59. Jtnnta. I IttpllllUtfritt AMin. Hl. liti). •diofcnsn luroa* v«qa 9* Mitli n krajc bfvfc Avitro-Ogrske: a Nemfljo: Mio teto itapajMprci. • K 60;- cdo teto naprej . . .' . * «•-«rt leta . • . • . 15 — a Ameriko In m druge dežele: M oesec . «... 550 ćelo leto napic| . . . . K 7fr— Vptažaajem glede Inseratov te na] prfložl za odgovor dopisnica ali znamka. l»iMriMv* (spodaj, pritUČJe, levo). lullm allm ftt S, teUtoaftttO. LMentl m rtčnrujo po ponbttt««« pnHon te A» 1 » vfaok ter Mm Ibok posu*iienkrafj» RHa, dvaknt po II vfe, Mnt po 10 via. Frt vecjOi la«enl|ali po dofcnreg«. ■•vi unuu nj a#iljej« iirifin veto* f|^ pa) arikMM. "VS la tMM ptem uitCte irts ptHain famji at at awf«a» aftator •strttt. .Slove««« Narod* velja v &|oM|«bI i dostavljen na dom ali če se hodl ponj: ctk> leto naprej . . . . K 5S-— I četrt leta naprej . . . . K 15 — pol leta......29-— | na mesec.....K 5 — Posamezna itevllka velja 30 vinariev. Dopisi naj se hanldrajo. Rokopfsi se nevračajo. tTOialittoi EaaflOTa aOlea *L 5 (▼ L nadstr. levo), taMm ŠL 34. Današnje vesti. Posebna brzojavna p oročila *Slov. Naroda^} »TALIJANI PROTI DR. ŽOLGERJU. Geneve, 9. marca. Tukajšnji list >Suisse« priobčuje z italijanske strani inspiriran uvodnik, v katerem pobija jugoslovanske težnje in zlasti ljuto napada delegata na mirovni konferenci dr. Žoigerja. ITALUANI ZA MKITO. Geneve, 9. marca. »Idea tfazionale« 5e priobčila uvodnik, v katerem zahte-va. naj se v celoti zopet vz postav i Crna gora. D' ANNUNZIO DOKAZUJE ITALI-JANSTVO GORICE. Geneve, 9. marca. D' Annunzio je sprcjcl zastopnike mesta Gorice in imcl pri tej priliki velik govor, v katerem je dokazoval italijanstvo goriškega mesta. INTERPELACIJA RADI SPLITA. Geneve, 9. marca. V italijanskem senatu je več senatoriev vlozilo nuino interpelacijo radi dogodkov v Splitu. TURATIJEV GOVOR V ITALIJAN-SKI ZBORNICI. — \VILSOX ALI LJENIN. i Geneve, 9. marca. V zadnji seji ita-lijauskesa parlamenta je imel vodja italiianskih socijalistov, Turati, velik govor o proporcionalni voliliii pra- \ vici. V svojem govoru je med drugim naglašal, da ne namerava vladi napo-vedati boja, marveč da hoče izvojevati ! samo času rrirr.cnie reforme. Te refor- ; me se morajo Lzvesti sedaj ali nikoli. V i socijalistični stranki se poiavlja vedno i globi i i razdor med onimi, ki stoje na j temelju sedanjesa družabnega reda in i ki se nadejajjo, da se bo ta družabni red še dat izboljsati, in med strujo, ki srna- ! tra za potrebno, da se takoj vzpostavi j druga družabna ureditev. Ni izkljuoe- ; no« da bi se tuđi v Italiji ne dozirali drugi dogodki, ni izključciio. da bi se nekateri izmed sjocijalistov ne Dri družili skrajni levici in ne nastopiii izven ; države proi državi. Nastala je dilejna: Wilson ali Ljenin. Nadomesti se naj s parlamentom ali sovjetom. Samo z reformo, kakrsno zahtevajo danes socijalisti, Iahko parlament zopet pridobi i pri ljudskih masali potrebno zaupanje. j Govornik je mnenju, da parlamentarni j sistem še ni izgubi! vseh svojih predno- J sti in da še, vsaj v latinskih državah j ni zrel za pogin. Turati se je nato za- I vzemal za skrutinij po listah in za pro-porcijonalno volilno pravico, naglašuje. da hoče sedanji parlament umreti v polni lepoti. Govornik je končno raz-pravljal o učinJai inožne ministrske krize na pariški konferenci ter naglašal, da na.i parlament odloči o usodi cele-ga političnega sistema. — Za Turatijem je govoril v imenu republikancev Cele-sia, ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za Turatijev predlog. Mini-strski predsednik Orlando je v svojem govoru nastopih često prekinjen po medklicih levice. proti Turatijevemu predlogu ter apeliral na zbornico, naj vladi izreče svoje zaupanje. Med splo-šno pozornostio se je zavzel za vladni predlog tuđi poslanec Nitti. Nato se je ob 7. zvečer ^Tšilo glasovanje z že znanim uspehom. — Mišljenje v časopisih o rezuJtatu glasovanja je zelo deljeno. Socijalisti, katoliki in republikanci so-dijo o iziđu glasovanja zelo nepovoljno, za vlado pa se zavzema v prvi vrsti Časopisje, pripadajoče Giolittijevi struji. Turatijev govor je napravil globok vtis na jaNiiost zlasti zaradi tega, ker je sociialistiški vodja prvič opozoril v zbornici na r.evarnost boliševištva v Italiji. ITALUANSKA ZBORNICA. Geneve, 9. marca. V italijanski po-slanski zbornici so posamazni postanci oštro kritizirali vojaško birokracijo. Ja-kinski poslanec je energično zahteval velikopotezni gospodarski program za od pravo vojnih poskodb. Industrijski minister Ciufeli je prav nespretno brani! vladine odredbe, zlasti nasprob izvozu tekstilnega blaga ter obljubljal, aa bo vlada vse ukrenila, da se odpraviio vss zloporabe in nerednostl v njegovem resortu. Poslanec Toscaneli je izjavi!, da potrebuje Italija letno 8 milijard več do-hodkov. Ker zoaša vse nacionalao pre- I moženje samo 100 milijard. je treba, da se uvedo novi monopoli. Firiančni minister Meda je naznanil, da namerava vlada že v najkrajšem času uvesti več novih monopolov. -- Zbornica ie na to rnzpravljala o nacrtu zakonske reforme, s katoro se ima uvesii dehu razporoka. i Geneve, 9. marca. V Napolju so 2. t. m. priredili protcsino zborovanje radi dogodkov v Splitu. IZDAJICE JUCiOSLOVANSKE STVARI. Geneve, 9. marca. V Rimu so srbski dijaki prctckli icdon napadli svojega ro-iaka d i jaka Alekrića ter £j pretopi i, ker je v nedeljo v javnem govoru zajeovar-}v.l italijanske aspiracije na Dalmacijo. Kimski iisti skušijo iz tec:a dogodka na-j praviti veliko državno ofero in zalite-j va;o. naj se z vso strojrostjo nastopi ! proti srbskitn studentom. I Geneve, 9. marca. Glede dalmatin- ske misije v Ririzii je treba konstatirati n:i r-odla^i zaucsliivih inforrnacij. da je ta komisija, dasi ji pripadajo tuđi Juro. ; s I o v a n i. i talijansko dolo in da sknša [ v Parizu vplivati na razne politične kro-: ,cc v italijanskcm zmislu. kar se ji je žal i v nekaterih manj poučenih krogih tuđi j posrećilo. j RFŠKO VPRAŠANJE. ! Geneve. 9. marca. Profesor Edvard I Susmcl. delegat italijanskega Narodne-ga sveta, priobčuje odprto pismo na i predsednika Wilsona ter jja poziva, naj ■ prisodi Reko Italiji. : Geneve, 9. marca. Iierve priobčuje v svojem glasilu »Victoire« uvodnik o : jadranskem \*prasanju, v katerem se j zavzema za internacionalizacijo Rcke j in za sporazum med Italijani in Jugo- ; slovani. i ITALIJA NAJ PODPIRA j ROMUNIJO. i Geneve, 9. marca. Romunska kra- ; Iiica je sprejela več itali.ianskili časni-karjev, katerim ie izja\nla, da mora Italija podpirati romunske aspiracije, , ker družijo obe lajinski državi skupni ; interesi. ITALIJAM ZA NtMClJO PROTI F!?\NCUL Geneve, 9. marca. V vprašanju le-! \-ejra renske^a bresa zasrovarjajo Itali-i jani nemsko slalisče nasproti Franciii. Izmcd italijanskih ćasrrpisov priobčuic | >Sccolo« strast\ren uvodnik proti ue-| vtmMzaciji levcs:a renske.?a brega in ! proti vzpostavitvi me ja iz leta 1814. AMFRIKA PREDLAGA RAZSODIŠČE 0 CESKO - JUGO5LOVANSKEM KO- RIDORU? Geneve, 9. marca. Glede jugoslo-vansko - češke meje še ni teritorijalna komisija izrekla nobene odločitvc. Amerika predlacra razsodisče. MEDNARODNA MISIJA PREIŠČE JUGOSLOVANSKO - I TALIJANSKE INCIDENTE. Geneve. 9, marca. Danes bo imeno-val »Svet desetorice« na mirovni konferenci v Parizu vojaško misijo, k i b o imela nalogo preiskovati italija ns k o - jugoslovanske 1 n c id c n t e. Vojaška misija se napoti na lice mesta, da tamkaj natančno pro-uCi in preiš^e vse dogodke. An^lija, Amerika in Francija so enodušno naklonjene Jugoslovanom. DONAVSKA FEDERACIJA JE IZ-KJUCENA! Geneve. 9. marca. Kakor smo prav-kar izvedeli, se na temeliu an^lesko-iraneoskega kompromisa uveijavlia naziranje. da je đocela izključena politična donavska, federacija. Tuđi gospodarsko Ie treba preje izvršiti likvidacijo. Potem bo treba brezpogojno skleniti gospodarski sporazum, kateremu se ima pritegniti tuđi Madžarska. Glede Avstrije žele velesile, da se proglasi za nevtraino. PRVI SPOR PREO SODISCEM »ZVEZE NARODOV«. Geneve. 9. marca. Republika Peruanska :e kat prva država predložila svoj spor z Eqaadorom v odločitev >Zveze narodov«. Glej brzojavke na 5. stranL i Kardinalu Francisu Bourneu, V času, ko smo bili Jugoslovani še okovani v verige nemškega rob-stva, ko je srbski del našega naroda, izgnan iz domovine, iskal zatočišča v tu-iini. si nain Ti stal zvesto ob strani, nam nudi! svojo oporo in zaščito ter otiral s samaritansko roko solze bednih izgnaneev, ki so našli varno zavetje v so-stoljubni Tvoji domovini. Ko }t nam zasijalo solnee zlate svobode. ko smo s pomočjo velikih n?.ši!i prijateljev razdrobili su/xMijske okove, si prihite! kot prvi k nam, da nam ^nova izkazcš svojo toplo ljubav, da nas utrdiš in okrepis v trdni veri in ueomatnem zaupanju v našo lepšo bodoćnost. Ko stopaš danes na slovenska tla. Ti hite nasproti vsa slovenska srca v plamteči Ijnbezni in Ti kličejo: Pozdravljen na slovenski zemlji, dobrodošel v naši sredini! D-. Fr. ZbašnOt: Um octom na miroveeni koogreso. ... In tako smo đokunicntarično na nep -biten način dokajali, da ?e resnica in z resriico tuđi pravici na na^i strani! i^avedli smo dejsrva. sama Roia dej-stva. Vsak poskus. omajati verodostoj-nost naših uavedb, se mora razpršiti v mć kukor se razprši val o.i ^ereh ska-loviiL.^a morskega obrežja. Morc'a se /di komu smela ta naša ir.iitev. Oo-srod.ie delegati, saraozavesi te!i naših Lesed» jzhafa iz zavesti. 'o po božjih, po člove';ki:i ?n po naravnih pravicah! Pa poreče kdo: Vi zsihtevate na vse strani! Res je. sospodje deie^atje, mi zahievaino na vse strani. TMa v tem ne tiči nič nepravilnoga, 1?»:. kar bi ne bilo \ pont>lncm skladja z resirco In pravdo; nic, ttar bi ne n:og!a -'iigovur-jati ^-c tako popolna tankovestn&st. Saj koi'čno pač ne priđe na to. koliko in kie kdo zahteva, temveč koliko in kje je kdo upravičen zahtevati. Mi zahtevamo na vic strani, ker smo ;z?yiib;!i na vseh straneli ,mi zahtevami* na v>e strani, ker li utrpeli nove izgube, ako bi se ne \po^ievale naše želje. Naš narod, raz-ceplicn in razkosan ter -za^ojzđen med srrnc močenjše. po nad vladi hri.Tencče narode, je tekom stoletii puč podlegel na vseh straneh! Ali ni čudno, da ni podle? el popolnoma? Ka ten narod bi nil \ zdržal to? Ali ni poka'4 je obenem za naso oDrambo, za nas otstanek neobhodno potrebno, to zahtevamo pač po vs.?j pravice nazaj! (Jotovo, meje se ne dajo rx>tcgniti tako. da bi se ne čir.il prizadetej.a ni c'Jcn r»i c!rug. Ce bi se ro dalo. potem bi bili mi prvi. ki bi zahtevnli v tem pogledu naj več jo točnost. foda, ako že mora kdo izgubiti, se vpraša. kdo naj izju'bi-* Ali naj mi. ki smo tekom časa izgubili že to!i?:o. v/^Jv.mn ir ic našega samo za to. ker se je *'iicn posrećilo, vri-niti se med nas? Ali naj izdubimo mi ki smo se držali vedno za mejami, ali oni. Kl so segali preko mej v tufo last? Vsa Kcroška, vsa Štajerska ie bila naša, notn na Tirolsko in na Nižje Av-strijsko ie segai naš /ivelj; polovica naše post sti smo izgubili, fn zdaj naj od-stop-mo še del tega, kar posedaiemo. in to samo za to, da ne bo tožU naš in vaš smrtni sovražnik? Gospodie delegatie, tobi l'ilonapačno človcko-ljubie ki gatreba v interesu dobre stvari natankr» razlo-č e v a t i od pravega človefco-1 j u b i a ! To bi se reklo, pripomoći do zmagoslavji tistemu, ki bi moral cbču-titi. ć:i je premagan! Ali oi bilo to prav? Si li ne morete misliti, fcai bi bil nsš skupni nasprotnik storil nam kot vam, če bi ti! zmagal on? Ali rc veste, s čim vam je grozil? In zdaj naj bi mu bili izrečeni kot žrtev mi. ki ^mo vsak dan molili 1 Bogu za vašo zma?o? Ali veste, kaki usodi nas preparate? Ne. ne, tega ne morete hoteti! Tega ne smete hotelu v lastnem interesu ne! Gospodje dclegatje. ta na pol ponetru'ena mesta, kaker Maribor. Celovec, Beliak, n»so nic drrgega kot oni stebri. ki jih je za-bijal r.a< skupni nasprotnik v našo zemljo za tišti znani most, ki ga je gradi! proti Adriji, proti Orijentu. V vitalnem interesu vseh držav. ki so se lx>rile proti Neirčiji, je, da se ti sfebri ć*m preje zopet izrujejo; kaj ti s tem, da ie bila Nerr.čija premagana. se nikakor ni od-stršiticna nemska nevarnost. NasDrotno, zdi se mi, da bo ta nevaniost čez ne- LISTEK. Ln2lSn-miSbo vjprašflDle. Na mirovni konferenci v Parizu se je pojavilo rudi lužiško - srbsko vpra-šanje. To je za nas zelo zanimivo in morebiti bo primerno ob tej priliki iz-pregovoriti o tem najmanjšem slovan-skem narodu. Posebno ker je nam prišla v roke ravnokar izdana knjiga zna-nega češkega pesnika, izdajateUa »Slov. Pregleda* Adolfa CerneKa.* Naš slovanski prijatelj je tu zbral svoje članke o lužiških Srbih in iz njih nam je mogoče dobiti natančen pregled o tem »slovanskem Benjaminu«. Mi poznamo lužiške Srbe komai po imenu in vendar bi imeli dovoU vzroka, da bi se zanimali žanje. Ko bi namreč ne bilo njih, bi bili ml Slovenci najmanjši slovanski narod. Tako smo po njih zaslugi na predzadnjem mestu in ko bi ne bila nas resila svetovna vojna, kdo ve, ali bi ne bili v nekaj le-tihtili iz san U i lužiški Srbi in za njimi bi biU prišli počasi na \Tsto ini Slovenci. Boi naših Korošcev za narodni obsta-nek nas v marsičem spominja na boj ubogih Lužičanov. zato hoćemo podati tu kratek pregled o lužiških Srbih in njih pomen v slovanstvu. * Adolf Cerny: Lužicka otazka. V zbirki »Živote Izdaja K. Bcniško. V Plznji. 1918. Ccna 4 K. Da dobimo vsaj približen pojem o tera malem narodu, naj podamo po Niederlu pregled slovanstva vz leta 1900: L. N i e d e r 1 e: »Slovanski svet«. Slov. prevod izšel v »Omladini«. Ljubljana 1911. L. 1900 ie bilo na svetu: Rusov.....94,000.000 Poljakov . . . • 17,560.000 Ceho - Slovakov . 9,800.000 Srbo - Mrvatov . 8^50.000 Bolgarov .... 5,000.000 Slovencev .... 1,500.000 Lužiških Srbov . 150.000 skupaj 1. 1900 .136,500.000 Torej okroglo 137 milijonov. Vsled velike plodovi tosti je vzrastlo slovan-sko pleme do I. 1910 na 150 milijonov. Vsi narodi slovanski so v tej dobi kljub slabim razmeram kazali prira-stek — lužiški Srbi pa so komai ostaK pri istem številn. Se I. 1880. so jih na-šteli 175.900. Vsled velikega nenišicega pritiska pa jih je bilo vsako leto manj. V tem so imeli isto usodo z našimi Ko-rošci. Vse to ni nič čudnega, ako pomislimo, da je ta narodič razdeljen na dva dela: na gorenjo in dolenjo Luži-co, da piše v dveh pisavah, in da ima dvojno vero: katoliško in protestantsko. Polcg tega so bili luž. Srbi razde-ljeni pod dve vladi pod šaško in prusko. Lužiški Srbi so namreč potomci onih Slovanov, ki jih poznamo pod imenom Polabski Slovani. To so bili oni slovanski rodovi, ki so se naselili severno od češke rneje ob Labi: to so bili Obodriti, Lutijci in Srbi. Zasedli so kraje po sedanjem Meklen-burškem ozemlju med Labo, Odro in morjem. Vsi ti rodovi so izginili v nem-škem morju. Naša drama »Tugomer« nam dobro kaže propadanje teh slo-vanskih rodov. Še danes se nahajajo Južno od Berlina ob Sprevi (Nowa wes) slovanske naselbine. ostanek teh rodov, in tako so se ohranili tuđi ob Labi lužiški Srbi z glavnim mestom Đudišin. Po svojem jeziku so lužiški Srbi najbliži i Cehom, s katerimi so bili do leta 1635. tuđi politično zvezani. V praškem miru I. 1635. so bili odtrgani in prideljeni saksonskemu knezu. Ker. so bili od češke zemlje ločeni tuđi z gorovjem — so se kmalu začeli potap-ljati v nem§kem morju: bili so namreč okoli in okoli obdani od Nemcev. Če danes pogledamo na zemljevid, vidimo samo mai otočec severno od onih gor, kjer Laba preide s češkeza ozemjja na nemlka tla: to so lužiški Srbi. Njih vaši se gaj o rja vzhodno od Draždan proti severu: to je živ nagrobni spomenik nekdanjega pobaltiškega slo-vanstva. Naravno je. da je nastal za ta otočec v nemškem morjn hud živ-ljenski boj za obstanek. In res: vzdr-žali so do svetovne vojne. Sedaj se jim obeta rešitev na podlagi samoodločbe narodov. Češki min. dr. Beneš je izjavil na mirovni konferenci, da Cehi sicer ne reflektirajo na to, da bi bili luž. Srbi prideljeni češki republiki, pač pa zahtevajo za nje popoloo pravi- Stran 2. „SLOVENSKI NAKUir- đn* 10. mara wi». vaši krivdi nničen up. da zrnaca ,kdaj na svetu pravica! Prokletstvo všega človeštva bi vas zadelo. ako bi trdo-'vratno vstrajali na svojem stališču in tako ustvaril poffojc za nove moritve, Dove boje !... Zastopniki Italije, saj to čutite ven-fclar sami, da je pravica na naši strani! ,Da čutite to, je pokazal prav jasno vaš Joboževanec, slavni d' Annunzio. Da bi ■potolažil sebi vest in da bi jo potolažil [svojim rojakom. je spesnil basen o narodu pastiriev. »Saj £re samo za narod •pastirjevl« Gospoda, ne poznam tistih pastiriev, niti ne veni, kje bi bih tišti T>ašniki, kjer pasejo svojo čredo. Pa če bi res bilo! Pri katerem stanu se začne paC člavek za prosvitlienega d' Annun-zia? O humniteta, kje je tvoj dom? »Saj Kre samo za narod pastirjev!« Kadar se domislim na te besede, se spomnim vselej obenem dogodka, ki sem ga do-živel na naši severni meji. Bil sem čez poletje v nekem večiem kraju na Koro-škem. ki je sedež okrajnega sodišća in drugih uradov. V takih kraj ih ie na Ko-roškem prebivalstvo povsod že precej ponemčeno. Kajti na Koroškem in tuđi na Štaierskem je bilo prvo in edino, kar se je zahtevalo od uradnika ali učitelja, (da je pospeševal germanizacijo. Kdor si )e stekel večjih zaslu£ za nemštvo, ta je boij napredoval v službi. Spolnjeva-rtje stanovskih dolžnosti — postranska 'stvar! V takem kraju je tor ej bilo. Nc-;kega večera, komai da se Je bilo stem-nik>, se začuje klic: »Ogenj!« Mogočen [zuneij. ki se ie dvigal proti nebu, ni do-ipuščal nobenega dvoma o tem, da gori |v bližnji okolici.Pož.bramba ie bila takoj jakup, brizgatna pripravljena, konji vpre-iženi. Baš v hipu pa, ko so hoteli po-rnati konje, prileti z griča nizdol člo-vek, vpehan in zasopljen, ter zakriči — (gospoda, naj vam povem to v originalu. ;ker se čuje prelepo — >Es brennt ia nur ein windisches Dort!« Saj gori samo slovenska vas! Zadostovalo je! Konji so bili nemudoma spreženi, brizgalnica pod streho, gasilci pa so se razšli, eni proti domu, drugi v gostilnice. Kaj ne, kako liubeznjivo? »Sai gre samo za slovensko vas! Gre samo za narod pastiriev!« Ali ni precej sličnosti, ali ni precei dus-nega sorodstva v teh vzldikih? O d' Annunzio, U »najvišji pesnlK — pre-rok,< ali čutiš, kako si se ponižal. ali čiriiš, v kaki drušćini se nahajaš? Clo-vek bi mislil, da mora biti pravica tuđi za najmanjšega — če ne. T^k pomen imajo besede o Človekoljubiu? Gospodje delegatje: na nože\*i oštrini se naliaja odločitev — te malce naj se nagne tehtnica na napaCno stran in vse, vse je bilo zaman — vse trpljenje, \-se muke, vse prelivanje krvi, ^vse nepregledne žrtve... Kajfi v tem boju ni šio za to, ati zmagam jaz, ali zmagmš ti. tem več za to, U zmaga pravica nad krivico, ali nasprotno. se U odpro CloveSt-vu vrata v lep§o bodočnost, ali pa naj vzdihuje še dalje \x>d kruto peto nasilnika. In kdo je pretrpel več nasilia kSchlagt todt den Vv'indischen!« Uh'.jte ga Slo-vei'ca! Prišedši na mesto, kaj vidim? Na tleh šibek mladenić, f>krog niega morda petdeset nasprotnikov. Kakor bi ga hoteli pribiti na križ, so mu razpro-trli roke in na vsaki roki, na vsaki nogt mu je bkakal po en nasprotnik, a nai-krutejši mu je tri z vso težo svojega života lepo glavo v peščena tla. Hotet sem zakričati, pa nisem. nisem mosel.Vi-đel sem še, kao so se prvi trinogi utru-dili in popustili. Mladenič se je zganil, kakor bi se hotel dvigniti, a tedaj so pla-nili dru^i nanj. Meni se ie stemnilo in zgrudil sem se. Ne tista telesna boleči-na, ki >o je uboiri mladenič nedvomno trpel. no, pretresel me je mnogo boli tišti mili, brezupni pogled, ki je skušal prodreti proti jasnem nebu, kakor bi od z^oraj pricakoval pomoći, tišti popled, v katerem se je zrcalila vsa brezmejna bol ponosne duše, ki mora vzeti naše tako grozno ponižanje. Zakaj sem omenil ta dosodek? Za-kaj rve§tvo in Tvoja slava bo večna... večna !... Gospodie delegatje, oprostite, da me je zapustila mirnost. Težko je obraniti mirno kri spričo takih stvari. In zdaj nai končam! Apeluiem se enkrat zadnjtkrat na postenost Italije! Apelujem na pravni čut vsega civi-liziranesra sveta! Apelujem na Te. Ti veliki predsed-nlk svobodne Amerike, ki si stopil kakor drujd Misija pred nas in zaklical: »Mir ljndem na zemlnU Anelujera nate, čigar ime pred kratkim sele malo znano mojemu narodu, se danes v zadnji naši Korsld koči imenuje s svetim spoštovanjem! Apeluiem na Te, Ti heroj. Tu junak naše bodoce enske pesmi! TI si naš" up, ti si naša svetla nada! O ne daj se premotiti zviiači, ne dai se premotiti videzu. Nikdar ne more biti pravo to. kar je protinaravno! Ne dai se premo+tti onftn, ki so mocoČne'Si od nas, pa se ne mo-rejo odreci pohlemi !n ki <:! ©rizndeva-jo, da bi Te odmaknfli od Tvojih ple-metiitih dliev! Ostani zve^t rbojdm in zatiranim! Spomn! in usmili *p onega mnčenika tam na tleh s ti^timi konrne-čimi, neoonisno 7,*]r*.ZaVM»: iW^B^i2 7Wffl II8UDI2* iqlHRDI Nacijonalni moment ie bil kl nam Je Uvojeval svobodo* ki nas ie uKdirU in ki bo v bodoče poklican v obrambo naše narodne svobode. Sad svobode, socijalno srećo in blagostanje nam bo rodilo dobro narodno gospodarstvo, ki si ga bodemo morali Jugoslovani sele ustanoviti. V tem vprašanju tiči pravo jedro svobode in nje Dravi pomen. Na-rodnemu ujedinjenju mora slediti neposredno tesna gospodarska spojltcv. Meje ob Sotli, Gorjancih in Kolpi moramo zbrisati popolnoma. Medsebojni promet in trgovina troimenesa naroda morata postati kar najživahnejša. V okviru naših državnih mej odstranimo takoj in temeljito vse tpjzadevpe zapreke. Naša Doživljena industrija in obrt si bodeta iskali svoj trg pri bratih Hrvatili in Srbih. Nasprotno pa borao potrtbovali mi iz posavsko - podana^* ske žitnice Žito in moko. Nadalje borao uvažali živino in pa potrebne Sirovine. Vse to se zamore izvršiti uspes-no le potom dobrih prometnih zvez, ki moraio spajati pred vsem naša go- j spociarska in trgovska središča Ljub-Ijano - Zagreb - Beograd. Predpogoj dobremu gospodarstvu so tedaj v spiošnem dobre komunikacije ia pred« vsem ugodne železniške ivezt. Naša solnčna Dolenjska je bila pod starim režimom nesrečna pastorka v zadevi železnic. Med svetovno vojno je pa očitno dokazala, kako rodovitna in bogata je ta pokrajina in kako marljiv je njen domaći oratar. Da se kljub vsemu naravnomu bogastvu ni razvila v tem pretežnem delu Kranjske ne industrija in ne obrt je pripisovati edi-nole slabim železniškim zvezam. Do-lenjcem ni bilo lahko spraviti v denar niti poljskih pridelkov in primorani so bili izseljevati se tnunoma v daljno Amerike Danes. ko stojimo v svobodni svoji državi na pragu, da si ustanovimo svoje lastno narodno gospodarstvo je potrebno, da nemudoma prijavimo našim zastopnikom in merodajnim činiteljem svojo skromno ali nad vse nuj-no zahtevo po 12 km dolgi železniški progL Ta proga nai bi se zgradila po mirenski dolini od TrŽišča do Sevnice. Spojila naj bi se Šentianska železnica z južne železnico ob Savi Ta neznatna spojitev bi vzpostavila novo zvezo med Ljubijano in Zagrebom. Železniska crta Ljubljana - Trebnje - Sevnica - Zagreb bi bila dolga 148 km* dočim je ona Ljubljana - Zidaš most - Zagreb 139 km in Ljubljana - Karlovac - Zagreb pa «:14 km. Naša predlagana nova zveza bi ob stajala po večini iz državnih železnic In jo smemo vsled tega imenovati iz narodno - gospodarskega stalisca naj ugodne jšo. Ne glede na strategićen pomen te crte bi dosegli ob enem s to progico tuđi prepotrebno direktno zvezo z našo zeleno štajerska Potom te nove zveze bi imeli iz št Janža v Zagreb le 72 km, dočim fih je danes preko Novega mesta - Karlovca v Zagreb 177 km. St Jan2 bi bil na ta način Mižii Zagrebu nego Ljubljani. Tuđi NovoineSčani bi imeli po tej po ti najbliži e v Zagreb in Beograd, dokler se ne zgradi železnica Novo mssto - Brezice, ki se pa vsled tehnič-nih težkoč ne bo zamosrla tako kmalu izvrSiti, dočlm bi se srori imenovana pros:a dala v najbližji bodočnosti dogo-toviti. Razvidno je jasna kako eminentno važnega gospodarskoga pomena je ta prometna žila za našo Dolenjsko in posebno pa še za gosio obljudeno prelepo mirensko dolino. Lokalni kot tranzitni promet sta zagotovljena. Preir-ogokopa v Št. Janža in na Mirni bi se hitre je in lažje razvila hi pole? njih bi nastali še drugi, ker je v tem okolišu še veliko premoga. Ravno tako Čakajo v tej dolini še vedno že-lezo» mangan, cink in svinec podjetnih in vztrajnili strokovnjakov. Tuđi o vpo- samoodlocbe, da se ]im da avtono-mija in svoboda, da urede svoie zade-ve. V tem smislu so podali luž. Srbi tuđi sami svoje zahteve. Na vsak način smo občudovali veliko vnemo, s kate-ro se je zavzela mir. konferenca za ta naimanjši slovanski narod. To je lepo: mi bi samo želeli, da bi tuđi slovensko vprašanje našlo tako pravična srca in — odprta ušesa. Lužiških Srbov je ne-kai več nego koroških Slovencev — in njih zahteve so bile priznane v polni meri, dasi iih bo praktično težko izvesti, ker nimajo direktne zveze z nobe-nim drugim slov. narodom. Koliko večja krivica bi bila odrezati od naŠe-»a živega narodnega telesa naš naj za-vednejši del — primorske Slovence, ki bi po sedanjih italijanskih namenih trikrat presegali število — lužiških Srbov! Lužiški Srbi so bili v svojem boju popolnoma osamljeni. Še najbolj so se žanje zanimali Ceh i, ki so jim bili najbližji, dasi so tuđi Poljaki dokazovali svojo sorodnost z njimi. Odkar je bila ponemčena Šleziia so bili Poljaki od njih popolnoma loceni. Na praških visokih šolah je vedno studiralo nekaj Lužičanov: češka javnost jih je rada podpirala: češki publicisti so veckrat opozarjali nanje (v zadnjem časa Adolf Cerny in prof. Pata). Doma lužiški Srbi nišo imeli šol. njih je^ik ni imel pravice ne v soli. ne v u rad u, ne v cerkvi. Edino v Đuđišinu so si ustanovili malo kulturno središče, kjer je bilo par za-vodov. Matica srbska !n nekaj časopi-sov so izdajali. Kljub temu nišo ob-ipidi: par zavednih učiteljev in duhov« nikov in nekaj preprostih ljudi je skT-belo za to, da se ie jezik ohranii in da je tuđi — kulturno življenje širila Narod sam je ohranii še mnogo svojega v jeziku, v nos ah in v domaćih šegah, dasi so bili povsod pomešani z Nemci. Med 297 »vendskimi« občinami je bilo 1. 1900. samo 7 čisto srbskih. Njih boi je bil tem težji, ker so bili gospodarsko popolaoma odvisni od Nemcev in so živeli takorekoč le od milosti saske vlade. Zanimivo je, da je ravno med vojno prišlo v teh krajih do volitev, pri katerih so nemške stranke snubile srb-ske voUlce s sladkimi obljubamL Kakor vsi slovanski narodi« so tuđi Iilž. Si bi med vojno mnogo trpeli, izgubili so nekaj svojih kult. delavcev, ki so padli na bojišču in troje listov je pre>-nehaio iznajati. Sele ko je nastal v Nemčiji polom, so oovzdignili svoj glas in so našli v Cehih izborne zagovornike. Narodna zavednost je pri tem lem narodu še precej velika. V tem imajo svojo preteklost 2e L 1607. ko Je šel skozi Šaško Peter Veliki, ie evang. župnik MihVei Brancl (FrenceD, prevajalec sv. pisma na lužiško - srb-ski jezik, podal ruskemu carju svoje spise z zanimivim predgovorom, kjer pravi, da so luž. Srbi ustanovili Draž-dane, in pozdravlja carja, kl govori v »našem srbskem ali sarmatskem jeku«. Sto let na to je ravnatelj zago-relske gimnazije Jan Horčanskij (t 1799) pisal, da ima lužiško - srbski narod le to slabost da ga govori mal narod, sicer bi imel isto vredoost kakor fraacoski. (Iz teh krajev je bil doma tuđi Lessiiur.!) Ob časa aaiega Vod- nika so tuđi lužiški Srbi dobili pesnika. Imenoval se je J ur i j Mjen, evang. župnik v Njeswačidlu. Da bi pokazal zmožnost, »bo^astvo in gibčnost« iuž. srbskcga narecja, je prevede! iz Klop-stockove »Mesijade« nekai oddelkov (1. ibO6.). V tej dobi je priprost tesar-ski mojster D e j k a začei izdajati prvi luž. srbski list: »Serbski Povvedar a Knrier« (1809— 1S12) »da bi bili Srbi in drugi narodi deležni prosvcie-. lu se že kaže narodna samozavest, list na-vdušuje dobre Srbe in graja mlačne-ie, ki so zatajili svoj narod, kakor Peter Kristusa. »To nišo ne Srbi, ne Nemci, ne topli ne mrzli njih Življenje je sramota za Boga« ki vlada svet«. Toda list veruje v novo življenje: Srb naj Srbu piše srbski: čim več bo takih, tem bolje: Srbstvo bo zopet ostalo ... frbi bodo zopet samostojen narod, ka-or nckdaj . . ,c Te nade se nišo takoj izpolnile, pač pa je Srbe prebudilo L 1848. k novemu življenja. Bili so ude-leieni na praškem slov. shodu. Zasto-pal iih ie dr. J. p# Jordan ((181S-1891), ki je osnova! list »JutniSka« (Juterntea — Danica). Bfl je v sveci s če^klml buditcliL »Mlada Danica« po dolgi, dolgi noči xopet vrhaja nad srb-tklmi polii — Piše L 1841. Haniri v Prago, »Pdldlte z namt Ljubimo se, saj smo en narod, ena mati nas ie rodila, ea duh nai nas vodi.,.« Glavni vodja lužiških Srbov ▼ te] dobi je postel J. & Smoler 1816— 1884). ustanovitelj »Matice Srbske« In političen bojevnik za laž. srbski narod. L 1848. so luž. Srbi podali šaški vladi svojo peticijo, kjer so zahtevaH pravlc Oblintiito ae tim ie «m — « pm** m dobili toliko, kakor drugi — namreč nič. Vendar je boj 1. 1848. utrdil nar. zavest v Lužici in tako se ie boril ta mali narod zopet ćelo stoletje za svoj obstanek. Tik pred vojno so prihajali z Lužice žalostni glasovi, precej podobni glasovom našega tužnega Koro-tana. Zdelo se je, da ni več rešitve. Še ena ali dve generaciji in luž. Srbov ne bo več. Germanizacija se je širila zelo hitro. A v tej dobi se je začelo tuđi mladolužiSko gibanje, ki je združilo nekaj mladih ljudi na energično delo. Uspeh je bil lep — dasi je bila borba obupna. Eden teh mladih ntož (učitelj Kral. urednik leposlovnega lista »Lu-žicac) je padel na zap. fronti in je pokopan v Lensu. V vojni sta umrla tuđi dva njegova sotrudnika Delenk in Winger. Pred vojno sta odšla dva vne-ta narodna buditelja Andricki (t 1906) in CiSinski (t 1909); prvi ie bil vodja mlade generacije, drugi njen pesnik. Tako je nastal na Ložiti obu-pen položaj — kulturnih delavcev ni bilo hi ko bi bila zmagala Nemčija, ni dvoma, da bi ne bila prlzanesla sla-botnetnu otočku, kj nra je prej priza-našala kot nekaki starinski zanlmivo-stL Tako da je oslabelo nemSko moiie m slovanski otok v njem se ie oglasil. Stegnil je roke in zmagovalci ma obe^ tajo reSttcv. Nas bo veselilo, če se bo to zgodilo, da se ohran! spomenik naše preteklosti. prvotni meinlk naSe meje. A kar velja za sever, veljaj tuđi za Jug: s»ko bo reSen nai Benjamin, čemu bi bili mi prodani v sužnost. ^^ D&LL rabi vodnfli sfl potoka Mirne in Save za elektrizacijo domaćini resno raz-mišfjajo. Če se i to vprašanje s potnoč-k> prepotrebnega vodnega bi električ-nega gospodarskega urada, Id nai bi se takoj osnoval za celokupno državo, ugodno resi, bi bih' dani tako vsi predpogoj U da tuđi v tef dolini zacvete industrija in obrt kot krepka opora po-Ijedelcu, ki vidi danes svoj spas edino le v radikalni agrarni reformi potom poljedelskih zad rug.________________ I iniii M n Priimtei. SvojeCasiio je izšel poziv Narodne vbde, r«aj begunci iz Primorskega ua-znaiiijo voino $ko>7M) kron na osebo. Ce na }c obstoiala dru-iuna iz več članov, ko!i§.o TnaŠa to? Od tega zneska pi moramo, ako Hoćemo dobiti objsituvnr sredino, odbiti Legunsko potlpoio t>o dve kroni r.a dan in na osebo od 21 julija I^!7 leta naprej. Tuđi to ni Se vse Ra-'unati mo~ ramc z obratom, indnstriio itd. Ni samo škoda na nepremićninah, ampak v ?iavnein obstoja škoda v tem, da so pođjetja štiri leta poći vata in nišo nosila nobenega dobicka. pol-tg tega pa bodo pretekla zopet najmaui tri leta. da liodo podietja zopet plodonosna v isti meri, kakor prej. Isto velja za trgovino. Ni izgubljeno samo blasro. ampak izgubljen ie tuđi čisti dobiCek sedmih !er, Še ne smemo pozabiti enega. Ako se je v prejšnjih časili pripetila kaka železniŠka. nesreća in se je tam kdo po-skodoval, Je zahtevai od želerniške uprave 20 do 30.000 K odškednine za oastalo delanezmožnosr, Nimamo v tej vojni podobnih slučajev'J Pomisliti tno-ranio. da ie bilo mnogo civilnih oseb ranjenih od granat, deloma tuđi ubitih. Ah ni trpela sposobnost prizadete družite ravno tako? Recimo, da je bil ntit drnžinski glavar. Dn«t«na je gotovo nrikrajšana s tem za svoH* 55OOOO K, ker ji manjka pać vodilna sila in glavna /ivlienjska moč. Ako pa ie bil dmžinski oče ranjen, se ie njegova dda/možnost tuđi zmanjšala. vsled Česa: je znižan tuđi dohođek tekom časa. računamo do .50.000 K. Iz teh kratkih podatkov Je lahko razvidno, da je bilo dosedanje de!o po-vrsno, statistika vojne škode malo vredna. Predložiti moramo koirierenci stvarne podatke in ne icup:>v papiria brez vsake VTednostL Naša naloga je tedai da begimce ^vsem stvarno poučimo in jim damo natančna navodila, kako h; treba Vtgo-uvljati vojno §kodot pređvsem v tem slučaju, ako se resno nitsl: — na pri-Idopitev Primorske Jugoslaviji. V na-^protnera slučaju pa iz boije, da se ijudl s čein ne bega in jim ne me c peska v oči, kajti zaupanje v to p^vrcitev škode je itak od strani beiruncev tako majhno. Izda nai se tedaj jvrimeme ti-sr-ovir.e, ki bi obse^ale vse navedene podatke. Ljudje sami bi tuđi znali se r>otem ravnati, in bi sli pekli j:unin fak-torjem pri delu na roko, katf« časa za ~n je še vedno doveli.________________ Novinsld pregled. »Nene Znr» Zeitunr« ie priobčila r>red dnevi tendencijozen dopis o boli-.^evizmu v Jnffoslaviii. Srbski tiskovni hurean v Bernu, ie na to poslal listn popravek, ki oznaća oni dopis za po-vsem neresnicen in poudaiia. da v kra-Uestvu Srbov. Hrvatov in Slovenoev ni tiikake^a boliševizma- V SUvoniii 1e bilo sieer v oktobra oplenienih nekai veleposestev, ali to ie bil Ie Čin maSCe-vanja pa so tam srbske čete takoi napravile mir V Srbiii sami o boliseviz-rau ni jErovora, ker ie tam 80 odstotkoT Mrebivalstva kmetskih poseetnikov m io bilo agrarno vprašanie v Srbili ^^* T5o na način, ki povsem izkliučaie vsjr ko eibanie boliševiškeea značaja- Tr-ditve o nesadoToljnoBti in nemirih in O nasilnem ravnanju s Crno goro ao izmižliene- Na čelu kraJieetva ie koaii: cijsko ministrstvo, kier so zaetopani vsi deli in vse stranke imroelovanafce-sr a naroda. Voiaška eenmra obrtoji t vseh voiuiočih se državah- — ^*08?!?1? v švicarske liste radi ^anašaio «5^*™ naši sovražniki svoia lažniiva poroeuA mdabi iim dali verietneido podUgo. se podpisnieio >hiero8lovan«fa iml' srrantic, pa so v reenioi samo dobio plaćani aurentle naših aovražnikor itt so kdo ve kake narodnosti. Sovrmžnikl Tireze na nas % vaeh atrani* Treba ved- • i*^??^ ?•*•« ▼ Celiu orinate za-mmirr članek >Vpra£anie avstrifake d&-naipe veliave< i* pereea dr- Eukovca-Med drugim čitamo tam: i ~^striia *e bila kakor propadU Kvartač- Kvartač zaigra novce, vržo uro m verFzioo na mi^o, eleč« suknio in telo\Tiik in uh nroda ter zat-ne isdaiati Krive menice- Ko pa kvarlač vidi. da se sreča noće t niecrov prid obrniti, napravi si konec s kroerlio Seđai pride-io oni. ki so z Avstriio igrali hazard-i>o lerro. in Drineseio avoie lažniiro menice. da se iim izplačaio- Zniitevaio noravnavo naimani© za 50% Kake obveznosti more imeti naša država Ka mazno i*ro pokvariene Avstriie? ^la^a država ima samo moralno obveznost tia.-r>roti svoii bodočnoati Kaka uocod-ba crlede zniani^ania denarne veliave bi bila torei moralno neor»ravidena in narodno - gospodarsko usodna- Tuđi ni za to nikake pravne podlnge. tuđi č-e bi se smatralo da ie Jneroslaviia medna-rodno na^lodnica Av«=triie. ^MaritH»rsld delavec« v polemiki z >Naj>rciein<: poia-sniuie. da >Maribor-skejpa Delavea« ni nikdar izdaial kak ^ociialnodemokraticni konsorcii. >Sl-D-c io bil vedno neodviseu list- >M. D < ie obmeini list in vsakdo ve. da v na^ih ohmeinih kraiib slovenskim delavskim sloiom nasprotnih krosrov ni in koristi malcea človeka, zatiraneira in zani^o-vaneffa. so nam ^vete in r.n nfih koristi Rt« hoi'^mo boriti- — Obmemi na.i dela-vec potrebufe posebne nodnoro in za-žčite. prav krepke orgranizaciie! ^Joarosla-ven^ki Ekonomista i>i^e o slobodni trerovini: \asi trarovini ^o danu torei slobodne roko. da v meiah n^^o velike države t>o limitiranih renali posreduje med producentom in kon.su- fnentom- Kako se bo ta tr£ro\ina razvi-iala. ne vemo pa ?e tuđi ne spnFi'amo v nrorokovanie. podcrtavamo samo. da prihniaio novi ČaM. v katorih se stare metode tndi v trerovini ne bodo moete obdržati- Kakor smo odločno dvikali ^voi ela« za slobodno trarovino. istota-ko odločno hoćemo >>iti proti nesolidni trjrovini in nesolidnim trerovcom- »Tribiina« prina^a iz peresa Ha-stismacoveca c^lnnek. ki <=e posebno lioti na na^eca resrenta Aleksandra zbor? nieffovih hesed o ozkih zveznh mci Franciio in Srbiio tor pravi nadniio. Konsrre5»n in nka-demi?rvnem. ki «o se **estali v Parizn. ne slnži v ca^t. da t=o dovolili Srbiii. da anektira dve pokra-iini poražene Av^rro - Osrpke prei ne-sro «e to dodeli zakonitim potom- O?tro kritizira nrrin. kako ?e i** moclo dopustiti poveoanie Srbiie- V analib rli-rlomaciie nrosvetlienih narodov ni ni-kakeza slir-nesra ?ludaia in čndi ?e TTi-^■flcnao italiiiin^kiTn diplomntom. k^ko rcoTcio sknpai sedeH z no^imi odpo-^tanci — Srbiia ce ni ni? povećala, nmpak troimeni imrofdovanski nm-od ?e ie^ zdrnžil srotovo v veliko nevolio it*>-lUan-kih Ra^tisna^^v. ki bi radi imeli nesložno Jpffoslaviio. da bi moirli po-L'oKniti toliko več na^e zemlie- Razii-m«mo Ra>:t*riliko, razvijati v >Tribuiii< še večio ie«o. >Novo Voie?ne* rarnravlia o vprti?>ar» in raetod. r»o katerih .-e mora vladati »oderna država, iu nrihaia do zaklmčka. da more samo ona država hiti traina. ki nudi v?em svoiim narodom in rodovom moznost povsem svo-bodnejja dti^fvneera in kninirnesra raz-voia- To ie tuđi v?a tainost. ki io ^1^lo-rabliaio Vnelo-^k^i. ki obvladuieio e^- tem. da ?e provizorii kolikor raoero-re skrai?!a. da se tako odsrraniio v«i škodliivi vplivi in priderao do uroienih razmer. •-StarA Srbiia« v Skopim niše o Jn-eroelaviji. kako >mo Srbi Hrvari*» in Slovenci vedno hrepenHi pn niedinie-nm- Čtidno pa. da boisrari^ka intelicrenca in Pam bolirar.^ki narod vobče ob nika-ki priliki ni manifestiral .^voie želje vo uiedinienin z ostalimi Jueroslovani- Te potrebni^ ni i'hiti^ niH 1rr> ie živel nnd Tnrki. niti ko ie bil o-voboien- Mal.i Srhiia. iznikla od sebe in no ^ebi. ic dal.a krono vlmU-nem iz naišir^ih ni-rodnih mas. Bolffarska pa. osvoboiena « pomolio slovanske RuFile. ie dvismi-la na pre^tol vladnrie triiih dina^tii. =o-vrazne vsemu. kar ctiti slovan^kn- Ali iw3atsrvo slovanfke mi^li se ie naisrroz-noiže maSčavalo nad Bol^rar?. ki so do-živeli pror>aet \n izkliucenie iz vr»li!*~ zaiednicr. kaieri po pe sami ođtaiili 8 .^voiimi "Tr>r-inPkimi deli- Politi? n© vest'. OKRAJNI POUTICNI ODBOR JDS ZA LJUBLJANO. V petek. dne 7. marca se je ustanovi 1 v smislu organizacijske ga reda za Ljubljano in Spodnjo Siško okraini politični odbor vseh političnih drušiev in krajevnih organizacij JDS. Okrajniin tajnikom je bil izvolien dr. Josip Kle-pec namestnikom Milan Cimerman, odbornikom jfdč. Gogolova. dr. Oton Fettich in Ivan Župan. Na zborovanju so bile sprejete sledeče resolucije: Ljubljanska politična društva in krajevne organizacije JDS, zbrane na svojem zborovanju dne 7. marca 1919: 1. pozivljajo deželno vlado za Sloveni-jo, da pri imenovanja notarjev na našem ozemlju brezpojcojno npoSteva na-rodnostno načelo ter da izda notarska povefUa izkljačno Ie Slovencem. Ob-enem pozdravlja boj slovenskih notar-skita kandidatov, ki ni aič znano, ker se ni nikdar nahajal v Polja* Iz tega povpraSevanja sledi, da Ante Sesan ni dal povetjniku Pellegriniju no-benih takih vesti, na podlaci katerih bi mogla nastopati Italija napram avstrij-skemu brodovju. Na neki jadrnlci so se prepeljali na italijansko obal vojak in dva civilista. ki sta se označila kot e*e-hoslovaška pripadnika in katerim se je dovolilo. da se snidejo s Trumbičem in Benesem. Nišo pa dali mornarski oblasti nikakili podatkov o tem. će In kako je mogoče zajeti sovrazno brodov-je. Govorili so Ie v spiošnem o vstaji v vrstan avstrijskega vojaštva. Vse to dokazuje, da izrabija Trumbič te podatke "z zlobnim namenom, proti kate-ren.ii mora nastopati zmajrujoča Italija se enkrat, da si resi svoje dostojanstvo in svoje pravice. KLTB JSDS. V NAROD- PREDSTAVNIŠTVU. LI)U- Heosrrad. 3. marca. fJDUO Klub iuffoslovanskih sociolnodemo- kratskih poslancev ic izđal ^ nastopni komunike: Klub in^oslovanskih. social-nodemokratskih poslancev v Narodnom predsuivnirttvu se ie sestal S- marca t-1« v Beosradn ter ie za enakopravne nred.«odnike izbrai Vili ma Buk^eea, Voaio Kneževića ter Josipa Peteiana. Za klubova talnika sta izbrana dr-Drajrotin Lončar in dr- Milan Sekulič- V klubu fto zastopane Juiroslovanska Aocialnouoinokratfka stranka fLiublia-na), iSorialnoderaokratska stranka Hrvatske in Slavoniie ter Srbsko-buniev- žki soeialnodemokratski acritaciiski odbor (Novi bad) \' isti seli se ie konstatiralo, da sklicuie uprava Srbske so-cialno'leinokratske 3tronke brez preiš-niegra sporazuma z crlavnimi odbori zsorai navedenih strank za 21. april konerres iueoslovanskih socialnodemo-kratskih oreranizacii v Slavonski Brod in da ie s tem iasno in odkrito započela razceplinnie do sedai edinstvenega 8ociali.ctifnesra proletarijata na lueo-slovanskih tleh- To namero ^ riotriuie protrlius za ustavotvorno skunSf-ino. v katerem z izkrivlienimi in izmišlienimi navedbami napada erorenie stranke-Snrlco toera ic khib sklenil crlavnim^ od-l>orom svoiih strank nredložiti, nai se za 21- april v Zacreb sklič© kongres, na katorem nai se izvrši uiedinienie v klnbu za*iun?»nih ^tr;mk. na stalif<;u razredne borbe proletariiata stoiečin« oriranizacii ter demokratske in parlamentarna akoiie .-ociialne demokraciie- NEMCI PROTI NEMCEM- Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 9. marca iz dobro poučenesra vira: V Celovec je zadnji čas od bližnjega vzhoda, torej iz okoliša velikovške fronte, prišlo izredno veliko število ranjenih nemških vojakov. V Celovcu se govori, da je nemško vojaštvo v tem odseku zadnji čas imelo izredno velike izgube na mrtvih. Pravilo, da jih je padlo sedemdeset! — Kakor je znano iz uradnili obvestil Ljublianskega dopisnesa urada, zadnji čas med nem-škimi in jugoslovanskimi četami na Koroškem nikjer ni bilo nobenih večjih bojev ali resnejžih spopadov; Ie tu in tam so bile manjše praske, in še te se nišo vršile vzhodno od Celovca, mar-več južno od njesra, kjer so Nemci ponovno kršili premirje in izzvali obrambeni odpor jugoslovanskih vojaških oddelkov. Ako je torej zadnji Čas v Celovec prišlo izredno veliko število ran- jencev in je nemško vojaštvo ćelo. imelo sedemdeset mrtvih — povdarjeno bodi, da je ta vest iz Celovca povsem ugotovljena — ne more biti druj^ače, ne«:o da so se v velikovškem okolišu spopadli nemški vojaški oddelki med seboj in so se vršili ljuti boji med nemško be 1 o in nemško rdečo gardo. Da so se tam vršili krvavi spopadi, v katerih so se nemški vojaki pobijali med seboj, potrjujejo tuđi druga poro-Jila. Po vsem tem je smatrati za gotovo, da so se med nemškimi Četami na Koroškem začeli krvavi notranii boji, — Pred kratkim so nemški listi z velikim zadoščenjem javljali, da pri-haiajo Korošcem na pomoč nemškoti-rolski vojaški oddelku Nišo se pa prihoda Tirolcev razveselili južnokoroški Nemci in nemŠkutarji, ki Tirolcev že od nekdaj ne ljubijo tako prisrčno. kakor bt bilo treba. Ta neljubezen se je jasno pokazala v dejstvu, da se je ko-roška Volks^ehr v Borovljah z vso odločnostjo uprla nameri, da naj bi v boroveljski okoliš prišle tirolske po-možne čete. In res jih zato v ta odsek nišo poslalL Kakor je Ljubljanski dopisni urad izvedel iz povsem zaneslji-vega vira. rudi ostali koroŠki Nemci in nemškutarii nimajo nobenega Dovoda več, veseliti se prihoda Tirolcev. Po-razdeljeni po slovenskem ozemljtn kolikor ga imajo sedaj v oblasti Nemci, so namreč Tirolci Ie prekmalu spoznali, da gre za imperijalisrlčno nasilje. Ker na lasrnem telesu občutevajo gorje aneksii Zeline nasilnosti — saj jim hočejo Italijani vzeii YSQ njihovo zemljo gori do Brennerja — se jim je ravnanje Nemškoavstriicev zagabilo in že so jeli dezertirati trumoma. Izjavljajoč, da ne irvidevajo^ s kakšno pravico naj proti Slovencem nastopajo na zemlji, ki ie slovenska. zapuSčajo svoie od-dclke in se vračajo v svojo domovino. Kakor Ttalitani nimajo prav nič iskati v nemških Tirolah — izjavljajo na Ko-roSko došli Trfolcl — tako nimalo med korošTctmi Slovenci Drav nl5 iskati ne tirolski, ne koroški in ne nemškoav-strijski NemcL — Sevcrno od Drave boIjSeviško klanje med rdečo in belo gardo, iužno od Drave razsulo discipline in bratske vzajemnosti: to ie signatura seđanjega stanja nemškega vo-iaStva na Koroškem. mm \Mm m~ Oaurina 8 K, KtanotniBa 200 K Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence« f rancosfco porodio o ostmaoTUrl fra»-slov. organizacije. LDU. Pariz, 9. mmr-ca. (Brezžično.) Francoska vojažkm misUa je bila sprejeta od Ijubljanskecm ob&nstva na zelo simpatičen način. V Ljubljani se |e ustanovila traneoska - slovenska orginiTm-cija, ki ima sedaj že več kot 600 članov in katere names je, da spozntva franeoski narod Slovence in da se zbliiajo medse-bojol ekonomični odnošajf obeli narodov. Oba slavna ljubljanska dnevnika »Slovence* in -Slovenski Narod« sta priredila povodom bivanja traneoske volaške misije ▼ Ljubljani posebne izdaje v franeoskem Jeziku, v katerima pozdravlja ta prihod Fru-cozov ter se jako laskavo Izraiata o Frmn-cijL Kardinal Boorne r Zacreba. LDU Zagreb. 3. marca. (JDU) Župan dr. Srkali je izda! na prebivale© oklic, naj svečano pričakujejo angleškega kardinala Bonrnela in ga tekom JutriSnJcga dneva povsod irt- no pozdravljajo. kierkoli sa srečalo. Kardinal Bonrne t Zacrebo. LDU Zagreb, 9. marca. VčeraJ proti 11. rva-čer je dospel v Zagreb an^leSki kardinal Bourne. Na kolodvoru so jem prtčakovali nadžkof dr. Bauer z vfSJo duhovičlno, ban dr. Pideček s članl vlada župan dr. SrkulJ, poveljnlk 4. armadne^a okrožja general Mi-Hč in drugi. Na kolodvoru Je bila kljnb t>ozni uri zbrana velika množlca občlnstva. Danes je kardinal posetil več knlttirnJh za-vodov, cerkva Itd. ter Je sprejel veliKo 5tc-vilo deputacil. Opoldne Je bil pri nadškofu dr. Baueriu dine, katerega so $e ražen kardinala Boumeja udeležill: ministra (fr. Alaupović in dr. Petričić, vsa generaliteta, višja duhov^čina. Župan in razna druga £t»-spoda. Kardinal se odpelje Jutri ob 3. popoldne s posebnim vlakom v Ljubljano, ka-mor dospe ob 8. rvečer. Ž njim pridejo nadSkof dr. Bauer s soremstvom, mmister Alaupović in drugi odi Uni dostojanstvenik!. V torek zvečer ob 8. se odpelje kardinal Iz Ljubljane proti Rimu. Vodno ravnateljstvo. LDU Beograd, 8. marca. (JDU) Minlstrsk! svet je Izdal naredbo o ustanovitvi posebnega vod-nega ravnateljstva za kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. To ravnateljstvo bo avtonomna oblast podrejena neposredno rninlstrsrvTi za poljedelstvo. Sedež ravnateljstva je v Beogradu ter bo spadalo t njegovo področje tuđi sedem podnradbv te panoge, namreč v Beosrradu, Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novera Sadu in Skoplju. V delokrosr vodnega ravnateljstva spadajo vsa tehnlčna in administrativna vprašanla, ki se tičejo uravnave rek. sradbe prekopov za notranlo plovbo, pristani Sč in vseh odredb za varstvo prott vodnim nevarnostim, vodna policija, hidro-metriška služba vodnih moči in namakanle deželc. Ra\iiatellstvo Je fe pričelo T>o-slova ti. LDU. Regulacija Beognda. Beograd, 8. marca. (JDU) »Epoha« javlja: Beograjska občina se ie obrnfla do zveče inženirjev in arhitektov s prošnjo, na) napravi nacrt za enotno in temeljito preure-ditev Jugoslovanske prestolice. V zveri ta-ženirjev prevladnje nmenje, da naj razpile občina, oziroma vlada mednarodni natečat za rzvTšitev tega nacrta. Nate£a]a bi se mogli udcJežiti Inženirji vseh narodov ražen Nemcev, Madžaror, Turkor 'm BoJ-garov. Odpravllena blokada Dalmacffe. LDtf Split 9. marca. (DDU) Kakor se Ie doznalo, bo v nekoliko tednih po Želji adml-ralskega sveta razveli a vijena blokada Dalmacije ter zopet uveden trgovsld in oseboi promet med Reko In Splitom. \ Češka sanitetna misija. LDU Beograd, 8. marca. (JDU) V Beograd Ie đo-spela česka sanitetna misija, ld Je name-niena v Skoplje. Misija si Je stavila za na-Ioko, da prične v prvi vrsti boj proti na,-lezljivim boleznim, ki razsajajo ▼ skopeU-sld okolici SocifaHstlčfio zborovanje. LDU Beograd (JDU) rotri dopoldne bo tu vattko socijalistično zborovanfe. Izgnana nemška agitatoria. LDU M a-r i b o r. 8. marca. Proslula ajrltatorfa lesa nemlrov dne 27. januarja in tuđi zadnjega komunističnefca poizkusa revident Južne že-Ie7n!ce Alojzii Riedl in pristav Ludvik Kotsch, sta bila izgnana v NemSko Avstri-jo m sta morala nocoj zapustiti Maribor. Neodređeno domovina. ITALIJANSKA NASILSTVA V ' ISTRI- Bionet na filnikn- K nekomu fltare-mu hrvaškemu župniku v Istri so pri- • £li italiianski ofioirii tor nm zapoveda-li, da mora v nedelio raz lece naznani-ti vernikom. da so odslei r»od»niki ita-Hianskesra krali a- Zaerozili &q mu. da ca ubiieio. ako te^a ne stori- Eden surovežev ie dregrnil s prstom Drot! župnikovem vratu s karakterističnim znakom.ki ie Domenil, da ea zadavilo, ako ne pfori. česar se od nieera zahte-ya. Župnik se tei zapovedi ni nklonil in pričakiiie rtadalinih nasilnosti- Italijanščino po sili v fioloi Italiianski oficirii siliio po yseh istrskih vaseh na svoio pest italiian&Hno v lolo. Učitelji se doslei trdno drže in ee nišo uklonili- V neki soli ie prisel la-širi oficir med podnkom v razred in videl na šolski tabli vzorec pobotnice. Pusti 1 si ie to pobotmeo razložiti od nčiteliice ter se začel ž nio prepirati, čemn, da uči otroke take nepotrebnosti. dovoli ie, da se otroci naude ffovoriti italiianeko- Učiteliu ie prieovarial. nai. vendar uči otrok© nekai italiianščine. če ne drueeffa vsai nekai kletvic! — To je kultura! Za nasilno elasovanie- Voiaski paveliniki v istrskih občinah in Dodob-činah so poklicaJi k sebi župane in va-£ke načelnike ter iim zabičali v izoflrib strocih kazni, da mora vsak zbrati svoje vaščane. ki bodo morali podpisati iziavo. da ho6eio priti pod Italiio- To da vsi hrvaski in slovenski župani so to zahtevo brez pomisleka in z vso od-ločnostio odbili, s poudarkom. da bi ne temu nikdar. ne uklonili* Internacije- V Parica so internirali Italiiani sledeče nade liuđi: žnoan* pazinskecra in dež- poslanca dr- Kure-liča, sodnika dr* Rodica, prol- Fran-kolo. učitelje Ladavaca. Gabriieli&L Lukeža. in Zalavarisa. Vzrok: huco-alovansko mislienie- Odneliali «c iih v iečo v Trst. _ Proti naiiM ^ertilutitorf—» V »-id tmbi Kl;«« Tiata. ao sttroanMtfi ••* Storaa 4« „SLOVEN$iq NAROD*, dn* 10 marci 1919. 59 |tev. stilni&lrni zaprti eostilpe hi vreli obrtna koncesijo, ker se ie v niejrovi postilni pelo sloveasko. Italilanski oficiru s«? erroaiii domaćinom z *"«*vq1-verii- Naa činjena dne 00 crostilničariu ■ponudili oibrnuco n&zai pod pokojem, da postavi zunai pred vhodom ob cesti itab.iansko troboinico. ter previame odgovornost, da ie nikdo ne ^name- 'Teera zavedni eo&tilničar ni hotel Moriti, na-kar so ođšlš z irrožnio. da ea bodo internirali- V ćeli Isttri nastopaio Italiiani proti intciifirenci J&ruialno z crrožntami in nasilscvom. oa priprosto ljudstvo pa T>ritiskaio s potmnii legritimaciiami in aproviz.tciio Kdor s& ne pokori, tema ođvzamejo vse. */>otne tecitimacne in aprovizaciio- Tako ieei n^tfo kršna Istra pod ne-zaofeuim in brutalni ni itaiiianskim ba-jonetom, ki poizkxjJ=a na vae mo«r©$e načine zadužiti narodno zavest naših Istrulio v in se ne straši na i boli uečlo-veških in barbarskih sredstev, modi in sile, da uh sx>riiazni z mislilo >odreše-nia,<- Toda iiud^tvo. vstraia in trdno upa. da priđe prei ali elei dan, ko bo vrelo raz te ta nesnosni iarem in že živelo svo&odno živ?*ienie v svobodni Jugoslaviji* Italijani proti poSLmcu BtattchmiJiL LDU Zader^ 9. niarca. (DDU) I>ne 7. niarca je itahjanska oblast v zasedenem ozemlju zaprega našim delegatom za Državna veće poticanje v Beograd. Poslanec Juraj Bianchini Ai ie obrnil do podadmirala AVi'.ia, ali ta mu |e izjavil. da ne more dati prepustnice. ZacAeva te iazvaSa aaivečje ogorčenje. Pokrajinska vlada v Splitu ie vložila pri aiitpiuiiem povelinika pFotest radi tega nasilja t*sr pri tej priliki naveđla tildi druge primere nasilstva ItaJijanov proti parlartier^tarcu Efcanchmiju. iiaHiansKa nas&stva v Datmacffk LDU Split, b. marca. #J>ahn. kor. ur.) V Le-čevici so iraltjanski yojaki te dni stFeljan na seljaka Antona Rttttticc ker ie zašei na straupot. Na srečo &a nišo zadeli. Ko pa se }e scijak usfcaviL sa je ftalibaski vojak za-jel ra sa odvedei na Dosadno zape>ve]T5evan}ti ga je nap*.'-!-d f5tr>'^til na svo&nlo. I.iXJ Split, 7. marca. (Daim. kor. nr.) V Loćevici JtalijanskS vojaki tožijo. da mo-rajo stradati. Pa si uteše glad. krađejo, karkoK jirrt piiJe pod roke. neka! si tucR nabavijo z rtakvoom i>ri sclia^kfh. Komaj so bili halfjani pri'rt v to s^Vo. že je ita!iiar>-.ska vo.ia.ska obla«? krćrr>arm Marku Gotovcu zaplenila vseh pet his. Koncem me* seca so mit habani kot na)erm*ino dali fC kron. — Ker mtovkrriča MarHča dali časa ni bilo pn svojcir1- so ftai»iarti zapretili, da bodo d-all vso rodbino hi Emirati »ko S€ mladenič kmnhj ne vti>€. Itab'fariska »asH*tva ▼ E>a!mac*!L LDU Vis. 7. marca. (.FPU) Te frn ie rv>velVnjk otoVa Vbsa oozval vse osob«e svet'lnika v italiisn^ki pr'«tar.i5Vi ttrad. Tb )\m je Zapitan on>tar.i^keirti n^-ada naznarnl. da Ie pove'mfk vse^a za^ed^ne^rsi ozemlr«* odredit da rrf>rak> vrf »tradrTiVi. M «m\ tam v shižbt. zaprosrri r+aKian^ko w>veV*nWt\'O sa to sluiho m i/Javiti, da bodo od^lei pokorni t+alHan$kerms kr'.I^. Sr+nveicU Mm ie tuđi. da se tim v na*r>Trvti»ew> pTiK>eni iista-vl phiča. Vodm sve^lnfVa je HVa^ nalo *» Iroenu v«e»a o^obta. đa ocftfcrolai« v^e zabteva Jt?imnske*a poveltn-^B ter da osta^e^ ?!v-e5tr evanski državi. Kaa^an T>r'«=tar.;*Ve«r« v^?»da ?e taVof te-dal uVaz na davkaiilo. glasom katere se vsemti <>«ob*H jrvelfTnrka ustavi plača 7.a mesec mare. *. marc^ fTHt^ V Pim \e <&nxr>e\ sloven-«kf rt*«aten dr. 1-eoTvvlcl I.«nard, W te ikv be!7r;l ?7 <;lovenskerra 7asc«oVvr!e?a O7ernl'a- t>ri*jor^rV>val o reve-^et^em t^-nl;e"iu na-5?h \h\ć\ v j'T'^edenern oze^i»»?1tt. Iz P??na to ("Kft>o**>va1 v Pr>H7. kwr Ko TKvročat ras> de- p^tH rnn^ov iyvi H^Ptnrrsko za^edbo te o £alostrri if5odi internirancev. Cehos!o\n?ka an^base. Skazi Si>>iTito đo svobo Po >CeSkem Svetuf ^t- 23 \Aoito: Dolžnost vsakesra Čeha Je bila, da goljufi Av-stri}o» kor j« Avstri>a goliufaha ćehe kljub naj-$vete}šim obHuham \n prise^ara nenTenshoma že od leta 1??6. naprej. Eden naicudaeišiti đosrođkov sve- tOVBe voine ie nar^tanek in delova^iie c«ho - slovačke voljke na Ruakem. Na-rod. koiemu ie bilo g političnim priti-skom in vola^ko silo onemosočeno. da bi poka4sal z enotmiu dinom svoi« mne-mi© in svote eimpatiie. ie vstvaril ranai roei svoie dežele 50 tisoč moz brole^o armado. yzorno disciplinirano pod last-nimi voditelii. armado. ki ie vklhib svoii štovilni bre7.pornembnof»re^ilo resiti Sihiriio pred Nemei ter sasesti 8000 mil dolco sibirsko ieleznico »a entento in zoper Nemčrio. w>per Avatriio in >rde<^e eartie<- In vse to se ie izvedlo z laafoo močno, z lastnimi sredstri svoboda domovine, ki ro \o izvoievali tiati hrabri iunaki — Sokoh. ie bHa poulač&ria s laMno kr^"io. s krvio Cehav in Slovnkov. — — — Ko ie voina i«bruhnila- se ao takoi iglaševali češki liudie na Ruiskem v rusko vojsko, da .se vuiskuieio bop«* Avstriio: dališi tisoči mladih ltudi T avstriiski voiski so desertirali uri vsaki priložnosti — takih i© bilo okroc 100-000. Aronak stonraro leta 1916- se ift mosrel seetuviti prvi dešk! polk, ker ie ruska vlada delala ovire in ker tuđi sam Kerenski ni bil priiasen tečnu iri-banjn- Ko pa ie dne % Tnliia 1916 B*Sela oela ruska armada bežati in s to Ie edi-na 1© češka brieada broie<5 7000 mol. korakala smelo in bresobiirao napfei in tako opozorila na se ćelo Rueiio in ve8 svet. se 1e situ»ciia hipom a i »p remeni 1 a ter se ie nričelo % orffanisaei-io ćele čehoslovaske a?mn^ft: notar novliena ie bila T>rva »hueit^kac divi- w»Jo rronU> 4 ob enem, da ie niih naloga na Hn-kera končana ter se so odlorili za umaknitev na Bi-bjr^ko lele«nioo. ea doprovor a Bojile* viki ejlbd© firostega pohoda 8ko*i Šibi-riio tia v Vladivostok. upaioć. da dobi-ie tara od entente ladie za Prove* T Fram-ilo- Zadevmj posaianje » I^eni-nora in Trookim, ki era ia vodil Ma*»a-rvk, to ia vleklo in med tem se ie aiiai-no pokazala >TastnosU Avstrii©, ki M5 — ponuiaioč amnesiiio — dala ob-enem noaiati po Nemoiii, vredni **▼?** nici. armado z namenom da odreže Čehe od sibirske železnice- NastoDili se torei pot dobro eboro-žefti. ker so bili F*obrali orožie in mu-niono. ki ie ostala po ruBld voteki na boiiAeih po tem. ko ie voiafetvo (po revolu^iii^ zapustilo svoie poisioiie. Arapak i^totftko kakor Rusi. nifio iroeli tuđi Oehi živil. krroil. obuval in ohleke, a-cev v euniuh, a krepčaia i ih ie navest, UavtlušenoBt iu liubezen do domovine* Konii 8o bili preveč suhi in iastra-dani. da bi j*.arr»oeli vleči vozove. Vprd-trli *?e so teKedar koli smo dospeli do kskeea rib* nika. poztlravliali ^o nas žabe 8 polnim korom: ko pa smo pdhaiali. ni realiala niti e«a žabi^ac- Pri kmei-kem prebivalstvn nišo ropalt kakor so to dolali posostoma iolpe raakn>iene ruske ramade • • • Ampak; med ni i mi in med tvezno prosio sibirske žale^znice iih ie čakala Tiero^ka voiđka. ki iih ie pri Bahma/u tuđi napadla. A Nemci ao pustili na bo-ii.šC-u ?r000 podlih, ter ie bil neraški no-veliaik T>rrmort».n prositi pri tei revolu-ciiski. izstrailani armaiii. katero ie imenoval kancler Eenlinsr >banda ro-paiiev«, aa 24urno premirie v svrho. da zamoro r>oL opati .svoie mrtve voiake- Pipemiria ie bilo apreieto. a nem^kl TM>velinik Pe ie obnesel podlo: misleš se smirom. da ima opraviti Ie z bando ropariev. i« preklicAl premiHe že po oretekn 6 ur. meneč da bo >decke< ura-.-^enetiL A zmotil »e ie temeliito. dobil ie toliko, da ie prav kmahi zbežal Tako so doapeli Cehi do železni-c€l polep katere so stop ali v smeri pro-ri Moekvi in so sačeli novič s pogaianii ji T^oli^eviki. «ahtevaio? Tami rraHs-port po sibirski železnici do Vladivo-stoka- Bilo ie iim dovoMeno s pokojem, da izroče vr=e orožie in municijo. Vsak polk Ie imel 400 strojnic. dobre pn«ke. letrtla. velike salosre ro&nih granat in mnoero atreljivar Izroftlli 30 vae. i^vgemži ročne aranate in po eno puško za vsakih 10 mož- Tn tako so nastopili ?udežno poto-vanie skozi oelo Asiio- Preživeli so mnoero truda in zaprek mnosro »krbi j >nabavo€ vaconov. lokomotiv in stro-ievodiev ter bo morali na vne aadnje labraii aroožne poiedinoe v lafitnih vr-stah in vodili so vHke Bp>nri- Ko so lecrionarii priili plobie v Si-biriio ao opazili, da so neniški in av-strti<*ki vietniki — iarabivSi rusko re-voluciio — že pridobili aaupanie do-ma^eca prebivalstva- fLH vietrrlki so otežkofali stalifife leffionarie-r kierkoli eo Ie moeli; a tfe-hi bo ee izocribali «r»o-padu povsjod tia do Irtnt=ka- Ke pa w do«T>€»l prvi odde-lek lepionarlev do tešu mesta. >po^ /.draviloc ra ie 3000 rdečih eardistov. na čehi % ne-mškimi in avstriiskimi eastniki v ruskih uniformaJh- Poaciv. da nai izroce pu&ke in srranate, »o Cehi fvdkloniH- Tedai so dali nemški ftaBtni- ki poveli« sa etroHanie — a etorill bo ro. v razbtiriertiu nem^ko. rtufli nien ra-jrumftH. rmi pa ^ehi in fllovaki* Brei orožia — takorekoč — saroo % nožmi in kamen\ero eo hitro naakooili trardiste, iih po kratki borbi raaorožili ter poMli niih neraSke novelinike. S »aplenieniml mižkami in stroinieauii bo cavzeli me-«to ko bo prei raioroiili volnko centralna sibirske vlade in pobili nad dOft Na interveaciio franco^keffa in ameriškaffti konaula so poslali h>sri-onaiii potero tri odpoalaac« v lloakvo: a Trockl ne hoteli niti obravnavati \% dal le-tft aretirati in zapreti* Na to 6O nApovedali Oehi PoJISevi-kom voinq in sapeti so >cistiti« sibirsko nroe-o ki se io lasedli ml etitento* Bili se so vea ^ah skori neakončno ozemlie. pnl^ali so strmine odđelke ob proiri. ixT>opolnievali evoie vrate a ee-škimi votnimi vierniki. raseroievali povBod rdede rarne in MH NeuMft Uir Madžare tako, da so koneftio đospeti do mori a v vladi vo»tok, ki era, ie saaedlo 14.000 Cehov in Slovak<>v- Se danes ae voiftknie 80 000 Ceho* aIorakov pole« dbirake orofte. kler to noraade!i«ni ▼ krailh: Penca. Samara, Ortmburff. Perm. BJkateHnhur«. Chell-hinsk. Petrof>avlovsk. Omsk. Tomak, Kra«no4arak. IrknUk Udinak. Chita, Nikolak in Vladivostok* Iz med Teeh Oežkih lerionariev fl-sla Maearvk najve€ meke leffionaiie radi Oflrronneflra. nadfcloveakeffa dela, ki bo ea aiiaino iaredH, In oni pravilo niemu — ž» od eaaov ke tili ie pred-Rednik vodil hm aan eeebna tatieek Maearvk Prtaaftaa* ▼ ▼vpodbuio naiis »fantome, kot krasni doka* teira, kal vm* ramor* navduaeDie iu iiubeaen do domovine- . w CEHO - SLOVA**! PRIZNAM! ZOODOVIN8KC MCJC LDU PnuPU 8. maroa, (CTU> Urednik Karei Mecir obiavUa v >V«nkova« poročilo is Pariza % dne 3. marca, kjcr pravi: Dm« !• ko«hQ4 MoUli **>-doviiakt Mto i« &tk* diMk Mw« za Cdto, Morarako to teriOo. Prtamm-km te M» • akivaiki 4ri«vj pM SI** ▼miko. Isjavfjajn sve£anew da ■! aa Ce- Antflja, protm ad imftiiiii^iplinga duha, ništa nikđar smatrali tega vpra-Sanja za sporno. Nikdaf ništa dvcunlli. d« ie Češka »edeljivm c^oU ia dm bi bila morebitna deUUv velika krtvica* Komisija ie taveela ilalilče. din» ra tadi «• NHniinai uie«Ma ofevafs* veti tw»oNMi ftaftagrketa, to •• pnrrt da pripada tadl Taiai eake - itovaikl dr-žavL Kar se tič* slevaikef a vprašanja, morem reci, da Je SlovaHta aaSa. Izjaviti morem, da bodo njene me je sezale preoej fM-eko domarfcacljsk« tri*. Ko-mlatki i« rcftila didl vprašaaje ocrsldn RUflnov. in sicer v smislu £drn£itve of rskih Rusinov s čeho - slovaSko re-publiko. ISARED3A Cil-EDC BANKOVCEV IN POTOVANJ. LDU. Praga, 8. marca. (CTU.) Na podstavi pooblastilnega zakona Izza ?5, februarja se odre ja: 1. Izplačila in fcira, knnonov in obresti vrednostnih papir-jev, ki se nahajajo v ©bmočiu Cehoslo-va§ke republike, ter tuzemskih vred» ii-r>stnih papirjev. ki se nahajajo v inozemstvu, pa so lastnina državljanov, ki bivaio dali nego eno Ietf> v Cehoslova-?>kt republiki, sn do nadaljneera prepove-dana. Zavodi in družbe, ki so izdali vrednostne papirje, so ?avezanl Biidr-žati ves znesek, kar s?a odpade na kupone in obresti, in sicer vse dotlej. ko se ho izpfačevanie dovotilo. Nadaljnji vrednr^stni papirfi, valute, zlato in srebro se iz območja CehoslovaSke republike brez do vol jenja finančnejfa ministr-stva ne smeio izvozitt 2.) Osebe. ki po-tuieio v tujino. smcio seboj imeti samo 5O0 kron, ki potujejo z rodbino, pa s»-nio 1000 kron ?isosanega papirnatega denarja. Na potovanja v ItaJijo, y Švico, Vrancijo, Nizozemsko, Anglijo in Ame-riko se sme seboj vzeti samo 1000 fran-kov. v Nemčijo samo 1000 mark. Za izvoz večjih zneskov je potrebno posebno đovoljenje čelioslovaške devizne cen-tni!e. .1.) Uvoz in razpoSilJanje eno- In clvokronskih bankovcev Avstro-Ojrrskc bc.nke v območie čehoslovaske države je prepovedan. Kdor potiče v to ozem-lie. sme v bankoveth seboi imerj We6-jemu Sft kron. 4.) Denarni zavodi smelo akreditive za tiiiino izdati samo v tuji t'enarTii vefjavi, in sicer samo 8 privo-lienjem Čehostovaške divizne centrale, toda Ie do zneska 1000 kron. Tađl tetki bsnfinl unuMkt mm DnmIi ImmIo stavkatl. Duaai, 8. marca, Uradniki čeikih bauk na Dunaiu bodo pričeli mihod^ uje dni stavkaH, ker jiin banke noCe)o rvi-šatl prejemke tako, kakor so to storije ostale nemške banice na Dun&Jo. Tuđi ttređ* niki čeSkega dnevnika »Viđenski Dennikc na Duiiaiu, katert Ust flnansira »živnosten-sKa banka«, bodo Dri Četi v poneddjek s stavko, ker oprava Hsta no£e o^odlt! njihovim ctanovskim »ahtevaf«. Netnlike - madžarski nanađatn! na&rt. IJ>U Praga, 8. marca. (CTU) Večerao izdanje »Ceskesa Slova« Javlja: O preiska-vi v afer! dr. Schwarz - Palfan se nadalje poroča: Nameravaiia ie bila skupna napa-dalna a3xija Nemcev io Madlarov, ki nai bi se začela dne A. marca. V nacrtu je bilo, da na) bi se hkratl s to lutoadalne akcifo račeli veliki štrajk! ▼ frermajilzlranem dehi Ce5ke. Nameravane stavke so Izostale, nemSko - madžarski napad pa je izjalovilo vojaštvo, ki je Se pravoŠasno poseglo vmes. UkraJted oomi beliievfte? LDU Curili, 8. marca. 8. marca, (CTU) »Echo de Parts« poroča; Ukrajinske čete so 30 km od Kijeva porazile botlSevike, Ukrajinska vlada, ki H pobe^ila r Vhipice, se je vrmla v Kijev. Đoliševiki so bili baie poraJenl v vzhodni Ukralhii. Charko%, Pol-tava In Jekatertnoslav so topet ▼ rokah Ukrajincev. BoliSevM se «kleiif|o^ LDU Bero-lin,9. marca. (nKU) »Vorwflrts« ftvljt: Kakor poroda ruski brezltčna brrojavkm, so ruski sov)eti pripravljeni, ndelefltf se po-saianl na otoklh Printdoo I nt«towhni Do-cojl: 1. Vfposttvitrv anulinMift posofU. 2. Odpoved rivolucijortamt propaj^ande. 3. Zavaravan}« goapodarsklh interesov sa-vc«nFkr>v po koncesifah hl odstopitev ozemiu. Ti po« oj I kale^o luno okret ruske boUševiSfce vlade nm desno, ki se teza SpartaKovskih nemirov kaže vesto-vale I« vpraianle Ja, ako bo mogla VeUka BrttanUa dobiti dovoli tivU, da ae prtpreči katastrofa. NaivilH vo|nl •▼•< ▼ ParUa dda a vsemi moSmi da bi pomatal. Pre-hranjevahu minUter )« »amaiifl, da bo o4-potoval v Donedetjek v Pari* in * udelciil potajan). On upa, da bodo »vesnikt mosti odrediti vse potrebno, da se preprea cro-se£a nesreća. Ne more se gledati kako Evropa strada. To a* bi Mto vredno duha aarodov, U so smacaH ▼ *ol«l po sve» ae-sebienoatl. Aatllia bo pomasala. te ajeoto« bo valed te pomoa poloiaj ***** deiale MkoUn trpei vtndar deltia na bj codr* niala. Kakor hitro bo analelkl aarod uvidel strahovrto resMat erwpekega pokrfaje, a© tako) porval angteiko viado k iatenmdtf. m Amnmd i« prefcma tvnm* U>U Prat a. «. marta. (CTU) AUirimci so centralizirali v rokah tnteraUiraae komisije preakrbo Evrope t »vitt, ki ml a orirfHB na situacijo #M1 dodele po^aineiUm dr-favam gotove deleie. Ni Ceao - Hovalke repabUko otpade od *•«• ko«tlBae«ta » adsteAov. AmeriSka država ie odsoalaJa strstva^ Upcotne ia "ufcdils)eojwu 4a esaie^ godu soglasje iMe nmm v čcfca - rio-VMU repaMkt Uvot Utega t fgHo, LĐU l*m-4on, 8. marpa, Yspahat)€t ki na] oskrbuiata redno tvezo f, iega dela ni mo*?la končati v dotočenem terminu, to Je do 6. t m. Upajo p*, da bodo nove nemštce meje zacrtane v«e-kakor še do 15. t. ro** ne glede na meje, na vzhodu. katerih zaćrtanje si je pridr-žal oajvišn %vek aliirancev. Proti koncu tedaa se bo raspravljalo tuđi o trreditvi meja bivših avstrijskih ozemelj. izvzetn-$i onih na jadranski obali, katetfh zatr-tanje si Je istotako pridrial najvišii svet aliirancev. iHednarodna Itomfslfa ta anro* flvIL LDU Pari«, 8. marca. (DKU) Renterjev urad poroča: Kakor Javliajo, se \t sklenilp, imenovati internacionalno komisilo, s«sto-iečo iz naJveC štirih članov, kl bo preiska-la, kako bodo države bivie avstro - ocrske monarhije plaćale po alilrancfli poslana iivila. V Nemiko Avstriio poslana iivila bodo po vodni plaćali iz dofaodkov solnih mdnikov. Del teh ilvfl bo plačalo mesto rhinaj. Gospodarski svet bo dovolfl mroz 30.000 ton žita iz Argentini Je, Ce flh bo moelfl Nemška Avstriia pUCati. Zadnje dni ie btlo več važnih set najviši esa EO«podaj-skeipi sveta, Jd f« razpra^Jal o nujnosti preskrbe Nemske Avstrije 2 živili. Skle-nili so* da bo oprava nomožne akcije pod vodstvom Hooveria dobila v»o kontrolo nad Jeleznice in drnsa transportna sredstva, ki se bodo tiporabila za transport £»» vil na osemlia biv^e avstro - o^rske monarhije. Vsaka država bo dala gotov del svo-jeca prevoenega materifala na raspolacav nje. Vlak! za prevoe iivil bodo imeli prednost pred vsaklm drugim prometom. Kakor govore* so se altiranci soorasunreli v teh vpralanHn. Napetost med Itaiiio in Juco-slavljo se ie zelo znmnjšala. lx seie voineca sveta. LDU Pariz, 8. marca. (DKU) Agence ffavas poroča: Najviiii vojni svat Je bQ obvešfieo o dcr-stm, da so se prekinila pogajanja v Spaa4« zaradi predaje nemSkega brodovja, Na lo-!fo itaJljanske deiegacile se ie skleoilo, imenovati novo medzavezniSko vojaško kf>- misljo, ki naj preisče dogodke v Ljubljani. Nato so nndaljevali razpravo o preskrbi dežel bivSe Avstro - Osrske. Lloyd Oeor-ge Je porocal o vojalkih posojth za prdt-minarni mir % NcmCiJo. Albanci aahteva|o plebiscit. LDU Pari z, 8. marca. (ĐreadUCno.) Albanska dele-gacija Je predsednfleu sveta desetorice predložila noto, v katari eahteva ta slučaj, da sej ne SprejmcjO kanferend v memoraa-da predložene albanske sahtev«, da naj se Zedinjenim državam ameri^dm da nalog, da nai zasedeio in sa dobo eaega leta upravljalo krajine, kl Iih Albanci dobe na-zai, namreč Camarijo na Jugu lnw albansko ozemlje, td to ga anektirale Crna gora in Srbija. Ce bi konferenca sprajela ta predloe, bi Albanci MU za to. da ameriSke čete sasedejo tuđi sevemi Epir, ki ga Gr-ska zahteva od Albanije, V takih okoliiči-nah bi prebivalstvo teh krajin moclo po-vsera svobodno izraziti svoio voljo slede pripadnosti in glede svojih narodnih sabtev. Kacovtatri zahfevaio stoIo driavo. LDU Pariz, 8. marca. (DKU) TukaJ Je bilo ođposlanstvo Aromuncev Ia Makedonije in Pinda, da prodloie sro|e zahteve mirovni konferenci. To odposhuistvo zahteva s gotovim! pogoii primani* svojli na-clJoaalnih pcavic sa svojo državo, neodvisno od Albancev. MednarodBa «pr«Ta prtsteaa«. LDU Pa ris, 8. marca. (Brezilčnoj Pododsek komisije sa vodne ceste tn leleznice ie skoncal raspravo o naCrtu za mednarodno opravo pristanlSČL Od>ravlteam Mokajte proU AvstrOL LDU Hiti, 8. marea. (DKU) Kakor poro-ca >Nleowe Rotterdamsche Courant« U Pariza, ie včoraj sklenil svet desetorice, raz-veliavitt blokado proti AvstriJL žtvila se bodo poslala preko Trsta tn Reke. Ita-Ujani so btll proti temu skleoti, Trancoct Angletl in Američani pa za nje. Uovd Oeorfe. Clemenceav In nolkovnfk tlouse so raipravl)aJ1 o predlogu. Cedla. na| se pomaiva NenriHji. Uovd Octorge In House sta odobravala predlof. Clemencean H aahtaval časa ta vremisiek, tako da Ie ostal prediot do danes. NaiperavaJo poslati sadostno mnotino irvfl hitro t Nenv ČUo, PiaCalo se bo a kalijem, kl ta potre-bnjeio ZeđlnJene drfive tn s premogom. Prfcalraje se, da bo predala Hemcifa s^ole trsovske lađle sa Izvoz. * LDU Cm*. 8. marea. (CTU) Kakor ftoroeafo ia Pari**, Ie prokmienje pogafanf ▼ Srna!« nrirovno komVrenco selo prese-fietjlo, nomno^a se paj, da BogaJam4a ne bodo dota) nrtfcmjena m da se ne bodo Iz Avstrije, Madiarskc, NemGie9 Turske. Hesmdla iTkUnf^mi iz zvese pvodov za trt leta. Pariz. 8. marca. MinistrskJ prcdsednlk Clemenceaa Je pritrdll pri današnji aeH Aliirancev nacrt« za zveeo na-radov, a sajno pod pokojem, da bo Nem> čija za tri leta izldjačena Iz te zvez*. Moaaraistieae deesonstracile m Dn-a*JsL D v n a I. S. marca. Danes ponofl so se vršite« po Dunat« monariiističnje demeav stradie. Pred par dnevi Je bflo v notrasjem mestn otvorjeno neko jako elegantno vmrt-ietetno giedaitSČ« pod imenom »Pan*. Tu so predstavljali neko opereto pod naslovom »A- 0. K.« (Armeeoberkommaijdo) ah »AUes ohne Kopf« (vse brez glave). K prvi predstavi je prišlo pet znanih avstrijstdh aristokratov, ki so pričeli pri nastopn igral-ca glavne vioge, «eneralisima tn posostni-ka rarnih mlekam t maski nadvojvode Friderika, razsajati in žvtzgati, tako da k nastal v giedališču vsled tega nastopa siien truić In vik. Ifra se je morala prekiniti in se Je nadsljevala Jele, ko so onQj pet ari* stokratskih razgrajačev vrsli na cesto. Brezposelnost na Dtinajn narai£f>! D u n a i, 8- marca. Število brezposelnih na Dunaiu je doseglo 150.000 oseb, od teh jih dobiva 119.000 podpore. V zadniih tediuh Je naraslo število bre3n>oselnib vsak teden za povprečno 20.000 oseb. Reforme v Nemlki AvstrilL DunaL 8. marca. Vlada NemSke Avstrije pripravlja zakonski nacrt o temeljiti reformi zem-ijiSkJh pravic, ki bo spreme ml vse do sedai v veljavi stojeće prcdpi^e in predpravice. Vlada zmagala. LDU Đerolin, 9. marca. (DKU) Včerajšnji pouliini boji so trajali pozno v noč. Vladne čete so zasedl« oporišča ^partakovcev. PoveJjnikl viadnik čet zagotavijaio, da obvladajo poloiaL Včeraj popoldne so viadne čete zasedle pi-vovarno »Botzow«. Tuđi v Moabitn Je prt« §Io včeraj do krvavih bojev. Boji so trajali pozno v noč. Več o&eb Je bik> mrtvih ali te£ko ranjen«. Borite med vladnind četanri In §par-takovcL LDU Berolin, & marca. (CTU) 36 nr so trajale neprestano borbe v vzhod-nem Berlinu v tako zvan em brandenbur-Škem okralu. Vladne čete tukai očividno niso znatno napredovale. Njihova glavna lila stoji UJA 24 ur po ullcah, ki se stekaio v Aleksandrov trg. Ćete so spravljene po bi šah in zapušcajo svoie varne zaklone sar mo tedaj. ako sovrainik nenadoma napada. Podpira iih topništvo, ki K razpostavijeno kakih 500 raetrov dalje na Aleksandrovem trgu. Ponoči daiejo znamenja letald. Neprestano prasketaio streli iz pnfk. LDU Berotin, 9. marca. (CTU) Bon ▼ Berlina i/t niso končani. Na vzhodu rett-rirajo Špartakovcl od barikade dp barikade. ZcJo veliko poslopij ie tefko po^kodovmnih. Vse se »ritožiiie nad brez obzira im postrv panjem viadnih čet ker niso samo na Spartakovce strcJjali, temveč tndi na ien-ske in otroke. Z drnge strani se poroča, da so se postavljanja barikad ▼ vzhodnetn delu mesta ndeleievale tuđi ženske. Republikansko vojaško brambo bodo skrčili od 16.000 na 6500. Nastavili bodo samo za-nesljtve elemente. Ulice, ki peljejo iz Berlina ▼ Špandav, so zaprte s vrvmL Tud! v Berlina so vladne fiete zastražile ceste. V mrtvasmei kži 70 mrtvecev. število mrtvih baie presega 300, raniendi pa bo približno 1000 oseb. Romantfosn beg ateotatorta. Monako to, 8. marca. Atentator na ministra no-tranjih zadev Auerja, ki je poleg ministra teiko ranil dva poslanca tn enega nbiL ie mesar Alojzij Lindner. Sedaj Je z letalotn pobegnil v Rusiio, predno so ga modi se aretirati. • LDU Berofln. 8. marca. (CTU) Spora-zmn med vlado v Weimaiiu m vodstvom stavke se je dosegel iia nastopni podlagi: 1. Delavskl sveti se načeloma pripoznajo za gospodarska zastopstva delavcev v svr-ho kontrole in ureditve razdeJitv« blaga. Za vse indus tri jalne strofo se ustanove de-lavske zadruge, pri katerin bodo sodelo-vali vodje obratov. nameščenci ia delavet ter organizacije delo4ajalcev in ddojemal-cev. 2. Ustvari se enotno demokiatično pravo delavcev. Zakon o tem se tako) predloži narodni SkupSčlni. 3. Socijalizacija premogarstva se bo ob nmvročnosti izve-dencev m delavskih svetov takol prlčela. 4. Vsa po kazenskerc zakonu kaznlva deia-nja bodo sodila radi pri voJaSkih oaebah roeščanska sodlšča. LDU Carih« S. marca. (CTU) Kakor poroča Agence riavas, so povelJnJki alllra-nih zasedenih čet v Nemčijl zahtevali od nemSke vlade, naj jlra izplača stročke M vz4rtavanje teb čet____________________ ItOiljfl. 400 Usoč dclaveev stavka! LDU B e-rolin. 9. marca. (DKU) »Deutsche Allge-meine Zeitung javlja iz Luzana: Po poro-čflu lista »Avanti« stavka približno 400.000 i talijanskih kovinarjev. List meni, da se bo stavka v nedeljo ali ponedeliek razširila po vsej Lifuriji. ItaOJani napadajo Steeda. LDU Đeo- gracU 8. marca. (JDU) Novi glavni urednik lista »Times«. Steed, napada Italijane, ker so odkloniti jugoslovanskl predlog za razsodišče. Vsled tega besnl rimska »Tribuna« hi napada v svojih člankih list »Times« in vse NorthcUffovo časopisje, Razjlel 6vlea proti nvom bankovcev. LDU Bern, a. niarca. (DKU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Zvezni svet je pre-povedal nvoz avstro - ogrskih bankovcev ter uvoz in izvoz niskih bankovcev. Izgube t svetovnl volnL Oeneve, 9. marca, Kakor poroča milanska »Štampa«, znasa Stevilo vseh padllh v svetovnl volni 7 miUJonov 275.000, in sicer 1,700.000 mrtvih ima Rusija, 1,600.000 Nemčija, 1 mi-Hjon 300.000 Francija, 800.000 bivša Avstro-Ogrska, 700.000 AngUJa, 460.000 ItaBJa, 150.000 Turčija, po 100.000 Belgija, Bolgar-ska. Romunija in Srbija ta 59.000 ameriSke Zedlnlene države. Tadl znani vliollnsfcj virtsos Bronl-stov RnbernMost špeknllra? Đndimpe-Sta, 8. marca. Listi porocaio, da se Je znani viiotinsk! virtuoz Bronlslav Itnber-mann, ki «vl IoCeno od svoje prve ieoe, igralke Oalafres, smročil s hčerko gnanegm bndlmpeStanskeea velelndnstrtlalca Man-freda Welasa, kl ie t rekviricDo cerkraift svonov med voino inlnffl frkj^cV^ vsoto 400 srililontfMf w«n 59. Stev. »SLUVbNSKl NAKOtr* đnr 10 marca 1919 Mnn o. Pozhr Ijubljanskemu prebtalstra! Danes zveeer pri&De. kakor ie objavljeno na đnurem rneetu. t Liubliano aneleaki kardinal Boarne. ki si ie pridobil tekom svetovne vojne velike zasiufire za iujroelovanako stvar in kj ie znan kot velik priiateli Jugoelova-nov* Narodna dolžnost nam veleva. da nm priredimo čim naiorisrčneiši ei>re-iem. Zato pozivamo vse hišne posestni-ke. nai popoldne razobesijo sastave, narodno občinstvo pa prosimo nai se v čim naivečtem števita ndeleži spreiem* na jrl&vnem kolodvora kier pozdravilo »dličneoa našega priiatelia v imenu sfovenskeffa naroda deželna vlada. Unezoškof dr- Anton B* Jeelič ter za-Mopniki raznih civilnih in voiaških oblasti Kardinal Bourae se odpelie mtri zvečer ob S> t Rim. PohPc jinshB in dnevne vesti. Kardinal Bourne v Linbliani. As« deški kardinal Bourne se pripelie da-nee v spremstvu ministra za verstvo dri a Alanpovida s posebnim vlakom raed 7. in 8- zvecer v Liubliano- Prihod kardinala Bonrea v Ltub-Hano- Kakor smo izvedeli pri obratnem nradu iužnesra kolodvora, prispe po--ebni vlak 8 kardinalom dasee (ponori M;tek ob 7. uri 30 minut zvečer v Liubliano)- Pozivamo vse narodno ob-rinstvo. nai se v čim naivečiem številu udeleži slavnostneira SDreiema. b&\ ie kardinal znan kot velik priiateli in za-sr^vornik Jueoslovanov- Državni sanit svet- Minister za rdravstvo dr- TJroŠ Krali ie imenoval /.?. elane sanitetnecra sveta kralievine ^HS dr- Eda Šlaimeria. dr- Deme-;ra BIeiweie&. dr. Vinka Greeo-rica in dr Ivana O r a ž n a, za niiho-ve namestnike pa dr- Ivana Ma tka in •ir- Ivana J e n k a- Prva seja zdrav--;venesra sveta bo 15. t- m- ob 4r popol-iine v Beoerradu. Franr-slov. organizacija vabi čla-iio k predavanju, ki sra bo imel e poroo-rak Joniard. prof- na vseučilišču v Di-■jtiu. sedai^ v Zaerrebu. v torek dne IV marca ob 6- zvečer v mali dvorani Narodnoga doma. Dostop imaio samo 51a* i. ki se izkažeio s pristopnico (carte u admi-sionV Sodniiski izpit sta napravila s -rav dobrim uspeh om sr« dr- Jakob Prešern in Kobe Viktor, oba avskul-tanta pri novomeškem okrožnem sodi- -ĆU- ČiŠČenie- Višii šolski svet ie odpu-stil iz šolske službe na iavnih lnidekih in meščanskih šolah v ozemlm Deželne •iade y Linbliani nadučitelia Viliema ITiicrleria, nčitelia Viliema Thvra. uči-tr-lja Ernesta Winkleria. začasno učite-■iico Adelo Stadlor. ueiteliico Ano Stanel in učiteliico ročnih del Jožefo Kosoll na mestni liudski soli v Ormožu n Jožefa Elottnika. naducitelia v So-i.oti- Darilo Bosancev za trpeče Sloven-re- Predsedtuk Deželne vlade za Slove-niio dr Janko Breie ie od predeednice > Dobrotvorno - prosvetne zadruee Jn-L'oslovenk< v 8araievem, ro^pe Luci i e Sunariceve. preiel zneeek 4790 K. ki «ra ie imenovana zadmsa kot čisti prebitik fin© 9- februari a prireiene >Sloveneke akademije« naklonila trpečim Slovencem- Denar se ie izročil Slovenskemu odboru za groriške beeunce v Liub-liani- S varilo slede noto van ia v Avstri-\o- Z Donata poroča Li- kor- nrad: Uradrta objava svari za časa ži trošan ja, to ie do 24- t- m., pred potevanii ▼ ozemlie nemško - avstriiske države, ker bođo v tem času vsi potniJd brez-i7ierano in brez ozirov na osebo ali na morda predložene leGritimaciie in pri-roročila natančno. po potrebi tuđi teles-no preiskani. Po možnoeti nai noben potnik ne iemlie seboi prtliacre, ker ie urecledovaJije le-te zelo strosro in se bo vršilo brez ozira na to ali potnik v?led takesra pregleda morda zamudi vlak- Potnikl inoraio tuđi z đeistvom računati, da se iim pridrži večja. ka-Icor rudi ročna prtliasa pri precleđo-vaniu. Kdor bi skušal proti obstoieei t»repovedi o uvažanju bankovcev sprati take bankovce v Nemško Avstrijo. tpmu se denar zareže s pridržkom na-^aliniocra kazenskesa postopanja proti niemu- Grmenie topov so stišali y Kpvem mestu prav razločno različni liudie. nne 8- marca. Slišalo fg ie od Gorice sem- Ravno ta dan ie letel tuđi naš aeroplan čez Novo mesto v smeri proti Zacrrebu- Slike francogkih generalov v korist našim invalidom- Gospod profesor iriž- L. C- Meurvill, sin velikesa fran-•oskesra narodau kateremn ^e imamo v?i Jusoslovani poles Srbije v prvi r.-=tl ziUivalievaii. da smo osvoboieni. v izdal slike franeoskih generalov. Slike so v izložbi Narodne kniisrarne in nam predstavliajo naislavneiše sre-ne rale. kateri so pravi naslerlniki Ve- IHkeffa Napoleona in so uničili naivec-1i railitarizem sveta* Kako so krasne, nobeera napuha ali voiaške moeočnosti ni na niih. kakor se ie videlo to na sli-vnh nem^klh in avstriiskih eeneralov. Vjmenieno so pa v clovekoliubno svr-h-"» na korist naših invalidov- Nai ne bo M.-e. žolskeea razreda, županskeara na4a. nobene sobe dništev, gostiln. ki bi iih ne krasile te slike! Invalidi. neluite povsod za prodalo teh elik. Kaiere so v vašo korist! Prosimo vse časopise, da poeroeio priobčifo par vr->'k- v razprodaio teh slik- Želimo pa. fia ^e izdaio tuđi slike vseh slavnih w Uskih iunakov — na.«ih bratov« Vpokoioninj učiteljem in vdova«; P»a more višii Šolski svet v Liubnani r-itmeriti tištim učiteliem fučiteliicara). fri so bili vpokoieni do 31- *rudna 1918 pvišane pokoinine v smislu naredbe rv'ukupne deželne vlade z dnem 14-f večana 1919 št S31 uradne^a lista, ter |v do vam in sirotani po nčiteliih vdovni-pie in vzsroievalnine, se pozivljlalo vpo-PvoipTii učitelii. vdove in varuhi mlado-lotnih otrok nčiteliev. ki so služjli V polskih okraiih bivših voivođin Krani-Pke in Staierske. da VT>oslieio naravnost fca višii šolski svet v Linbliani do vste-lojra 15- ma leca travna 1919 potrebne podatke in službene dokumente ia ei-fpr: a) vpokoieni učitelii dekret s ko-l\m se iim ie odmerila pokoinina in će f i tesra več ne imeli, službene doku-pnente. iz koiih bo razvidno, koliko pluzbenih let so imeli ko so stopili t ' pokoj; b) vđove in varuhi pa dekret, s kojim ao bo prieodile vdovnina in vs-ffoievalnina. in nhifbfHMi dokomeaU umrlejfa učitelja (eoproaa in oeetaV ajlo bi ne imeli v©Č teh dokumentov. pai napovedo. koliko eluibenih let fe imel umrh aopror. ko io prominul alt Ko je bil vpokoien Vpokoienci. vdove ucitehev in varuhi učiteliskih sirot co-nških šotekih okraiev nai poSijeio mo-rebitne dodatke k svoiim pniavam. ki se že nahaiaio pri vi? i em fiolskem JTetu. Vpokoienci. vdove in varubi uči-teliskih sirot iz bivše voi vodi ne Koro-eke pa nai vpošlieio do 10. maleea travna 1919 vlocre. podatke in službeno dokumente šolskemu komisariiatn ▼ \ eiikovcu. ki bo skrbel. da dospeio za-nesliivo višiemu šolskemu sveta v Lmhliano- Nedeliski poeitek pismonos- Pri-cenši z 16- maroem 1919 ae vsled upe-Have nedeliskeea poči tka pismonos. ob nedeliah ne bodo dostavliale pieemske pošiliatve izvzemši ekspresnih pišem-PaČ pa io strankam dovolieno, da pri-aeio iskat morebiti došle take pošiliat-ve na poštni urad Liubliana 1, v odde-lek pisemskih dostavliavcev I- nad-stropie. kier se bo niihovim želiam v polni meri ustreelo in dalo poiasnila- Iziava. Ker ne^ocrlasie med R. Ja-kopičem in >Dništvom slov« vpod-umetnikov v LiublianU. ki \e našlo izraza v erovoricah. katere nišo v ni-kakem Ftikn z društvom, in v par no-ticah y Liublian^kih dnevnikih. ne spada v iavnost. nai se smatra zadevo za zakliučeno- R Jakome- Za odbor društva: Ferdo Vesel. predsednik- H-Smreka r. tainiV- Roianski Sokol iz Trsta noSilia tem potom vsera iu£ro«1ovanskim Sokolskim društvom T>ri,-=r<'ni bratski >Na 7dar<- Zairotavlia iih, da so kremnlii neodređenih Sokolov vedno nabnišoni in pripravlieni. 6c. pribore Jusroslaviii kar ie niene^a- Roiansko. ter ostala sokolska društva v zavedenih kraiih se nemoteno deluieio in širiio Sokolske vrste — Vladimir Kravos, tainik ro-1anske*ra Sokoln- Ko^evski Slovenci sezidnio naskoro svoi Narodni dom z veliko re-stavraciio in modernim hotelom ter vsemi prostori, ki iih bodo rabila narodna društva kot Sokol. Čitalnfca itd-Zlasti telovadnioi se bo posvetila velika pozornost- ProiekHrana ie tuđi ve-likanpka zborovalna dvorana &a shode. iarre in đmsre družabne in narodne pri-reditve. Vsa stavba bo stala na brez-dvomno naile^^Tii in naipriprnvnei-šem kraiu v Koče-n'u. polesr dr- Saio\n-čeve vile blizu kolodvora- Prostor ie dal v ta nnmen breznlačno na raznola-eo znani kočev«ki Slovenec veleindm-strijale-? Anton Kaifež. Porotno zasedanle v Novem mestn. Dne 17- t m- se pnčne pri okrožnem sodižču v Novem mestn prvo r>orotno zasedanie. ki bo trajalo 3 dni« Pred to T>rvo iucro?lovan?ko r>oroto prideio: Miha Hudoklin iz Ko3tanieyice Tnestal-nesra bivali š^a> radi tatvine- Mak.<=o Jaklič in Janko Dracelj delav<*A iz Brezovice, rotv Jožef Pire iz Breze, uboi- Rudolf Sn§teršič iz Martinie vaši, rop. Aloizii DržiČ iz Ribnice pri Vel- Dolini, težka telesna po^kodba- Na meseanski soli v Žalcu ie Višii šolski svet imenoval Ivana Korzeta, strokovnen-a učitelia na me-ščacski soli v Žalcu, za začasnega ravna teli a na tei soli- Posnemania in hvale vredno- Strasna ^otniia Celiskeea pešpolka v Celfu doluio ros. vse hvale vrodno- Mostvo po ne izobražuie samo v voiaškem smislu tem več se vrše dnevno pred« vani a o naši. srbski in hrvaški zerodovini. o podaini politiki. o leoemu vedentn itd« Kot sem čul se ie doseerel že lep uspeh« Stotniia ie naročena na 10 istlsov ^Nove dobec, 5 iztieov >Sloven3eke:a Naro-da<. 5 iztisov >Slovenca<. 5 iztisov >Straže«, 5 iztisov >Slovenekeira eo-ppodariac. 2 iz ti sa, >Joffoslaviie€ in Ž iziiRa >Kurentac Nadalie so častniki. pod^aMniki in moštvo omeniene stotni-i? že lako lene svote v dobrodeln** na-mene darovali kot na nrimer: za srbpko siročad 540 K. za ranicne in bolne voiake v nrtdoniestni bolnici v Celin. da si naročiio slovenske časopise 120 kron. za spomenik na koroškem Podlih voiakov Celiskeea pešpolka 740 K- — Kot se srovori. se ureiuie soba, v kateri se otvori stotniiska čitalnica v kateri ee bode troiilo tuđi perte. eodba. domače i£re. predavania itđ* Za kniiire In ča-sonise se ie pri imenovani Rtotniii že nabrala lepa svota 250 K. Človek ka-tf*ri ie v stari Avstriii okušal flladkosti voia^k^sra živlienia se mora nad tem lepim ^inom nad vse ra77veseliti. ker io prepričan, da se ne bode naša mladina nri voiakih kot nokdai okuževala, temveč izobraževala- Kat pa drnei sin-venski T>o1ki. batalioni in s+otnile. se ie že povpod za izobražlM> naše sa voia-štva poskrbelo? Poveliniku omeniene ptotniie ere pač iavna zahvala. — Popotnik- VmHi so v Lfabliani poštni ofiHinl Henrik M i a 1 e i in ffdć. Jerica B i z-iak-N-vm-p.! Vremensko porofllo. fifau MMi WT)em 3«t*2 SrtšmU mtnl tlak TM ■« 8. 2. pop. 736 3 10*1 si. jo? pol obi. , 9. zv. 35 7 7*2 brezvetr. oblačno 9. J7. z\. 732 9 6-1 si. fev. veC.obWL i^. 2. pop.) 733*5 U-7 si. fgv. veC. jasno . 9. zv. 736 1 6.7 brcrvtr. jasno 10 7. zy 78M. W si. fcv. mcgla Padsvma v 24 orah mm 0*6 — Srednf-vtetajSn« temperatura 8 2°, normatam 2-4a Vremenska napoved z* Jutri: HlaiMt ttftf* w, letona obUća«. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". Knltoro. Koncert C- Meivedove. kl bi zal same izbrane slovaiiske skladbe, se bodo od iutri naprei prodaiale v trafiki y Prešerno-vi ulici- Za isti dobrodelni namen za >Kolo iu2T06lovanskih ženac priredi Baloković v celera kraliestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev turneio. na kateri bo izvaial 52 đobrodelnih koncertov-Kot pianist «a bo spreinlial vseučiliski profesor iz ZftSTeba erosnod dr- Huffon rl- Mihalevich rbrat bivšeera hrvatske-ca bana)- Opozariamo že danes in toplo priporoCamo obisk te^a koncerta iuero^lovanske vza-iemnosti- (Glasbena Matica). »Strahovi«. V Ibsnovih »Strahovihc je v soboto Odvalila iRral Ko^p^d N u č i č. Lmevno je samo po sebi, da se je pozornost vsegj občinstva v urvi vrsti obraćala na to vlosja ki tako prctresljivo prikazuje bedno žrtev očetove mladoletne razpa^no-sti in razuzdanosti. Gospod Nučič je podal v njej iako mnogo samoraslih vrlin; poleg tega se sme reci, da je bila njegova stva-ritev umetniško izdelana, premišljena in otmjena do zadnje poteze. Gospod NučIČ ie z iecavo govorico, z mlahavimi, toda nikdar pretiranimi gibi in z izrazno prikro-ieno zunanjostjo prinudno očrtal telesno razpadanje in duse\Tio raekrajanje svojega Junaka, provzročeno po blaznem strahu. Zlasti velik je bil v zadnjem aktu, kjer je razvil toliko realistične potence. da je de-janje popolnoma snel iz jdedaliSkeza okvira ter podal kos resničnesa življenja in grozotnesa umiranja. — Gospa Bukše-k o v a je kot Oswafdova mati takisto razvijala veliko dramatično silo. Njena igra je bila v razgovoru s pastorjem izkraja poslovno umerjena, kakor je treba, toda potem, ko gospa Alvingova tako uničujoče obtožuje prepadi ega soproga. je z mračno energijo dajala duška dolgo prikrivanemu trpljenjn in stadu; prizori z Oswaldom pa so prekipevali od iskrene materine ljubezni in leden© groze. — Gosood B r a t i n a je kot pastor izpočetka nastooal dosti srečno, tako da je bilo pričakovati dobre kreacije; pozneje pa je žal odrekel, zlasti zatesadelj, ker ni bilo y niegovem g!asu nobene modulacije, tuđi ne tam, kjer je afekt brezpo-gojno zahteval strastno izražanje; zato ie bila vsa njesova igra brezbarvna in nezanimljiva — Gospod Prek fe kot Engstrand kaza) pri znan! a vredne ambicije in dobre momente, vendar so se njegovi stvaritvi še poznale začetniške pege. — Gospa Juva-aova je Regino opremila z afirmativno sebičnostjo. ki je atavistično željna živlle-nja in uživanja. — Občinstvo je zlasti gospoda Nnčiča in gospo Bukšekovo po vsa-kem aktu odlikovalo z bogatim priznanjem. Parter ie bil dobro zaseden. lože pa so ze-vale od praznote, kakor ie temu že od nekdaj tako, kadar se na odru razpravijajo težkoresna vprašanja socialnega po-mena. —n— Repertoar Narod neira gleđališča-Dramsko sledališue: V ponedeliek 11- t- m- ostane srledalipte za-prto- V torek. 11. t- m- ob 8. zvećer H-Ibsena >Strahovi« za abonement >A<. V eredo. 12- t- m ob nol 8- zvečer >- ■ • ulica št- 15< uradniJka predstava izven abonementa. V četrtek. 13- t« m. H Ibsena >Strafcovi< za abonement >C<- Oucrno irledaliŠČe: V ponedeliek. 10 t- m- ostane jrlednlišče za prto* V torek. 11- t- m- ob pol 8. zvecer ?Boheme<: za abonoment >B<« V sredo. 12- t. m. ob 4- popoldne >Mamselle NI-touchec izven abonementa za p- n ob-Sinstvo iz deželp V četrtek. 13- t- m- ob pol 8- zvečer rBoheme« za abonement >A<- — P- n- abonentom- Oni esr. abonenti, ki po svoiečasno plaćali Ie T>olletni abonma. a se namarevajo aboni-rati tuđi za drusro polovico 6ezone. ee prosiio. da se veai do srede. t^i. 12- t. m- zelase v clodaliSki pisarni (soba št- 6) v svrho dvisra tozadevnih vstop-nic. Vodnikova akademifa bo v _ telo-vadnici državne eimnaziie v Novem mestu v četrtek. dne 13. t- m. ob 4- uri porjolđne. Priređitev ie iavna- Cisti dohodek se nameni diiaškemu podpor-nemu društvu.______________' Gospodorstod Poinožna bolnička blarama in za-dnura rokođ- in sorod* obrtov v Ivranin sta pričeli zonet redno noplovati- TJrad-ne ure vsak dela\Tiik od 9—13- ure in od 2—5- ure popoldne. Pisama 30 na-haja v PrevceTl hiši- Ustanovili sestanek avtomobilne prosetoe drmžb« Drava na Ptoia. V nedelio. dne 3- marca 1919 vršil se Je na Ptaiu sestanek interesente v %a ostanovitev avtomobilne družbe, kate-ra bi nai izveđla avtomobilni promet na projraa Celje - Maribor • Ptui - Sv. Lenart - Raderona - Liutomer - Onnož-Varaždin in Roraška Slatina- Od strani oblasti udeležili so se teea sestanka komisar mesta Ptui dr Jurtela. okrai-ni rlavar dr- Pirkmaier in komimr okrainen zastopa Miha Brencič- Po vsestranekem pofirovoru sestavil ee Ie pod predsedništvom dr- Ivana Fer-mevoa. odvetnika na Ptuin. priprav-Halni odbor. ▼ kateresra bo se isrolili Miha BrenČift. Ivan VoSniak in dr* Bela Stuhec U Ptuia in dr- Milan GorUek od 8v. Lenarta- Ta Driprmvlialni odbor ie dobil natoff stopiti takoi t srećo 1 vlado, da se ustanovi v koliko ie vlada sama zainteresirana na navedenih DrojEah ia da ee i nio eventualno skle- ne kak modus skupne izvedbe veeh al! poedinih proir- Nadalie vabi ta odbor ▼ee interesente, da nai stoniio v nie-tzov kros. da &e s tem omosoči na eni strani uetreči kolikor mocoče zahte-vam rioedinib kraiev in da se na druei strani čim naibolie povspeSi izvedba teza trospodarsko prenotrebneira nacrta- Pokojninsko zavarovanie name-§^encev. Vse službodaialce. ki imaio pokaininskemu zavarovaniu zavezane name&čence opozariamo ponovno na naredbo poverieništva za sociiaino skrbstvo o pokoininskem zavarovaniu nameŠČencev (Uradni list z dne 18- fe-bruaria 1919> Po tei naredbi mor*io službodaialci predložiti politični oblasti I- stopnie (okrainemu elavarstvn oz masistratu) zadnie se veHavne od-loke o zavflrovalni dolžno^ti in o Dred-r>i«u oreniii. oziroma odloke o izrjre-membi uvrstitve v plačne razrede (Se-seheid Ober die Versicherun£?sr>flirbt und die Vorscbreibunsr von Pramien oziroma Beseheid iiber die Geiialt*-klasseneinreihuneV Docraia se. da ne-kateri pošiliaio te listine naravnost po-koininskemu zavodu v Liubliano- To zavodu delo zelo otežkuie- Zavarovanie delavcev zoper ne-zeode« Nekatcri nezsrodnemu zavarovaniu zavezani podietniki DOŠiliaio v Uradneni listu z dne 2- febnifcria 1919 znhtevane listine naravnost zavaroval-nici zoper nezgode v T^iulHinno doćim ie v dotični odredbi ($t- B(V1) izrecno predpisano da ie potrebne listine fuvr-stitvene odloke nriiave obratov. iziavj o plafani nrernilO nošiliati političnim obi a« tim I. stopnie- Te oblasti ^krbe za to. da vsi delodaialci izvr«e svoie dolžnosti — in zato ie neobhodno do-trebno. da te oblasti prve dobe te listine v roke- Klasifikacija konj. H klasiffkaciji konj moralo priti Ietos izjeinoma tuđi vsi Karje-vi konii. četudi bi bili po uradnih živino-zdravnikih kontumacirani. Društvene vesti in prireditve. Društvo inženeriev nuino vabi vse člane na občen Festanek. ki se vrši v torek 11. marca t- 1. ob 8- uri zvečer v m^stni posveto valni ci TmacristraO. Predmet sestanku ie volitev ?ubkomi-piie za provizorno nastanitev in opremo vseučilisea ter za načrtanie zadev-nih eradeb- (V smislu noziva deželno vlade vEcučiliški komisiiiV Nadalie volitev v subkomisiio za tehniško fa-kulteto- Z ozirom na posebno nujnost in važnost predmetnih zadev nai bi došli PS' člani Dolnostevilno- — Intr. Str-jjar 1- r-. predsednik- T>rustvo jnaroslovanskih železni-skih uradnikov iavi. da ie za 16- t* m-napovedani izredni občni zbor odložen ua pozneiši čas. Splošna železniška organizacija za •Tusoslavijo skiicuje sestanek vseh vpoko-jencev državnih železnic dne II. marca v sostilno gosp. Jcmce (Stini) v Spodnjo Si-Sko ob pol 6. zvečer. Na dnevnem redu je pogovor slede izplačevanja pokojnin ia draginjskih doklad. Zadrnsra, kovinskih obHov v LiuK-liani bode iinela y sredo 12 t- ro- ob 7* uvečer v zadružni Disarni Sv- Petra cesta Št- 5- izvanredno zborovanie ter vliudno vabi vse e. elane k obilni ude-ložbi- Telovadno đmštvo »Sokol« v Ko-Če>iu ima svoi redni občni zbor v soboto. dne 15- marca 1919 popoldne ob 6- uri v srostilni Josipa Beliana v Ko* čevju« Kofevska podi'nžnica družbe Sv-Cirila in Metoda ima svoi redni občni zbor v soboto. dne 15- marca. 1919 ob 5. uri popoldne v arostilni Josir>a Beliana v Koceviu- Odbor pričakuie temvecipffa tanimania in udeložbe. ker nodružnica vsled vr>oklica vseh odbomikov v vd^ no službo vani e ves čas voine žal ni nič delovala. Osvoboieni in narodno vzbu-imi kočevski Slovenci ne smeio in rndi nočeio zaostati za dru šimi kar se tiče tuđi take kulturne važne družbe, kakor ie naša šolska družba. Nainoveiša poročila. Posebna brzojavna voročila »Slovm Nar oda *.v ZAVEZNISKA KOMISIJA ZA PRE-ISKAVO NAJNOVEJŠEGA ITAL1JAN-SKO - JUGOSLOVANSKEGA SPORA. Cjenevc, 9. marca. Po zatrđilu z it.i-lijanske strani pomeni imenovanje posebne komisije za preiskavo ljubljanskih dosfodkov velik diplomatski uspeh itali-janske vlade. Z italijanske strani se udeleži te komisije general Segre. Ta tr-ditev italijanskih faktorjev pa ne odgovara resnici. Zakaj Italijani so zahte-vali samo preiskavo dogodkov v Ljubljani, dočim so zavezniki to preiskavo ražtcgnili tuđi na zatvoritev mela s strani Italije. Italijansko časo-pisje ne sme ali nočc beležiti obenem tuđi dejstva, da so zavezniki radi te za-tvoritve naslovili tuđi težka očitanja na italijansko adreso. BOLGARSKA PROPAGANDA. Getievc. 9. marca. Sahanov, bolgar-ski minister, ki pripada socialistični stranki, razvija v zvezi z že javljano bolsrarsko akcijo narodnjačke stranke bivšega ministrslcega predsednika Ge-Sova, izredno živahno delovanje, da bi razbremenii Bolgarsko. Odlični politiki drugih balkanskih držav v Parizu izjav-ljajo z ozirom na to Sahanovo delovanje, da je avtoriteta tega bolgarskega državnika pri vseh zaveznikih in pri ne-pristanskih nevtralcih enaka ničli, zlasti ker je znano, da je bil eden najdelavnej-5lh agentov nemške politike v Stock-holmu. FRANCOSKO CASOPISJE PROTI NEMCUL — NEMCIJA MORA POD- PISATI MIROVNE POGOJE. Oeoeve, 9. marca. Celokupno pari-ško časoptsje priobčuje oštre članke proti Nemčiji. »L* Homms Libre«, glasilo ministrskega predsednika Cleraen-ceana, kiše: »Nemci nimaio nravice, da bi se pritoŽevalL da zmvzemajo velesile proti Nemčlli drugo stališče, kakor proti Rusiji in Romunski. Zavezniki nečejo Nemčiie razkosati. še mani Pa podjarmiti, preprečiti pa hočejo. da bi Hm Se kdaj mogla škodovati. V to svrho je treba preprečiti, da bi imela Nemčiia močno armado. da bi imela zobovje, da grize, predvsem pa Je treba skrbeti za to, da poravna vso Škodo in da zado-ščenje za vse izvršene zločine. Nemčua naj si prihrani vsako ogorčenje. Od nje se ne zahteva nobene diskusije, rnarveČ njena dolžnost ie, da podpiSe mirovne pogoje. In te pogoje bo tuđi podpisala. RIZIKO AVSTRUE. AKO SE ZDRU2I 2 NEMCIJO. Geneve, Q. marca. PariSki »Le Jont-nal« piše: Do danes so zmagujoče velesile delale v Avstriji samo negativno politiko ter so brez strasti zrle na propagando za priklopljenje Avstrije Nem-čiji Sedaj iim nudi vprašanfc prehrane ugodno priliko, da prično pogafanja z Punaiem ter prepričajo Avstrijce o riziku, ki je neizogiben za nje. ako proglase svojo solidarnost s Parijami Evrope (Nemci). FRANCOSKO CASOPISJE PROTI ZDRU2ITVI AVSTRIJE Z NEMČUO. Geneve, 9. marca. Vse franeosko časopisje protestuje znova proti zdru-žiK-i Nemške Avstrije z Nemčijo, »Lc Temps« nasvetuje, naj se skrbi za prehrano Avstrije in se naj pri tem zlasti ozira na franeoske interese. »Journal des Debats«; naglaša. da samoodločba narodov ne sme imeti za posledice, da bi se Avstrija združila z Nemčijo. RAZPRAVA PROTI ATENTATORJU NA CLEMENCEAUA- Genevttt 9. marca. Obravnava proti atentatorju na ministrskega predsednika Clemenceaua, C o 11 i n u, se bo vršila dne 14. marca pred tretjim vojnim sodiščem. Pred istim sodtščem se prične dne 27. marca tuđi proces proti senatorju Humbertu. Razprava proti morilcu socijalističnega voditelja Jau-resa Villainu se prične dne 31. marca« in sicer pred porotnim sodiščem. BIVŠI MIMSTER PRINC WINDISCH-GRATZ SE PERE. Geneve, S. marca. Bivši minister princ VVindischgratz priobčuje v tukaj-šnjih listih izjave proti natolcevanln ogrskih listov in trdi. da rad daje odgovor za svoje početje. To je izjavil rudi ogrski vladi opetovano, tei pa gre menda le za to. da ga zvabi na Ogrsko in tako odstrani neliubo ji pričo v ne-vtralnem inozemstvu, ki ve preveČ o današnjih ojrrskih mogotcih. V svojih izvajanjih oštro protestira proti brez-miselnim trditvam, da je bil on udeležen pri komplotu pri Eisnerju ter končno iz-javlja. da če ogrska vlada ravno isče morilce. nai izve. da so mu dobro znane podrobnosti o umoru £roia Tisze in da bo v danem slučaju evropsko iavnost o tej zanimivi zadevi podučil. Porodila Ijubljanskega dopisnoga urod* DANES SE OTVORI MEJA PRI LOGATCU? LDU. Pariz, 8. marca. Reuterjcv urad poroča: Aliiranci so sklenili, dobaviti Avstriji vsak dan 3000 ton živU od 80.000 ton, ki čakajo v Trstu transporta. Pričakuje se, da bo italijansko-slovanska meja v ponedeljek zopet od-prta._______________________________ Apmviiaclia. 4-Prod\ialci moke se vabiio, da s« zerlase v sredo. dne 12- t- ra- ob 9 uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke- ~r Aprovizariia inž- žel. Liubliana Klav- kolodvor bo poslovala od 11- t-m- naprei dopoldne od 8. do pol 1- no-noMne na od ?• do 5- Dobi se zdai fižoL kislo zelie. namizno olie. malinkovec in vžisralice-__________________________ Poizvedbe. Izdubila se ie v petek zjutraf med S- do 9- uro na poti od Tranče. čez Mect-ni Xvz. Uneerievo ulico, Šoleki drevo-rcd. tier. Sv. Petra cežto do Ilirske ulice orna baršunasta poranadura z većio svoto denaria in vec klfuči- Ker to ose-ha. ki ie izffubila, revna služkinia In denar ni bil nien. prosi se. da odda nai-diteli pompaduro proti nagradi v nrjrav-ni§tni >81ov- Naroda« ali pa v Ilirski ulici 21/11- levo. Zamenian klobuk- Oni sospod. ki ie v petek 8- t. m- ob 10- zvežer v kavarni >Kuropa< zamenial plišasti klobuk, nai •se oglasi pri blaeraini v kavarni, kier dobi avojega-________________________ Poizvedovalnica. Mlekarska zv«za. Ljublian, iz trtov-skih odnošajev nuino rabi ime in nasla* kolndvorskeca častnlka v Sežani v fca-četku novembra 1918; enako tuđi ime po-slujočcjra člana Narodnega sveta tstotam. Komur je eno ali drugo ime znano, nai blasovoli to naznanitl Mlekarski zvezi v Ljubljani. Prvi naznanilec se primemo nagradi 2810 IzdajateU io odsoTorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tiskaru*«. Spomnijajte se Draitesv.CiniDin Metodu Stran 6. »SLOVENSKI NAKULT, OoC 10- matce I»l9 89» itev* afSSm mal° rabljen in eleganten \118f — proda. M—km c Žt Iffltfltiiri iKc sa*M> $ posebnim vhodom UUlUjall Ponudbe pod ,0prenljeta/2885' na upravo tega Usta. 2885 Pisantta ali tanka ml "'u ■;; Ljubljana za 3 mesece v^toplti v službo. Kdo, pove upr. Si. Nar. 2869 latibarira **•• »tai&e v pošteni in DOlflaOllli dobri gosti Ini Gre tuđi na deželo. — Pisma oddati poftM \tlttt Ljibijaoa fć »Poitesa 2856*. 2866 Rekai Mlitt I^VStt pri D. Znanac, Limbllann, Wolfova ■lUa tu 6._____________________2SG0 Prefflmca in Mm i Mn iSČe za grad boljšega delavca, ki se tuđi razume na vrt in domaća dela ter razume nemško. 2848 DlffllBi Cfflli amerikanskega sestava, r!*ulUS AlIUj, jako dobro ohranjen, se vroda. — Ogleda se lahko v piša. ni. V/ortort Bika št 12. poleg trgovine s semeni, od 4 do 5. ure pop. 23t32 Nfi*Jt7nfl • ara event. s hrano Išče gos-lilCSEUlU 3C00 ptd s skromnim! zahte-vami. Ponudbe z navedbo zahtevkov se prosijo pod vSkromne zahteve 2863* na upr. SI. Nar. 28o3 VrtD3T ožt,n]ent vojaSCne prost, z ffilHnl, znanjem slovenskega in nem-Škega jezika se išče za takoišnji na-btop. Plačilni zahtevki, starost in sori- čevala na barona Haebfer. ŠoStanj. Jns*©-slaTJja._____________________________2ST4 Dfflfta ffl Prit>l'2no 5000 komadov 6 rlUllđ SE do 7 m dolgih drogov za hmeljevc nasade, ki so na ogled pri g« Anton« Jarca v Ptniu, kj:r se dobijo tuđi vsa druga tozadevna ro-jasnila. 2850 mmJk krasne Izde1ave.se tafcoj uroda BICI, Ogleda se pri tvrditi Wiftjti. LJaMjaaa. KtJtdftrska aL zt, 2735' Taietitti tajnu s,.^ vsft. ■a Krektffkca aasita it lt> 2892 V«riii|M sprejme L II a aorto, Mlata*-II Ulld atcar, TarfaftlU trf • Uto-Um se proda večja množina stare cinkaste pločevine. 2861 loflistFnialaa Sknlta-Psgatnil Floriaaaka altea 28/1. sprejema in točno izvršuje vsa modistovska dela po najmžjth cenah. 2S94 Spreime se biagajoiftrta v^0 izobrazbo, v dobro id >Čo trgovino pod dobrimi rogoji. Ponudbe pod „Večletna praksa 2867«* na upr. SI Nar. Ž867 MikrftCbni rabljen, s pove^vo 50 do mnlUinlljJ, 3C0. se knpl. Cenjene po nudbe z navedoo cene in povečave nod „Mikroskop 2881* na upravništvo Slovenskega Naiođa. 28»4 Proda;S8 posestvo ^.'»fs kuhinjama in kletjo ter hlev. Delav- nica soda vode skuraj z obratom v obse2nem mestu. Naslov povc uprav. Slov. Naroda. 2*>91 iahek voz z dvema sedežama in s sedeževn za kočijaža, nov ali star, vendar v dobrem stanju Ponudbe na predilntco in tkalnico v Tižiču. 284 Uflfoni hvn ako so sortirano nabrani, SicaOUI HuJS, se plaćajo 10 K čez dnevno ceno. Katert hoče pojasnila, kako nai bodo mc5ani lasje nabrani oz. nakup:jenit da zasluži pri kili 10 K več, naj vnraša pri tvrdki Ivan Ma-rort, preparacija hi trgovina i lasmi v Žalca pri Celja. 2743 Albra teleznlk, SH5 kraljevi poStni nadoficijal, nazna-nja, da je umrla draga teta, gospodična JERICA BIZJAK ▼ oedeljo zjutraj po dolgi dolgi bolezni. Pogreb je bil v ponedeljek popoludne. Blag ji spomin! V LJUBLJANI, dne 10. marca 1919. I ■ Strtai p«f retal uro4 t LJafclJ*»J. tt^AA B^AttkaMflS ^n)V^sHnV Frančiška Mislej naznanja v svojem in v imenu I svojih otrok ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, I da je njen srčnoljubljeni sin ozir. brat, stric in nečak, I gospod H@nfilc Misleći poitni oficljal v LJubUani dne 9. t. m. po dolgi raukepolni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega bovtorek dne 11. t. m. ob pol 4. uri popoludne iz tukaj-šnjedeželne bolnice na pokopališček Sv. I Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1919. Zahvala j I Vsem, ki so nam tekom bolezni in prerane smrti našega I I nepozabljenega soproga. očeta in strica, gospoda I Albina Peiarja I trgove« in posestnMtn I I izkazovali sočutje in nas tolažili, se iz dna srca zahvaljujemo I I osobito se zahvaljujemo vsem sorodtiikom, čč. g g. duhovnikom, I I prijateljem in znaacem, domači požarni bra-nbi ter požarni bra- I I mbi iz Podčetrtka kakor tuđi našim brstom Hrvatom za častno I i spremstvo na pokopališče Device Mirite na Pesko. I | Posebna hvala domaći požarni biambi za poklonjeni vc- I I nec kakor tuđi vsem drugim darovalcem lepih vencev. I I Vsem presrčni Bog plačaj! I I IM ENO, dne 2. marca 1919. I I 2S73 tslnjofca TC'Tjir.* P«d«rf«vn. I iflnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnsMBiP-^. .^nHBnnnnnnnnnsni Zahvala. Vsem sorodnikom in prijateljem, ki so pokojnemu Tonetu Svetliču izkazovali tako med boleznijo kakor tuđi na zadnjem bridkem potu tolika ljubezni, se najiskrenejše zahvaljujemo, predvsem pa društvom Sokol I., Ljubljanski I Zvon in Dr. trgovskih sotrudnikov za častno spremstvo in ginljive poslovilne žalostinke. Ljubljana, dne 7. sušca 19191 •MMri SnHHhsUk. itflfKLAilitttinii^^- Owt • **UmL 2737 Utana^HŠllhl (Veriheiiiierta) se JBUBH Boflii" Proda. Več ac itve u iiaaki cea« li. 0. Mtetr.aetM. 2858 ntntiB li nffli VfJt*j*mt*k.\ Cenl. ponudbe pco$< PraaJ« S. larvat St. Peter »fi Wmtm »eats. 2802 Prsila st Klij nzIKaoi nlfitn aenMVB «L *••»• ♦• L B*«str 2883 MlthHa I Ro« (Plugefhorn). pozauna, (UuiilUll I Itsena fhuta s 14 tipkami, se vredno proAaio- Poizve se Gra-rtište 8 HL lev«, vsak dan od 5. do pol 7. ure pop, 2«78 Hiralin* ' 4 ploSČ. Skatlah kr po K 4 ?0 IdUlIUa i:e „ ,......5 20 HlB (r0123'5^' v vrečah) K 8* tz Lllu sktad šča v Mariboru nudi Afstr. drot Da la i»w«ct petroleja z •. u, podružnica : Maribor. 2852 Stira DDend^! JTS'^T- ;5 gov&ki sotrudnik, za^asno provi^oričen orožnik, želi z svrho ženltve znanja 5 gospodično ali mlado vdovo. Pohoti: nekai tisoč kron premoženja ali aa je lastnica kake ttgov*ne. Samo re&ne ponudbe, če mogoče s sliko, do 12. 3. na upr. S!. Nar. pod »Trgofski sotrnđaik 2375* vposlati. 1875 l/irhid Mđr#bito nintilibn H Hl III II io Oebel* iVUIIIIKU liUllllll ter JILUI]I\L razpoš:lj2 točno proti predplačilu trgovina Marila Ssoter« Sonjlee. 1068 b*lov rtl«će (er!6«k) t+»noc<«Ć»» trn: I*-rnlko¥ Itl7 In 19IS n«*l BE1U0 JS3IH, Mobilan«, aTorlan- akn alton M. 2889 Toaletni sapun veoma fina, parfumirana roba, nije ratni proizvod, prekrasno adjustirano, oka 200 tuceta brzo za prodati. B. J 0 U K E R , Zagreb. PatrlBlaka S, m. nanstr. 2886 GO kg lepe knmne lainje žetve, eeae tiH KniDl Skala, KomnlK. Modistka ir Pavla Ogriii - Hnk Sp. Siik«, tik dri. kolodvora, Kolodvor, o. 2O8f se priporoča eenj. drmani in tvrdkam, sprejema vsa v to stroko spadajoČJ dela. hitro in poceni. I Trbojsvit i Pitani ag««iteflfno ko«il«l«itJ pmmmc . Kcrlovac (Hrvatska) I Zaatopsfvoi i Mitrovica (Srem) i Beograd I pre porugu c se gosp. trgovcima za do I bavu n*?n ce, kukuruza braSna, mast I itd uz naipopolnije uvjete. [„CROATIA" zaianvaln nUm»Zasun I vstanovlicna •« šesta« «eolBe I lajratoi toU teM. spreiema I v eleaeaUmeai la *lw. [ IJeatkem oddelka I vsakovrstna zavarovanja pod i najugodnejšimi pogoji in naj* | modernejširni tarifi. Zahtevaite prospekte I katere pošilja in daje vsa po-I trebna pismena hi ustnienm I pojasnila filmo zastopstvo m Jtovemjo I Start tf^ §tev# BL I a^aien^B aTn^BBnT^HKn^* ^^^^k. a^k a a^^^n^MnW ^^^n^^nn^b ^nn^BM^^Bnnntfh ^nn^atan^B^K HZnTDl *u** fteaMba aaalaaL ••-72SS. " 3BS4 MLInlftaf »K1«*11. bel» &** P«nw, HrlBlKif te radi odpotovanja eeno pmć*~ Clfale«wt aHca I/IL ateat 2850 M immaltafl Hafin 935 > 135 mm kani* Pismene ponudbe na nprav. Slov. Naroda pod ,K#H/iatf. 2800 \m mam dhn k^.r; Ia tehničara. Ponude poslati Dr, Bau-rnOller. zubar Split ^890 Vmri Mitri 12 vozov novih vsake MPU pOill! vrste In bukovih meter-skih div, 5 vagonov in 2 vagona b«-kovega oglja !■■■ napraii|. Alt* jikoariii, UiU ? Ksterja. 2816 uci. Kdor ga od da, dobi 200 K In ae-ka) kg slanine za nagrado. ISCe se tuđi nsiHM irafoi ata SVplV- neino nagradi Ponudbe cod .Stait- vanjc" p«ita« leietc. IJaMjaas. 2851 fi^SSiinSnVŠ^g^! služboval kot 1. moć v večji trgovini z mešanim blagom na drobno in debelo pri vinski kuptijt, trgovini z žga-njem in deželnimi priđeIki, 2eti službe, najrale prevzame agenturo za vsa v trg stroko spadajo^e predmete. — Cenj. ponudbe pod .Trgovik« litelbaa H7I-. 2871 lilmm se 1. evanast i. 1. stanovanje 2 sob in prlpadki. Mirna stranka 2 oscb Vslantla Kenlt.rf upravnik Slovenskega Naroda.______________• Vedno velika zaloga 4O% raai, 4O% alhrow- ke namiznega oljaf mati- deljnov, rozln9 rtta tor kave pri tvrdki 2881 ČERHAK A VAL, LjrtlJMt, _______¥e4nttev trg, I>______ MAST Gospodar, kl mi di stanovanje 2 sob in prlpadkt, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Mna**. iiiiin ^Slovtnsheiii HnnMiT se spreime. Zf lasiti se je t „Nar. tiskanu". tloinnelft vrste korhil !/7,po$iljam vsako množino in vsake velikosti. franko vsako železaiSko postajo m K 2«9O kilogram, v balonih k 110 kg nettn. Lepekorblene svetnike iz Čtstega cinka, sesalni sistem, z vsakovrstnimi gorilniki ni K *••—, Velite izMn katMU nAAn od K 1*— »atrej, se dobi v trgovini Karl Saria, Maribor ob Dravi. SENEIU] I prlporota I ]RBtW.l L LJUBUANA. J „Samostrel" NuKdjiiifH bn| ni ttnil Aparat .SamostreU ae ptitrdl pri vratili ali oknih ter 2 moćnim stre lom totao javi In prefene nepovab-l|mcii;i obiskovalca. »Samostrcl« opravlja svojo varnostno slofbo brezobxlr-no tn točno kot ura! Kjer straži on, ta« pribivale! orimo m brrzskrboo spe! ■Ba% IHttflaAjA 9 flBflnVMCUlv ajt' BHVOCBIOSp «BHnanae2 aaa^B^a\aJn^H nV ^aa^^Ba* ^p^p^B^^^p^A, BaUBa* aia* Prt ve^am nafociei pepoK. ▼aleatta PrtaaMft, •yu aa ve49o rodbino, dobro ohra- HamV n|en. se proda. ******* ceata lav. ML I aaartr. 28» MImj im hrenovkt |e »npreaal Uli Poizve se: reHaaaka c 9L ______________ 3864 _______ ■WUk star 14 let. Idi valotf »Nikako nil. trgovino kot ntenee, Bajraje na deldo. ker se je te nekoliko oOl. Naslov pove opravništvo .Slov. Nar.* 2803 Kupil glasovir, se naprosa, da sporoCi svoj naslov. 2S^S Brlidalln pnra **** z veCIetnimi nlla|ul»a* Izpričevali metane stroke, ieJI ninnln Nastooi lahko tuđi kot blagajniearka. Dopisi pod ,Prt«afSt/28ir na upr. Slov. Naroda. 2el9 I Nin a iz» tniriia ali likal ia obrt na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2818 iflMF ve5C nemSC'ne In slovenSCine, II luli, ■• sprdam« nroti dobremu plavilu na posestvu blizu Celja. Ponudbe s spričevali o dosedinjih s1u2- bah. naj se poSljcto trgovcu Rotert Zaaggcr ▼ Cdj«, 6«ss«ska «1. 1. 2854 liftlt kn —iMiiMi dobi. kdor mi prc-lIDD I| Plifljl skrb! stanovanje z eno sli dvema sobama in kuhinjo za obitelj 3 oseb. Pismene ponudbe nod „TissC kg ■raatga72*0V na uprav. 61. Nar. 2805 ^aH dtl tn^blovanf ali nemeblo-flll ifC vani sobi v sredini me-sta išče trgovce (rodom Ceh) za sebe in svofo »"progo Plača po dogovora. Cenj. ponudbe pod vCeo/2f22" na upr St Nar. 2622 tafcm fm K podajajo v polenin na DDUfd Ufi mete In vagone, kakor tuđi at drobno klana, od 500 kg naprej In se dostavlja o poljubno tuđi na dom. Jtslp Ptaatar. Dtlesjska cesta it S. go-ttitau Kraatf. 7828 I|m||wU s 4 lepimi sobaml In elek-•IfDVa^ tiično razsvetljavo, na pri-taznem kraju v sredini saesta, leame* s|asi proti manjsemu 12 ali 3 sobami in električno razsvetijavo. Ponudbe na upr. SI. Nar. pod »Sredina attsta/ MM*.__________________________2880 Bana* abefnJk. liee maeta v toe- Ml cetijsld ali mesam trgovini, tndi na defeli. Naslov v upr. Si. Nar. ♦ ■■tari ilri (Gleitschotzdeckan) ilUPMU 710X90 na prodaj. Naslov pove opr. Slov. Naroda« 2857 lanUh Ubeaft hm ** sefagairib se Upi IHini Uf, proda poceai. Poizve se Siswn-rila mirenska „Ćcvijarska Zadruga* t & Monrje. Ccvlji iz pravega nsnja v vseh vrstah od delavskih do degantnih. Trpćžno ročno delo. Oglejte si osebnol 2997 Trfavtfks a^estvrn ta atoflriaTl|ika tf^avlaa 8 satfeteai w assSBaMHflBflHp w^pn^vpwv^p«s bw^b^iv^pb^rw wjp^nnMBaBn^ ^Bv^pwaBaBHBV zastopstva, v komisijo zli na lasten račun, zaloge prvovrstaili tvrdk za fivffafee, gospodarstvene V.nkor tndi vse drage stroke. Cenjene ponudbe pod mJEm aale Jnajoala-l:n<< *" —•"■» Irieilitle aUTlutnba; ijeMlaae. 2876 Mesarske tehtiice ^—*— . - laetaega lmieUta taui v ulogl ttrika KAROLDSAR.rlariborn.D. Qrajska olloa Stav. 28« -i Tovarna vsakofrstnih tehtnic. — Cene zmernc. — Popravila točno in ceno. tni a mini me iHeke ak* M t fttUntmjtm starih ii keaiiala {Uteijea zaauttil dttdte teto. Najmodernefte barve, prihranek denaria. aa»»—s^^B~ "■ Hitra ta teftaiai IaviAIIov* ^jm*m*^ ha ■ m& *#L tom a tanatt knHn Slinji, pmji n sfHlt-Buiji periia. ^_» i AC DBlaTaJ Toverae: Pogleaskl aaelp It. 4. ■^ J\0m* HSlMit Pedruiai€e:Sela4ibur9eve«t.4. — Postim aiaroćUai — točao iawrayj#jo. Wm~ MOOMI SALON ^BB Ze GORJANC ft KOMPo i Wiiaiift Masna tro a. uuauanii fffptrMa ceij. tama relikt iztert aajatTeJilB srlleiia — klobukov in čepić.-—- iafajaaalt at ptafatet, tatera se kltro ia cent li»r-** kafcsrsttadl a>refcr»juj«jo si« nt ni kl.