MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK »•tfaUtvo la epmeei Mrtar, Ooapoaka Ml. tl / Telefon arwtoHltv« 3440, uprav« 24*a latuja rmzaa nedelja la premikov veafc dm ab 16. ari / Valja mniN prejem v upravi a« po poiti 10 Dia, dostavlja« aa dota 13 Črta / Oglasi po evaika / Ofllaas •prajMM Ml oglašal addalah Jrti“ v Ljubljani < PaMal Sokovi rečen M, 11-400 JUTRA W Neizpolnjivi sen teoretičnih idealistov Od razoroževanja do nenapadalnega pakta V vrtincu burnih dogodkov zadnjih tednov se je umaknilo razorožitveno vprašanje nekam v ozadje, deloma je pa zmanjšanega zanimanja javnosti za to zadevo krivo tudi to, da se bližamo že tretji obletnici pričetka razorožitvene konference v Ženevi, ki še vedno ni končana. Svet je postal top za vse, kar je s tem v zvezi, in menda skoraj ni več človeka ne v Evropi ne kje drugje, ki bi še verjel, da bi se dala v dogledni bodočnosti doseči razorožitev, o kakršni so sanjali ob koncu svetovne vojne veliki idealistični teoretiki, ki so mislili, da bo z zaključkom mirovnih pogodb in ustanovitvijo Društva narodov napočila človeštvu nova, zlata doba večnega miru. Prav ti idealisti, na čelu jim pokojni ame riški predsednik W i 1 s o n, so bili ini- “vanšo« je pa proti 'razorožitvi preko me ciatorji sklicanja -azorožitvene konference. Toda od smrti Wilsona do tega datuma pred tremi leti, in zlasti v tej zadnji triletni dobi se je na svetu toliko spremenilo; da nam je postala zamišljena zlata doba večnega miru — utopija. Kje daleč je od nas! Morda bolj kakor kdajkoli preje! Že takrat, ko so. se delegati razorožitvene konference prvič sešli, smo uvideli, da ne gre za tisto, kar so iniciatorji zamisliti, torej za resnično, popolno razorožitev in eliminiranje vojne iz kompleksa sredstev mednarodne diplomacije, marveč le za — omejitev oboroževanja, za ustvaritev neke vrste ravnotežja med vojaškimi silami velesil in držav. Tekom konference se je debata od te?a ideala še bolj oddaljevala in naposled smo prišli celo tako daleč, da naj bi razorožitvena konferenca rešila: ne vprašattie razorožitve sveta, temveč vprašanje nove oborožitve Nemčije in drugih ob koncu svetovne vojne razoro-ženih držav. Nemčija v tej svoji zahtevi ni Popustila in vse kaže, da tudi nikoli ne bo. V najnovejši fazi je pa krenilo vprašanje »razorožitve« še za korak dalje vstran od prvotne zamisli, da ekstrema, ki mu jemlje še zadnjo pravico do imena »razoroževanje«. Po zadnji angleški in italijanski spomenici in zlasti še po obisku angle^pgn. delegata lorda E d e n a v Parizu, Berlinu in Rimu se govori o taki »razorožitvi«, bi bi priznala oboroženem državam pravico do ohra nitve oborožitve na sedanji višini. Nemčiji in dpurhn razo^nžemm državam pa pravico do več»e »defenzivne« oboro- žitve. Mimo tega bi se uveljavile samo še nekatere omejitve, kakor n. pr. prepoved plinske vojne itd. Skoraj edina država, ki forsira nadaljevanje pogajanj, je Anglija. Če nje ne bi bilo, bi razorožitvena konferenca zaspala prav tako sama po sebi, kakor, je svetovna gospodarska, ki se je odgo-dila do — svetovnega Nikoli. Anglija forsira nadaljevanje seveda samo zaradi tega, ker je nasprotnica vsake nove vojne, ki bi zavzela prevelik obseg, zato ker ve, da ne more nikjer na svetu ničesar več pridobiti, lahko pa veliko izgubi. Načelna nasprotnica vojne je pa tudi Francija, ki ji je versajska mirovna pogodba prinesla vse, kar si je želela. Zaradi strahu pred nemško »re- Proračun v načelu sprejet — Razprave o proračunih posameznih ministrstev — Interpelacije na današnji dopoldanski seji je, ki se ji zdi za absolutno varnost odnosno pripravljenost potrebna, in zato še bolj odločno proti vsaki novi oborožitvi Nemčije. Sicer pa gredo vojna ministrstva in generalni štabi preko vseh razprav svojo pot in ne mislijo prav nič na »razorožitev« in »omejitev«. Tudi Nemčija je kljub prepovedi že sedaj pripravljena »za vsak primer«. O sklicanju plenuma razorožitvene konference v Ženevi sedaj sploh ni govora. Problemi se skuša rešiti na ta način, da se pretresa na sestankih diplomatov in da se pripravlja neka ožja konferenca, enkrat samo štirih, drugič vseh velesil, tretjič pa večje skupine držav. Najnovejši namen je sklicati v Londonu konferenco zastopnikov Anglije, Amerike, Francije, Italije, Nemčije, Rusije, Japonske, Poljske, držav male antante, Španije in Belgije. Tam naj bi se potem rešilo od »razorožitve« tisto, kar se še da. Istočasno se pa oglaša zastopnik severnoameriških Združenih držav N o r-man Davis s predlogom, naj se sklene med vsemi državami sveta pak; nenapadanja. Davis prihaja sedaj v Evrope, da bi jo pridobil za ta »surogat« razo rožitve. Bo imel več sreče kakor jo je imel s svojimi razorožitvenimi predlogi in spomenicami? Dvomimo! In Če jo bo imel, ali naj ta svetovni nenapadalni pakt zares doseže to, kar je hotela razorožitev? Zlato dobo večnega miru? Ta pakt bi bil samo izhod za silo iz začasnega, morda celo le prav kratkotrajnega pomena. Sen o resnični razorožitvi bo ostal pač še dolgo samo — sen! -r. BEOGRAD, 5. marca. Po burnih prerekanjih v soboto dopoldne in deloma tudi popoldne je bila v nočni seji včeraj ob 1.30 načelna proračunska debata zaključena z r'asovanjem, ki se je končalo uro pozneje, t. j. ob 2.30. Glasovalo je 259 narodnih poslancev, in sicer se jih je 23h izreklo za proračun, 23 pa proti. Po glasovanju je predsednik dr. Kumanudi zaključil sejo in odredil pričetek podrobne debate za včeraj dopoldne ob 8. uri. ! Na vrsto je prišel najprej proračun vr-; hovne državne uprave. Ekspoze je podal ! ?!nančni minister dr. Gjorgjevic. Proračun znaša 149,781.613 Din in ie za Din >.781.611) manjši od lanskega. Iz tega se krijejo izdatki za kraljevski dom, narodno predstavništvo, vladno predsedstvo, državni svet, glavno kontrolo, kraljevski civilni dom in pisarno redov. V debato so posedli poslanci dr. Miletič, ki se je zavzemal za državno uradništvo in prebivalstvo okolice Zadra: Stefanovič in dr. Melikoš, ki sta kritizirala delovanje Centralnega presbiroia; Ivančevič, lfi je zahteval zakone o samoupravah in dru- gi. Proračun je bil nato sprejet z aklamacijo. Nato je prišel na vrsto proračun pravosodnega ministrstva. Ekspose je podal minister Maksimovič, govorili pa so razni poslanci. Skupščina je sprejela proračun z veliko večino. Ob 14.13 se je seja prekinila in se nadaljuje danes dopoldne. BEOGRAD, 5. marca. Današnja seja skupščine se je pričela ob 8. uri. Pred prehodom na dnevni red je zahteval dr. Hodjera korekturo zapisnika zadnje seje, kar pa je večina odklonila. Nato ie stavil poslanec Slavič ministrskemu pred | sodniku interpelacijo radi neke korupcij-[ ske afere pri najetju nekega kredita pri državni Hipotekarni banki. Ker predsednika ni na seji, bo odgovoril prihodnjič. Poslanec dr. Melikoš je stavil interpelacijo ministru Puclju zaradi zaposlovanja tujcev, ker pa je minister še nedavno odgovoril na enako interpelacijo, jo je skupščina odklonila in se lotila proračuna prosvetnega ministrstva. Ekspoze je podal minister dr. Šumenkovič. Seja se nadaljuje. Avs*ri'a HaHians^a Manc*ž^*?^i SESTANEK DOLLFUSSA, GOMBOSA IN MUSSOLINIJA V RIMU. MNENJE PARIŠKEGA DNEVNIKA »TEMPSA«. Avslriiski legitimisti na umiku ZANIMIVA IZJAVA PODKANCELAR JA FEYA. — ODPOR MALE ANTAN TE PROTI HABSBURŽANOM POMAGAL. PARIZ. 5. marca. Avstrijski podkan celar major Fey .te dopisniku »Petit Parisiena« dal zanimive izjave o monarhističnem gibanju v Avstriji. Med drugim je Fey iziavil. da monarhistično vprašanje v Avstriji ni aktualno in da sra ne more rešiti Avstrija sama, ker je odvisno od mednarodnega stališča. Čeprav sprejme avstrijska vlada legithniste v patriotično fronto, še to ne pomeni, da se v celoti strinja s programom te struje. Na vprašanje, če bo liajtnver razpuščena, je Fey odgovoril: »Haimver bo še tudi za v bodoče skrbela za red in mir v državi.« Ob koncu ie podkancelar Fey tudi dejal. da ne verute. da bi nacionalni socialisti nanravili prevrat, če bi pa do tega prišlo, ie avstrijska eksekutlva tako močna, da ga bo že v kali zatrla. To izjavo je treba seveda razumeti tako, da je Avstrija iz mednarodnega odpora, zlasti pa s strani male antante in Nemčije spoznala, da bi pomenila vrnitev Habsburžanov sedaj tako velik zapletljaj, da ne more prevzeti zanj odgovornosti. ____________ Dollfussov apel koroškim Slovencem BELJAK, 5. marca. Včeraj je bilo tu veliko zborovanje Domovinske zveze, katerega se je udeležilo okoli 25.000 Korošcev in Tirolcev. Na zborovanju je govoril zvezni kancelar dr. Dollfuss, ki je prispel v Celovec z letalom, v Beljak pa z avtom. Narodni socialisti so hoteli motiti zborovanje, so pa bili odstranjeni in jih je bilo več aretiranih. Dr. Dollfuss je povabil k sodelovanju za Avstrijo tudi koroške Slovence. RIM, 5. marca. Sestanek avstrijskega zveznega kancelarja dr. Doll-fussa, madžarskega ministrskega pred sedtiika Gombosa in Mussolinija bo 14. t. v Rimu. Dollfuss in Gombos bosta prišla v Rim 13. t. m. in bosta ostala tu do 16. t. m. Na konferenci vseh treh predsednikov se bodo pretresala vsa vprašanja sodelovanja Italije, Avstrije in Madžarske 111 ureditve podonavskega vprašanja. Ves italijanski tisk pozdravlja že sedaj prihod obeh ministrskih predsednikov, a se izgublja v splošnih frazah, ne da bi obravnaval konkretna vprašanja dnevnega reda sestanka. Splošno naglaša, da prevzema Mussolini iniciativo za ureditev Podonavja, ki naj zagotovi Evro pi mir. Glavno stremljenje Italije je za gotovitev neodvisnosti Avstrije. V zvezi s tem se zatrjuje, da se bodo iskali, menda na iniciativo Pariza, tudi stiki z malo antanto. Po še nepotrjenih vesteh bo baje koncem tega meseca prispel v Rim tudi zastopnik male antante, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ker pa so se take vesti pojavile že večkrat, ne da bi se uresničile, obstoja tudi o teh opravičen dvom. Z rimskim sestankom se bavi tudi francoski in ostali evropski tisk. ki v splošnem ne veruje, da bi se dala doseči trajna ureditev zadev Podonav ja na rimski bazi. ^ PARIZ, 5. marca. »Temps« razprav Ija o bližnji rimski konferenci in pripominja, da Italija ne rabi še sporazuma de iure, ker de faeto itak že obstoja. List opozarja na odklonilno stališče Nemčije, ki noče, da bi napravila Italija iz Nemčije neke vrste Mandžurijo ter na vznemirjenje pri mali antanti. List pravi nadalje, da bo moral Rim končno spoznati, da pri svojih načrtih v Podonavju ne bo naletel le na odpor Nemčije, marveč tudi male antante. Smrt prebivalstva francoskega otoka TOKIO, 5. marca. Na otoku Utsu-ryo v Japonskem morju se je odigrala strašna tragedija. Te dni so divjali v Japonskem morju silni viharji s snežnim metežem in je bil najhujše prizadet omenjeni otok, ki se je najbrže spremenil v veliko pokopališče. Po poročilih s sosednih otokov je izgubilo v tej katastrofi življenje 4000 prebival cev. Na otok se je i>odala rešilna ekspedicija, vendar pa je vse njeno prizadevanje zaman, ker je pokrajina pokrita z debelo plastjo snega in ni opaziti nikjer znakov življenja. Na obali otoka je ekspedicija našla 55 človeških trupel. NOVA FRANCOSKA AFERA. PARIZ, 5. marca. Neki tukajšnji list poroča o novi veliki aferi, v katero so zapletene odličnejše osebnosti, ki so ime le svoje roke vmes pri prijavljanju čistokrvnih konj za največje angleške tekme. Nova afera je vzbudila precejšnje ogorčenje med prebivalstvom, ker so nekateri na nepošten način zaslužili pri nagradah in stavah več milijonov funtov. NOVA LEŽIŠČA ZLATA. JOHANESBURG, 5. marca. Na področji. Južne Transvalije v Južni Afriki so odkrili zlata polja in- zlate žile, ki vsebujejo velike količine zlati. Obseg teh zlatih polj meri okrog 160 km5. ŠPANSKA VLADNA KRIZA REŠENA. MADRID, 5. marca. Dosedanji ministr-sk’ predsednik Lerroux, ki je dobil po odstopu zopet mandat za sestavo nove vlade, je svojo misijo srečno izvršil. V njegovi novi vladi je osem radikalov, dva sta neodvisna republikanca, po en minister pa pripada skupinam progresistov, liberalcev in agrarcev. Dnevne vesti Dr. Jankoviča zadnja pot. Včeraj popoldne so pokopali na pob rezkem pokopališču kaznihriškega zdravnika in nekdanjega ministra g. dr. Franca Jankoviča. Pogreba se je udeležilo mnogo odličnih zastopnikov oblasti in javnega življenja. Predsednika vlade je na pogrebu zastopal podban g. dr. Pirkmajer. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu stanovskih tovarišev in zdraviliške zbornice za Slovenijo ter ma riborskega zdravniškega društva, katerega predsednik je bil pokojni, mariborski zdravnik dr. Vilko Marin. Upokojeno učiteljstvo ima svoj trome-sečni sestanek v četrtek 8. marca ob 15. v gostilni Koštomaj v Mlinski ulici. Plače učiteljstva za marec. Z ozirom na vprašanja učiteljstva zaradi izplačila mesečnih prejemkov za marec, javlja sekcija JUU, da je intervenirala ter dobila pojasnilo, da bodo prejemki učiteljstvu do 10. tm. izplačani. JUU sekcija za dravsko banovino. Iz poštne službe. V poštni službi so imenovani za dnevničarje: Alojzij Pavlovič pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Vladimir Lampič v Murski Soboti in Josip Iljaš v Ptuju; premeščena pa sta uradnik Anton Sitar iz Maribora v Rajhenburg, zvaničnik Ivan Pirc pa iz Maribora v Ljubljano. Sijajno uspela prireditev jadranske straže. Mariborska Jadranska straža je priredila v soboto zvečer v okusno okra šeni unionski dvorani lepo uspelo prireditev pod devizo »Jadranska noč«. Prostorna dvorana je bila nabito polna in se je prireditve udeležil tudi predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Jadran ske straže podban g. dr. Pirkmajer z gospo, tajnik oblastnega odbora ljubljanske Jadranske straže g. dr. Jeglič, navzoči pa so bili tudi predsednik mariborskega oblastnega odbora Jadranske straže mestni župan g. dr. Lipold z gospo, predsednik Tujsko-prometne zveze vpoko-jeni prvi državni pravdnik g. dr. Ivan Jančič, oba okrajna glavarja gg. Milan Makar in dr. Senekovič, starosta mariborske sokolske župe g. dr. Gorišek, magistralni direktor g. Rodošek, poveljnik inženjerske podčastniške šole polkovnik g. Božo Putnikovič, poveljnik 45pehot-nega polka polkovnik g. Glišie in predstavniki drugih mariborskih nacionalnih organizacij. Prireditev je bila otvorjena z državno himno, ki jo je zaigrala vojaška godba. Spored prireditve je bil bogat in pester in so bile vse točke podane brezhibno. Poseben značaj so dale prireditvi slikovite in pestre narodne noše. Bilo je tudi tekmovanje za najlepšo narodno nošo in je bila pri nagradnem tekmovanju prisojena prva nagrada za najlepšo narodno nošo gdč. Gregoričevi iz Beograda, druga nagrada ge. Šegovi, tretja nagrada pa gdč. šušteršičevi. — Včeraj v nedeljo dopoldne pa je bila seja eksekutiv ljubljanskega in mariborskega odbora Jadranske straže. Na seji so razpravljali predvsem o socialnem delovanju Jadranske straže. Mestno načelstvo v Mariboru opozarja na razpis I. pehotne podčastniške šole kralja Aleksandra v Beogradu za sprejem gojencev v to šolo. V poštev pridejo kandidati iz meščanstva, rojeni od 1. 1913 do 1. 1917 in kandidati iz vojske, ki niso starejši od 23 let. Rok vlaganja prošenj je do 15. IV. t. 1. Vsi ostali pogoji so na vpogled pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Interesenti se opozarjajo na točno in pravilno izpolnitev prošnje in dokumentov. Zamenjava dinarsko-kronsklh bankovcev. Dne 25. maja t. I. poteče rok za zamenjavo d inarsko-k ronskih bankovcev po Din 1000 (kron 4000) in Din 100 (kron 400), ki se jemljejo iz prometa. Bankovci nosijo podpis: »Ministar finansija dr. M. Ninčie«, ter so brez datuma izdanja in so izdelani v vijoličastomodri barvi. Točen opis teh bankovcev je objavljen v »Službenih Novinah« št. 121 z dne 25. maja 1929. Bankovce zamenjujejo Narodna banka v Beogradu in vse njene podružnice v državi s polno vrednostjo z drugimi bankovci do 25. maja 1934. Po tem dnevu izgube omenjeni bankovci vsako vrednost ter jih Narodna banka, kakor tudi glavna državna blagajna finančnega ministrstva ne bosta več sprejemali. Po bolgarskih gorah. Bolgarske gore so naši/m planincem do mala še neznane. Le redko se je pojavil v tem skritem svetu slovenski turist, še manj pa alpinist. Prvo odpravo alpinistov je organiziral navdušeni planinec, znani poznavalec naše gorske flore g. dr. Arnošt Brilej. Dr. Brilej je lani prebil delj časa v Bolgariji in ob tej priliki obiskal znamenite obronke Vitoše in pogorje Rile in Pirina. Pot ga je vodila preko obmejnega Caribroda do Sofije, do koder je najugodnejši pristop na komaj nekaj kilometrov oddaljeno Vitošo. S tega znamenitega vrha se je povzpel na planoto Danko, kjer se odpira divna dolina šumeče Bistrice. Obiskal je še planino Rilo in Pirin ter osvojil najvišji vršac Eltepe. Vsa ta gorska skupina se ponaša z div-no planinsko romantiko, z množino prelestnih jezer, ki so na več krajih zvezana z žuborečimi vodopadi. Tura se je končala z obiskom najvišjega vrha, visoke Musale (2920 m). Iz Musale se je spuščal proti severnim pobočjem, kjer ga je sprejela pod streho koča bolgarskega planinskega društva. Dr. Brilej je marsikatero sliko s tega zanimivega potovanja obdržal v kameri. Iz te obilice krasnih posnetkov bo v sredo 7. t. m. pokazal okoli 100 skioptičnih slik v okviru predavanja smučarskega odseka SPD. Dr. Brilej, ki je znan planinski pre davatelj, nas bo ob tej priliki vodil v ta začarani gorski raj in nam odprl novi svet. Zahvala. Gospa odvetnika dr. Fornazariča je darovala namesto venca na grob pokojne ge. Škerleve, tašče uglednih mariborskih veletrgovcev gg. Pin-terja in Lenarda, znesek 100 Din Počitniškemu domu kraljice Marije, zakar ji izreka odbor prisrčno zahvalo. Orkestralni odsek Glasbene Matice ima danes ob 20. uri redno vajo. Vsi člani se naprošajo, da se je polnoštevilno in točno udeleže. Samomor 16-letne mladenke. V soboto smo poročali, da je 'v Gozdni ulici stanujoča 16-letna Marjeta Gufleitnerjeva izpila v samomorilnem namenu večjo ko ličino oetove kisline in so jo poklicani reševalci takoj prepeljali v bolnišnico. Tam so nesrečni mladenki nudili vso pomoč, ki pa je bila zaman. Včeraj zjutraj je po hudih bolečinah umrla. Kaj je mlado dekle gnalo v prostovoljno smrt, ni znano. Krvav obračun. Včeraj sta popivala v gostilni Delavske pekarn- na Tržaški cesti delavca Ribič in Butolen. Kmalu pa je prišlo med njima do krvavega obračuna. Butolen je namreč dolgoval Ri-biCa znesek 30 Din, in ko ga je Ribič na to opomnil, ga je tako razkačilo da se je sklenil maščevati nad njim. Nič hudega sluteč je Ribič odšel s svojo ženo \? gostilne. Ko je bil že precej vstran, je pritekel Butolen za njim s kolom v roki in ga hotel napasti. V silobranu je Ribič potegnil nož in ga zasadil trikrat Butolen« v hrbet. Hudo miljeni Butolen je moral iskati pomoči v bolnišnici. RibiSa pa so zaslišali orožniki. Dohodki mariborske carinarnice. V mesecu februarju so znašali dohodki mariborske carinarnice skupno 4 milijone 650.884.75 Din, in sicer dohodki uvoza 4 milijone 671.643.50 Din, dohodki izvoza pa 19.241.25 Din. Četrti večer naših zgodovinarjev. V sredo 7. t. m. bo v Študijski knjižnici poročal predsednik mariborskega zgodovinskega društva g. prelat dr. Kovačič o Sv. Cirilu in Metodu v bizantinski veri. Vsi člani zgodovinskega društva so vljudno‘vabljeni. Ljudska univerza v Mariboru. Danes ob 20.1*5 predava g. senator dr. Frangeš o zelo aktualni temi: Italija, Nemčija in mi — v politično ekonomskem pogledu. Cercle framjais. Redni občni zbor Francoskega krožka v Mariboru bo v petek 9. marca ob 18.30 v realni gimnaziji, pritličje, levo. Ako se ob tej uri ne zbere potrebno število članov, bo pol ure pozneje na istem mestu občni zbor. ki bo sklepčen negledč na število navzočih. Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru ima v petek 9. III. ob 15. odborovo sejo v gostilni Koštomaj v Mlinski ulici, občni zbor pa v nedeljo 18 marca ob 9. v mali dvorani v II. n. i Narodnega doma Organizator, stanovsko glasilo zasebnih nameščencev, ki ga izdaja Zveza dru štev privatnih nameščencev v Ljubljani, je izšel letos že v drugi številki. Obe letošnji številki sta pokazali, da se je pre-osnova iz mesečnika časopisa v mesečno socialno-politično in stanovsko-na-meščensko revijo izvršila povsem posre čeno. Revija je v dravski banovini edina te vrste. Prinaša nadalje aktualno gradivo iz delovnega prava in socialnega zavarovanja, ki mora zanimati vsakega zasebnega nameščenca. Poleg članov o splošnih vprašanjih je zlasti zanimivo gradivo glede poslovanja socialno-politi-čnih ustanov, kakor Pokojninskega zavoda, Trgovskega bolniškega in podpornega društva in Delavske zbornice. Februarska številka priobčuje članek dr. Branka Alujeviča: »Stremljenje za pre-osnovo socialnega zavarovanja«, nadalje o bodoči naloženi politiki Pokojninskega zavoda, razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo itd. Revija prinaša tudi najnovejše razsodbe sodišč in upravnih oblastev, ki se tičejo obrtnega zakona in pokojninskega zavarovanja. Naroča se pri Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, Čopo- va ulica št. 2. pr. V torek humoristični večer g. Svenga-lija v »Veliki kavami«. Narodne gledališče REPERTOAR. Ponedeljek: Zaprto, Premiera »Natalije« bo sredi tega tedna. Autor tega dela je znameniti ruski klasik Turgenijev, ki je zanimivo snov te drame obdelal spretno in na odrsko efektni način. Režira glavni režiser J. Kovič; nastopijo Kraljeva, Savinova, Dragutinovičeva, Zakrajškova, Starčeva, Furijan, Nakrst, Gorinšek, J. Kovič, F. Kovič, Blaž, Crnobori in mali Mohor. Originalne nove kostume je izdelala gled. šivilja gdč. Neratova. »Jurček«, je naslov pravljični in zabavni otroški igri, ki jo je napisal Pavel Go li a in bo njena premiera kmalu. Režira Rasberger, nastopijo Barbičeva, Go-rinškova, Starčeva, Dragutinovičeva, Gorinšek, Hairastovič, Medven, Rasberger, Skrbinšek, Grom, Crnobori, Verdo-nik in mali Mohor. Ob 90-letnici Jurčičevega rojstva bo v gledališču dijaška predstava. Uprizore v petek, 9. tm. ob 15. uri Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«.____ Direkcija državnih železnic v Ljubljani priredi dne 17. marca 1934 ob 11. uri v pisarni šefa postaje Maribor gl. kol. pismeno licitacijo, da se zaključi direktna* no prebavljanje ter omili dražljivost živ- Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri sta rostnih pojavili različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in le- cev. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih pogodba za oddajo začasnega kol. bifeja na postaji Maribor gl. kol. za dobo šestih mesecev. V zakup se bo oddal del trgovinah. prostorov dosedanje restavracije, in si- statistika o zločinih. Žalostno je po- cer: gostilniška soba ob cesti, meščan- , yje -z na§e državne statistike o zlo- ska soba. gostilniški vrt, kiosk za bife 5jnjh Najveg zločinov odpade na Se- in del kleti. Početek obrata je predviden Q S bij ■ Slovenijo. Umorov inu- dne 1. aprila 1934, lahko se pa od strani1 'crno ’ železniške uprave preloži tudi na poznejši termin. Kolkovane ponudbe je tre ba vložiti zapečatene in z oznako naj- bojev je bilo brez premisleka največ v Hrvatski in Slavoniji, premišljenih umorov pa v Črni gori in Vojvodini. Največ , • j , zločinov proti tuji imovini je bilo v Sr- kasneje do 17..marca 1934 4o 11. ure pri , najyeč razbojstev pa v Crni gori. V sefu postaje Maribor gl. kol. Kot jamce- lošn6m je bilo največ zločinov po va- vina se mora položiti najkasneje do 10. s(jh y geverni Srbiji odpade na vasi ure dne 17. marca 1934 pri postajni bla gajni Maribor gl. kol. 10.000 Din v gotovini. Natančnejša pojasnila in pogoji so 72%, na mesta pa samo 15% vseh zločinov. Smrtnih kazni je bilo izrečenih v Južni Srbiji 14, v Severni Srbiji 13, v na vpogled pr. podpisani direkciji soba sloveniji y Bosni in Hercegovjni 9, st. 59. vsak delavnik med 10 m 12. uro nekdanjem hrvatskem, dalmatinskem, in pa pri sefu postaje Maribor gl. uol. vojvodiTlskeim in črnogorskem področju med poslovnimi urami. Razglas okrožnega urada za zavaro vanje delavcev. V 'Službenem listu ban- pa po 1- Vrhovno poverjeništvo agrarne retor-me v Skoplju razglaša sledeče: Mini- ske uprave je okrožni urad za zavaro- strstvo za kmetijstvo je ustavilo nadalj-vanje delavcev razglasil, da je zaradi nje sprejemanje prošenj za naselitev v nerednega plačevanja zavarovalnih pre- :užnij, krajih. Zadnji čas se posameznimi j zašel urad v silne denarne težkoče. kj samj ali z družinami zaradi nepozna-Ogrožena likvidnost OUZD ima nepo- n-a razmer in ne da bi bili pozvani od sreden vpliv na zdravstvene ustanove agrarnih oblasti doseljujejo in prevze-zlasti na bolnišnice, ki so danes bolj ka- maj0 zemij0, ki je že dodeljena dragim kor kedaj prej odvisne od oskrbnin za- pros}icem, ter s tem izigravajo oblastne varovanju zavezanih bolnikov. Trpi Ponaredbe in se sami izpostavljajo nepo-radi tega tudi gospodarstvo. V dobi na.i- trebnjm stvoškom. Interesenti naj zato večje socialne stiske ne smemo na to | U£ v]agajo novih progenj za naseljenje in zadevo gledati brezbrižno. Zavedati se moramo svoje dolžnosti nasproti social- na] se ne doseljujejo v južne kraje zaradi prevzema zemlje, dokler ne dobe nim ustanovam, ki so poklicane, da vrše ,evne2a poziva od agrarnih oblasti, važne humanitarne naloge. Z rednim pla-čevanjem prispevkov ne bo samo omogočeno dobro poslovanje urada in zdrav ker bodo v tem primeru zavrnjeni brez dodelitve zemlje. Sprejemanje novih . , prošeni bo pravočasno razglašeno, oni stvenih ustanov, marveč se morajo tudi s0 £e vložili prošnje prejšnja leta, upravni stroški znatno znižati. Vložitev davčnih prijav za odmero rentnine. Vse davčne zavezance, ki prejemajo rentnini zavezane dohodke (zakupnino za zemljišča in opremo, podna-jemnine za opremljene in prazne sobe, bodo po vrstnem redu obveščeni ir: . o-zvani, da prevzamejo zemljo za naselitev. SK Železničar, tenis-sekcija. V torek, dne 6. t. m. bo v restavraciji , , , , ,. ... , ... , i »Mariborski Dvor« ob 20. uri sestanek lokale, obres i posojil, poslovnih m dru- in interesentov teniške sekcije. or m fnnafpir i4yi l »mA Ar. ruiiaZn ^ gih terjatev itd.) opozarjamo, da poteče rok za vložitev prijave 31. marca 1934. i vremensko poročilo mariborske metc- Kdor ne vloži prijave v določenem ro- I orološke postaje. Davi 0b 7. uri je kazal ku, plača 3/» odnosno 10% davka kot t0p|Omer 2.4 stopinji C nad ničlo; mini-kazen- _ I rnalna temperatura je znašala 2.2 stopinji C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.1 Grajski kino. Do vključno srede iz borna vojaška humoreska »Vesela tovariša«. Paul Horbiger in Fritz Kampers. Film je dosegel sijajen uspeh. Naš pri hodnji film: »Bodi moja!« Kino Union. Od danes dalje vesela stopinjah 738.8; reduciran na ničlo pa 737.2; relativna vlaga 91; od včeraj na danes je padlo 0.5 111111 padavin; vreme je oblačno in tiho. Sejem za prašiče. Na sejem 2. tega m. zabavna opereta »Beneška noč« z našim ^ hjJo prjpeijanill ?06 pragjčev. Kupčija rojakom slavnim tenorjem Tinom Patie- je hila slaba jn je hj,0 prodanih 86 živali, ro. znano subreto Lizzv Balla in izvrst- Cene SQ bjle nas|edT)jc; 5 do 6 tednov nim komikom Ludvikom Stosskmi. rilm sfarj q~ ^ pjn 7 do 9 tednov 150-— Pojn^J. Padem, to je tako gotovo, kakor gotovo je Bog. In hud je name le zaradi malenkosti. Nekoč je prišel k okencu s priporočenim pismom in se rinil naprej, da bi prvo sprejel njegovo pismo. To vendar ne gre. Saj ,ie olikan človek, naj bi bi’ torej tako dober in se pokoril redu. »Dragi gospod«, sem mu dejal, »prosim, počaikajte da pridete na vrsto.« Tedaj se ie razsrdil in sedaj se huduje name. Mojemu malemu Jegorju daje kljuke in mene zasmehuje po vsem svetu, šel sem nekoč mimo Kuhtinove gostilne, pomolil je skozi okno kaj za biljard, pokazal name in vzkliknil: »Glejte, gospodje, tu gre žigosana znamka!« Pivomjodov, učitelj ruščine, ki je stal ' s Fendrikovim v predsobi okrožne šole in malomarno jemal od njega cigareto, je skomignil z rameni in ga pomiril: »Ne vznemirjajte se. Ni se še primerilo. da bi padel kdor dela, kakor vi, izpit samo zato, da bi dosegel čin. Tu gre vendar samo za formalnost!« Fendrikov se je nekoliko umiril, a to ni trajalo dolgo, zakaj vstopil je Galkin, mlad mož s tenko razcefrano brado. Nosil je platnene hlače in nov moderen frak, strogo pogledal Fendrikova in šel dalje. Nato so naznanili, da pride nadzornik *sak čas. Fendrikova je tresel mraz; pričakoval je sitvari, ki pridejo, z onim strahom, ki ga tako dobro poznajo obsojenci in izpraševanci. Takoj zatem je pritekel skozi predsobo vodja okrajne šole Hamov, za njim pa veroučitelj Zmježalov. Isto pot so šli tudi ostali učitelji, da dostojno sprejmejo nadzornika. Ta —imenoval se je Ahahov — je glasno pozdravil navzoče, pogodrnjal zaradi prahu in izginil v šolsfkem poslopju. Pet minut kasneje se je pričel izpit. Najprej sta prišla na vrsto dva popovska sinova, ki sta hotela postati učitelja na selu.. Eden je izletel, drugi je padel. Ta se je vseknil v rdeč robec, trenutek zamišljeno obstal in potem odšel. Potem sta prišla na vrsto dva, ki sta napravila izpit za enoletno prostovoljstvo. In sedaj je bila ura Fendrikova. »Kje ste zaposleni?« ga je vprašal nadzornik. »Sem poštni uradnik pri tukajšnjem poštnem uradu, vaše blagorodje!« je odgovoril, se vzravnal in se trudil, da bi prikril, kako se mu tresejo roke. »Služim že 21 let in sedaj zahtevajo od nte-ne spričevalo za čin kolegijsketga regi-stratorja. Zato si utsojam napraviti izpit.« »Dobro. Torej najprej narekovanje.« Pivomjodov je vstal, se odkašljal in. pričel narekovati. Skušal je ujeti kandidata z besedami, ki se ne pišejo čisto talko, kakor se izgovarjajo. Vendar je bilo navzlic njegovim zankam narekovanje povoljno. Bodoči kolegijski registrator je napravil prav malo napak, dasi je boli pazil na lepopis, nego na pravopis. »Narekovanje gre«, je izjavil nadzornik. »Dovolite mi, vaše blagorodje, pove- dati«, je pričel Fendrikov in pri tem poškilil na svojega sovražnika Galkina, »da sem geometrijo študiral po Dabidovljevi knjigi, tudi me je poučeval nečak Barzo-poj iz kijevskega samostana. Tudi plani-metrijo sem študiral in stereometrijo.« »V našem programu m nič o stereo-metiriji.« »Kako? In jaz sem se mučil z njo ves mesec... Če bi bil vedel zato!« »No, pustimo geometrijo. Sedaj se bomo bavili z vedo, v kateri ste kot poštni uradnik gotovo najbolje podkovani. Zemljepis je vendar znanost postiljonov.« Vljudno smehljanje na obrazih učite-liev. Fendrikov pa se ni strinjal s tem, da je zemljepis znanost postiljonov. (O tem ni bilo nič pisanega niti v poštnem pravilniku, niti v okrajnih predpisih.) Iz gole vljudnosti je dejal: »Tako Je«. Nervozno je pokapljeva! in v strahu pričakoval vprašanj. Njegov sovražnik Galkin se je udobno naslonil na stolu in ga, ne da bi ga pogledal, počasi vprašal: »Povejte, kakšno vlado ima Turčija?« »Da... turško.« *Hm, turško... To je prožen pojem. Turčija ima ustavno vlado. Sedaj... imenujte mi pritoke Gangesa.« »Zemljepis sem predelal po Smirnovu in, oprostite, ne prav natančno. Ganges, to je reka v Indiji, ki se izliva v morje ...« »Tega vas nisem vprašal. Vedel bi rad, kako se imenujejo dotoki te reke. Ne veste?... Čudno... Povejte, v kateri guberniji stoji Žitom ir?« Celo Fendrikova je pokril mrzel znoj. Mežikal je in požiral kakor da je pogolt- nil lastni jezik. »Za Boga resničnega, vaše blagorodje«, je mrmral: »Dvajset eno leto služim in sedaj pride kaj takega kar... Vse svoje življenje bom moli! ...« Dobro, pustimo zemljepis. Na kaj ste se pripravili iz aritmetike?« »Tudi z aritmetiko je tako.. . Vse svoje življenje bom molil... Od praznika Marije Pomočnice sem se učil zaman. Sem prestar za tako učene stvari. Bodite milostni, vaše visoko blagorodje, vse življenje bom molil za vas.« Na Fendrikovljevih trepalnicah so zableščale solze. »Pošteno in zvesto sem stožil... postim se... Celo oče dijakon lahko potrdi. Bodite plemeniti, vaše blagorodje!« »Toda ali se niste pripravili?« »Na vse sem se pripravil, a se ne morem ničesar spomniti. Kmalu jih bom: šestdeset, kako naj se potem ukvarjam z znanostmi? Bodite usmiljeni!« »Naročil si ie že čepico s kokardo«, je pripomnil dijakon Zmježalov in se zasmejal. »Dobro, pojdite!« je dejal nadzornik. Uro pozneje je šel Fendrikov z učitelji v Kub ti novo krčmo na čaj. Slavil je zmago. Obraz mu je sijal, v očeh mu je žarela sreča; le to, da se je vsak trenutek popraskal po glavi, je govorilo, da ga muči neka misel. »Škoda, škoda«, je mrmral. »Takšna neumnost, takšna neumnost!« »Kakšna neumnost?« ga je vprašal Pivomjodov. »Čemu sem' se učil stereometrije, če je ni v programu? Ves mesec sem se trapil s to zoprnijo. Škoda, Škoda!«. MARIJ SKALAN: Roman iz prazgodovine človeštva. Tudi sužnje, ki so pele princu Aftaga-du o koprnečih princesah, so utihnile. Princ je sklanjal glavo, prevzemala ga je dremavica utrujenosti in naveličanosti dolgotrajnega potovanja. Cesta se je vila vedno bolj strmo, in vedno bolj leno se je pomikala po njej karavana daljnih popotnikov. Gozd praprotnih palm se je redčil, dokler ga ni proti vrhu griča zamenjal pašnik, porasel z bujno travo in pisanimi cveticami. Nad njim so se spreletavali veliki metulji, prhutali s svojimi pisanimi krili in se spuščali na cvetove. Iz gozda se je oglašalo ščebetanje veselih ptic. Karavana je dosegla vrh. Cesta se je zleknila po skoraj ravnem hrbtišču in se nato počasi spustila navzdol proti reki in prostrani ravnini. Vojščaki so zadržali slone. Vse oči so se obrnile v daljavo, kjer se je pod nizkim skalnatim gričem blestelo veliko mesto. Med visokimi kockastimi hišami so se dvigali stebričasti stolpi svetišč, vitki pozlačeni I obeliski in za njimi so stale ogromne I piramide. Vmes so dvigale proti nebu svoje zelene krone košate palme ter jih pozibavale v rahlem vetru. »Semisiris! Semisiris!« so vzkliknili vojščaki in sužnji, spremljevalci princa Aftagada in princese Evalaste. »Semisirisi Silni Semisiris!« sta zašepetala princ in princesa, ki ju je prevzela očarljiva slika velemesta sredi prekrasne pokrajine prav tako, kakor njuno trudno spremstvo. »Semisiris! Silni Semisiris!« je šlo od ust do ust. Po dolgih, utrudljivih tednih potovanja preko voda in gora se je zablestel pred očmi karavane tako željno pričakovani cilj. Njegova podoba je presegala vsa pričakovanja in spričo nje se je kakor megla spričo solnčnih žarkov razblinilo v nič vse nezadovoljstvo, izginila je utrujenost, pozabljeno je bilo vse prestano. »Semisiris! Silni Semisiris!« Ime, ki se je izgovarjalo po vseh ce- linah z občudovanjem, spoštovanjem in hrepenenjem... Ta silni bajni Semisiris se je blestel v vsem svojem pravljičnem blesku pred karavano sedemnajstletnega azteškega princa Aftagada in šestnajstletne princese Evalaste, ki ju je oče, kralj azteški Ilamagad, zaveznik in podložnik velikega vladarja Atlantide, faraona Semiša Ofirisa, poslal na pot, da izpolnita svoje poslanstvo, v imenu njega in naroda njegovega, mu izkažeta svojo podlož-nost, spoštovanje in občudovanje, mu poklonita v dar svojo čisto mladost ter ga poprosita za dar omike in znanja, pridržanega samo redkim izvoljencem tedanjega sveta. Vedela sta, da je lep Semisiris, da je bogat in mogočen, ko pa sta ga sedaj zagledala z vrha griča, vsega obsijanega od solnca, vsega bleščečega se v zlatu, zgrajenega iz velikih palač, ogromnih svetišč in še ogromnejših piramid, je ta' pogled presegel vsa pričakovanja. Sedemnajstletni princ in šestnajstletna princesa nista mogla spregovoriti besede, mogla sta vzklikniti samo: »Semisiris! Silni Semisiris!« In spremstvo njuno je ponavljalo za njima besedi vzhičenja, padalo na zemljo, udarjalo s čeli ob tla in mrmralo za- hvalnico velikemu bogu, solnčnemu Raju, ustvaritelju in ohranjevalcu sveta, zaščitniku Semisirisa in prijatelju izvoljenega ljudstva atlantskega, prvega med prvimi. »Prah smo bili in v prah nas lahko spremeniš, ti veliki ti Ra! Tvoji sužnji smo in ti si naš vladar, ti Ra! Od jutra do večera in od večera do dne naj se glasi hvalnica naša tebi, ti veliki, ti Ra! Hvala ti, da si nam izkazal najvišjo milost svojo in si nas privedel v svoj Semisiris, ti veliki, ti Ra! Hvala ti za princa vseh princev, občudovanega med občudovanimi, za Aftagada našega; in za princeso med princesami, občudovano med občudovanimi, za Evalasto našo, ti veliki, ti Ra!« Tako so molili v prahu ležeči rdeči vojščaki, sužnji in spremljevalci. Iz ekstatičnega zamaknjenja jih je predramil šele ukazujoči Aftagadov glas: »Dvignite se! Dalje!« Vojščaki in sužnji so' spet zavzeli svoja mesta, sloni so premaknili stopaste noge in azteška karavana je nadaljevala svojo pot proti središču sveta, mestu mest, Semisirisu. Cesta se je vila sedaj navzdol, na kakor miza ravno pokrajino. (Se bo nadaljevalo.) Šport Revija mariborskih nogometašev Na Igrišču SR Železničarja so včeraj nastopile štiri enajslorice mariborskih reprezentativcev Dasko, Selinšek, Rožmarin. (Vsi SK Svoboda). Po nalogu Ljubljanske nogometne pod zveze je mariborski okrožni odbor včeraj popoldne organiziral nogometni turnir v korist blagajne LNP, ki je bil obenem revija naših najboljših igralcev. Prvotno bi se morali srečati ISSK Maribor in SK Rapid ter SK Železničar in SK Svoboda. Ta sklep LNP pa se je na zadnji seji OOLNP v toliko spremenil, da je okrožni kapetan g. dr. Odon Planinšek zaradi prepovedi igranja javnih tekem SK Rapida od strani policijskih oblasti postavil štiri teame, in sicer rdeče, zelene, bele in modre. Za včerajšnji tekmi je bilo še precej zanimanje. Okoli 300 ljudi je po zimskem presledku prišlo na igrišče SK Železničarja, ob boljši reklami bi jih nemara bilo še več. Zamisel OOLNP, namesto klubskih tekem odigrati turnir teamov, je bila prav dobra, ker je na eni strani nudila igralcem dober trening, na drugi strani pa so se lahko klubski funkcionarji prepričali o znanju svojih igralcev. Nekateri igralci, ki so včeraj nastopili, so pokazali solidno znanje, večini pa manjka še trening. To se je pokazalo obakrat v drugem polčasu, ko je manj treniranim povsem pošla sapa. Neglede na to okol-nost pa sta bili obe tekmi prav živahni in borbeni. Poudariti moramo tudi discipliniranost igralcev, ki so se do zadnjega odzvali vabilu okrožnega kapetana g. dr. Planinška. Spričo izkušenj, ki smo jih imeli s podobnimi tekmami, je to precejšen u-speh in kaže, da sl je novi okrožni odbor z dr. Planinškom na čelu mogel pridobiti primerno avtoriteto. Kot prvi par so nastopili Zeienhrdeč! 4:2 (4:2). Zeleni: Rasbacher, Strnad, Novak, Tomažič, Tkalec, Jakec, Filipec, Jakec 2, Ostale nogometne tekme. Zagreb: Pokalne tekme. Sparta:Hašk 1:0 (1:0)11; Gradjanski :Viktorija 8:1 (3:0); Conoordia:Makabi 3:0 (1:0); Li-čanin:Zelezničar 2:1. Novisad: Jugoslavija:NAK 5:2 (2:2). Subotica: Žak:SAND 5:0 (2:0). Prvenstvena tekma. Beograd: BASK reprezentanca I. razreda 3:1. Aleksandrija: BSK:reprezent. Egipta 2:2 (2:0). Rdeči: Zelan, (M), Oka (M), Marčinko (R), Baumgartner (R), Kirbiš (M), Zgonc (Z), Verbnik (R), Bauimel (R), Vesnaver (M), Bišof (R), Vidovič (R). Tekma je nudila nekoliko napetih momentov, sicer pa je potekla mirno in monotono. Rdeči so bili v polju mnogo boljši, niso pa razpolagali z napadom, ki bi znal streljati na gol. Na drugi strani pa so imeli v prvem polčasu slabega vratarja, ki je prav za prav zakrivil poraz. V drugem polčasu je vratarja zamenjal Pišef, ki je pokazal čedne parade. Zeleni so. v drugem polčasu nekoliko popustili, vendar pa je zmaga z ozirom na požrtv' valnost igralcev bila zaslužena. Sodil je g. Vesnaver. V drugi tekmi so se srečali Modri :beli 5:4 (1:2). Modri: Švaighofer, Frangeš II, Frangeš III, Ronjak, Frangeš I, Škof (vsi SK Železničar), Jurgec (M), Prinčič (R), KoniČ (M), Ogrizek (M), Heller (R). Beli: Kosem (R), Barlovič (R), Wagner (Z), Klipsteter, Seifert, Fučkair (vsi SK Rapid), Lešnik, Pavlin, Pezdiček, E-ferl, Habith (vsi SK Železničar). Po postavah sodeč, bi morali zmagati beli. Beli so imeli sicer proti koncu prvega polčasa igro v rokah, toda nekaj neodločnosti v napadu, nekaj pa precej resna obramba v moštvu modrih sta povzročili poraz. Modri so igrali z veliko ambicijo in je tudi kombinacijska »maši-nerija« boljše funkcionirala. Sodil je g. Nemec. Prihodnjo nedeljo se bo turnir v korist blagajne LNP nadaljeval, in sicer bodo igrali zeleni proti modrim ter rdeči proti belim. Sokolstvo Sokolsko društvo Vojnik je poslalo začetkom leta na vse občinske uprave in tudi mnogim privatnikom tiskano prošnjo s poštno položnico za prispevke za gradnjo telovadnice. Tej prošnji se je od zvalo prav malo občin, dasi smo stavili v to akcijo veliko upanja. Ker bi radi pričeli Čimpreje graditi telovadnico, pro-- simo ponovno tem potom občinske u- Praga: Sparta:Cechie Karlin 7:2, Sla- prave in tudi privatnike, da se odzove-vija:Bohemians 2:0. | JO prošnji ter prispevajo vsaj po 10 Din. Dunaj: Admira:Wien 6:2, FAC:Sport- Društvo ima mnogo telovadeče mladine klub 1:1, Rapid:WAC 10:011, Avstria: jn članstva, a v zimskih mesecih ne more telovaditi zaradi pomanjkanja telovadnice. Odbor. Jezikovni zaklad človeštva. Francoska akademija je zbrala podatke o številu jezikov, ki jih govori človeštvo. Posebna komisija je ugotovila, da je na svetu 6760 različnih jezikov, živih je pa samo 2796. Na prvem mestu je angleščina s 160,000.000 ljudi, poleg tega jo pa govori še 60,000.000 Neangležev. Izmed kulturnih jezikov sledita angleščini nemščina in ruščina, ki odpade na vsako po 90 milijonov ljudi, na španščino 55 milijonov, na francoščino ir. italijanščino po 45 milijonov, na portugalščino pa 30 milijonov. Francoščina je sicer materinski jezik 45,000.000, govori jo pa 75 milijonov, človek bi ne verjel, da ima angleščina največji besedni zaklad, namreč 445.000 različnih besed, med katerimi je 600/o Iran coskega izvora, kakor trdijo Francozi. Na drugi strani pa trdijo na podlagi angleškega očenaša, da je devet desetin besed anglosaškega izvora. Francoski besedni zaklad obsega 210.000 besed, nemški 150.000. ruski in italijanski po 140.000, španski pa 120.000 besed. Predor med Evropo in Afriko. V Madridu zaseda že več tednov glavni odbor komisije, ki proučuje načrt podmorskega predora, ki naj bi spajal Evropo z Afriko od Gibraltarja do Ceute. Predsednik tega odbora je neki polkovnik Jaremijas, ki se že 10 iet ukvarja z omenjenim načrtom in se je v svojem pismenem referatu zaklel, da bo ostal temu načrtu zvest do svoje smrti. Stroški za realizacijo načrta so preračunani na okroglo 3000 milijonov dinarjev. Strokovnjaki, ki tudi že več let študirajo načrt predora, si še niso edini in tudi merodajne vojaške oblasti niso še dale svojega pristanka. Postelja najboljše zdravilo. Kadar je moral stari, modri Tayllerand rešiti težak, pereč problem, je dejal, da ima važno sejo, v resnici je pa šel in legel k počitku. Ležal je večkrat ves dan in vso noč, ko je pa vstal, je zvedel, da je problem deloma rešen že sam po sebi, a kar je še ostalo, se mu je zdelo že nuio go lažje. Ta stara modrost je prišla zdaj zopet db veljave v Ameriki. Nedavno je pisal ameriški pisatelj Barton v »Heraid Tribune« o nekem veljaku, ki je bil s svojimi živci na koncu. Obrnil se je na zdrav nika, ki mu je svetoval, naj v soboto popoldne leže k počitku in ostane v postelji do ponedeljka zjutraj. Je in pije naj malo in vse misli naj podi od sebe. Če že hoče, lahko čita, toda samo lahko literaturo. Po potrebi lahko tudi nekoliko kadi. Mož je storil tako in glej, v ponedeljek zjutraj je bil čil in zdrav brez vsakega zdravila V spominih sira Henryja Lucyja se omenja stara vdova, ki je bila tako čila in zdrava, da jo je občudoval vos London. O nji so govorili, da se zapre vsak teden za en dan v temno sobo, kamor ne seže noben ropot. Tam leže v posteljo in obuja spomine na svojo mladost. Večina zmed je zdaj na svetu samo zato ker vodijo svet preutrujeni ljudje. Vse drugače bi bilo, če bi ljudje znali ceniti počitek Najboljše zdravilo je postelja. Prebivalstvo Mukdena. Po zadnjih službenih podatkih je štel Mukden koncem lanskega decembra 378.513 prebivalcev. Od teh je 256.000 moških in samo 122.000 žensk. Mukden-skiin mladenkam se torej ni treba bati, da bi ostale samice. Mali o Prodam ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Pobrežje, Nasipna ulica 62, Kranjc Anton. 882 Kupim NOVO, MEHKO SPALNICO lakirano, za 1600 Din. proda mizarstvo, Miklošičeva 6. 880 OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kodrič, Zrkovska ce-sta 3, Pobrežje. 877 DVE STAVBENI PARCELI. ena vogalna v največjem centru takoj na prodaj. Valjak, Maribor. gl3 OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju kupim. De lavska ul. 59. 883 Kupim dobro ohranjeni »SINGER« ŠIVALNI STROJ. Ponudbe na Biščak, Aleksandrova cesta 43, pritličje. 837 Stanovanje SPREJMEM na stanovanje in hrano. Koroščeva ulica ' '. v ra* a 9. 878 SOBO ju MALO KUHINJO oddam dvema mirnima osebama s 1. aprilom. Pobreška cesta 21, blizu Magdalene. 876 Službo dobi Vienna 1:0, Llbertas:Waker 4:1 Gradoc: Sportklub:Sturm 5:0 GAK:Avstria 7:1 (1:1). (3:0), krasen objekt, stavbišče 1800 m*, velika dvorana postranski prostori, izborne kleti, v centru, takoj na prodaj. Valjak. Maribor. Kino Union. 812 Patno j SVETLI PREMOG DIN 37.— ’ Mejovšek, Tattenbacliova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860 ČEVLJARSKE POMOČNIKE za galanterijsko delo sprejme Vilko Blatnik, Maribor, Gosposka ulica 1. 829 Službo lile MORNARSKI URADNIK z večletno prakso išče name- LEPO, DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma separirano. oddam zelo poceni stranki, ki 1 iača za par let naprej. Naslov na upravo »Večernika« pod šitro »Pripravno za nnokojeuca«. 874____________ STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 1. aprilom v najem. Stritarjeva ul. 31. Vprašati Vicel, Gosposka ul. 5. 816 ščenje kot delovodja strojne Sobo odda Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. BOLJŠEGA DELAVCA T • Ul- sprejmem na stanovanjc in delavnice. Cotič, Ljubljana, / hranc>. Fmnkopanova 11: j5, Kobaridska 52. 815It 8l5/ dvorišče, levo. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik