Lajh. Na prireditev smo povabili tudi odraslo folklorno skupino in starejšo otroško skupino iz Lancove vasi, ki seje predstavila s spletom Peresna vojska. Naša prireditev pa ne bi tako lepo izgledala brez čudovite scene, za katero je poskrbela učiteljica Olga Zorko z učenci. Na koncu prireditve smo se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali naši folklorni skupini: Nežki Lubej, ki nam strokovno svetuje pri oblačilnem videzu in pri sestavljanju spletov, Draganu Mikši, ki zelo veliko naredi, da se kulturna dediščina prenaša na otroke, in Mariji Rizman, ki skrbi, da izdelovanje rožic iz krep papirja ne bo pozabljeno. Prireditve pa ' ne bilo tudi brez naših staršev, ki folklor-nike pridno vozijo na prireditve. S prireditvijo ob dnevu šole smo tokrat ponovno dokazali, da bogata kulturna dediščina naših krajev ne tone v pozabo in se po zaslugi mnogih dejavnikov še vedno ohranja. Brigita Horvat Nagrado markec dobil devetošolec Jernej Golob Tudi letos smo na prireditvi ob dnevu šole podelili najvišje priznanje Osnovne šole Markovci, ki ga vsako leto prejme učenec devetega razreda, ki s svojim vzornim vedenjem, delovanjem in priznanji v generaciji učencev, ki .zadnjo leto obiskujejo osnovno šolo, najbolj izstopa. Letošnjo nagrado markec za posebne dosežke je prejel učenec 9. b razreda Jernej Golob. Jernej je z mnogimi priznanji, nastopi na prireditvah, sodelovanjem v interesnih dejavnostih in pri različnih projektih ter ne nazadnje z lepim in spoštljivim odnosom do sošolcev in delavcev šole dokazal, da si je letos to priznanje zaslužil prav on. Čestitamo! Vida Vajda Foto: M Z Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela čestita Jerneju Golobu, letošnjemu prejemniku nagrade markec. Ženske zgodbe, pesmi div današnjega časa Na cvetno nedeljo, 24. marca, smo v Markovcih lahko prisluhnili koncertu z naslovom Ženske zgodbe, pesmi div današnjega časa. Glavni akterji koncerta so pevski in glasbeni prijatelji, ki občasno pripravljajo posamezne projekte: Simona in Ernest Kokot, Romana in Bojan Zelenjak ter Zmago Štebih. »Pri pripravi koncerta nas je gnala predvsem želja po ustvarjanju dobre glasbe, polne čustev in pisanih doživetij. Tematiko sva izbrali skupaj z Romano. Kot ženskama se nama je zdela ta vsekakor zelo blizu. Za nas ženske je znano, da rade podoživljamo svoje zgodbe in upali sva, da se bodo v teh našli tudi naši poslušalci ter si napolnili svoje duše,« je o ideji za tematiko koncerta povedala vokalistka Simona Kokot. V skupini, ki se nam je z »ženskim« koncertom do sedaj predstavila dvakrat, jih vežejo prijateljske, sorodstvene in glasbene vezi. Poročena sta Simona in Ernest, prav tako Bojan in Romana, Zmago pa je njihov dober skupni prijatelj. V ekipi je tudi Tina Brodnjak Kokot, ki skrbi, da v zaodrju vse teče tako, kot mora; pripravlja tudi sceno in organizacijske zadeve glede koncerta. Skozi znane skladbe iz zakladnice klasične glasbe ter uspešnic svetovne in domače zabavne glasbe so glasbeniki poslušalcem predstavili svet, kot ga doživljajo in občutijo ženske. Naj jih naštejemo le nekaj: Barcarolle iz opere Hoffmanove pripovedke, I belong to me iz opere Sissi, Samo nasmeh je bolj grenak (Ditka Haberl), Veter z juga (Tinkara Kovač), Nezakonska mati (Benjamin Ipavec) ... Koncertoma Ženske zgodbe smo lahko prisluhnili v Markovcih in 13. aprila v Gorišnici. In kdo so člani zasedbe, ki je ustvarila koncert Ženske zgodbe? Pevki Simona Kokot in Romana Zelenjak sta ob pridobivanju znanja iz klasičnega solo petja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru sodelovali v različnih ansambelskih sestavih narodno-zabavne in zabavne glasbe, prepevali sta v pevskih zborih in kot solistki v sodelovanju s pihalnimi orkestri iz Ptuja, Ljutomera, Ormoža in Dornave, pa tudi samostojno ob klavirju ali spremljavi manjših, komornih zasedb. Na nekaterih zelo odmevnih projektih, ki so nastali v sodelovanju s Pihalno godbo občine Dornava, sta nastopili tudi v duetu. Izpostaviti velja koncert Godba osvaja VVaterloo s skladbami legendarne skupine Abba in koncert Mi smo svet. Navdušenje nad skupnim de- lom ju je vodilo v nadaljnje sodelovanje. Tako je nastal njun skupni koncert z naslovom Moje pesmi, moje sanje, izveden v baročnem dvorcu v Dornavi julija 2012. Ernest Kokot je končal študij glasbene pedagogike in diplomiral iz zborovskega dirigiranja na temo renesančne glasbe. Več let je kot pevec, predvsem pa kot dirigent, sodeloval z različnimi zbori. Mednarodne uspehe je požel kot dirigent Komornega moškega zbora Ptuj. Je odličen glasbenik in instrumentalist (harmonikar, pianist in vokalist) z večletnim odrskim nastopanjem v različnih ansambelskih sestavih. Bojan Zelenjak je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je profesor klarineta. Bil je član Orkestra slovenske vojske, Slovenskega orkestra klarinetov, številnih ansamblov in pihalnih godb, kjer je sodeloval kot klarinetist in bas kitarist, deloval pa je tudi kot dirigent Pihalnega orkestra Ljutomer. Kot saksofonist nastopa z orkestrom Naš Big Band iz Ljutomera. Zmago Štebih je prav tako diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in je profesor trobente. Več let je služboval v Orkestru slovenske vojske, s katerim je gostoval v kar nekaj državah stare celine. Igral je v različnih ansamblih ter zasedbah od klasičnih, big-band pa vse do narodno-zabavnih zvrsti. Vodi Pihalno godbo občine Dornava, je pa tudi odličen bobnar, navdušen nad stilom mojstrov rocka in popa. Alenka Rožanc Pred nami bogato festivalsko poletje Letošnje poletje bo na destinacijah Ptuj, Jeruzalem Ormož, Haloze in Slovenske gorice vroče in predvsem kulturno obarvano. Koncertov, gledaliških predstav, glasbenikov in umetnikov v času od junija do avgusta zagotovo ne bo manjkalo. Prva festivalska vrata se bodo odprla v Ormožu. V poletnih večerih se bodo na prostem v okrilju grajskih zidov odvijali gledališke predstave, koncerti ter otroške predstave za najmlajše. Nastopili bodo Oto Pestner, Klapa Kampanel, Juan Vasle, Vlado Kreslin, skupina Partibrejkers, ogledali si boste lahko tudi predstave Slovenska Muzka od A-Ž, Trojček, Janko in Metka sta packona in z otroci zaplesali ob čopkomeru. Tako si boste v Ormožu lahko ogledali dela umetnikov, ki jih ni moč pogosto videti v teh krajih. Vabljeni v Ormož od 20. junija do 25. avgusta. Pestro bo tudi v Lenartu, kjer bo letos že osmič zapored potekal festival LEN-ART. Prva prireditev bo v Slovenskih goricah potekala že 28. junija z nastopom tuje folklorne skupine, ki nastopa tudi na Folkartu. Ostali dogodki se bodo zvrstili vse do konca avgusta. Ob vikendih bo na odru predstavljenih približno 20 prireditev- komedij, koncertov, od etno glasbe do rocka in prireditev za otroke. S temi vsemi dogodki bodo tudi v Lenartu poskrbeli za smeh, zabavo, užitke ob klasični glasbi, udarne rock ritme in stik s tujimi kulturami. Ptujske ulice se bodo prebudile v juliju. Od 14. do 21. julija bo namreč potekal prvi dogodek, Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival. Zgodba Parzivala pomembno zaznamuje tukajšnje okolje, saj je delo postavljeno v te kraje. VVolfram von Eschenbach je v prvi polovici 13. stoletja ustvaril visoki srednjeveški ep v 24.600 verzih. Poleg Božanske komedije je to najpomembnejše literarno delo tistega časa, ki predstavlja plemenite cilje v družbi, ki zmore imeti ideale. S pripovedovanjem oziroma »storytellingom« se bomo tako vračali v svoje bistvo, k ljudem, ki želijo poslušati in pripovedovati. Društvo za glasbeno umetnost Arsana pa bo med 24. julijem in 2. avgustom 2013 izvedlo največje festivalsko dogajanje v mestu, ki vsako leto privabi blizu 25.000 obiskovalcev in postaja prepoznaven utrip mesta v Sloveniji in Evropi. Gre za 5. Mednarodni glasbeni festival Arsana Art Ptuj 2013 pod sloganom »Eksplozija umetnosti«. V 10 dneh bo na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta na več kot 30 dogodkih ustvarjalo in nastopilo preko 260 glasbenih umetnikov s področja klasične, pop, jazz in etno, vokalne in instrumentalne glasbene umetnosti. V istem obdobju bo potekal tudi festival ArtStays, ki je na področju sodobne umetnosti ena najaktivnejših organizacij v Sloveniji. Že od leta 2003 poskušajo z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti ArtStays v najstarejšem slovenskem mestu ustvariti živahno mednarodno umetniško okolje in platformo za izmenjavo izkušenj, idej in mnenj o sodobni umetnosti. V okviru ArtStays so se v Sloveniji prvič predstavili umetniki, kot so Fernando Prats, Ivan Navarro, Yoko Ono, Leo Ferdinand Demetz, Regina Jose Galindo, llona Nemeth Elisa Rossi, Kensuke Koike in mnogi drugi. Avgust pa bo minil predvsem v znamenju Mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, ki se bo letos poleti na Ptuju zgodil že četrtič. Med 21. in 24. avgustom bo mesto gostilo več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, na čelu s častnimi gosti VangomLianom, Miche-lom Deguyem in Josipom Ostijem. Poleg večernih branj bodo za vedoželjne tu še številni pogovori in okrogle mize, za ljubitelje glasbe pester izbor koncertov, pravljični program za najmlajše, gledališke impro predstave za najdrznejše in seveda velika ponudba izbranih lokalnih vin za vse sladokusce. Podrobnejše informacije o vseh festivalih lahko najdete na www.visitptuj.eu. Tanja Srečkovič Praznovanje Markovega skozi čas Vsekakor je Markovo zelo pomemben praznik v naši občini in fari, saj okoli 25. aprila, ko ta svetnik goduje, praznujemo občinski praznik in farno žegnanje. Že v preteklosti so ljudje ta praznik slovesno obhajali. Kje in na kakšen način pa bomo izvedeli v nadaljevanju. Po navadi je ob koncu aprila že prav prijetno toplo in vse diši po pomladi, vendar nevarnosti pozebe za posevke še zdaleč ni konec. Tudi v starem Rimu so se slednje bojazni močno zavedali, zato so na dan 25. aprila prirejali posebne procesije, tako imenovane robigalije. Te so potekale do gozda boga Robiga, kjer so ljudje žrtvovali psa in ovco, da bi bilo prizaneseno posevkom. Kot mnogo drugih ritualov, je krščanstvo robigalije ohranilo, vendar z drugo vsebino. Postale so del bogoslužja na god sv. Marka. Markova procesija je šele prva v vrsti prošnjih procesij, druge tri sledijo v križevem tednu. Je pa Markova nedelja bila včasih med vsemi najimenitnejša - je velik prošnji dan. Na ta dan so ljudje rekli, da gredo »Bogeca kruha prosit«, kajti med procesijo so se in se še vedno molijo litanije vseh svetnikov. Značilno za to procesijo je bilo, da je šla okoli vasi ali pa se je vila med njivami in vinogradi. V Markovcih je krenila iz farne cerkve v Novo Vas, mimo »Becove« kapele po cesti naprej v Markovce, mimo »Rihtarvega« križa in nazaj v cerkev. Markove procesije so bile, kot pravi etnolog Niko Kuret, velik praznik upanja. Rožljali so »bogeci«, kipeli sta molitev in pesem, vihrale so bandere. Udeleževalo se jih je mnogo ljudi z vneto prošnjo in molitvijo, da jih ne bi doletela nesreča. Tudi danes v Markovcih še vedno poteka procesija z litanijami vseh svetnikov, vendar se le-ta vije samo okoli cerkve. Markova procesija je eden izmed načinov, s katerim preprosti človek v zavesti svoje nemoči pred naravnimi ujmami išče varstva in pomoči v nadnaravnem svetu. Posebna verovanja so za god sv. Marka narekovala tudi posebna opravila. V okolici Krškega seje ta dan vedno sadil fižol, pri nas, na Ptujskem polju in v Halozah, pa so se sadili »morki«. Baje jih potem zraste toliko, kolikor je moških v procesiji. V Framu pa morajo biti kumare ob Markovem že zunaj, okopane in ogrebene, kajti kasneje zrastejo tolikšne, kot je dolga Markova procesija. Sveti Marko je tudi tako imenovani »vremejak«. Predvsem v vinorodnih krajih pravijo, če je ta dan lepo vreme, bo vina v izobilju. Na Krasu so menili, da če ima Marko deževno vreme, ga bodo v jeseni prali v vodi, če pa je lepo, ga bodo kopali v vinu. Markovo je tudi skrajni dan, ko nanj lahko pade velika noč. Tega so se tudi bala zelo stara prerokovanja. »Quando Marcus Paschamdabit, totus mundus vae clama-bit«. »Ko bo Marko dal veliko noč, bo ves svet vpil gorje.«To so doživeli leta 1943... Sicer pa je v lanskem letu Markovo padlo na velikonočni ponedeljek, velika noč in god sv. Marka pa bosta spet sovpadala leta 2038. Nekateri deli članka so povzeti po knjigi Praznično leto Slovencev avtorja Nika Kureta. Matjaž Mlinarič »Sveti Marko, naš farni patron, vodi nas pred božji tron!« Takole je letos ponovno zadonela pesem na cerkvenem koru ob prazniku našega farnega zavetnika svetega Marka. Ko goduje farni patron, se veseli in praznuje cela fara, cela župnija, celotna občina.Tudi letos je bilo tako. Slovesno bogoslužje je ob somaševanju domačega župnika vodil upokojeni mariborski pomožni škof, msgr. dr. Jože Smej, ki je vsem navzočim približal razmišljanje ob letu vere. Sveto mašo so z ubranim petjem popestrili pevci in pevke Mešanega cerkvenega zbora Sv. Marko in OCPZ Zvonček, pred cerkvijo pa so zaigrali člani Godbe na pihala. Na stojnicah je ponovno bilo moč kupiti medenjake, lec-tovo srce ali »kujeka«, prodajala se je tudi suha roba in najrazličnejša igrala za otroke. Letošnje dogajanje je popestrilo tudi društvo Baron, ki je ponovno pripravilo »Markovo proščenje« in predstavilo utrip srednjeveškega dogajanja ob Markovem. Po končani sveti maši seje bilo moč okrepčati pri stojnici pred občinsko stavbo, prav vsi pa so bili povabljeni na župnijsko dvorišče, kjer so pridni kuharji ob pomoči članov Župnijskega pastoralnega sveta pripravili golaž. Pridne žene in dekleta so spekle odlične slaščice, zaigrali so godbeniki. Bila je lepa, sončna Markova nedelja. Alenka Rožanc 6. Markov bazar Občinska organizacija RK Markovci in podmladek RK iz OŠ Markovci, župnijska Karitas ter Društvo podeželskih žena občine Markovci so ob letošnji Markovi nedelji pripravili 6. Markov bazar. Na stojnici so ponudili izdelke, ki jih podarijo dobri ljudje. Zbrana sredstva s prostovoljnimi prispevki so nato namenili otrokom v osnovni šoli, ki gredo v zimsko šolo v naravi. Letos so zbrali 200 evrov. Šola v naravi, predvsem zimska, je povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi. Za marsikaterega starša je to stresna situacija, ker bi otroku rad omogočil smučanje, vendar mu družinski proračun to omejuje. Organizatorji Markovega bazarja se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali izdelke, še večja zahvala pa tistim, ki so jih kupili v imenu tistih, ki bodo prejeli skromne deleže zbranih sredstev. Marija Prelog O delu naših čebelarjev Člani Čebelarskega društva Markovci seboj smo povabili tudi učence OŠ Mar-smo v soboto, 16. marca, v Celju obis- kovci, ki obiskujejo čebelarski krožek, kali dneve čebelarstva, katerih pou- 20. aprila smo organizirali čistilno akci-darek je bil promocija kakovosti če- jo, uredili okolico čebelnjaka, seveda pa beljih izdelkov. smo tudi malo posedeli in poklepetali. Na čebelarskem sejmu se je predstavilo Prav tako smo v petek, 26. aprila, sode-precej proizvajalcev čebelarske opre- lovali na osrednji občinski proslavi ob me in pripomočkov, kjer smo stvari, ki občinskem prazniku. V torek, 30. aprila, jih potrebujemo pri čebelarjenju, tudi smo organizirali kresovanje, ki je trajalo lahko kupili. Čebelarska zveza Slovenije pozno v noč. To je v grobem opis dogod-(ČZS) je v Celju obeležila tudi 140. oblet- kov našega društva v prvi polovici letoš-nico organiziranega čebelarstva v Slove- njega leta. niji. Sočasno s čebelarskim so potekali V mesecu juniju bomo pripravili dan tudi sejmi Flora, Poroka ter Altermed. S odprtih vrat. Prireditev bo v petek, 14. Foto: arhiv društva Člani Čebelarskega društva Markovci so marca v Celju obiskali dneve čebelarstva, maja pa so se odpravili tudi na Gorenjsko, na vseslovensko srečanje čebelarjev. junija, in bo potekala v sklopu dneva odprtih vrat slovenskih čebelarjev.Od 9. ure dalje bodo vrata našega čebelnjaka odprta za obiskovalce, kjer bomo predstavili vse čebelje pridelke in čebelarska opravila. Namen dneva odprtih vrat, ki bo potekal v več kot 80 čebelarskih društvih po Sloveniji, je izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Čebelarji tako vljudno vabimo vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o čebelarstvu, o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, da se nam ta dan pridružite in spoznate naše delo. Z zavedanjem o pomenu čebel za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost naredi korak naprej za ohranitev naravnega okolja, čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno lokalno samooskrbo s prehrano. Andrej Pihler ŠKROPITE ZVEČER, KO SO ČEBELE V PANJIH. Pred uporabo FFS, NATANČNO PREBERITE PRILOŽENA NAVODILA! Tretirati V SKLADU Z DOBRO KMETIJSKO PRAKSO! Pred uporabo čebelam nevarnih FFS, OBVEZNO ODSTRANITE CVETOČO PODRAST UST V/, MA. K KO VC K V Predstavitev naših vasi - Sobetinci Foto: MZ Gasilski dom v Sobetincih je v središču vasi. Kmalu se bo na tem mestu pričela gradnja in Sobetinčani bodo dobili nov gasilsko-vaški-kul-turni center. Vas Sobetinci se nahaja v osrčju Ptujskega polja, na prodnati trasi ob krajevni cesti Strelci-Bukovci ter med naseljema Zagojiči in Prvenci, s katerima je vas zgodovinsko, prostorsko in tudi funkcijsko povezana. V okolici so predvsem njive in večje zaplate gozdov. Sobetinčani se ne moremo pohvaliti z večjimi industrijskimi obrati, lahko pa se pohvalimo s sodobno urejeno vasjo. K videzu urejenosti prispevata predvsem nova cestna infrastruktura ter urejena pešpot s kolesarsko potjo, ki smo ju pridobili sočasno s ureditvijo kanalizacije. Trenutno še čakamo, da bo urejen tudi vaški center, ki bo vas Sobetinci zaokrožil v celoto. V lanskem letu smo imeli v sklopu občinskega praznika tudi slovesno otvoritev nove ceste. Ob tej priložnosti smo ob prihodu v vas postavili nove pozdravne table, s katerih nas pozdravlja naš grb vasi. Ta je sestavljen iz treh barvnih delov, ki so prepleteni z ravnimi linijami in simbolizirajo poti. Modra barva je barva pripadnosti, pa tudi simbol kreposti, modrosti in duha. Kot barva neba izraža daljavo in neskončnost. Zelena barva simbolizira obnavljanje in rast, prebujanje življenja ter bujenje in rast voditeljev. Označuje civiliziranost, umirjenost in trajno ljubezen, veselje ter blagostanje. Rjava barva predstavlja polje. Na grbu izstopajo štirje atributi. Prvi, čebela, simbolizira dejavnost tukajšnjih prebivalcev. Povezuje se s tretjim atributom, klasjem (ajdov klas), saj je zaradi ajdovega polja imelo čebe- larstvo ugodne pogoje. Drugi atribut je datum prve omembe vasi, leto 1286. Četrti atribut je kapela, ki stoji v središču vasi, na križišču petih poti, ki simbolizirajo povezanost kraja s sosednjimi vasmi. Sobetinci se leta 1286 prvič pojavljajo pod imenom Zobendorf, kasneje v letu 1322 je vas omenjena v zapisih kot In villa Medio Hard ter nato leta 1432 kot Mitterhardt. Nato so že leta 1486 imenovali Soppotinczen in nato leta 1492 spet Mitterhardt. Okrog leta 1500 je bila vas znana pod imenom Sobatinczen. Ime Sobetinci je pravzaprav izpeljanka iz sobote, saj so tukajšnji prebivalci v zameno zato, ker so se tukaj smeli naseliti, morali ob sobotah opravljati tlako pri ptujski gospoščini. Za veliko večino vaščanov in prebivalcev okoliških vasi bi bilo življenje v tem okolju še prijaznejše, če na tem področju ne bi bilo bioplinarne v Sobetincih. Zaradi motečih dejavnikov smo se organizirali v civilno iniciativo, ki se zavzema za odpravo motečih dejavnikov njenega obratovanja; v kolikor to ne bo mogoče, tudi za njeno zaprtje. Civilna iniciativa ugotavlja, da sedanji način obratovanja (predelava klavniških odpadkov in drugih odpadkov, ki niso rastlinskega izvora, ter hrup, smrad in formaldehidi ...) ni skladen z obljubami investitorja, takratnega župana in direktorja skupne občinske uprave, ki so bile podane v fazi pridobivanja investicijske dokumentacije. V civilni iniciativi se sprašujemo, ali je umestitev tega objekta sploh skladna z občinskim prostorskim načrtom (OPN), saj je bila ta umestitev utemeljena s tr- ditvijo, da bo obratovanje bioplinarne le zaključni del kmetijske proizvodnje. Seveda pa je civilna iniciativa zelo zadovoljna s podporo sedanjega župana, občinskega sveta ter občinske uprave. Gre za zdravje vseh nas. Najstarejše društvo, ki je dejavno v Sobetincih, je PGD Sobetinci. Ustanovljeno je bilo že leta 1948. Biti gasilec ali pa vsaj pomagati domačemu društvu je v Sobetincih močno zakoreninjeno med vaščani. Ravno zaradi nesebične pomoči člani PGD Sobetinci vsako leto organizirajo izlet, na katerega so vabljeni prav vsi vaščani. Za to leto smo se odločili, da si bomo ogledali kar naš prelepi Ptuj. S tem želimo omogočiti izlet tudi tistim, ki si celodnevnega odhoda od doma zaradi takšnih ali drugačnih obveznosti ne morejo privoščiti. Tako smo se v soboto, 11. maja, podali proti Ptuju. Najprej smo si ogledali gasilski muzej, ki je v prostorih PGD Ptuj, kjer nas je Martin Vrbančič dodobra seznanil z njihovo zgodovino in vsem gasilskim orodjem, ki ga premorejo. Nato nas je pot vodila naprej na prelepi ptujski grad. Tega ogleda smo se vaščani še posebej veselili, saj je bilo med nami kar nekaj takih, ki si gradu, kljub temu, da živijo v njegovi bližini, še niso uspeli pogledati. Po ogledu smo se, kot se za prave Štajerce spodobi, odpravili v Ptujsko vinsko klet, kjer smo poskusili kar nekaj dobrih kapljic iz naših okoliških vinogradov. Žal nam je zagodlo vreme, tako da si nismo uspeli pogledali še uličnih znamenitosti mesta Ptuja. Morda pa nam uspe kdaj drugič. Po ogledu vinske kleti smo se napotili nazaj v domačo vas, kjer smo si priredili piknik v gasilskem domu. Ob koncu dneva pa smo že glasno premlevali, kam nas bo pot zapeljala v naslednjem letu. V Sobetincih od konca leta 2010 aktivno deluje Kulturno umetniško društvo Sobetinci, v katerem se združujejo navdušenci nad pustnimi norčijami v karnevalski skupini, ljubitelji ohranjanja dediščine, pevci v Mešanem pevskem zboru Klasiko, mladi glasbeniki, plesalci ter ljubitelji folklore. Skozi vse leto je aktivna tudi športna sekcija, ki se ukvarja predvsem z igranjem odbojke. KUD je v petdesetih letih prejšnjega stoletja že obstajalo, vendar je iz nam neznanih razlogov nehalo delovati. Za leto 2013 v KUD nimajo veliko novih načrtov. Nadaljevali bodo z delom sekcij društva, saj njihovi vodje odlično opravljajo svoje Foto: MZ Kapelica, pri kateri se v Sobetincih sreča pet poti. delo. Glede na to, da je naša vas majhna, se v njej veliko dogaja. Vse sekcije bodo v letu 2013 delale po svojih najboljših močeh. Najštevilčnejša je karnevalska skupina pod vodstvom Kristine Šegula, ki aktivno deluje že tri leta. V letu 2013 so že začeli dosegati vidne rezultati na karnevalskih povorkah v Ptuju in okolici, kar jim zagotovo daje motivacije za vnaprej. Žal se svojimi idejami lahko pokažejo le v pustnem času. Sekcija, ki deluje skozi vse leto, pa je MePZ Klasiko pod vodstvom Božene Galun. S svojim prvim nastopom pred letom dni so dobili motivacijo za nadaljnje delo. V zboru je na začetku pelo le 12 pevcev, danes jih je prek 20. V letošnjem letu so nastopili na zlatih porokah in na prireditvi ob materinskem dnevu v vasi. Prvič so zelo uspešno nastopili tudi na območni reviji pevskih zborov na Ptuju. Na letošnji 14. osrednji občinski prireditvi so se predstavili s pesmijo Dekle iz zlate ladjice. V mesecu avgustu načrtujejo nastop na prireditvi Štajerska poje na Vurberku. Vseskozi pa se pripravljajo na drugi samostojni koncert, ki bo v nedeljo, 24. novembra 2013 v telovadnici OŠ Markovci. Zagotovo bodo nastopili še na tradicionalnem srečanju vaščanov ob koncu leta 2013. Če bo zbor povabljen še kam, bodo z veseljem nastopili. Da imajo v društvu vedno dovolj kondicije, poskrbi športna sekcija pod vodstvom Silva Šterbala. Srečujejo se vsak petek od 18.30 do 20. ure; pozimi v stari telovadnici OŠ Markovci, poleti pa kar pri njih doma, kjer igrajo odbojko. Ta sekcija ima preko 20 članov. Na folklornem področju pod vodstvom Alenke Rižnar deluje otroška folklorna skupina, ki bo v letošnjem letu začela z rednimi tedenskimi vajami, ob istem času kot MePZ Klasiko. Njihova mentorica obiskuje šolanje za vodenje folklorne skupine. Pri delu ji bo pomagal Marjan Tement. Verjamemo v njuno delo, saj iz majhnega raste veliko. Dramsko-recitacijska skupina pod vodstvom Stanke Šterbal skrbi za povezovanje programa na prireditvah, ki jih organiziramo sami. Ta skupina deluje že kar nekaj let in je zelo dobro skrbela za prireditve v vasi že v preteklosti. Želimo si, da v društvu začne s svojim delovanjem tudi likovna sekcija, saj je v vasi in tudi širše kar nekaj odličnih likovnikov. Trenutno v prostorih vaško-gasilskega doma poteka velika čistilna akcija. Člani PGD se trudijo očistiti dom do te mere, da bo ta pripravljen na rušitev. Prav vsi pa že nestrpno čakamo, da se bodo začela gradbena dela. Z novim in bolj sodobnim objektom ter urejeno okolico bo naša vas še prijaznejša. Ob koncu dodajmo, da je v vasi Sobetinci tudi lovski dom Lovske družine Markovci. Andreja Horvat (PGD), Ivan Horvat (VO), Primož Galun (KUD) Odkrijmo melanom pravočasno Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je najnevarnejši kožni rak, predvsem zaradi svoje velike sposobnosti širjenja na ostale organe. Ker je zdravljenje razširjene bolezni neuspešno, je umrljivost visoka. Število bolnikov z melanomom se povečuje hitreje kot število bolnikov s katerokoli drugo vrsto raka. Predvsem zaskrbljujoče je naraščanje števila bolnikov z melanomom med mladimi odraslimi. Melanom je rak, ki se lahko razvije pri vsakomur, vendar pa je tveganje za njegov nastanek pri nekaterih ljudeh večje: pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so bili zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, pri ljudeh, ki so večkrat utrpeli sončne opekline, pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, pri starejših ljudeh, pri ljudeh, ki imajo veliko število znamenj, ter ljudeh, ki so že imeli melanom. Melanom se lahko pojavi v obstoječem znamenju, večinoma pa nastane na novo. Na koži ves čas nastajajo nove pigmentne spremembe, med katerimi je lahko tudi melanom. Pomembno je, da ga ločimo od ostalih, nenevarnih pigmentnih sprememb na koži. Melanom je lahko v začetku zelo podoben navadnemu znamenju, a se za razliko od znamenja nato hitreje spreminja po obliki, barvi in velikosti. Je asimetričen (A - asimetry), nepravilnih robov (B - border), večbarven (C - colour), večji od 5 mm (D - diameter) in raste (E - elevation). Včasih lahko tudi srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. Ker se melanomi ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE in jih je včasih težko razlikovati od znamenja in drugih pigmentnih sprememb na koži, je ključnega pomena za postavitev pravilne diagnoze dermatoskopski pregled kože. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek me- Zbiranje zamaškov Spoštovane bralke in bralci časopisa List iz Markovcev. Povabljeni in na-prošeni ste, da sodelujete v vseslovenski akciji zbiranja plastičnih pokrovčkov - zamaškov v organizaciji društva Never give up - vztrajaj, s katero pomagamo bolnim in kakorkoli prizadetim otrokom. Naše društvo se ukvarja s človekoljubnimi in humanitarnimi dejavnostmi. To pomeni, da organiziramo humanitarno pomoč v Sloveniji in po svetu, zbiramo in urejamo logistiko za zbiranje surovin (plastičnih pokrovčkov, ki jih prodamo, izkupiček pa namenimo pomoči potrebnim), organiziramo humanitarne (in tudi dobrodelne športne) prireditve z namenom pridobivanja sredstev za socialno ogrožene in za nakup potrebne specialne opreme za psiho-fizično prizadete posameznike. Na leto društvo zbere več kot sto ton po- krovčkov, ki se odpeljejo v Grosuplje in Črno na Koroškem. Za vsako tono zbranih zamaškov - pokrovčkov se na TRR družine, za katero se pokrovčki zbirajo, nakaže 330 evrov. V kolikor ima že kdo od občanov pokrovčke doma in jih želi oddati, nas lahko pokliče na številko 040/246-664 in jih pridemo iskat tudi na dom. Zaradi vse večjih potreb posameznikov in družin po pomoči želimo, da bi se pokrovčki zbirali v vseh občinah Spodnjega Podravja. V vaši občini zbirajo pokrovčke v vrtcu in osnovni šoli. K zbiranju ste vabljeni vsi občani, tudi tisti, ki nimate otrok, ki bi obiskovali vrtec ali šolo. Zbirajo se pokrovčki od vseh vrst sokov, mleka, šamponov, tekočih pralnih sredstev in čistil, deodorantov in zdravil. Trenutno se pokrovčki zbirajo za triletnega fanta po imenu Nik, ki ne govori, ne hodi, ne vidi, ne sliši in se ne hrani samostojno. Ima cerebralno paralizo in epileptične napade. Z zbranimi sredstvi bi Niku omogočili dodatna zdravljenja in pripomočke za lažje življenje. Pohvaliti moram okrog 50 ptujskih in okoliških lokalov (trije so tudi iz vaše občine) oziroma njihove zaposlene, ki pridno in vestno shranjujejo ter zbirajo pokrovčke, ki jih potem redno odnašamo od njih. V vaši občini sem naletel na veliko razumevanje in podporo za našo akcijo pri Mariji Prelog, za kar seji lepo zahvaljujem. Ignac Habjanič Foto: internet Z vsako tono zbranih plastičnih zamaškov se zbere 330 evrov za dobrodelne namene. lanoma je UV sevanje. Z ustrezno zaščito kože pred soncem lahko nastanek melanoma preprečimo. Z omejitvijo izpostavljanja soncu je treba začeti že v zgodnjem otroštvu, saj so prav sončne opekline v zgodnjem otroštvu eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni kasneje v življenju. Tudi število pigmentnih znamenj je povezano z izpostavljenostjo soncu v otroštvu. Več kot je otrok izpostavljen soncu v otroštvu, več znamenj se bo pojavilo na koži. Večje število znamenj pa pomeni večjo verjetnost za pojav melanoma kasneje v življenju. Kožo moramo zaščititi predvsem z iz- ogibanjem soncu, z uporabo oblačil, pokrival in očal ter z uporabo zaščitnih krem za tiste dele telesa, ki jih pred soncem drugače ni mogoče skriti. Ker bodo učinki preventivnih akcij o pomenu zaščite pred UV žarki vidni šele čez desetletja, je za zmanjšanje umrljivosti zaradi melanoma trenutno najpomembnejše zgodnje odkrivanje z rednim samopregledovanjem in preventivnimi pregledi kože. Redno spremljajmo spremembe na koži! Če odkrijemo melanom pravočasno, je ozdravljiv! Nataša Grebenšek, dr. med. Dermatološki center Arsderma Sprejem krvodajalcev V okviru občinskega praznika je župan tretje leto zapored sprejel krvodajalce. Župan, ki je tudi sam krvodajalec, se je želel na ta način zahvaliti ljudem, ki so pripravljeni darovati lastno kri za pomoč drugim, ko jo le-ti potrebujejo. Hkrati prvi mož občine s sprejemom za krvodajalce dokazuje, da si ti ljudje zaslužijo zahvalo za svoje humano poslanstvo. Župan je značke in priznanja podelil 27 krvodajalcem, ki so imeli okrogle odvzeme krvi (5, 10, 15, ... 50, 60). Tako je lani kri daroval že več kot 60-krat Slavko Mar iz Strelcev. Da je krvodajalec, je zelo ponosen, saj lahko na ta način pomaga ljudem, ki kri potrebujejo. Slavko je kri prvič daroval kmalu po osemnajstem letu, nato pa je bil krvodajalec v podjetjih, kjer je bil zaposlen. Spominja se, da je tudi njegova babica bila krvodajalka in sta se nekoč redno udeleževala občnih zborov krajevne organizacije Rdečega križa pri Sv. Tomažu. Kri je najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe zdravstva potrebujemo kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan. Podatki kažejo, da pri zapletu pri porodu porabijo pet litrov' krvi, ki jo zagotovi deset krvodajalcev. Za zdravljenje opeklin je potrebnih več kot deset litrov krvi, za operacijo presaditve jeter deset litrov, za operacijo srca pa tri litre. Pri nekaterih ponesrečencih se porabi celo 15 litrov krvi, za kar potrebujemo 30 krvodajalcev. Ti podatki nam povedo, kako pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj. V Sloveniji je krvodajalstvo preraslo v solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najdragocenejših vrednotah. Rdeči križ Slovenije vabi vse, da se nam pridružite v veliki družini krvodajalcev. Vabljeni na Foto: Branko Kostanjevec krvodajalske akcije! Slavko Mar iz Strelcev je kri daroval že več kot 60-krat. Marija Prelog Za pomoč v stiski Posredujemo vam telefonske številke prostovoljcev po vaseh, na katere pokličite v primeru, če potrebujete humanitarno pomoč. Na voljo so prehranski paketi (testenine, moka, riž, mleko) ter oblačila. Nova vas pri Markovcih: 040 377 396; Markovci: 041 327 043,041 944 241; Zabovci: 031 478 776, 031 803 682; Strelci: 031 763 252,041 831 945; Prvenci: 031 844 398, 041 932 859; Sobetinci: 031 733 103; Bukovci: 031 836 086,041 759 443; Stojnci: 051 302 904,051 399 859; Borovci: 041 326 913,051 305 116. Zbiramo tudi otroška oblačila vseh velikosti, prav tako se na našem območju zbirajo plastični zamaški za fantka Nika, o čemer pišemo v samostojnem članku. OORK Markovci in Župnijska Karitas UST [7, MAHKOVCEV 20. obletnica postavitve kipa sv. Florjana V začetku maja, na Florjanovo nedeljo, so v Stojncih zaznamovali 20. obletnico postavitve kipa sv. Florjana pri tamkajšnjem gasilskem domu. Leta 1992 se je porodila ideja, da bi lahko na območju današnje občine Markovci postavili kip zavetnika gasilcev. Mirko Janžekovič in Ivan Golob sta takrat idejo prenesla na krajevni urad ter občinsko poveljstvo. Ideja o kipu je bila pri vseh sprejeta pozitivno, zato so odločitev same postavitve prepustili inici-atorjema. Po razgovorih je bila sprejeta ideja, da se kip postavi v Stojncih pred gasilskim domom. Tako so še istega leta za postavitev kipa položili temeljni kamen. Arhitekt Peter Požauko je pripravil dokumentacijo, Mirko Janžekovič in takratni predsednik Janez Meznarič ml. pa sta kip izbrala in poskrbela za njegovo dostavo. Vsi iz družine Meznarič, g. Bratec in številni člani društva so medtem zavihali Foto: MZ Zbrani na slovesnosti Florjanove nedelje rokave, zgradili stopnice in podstavek, vsako leto, so pripravili parado, nato pa na katerega so kip postavili. Kip sv. Flor- je sledilo bogoslužje, ki sta ga darovala jana so slavnostno namenu predali leta markovski farni župnik Janez Maučec in 1993. Od takrat naprej v Stojncih v za- župnik iz Zavrča Jože Pasičnjek. Po sve-četku maja vsako leto pripravijo slove- čanem bogoslužju so pripravili blago-snost v čast zavetniku gasilcev. slov gasilskih vozil, gasilske opreme in Letošnja slovesnost je bila še posebej vseh gasilcev. Ob letošnji jubilejni Flor-svečana, saj je bila jubilejna. Tako kot janovi nedelji so navzoče na prireditvi nagovorili tudi župan Milan Gabrovec, predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič, Mirko Janžekovič kot pobudnik postavitve kipa, poveljnik OP Markovci Milan Majer in regijski gasilski poveljnik ter strokovni sodelavec OGZ Ptuj Janez Liponik, sicer tudi takratni poveljnik gasilskega centra Markovci. Govorniki so stojnskim gasilcem čestitali ob jubileju ter izrazili željo, da se tradicija praznovanja Florjanove nedelje v Stojncih ohrani tudi v bodoče. Občinsko gasilsko poveljstvo občine Markovci je na slovesnosti vsem, ki so zaslužni za postavitev kipa, podelilo spominske zahvale, prav tako so zahvale bile podeljene gasilskim društvom, ki se tradicionalno vsako leto v Stojncih udeležijo praznovanja Florjanove nedelje. Gasilci v Stojncih to vsakoletno daritev želijo obdržati tudi v prihodnje, saj gre za lepo gesto, ko se gasilci enkrat letno srečajo tudi v ta namen. Hedvika Rojko V gasilskih vrstah dela ne zmanjka Na Območni gasilski zvezi Ptuj so nedavno predstavili plan dela in aktivnosti za prihajajoči čas, predstavili pa so tudi knjigo Janeza Liponika, naslovljeno Zbirka znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov 2013. Gradivo za knjigo, ki jo je izdal v samozaložbi, je Liponik zbiral pet let. »Za raziskovanje in pripravo tovrstne publikacije je potrebno poznati tudi zgodovino. Na Slovenskem se je zgodovina gasilstva začela pred 140 leti in ko skozi celotno zgodovinsko obdobje raziskuješ delo gasilcev, spoznaš marsikaj zanimivega in poučnega. Prvo gasilsko medaljo zasledimo leta 1905, v času Avstro-Ogr- ske monarhije. Skozi različne politične sisteme in upravne ureditve smo nato na slovenskih tleh imeli tudi različne tipe gasilskih odlikovanj,« je povedal avtor knjige Janez Liponik in dodal, da je v publikaciji zbranih 900 fotografij gasilskih znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov. Sočasno z izdajo knjige pa Liponik v svoji gasilski karieri te dni beleži še eno pomembno prelomnico. Konec maja namreč zaključuje mandat poveljnika gasilskih enot Podravske regije. Na tej funkciji je bil dva mandata, od leta 2003. Ob vseh prota-kolarnih in operativnih nalogah, ki jih je prinesla funkcija regijskega gasilskega poveljnika, se Liponik živo spominja tudi Foto: MZ ZBIRKA ZNAKOV, ZNAČK,! ODLIKOVAN) IN DRUGIH GASILSKIH EKSPONATOV 2013 Janez Liponik s svojo knjigo, naslovljeno Zbirka znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov 2013, ter Kongresno gasilsko medaljo nalog zaščite in reševanja, zlasti tistih ob največjih ujmah, ki so Slovenijo prizadele zadnjih deset let. »Leta 2003 smo zabeležili obsežen požar v Stojncih, sledila je vodna ujma v Železnikih, nato smo kar dvakrat gasili pnevmatike v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju. Leta 2008 je Podravje prizadela toča, novembra lani pa poplave1,« se največjih intervencij v času svojega desetletnega mandata spominja Liponik, ki je za svoje delo na področju zaščite in reševanja prejel vrsto odlikovanj, priznanj in zahval. Zadnje, nadvse pomembno odlikovanje, je Kongresna gasilska medalja, ki jo je prejel s strani predsednika Gasilske zveze Slovenije Antona Korena. Kot že omenjeno, so na OGZ Ptuj na nedavnem srečanju z novinarji predstavili tudi plan svojih aktivnosti za prihodnje mesece, ko se bodo številne dejavnosti in prireditve, povezane z delom gasilcev, odvijale tudi na območju občine Markov- ci. Mesecjunij bo tako med drugim vzna-menju gasilskih jubilejev. »Gasilci bomo praznovali kar tri sobote zapored, vsa tri društva - Stojnci, Nova vas in Markovci -pa bodo zaznamovala 90 let neprekinjenega delovanja. Prva gasilska svečanost bo v soboto, 8. junija v Stojncih, ko bodo tamkajšnji gasilci namenu predali tudi novo gasilsko vozilo. Naslednjo soboto, 15. junija, sledi slovesnost v Novi vasi, 22. junija pa še slovesnost v Markovcih, kjer bomo letos pripravili Dan gasilca OGZ Ptuj, hkrati pa namenu predali tudi novo gasilsko vozilo. Junija bo v Podvincih organizirano tekmovanje OGZ Ptuj, ki se ga udeležijo tudi društva iz območja občine Markovci, konec avgusta sledi tabor gasilske mladine, nato pa vjesenskem času še srečanji članic in veteranov,« je o načrtovanih prireditvah in aktivnostih gasilcev za prihodnje mesece povedal predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. Mojca Zemljarič OBMOČNA GASILSKA ZVEZA PTUJ in PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MARKOVCI vas vabita na 17. dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj in 90. obletnico prostovoljnega gasilskega društva Markovci ki bo v soboto, 22.6.2013 s pričetkom ob 15.00 v večnamenski dvorani v Markovcih Predaja novega gasilskega vozila GVC 16/25 Vabilo UST (7, i.VfA.ilKOVCfT/ 90 let PGD Stojnci V soboto, 8. junija 2013, bo v PGD Stojnci velika slovesnost, saj bomo praznovali 90. obletnico delovanja društva in namenu predali novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Slavje se bo pričelo v sredo, 5. junija, s slavnostno sejo, na kateri bo predstavitev prvega zbornika našega društva. Na sejo smo povabili vsa društva OGZ Ptuj ter naše prijatelje gasilce iz drugih krajev. Prav tako nas bodo obiskali člani društev iz naše vasi. Program slavnostne prireditve v soboto, 8. junija 2013: 15.00-15.30 sprejem gostov 15.45 pričetek slovesnosti • parada ob spremstvu Godbe na pihala občine Markovci • kulturni program • kratka predstavitev zbornika • nagovori • podelitev društvenih teh državnih odlikovanj • sprejem botrov • krst novega vozila Po uradnem delu bo zabava z ansamblom Pegas. Poskrbeli smo tudi za šaljivi večer. Pridite ter praznujte z nami ob našem jubileju! vabi PGD Stojnci Prostovoljno gasilsko društvo Nova vas pri Markovcih Vas vabi na slovesnost ob 90. OBLETNICI delovanja društva, ki bo v soboto, 15. junija 2013, ob 17. uri pred gasilskim domom v Novi vasi pri Markovcih. Program prireditve: 17.-17.30 - sprejem gostov 17.45 - pričetek slovesnosti mimohod gasilcev kulturni program nagovori podelitev državnih odlikovanj podelitev društvenih priznanj Po uradnem delu vas bo zabaval ansambel Vesele Štajerke. ublpnil y--~- mm PGD Nova vas pri Markovcih Kuharski kotiček Grški steak Za štiri osebe potrebujemo: 4 kose govejih steakov po 20 dag (lahko iz bržole), gorčico, timijan, rožmarin, strok česna, poper, sol in 2 dl olivnega olja. Postopek: Zrezke operemo pod tekočo vodo, osušimo s papirnato brisačo in iz obeh strani natremo s soljo, poprom, sesekljanim česnom, gorčico, timijanom in rožmarinom. Položimo jih v posodo, na vse skupaj nalijemo oljčno olje ter pustimo v marinadi vsaj dve uri. Še boljšo kvaliteto mesa dobimo, če ga pustimo uležati v posodi na hladnem, prekritega z belim oljem približno dva do tri dni. Na dobro segret žar položimo zrezke in jih pečemo najprej na eni strani štiri minute, nato pa jih obrnemo in pečemo pet minut še na drugi strani. Pečene zrezke serviramo na krožnik. S to jedjo se odlično ujame rdeče vino merlot. Zapečena polenta na žaru z gobicami Za štiri osebe potrebujemo: 0,5 dl maščobe, eno čebulo, dve glavici česna, 0,15kg zelene - gomolj, 0,15 kg svežega korenja, 0,25kg mešanih gob, instant polento, pšenični zdrob, timijan, šetraj, sol in poper. Postopek: Sesekljano čebulo zarumenimo na maščobi v kozici, dodamo sesekljan česen in pražimo tako dolgo, da zadiši. Mešanici dodamo sesekljano zeleno, korenje in na rezine narezane gobe ter pražimo do rjavkaste barve. Prepražene sestavine zalijemo s približno litrom vode. Pustimo, da zavre, začinimo s timijanom, šetrajem, soljo in poprom ter zakuhamo polento in pšenični zdrob na takšno gostoto, da lahko vlijemo v poljubni model, ki smo ga predhodno povili s pvc folijo. Ohlajeno polento iztresemo iz modela, jo narežemo na poljubne rezine, opečemo na primerno ogretem žaru ter postrežemo. Sočna testeninska solata s tuno Za štiri osebe potrebujemo: 0,6 kg peresnikov (ali drugih testenin), 0,25kg tune iz konzerve (neto), 0,2kg kuhane koruze, 0,1 kg izkoščičenih na kolobarje narezanih oliv, en srednje velik paradižnik, eno srednje veliko papriko, žličko bazilične-ga pesta, 0,2 kg kisle smetane, sok dveh limon, dva ščepa sesekljanega peteršilja, sol in poper. Postopek: Kuhanim peresnikom dodamo tuno, koruzo, olive, na kocke narezan paradižnik, na kocke narezano papriko, bazilični pesto, kislo smetano, limonin sok, peteršilj, sol, poper in 0,15 I vode. Vse sestavine na rahlo premešamo. Če se nam po okusu solata zdi premalo začinjena ali premalo kisla, ji dodamo potrebne začimbe ali limonin sok. Dober tek vam želi Tomaž Arklinič. ||||P [-[ST (7, MAKKOVCitV osnovne Šole ^ar^ovci -w * Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. V soboto, 11. maja, smo se učenci 9. a razreda v sklopu projekta Spoznajmo države Evropske unije, ki ga organizirata Pokrajinska turistična zveza Spodnje Podravje Ptuj in Turistično društvo Ptuj, odpravili na Ptuj. Predstavljali smo glavno mesto Malte, Valetto. Priprave na predstavitev tega mesta so potekale veliko prej. Izdelovali smo razne spominke, brošure in zastavice, ki smo jih ponudili obiskovalcem naše stojnice. Prav tako smo pripravili plakate, slike in risbo mesta ter kratko predstavitev. Ob 9. uri smo se učenci skupaj z učiteljicama Katjo in Melito dobili pri Minoritskem samostanu na Ptuju, kjer smo imeli svojo stojnico na dvorišču samostana. Na prireditvi je sodelovalo 25 osnovnih in srednjih šol, Vrtec Ptuj in Dijaški dom Ptuj. V okviru projekta smo na stojnicah in s kulturnim programom predstavili vse države članice EU. Stojnice so pripravile tudi nekatere druge osnovne in srednje šole podravske regije. Vzdušje je bilo kljub dežju imenitno, zabavno, pestro in nadvse veselo. Naše »delo« sploh ni bilo težko, temveč prijetno in poučno. Ljudje, ki so se sprehajali mimo naše stojnice, ki so jo krasili vsi dodatki na temo Valette, so se lahko tudi o tem glavnem mestu nekaj naučili. Najpogosteje jim je zanimivosti in informacije predstavila Saša, ki se je še najbolje ujela v tem. Mimoidoči so si lahko vzeli bralne znake, spo- Foto: arhiv OS Naša »stojnica« pod arkadami Minoritskega samostana na Ptuju minke, brošure ali zastavice. Tisti, ki so si želeli ogledati še preostale stojnice, so lahko mirno odšli na »potep po Evropi«. Vzeli so si lahko tudi njihove spominke, ki so predstavljali njihovo državo. Tudi sama sem se sprehodila med stojnicami in spoznala veliko novega. Trije učenci, Ivan, Saša in Vanesa, so imeli na odru predstavitev Malte in njenega glavnega mesta. Povedali so nekaj glavnih značilnosti in predstavili nekatere osnovne besede v slovenščini, angleščini in malteščini. Naše evropsko potovanje se je zaključilo ob 13. uri. Pospravili smo stojnico ter se počasi vrnili domov. Prepričana sem, da nam bo ta dan ostal v spominu; bilo je zabavno, poučno in družabno. Naj se na koncu še v imenu vseh sodelujočih učencev zahvalimo učiteljici Meliti Vidovič, ki nam je omogočila to čudovito izkušnjo. Svoje izdelke oziroma svoje delo smo predstavili tudi kot del razstave v avli šole. Sanja Vodan, Vanesa Janžekovič in Saša Kolarič, 9. r Iz Slovenije do Nemčije na krilih Evropske vasi Foto: OS Markovci Predstavitvena stojnica OŠ Markovci je pritegnila veliko zanimanja. 8. maja je v Mariboru na trgu Leona Štuklja v okviru tedna Evrope potekala predstavitev projekta Evropska vas. Učenci 35 osnovnih šol iz Maribora in okolice so po nekajmesečnem delu in pripravah predstavili značilnosti držav članic Evropske unije. Ta vseslovenski projekt se je na različnih koncih Slovenije letos odvijal že trinajstič zapored, z učenci naše šole pa smo se ga udeležili četrtič. Letos smo morali pripraviti predstavitev Nemčije. Že v jesenskih mesecih so se učenci različnih razredov začeli seznanjati z značilnostmi te države, z njenimi znamenitostmi, pomembnimi predstavniki, hrano in ostalim. Dela smo se resneje lotili v začetku leta, ko so na razredni stopnji z velikim veseljem prebirali pravljice bratov Grimm, risali junake iz pravljic ter izdelali plakat. Učenci predmetne stopnje so se z Nemčijo ukvarjali nekoliko podrobneje. Veliko informacij so dobili pri pouku zgodovine in geografije, pri dodatnih urah pa so spoznali še znane nemške pisce, športnike, igralce, glasbenike, sociologe in filozofe. Pri urah likovnega Zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike Na regijskem tekmovanju iz matematike so štirje učenci iz OŠ Markovci dosegli srebrna priznanja: sedmošolki Tea Korošec in Jasna Lah, osmošolka Špela Vrtačnik ter Marko Cimerman iz devetega razreda. Tea Korošec se je edina iz naše šole uvrstila na državno tekmovanje v Mariboru. Bila je zelo uspešna, saj je dosegla zlato priznanje, kar je odličen rezultat, saj to priznanje vsako leto podelijo le dvema procentoma učencev iz generacije. Čestitamo! Marija. Petek pouka so izdelali kar nekaj materiala, ki smo ga uporabili na naši stojnici. Deklice, ki jih veseli nemški jezik, so pripravile zabavni nemško-slovenski slovarček, fantje pa so se lotili zloženke, v kateri so predstavili nekaj osnovnih in nekaj zanimivih dejstev o tej veliki evropski deželi. Za konec smo se lotili še peke peciva in ustvarili prave nurnberške medenjake ter za Nemčijo značilno jabolčno pecivo. Priprave so se tako bližale h koncu, zato smo nestrpno pričakovali zaključno prireditev, kjer smo lahko končno razstavili vse naše izdelke ter predstavili nemške pesmi. Tudi tokrat je bila prireditev zelo odmevna, saj si jo je ogledalo zares veliko ljudi. Mnogo se jih je ustavilo na naši stojnici, ki je bila bogato obložena zahvaljujoč tudi gospe Maji Horvat iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice, saj nam je priskrbela ogromno gradiva za resnično kakovostno predstavitev. Nekaj mimoidočih je bilo tudi tujcev, s katerimi smo lahko na hitro ponovili in obnovili naše znanje nemščine. Cilj projekta - naučiti se nekaj novega, spodbujati toleranco, spoznati druge narode in njihovo kulturo, ob tem pa se zavedati lastne identitete-je bil nedvomno dosežen, po,potovanju' v Nemčijo pa se že veselimo sodelovanja v projektu prihodnje leto. Sonja Pavlenič mm teta ra® dediščino Stojnci Predstavila vam bom Gregošovo kapelo, ki stoji v Stojncih. V župnijski kroniki piše, da sta jo dala postaviti Janez in Ana Bezjak, po domače Gregošova. Postavili so jo leta 1857, blagoslovili pa 9. 10. 1859. Po drugih pričevanjih naj bi to kapelo zgradili ljudje, ki so živeli tukaj, kjer danes živijo Meznaričevi, po domače Kvarovi. Postavili sojo v zahvalo, ker so rešili hčer, kije padla v vodo. Ti ljudje so imeli mlin na Dravi. Ali gre za iste Gregošove, kot piše v župnijski kroniki, ni znano.Ta kapela ima eno posebnost, ki jih pri drugih ne najdemo. Na vrhu v zvoniku doni manjši zvon. Zvon je zadonel ob smrti vaščanov, ob hudi uri in ob požarih. Zvon še vedno zazvoni ob šmarnicah, ki se jih rada udeležim. Zadoni tudi ob velikonočnih praznikih. Kapela je bila obnovljena leta 2009. To je moj opis stoj n s ke kapele na gmajni. Manja Stanič, 4. a Bukovci V vasi Bukovci stoji šest kapel. Opisal vam bom Županovo kapelico Matere božje v Bukovcih. Na sredi vasi, na Županovem vrtu, nekaj metrov vstran od trgovine, stoji zelo stara vaška kapelica Matere božje. Kapelico naj bi postavil nek Franc, v zahvalo zato, da seje tik pred njegovim dvoriščem ustavil velik požar. Podatka o točnem datumu izgradnje kapele ni. Že okoli leta 1840 so kupili oltarno sliko device Marije in spomenik Ma- tere božje, ki so ga obnovili leta 1878. Leta 1897 in nazadnje leta 2011 je bila kapela obnovljena. 16. aprila 1893 je začelo v Bukovcih na zgornjem koncu goreti. V četrt ure je zgorelo 29 hiš z gospodarskimi poslopji. Prebivalci so pri kapeli prosili božjo Mater, da jim pomaga. Marija jih je uslišala - veter se je obrnil in požar se je ustavil ravno pri kapeli. Starejši ljudje pravijo, da seje požar ustavil ravno takrat, ko je Marija stegnila roko iz kapele. Marko Kovačec, 4. a Zabovci V naši vasi so Muhičeva, Matekva, Kokotova in Bombekova oziroma vaška kapela. Imamo tudi Matekov in Resmanov križ. Opisala bom mlinski kamen. Obiskala sem gospoda Vlada Korošca, ki mi je zaupal nekaj zanimivosti. Videla sem, kako mu žarijo oči, da se mladi zanimamo za našo zgodovino. Gospod Vlado mi je povedal, daje mlin Korošec bil preseljen leta 1939, ko je prišla elektrika. Do takrat je plaval na Dravi. Preden so se preselili, je bilo tako: najprej so si sami mešali koruzo, rž, ajdo, kar so si pač doma zmešali skupaj. Mlinar je imel merico, da je videl, koliko si je kdo zmlel. Seveda je vsak mlel sebi. Po drugi svetovni vojni je bil mlin zazidan do strehe. A nikoli ne gre brez težav. Tožili so Koroščeve in jim vzeli zemljo. Ko je gospod, ki je takrat imel pomembno funkcijo, videl,da se Koroščevim dogaja krivica, jim je dal zemljo nazaj. Gospod Korošec je bil zelo vesel mojega obiska in zanimanja za našo kulturno dediščino. Lea Krajnčič, 4. a Na OŠ Markovci smo ponovno dokazali, da so naši učenci izmed vseh slovenskih učencev najbolj vešči v pripravi in obdelavi video posnetkov ter izdelavi kratkih filmov, spotov in reklam. Z dvema učencema smo se namreč ponovno uvrstili na državno tekmovanje v video montaži. Katarina Tement, učenka 8. razreda, je osvojila 1. mesto in zlato priznanje, Matic Šešerko, učenec 9. razreda, pa je osvojil 2. mesto in srebrno priznanje. Po lanskih uspehih smo se v tem šolskem letu pri video krožku s še večjim elanom lotili novih izzivov na področju snemanja in obdelave različnih video vsebin. Zraven tega, da pri izdelavi vsake nove šolske oddaje poskušamo uvesti kaj novega, izvirnega in zanimivega, se lotimo tudi priprav pravih kratkih igranih filmov. Za še večje možnosti za delo z mladimi na tem področju in za še večjo motiviranost mladih za delo z video posnetki se moramo predvsem zahvaliti vam, ki ste ob lanskem dnevu šole z vašim prostovoljnim prispevkom pomagali, da smo si v šoli lahko privoščili pravi profesionalni računalnik za delo z videom in zvokom. S tem ste pomagali predvsem vašim otrokom, našim učencem, da lahko spoznavajo in se preizkusijo na področjih, s katerimi se v vsakdanjem življenju ne srečujejo. V decembru smo se tako prijavili na na- 2 tečaj multimedije - predizbor za državno tekmovanje. Izdelati smo morali kratki igrani film na temo »internet stvari«. Tako smo pripravili film z naslovom Ema Matic Šešerko in Katarina Tement sta se na državnem tekmovanju v video montaži odlično odrezala. Katarina je postala državna prvakinja, Matic pa podprvak. LIST rz MARKOVCA/ in robot. Februarja smo film že lahko oddali in čez nekaj tednov smo že dobili odgovor, da smo se z našim izdelkom uvrstili na državno tekmovanje v video montaži. Izmed približno 30 prijavljenih šol smo bili med 12 najboljše ocenjenimi in smo lahko poslali dva učenca (Katarino in Matica) na državno tekmovanje. Tokrat je tekmovanje potekalo v soboto, 6. aprila, na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani. Po kratkem začetnem programu je sledilo skoraj 4-urno delo za računalniki, ko so tekmovalci morali sestaviti reklamo za dogodek z naslovom Dnevi elektrotehnike v Tehničnem muzeju Bistra. Dobili smo državno prvakinjo in podprvaka! Čestitam obema tekmovalcema! Takšni uspehi in rezultati nam vsem dajejo motivacijo za nadaljnje delo. Z učenci video krožka že pripravljamo še eno letošnjo šolsko video kroniko, ki si jo boste lahko prvič ogledali ob koncu šolskega leta na SIP TV in na spletni strani OŠ Markovci. Tokrat se bomo prvič poskusili tudi v izdelavi risank, ki jih bomo vključili v oddajo. mentor Gregor Zmazek Regijsko tekmovanje iz folklore Regijsko tekmovanje je potekalo v sredo, 24. aprila, v Ormožu. Ob enih, po zadnji uri pouka, smo folklorniki hitro odšli na kosilo. Hitro smo se morali najesti, saj smo imeli že ob 13.35 avtobus. Zraven nas so se peljali tudi otroci iz druge šole. Jaz sem na avtobusu sedela z mojo so-sošolko Laro. Na avtobusu smo se zelo zabavali. Čas je hitro minil in že smo bili v Ormožu.Tam smo odšli v kulturni dom, kjer smo v garderobah najprej odložili stvari, nato pa smo odšli na pozicijske vaje. Po vajah sta učiteljici puncam naredili kitke. Potem smo pojedli malico, ki smo jo dobili tam. Pred nastopom smo imeli še nekaj časa, zato nas je učiteljica Grenkoba življenja Ko si na tleh, ko grenke solze imaš v očeh, redko kdo ti pričara na obraz smeh. Ko ti je hudo, spomni se, da marsikomu huje je bilo. Solze obriši, si nasmeh na obraz nariši, in na kos papirja kaj lepega zapiši. Tiho v sebi reči: »Pa saj ni vredno, saj je vse skupaj prav bedno, kaj ko bi bilo vse čedno.« Ko solze ti po licu tečejo, oči vse povedo, a usta nič ne rečejo in se misli nevede k sanjam zatečejo. Ko marsikdaj pomisliš, da ti je najhuje, se ti neskončno brezskrbnih solz vsuje, v sebi glasno kričiš, a te nihče ne čuje. Pa saj življenje mogoče ni tako težko, ne pusti se, da ti bo tako hudo. Poberi se iz tal, ne joči več kar tako, reci: »Uspelo mi bo!« Tina Zaplotnik, 9. b peljala na sladoled. Sladoled je kar tekel, zelo je bilo vroče na soncu, zato smo se šli usedli v senco. Tam je bil okrasni ribnik, ki je imel okrog kamnite stebre, po katerih so naši fantje skakali. Seveda, ker je bil Luka malo neroden, je padel v ribnik. Ker nam je bilo že brez veze, smo se odločili, da se gremo igre Noga stop. Šli smo se dvakrat in že je učiteljica rekla, da se moramo iti preobleč, ker je že toliko ura - ob štirih. In takrat je nastala panika za preoblačenje, ker imamo čez eno uro nastop. Seveda je še potem ostalo pol ure za slikanje. Ko smo bili vsi umirjeni, so že prišli po nas, da gremo na oder. Mi smo bili drugi na vrsti. Zelo nam je bilo srce, komaj smo čakali, da odple-šemo. In napočil je trenutek, da nas napovejo in da mi odplešemo. Učiteljica Med brati in sestrami Lepo je, če veliko družino imaš, saj tako vsak dan lahko nekomu se smehljaš. Z brati in sestrami morali dobro bi se razumeti, a ni vedno tako. Včasih potrebno seje spreti, a vseeno se moramo radi imeti. Težko je, če nimaš bratov in sester, saj brez njih dan je manj pester. Če jih imaš, lahko skupaj se igrate ter veselo smehljate. Povejte staršem, da če več sester in bratov bi vam priskrbeli, bi bili iz dneva v dan bolj veseli, bolj v delo bi se podali in slabe ocene bi prodali. Potem le dobre bi imeli in na koncu vsi bi bili veseli. Špela Vrtačnik, 8. b Markovci Markovci moje iskanje. Zaviti v tenke meglice in sanje. Bolj resnični od sanj, saj ste moje spoznanje. Jasna Lah, 7. b nas je pohvalila, da smo se zelo dobro odrezali. Po nastopu smo se preoblekli. Ker so seveda fantje bili prej konec kot punce, so šli ven in so hoteli delati norčije. Teh pa je bilo hitro konec, ker je napočil trenutek, ko je po nas prišel avtobus. Seveda smo se ponovno zelo zabavali, ker so fantje plesali Harlem shake. Hitro smo bili v Markovcih, kjer so nas čakali starši. Na regijskem tekmovanju smo se imeli zelo lepo. Želimo si, da bi se uvrstili tudi na državno tekmovanje. Doroteja Kolenko, 6. b fehibif*) V soboto, 11. maja, smo se učenci čebelarskega krožka OŠ Markovci odpravili na tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Dob pri Domžalah. Ta dan je potekal zelo pestro in zanimivo. Tekmovanja smo se udeležili Bernarda Topolovec, Špela Vrtačnik, Nicolette Strelec in Tjaša Cvetko iz 8. razreda, Gašper Vrtačnik in Klara Kita k iz 3. razreda ter Kaja Kristovič in Nick iz 4. razreda. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali na avtobusnem postajališču pri šoli in se skupaj z učiteljico Marjetko Kocuvan in njenim možem odpravili na pot. Avtobus smo si delili z OŠ Dornava in OŠ Korena, s katerimi smo se tudi spoprijateljili. Ob prihodu na OŠ Dob smo najprej zajtrkovali, nato smo si ogledali kratko prireditev in se namestili v razrede, kjer smo tudi pisali. Test smo reševali v dvojicah. Pesem z različnimi rimami Punca lepa, mila, fanta mika, daje sila. Sedi na vrtu, gledajo, kako bleda je zelo. Njena bela koža, lepe modre oči, cvete kakor roža. Fant ostane brez moči. Punca žalostna sedi, joka močno. Fantu je hudo, ne ve, kaj naj naredi. Tjaša Draškovič, 8. b Po končanem testu smo imeli kosilo, potem sta sledila predstavitev kraja in ogled Železne jame. V jami smo videli razne stalagmite in stalaktite v različnih oblikah. Nato smo se z avtobusom odpeljali v tamkajšnje letno gledališče, kjer smo izvedeli rezultate tekmovanja. Vseh nas osem učencev je osvojilo srebrno priznanje, tega smo bili zelo veseli. Meni in Bernardi je manjkala samo ena točka do zlatega priznanja in tudi drugi so bili zelo blizu. Po končani razglasitvi smo se še odpravili na Brdo pri Lukovici. Tam smo videli stavbo, v kateri je Čebelarska zveza Slovenije, razne čebelnjake in brdski grad, v katerem je znani pisatelj Janko Kersnik živel skupaj s svojo materjo in očetom. Nato je sledila samo še vožnja nazaj v Markovce in s tem se je naš čudovit dan končal. Komaj čakam, da drugo leto spet gremo. Posebna zahvala pa velja učiteljici Marjetki Kocuvan, ki nam vsako leto to omogoči. Tjaša Cvetko, 8. a Podmladek Rdečega križa V občini Markovci uspešno deluje Rdeči križ, ki poskuša nuditi različne oblike pomoči občanom, ki so v stiski. Tudi mladi OŠ Markovci smo hoteli pomagati, zato smo ustanovili podmladek Rdečega križa. Podmladek deluje že štiri leta, v njem nas sodeluje 15 učencev iz različnih razredov pod vodstvom mentorja Milovana Miluniča in mentorice Marije Prelog. Predsednik podmladka RK je Denis Kmetec. Dobivamo se enkrat na teden, in sicer ob četrtkih. Redno obiskujemo tudi dom upokojencev v Muretincih, kjer se s starejšimi pogovarjamo in jim kaj preberemo. Za Markovo nedeljo smo imeli pred cerkvijo tržnico, kjer smo zbirali denar za šolo v naravi, sodelovali pa smo tudi na prireditvi Drobtinice. Pomagali smo pri zbiranju papirja za učence devetih razredov. Udeležili smo se tudi predavanj; učenci zdravstvene šole so nam prišli, predavat o prvi pomoči. K podmladku RK se nam bodo pridružili novi člani iz drugega razreda. Upamo, da se nam bo pridružilo čim več učencev in bomo uspešno deloval še naprej. Sergeja Puc, 9. b Nagrajenci akcije »Ocenjevanje okolja 2012« v izvedbi Turističnega društva občine Markovci ■p rSi w§ H1L1I Foto: Milena Plohl Družina Matjašič, Borovci 19/'a Foto: Milena Plohl Družina Vidovič Meško, Bukovci 148 Foto: Milena Plohl Jožica in Marjan Kirbiš, Markovci 13 Foto: Milena Plohl Družina Vrbnjak, Nova vas 21/a Foto: Milena Plohl Družina Zver, Prvenci 3/b Foto: Milena Plohl Družina Kuhar, Strelci 14 Foto: Milena Plohl Družina Horvat, Stojnci 37 Foto: Milena Plohl Olga in Vlado Plohl, Sobetinci 37/a Foto: Milena Plohl Družina Cvetko, Zabovci 70 Foto: Milena Plohl Priznanje za najbolj izvirno urejeno okolico svojega doma, Družina Plajnšek Popošek, Zabovci 70 Foto: Milena Plohl Priznanje za najlepši čebelnjak, Franc Peklar, Nova Vas 87 Obnovljen Becov križ Na binkoštno soboto seje na Becovi domačiji v Bukovcih, ki jo je lansko leto kupila družina Hameršak, ob blagoslovu obnovljenega križa zbralo mnogo povabljenih gostov ter tistih, ki so se odzvali oznanilu in povabilu na blagoslov. 0 zgodovini Becovega križa je znanega zelo malo, saj o njem ne obstajajo nobeni zapisi. Križ je prvotno stal na drugi strani ceste, ki sojo vaščani imenovali Becova gmajna. Križ naj bi bil lesen, letnica same postavitve pa je neznana. Med leti 1932 in 1935 so gasilci na Becovi parceli postavili cisterno za vodo, leta 1941 pa sta Julijana in Franc Kukovec križ preselila na drugo stran ceste - na parcelo. Križ sta zabetonirala na gasilsko cisterno in se na beton tudi podpisala. Podobi Jezusa in Marije sta ostali isti, saj sta ju samo premaknila z lesenega križa. Zob časa in vremenske razmere so pustili posledice tudi na križu. Kot nam je povedala Jožica Hameršak, so z nakupom parcele dobili tudi križ. Ker je bil res v slabem stanju, so se odločili za njegovo prenovo. Križu so zamenjali streho, ga prebarvali in mu na novo uredili okolico. Za uvodne takte na tokratnem blagoslovu je poskrbela Fuš godba Stojnci. Verski obred je opravil in križ blagoslovil farni župnik Janez Maučec, za mašne melodije pa so poskrbeli pevci iz Bukovcev. Zbrane je nagovorila in pozdravila Jožica Hameršak, za tem pa je na dvorišču sledila pogostitev vseh navzočih. Patricija Majcen Obnovljen Becov križ v Bukovcih