Št 26. V Ljubljani, ponedeljek dne 28. marca 1910. Leto 1 : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob ‘/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—. z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Za avtonomijo slovenskih dežela. Pod avtonomijo, ali samoupravo teritorijev, ali pa korporacij razumevamo, da si ti teritoriji (dežele, občine) oziroma korporacije (cerkev, komore) sami upravljajo svoje zadeve in iinajo za to tudi pravico pobirati prispevke (deželne doklade, štola, prispevek faranov za cerkev itd.), da morejo tako kriti svoje izdatke. Z avtonomijo tesno spojena je decentralizacija, ako se oziramo na našo državo. Predvsem mora biti ta decentralizacija v narodnem oziru, ne morda teritorijalna, kakor je v resnici sedaj. Dalje je potrebna decentralizacija po strokah, zase torej šolstvo, gospodarstvo, saniteta itd. Iz tega tedaj sledi, da si ima v avtonomnem smislu vsaka narodnost določevati svojo smer, šolstvo se razvijati samostojno od drugih delov uprave, zase zopet finančno gospodarstvo, kulturne naprave itd. In to ravno so tudi cilji moderne uprave. V Avstriji imamo, kar se nam bo zdelo na prvi pogled neverjetno, dosti obširno avtonomijo oziroma možnost do samouprave. Napaka, in to seveda glavna napaka njena pa je preveč teritorijalna, malo stanovska in prav nič narodna. Oglejmo si tedaj, kakšni principi vladajo naši monarhiji glede avtonomije. Kot najširšo decentralizacijo vladne moči pozna naše upravno pravo občino. Občini je zajamčena po državnem zakonu najširša samouprava. Le žal, da si tega prava naše občine niso sveste. Drugo stopnjo samouprave tvorijo okrajne občine. Te občine, nekaka velika županija med občinami posameznega okraja, so izvedene samo v nekaterih kronovinah (n. pr. Štajersko) drugod pa jo le deloma nadomestujejo cestni odbori (po vseh ostalih slovenskih deželah). Okrajne občine ali županije pa ni zamenjavati s politiškimi okraji! Tretja stopnja avtonomije je pa dežela, katero zastopa deželni odbor oziroma zbor (pri občinah občinski svet, županije, okrajni svet!). Med deželo in deželno vlado je treba razločevati. Prva je avtonomno telo, druga pa je le politiško zastopstvo. Poleg teh pravilnih stopenj samouprave z ozirom na teritorije, obsegajo posamezni deli državne uprave več ali manj teritorijev n. pr. vojaška uprava, justična uprava (Štajersko, Koroško in Kranjsko), pošta (Kranjsko in Primorje) itd. Tudi stanovsko-interesna uprava je precejšnja. Za primer navajamo: trgovske in obrtne komore, odvetniške in notarske zbornice, deželni in kulturni sveti, zavarovalništvo itd. Toda kar se tiče narodne avtonomije, z malo izjemo poizkusa na Moravskem, stoji naša država pod vsako kritiko. listek. ARTUR SEVER. ŽENA. Roman. [20] VIII. Henrik Kovač se je nasmehnil, ko je prečital fino parfimirano pismo Eleonore Rakarjeve, sicer ni vedel, kaj hoče od njega, a svoji ženi ni hotel vendar povedati ničesar; zato je mirno spravil pismo in sklenil, da obišče Rakarjevo. — Poznal jo je samo toliko, kolikor je zadnjič mimogrede govori) ž njo, ko je spremljal Rene. Se isti dan se je napotil k nji. Ona ga je pričakovala v svoji sobi — veselo ga je sprejela, začela ga je spraševati o najna-vadnejših stvareh, a Kovač je bil skrajno radoveden, kaj je pravzaprav vzrok njenemu povabilu, zato je kar naravnost vprašal: .Gospodična, jaz nisem prijatelj dolgega slepomišenja, zato mi kar naravnost povejte, zakaj ste me pozvali k sebi!“ Eleonora se je nasmejala in rekla: „Jako radovedni ste, gospod Kovač, al> mislim, da imate vendarle toliko časa, mi lahko posvetite par trenotkov svojega dragocenega časa!« Na te prijazne besede se je Kovač vs^del, prižgal si cigareto, ki mu jih je ponudila Eleonora in odgovoril: Glede one avtonomije pa, ki je v državi zajamčena, pa moramo reči, da je preokorna, prenerodna in z ozirom na teritorije nesmiselna. Toda povedati si moramo tudi samo do oči, da niti te stroke avtonomije, ki nam je zagotovljena, ne razumevamo, da jo puščamo v nemar in se ne brigamo za to vprašanje, ki je vendar za naš narod vitalnega pomena. Ta nedostatek ima pač svoje vzroke v tem, da smo preveliki pro-vincijalisti, da Kranjec živi samo za Kranjsko, Štajerc pozna samo Savinjsko dolino, in pa kar je najvažneje, da smo v tem oziru premalo podkovani. Našim poslancem po Sloveniji ne odrekamo ravno pridnosti, posebno kar se tiče strankarstva, toda povzdigovati njihove zmožnosti, nam je pa nemogoče, in kar se tiče avtonomnega vprašanja, moramo celo konstatirati, da ni naše ljudsko zastopstvo pokazalo doslej niti najmanjše trohice uspehov niti zmožnosti. Avtonomija slovenskega ozemlja na narodnoprosvetnem in gospodarskem polju pomenja za nas edino pomoč, da si ohranimo svojo narodno individualnost in narodno silo, poleg tega pa je ista ključ do rešitve jugoslovanskega vprašanja. Brez naše narodne avtonomije si ne moremo predstavljati ne jugoslovanske zajednice, ne trializma, niti si ne moremo uspešno postaviti meje proti nemškemu drangu. Slovenci moramo biti pristaši narodne avtonomije in z vso silo delati nato, da se naš državni ustroj v tem smislu reorganizira. Dotlej pa ne smemo v nemar puščati onih pogojev, ki so nam že dani, ker to bi se reklo zanemarjati našo politično šolo, kazati se nesposobne in delati naravnat zapreke našemu cilju, mesto da bi njegovo uresničenje pospeševali. Zato se moramo kot trezen narod okleniti tega, kar nam je že na razpolago. Pred vsem moramo vso pozornost posvetiti našim občinam po celem slovenskem ozemlju. Nam ne sme zadostovati že strankarski boj pri občinskih volitvah, tudi se ne smemo zadovoljiti že s tem, da je občina prešla v slovenske roke, ampak občinski svet si mora biti svest narodnih ciljev in smotrov. Zato pa je treba občinam dajati poduka in izobraževati njene predstavitelje. Kako čudno človeka dime, ko niti velike avtonomne občine kot Ljubljana svoj čas ni poznala svojega prava in je moledovala za slovenske ulične napise, kar bi bila lahko nemoteno sama storila, poslužuje se samo svojih pravic. Kaj pa se dogaja še le po deželi. Zatorej občinam politiške in administracijske izobrazbe! Poleg tega si pa zapomnimo, da svobodna ali samoupravna občina tvori temelj vsakemu večjemu avtonomnemu kompleksu! Druga naša naloga je pospešiti tvoritev velikih županij, ki so ustavno dovoljene vsem kronovinam, in ž njimi nadomestiti „Nikdar se ne branim družbe, posebno pa ženske družbe ne! Jaz sem navajen veselega življenja, a da Vam v resnici povem, v Ljubljani ne najdem dosti tega — no pa upam, da se že privadim, posebno ker vidim, da so se začele zame zanimati tudi dame, kar se mi zdi jako čudno." Kovač je izrekel te besede kar tako tjavendan, ker ni vedel ničesar drugega odgovoriti na njeno vprašanje; bil je prepričan, da ga je Eleonora prav brez vsakega vzroka poklicala k sebi! Zanimalo ga je pa vendarle, zakaj se ta prijateljica njegove sestre interesira zanj; mogoče je Rene stopila vmes in poslala Eleonoro v boj. . . .Gospod Kovač," je nadaljevala Eleonora, „že delj časa želim, da bi poklonila neki svoji prijateljici svojo sliko, a ker sem sama velika prijateljica umetnosti, bi hotela pokloniti nekaj izrednega." .Razumem," se je nasmehnil Kovač, „Vi hočete mojo prisotnost izrabiti, seveda jaz sem takoj pripravljen, da uzadovoljim Vaši želji. Priznati vam moram, da je Vaš obraz jako intresanten, ki bi me jako zanimal! Dobro! Določite ure, ki so Vam najprikladnejše in jaz začnem takoi z delom!« »No, tako zelo se pa tudi ne mudi, gospod Kovač „Jaz sem navajen na vedno delo, sedaj sem pa že par dni v Ljubljani, a ne delam ničesar.. nezadostne naše cestne odbore. Ravno temu vprašanju, katerega bo treba še obširneje razinotrivati v naši javnosti, je neobhodno potrebno posvetiti kar največ pozornosti. Obenem nam je pa isto tudi merilo naših avtomistiških zmožnosti. Danes obstojajo te županije (Bezirksgemeinde, Bezirksausschufi) na Češkem, v Galiciji in na Štajerskem, tudi na Sleškem in Tirolskem so normirani zakoni, pa doslej še ni prišlo do tvoritve teh županij, ali okrajnih zastopstev, ker kaže prebivalstvo za nje premalo smisla. Kar se tiče deželne samouprave moramo povsod stati na stališču narodne delitve in isto dosledno i v najneznatnejših stvareh izvajati. Naše geslo je tu: enakopravnost. Pri tej narodni delitvi deželne avtonomije, bi nam bile lahko pomožne predvsem avtonomne stanovsko-interesne korporacije. Zato moramo gledati, da se ustanavljajo slovenske, trgovske in dr. zbornice, da se množe obrtni gremiji, razdele narodnostno deželni, šolski in kulturni sveti, da se snujejo zdravniške komore, narodno-sanitetni odseki pri deželni upravi itd. Zatorej manj brezbrižnosti in več smisla za upravno našo politiko. Poslužimo in izkoriščajmo vsaj to, kar je v naših močeh. Ne zanemarjajmo vseh teh avtonomnih, na videz neznatnih in nepomembnih momentov! Ako bomo pokazali tu svoje zmožnosti in svoje resno delo, tedaj nam pač ne bo treba gledati vedno s tako bojaznijo in ne-istinitostjo v bodočnost ter čakati pomoči morda od vlade, ki nam je gotovo ne da. Zato pa na delo na vseh poljih za našo osamosvojitev in narodno avtonomijo! Slovanski Jug. .Pester Lloyd“ o Hrvatskl. »Pester Lloyd“ pravi v svojem razmotrivanju o položaju na Hrvatskem, da karakteristična za sabor ni kampanja radikalcev, ampak važno dejstvo, da se je saborska večina po dolgih ustavnih bojih odločila za unionist iško realno politiko, kar povzroča po troletnih brezuspešnih eksperimentih v hrvatskem vprašanju prijetno iznenadenje. Sedanji ban se slavi kakor najizvrstnejši državnik in odkrit mož neuklonljivega značaja. Da zastopa hrvatsko stališče v okviru državne skupnosti, se mu na Ogrskem od nobenega politično in pametno mislečega ne more šteti v zlo. Hrvatsko-srbska koalicija pa kot večina ne zastopa samo na razveseljiv način hrvatskega stališča, ampak tudi uni-jonistiško stran svoje politike in bo, če bo pametna, nadaljevala to svojo pot za dobro stvar. Madjarlzatorlčno društvo .Jullan". „Egyetertes“ poroča po avtenčni informaciji, da je ministrski predsednik grof Khuen-He-dervary z narodnostmi in Hrvati sklenil Oba sta bila zadovoljna z rezultatom tega razgovora; Komač, ker mu bo mogoče izvabiti iz Eleonore marsikaj zanimivega, Eleonora pa, ker je s tem stopila prvi korak, da dovede Kovača v svojo družbo. Ko se je Kovač vrnil v hotel, je takoj povedal svoji ženi, da je dobil delo; povabila ga je neka jako interesantna dama, da jo portretira! Mary ni odgovorila ničesar, ker ni znala biti ljubosumna ... a ker ji je Kovač veliko govoril o nji, ga je vendar vprašala: .Čudim se, da si prevzel delo, ker si zadnjič rekel, da nočeš več portretirati!" ,Da, ali obraz te ženske je tako interesanten, da sem se takoj odločil za delo. Dama je mlada črnka, pikantnega bledega obraza, košatih, fino narezanih obrvi... Jaz sem že delj časa iskal obraz, ki bi ga mogel porabiti v nekem večjem delu, in najboljši model sem našel sedaj! Zato sem bil pa takoj zadovoljen!" Mary je popolnoma zaupala svojemu soprogu, še nikdar ni bila ljubosumna na njegove modele, ker gaje dobro poznala... a tudi Kovaču ni bilo mar, da bi čutil kake posebne simpatije do Eleonore, ker je v teku svojega umetniškega delovanja tako otopel pri opazovanju ženskega telesa, da ni na njem iskal ničesar drugega, nego samo ono, kar je rabil kot umetnik. ____________________ (Dalj*.) glede Juliana in njegovega madjarizatorič-nega delovanja pakt, po katerem bi društvo s svojim delovanjem v krajih, kjer stanujejo izključno nacijonalitete, za nekaj časa prenehalo. Glavni pogoj pakta s Hrvati pa je odstranitev sekcijskega šefa v notranjem ministrstvu, grofa Kuna Klebersberga, ki si je stavil za nalogo madjarizacijo Hrvatske in Slavonije. V resnici je bil Klebersberg prestavljen k upravnemu sodišču. Srbski cerkveni kongres. Kakor poroča .Pester Llovd" sklicuje cesarjev odlok srbski cerkveni kongres za 29. maj v Karlovec. Poleg običajnih točk bo na posvetovalnem programu tudi definitivna organizacija cerkvene avtonomije, ki čaka odločitve že od 1. 1868. Volitve, pri katerih imajo radikalci neznatno večino, se bo vnel' gotovo hud boj med temi in samostalnimi Srbi. Kralj Ferdinand v Carigradu. O priliki obiska bolgarskega kralja pri sultanu so konferirali bolgarska ministra Paprikov in Liepčev v velikim vezirjem in turškim zunanjim ministrom. S tem je baje v zvezi poziv macedonskega komiteja v Sofiji na konferenco, kjer se jim dado nove instruk-cije. Sodi se, da je kralj resigniral na Ma-cedonijo. Večina načelnikov band se bo -odzvala pozivu, le nekateri ostanejo v Ma-cedoniji. Splošni pregled. Italijanska kabinetna kriza. Kralj Viktor Emanuel je sprejel zborničnega predsednika Marcoro v avdijenci. Kralj je ponudil Marcori z laskavimi besedami sestavo novega ministrstva. Marcoro pa iz osebnih in političnih vzrokov, katere je kralj upošteval, ni mogel sprejeti ponujanega mu mandata. Iz rumunske narodne stranke. Izvrševalni odbor rumunske narodne stranke je imel v zadnjih dnevih konference, katerim so prisostvovali zaupniki iz komi-tatov, kjer prebivajo Rumunci. Sklenilo se je, sklicati volilni shod rumunske narodne stranke za 4. april, ki naj bi določil kandidate. — Rumunski poslanec Sucin noče sprejeti več kandidature, ker z ozirom na desorganizacijo stranke ne more pričakovati nobenih rezultatov. Nov pretendent francoskih royalistov. Francoski royalisti so zelo nejevoljni nad kritiko vojvode Orleanskim glede zadnjega demonstracijskega nastopa Camelots du Roy in iščejo novega pretendenta. Baje so ga dobili v devetem sinu grofa caserts-kega. Ta je vnuk kralja Ferdinanda II. nea-polskega in nečak deposediranega kralja Franca. Princ casertski je 23 let star in velja za izobraženega, talentiranega moža. Po poklicu je inženir. Mali listek. Književnost, gledališče, umetnost. III. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. Gospod Peter Žmitek se opredeljuje v bistvenosti po dveh značilnih dejstvih: na eni strani mu kot prvi cilj ne stoji pred očmi naglašanje barvnega eksperimenta, nego lartnonsko, zadovoljujoče stvarjenje celotnega učinka, na drugi pa predočuje v vsem svojem delu uspehe in etape zavednega truda in proučevanja. In zato so slike ki nam jih kaže ob današnji priliki, zanimive in prijetne tudi za poznavalca, ne pa sa okus široke publike, ki išče in nahaja gotovega, takorekoč garniranega in serviranega užitka, ne meni pa se za to, kako je umetnik postal. Med člani našega umetniškega društva .Sava" je Peter Žmitek najmlajši član. Zato pa ne hodi za načelnimi tendencami tovarišev, nego za združenjem starih in novih sredstev v slikarski učinek. Velika kompozicija .Naslada" nam je takšen primer; fino je izraženo ozračje v podzemeljski ječi, odlična je tudi barvna ubranost celote. In dasi ustvarjena z največjo umetniško poštenostjo, diha slika vendar obenem tudi vso mistiko svojega predmeta. Ostale slike Petra Žmitka se dele na tri glavne skupine: škice, ki nastanejo v par minutah in streme samo za celotnim učinkom barv Slovanski časnikarski kongres v Sofiji. Odbor zastopnikov sofijskih časnikarjev se je osnoval za predpriprave k slovanskemu časnikarskemu shodu. Pri tej priliki se otvori v Sofiji razstava perijodičnih časopisov bolgarskih. Iz slovenskih krajev. Obrtna nevoščljivost. Ko je prevzel v začetku tega meseca g. Humer restavracijo in kavarno »Triglav" na Jesenicah, so zagnali jeseniški gostilničarji velikanski hrup in hoteli protestirati proti podelitvi koncesije g. Ferjanu. Nabirali so podpise vse povprek za protest na deželno vlado in sicer še tako na podel način, da gotovim ljudem niti pojasnili niso, za kaj se gre, temveč so jih navajili na popolnoma napačna pota. Seveda bi s svojimi protesti ne opravili ničesar, in ne zdelo bi se nam niti vredno spravljati stvari v javnost, ampak storimo to samo radi tega, da pokažemo, koliko je tem ljudem za slovensko narodnost. Ko je bil pred časom prost hotel ^Kolodvor* nasproti postaje, in se je potegoval Nemec za koncesijo, so vsi ti ljudje držali roke križem in se niso prav nič bali konkurence; sedaj pa, ko Slovenec kaj takega stori, so vsi iz sebe. Seveda, Nemca redi na svojih prsih, svojega sobrata Slovenca pa ugonobi! Poudariti pa moramo na tem mestu tudi to, da bi bil lahko hotel .Kolodvor* pravo zavetišče vseh Slovencev na Jesenicah, pravcati Narodni dom, ako bi se ljudje ob svojem času malo bolj brigali za vso stvar, tako pa ga ima sedaj v posesti zagrizen Nemec in si polni žepe z našim denarjem. Z našim denarjem pravimo, ker se še vedno najdejo ljudje, ki so samo z imenom Slovenci, torej samo na koncu jezika, ki nosijo svoje groše tjakaj. Sramota! Jeseniškim gostilničarjem pa svetujemo, naj mirujejo glede hotela »Triglav", ker drugače bodemo primorani jim popolnoma razkrinkati obraze in jih pokazati svetu take, kakršni v istini so! Torej pozor! Kaleidoskop. Slovenec sem ... »Kadar so se stari Slovenci sprli med seboj, se niso dvobojevali, nego so šli v oštarijo .. .“ Tako nekako pričajo slavno-znani križevački štatuti, baje najvernejši plagijat nemškega burševskega »Biercom-meata ..." Slovenci pa so napredno pleme; dandanašnji že gredo v oštarijo tudi brez krega in prepira. Da, vinski hram je postal v teh klavernih časih bratomornega boja edino gojišče sloge, kjer nahajaš za isto mizo zastopnike najrazličnejših mnenj, združene v genljivem, enem, istem stremljenju. In kadar prikipi to stremljenje do vrhunca ter doseže vsakdanji cilj, se naš človek običajno spomni, kaj je: v srcu mu vzbruhne plamen narodnega ponosa in domoljubne zavesti, grlo junaško se napne in zatuli, da gre glas čez mesta in vasi: »Slovenec sem . . Če je slavlje večje, n. pr. veselica v spomin in proslavo katerega naših slavnih, znanih in nenavadno oboževanih pesnikov, tako, da je prilika pokazati lepa nova krila, razno lepotičje, uspehe moderne barvarske in frizerske tehnike in — to je glavno — loviti opojene ženine na sladke limanice zveste ljubezni, se razplanite tudi nežna srca in mas, namenjene obračunu o značaju dovršene slike; študije — proučavanja posameznih slikarskih problemov in nalog, ki se po stopinji svoje izdelanosti bolj ali manj razlikujejo ter zahtevajo zase docela neomejeno mero dela in časa. Končno gotove slike, ki treba zanje mestoma združenega napora umetnikovega znanja in vseh njegovih sil, dočim se rode tuintam z največjo lahkoto, pridobljeno s študijami in škicami. Gledalcu, ki si ogleda umotvore Petra Žmitka z upoštevanjem teh reči, bo donesla njegova skupina slik mnogo vzgojne koristi in globljega umevanja. Spuščati se v podrobno oceno Žmitkovih del bi zahtevalo preveč prostora; zato naj omenim samo vrlino študij »V svojem kotičku", »Po soln-čnem zahodu", »Pogled na Vič" in »Ribe" ter slik »V gaju" in »Gozdna tišina". Med ostalimi domačimi slikarji zanima Fran Klemenčič kot portretist, najbolj z glavo Cvetka Golarja in z »Lastnim portretom"; sicer pa se drže vrline in napake njegovega slikanja povsod na dokaj enaki višini. Njegova tehnika, odrekajoča se balasta detajlov in njegova široka, nagla poteza bi mogli postati sredstvi odličnega umetnika, če bi se navadil študirati predmet. Tako pa cvete rokodelstvo na škodo psihološkega vglob-ljenja, ki ga smemo po pravici zahtevati od portreta v zmislu besede. Ugovor, da tudi Strnenovi portreti niti ne streme za podobnostjo, kaj šele za psihologijo, ne drži; Strnenovi portreti so mišljeni kot samostojne slike in rešeni s tako odličnim artistovskim znanjem, da jim pač ne gre primerjati ko- dičnih dam, in mičnih gospodičen — in tako dalje. / Po vsem tem je umevno, da domuje spoznanje našega Slovenstva predvsem med nami samimi; v naših srcih ga čuvamo radovednosti in oskrumbe in si ga pokažemo le v tesni prijateljski družbi, kjer ne skrivamo tudi drugih tajnih bolezni in napak; čudno, da povrhu še ne pripomnimo po nemški: »Ein altes FamilienstUck . . . Eigent-lich wertlos, aber Erbschaft, kostbar als Angedenken ..." Kadar pa stopi čifut s svojo krošnjo v prodajalno slovenskega trgovca, ne opazi, da ima opravka s Slovencem; kadar gre narodna dama po nemško kikljo ali nemški klobuk, ne izdaja svoje slovenske narodnosti; in kadar se gre nastavljat v nemško gledališče, ne kaže, da je Slovenka. Če ima kateri naših kristalnočistih značajev in stebrov domovine opravka v uradu ali zasebno z imenitnim slugo ali skiomnim dostojanstvenikom, pozablja, v kakšnem jeziku je prosil mater kruha, ko je na vasi prodajal platno in podil kokoši. In kadar flirtajo ljubljanske gospe in gospodične s cesarskimi oficirji, ali kadar se obregujejo nad »slabšimi krogi,“ rabijo blaženo nemščino, pa še takšno povrhu, da bi obrnila čreva ne le Goetheju, nego kateremukoli iksu od pruskega škrica. Zdi se mi, da se v Ljubljani celo prešestvuje po nemški . . . Da ne bi stal po nesreči prav za temi ljudmi poldrug milijon slovenskih kmetov in delavcev — ali bi se smel človek čuditi, da nam ne dado v Ljubljano slovenske univerze? To bi bilo za našo mladino pač prehudo, germanizacija v srcu lastne domovine! Bog pomagaj, narobe je svet: Avstrija večja slovenska šovinistka nego kranjski tetki N. N. S. in S. L. S. ter njihova kompanija na zunaj in na znotraj . . . Klng-Fu. Dnevne vesti. Bodimo že vendar enkrat dosledni! Ko sem se pretekli teden peljal iz Jesenic v Ljubljano sem prišel v kupeju skupaj s štirimi gospodi. Eden me je spoznal — eden pa, moj nekdanji profesor na realki v Ljubljani, sedaj na gimnaziji v Kranju, me je zatajil. Njegova dva tovariša sta mi bila pa popolnoma neznana. Po njihovem go-vorenju pač sklepam, da sta bila tudi profesorja v Kranju. Med postajami Škofja Loka-Medvode nas obišče revizor. Po progi Je-senice-Ljubljana se vozim že čez leto dan in vendar se mi kaj takega še ni pripetilo. Človek vendar misli, da, trdnega prepričanja je, da se vozi po slovenski žemlji, ali v tem slučaju bi morale napasti vsakogar druge slutnje. Ko revizor zahteva vozne listke v blaženi nemščini: »Bitt’ schon Fahrkarten" se mi je dozdevalo, da sem v rajhu kje med Hamburgom in Berlinom. Ta želja oziroma zahteva revizorja bi morala naleteti na najhujši odpor od strani občinstva. A temu ni tako. Vsi štirje gospodje sopotniki so ponižno zlezli pod klop in vsak je privlekel svoj vozni listek iz žepa in ga pomolil revizorju. Vsa časti In to naj bodejo potem vzgojevatelji naše mladine, ko pa so sami največji brezdomovinci brez vsake doslednosti in bi se konečno lahko cepilo drva na njih in oni bodejo ponižno držali in potrpeli. Le tako naprej gospod profesor Ko-matar, saj tega so naši sovragi najbolj veseli! — Sopotovalec. Uradna »Ljubljančanka" nazivlje še vedno nemško ljubljanske ulice, in to celo modne in v tonih tako neprijetno prstene Klemenčičeve slikarije. Magolič st. razstavlja jako okusen in barven »Nokturno"; zdi pa se, da več obeta Magolič ml., ki razvija v svojih treh slikah zelo prikupljive krajinarske sposobnosti, četudi seveda še ni dozorel in enoten. Ne dvomim, da zabeležimo o prihodnji slovenski razstavi pravilnost te nade. Myor se bori v olju z diletantskimi početki; dobri pa sta risbi z oljem »Blejski grad" in »Partija iz smrekovega gozda". Smerekar je ustvaril s skromnimi sredstvi znamenit portret svoje matere: v očetovem je videti znatno pešanje. Henrika Šantel je slikarica s solidnim znanjem in simpatičnim prednosom; preko nagnenja in sposobnosti ne stremi, zato ji redkokdaj izpodleti. Oljna portreta z gen-resko primerjo sta iz starejše dobe in zadovoljujeta naravno manj od njenih dveh izvrstnih pastelnih glav. Saša Šantel je srečen v svojih »Ex libris", manj dobri sta »Pierretti". »Na hodniku" in »Berač" sta neuspela, zato pa je »Moški akt" v barvah kaj vrl, dasi anatomsko zarisan (gl. partijo od križa dalje). Vavpotičeva »Idrija" bi bila jako lepa, da ni v barvah vse preveč mrtva za svoj topli poletni dan . . . Preostaja nam kipar Ivan Zajc. Srečen v izvirnih zasnutkih, manj v inspiraranih, je v ostalem brez višjega poleta. Nudi se nam predvsem kot zastopnik drobne plastike. Štiri risbe, ki jih dodaja, so žive in dobro opazovane. (Dalje.) v policijskih vesteh. Ali bi se ne dalo že slednjič preprečiti takih stvari? Župan Hribar v Dalmaciji. Kakor se nam sporoča, se je g. župan Hribar takoj drugi dan po zadnji seji odpeljal v Dalmacijo, da si pod milejšim južnim podnebjem zopet okrepi ter učvrsti svoje zdravje. Mi mu ga odkrito želimo! Državni pravdnik pošilja »Jutru" piruhe. Tiste, katerim se je zdel državni pravdnik g. Trenz pri razpravah naših zaplemb tako »mil" in »prizanesljiv", da so se kar čudili, kako ima g. Trenz navsezadnje »Jutro" vendarle rad, potolažimo z obvestilom: G. Trenz se je pritožil proti dvema popolnoma, tet proti eni le deloma oproščeni zaplembi. To torej nam je g. Trenz za piruhe podaril. Že hvaležnost zahteva, da mu te piruhe povrnemo. Nekoč namreč mu predložimo le nekaj najbujnejših rožic iz Grazer Tagblatta. To je nek graški list, ki v svojih kolonah kar na debelo požira Slovence, pa zato niti v Ljubljani, kjer državni pravnik — kakor je zadnjič slovesno izjavil, vršile strogo, nepristransko svojo dolžnost, ni nikdar zaplenjen. O tale Grazer Tagblatt! V Gradcu je menda višji državni pravdnik najboljši sotrudnik tega lista. V Ljubljani pa je njegov po naravni velikosti še višji kolega menda stalni naročnik istega lista. Strogo nepristranski državni uradniki so namreč večinoma naročeni na »Grazer Tagblatt*. Eno pa je gotovo: Vidiš g. Trenza na ulici, tudi »Grazer Tagblatt" ni daleč od njega. Sicer pa g. Trenz, brez zamere, pa hvala lepa za poslane nam piruhe! Ponarejale! mrtvaških listov. V sobotni številki smo priobčili izjavo gdčne. Marije Medved v zadevi zahvale za pokojnim njenim bratrancem Antonom Medvedom. Priobčili smo to izjavo hoteč s tem dokazati, da smo res zaščitniki preganjanih in po nedolžnem trpečih, da imamo ne fraze na ustah, ampak, da imamo res srce za blagor in gorje ljudstva. Mi nismo imeli od Medvedove smrti prav nič kakor stroške, delo in trud; nas niso poznali ne za objavo mrtvaškega lista, ne za objavo zahvale. Na to tudi nismo računali, ampak mi smo storili le svojo časnikarsko dolžnost in če smo poleg te še največ storili, smatramo to zopet le kot dolžnost: naše skromne moči posvetiti spominu našega velikega slovenskega pesnika. S tem ne maramo ne sebe povzdigovati, še manj pa očitati sorodnikom, da so nas v svoji tedanji razburjenosti prezrli. Ali ravno zato, ker so se zatekli k tovarišem v Kopitarjevo in Knaflovo ulico, bi se smelo po vsi pravici pričakovati, da bodo pri enem kot drugem za svoj denar tako postreženi, kakor to zahteva ugled upravništev, ter kupčijska stran tega ali onega lista. Kaj se jč tuintam uganjalo v zadevi te zahvale, o tem nas je poučila ironija, s katero so gospodje iz obeh omenjenih ulic morili javnost skozi celi pretečeni teden. Kako se je cela stvar vršila, o tem govori kratka izjava Medvedove sestrične cele knjige. So pa včeraj in danes prihajali pozivi od raznih strani do nas, naj celo to zadevo iz našega stališča pojasnimo, oziroma naj mi one vrzele izpopolnimo, katere je gdčna Marija Medved najbrže iz gotovih ozirov milostno spregledala. Tem pozivom hočemo ugoditi kakor hitro imamo vse gradivo pri rokah. Izjavljamo pa že na tem mestu, da tega ne storimo zaradi naših, ampak zgolj zaradi interesov širšega občinstva, kateremu bodi slučaj Medvedove zahvale v opomin in navodilo, kako se ima v sličnih slučajih rav- Vaclav Beneš - Trčbensky. Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Prevel I. H. Zormanov. Slovanska knjižnica 173 — 180. Tiskala in založila »Goriška tiskarna" A. Gabršček. — Cena broširani knjigi K 320 s poštnino 20 vin. več. — Ravnokar je izšlo to lepo delo znamenitega češkega pisatelja v slov. prevodu. Dejanje se vrši v dobi podjarmljenja polabskih Slovanov. Glavno ulogo igra Draguška, hči Češkega grofa Premysla, ki se je poročila z danskim kraljem Valdemarjem. Dasi je imela proti sebi vse danske plemiče, se ji je posrečilo osvojiti si vsa srca. Vse jo je ljubilo in Danci so prekrstili ime te svoje kraljice slovanske krvi, v Dagmar. Mnogo zanimivega najde pisatelj in mnogo lepih in bridkih epizod iz zgodovine slovanskega plemena polabskih Slovanov je popisanih v tej knjigi. Knjiga bo gotovo vsakomur dobro došla. Guy de Maupassant: Novele. Prevel Pastuškin. Tiskala in založila »Goriška tiskarna" A. Gabršček. Cena K 3, po pošti K 3-20. Francoski pisatelj Guy de Maupassant je že nekoliko znan slovenskemu občinstvu in ta knjiga vsebuje že drugo zbirko njegovih novel .......................................................... Berač.................................Kovač Kmetje, kmetice, fantje, dekleta, svatje, godca, berači, vjeti kristjani. Prvo, drugo in tretje dejanje se vrši leta 1478 v Boi« na Koroškem, četrto dejanje sedem let pozneje in sioer prvi del v Carigradu, drugi zopet na Koroškem. Zvečer s Martin Krpan Dramatska pripovedka v petih dejanjih. Spisal Fran Govekar. Glasbo zložil G. A. Ciner. Režiser Hinko Nučič. Kapelnik Hilarij Benišek. O s e b e : Janez V., oesar deveterih dežela . . . Skrbinšek Cesarica Katarina, njegova soproga . . Winterova Princesa Jerica, njuna hči...........Iličičeva Princ Andrej, cesarjev nečak .... Iličič Vladinr.r, kancelar..................Nučič Juraj, minister vojske in pravosodja . . Bukšek Gašper, minister šolstva in bogočastja Bohuslav Gregpr, minister državnega zaalada in notranjih poslov...................Povhe Boltežar, minister poljedelstva in cesarskega dv.ira . ................Molek Komar, državni tajnik................Thalerjeva Martin Krpan z Vrha pri Sv. Trojici . Verovšek Neta, njegova mati...................Bukšekova Nežika, kmetiško dekle...............Kandlerjeva Drenovec Al. Bohuslav Drenovec J. Habič Gorjanc Plut Okassion prodajal Otročje pralne obleke od K 1*50 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4-— naprej, klobuke za moške od K 2'— naprej, klobuke za dečke od K 1‘— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Tržaškim gostom In vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne „AII’ Ginasio“ v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani Hinko Kosič. Podpisani naznanja slavnemu občinstvn, da je prevzel po pokojnem g. Mihael Finžgarju kamnoseško delavnico pri novem pokopališču v Ljubljani z vso zalogo nagrobnih spomenikov, katere razprodaja sedaj po najnižjih cenah ter se slavnemu občinstvu za obilno naročbo najtopleje priporoča. Franc Kunovar, kamnoseški mojster. Klavir se proda ze 80 kron. Kje, pove uprava .Jutra*. kmetje tihotapci Ruvač Narobe Mencov Interfat Mejač Brdavs I., kralj jutrovih dežela Hakim6*1 \ Poveljniki žet iz Abdu? ) jutrovih dežel ; Hodža Omer ........................ Sužnje, sužnji, vojaki, iinancarji, odaliske, meščanje. Dejanje se vrši v prestolioi cesarja Janeza V ; pred šotorom Brdavsa in na Vrhu pri sv. Trojici na Notranjskem v davnih časih. Mikuš Meglič Adalbert Peček Belič Danilo Grom Drenovec J. Drenovec Al. Mikuš Kavarna „ILIRIJA“. cer rt e e« > rt S* Kolodvorska ul. 22. je vsaki dan celo noč odprta ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča. m 3 3 p s F 70 Kavarna „ILIRIJA“. Čitajte „Jutro“! Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 prodaja zaradi ogromne Izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence 0. Bernatovič. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. 3pxl3p0r©ža. veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik „Directoire“ P. D. Med. univ. dr. JOSIP POGAČNIK ordinira kot specijalist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, v katerih strokah se je po doseženem doktoratu in po službovanju kot sekundarij v ljubljanski deželni bolnici izobraževal štiri leta na raznih vseučiliščih pri najboljših strokovnjakih, postal je med tem prvi asistent na otolaringologični vseučiliščni kliniki. Ordinira od 11.—12. in od 2.—3. Ob nedeljah in praznikih od 8.—9. Cigaletova ulica št. 3. (Trg pred sodnijo.) I Zastonj in poštnine prosto: Domača knjižnica Zeznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih : prevodih. Ig. pl. Kleinma.yr k Fed. Bamberg v Ljubljani. Mi F. tani ■ se sed_ao TŠelenbiirpvinlici štev. 1 nasproti Kazine. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. Z Reservni fond K 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na 4%ne Tiske srečke a K 8*—. !Žre"b srnje a/prllsu t- 1- O-lar^mi doToIteH^: 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistili 412° O. 35-4 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU kamenarskem mojstru . = Ljubljana = Kolodvorska = ulica = Delniška družba pivovarne ,Union* Spodnja Šiška pri Ljubljani priporoča svojo priznano izborno marčno, dvojuomarčno in eksportno pivo v sodcih in steklenicah. : : mm m s % m F. P.Vidic & Komp., Ljubljana — tovarna zarezanih strešnikov ponudi vsako poljubno množino pa/te^tlrsiin-I d-Trojr^o zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznini nastavkom, „zistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. H®