PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Rerazrušljiva zveza delavcev in kmetov je pogoj za ohranitev pridobitev narodno osvobodilnega boja. TITO r Cena Din 1.— Govor maršala Tita na kongresu Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Srbije Beograd, 4. julija. (Tanjug.) Predsednik zvezne vlade federativne demokratične Jugoslavije in maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je imel na kongresu Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Srbije naslednji govor: Tovariši odposlanci delavskih in nameščenskih sindikatov Srbije! Pozdravljam vas, pozdravljam vas kot vaš nekdanji tovariš iz tovarn, kot vaš nekdanji tovariš iz sindikalnega gibanja in kot maršal Jugoslavije. Nisem prišel semkaj samo zato, ker sem izšel iz vaše srede, temveč sem prišel semkaj tudi zato, ker stojim na čelu države kot predsednik zvezne demokratične federativne Jugoslavije. Mislim, da je moja dolžnost, dolžnost kot predsednika, da pridem na kongres onih, ki predstavljajo enega od dveh najvažnejših stebrov, na katerih počiva država, a to so delavci in kmetje, to je, da pridem na kongres delavskega razreda kot enega najvažnejših činiteljev pri izgradnji naše dežele, na katerem more počivati solidna država. Hotel sem vas samo pozdraviti, vendar pa bom izpregovoril nekaj besed o tem, kako gledam na vaše dolžnosti. Navedel pa vam bom tudi naše dolžnosti do delavskega razreda, to je dolžnosti države, in vaše dolžnosti do države. Odnos delavca do države je danes popolnoma drugačen, kakor je bil do te vojne, kakor je bil do osvoboditve naše dežele. Nekoč ste morali vi, oziroma mi, jaz skupaj z vami, kadar smo imeli konference in kongrese, dobro paziti, kaj bo kdo rekel, ker je tukaj nekje sedela policija in sredi med nami različni detektivi, ki so spremljali vsako besedo. Ni se smela slišati nobena kritika stanja, to je režima in raznih zločinov. Prepričan sem, da danes tukaj ni nobene ovire, — tega ne bi hotel videti, — da poveste vse tisto, kar vam leži na srcu, pa naj si bo to komu všeč ali ne, da poveste tem bolj, ako je to upravičeno. Delavski razred ima danes državo, ki mu nudi vso možnost vsestranskega razvoja, ki mu nudi možnost, da si zagotovi življenje, dostojno človeka, ne samo kot delavca, ampak tudi kot človeka, ki se bo mogel vsestransko kulturno in politično razviti. Ta država je federativna demokratična Jugoslavija, ki je stala mnogo žrtev in je mnogo tovarišev iz naših vrst padlo zanjo na bojnih poljih. Toliko bolj je vaša dolžnost, da spoštujete njihov spomin in ohranite te pridobitve, za katere so oni padli. Marsikaj je še, kar še ni popolnoma urejeno, in mnogo časa bo še treba, da se vse uredi. V prvi vrsti se moram tukaj zahvaliti za potrpežljivost in požrtvovalnost, katero je pokazal delavski razred Srbije in drugih naših federativnih enot od časa, ko so bila osvobojena posamezna ozemlja in odkar je osvobojena vsa Jugoslavija. Moram izraziti svojo hvaležnost, ker sem videl, da se delavski razred zaveda vseh težav, katero srečujemo pri graditvi naše nove demokratične federativne Jugoslavije. Koliko je bilo tovarn in podjetij, koliko je bilo delavcev, ki so mesece in mesece bili brez plač. Ni se našla možnost, včasih pa se tudi niso dovolj brigali, da bi jih kdo vprašal, od česa živijo, in poskrbel, da bi se pravočasno pomogalo. Kljub temu niso mrmrali, niso stavkali, ampak so potrpežljivo čakali, da se vse uredi. Nekaj se je uredilo, nekaj pa se bo uredilo. Tisto, kar se ni uredil«, je v prvi vrsti vaša naloga, naloga sindikalnega gibanja, da poprime tam, kjer je treba, da bi se to čim prej uredilo in da bodo delavci, ki delajo, imeli vse, kar potrebujejo za življenje, da bodo mogli delati. Jasno je, da ima država mnogo dolžnosti do delavskega razreda in da jih bo izpolnjevala po obstoječih možnostih. Ne obljubljam zlatih gora, ker vidim, kakšna je naša država, kako je razrušena in česa vsega ji je treba, da bi se dvignila. Ne obljubljam zlatih gora, ampak nasprotno vas še opominjam, da boste morali še mnogo žrtvovati, da boste našo deželo izgradili. Izgraditi našo deželo, pomeni graditi pogoje za boljšo in srečnejšo bodočnost delavskega razreda, njegovih otrok in bodočih rodov. Delavski razred v Jugoslaviji, ki sc je nad dvajset let bojeval za svoj boljši obstoj, se je bojeval za svoje najosnovnejše pravice, zato, da svobodno govori, da izraža svoje misli, da uresničuje vse svoje težnje. Uresničili jih bomo skupaj, uresničili jih bomo z izgraditvijo naše države. Šlo bo počasneje, toda dosegli bomo svoj cilj. Vem, da je delavski razred dovolj zaveden, da bo vpošteval vse činitelje, ki preprečujejo, da bi se to hitro izvršilo. Imamo tudi svojega najmočnejšega zaveznika — kmečki razred. Njemu nismo še ničesar dali. Povedati vam moram kot zastopnik delavcev, da kmetje ni§o še ničesar dobili, toda da jemljemo od njih za prehrano naše vojske, prav tako kakor niste ničesar dobili vi, ki delate dan in noč, da bi obuli in oblekli našo vojsko, izdelali vojni material, vzpostavili naš promet in izdelali druge predmete, ki so potrebni za golo življenje našega prebivalstva. Mi smo dolžni prav tako pomagati kmetom. A kdo drugi naj pomaga kmetom, kakor delavski razred? Kmetom moramo dati obutev, obleko in pluge, vse, kar potrebujejo za obdelovanje svojih polj, za graditev hiš itd. To je vaša naloga, to bo vaš doprinos, kmetje pa bodo dali to, kar je potrebno za življenje delavcem: kruh, živino in vse drugo. Iz tega sledi, da sta to dva najvažnejša činitelja, ki se morata med seboj ne samo podpirati, temveč činitelja, ki skupaj dajeta največ za izgradnjo države. Tudi nestrpni ljudje so danes, toda to niso zavedni ljudje in to niso pravi zastopniki delavskega razreda. To so še ostanki predvojnih režimov, zapeljani ljudje, ki hočejo vnesti zmedo v vrste delavskega razreda. Prosim vas, tovariši, bodite pazljivi, ker je vsakdo, ki vnaša zmedo v vrste delavskega razreda, naš sovražnik. To ni samo sovražnik države kot države, ker brez delavskega razreda in'kmečkega stanu demokratična federativna Jugoslavija ne more obstajati. Boj proti taki državi, kakršna je demokratična federativna Jugoslavija, je tudi boj proti delavskemu razredu in kmečkemu stanu. Izganjajte take ljudi iz svojih vrst, če bi se pojavili. Mi nismo nasprotniki osnovnih pravic delavskega razreda, to je pravic stavka, pravic sklepanja nekih pogodb z delodajalcem, nasprotno, to je bilo nekoč napisano na naši zastavi in mi še dalje to priznavamo. Obstajata dva sektorja: državni in zasebni. Delavskega razreda na zasebnem sektorju ne moremo popolnoma zavarovati. Delavci i rajo imeti v svojih rokah sredstva, da bi se borili proti brezvestnemu izkoriščanju, da dobijo nagrado, ki jo za svoje delo zaslužijo. Na državnem sektorju se to n« dogaja. Ni mogoče, da ne bi mogla država rešiti vseh sporov in sprejeti pogojev, katere delavci upravičeno postavljajo. To je potrebno zaradi tega, da ne bi z ar Rudarji iz Idrije pozdravljajo marša*a Tita stala izgraditev naše države. Na ta dva sektorja gledam torej različno, čeprav smatram tudi zasebni sektor za važen pri izgraditvi države in v gospodarskem življenju. Imamo tovarne, imamo še mnogo-kaj, kar ni v redu v teh tovarnah. Imamo tovarne s slabimi upravami, kakor imamo v državni upravi slabe uradnike. Ali mislite, da je pri nas vse v redu? Ne! Morali smo uporabiti tudi tisto, kar ni, kakor bi moralo biti. Marsikaj je pri nas, kar ni v redu prav zaradi tega, ker so ljudje, ki niso s srcem in z razumom na naši strani. Z vsem tem so na nasprotni strani, na naši strani pa so samo z želodcem. Prav tako je v podjetjih. Toda vi imate možnost, da nadzirate svojo upravo bolj kakor moremo mi nadzorovati svoje organe. Pri nas je mogoče napraviti marsikakšne nepravilnosti, predno se odkrijejo. Trudimo se, da to popravimo in da čimprej očistimo, kar ni, kakor bi moralo biti. Toda pri teh upravah, ki nam niso naklonjene, ni važno, da vas ali nas ne ljubijo, važno je to, da ne ljubijo današnje države, take kakršna je, demokratične federativne Jugoslavije, ki obstoji kot največja nevarnost za take brezvestne izkoriščevalce. Kakor je treba, da so delavci, ki krojijo in delavci, ki šivajo, kakor morajo biti razni strokovnjaki pri svojih delih, tako je treba, da so v podjetju tudi uradniki. Prepričal sem se, da so uradniki — in še kako — potrebni v podjetju, toda treba je, da so taki, kakršni morajo biti. Potrebni so, kakor je potreben vsak drug či-nitelj v proizvodnji in pri izgradnji naše dežele. Gre zato ali imamo dobro uradništvo in dobro ali slabo upravo. Na žalost še nismo dosegli stopnje, da bi bilo vse uradništvo dobro in uprava vsa dobra. So dobri in slabi ljudje, toda naša stvar je, ali bodo v ogromni večini dobri. Z raznimi sredstvi'bomo dosegli, da bodo boljši. Prvo in najvažnejše je, da se izboljša naša uprava in potem, da razni, nam nenaklonjeni ljudje občutijo, da je nekdo, ki more preprečiti njihove različne podvige, to je, da imajo delavci bistre in pazljive oči, ki jih spremljajo. Važno je to, da občutijo, da ta država, ta oblast, vrhovna uprava ne bo trpela še naprej pri podrejenih stalno raznih sabotaž, ampak . da bodo podvzeti, in še kako ostri, ukrepi nasproti tistim, ki rušijo napore za izgraditev naše države. Nam bi se moglo prej očitati, da smo predobri, kakor da bi nam mogli očitati, da smo strogi. Tudi jaz vem, da ste prepričani, da smo predobri, ker gledate skozi tiste oči, kako bi moralo biti in kako ne bi smelo biti. Toda so tudi taki, ki nam vsak dan očitajo, da smo prestrogi, da bi morali popustiti in dati svobodo na široko. Ne da imajo sestanke, temveč široko, da dela vsakdo, kar hoče. Ti ljudje nam torej očitajo, da smo prestrogi. Zanje je preveč zaprtih in strogo kaznovanih. Ne vprašajo, zakaj je to potrebno in zakaj je kdo obsojen na smrt, temveč vprašajo, zakaj je tako obsojen. So ljudje, ki nam na vsakem koraku podstavljajo palice pod kolesa, ne dovoljujejo nam, da gremo proti izgraditvi naše države. Rečem vam: treba je biti širokogruden, treba je odpustiti tistemu, ki je bil zapeljan, treba je omogočiti tistemu, ki je bil zapeljan, da se vključi v državni stroj, v splošni državni mehanizem, da še naprej dela na odseku, na katerem je delal. To je potrebno. Nismo zamerljivi. Nismo kaznovali tistih, ki so nas pretepali. Nasprotno smo tiste, Idrija (Tanjug). Rudarji so poslali maršalu Titu sledečo brzojavko: »Mi, rudarji rudnika živega srebra Vam pošiljamo naše borbene pozdrave danes, ko je prvič, da v resnični svobodi praznujemo starodavni praznik odkritja ležišča živega srebra. Trdno smo odločeni, da bomo pod Vašim modrim vodstvom uničili tudi poslednje ostanke fašizma in vse ostale sovražnike delovnega ljudstva ter da bomo v novi Jugoslaviji ostvarili lepšo in srečnejšo bodočnost. Obljubljamo Vam, da ne bomo več dopustili, da bi kdor koli trgoval z našo krvjo in našo deželo. Hočemo, da kri, ki so jo prelili naši najboljši sinovi za osvoboditev Slovenskega Primorja in za njegovo priključitev Jugoslaviji, vsi spoštujejo in da nam vsi priznajo naše pravice. Da ne bomo od teh pravic nikdar odstopili, smo dokazali doslej s krvjo, v bodoče pa bomo to dokazali z neumornim delom za obnovo naše domovine. Vam, naš maršal, kličemo krepko rudarsko »Srečno!«, 2ive'lo svobodno Primorje v svobodni Jugoslaviji! Živela velika in svobodna Jugoslavija! Živela hrabra Jugoslovanska armada!« Tri č maršalu Titu Tržič (Tanjug). Narodno osvobodilni odbor Italij.anov iz Tržiča je poslal maršalu Titu sledečo brzojavko: »Ob priliki ustanovitve izvršnega narodno osvobodilnega odbora Vam pošiljamo, naš genialni vodja, izraze našega popolnega spoštovanja, naše vere v Vas naš vodja, največji branilec svobode tlačenih narodov Jugoslavije, Vam, ki ste nas modro vodili do zmage nad mrzkim in barbarskim nacifašizmom, ki je hotel uničiti ves slovenski narod. V Vas, maršal Tito, smo vedno priznavali sposobnega človeka, ki nam je kazal pravo pot v borbi do popolne zmage in svobode tlačenega ljudstva. Vam priznavamo največje zasluge za našo izvojevano svobodo. K Vam in Vašemu slavnemu ljudstvu, našim bratom Jugoslovanom, se skuša reakcija vsiliti na svoje stare, izgubljene položaje, skuša dvigniti en narod proti drugemu, rada bi razbila naše bratstvo z jugoslovanskim narodom, zapečateno s skupno prelito krvjo v skupni borbi proti imperialističnemu in surovemu nacifašiz-mu. Pod Vašim nezmotljivim vodstvom smo izvojevali svojo svobodo z velikimi žrtvami, pod Vašim vodstvom jo bomo očuvali s še tolikimi žrtvami, če bo to potrebno. Živel naš junaški in neustrašni maršal Tito! Živelo bratsko prijateljstvo Italijanov in Jugoslovanov! Smrt reakcionarjem, ki hočejo odvzeti ljudstvom svobodo! Smrt reakcionarnemu fašizmu! Narodno osvobodilni odbor okrožja Tržič Prvi kongres muslimanov, Turkov in Albancev federalne Makedonije Beograd. Beograjski radio poroča: iz Skoplja, da se je včeraj dopoldne vršil prvi kongres muslimanov, Turkov in Albancev, ki prebivajo v Makedoniji. Namen kongresa je bil izvoliti odbor. Otvoritvi kongresa so pri- sostvovali podpredsednik makedonske vlade, minister za pravosodje in minister za socialno politiko ter drugi. Kongres je otvoril in pozdravil prisotne predsednik iniciativnega odbora Rant iz Skoplja. ki so nas pretepali in nas sodili, vzeli v svojo službo, samo če hočejo delati. Toda ne moremo odpustiti tistemu, ki danes ovira to državo, demokratično federativno Jugoslavijo, za katero so dali življenja ne samo delavci, ampak tudi kmetje in poštena inteligenca, naši otroci, naša mladina, najboljši sinovi našega naroda, in vsi sloji naše države; ne moremo odpustiti tistemu, ki je sedaj proti taki Jugoslaviji. Nimamo niti pravice, da bi odpustili. Take mora zadeti roka pravice. In če bodo v bodoče poskušali kljub temu, da jim nudimo možnost graditve, čimbolj bodo poskušali, tem strožji bodo naši ukrepi, tako strogi, da jih bo nek ga dne minila volja ovirati izgraditev naše države, misliti o vzpostavitvi tistega, kar je bilo prej, dokler naša Jugoslavija ni doživela tako strašne katastrofe. Mi smo torej širokogrudni, moremo pa biti tudi strogi. Pozivam vas, da gledate v tem našem postopanju nujno potrebo v korist izgraditve naše države. Vem, da se s polno vero opiramo na vas in da ste naša krepka opora ne samo pri izgraditvi države, ne samo v tovarnah pri proizvajanju potrebnih življenjskih sredstev, temveč tudi pri ohranitvi naše oblasti. Pozivam vas, zastopnike delavskega razreda Srbije, da boste tukaj v Srbiji vedno v prvih vrstah obrambe tistih pridobitev, za katere smo se borili in katere smo si priborili. Sirite bratstvo delavcev in kmetov. Ne dopustite, da vas kdor koli osami. So ljudje, ki hočejo stalno razdvajati delavce od kmetov. To jim je nekako v krvi zapisano, to jim je zapisano v njihovih strankarskih programih, na njihovih zastavah. Mi pa smo proti temu razdvajanju delavcev od kmetov. To ne rodi ničesar dobrega. To more biti samo v škodo prvim in drugim. Mi smo za enotnost delavcev in kmetov, mi hočemo, da bodo delavci in kmetje tesno zvezani z roko v roki v taki državi, kakršna je danes. Eno je bilo pred vojno, a drugo je danes. V tej državi mora hiti delavec s kmetom enotna stena iz enega kosa, ki ho branila vso pridobit- ve in dala vse od sebe, da zopet postavi tisto, kar je porušeno. Tisti, ki pripovedujejo, da ni tako, nimajo prav. Nerazdružljiva »veza delavcev in kmetov je pogoj za ohranitev pridobitev narodno osvobodilnega boja, saj vi ste vsi večinoma prišli z dežele. Kakšni bi bili torej razlogi, da bi se delavci in kmetje razdvojili v dva tabora? To more biti samo en tabor, enoten, za izgraditev te države; to je, da obstoji splošna fronta, ki bo za vedno onemogočila vzpostavitev tistega, kar je prineslo toliko zla našemu narodu. Delavski razred ima svoje interese, toda ti interesi niso nasprotni interesom kmetov, temveč se krijejo. Pozivam vas, da kmetom pomagate. Izdelujte več plugov, izdelujte vse tisto, kar je potrebno za široke ljudske potrebe, v prvi vrsti pa za potrebe našega kmečkega stanu. Pojdite v vas. Ne dovolite, da se zgradi zid med kmeti in vami. Ne mislite, da danes govorim nekaj drug( t, kakor leta 1927, ko sem bil sinuikalni tajnik. Tako smo mislili tudi takrat. Razlika je bila le v tem, da je Kil kmečki stan večinoma orodje tistih, ki so tlačili delavski razred, danes pa je kmet steber nove federativne demokratične Jugoslavije. On je steber te države, kakor je steber tudi delavstvo. Tako govorim in to ni de-, magogija. To je resničnost in drugače ne more biti. Ne bom vam govoril o kakšnih političnih vprašanjih. Prišel bo čas, da bom tudi o tem govoril. Želim, da bi ta kongres, katerega danes prirejate, prinesel mnogo uspehov, da bi bil gibalna sila za še krepkejše delo, da bi omogočil delavskemu razredu, da pritegne v svoje vrste vse delavce, ker danes ni izgovora, da se nekdo boji orožnikov. Organizirani delavski razred je še bolj sposoben, da izvrši svoje naloge, katere mu država postavlja. Na vas je, da nam sporočite svoje zahteve in mi jih bomo izpolnili, v kolikor bomo mogli. Da bomo to izpolnili, o tem bodite prepričani. Živela enotnost delavcev in kmetov! Živela zveza delavcev in kmetov! Povsod se obnavlja Marenberg je bil že v bivši Jugosla-ciji zaradi svoje obmejne lege izpostavljen močni hitlerjanski propagandi. Sedaj je temeljito očiščen vseh naci-fašistič-nih hujskačev. Izginili so nemški napisi in sploh vse, kar je spominjalo na nemške oblastneže. Očiščene in pospravljene so že ceste, prav tako tudi ‘ravniki in polja. Vsa zemlja je obdelana Hmelja sicei ne bo, pač pa žitna polja napovedujejo dobro letino. Slovenski izseljenci izgnanci in interniranci se vračajo na požgane domove. Z udarniškim delom pripravljajo žage, les za obnovitev javnih poslopij, stanovanjskih hiš in gospodarskih zgradb. Tudi tovarna usnja je v polnem obratu. S poslovanijem sta začeli tudi enotna Nabavno-prodajna. kakor tudi Lesno-in-dustrijska zadruga. V tvornici letal na Teznem pri Mariboru je v tednu udarniškega dela tekmovalo 300 udarnikov. V 4.060 udarniških urah so bile počiščene ruševine, zasute številne bombne jame, a vsa opeka, ki je prej varovala line stroje pred zračnimi napadi, je bila v tem tednu zložena na določene prostore. Vesela pesem je povezovala delavce in nameščence tvomice v udarniškem čiščenju vojnih ruševin in poškodb. Požrtvovalno junaštvo železničarjev. Ob priliki eksplozije municije pred mariborsko železniško postajo so železničarji Jošti, Lovrec, Hribar in drugi v največji življenjski nevarnosti z uspešnim manevriranjem odstranili večje število tovornih vagonov s težko municijo. S svojim požrtvovalnim junaštvom so na ta način preprečili še večjo materielno škodo. V ljutomerskem okraju je s tekmovalnim delom obnovljenih že 48 mostov. Kot zadnji je bil izročen prometu most v Pristavi, z nosilnostjo 15 ton. Pri graditvi mostov vzajemno sodelujejo delavci, kmetje in ljudstvo. V Strigovi se je zbralo 50 viničarjev. V prisotnosti zastopnikov Okrožnega in Okrajnega odbora je bilo sklenjeno, da se bodo zaplenjeni travniki in polja narodnih sovražnikov razdelili med vse naše viničarje, dočim se bodo vinogradi obdelovali ekupno na zadružni podlagi. 3000 kg pšenice je dal brezplačno prebivalstvu opustošenih krajev Raz-križja in Strigove Inocenc Pijala, mlinar iz Razkrižja. Obnova v ljubljanskem okrožju Ljubljana. Obnovitvena dela v ljub- Banskem okrožju so v polnem teku. radbeni odsek odbora ljubljanskega okrožja posveča mnogo naporov popravilu prometnih zvez. Z udarniškim delom je bil popravljen Karlovški most v Ljubljani. V Medvodah se gradi betonski most in hkrati se popravlja most v Črnučah. V Poljanski dolini na Gorenjskem so bili razrušeni skoro vsi mostovi, toda v kratkem bodo popravljeni. V teku so popravila tunela na Fužinah in dela v Kranju. Dalje se popravlja cesta proti Jezerskemu, ki bo deloma asfaltirana. Kmalu bodo začeli graditi betonski most v Kranju. V delu je tudi cesta Ljubljana-Vrhnika-Loga-tec. Velika skrb se posveča tudi obnovi porušenih vasi. Največ sta trpela okraja Škofja Loka in Cerknica. Dražgoše na Gorenjskem je okupator po veliki bitki povsem porušil zaradi velikih izgub, ki so mu jih zadale male skupine partizanov. Cesta iz Rudnega v Dražgoše se že gradi. Ta cesta bo imela velik pomen za vse področje Jelovice. Prihodnji teden se bo pričela obnova Dražgoš. Vsaka družina bo imela hišo, ki bo odgovarjala številu družinskih članov. Gospodarska poslopja bodo pa skupna. Tako bodo zgrajeni hlevi za živino in druga poslopja. V načrtu je gradba šolskega poslopja, prosvetnega doma,, ambulante in mlekarne. Vas bodo v glavnem gradili ujetniki. Gradbena dela te vasi bodo dovršena do jeseni. V cerkniškem okraju je popolnoma porušeno 566 hiš in 1724 gospodarskih poslopij, medtem ko je deloma poškodovanih 1248 poslopij. Za obnovo se bo organizirala posebna gradbena četa, ki bo kmalu začela z gradnjo. V srezu je že zgrajenih 80 začasnih šolskih poslopij. V Radovljici in Kranju se popravljajo porušene stavbe. Gradbeni odsek je odprl delavnico za popravljanje gradbenih strojev in tovornih voz. ki jih je zapustil okupator. Dvignili so proizvodnjo Obnova, udarniško delo in povečanje proizvodnje je pot, ki more v naši osvo- .. ... - .... bojeni domovini čimprej normalizirati ljala iz Amerike in Nemčije, so uporabili življenje in narodom Jugoslavije zagoto-1 stare kemikalije. Iznaili »o nadomestek emajliranja, ki bo omogočil tovarni, da bo podaljšala svojo proizvodnjo za 4—6 mesecev. Ker je izčrpana zaloga redkih kemikalij, katere je tovarna drago nabav- viti srečno bodočnost. Tega se zavedajo tudi mlinarji, delavci in nameščenci tvrdke Industrijski mlin Ivan Nastran ▼ Radomljah. Ii njihovega poročila objavljamo odstavek, kako so v preteklem mesecu kljub mnogim težkočam ta 25/6 dvignili proizvodnjo: »V bivši Jugoslaviji smo v našem moderno urejenem mlinu mesečno predelali približno 400.000 kg pšenice. Danes pa • ponosom in zadoščenjem polagamo pred naše ljudstvo prvi mesečni obračun našega svobodnega in udarniškega dela. V juniju smo 500.000 kg ii-ta, pretežno same pšenice, zmleli v dobro krušno 85% moko. Vse težave, ki smo jih imeli zavoljo pomanjkanja prometnih sredstev, obrabljenih strojev, nezadostnega obratnega materiala, pomanjkanja delovnih moč in drugih težkoč. ki so jih zakrivili okupatorji, smo premostili s požrtvovalnostjo n samoiniciati-vo. Uspešno smo napravili preizkušnjo naše moči in neomajne volje. Ob tem prvem uspehu se pa nikakor ne bomo samozadovoljno ustavili. Moramo, hočemo in bomo udarniško spopolnjevali naše delo v kakovosti in količini, da bo sleherni slovenski človek dovoljno preskrbljen z dobrim kruhom. Z udarniškim delom in i zaupanjem v narodno oblast bomo pogumno in odločno korakali v sončno prihodnost.« Iznajdljivost udarnikov Proizvodnja emajlirane posode v tovarni Westen se je povečala v zadnjih dveh tednih od 3000 kg na 3500 kg in se še vedno dviga, V topilnici emajlirane posode so Helavci odkrili nov postopek nov menjalnici, ki bi sicer moral sam iz svojih sredstev nadoknaditi nastalo razliko. Postopek Svete Alojzija naj bo zgled ostalemu občinstvu. Obnovljen je leseni most pri Ptuju Okupator je ob svojem paničnem begu razstrelil v Ptuju in na Hajdini vse mostove in mostičke. Zaradi tega je prišlo do popolnega zastoja prometa. Za prve, najnujnejše potrebe je komanda mesta zgradila brod na Dravi. Takoj za tem so se začela dela za obnovo mostu. Prijavilo se je veliko število prostovoljnih delavcev in strokovnjakov, a težave so se pojavile v pomanjkanju orodja, vprege in konj. Kljub vsem težavam so udarniki začeli podirati drevesa ter žagati in tesati les. Koncem meseca maja so domačini in delavci mariborskega podjetja »Drava« že zabijali pilote. Z vztrajnim udarniškim delom, podnevi in ponoči je bila zgrajena moderna nosilna konstrukcija (z zbitimi nosilniki) in 10. junija je sekretar mariborskega okrožja tov. Sergej Kraigher svečano odprl promet na novem lesenem mostu. S tem je zahodni del Slovenije zopet povezan z vzhodnim, kar bo omogočilo živahni promet in boljšo oskrbo prebivalstva. Nosilnost mostu je 16 ton, dolžina je 160 metrov, a širina skoraj 7 m. Kljub pomanjkanju potrebnega orodja je bil ta most z udarniškim poletom zgrajen v 20 dneh. Poleg najmodernejših sredstev je leta 1941 rabil okupator prav toliko časa za izgraditev sličnega mostu. Železniški most v Medvodah Fašistične horde so v zadnjem trenutku porušile tudi železniški most čez Soro pri Medvodah. S tem so onemogočile nemoteni železniški promet, kar je posebno občutila jeseniška industrija, ki je ostajala brez trboveljskega premoga. V pospešenem tempu je bilo pristop-ljeno k izgraditvi začasnega mostu. Za montažo nosilcev, od katerih je vsak tehtal 10 ton, bi v normalnih, prilikah postavili posebne montažne odre. To bi zahtevalo 14 delovnih dni. Vodja montažne skupine KID tov. Janez Gorjanc se je odločil za hitrejši, a tvegani način montaže z žičnimi vrvmi. Na ta način je završil to delo v 1 samem dnevu. Tudi ostala montažna dela, za katera so bili predvideni 3 tedni, so bila zavr-šena v 1 tednu. Z udarniškim delom je v rekordnem času bil zgrajen most in 18. junija svečano izročen prometu. Teror v Egefski Makedoniji Teror grške reakcije nad slovenskim prebivalstvom v Egejski Makedoniji se vrši sistematično in nepretrgoma že skoraj polovioo stoletja. Na- sillje, ki ga danes sprovajajo monarho-fašistične tolpe EDES-a z aktivno podporo gršikih oblasti in vladinih »nacio-stražarjev«, je samo člen v verigi onih zločinskih terorističnih dejanj, ki jih skozi desetletja vrše grški reakcionarni krogi nad makedonskim narodom s ciljem, da bi uresničili svoje veliko-grške načrte im helenizirali Makedo-nijo. Egejska Makedonija se imenuje oni južni del makedonske^ pokrajin e, ki ljedelstvom, meri v sedanjih mejah 25.000 km» in šteje preko en milijon prebivalcev, od katerih je danes okrog 500.000 Makedoncev. Glavno mesto je Solun, večji kraji pa so Kpstur, Lerin, Voden, Kajljari, Neguš, Kukuš m Serez. Slovani so naselili Egejsko Makedonijo že v 7. stoletju in slovanski živelj je kmalu prevladal tudi v bizantinskih mestih na obali Egejskega morja, tako da sta mogla v 9. stoletju slo- E3 SLOVENIJI 1 stare kemikalije za dragoceno kemikalijo in uvedli postopek, ki »e je obneseL Pohitite z zamenjavo denarja V praksi so lire tako rekoč že prenehale biti plačilno sredstvo, saj trgovci prodajajo svoje blago izključno za dinarje po novih cenikih. Z 9.^ julijem pa poteče tudi rok za zamenjavo de nar ja. Zaradi tega je treba pohiteti s zamenjavo. Da bi prebivalstvo Ljubljane lahko čimprej zamenjalo denar, je Glavna komisija za zamenjavo denarja v Ljubljani podaljšala poslovni čas za stranke pri vseh zamenjalnih mestih v Ljubljani. Zamenjava #traja vsak dan nepretrgoma od ? zjutraj do 4 popoldne. V primer ostalim 2e od ranega jutra stoje pred vsemi menjalnicami denarja dolge vrste onih, ki še niso zamenjali denarja. Uradniki, ki vrše zamenjavo, so skozi ves dan izredno zaposleni. Zahvaljujoč njihovemu spretnemu poslovanju se vrste čakalcev kaj hitro menjajo. Seveda pri takšnem hitrem zamenjavanju denarja prav lahko pride tudi do napačnega izplačila. To toliko prej, ker so novi bankovci često zlepljeni med seboj. Tako se je zgodilo, da je Svete Alojziju 8 Sv. Petra ceste 25 ob priliki zamenjave bilo izplačanih 4500 dinarjev več, kakor mu je po tečaju pripadalo. Ko je Svete prišel domov, je takoj ugotovil ta višek ter ga drugi dan vrnil blagajniku v za- IZ FEDERALNIH ENOl Sestanek Srbov v Zagrebu Beograd. Na sestanku, ki so se ga -- bile prikazane naloge, ki se jih jnora izpolniti pri obnovi domovine. Dalje je bilo rečeno, da v preteklosti hrvatsko 1 . • •___i_ ~ X <■, 41 A O 17rfl 71 [)gr«u. *>w uwwi.*«»—--i . ri udeležili vsi zagrebški Srbi, ^so bile 3 polniti pri bilo rečene, — r . , ljudstvo ni imelo možnosti, da izrazi svoje pravo mišljenje, kar mu je mo-goče danes, ’..o so v enotni fronti združeni vsi pošteni Hrvati in Srbi. Na njihovi edinosti in sodelovanju počivajo temelji federalne Hrvatske in temelji federativne demokratične Jugoslavije. Gradbeni minister polkovnik Stanko Opačič je v svojem govoru kot predstavnik Srbov na Hrvaškem po: kazal na težko pot, ki so jo mora l prehoditi naši narodi, da so izvojevali svojo svobodo. Podčrtal je velike naloge, ki stoje pred jugoslovanskmi narodi Celje. Frontno gledališče XII. divizije je priredilo 30. junija v Celju miting, prvo slovensko predstavo po osvobojen ju. Velika dvorana >Celjskega doma« je bila napolnjena do zadnjega kotička. Sijajno izvajana reportažna recitacija o osvobodilni borbi in Klopčičeva >Mati< sta močno navdušili prebivalstvo. Maribor. V nedeljo 1. j-ulija na dan svoje druge obletnice, je XVII. Udarna divizija priredila v mariborskem slovenskem narodnem gledališču poslovilni večer pod naslovom »Veseli partizane. V imenu divizije se je poslovil od Mariborčanov divizijski komisar, podpolkovnik tov. Milenko Stojakovič. Po izredno uspelem programu, pri katerem je sodelovala tudi godba XVII. Udarne divizije, je tov. Mitja Rode v imenu mariborske mladine poklonil SKOJ-u XVII. Udarne divizije zastava Sprejel jo je tov. Peko in obljubil, da jo bo nosila najboljša edinka »Sedemnajste«. Cerknica. Te dni je obiskal minister za kmetijstvo Janez Hribar Loško dolino, da ljudstvu obrazloži položaj in potrebe nove domovine. Povsod v Loški dolina, na Vrhniki, Blokah, v Ravniku, Grahovem in v Babnem polju je bil deležen prisrčnega sprejema. V svojem izčrpnem govoru je prikazal našo štiriletno krvavo borbo za svobodo in pomen Trsta, Primorja in Koroške. Opozoril je ljudstvo na naloge in delo, ki ga je treba dovršiti na gospodarskem in političnem polju, da obnovi domove na ruševinah, ki jih je zapustil okupator in domači izdajalci. Ljudstvo je uvidelo, da so voditelji in narod povezana v resnično demokratičnem duhu in tovarištvu in zavest, da eo si izvolili iz sebe prave voditelje, ki bodo res delali in skrbeli za splošen dobrobit, je ljudem vlila še več zaupanja Da ustvari čim tesnejšo povezanost vojske s prebivalstvom, je mladina priredila s sodelovanjem vojske v več krajih cerkniškega okraja mitinge, ki se jih je udeležilo veliko število vaščanov. Tako so lepo uspeli mitingi na Bloški planoti, na Dolenjem jezeru in na Rakeku, Ptuju vanska prosvetitelja Ciril in Metod uporabiti jezik solunske okolice kot književni jezik Slovanov. Za časa 500 letnega turškega gospodstva je ostal slovanski značaj pokrajine popolnoma nedotaknjen in se je celo okrepil z naselitvami hribovskega pastirskega prebivalstva iz zapadne Makedonije. Vse do leta 1912 so v Egejski Makedoniji v ogromni večini prevladovali Makedonci, poleg katerih je živela turška, v laška in grška manjšina. , Turkov je bilo mnogo več kot Grkov. Ti plodni kraji pa so že v preteklem stoletju privlačili nase pozornost bogatih grških trgovcev, ki so jih pričeli s pomočjo- »fanariotov« grecizirati. Tendenca Veliikogrkov, z drugimi besedami, tendenca grške imperialistične politike, da se nelenizira Makedonija, se je do pričetka tega stoletja uveljavljala več ali manij na polju spretne propagande. Glavno vlogo v duhovnem zasužnjevanju Makedoncev je igrala grška duhovščina, grška cerkev in grško uradništvo, takozvani fa-nariotl, ki so se povezali s turškimi oblastmi v borbi zoper makedonski narod in so za to uslugo dobili monopol za organiziranje cerkve po vsej Makedoniji, kar so znali spretno izkoristiti v svoje politične svrhe- Pri tem 6e tudi zločinov niso izogibali. Brate Miladinovce, znamenite makedonske preporoditelje, katerih zbirko majkedonskin pesmi in bogati folklorni material je natisnil škof Stross-mayer v Zaigrebu, so fanarioti zavratno umorili, da bi jim preprečili njihovo prosvetno delovanje med makedonskim ljudstvom. Zato nikakor ni slučajno, aiko se je proces preporoda makedonskega naroda v drugi polovici preteklega stoletja pričel baš z borbo proti grškim famariotom, ki se je vršila istočasno kot borba zoper turške tlačitelje. Kukuški, sereski in solunski okraj so bili od nekdaj med najrevolucio-narnejšimi in najbolj borbenumi kraji Makedonije. Konec 19. stoletja _ se v celi Makedoniji, zlasti pa v njenem južnem delu, rajzvijajo široke mreže ne organizacije. Ideologi in voditelji tega gibanja Goce Delčev, Sane San-danski, Dimo Hadžadimov in Dimitar Vlahov, stari makedonski revohicionar in današnji podpredsednik AVNOJ-a, so vsi po svojem poreklu iz Egejske Makedonije, kljer so se tekom vsega svojega življenja najaktivnejše udejstvovali. Solun je bil dolgo dobo središče revolucionarnega delovanja_ te nacionalne organizacije. Znane so šte vilne akcije in atentati, zlasti 1. 1903, ki jih je izvršila organizacija v Solunu (miniranje turške banke, likvidacije turških policijskih uradnikov itd.). Znamenita vstaja makedonskega naroda proti sultanovi Turčiji na Iljm-dan leta 1903 je dobila najširšo množično podporo vprav v Egejski Makedoniji, ki je dala največ borcev, pa Utiril n n tvp/‘ žrtev. Po padcu Kruševske roda in osnovanije avtonomne makedonske države, je namreč predstavljal smrtno nevarnost za Velikogrke in njihove osvojevalne namene. Zato so oni tedaj zamenjali svojo dotedanjo taktiko duhovnega zasužrijevanja make-donsekga naroda s taktiko odprte borbe zoper njega. Grški škofje in celokupna grška duhovščina so se zvezal! s turškimi pašami in kajmakami v svrho udušitve osvobodilnega gibanja makedonskega naroda. Grški škol v Kosturu Karavangelos se je tedaj postavil na čelo kretskih nacionalistov, imenovanih »andarti«, ki so prišli v Makedonijo, da zadušijo vstajo. Grška duhovščina 6e je postavila na čelo takozvanih »komitetov za čiščenje«, ki so s krvavim mečem uničevali makedonski narod vse do mladoturške revolucije leta 1908. Tako je andart-ska nacionalistična organizacija grških patriotov sprejela nase vlogo turških žandarjev v iztrebljenju makedonske-t, naroda, istočasno-pa je bila nosilec k ..trarc .olucije v Makedoni ji. Od |e-daj pa vse do danes se brez prestanka vrši v Egejski Makedoniji ta odkrita terori':ična politika grške reakcije. Balkansko zvezo in vojno proti Turčiji leta 1912 je makedonski narod pozdravil z največjim veseljem v na-di, da bo končno dočakal zaželijeno svobodo. Sledilo pa je grenko razočaranje. Živo telo Mokedonije je bilo tedaj razkosano in razbito na tri dele, na >srbsko«, »bolgarsko« in »grško« (Egejsko) Makedonijo. V južnem delu narnejsimi in naji ki motijo delo odbora. Ljudstvo zahteva, da jih narodna oblast izloči iz odborov, da bi tako bolje delovala. Nov most čez reko Trebiinjico ob rrt »tl. most 6ex relc^ i> Trebišnjico. Sve- i riMov. Belšak in v kratkem orisal poli- čanosti so prisostvovali minster za go- tični položaj okraja. Sledil je nz6rpen re- spodarstvo Fn Korejo Vlado Segrt, ferat tov. okr. šol. nadzornika Demača. tainik Izvršnega N00 za Hercegovino Na podlagi izkušenj v partizanih je po- Gedo Kapoa in predstavniki vojnih in dal učiteljstvu sliko o pridobitvah šti,r - rivninihoohHsH 1z Trebinla Svečani otvo- letne borbe, o izgradnji novega učitelja, civilnih »oblasti iz Trebinja. sv x _ ^ ^ ^ ^ d&hl učitelja. tudi največ žrtev. Po padcu , makedonske republike so uporniiki nadaljevali svojo borbo v okolici Ku-kuša, Kostura, Lerin a in Vodena, le-daj je v teh krajih izginilo in bilo pobitih okrog 30.000 Makedoncev in na stotine vasi je bilo požganih. V vstaji so poleg Makedoncev sodelovali Vlahi, grški kmetje in celo mnogo siromašnih Turkov, dočim so se bogati Grki že v pričetku upora postavili v službo turških tlačiteljev. Program Iljindanske vstaje, ki je obsegal osvoboditev makedonskega aa- ritvi mostu je prisostvovalo če® prebivalcev iz Trebinja in okolice, štirje novi mostovi Na progi proti Višegradu so dograjeni štirje novi mostovi med postajama stoje prea jugos.«™..^.. Koran in Stambolič. Ti mostovi •»*{["' k., « Zahteve ljudstva požeškega okraja Beograd. Na seji plenuma JNOF-a za požeški okrai je ljudstvo “hteva-lo, da oni, ki obdelujejo tujo zemljo dobe dve tretjini od skupnih dohodkov po»estva. Prav tako »o pretresli vprašanje narodne posesti in ugotovili, da s« S njej nahaja gotovo število ljudi, ki tečejo pod obronki Jahorine. Prav na teh mestih so bili popolnoma uničeni štirje mostovi. Dolžina novih mostov znaša skupno okrog 70 metrov in *a njihovo zgradnjo je bilo potrebnih delovnih ur. Za podpornike je bilo treba 367 kub. metrov traverz in za celokupno gradnjo mostov je bilo uporabljenih 251 kub. metrov lesa In 4840 kg raznega materiala. Prav tako se gradijo porušeni objekti med postajama S tam-bolič in Sijetina na odseku Mešiči. Hrastnk. Dne 27. junija so na ustanovni seji izvolili odbor fizkulturnega društva Hrastnik. Hrastniški odbor za tadružništvo je imel svoje zborovanje, na katerem so razpravljali o obnovitvi zadrug, posebno še zadruge na Dolu, ki je bila zaradi bombardiranja preeej po-rumena Kostanjevica. Na Krškem polju je požeta, zmlatena In pospravljena repica, ki je prav dobro obrodila. Da je pridele« že pod streho, ima mnogo zaslug mladina, ki Je vneto pomagala pri delu na polju. Za prihodnjo mlačev je ie pripravljenih 8 mlatilnic, ki se bodo razdelile na posamezne krajevne odbora. V kratkem bodo v Kostanjevici odprli traktorski tečaj. Med drugimi se je do sedaj prijavilo tudi 6 mladink. POMOČ UBOŽNIM DRUŽINAM Prebivalstvo ptujskega okraja je mnogo pretrpelo v času okupacije. Mnoge so Nemci popolnoma oropali, tako da jim je ostala le še streha nad glavo. Niso se imeli s čim preživljati. In za te najrevnejše je poskrbela naša oblast. Takoj po osvoboditvi je pri' čel oddelek za prehrano in preskrbo pri okrajnem odboru Osvobodilne fronte deliti živila najsiromašnejšim družinam in je v času od 10. maja do 27. junija razdelil: 23.000 kg fižola, 10.000 komadov Jajc, 31.800 kg rži. 35.000 kg ječmena, 17.000 kg koruze, 18.500 kg krompirja, 1300 kg maščob, 3500 kg pšenice, 60.000 kg sena ,90.000 litrov vina. Makedonije, ki je pripadel Grčiji, je bil takoj uveden najhujši teror. Uradno poročilo Mednarodne Carnegiejeve komisije iz leta 1914 ugotavlja neštete zločine grške vojske na vsem področju Egejske Makedonije. Tedaj je celotno prebivalstvo mesta Kukuša, kjer 6e je rodil apostol makedonske svobode Goca Delčev, emigriralo, mesto samo pa je bilo zažgano s petrolejem in popolnoma uničeno. Najbolj borbene vasi v seresiki okolici so bile s posebnimi brizgalnami oškropljene z vnetljivimi teikoičinami in upepeljene. Po vsej pokrajini so se vršili množični pokolji. Celi okraji so bili izseljeni, prebivalstvo pa so odvedli na puste grške otoke, dočim so moške po večini pobili še med vožnjo in jih pometali v morje. Samo iz območja Kukuša se je leta 1913 izselilo v Bolgarijo preko 30.000 prebivalcev. Tekom štirih desetletij, od Iljindanske vstaje do danes, je bilo prebivalstvo Egejske Makedonije štirikrat prisiljeno k množičnemu izseljevanju, da se tako umakne pred grškim terorjem. Današnje ponovno emigriranje prebivalstva makedonske narodnosti, ki se nahaja pod grško oblastjo, je peto v nizu teh emigracij. Od leta 1912 se je pričelo sistematično greciziranje te pokrajine, ki je bila dotlej popolnoma slovanska. Te-a leta je bilo nasejjenih 90.000 grških olonistov in to v najbogatejlše makedonske vasi, kjer so se vselili v urejene hiše in na obdelana posestva, ki 60 jih morali zapustiti makedonski begunci. Ta sistem koloniziranja se je nadaljeval leta 1922, ko se je po končani grško-turški vojni Grčija zavezala, da bo sprejela vse kristjane s turškega teritorija ter jih je potem večji del naselila v Egejski Makedoniji in to okrog 540.000 ljudi. Ti naseljenci po večini niso Grki, marveč v glavnem »Karamlije«, krščansko prebivalstvo iz Male Azije, ki je turškega porekla. Poleg njih je mnogo Armencev in raznih kavkaškiih plemen, med katerimi so najštevilnejši »Lazi«. Da bi se napravil prostor tem kolonistom, je bila leta 1926 podpisana pogodba med grško in bolgarsko vlado o izmenjavi prebivalstva (sporazum Molov - Kafandaris), po kateri je bolgarska država sprejela 200.000 Makedoncev v zameno za 40.000 Grkov, ki so živeli v Bolgariji. Teror nad makedonskim prebivalstvom, ki je še ostalo v pokrajini, se je poostril zlasti za časa diktature Me-taxasa. Uporaba makedonskega jezika je bila brezpogojno zabranjena. Grški učitelji so z iglami prebadali jezike otrokom, ki so se drznili govoriti v materinem jeziku, ženicam so vlivali grlo razbeljeno olje in jetnike so napajali z ricinusovim oljem. Makedonski narod pa se hrabro upira tej nasilni politiki denacionalizacije, tej svoji borbi uživa krepko podporo strani novo naseljenih »Grkov«, predvsem Karamlij in Lazov, ki jih prav tako preganja grška reakcija. Makedonski narod pa nastopa »kupno tudi z resničnimi predstavniki grškega naroda. Številni so primeri te skupne borbe že iz časov Iljindanske vstaje in iz borb leta 1908 v času mladoturške revolucije. Leta 1924 oh priliki padca grške monarhije so se Makedonci in Grki borili ramo ob rami za republiko. Bratstvo med grškimi delavci iin antifašisti ter makedonskim ljudstvom pa se je najtesneje skovalo v času nemško-italijanske oku; pacije. Tedaj so se formirali skupni odredi proti nemškim okupatorjem in njihovim grškim pomočnikom. Egejska Makedonija je dala narodno osvobo- in sv’ ditai vojski Makedonije 15.000 borcev. Ti borci so se borili skupno s svojimi i.rati iz federalne Makedonije in s svojimi borbenimi tovariši iz ELAS-a. Danes se po vsej Egejski Makedoniji nadaljuje divji teror nad makedonskim prebivalstvom, ki ga skuša grška reakcija enkrat za vselej iztrebiti. Ta teror sprovajajo prav isti krogi, ki so včeraj služili nemškemu okupatorju v borbi proti grškemu narod-no-osvoboJilnemu gibanju. Tako nastopa danes, ko je na vsem ostalem Balkanu vzpostavljena demokratično ljudska oblast, ecTino le še Grčilja kol pribežališče fašizma na Balkanu. Pomen koroškega vprašanja (Prevod članka dr. Frana Zwitterja v begrajski »Borbi«, z dne 3. jim. 1945.) Nacionalna struktura Slovenije se je stoletja skladala z njeno socialno strukturo. Kmet je bil Slovenec in nižji socialni razredi v mestih so bili prav tako slovenski. Nemški element na deželi je predstavljal samo fevdalec, v mestih pa bogatejše meščanstvo. Nemških vasi na slovenskem narodnostnem ozemlju skoraj ni bilo, v slovenski Koroški v obče ni bilo niti ene. Po številu je bilo Nemcev malo, toda v njihovih rokah je bila fevdalna veleposest, kapital in politična oblast. Nemški jezik je bil jezik uprave in naravno tudi jezik one kulture, ki je bil privilegij vladajočega družabnega razreda. »Nemško govore v tej deželi saimo gospe in gospodje, ki zapovedujejo, slovensko pa samo služabništvo«, je pisal pred 100 leti Prešeren. Ko je v 19. stoletju postalo nacionalno vprašanje aktualno, sta se prožili Slovencem dve možnosti za njegovo rešitev. Prva je bila pot demokracije: Narod, ki živi veke na svoji zemlji in jo obdeluje, mora postati njen politični gospodar, gospodarski lastnik in mora razviti na njej svojo kulturo. Druga pot je bila pot imperijalizma: Nemški fevdalci in nemška buržuazija, gospodarska moč Nemcev, dotedanji prvilegiji nemškega jezika v uradih, šolah in kulturnem življenju morajo služiti kot izhodna točka za germanizacijo slovenske zemlje, za prodiranje na Jadran. V tem je im-perijalistični karakter gesla o Sloveniji kot nemškem »zgodovinskem« in »kulturnem prostoru« v publikacijah nemških »geopolitikov«. In nemška politika je v resnici šla povsod po poti imperijalizma, najbolj v obmejni Koroški, kjer je bil položaj Slovencev najtežji. Novejša doba je prožila germanizacija po vsej priliki povsem druge pogoje kakor stara fevdalna doba. Porast mest, industrijskih in turističnih krajev, kakor železniških mrež, je pritegnil iz dežele množice priseljencev,^ ki so v novem okolju spremenile način življenja. Izgradila se je državna in pokrajinska uprava s svojim birokratizmom, a z obvezno osnovno šolo je postajal vpliv države na kulturo naroda vedno jačji. Vse te možnosti so služile novi organizirani germanizaciji. Od države in velikih podjetij, od katerih je odvisno življenje tiso-čev ljudi, do učitelja na vasi in gozdarja fevdalnega veleposestnika, ki je pogozdoval zemljišča, iz katerih je njegov gospodar nagnal slovenskega kmeta — vse je bilo v službi germanizacije. Vendar germanizacija kljub temu ni uspela, ker je vas ostala slovenska; germanizirana je bila večina prebivalstva Celovca, ki je bilo sredi preteklega stoletja še preko polovice slovensko. Močan center germanizacije je postal Beljak kot naj- — S/vl/uvnrfribA IrMnniSnO IT germanizirano je bilo tudi nekaj tisoč kmetov severno Celovca, toda drugo prebivalstvo je ostalo popolnoma slovensko, ali pa se je germanizacija šele pričela. Najboljši dokaz, da germanizacija ni uspela, je doprinesel nacizem sam s svojim načrtom, po katerem je hotel preseliti vse koroške Slovence v Ukrajino. Ta načrt, ki ga nacisti niso mogli izvesti vsled sovjetskih zmag, je v resnici bil edina možnost, da se Koroška do kraja germanizira. Sedaj ga poskušajo Nemci izvesti po drugi poti. Vse oficijetae politične stranke so bile v službi germanizacije. V stari Avstriji je bil njen glavni politični predstavnik nemški liberalizem, ki se je pozneje razcepil v Velanemško strankd> za meščanstvo in v »Bauembund« za kmete. Klerikalna (pozneje Krščamsko-soci-alna) stranka je bila ondi vedno zelo slaba in je imela oblast v rokah samo v času klero-fašistične diktature Dolfussa in Schuschnig-a (1934—1938). Položaj koroških Slovencev se je takrat še poslabšal, zlasti, ker se je avstrijski kle-ro-fašizem bavil tudi z načrti o habsburški propagandi med Slovenci in Hrvati v Jugoslaviji in njihovi pristaši še danes niso opustili te ideje. Grešila pa je tudi avstrijsko socialna demokracija s svojo politiko oportunizma v obče, posebno pa s svojo politiko v pogledu nacionalnega vprašanja, kjer ona, četudi internacionalna, ni ničesar podvzela proti politiki zatiranja in je odigrala usodno vlogo v koroškem plebiscitu leta 1920. Tudi ona je bila orientirana nemško in ne avstrijsko, toda njena po-litka reševanja nacionalnega vprašanja potom nekake »kulturne avtonomije« je dokazovala, da ji ni znano dejstvo, da narodno vprašanje ni le vprašanje jezika in kulture, marveč tudi vprašanje gospodarskega in političnega zatiranja in da se more rešiti samo kot celota z ustvaritvijo pravde tlačenih narodov do samoopredelitve. V takih političnih prilikah se ni bilo čuditi, da je na Koroškem bil pangermanizem posebno močan in da je nacistični puč leta 1934 imel vprav na Koroškem največjo oporo, zlasti med germanizatorji slovenskega prebivalstva, dočim je ostala herojska borba dunajskih delavcev istega leta na Koroškem skoraj brez odziva. Pristaši starih oficijelnih političnih strank so v celoti vstopili v nacizem in njihovi predstavniki niso podvzeli ničesaT proti njemu vso dobo njegovega režima in vojne, pač pa so nacizmu po njegovem vojaškem zlomu storili poslednjo uslugo. Mi sedaj vemo, kako je prišlo do nove koroške »Landesregierung«. Gauleiter Rainer je vedel, da kot dolgoletna vodja nacističnega režima na Koroškem ni primeren za pogajanja z zavezniki in zato važnejše železniško križišče Koroške, se je v sporazumu z njim sestavila iz nekih oseb, ki so pripadale nekdanjim političnim strankam, druga garnitura »Landesregierung«. Ta je vzela v svoj program obrambo »nedeljve Koroške«, t. j. pod staro parolo za nemško nadvlado in gospodstvo nad koroškimi Slovenci in za njihovo nadaljnjo narodno zatiranje. Predsedništvo te »Landesregierung«, ki je dunajska vlada ne prizna, je prevzel zastopnik socialnih demokratov, v njej pa sede tudi bauembundovcL Zavezniške okup rilsko oblasti *o priznale to »Landesregierung« kot civilno oblast. Ni znano, da-li je bil doslej razen Rainerja zaprt še kateri drugi oči nacističnih krvolokov, ki so izvršili toliko zločinov nad koroškimi in gorenjskimi Slovenci, znano pa je, da so se že pričele aretacije in preganjanje Slovencev. Toda, če kdo misli, da so koroški Slovenci in Jugoslavija ostali isti kot leta 1918 do 1920, se bodo hudo motili. Takrat so koroški Slovenci imeli za seboj stoletno tradicijo kulturnega delovanja in sedemstolotne tradicije politične borbe, vendar so preveč zaupali knjigam, volitvam, v uvidevnost diplomacije in v pravičnost svojih nasprotnikov in članov medzavezniške komisije pri izvedbi plebiscita. Oni so bili vse preveč pod vplivom konzervativnih idej in zato niso sprejeli radikalne vsebine načela popolne narodne osvoboditve. Takratni oblastniki v Ljubljani in Beogradu niso znali, niti mogli in hoteli podpreti njihovo pravično stvar. Danes imajo Slovenci kot edini narod v mejah Hitlerjevega Rajha za seboj večletno borbo z orožjem v roki proti germanskemu zatiralcu. Oni so že s krvjo zapečatili svoj plebiscit. V borbi so se združili vsi koroški Slovenci. Prvikrat v zgodovini Koroške so našli pomoč pri poštenih Avstrijcih, pravih avstrijskih demokratih. Za njimi stoji nova Jugoslavija, država, ki je od vseh okupiranih dežel Evrope največ doprinesla k zmagi zaveznikov. Koroško vprašanje je več nego vprašanje popolne osvoboditve dežele, ki jo je veke obdeloval slovenski kmet. Njegova rešitev pomeni popolno osvoboditev jugoslovanskega narodnostnega ozemlja izpod nemške oblasti in nemškega imperijalizma, ki se ni pričel šele s Hitlerjem. Prenehati morajo pozicije, ki si jih je nemški imperijaiizem ustvaril v naši deželi in katere bi rad pridržal za bodoče prodiranje na Jadran in proti vzhodu. Z naše zemlje morajo izginiti vsi izdajalci naših narodov, ki se sedaj še nahajajo na Koroškem. Do kraja morajo zmagati načela demokracije nad predstavniki nacizma im nad onimi, ki so biti njegovi izvrševalci in ki mu sedaj sluzjo kot druga garnitura. Dr. Fran Zwitter. PRED VOLITVAMI Kako je notranjska vas volna že spomladi 1944 Trije volilni sestanki so za nami. Jutri bodo volitve. Kako bodo izpadle? Ali smo jih dobro pripravili? Je prišla naša beseda do slehernega vaščana, je sleherni volilec doumel do kraja pomembnost jutrišnjega dne, ko bo prvič svobodno in tajno volil na prvih slovenskih, resnično demokratičnih volitvah? Ali bodo izvoljeni vaščani do kraja razumeli veličino svoje izvolitve in hodo močni v vsakem primeru, da bodo svojo vas srečno in odločno pripeljali v popolno svobodo? Mislimo, da bo vse v redu, docela upamo na uspeh. Saj je bil že prvi sestanek dobro obiskan. Vas je pozorno poslušala naše besede, ki so ji bile všeč. Ljudska demokracija! Sami si bomo vladali! Nihče več se nam ne bo prisesal na hrbet. Tajne volitve! Tajne volitve danes, ko smo še sredi osvobodilnega boja, ko naš sovražnik še ni dokončno premagan, tajne volitve že danes, ko si jih naši bivši oblastniki niti v miru niso upali izpeljati. In svobodne volitve! Nihče ne bo nikogar s silo vodil na volišče. Vaščani si bodo volili svoje ljudi, ki so si jih sami izbrali. Če pa ne bo kak odbornik delal za vas, ali pa delal celo proti njenim koristim, jih boste lahko poklicali na odgovor in jih odstavili. Vaš sklep bo končnoveljaven. Noben zakon ne bo ščitil nevrednega ljudskega zastopnika. Tudi žene boste volile. To pravico ste si priborile z Vašim sodelovanjem v osvobodilnem boju. Vsi moški in ženske od 18. leta naprej ste volilci. Same velike, čisto nove stvari. Drug sestanek je že bolj podroben. Začeli smo premišljati, katere vaščane bi predlagali za Krajevni narodno osvobodilni odbor. Izberite si ljudi, ki so razumeli čas, v katerem živimo, ljudi, ki so kljub vsem težavam in nevarnostim delali za našo narodno rešitev in svobodo. Moške in ženske! Žene, ne bojte se! Saj ste že toliko naredile v naščm boju, da morate sodelovati tudi takrat, ko bomo obnavljali in urejali naš skupni dom. Izberite poštene ljudi, ki jim zaupate. Ne bo mo-1 gel obstati tisti, ki ni pošten, požrtvovalen in trden. Vsa vas bo namreč gledala na delo novih odborov in ga nad- * * * Graditev mednarodne sindikalne enotnosti Izjava Kuzneeova,.,predsednika Sovjetskih sindikatom Dopisnik sofijskega lista »Zastava dela« je intervjuval tov. Vasilija Kuzne-cova, predsednika Sovjetskih sindikatov, v zvezi z njegovim potovanjem v San Francisco in udejstvovanjem v Administrativnem komitetu, izbranim na svetovni sindikalni konferenci v Londonu. Kaj lahko poveste o odlokih Administrativnega komiteta, izdanih v Washing-tonu? Smatram, da so njegovi odloki v skladu z borbo za izgraditev nove mednarodne sindikalne konference na demokratičnih načelih. Seje komiteta so potekale v znaku medsebojnega zaupanja in dobre volje. Na sejah, ki so se vršile v Washingtonu od 13. do 18. aprila in v San Franciscu od 23. aprila do 15. maja t t. je bil sestavljen načrt ustave Mednarodne sindikalne organizacije, ki govori o njeni organizaciji, obliki predstavništva, načinu glasovanja, o višini prispevka za članstvo in sedežu pred-sednStva. Načrt ustave predvideva, da bo sedež Mednarodne sindikalne organizacije v Parizu. V odlokih Administrativneoa komiteta prevladuje predvsem vidik, da bo nova Mednarodna sindikalna organizacija imela demokratični značaj in da bodo njena vrata široko odprta vsem sindikalnim organizacijam, ki se bore za življenjske interese delavskega razreda. Danes, ko vprašanje bodoče ureditve sveta zanima vso javnost, se je izgradnja novega mednarodnega sindikalnega središča, ki mora vključiti vse sindikate, brez ozira na njihove ideološke smeri, in da postane sposobno zastopati naj-raznovrstnejše interese delavskega razreda, izkazala izredno važno in neodložljivo vprašanje. Vsak, ki se iskreno trudi za izbolj-nje položaja' delavskega razreda, za zavarovanje zdravega in trajnega miru in gotovosti, ne more stati ob strani naporov za zgraditev mednarodne sindikalne enotnosti. Kaj mislite o izjavi voditeljev Ameriške zveze dela? O tem mislim isto kot de^et milijonov delavcev' ne samo v Sovjetski zvezi, ampak tudi v Angleški in Zedinjenih državah ter drugih svobodoljubnih deželah. Odpoved voditeljev Ameriške zveze dela, da bi se udeleževali mednarodne sindikalne konference, njihovo sovražno zadržanje proti Sovjetski zvezi in prav tako proti Sovjetskim sindikatom zaslužijo najodločnejšo obsodbo. Izgleda, da ni vojna prav nič naučila voditelje Ameriške zveze dela. Zaradi tega je nemogoče, da se ne bi izrazilo obžalovanje zaradi take njihove izjave. Ali se bo sestala svetovna sindikalna konferenpa? Adminstrativni komitet je odločil, da bo ustanovna svetovna konferenca Parizu dne 25. septembra 1&45. tiki ter v delu medicinskih fakultet, ki so po zahtevi samih profesorjev in študentov podvržene kompetenci Ministrstva za zdrastvo. Predstavnik ljubljanske medicinske fakultete dr. Hribar, je govoril v slovenščini in želel mnogo sreče in uspeha vsem medicincem zagTcbške fakultete. Nato je pozdravil otvoritev predstavnik Rdeče armade major dr. Emiljamov in pokazal v zelo lepih primerih sodelovanje zdravnikov in medi-cincev v domovinski vojni in sedaj na področju obnove. Nato je izrekel svoje pozdrave predstavnik bolgarskih študentov tov. Donev, v imenu srbskih medicincev tov. Žarko Cvetkovič in v imenu slovenskih študentov tov. Kostenapfl Janko. Vsi so poudarjali bratstvo in edinstvo narodov v osvobodilni borb in potrebo po pojača-nju tega braisva in edinstva v izgradnji in obnovi naše porušene domovine. kritika važna stvar. Pred vso vasjo se bo obravnavalo delo odbornikov in vaščanov, ker le tako bomo prešli v zdravo življenje. Vas je spregovorila in sprejela osnutek kandidatne liste. Tretji sestanek, ki se je vršil sno-či, je bil že pravi razgovor med nami in vasjo. Še enkrat smo razložili pomen in važnost novih volitev. Stvari so bile sedaj jasne. Kandidatna lista je sestavljena. Toda to še ni dovolj. Vsak volilec ima- namreč pravico, da predlaga svojega kandidata. Morda kdo pozna boljšega tajnika ali tajnico, boljšega odbornika. Resno smo napisali k sedmim članom naše kandidatne liste še sedem kandidatov, ki so jih predlagali volilci. Za odposlanca v okrajno skupščino je bila vsa vas enotna. Vas je svobodno spregovorila in njena volja bo izvršena. Danes bodo volitve! Grem po vasi in se pogovarjam z ljudmi, ki so zgovorni in veseli. Celo starejše žene mi tako odgovarjajo, da mi poigrava srce. »Zadnji čas je, da nekaj naredimp. Seveda bomo šle volit. Stari časi se ne smejo več vrniti. Dva sina so mi ubili, zeta odpeljali, že pol leta ne vem nič o njem. Seveda bom šla volit. Grdo so delali *in vladali.« Uspeli smo. Mora, ki še leži nad redkimi notranjskimi vasmi, se je tu popolnoma razlezla in splahnela. Vas je svobodno spregovorila in jasno vidi svojo pot v svobodo in srečo. Volitve so se začele. Vršile so se pred domačo komisijo, ki jo je vas sama postavila. Komisija in volilci so se vsi poznali. Kljub temu pa je bil potek volitev začuda resen. Žene so volile prvič. S premislekom in samozavestno so črtale volilne listke in i' oddajale. Vse so prišle v prazničnih oblekah, čeprav so se pravkar vrnile z njiv. Moški so resno spuščali listke v volilno skrinjico. Takrat je padel že mrak. Partizanska pesem je vstala na vasi. Komisija je ugotovila, da je hila 96 odstotna volilna udeležba. Prišli so vsi volilci razen iz ene hiše. Tudi ta se nam bo še pridružila, ker ni nobenega vzroka, da ne bi enotno z nami kora- zorovala. Prihaja čas, ko bo ljudska kala v novo življenje. Jugoslavija mora dobiti pravično odškodnino za vojna uničenja stotkov vrednosti preostale industrije. Železniški promet je zelo prizadet. Narodni dohodek je vsled paraliziranja splošnega ekonomskega življenja v teku štirih let prav tako občutno zmanjšan. Toda največjo in neprecenljivo škodo predstavlja izguba človeških življenj. Po dobljenih podatkih je Jugoslavija izgubila v teku te vojne 1,680.000 prebivalcev, od katerih je 1,401460 civilistov in 238.540 vojakov s povprečno starostjo 22 let. Število onesposobljenih znaša 425.000, vojnih ujetnikov preko 170.000, internirancev 320.000, odvedenih na prisilno delo 270.000 in 'prisilno razseljenih 530.000. Izguba je neizmerna in njene posledice bo naša država občutila še v daljnji bodočnosti. Nemčija mora plačati vsa uničenja materialnega bogastva in življenj, ki jih je izvršila v tej vojni. Posebni interesi posameznih zavezniških držav ne smejo biti zapreka splošnemu" cilju Zedinjenih narodov — zagotovitvi miru in pravične odškodnine. (Po »Borbi«) Beograd. — Jugoslavija s polno pravico požrtvovalnega in lojalnega zaveznika pričakuje, da bodo njene pravice do odškodnine zagotovljene in spoštovane v sorazmerju z njenim sodelovanjem v tem velikem osvobodilnem boju, v sorazmerju z uničenjem in zaplembo narodne imovine, izgube narodnega dohodka in predvsem v razmerju z izgubo najdragocenejšega narodnega blaga — človeških življenj. To demokratska federativna Jugoslavija zahteva, to z vso pravico zahtevajo narodi Jugoslavije od zaveznikov z ozirom na sodobne občečloveške principe. Po zbranih podatkih daje kritična slika ob pregledu vojne škode v Jugoslaviji porazne rezultate. Kar se tiče izgub narodnega bogastva je sorazmerno najbolj prizadeto naše gospodarstvo. Škoda v živinoreji znaša okrog 50 odstotkov predvojne količine živine, ki jo je imela naša država. Od skupnega števila sadovnjakov in vinogradov je uničeno okoli 23 odstotkov. Nič bolje niso odrezala naša mesta. Cela vrsta mest v naši državi je popolnoma uničenih. Popolnoma je uničenih 25 odstotkov industrijskih podjetij, a delno poškodovanih znaša preko 40 od- Odlocno razkrinkujmo! Svečana otvoritev medicinske fakultete v Zagrebu Pred nekaj dnevi je bila v dvorani] prizadeta že v prvih dneh vojne in kas-biološko-morfološkega instituta na Ša-' neje od roparskih okupatorjev. Zato so lati otvorjena medicinska fakulteta, na I se odločiti profesorji in študenti, da po- katero se je vpifvlo okrog 700 študen tov. Otvoritvi je prisostvoval mnogo ministrov, predstavniki jugoslovanske armade, predstavniki Rdeče armade, beograjske in ljubljanske medicinske fakultete, profesorji ostalih zagrebških fakultet in predstavniki bolgarske, slovenske in srbske dijaške mladine. Svečanost je otvoril dekan medicinske fakultete • dr. Ante Premru, ki je v pozdravnem govoru naglasil, da sedaj prvikrat nastopajo profesorji in dijaki kot enakopravni sodelavci. Nato je vse prisotne pozval, da z enominutnim molkom počastijo one sinove našega 'naroda, ki so dali svoja življenja za osvoboditev naše domovine. Dalje je v kratkih obrisih podal napore za * >or"ev medicinske fakultete, ki so jih doprinesli vsi profesorji in študenti. Naglasil je, da je medicinska fakulteta prva na zagrebški univerzi, ki je že 2.0 dni po osvobojenju pričela s svojim delom. Ugotovil je, da je zagrebška fakulteta ostaja nepoškodovana, poč pp je bika beograjska rgoČBO magajo beograjski fakulteti s skromno podporo, ki obstoji v 405 kosih raznih predmetov, kakor omare, mize, stoli, sedme mize in poleg tega 25 mikroskopov in 24 raznih aparatov in instrumentov. To darilo s strani profesorjev in študentov zagrebške medicinske fakultete, naj bo še ena vez k utrjevanju bratstva in edinstva hrvatskega in srbskega naroda, ki je bilo skovano v narodno osvobodilni borbi. Predstavnik beograjske fakultete profesor dr. Djelinec se je zahvalil v imenu ____________________________________________ beograjske medicinske fakulteto za lep, javnih zborovanjih in temeljito obra- in velik dar zagrebške medicinske fa- čunati z njimi. Ljudstvo mora samo kultete m poudaril potrebo po še tes- j nadzirati odbore, kajti ljudstvo je od- nejšem bratskem sodelovanju v reševa-; govorno za delo svoje oblasti in nje- ! «,l,«niirCT Siczin — je dotgf .______________________________________ . >te' malone 2000 km im namaka Južno Ki tajsko. CXb njenem ustju se raizurostira veliko pristanišče Kanton. Ta reka je plovna v spodnjem toku. Ker je železniško omrežje Kitajske slabo ratzvito, igrajo vse reke kot prometne žile važno vlogo. Ladjice im čolni, vozeči a pomočjo vesel im jader, še vedno prevažajo po rekah in kanalih velike množine tovora. Poleg tega se pa reke na Kitajskem v veliki meri izkoriščajo za namakanje riževih im drugih posevkov. V mnogih pokrajinah obsegajo umetno namakana polja 60 do 70 % vse obdelane zemlJe. Železniško omrežje objema samo Kitajsko v ožjem smislu. Kitajska ima v zemlji ogromno noiravno bogastvo, ki je pa še malo raziskano. Ugotovljeno je pa, da je Kitajska izredno bogata na premogu. Najbogatejša ležišča so v rajonu, obsegajočem severni del Šen si in Hansu ter južni del Na/nsi. Mnogo premoga je tudi v Mandžuriji v Sičuanu in Junjazni. Kitajska ima bogata ležišča železne rude (njene zaloge se cenijo na 1.5 milijarde ton), mnogo svinčene rude in volframa. V nedrijih Kitajske leži medenina, svinec, cink, nafta, sol, zlato in druge koristne rude. Toda v znatni množini so pridobivali samo premog, svinec, volfram in baker. Skoraj povsem neizkoriščeni so na Kitajskem v ožjem smislu tudi ogromni viri hidroenergije. Veliki premogovniki so samo v Južni Mandžuriji, Hebeji in Sandunu v pokrajinah, ležečih razmeroma blizu morske obale. ©alje prifaodirjdič} Kongres poljske socialistične stranke Ministrski predsednik Osubka-Moravski poudarja potrebo po ustanovitvi bloka slovanskih narodov kot poroka za bodoči mir Varšava, 5. julija. (Tass) Ministrski predsednik Osubka-Moravski je poudaril potrebo po ustanovitvi bloka slovanskih narodov kot poroka za bodoči mir. V Varšavi se je vršil 26. kongres poljske socialistične stranke (PPS). Udeležilo se ga je 2000 odposlancev. Prvi je govoril predsednik Narodnega sveta Poljske Bie-rut. Označil je ustanovitev vlade narodne enotnosti za zmago poljske demokracije. Minister za delo Stanczyk je zborovalce pozdravil v imenu poljskih socialistov v tujini. Govornik je poudaril, da se njegovi tovariši v tujini strinjajo s člani poljske socialistične stranke v deželi v vprašanjih grajenja nove Poljske, ki bo last ljudstva in ki bo osnovana na socialni pravičnosti. Poljska je svobodna in v njej ljudstvo samo odloča o svojih pravicah in dolžnostih. Ta Poljska se je odločila, da bo živela v prijateljstvu z vsemi svobodoljubnimi in miroljubnimi ljudstvi in v prvi vrsti v prijateljstvu s sovjetskim ljudstvom. To ni posledica začasnih obzirov, ampak posledica prepričanja, da brez tega prijateljstva Poljska ne bi bila nikdar svobodna in njena neodvisnost nikdar varna.« Stanczyk je nadalje naglasil, da so bili spori med sosedi v preteklosti vedno v prid Nemčiji in da je Poljska tragično plačala za pogre-ško, da ni zgodaj sklenila zavezništva z ZSSR, ki je bila tudi ogrožena od nemškega imperijalizma. Stanczyk ie poudaril svoje prepričanje, da si sovjetsko ljudstvo želi iskrenega prijateljstva s poljskim ljudstvom. Nato je podal Osubka-Moravski dolgo poročilo o ideoloških in političnih načelih poljske socialistične stranke. V prvem delu poročila se je bavil podrobno z vprašanji, ki so se pojavila v zvezi s koncem vojne. Nato je prešel na vprašanje organizacije povojnega miru in poljskih odnošajev s svojo veliko zaveznico ter naglasil, da so za bodoči mir potrebne štiri stvari: 1.) trajno zavezništvo treh velesil, 2.) organizacija kolektivne varnosti, 3.) blok slovanskih narodov v Evropi in 4.) utrditev demokratičnih vlad v večini dežel. Osubka-Moravski je izjavil, da se mora Poljska radi svojega zemljepisnega položaja še posebno zanimati za uresničenje navedenih porojev za trajni mir. Ministrski predsednik je poudaril, da vidi Poljska jamstvo za svojo neodvisnost in srečen razvoj prvenstveno v prijateljstvu s takim mogočnim čuvarjem miru in neodvisnosti narodov, kakršna je sovjetska Rdeča armada, ki je osvobodila Poljsko in številne druge evropske narode izpod jarma nemških fašistov. O vprašanju mej je ministrski predsednik izjavil, da je bilo vprašanje vzhodnih meja Poljske rešeno na podlagi narodnostnega načela, ki je najbolj primerno. Poljska, je dejal, ne bo več dežela narodnih manjšin, ampak narodno-enotna dežela. Nato je govoril o življenju demokratičnega gibanja v Poljski, čigar enotnost je bila prekaljena v nespravljivem boju proti poljskemu nazadnjaštvu. Demokratično gibanje je sedaj prevzelo oblast trdno v svoje roke. To je bilo storjeno v korist naroda in njegove neodvisnosti. Največji uspeh demokracije v Poljski je ustanovitev vlade narodne enotnosti. V nadaljnjih izvajanjih je Osubka-Moravski poudaril neobhodno potrebo po enotnosti poljskega socialističnega gibanja. Do 1. 1939 se poljska socialistična stranka ni mogla iznebiti pilsudskyjevcev, ki so si prizadevali, da bi skvarili njene vrste. Med vojno so pilsudskyjevski agenti odkrili svoje pravo bistvo, ko so priznali fašistično ustavo iz 1. 1935 in se pridružili poljskim nazadnjakom. Zdaj pa, je dejal Osubka Morawski, se je poljska socialistična fctranka iznebila pilsudsky-jevcev. Nato je podpredsednik narodnega sveta Poljske Stanislav Dwalbe podal poročila o gospodarskih vprašanjih. Podčrtal je ogromen pomen gospodarske reforme za bodočnost Poljske, in še posebno agrarne reforme. Skupno je bilo že razdeljeno 1,350.000 ha zemlje med 360.000 kmečkih delavcev, majhnih in srednjih kmetov. Odposlanci, ki so govorili na kongresu, so odobravali delo oživljene poljske socialistične stranke in hvalili delo njenih voditeljev ter državnikov v poljski začasni vladi, ki so člani poljske socialistične stranke. Zborovalci so ožigosali sramotno, izdajalsko, sovražno in prevratno delovanje poljskih nazadnjakov in njihovih plačancev Arciczewskega, Kwa-pinskega in drugih. Odposlanci so eno-dušno pozdravljali ustanovitev vlade narodne enotnosti in zahtevali nadaljnje ojačanje prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki jamči za varnost in neodvisnost Poljske. Velik diplomatski sprejem v Moskvi Moskva, 5. julija (Tass) Podpredsednik Sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov z ženo, je priredil sprejem za diplomatski zbor na čast predsedniku izvršne skupščine in zunanjemu ministru kitajske republike Soong-u. Sprejemu so prisostvovali Soong, kitajski veleposlanik v ZSSR Fupingčang, general Kuotečwang, veleposlaniki, ministri, odpravniki poslov, vojaški atašeji, načelniki in člani vojaških misij, diplomatski uradniki veleposlaništev in poslaništev tujih držav ter načelniki delegacij Združenih držav in Velike Britanije pri medzavezniški reparacijski komisiji. V imenu Sovjetske zveze so sprejemu prisostvovali prvi podpredsednik Predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR Šver valek, Zverev, maršal Sovjetske zveze Budeni, odposlanci ljudskih komisarjev za zunanje zadeve ZSSR Višinski, Lozovski, Kavtaradže, Majski, Litvinov, sovjetski veleposlanik v Kitajski Petrov, admiral Galer, junaki socialističnega dela, akademiki Vinogradov, Lišenko in drugi, odgovorni uradniki ljudskega komisariata za zunanje zadeve, ljudskega komisariata za zunanjo trgovino, narodno obrambo in mornarico, nadalje pisatelji, umetniki ter predstavniki sovjetskega in tujega tiska. Predsednik Kal in in sprejel Soonga London, 5. julija. (Reuter) Moskovski radio je objavil, da je predsednik predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR Kalinin nig, Mikojan, Kosigin, ljudski komisar I sprejel predsednika eksekutive Yuana ZSSR mornariški admiral Kuznecov, Ša- in kitajskega ministra za zunanje zadeve kurin, Vanikov,, Pergukin, Mališev, Ko-' Soonga. Zunanfa politika Združenih držav Washington, 5. julija. (Reuter.) Zu-1 sestavljanju organizacije svetovne var-nanje ministrstvo Združenih držav je nosti v San Franciscu, je dokončni do-objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da | kaz za naše prijateljsko zadržanje do Kongresna stranka vztraja na popolni ločitvi Indije od Velike Britanije London, 5. julija. (Reuter.) Na Gan-dhijevem domu je bila seja izvršnega odbora kongresne stranke. Po štiriur-nem zasedanju je bilo uradno sporočeno, da je odbor razpravljal o Wa-vellovem načrtu »s splošnega stališča«. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo. Značilno za sedanji politični razvoj je dejstvo, da je kongresna stranka prepričana o popolnem uspehu svojih bodočih ukrepov. Nič ne kaže, da na-meava kongresna stranka popustiti v zahtevi, da mora vsak sporazum predvidevati popolno ločitev Indije od Vel. Britanije. Voditelji stranke vztrajajo, da morajo biti odnošaji med Veliko Britanijo in Indijo taki, kot med dvema samostojnima narodoma. Poudarjajo tudi potrebo volitev, da se izve za politična čustva dežele. Ta zahteva je naletela na enodušno odobravanje muslimanske Lige. Javljeno je bilo, da bo izvršni odbor muslimanske Lige imel svoj sestanek v petek, to je na dan, ki ga je določil podkralj za oddajo seznamov bodočih članov izvršnega sveta. Pred sestankom „Vel:kih treh" Washington, 5. julija. (Reuter). Kakor se z gotovostjo pričakuje, bo odšel predsednik Truman na konferenco s Churchillom in maršalom Stalinom pred koncem prihodnjega tedna. Brzojavka časopisu »New York Herald Tribune« iz Londona izrečno napoveduje, da se bodo začeli razgovori v nedeljo, 15. julija in da bodo trajali 10 do 12 dni. To so baje napovedali »britanski diplomatski krogi«, vendar se vest tukaj ne potrjuje. Washington, 5. jul. (Reuter). Iz Bele hiše poročajo, da je predsednik Truman poslal Josepha Daviesa, bivšega ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi, s | nov cevovod, posebnim poslanstvom v London. Točen namen tega poslanstva ni bil pojasnjen. Tiskovni tajnik predsednikovega urada Charles Ros je izjavil, da se bo Davies verjetno udeležil berlinske konference, London, 5. jul. (Reuter). Ameriški radio poroča iz Berlina, da so se bri tanske čete začele seliti na zahodni in severnozahodni del mesta, medtem ko se ameriške čete selijo v južnozahodni del. Za sestanek »Velikih treh«, je dodal radio, se vršijo priprave v glavnem v Potsdamu. Mnogo popravil se je izvršilo in odprla so se mnoga prenočišča. V graščni, v kateri bo prebival predsednik Truman, je bil napeljan popolnoma Nemčija gospodarsko še ni razorožena Moskva, 5. julija. (Tass.) Mednarodni opazovalec časopisa »Krasnaja zvezda« piše: Nemški imperialisti še vedno sanjajo, kako bi splezali v sedlo. Ali je bila Nemčija gospodarsko razorožena P Odgovor na to vprašanje se more najti v poročilih senatorja Kil* gorea, pomočnika zunanjega ministra Claytona, načelnika odbora za zunanjo ekonomsko upravo Crawleya in končno v poročilu dobro znanega ameriškega finančnika Baruha v pododboru za vojno mobilizacijo ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve. Crawley smatra, da je nemški industrijski stroj še vedno ogromen in za vojno popolnoma organiziran. Pri zračnih napadih je razmeroma le malo trpel. Ce damo Nemčiji priložnost, pra- vi Roawley, bo v petih letih za vojno bolje pripravljena, kakor je bila leta 1939. Ogromna nemška kemična industrija, ki celo sedaj še lahko proizvaja 100.000 ton sintetičnega kavčuka, 5 in pol milijona ton sintetičnega bencina, 250.000 ton aluminija itd., je ostala dejansko nepoškodovana. Drugi izvir nemškega gospodarskega napada v bodočnosti so kartelni dogovori nemških tvrdk s tujimi tvrdkami. Clayton trdi, da bo v bodočfiosti nemogoče preprečiti napad nemškega imperializma, ako se ti kartelni dogovori popolnoma ne odpravijo. Zato vztraja na obveznem vpisu vseh nemških kartelnih sporazumov, ki so bili v Nemčiji v veljavi po 1. januarju 1933. Res je, da je to težka naloga, ker so si nemške tvrdke v mnogih primerih že preskrbele navidezne voditelje med zavezniškimi narodi. Tak je položaj na primer v latinskoameriških državah, kjer še danes delujejo stotine nemških tvrdk. V omenjenem pododboru je Ba-ruh vztrajal na zahtevi, da se popolnoma uniči nemški vojni potencial s tem, da se prenesejo nemške tovarne na vzhod in na zapad, na vsak način pa na prijateljsko ozemlje, da se uniči ostanek težke industrije, da se razdele posestva junkerjev, da se vzpostavi strogo zavezniško nadzorstvo nad nemškim izvozom in da se zapleni ves nemški kapital, ki je investiran v tujini. Mnenja odličnih ameriških poslovnih voditeljev o neizbežni grožnji, ki bi nastala za svet na gospodarskem temelju nemškega imperializma, postanejo toliko zanimivejša zaradi poročil o aktivnih pogajanjih med ameriškimi poslovnimi krogi in nemškimi družbami, ki si prizadevajo obnoviti staro sodelovanje. O takih dejstvih čitamo v članku ameriškega časopisa »Daily Mirror« z dne 29. junija, ki se predvsem nanaša na ameriške družbe, ki nadzorujejo tovarne za umetno svilo in jeklarne. Dognano je bilo, da pošiljajo te družbe agente na Špansko in v Argentino na sestanke z Nemci. To poročilo meče poleg vsega drugega žarko luč na vlogo, ki jo ima fašistična Španija kot »nevtralna dežela« v skrajno sumljivem delovanju nekaterih ameriških profašističnih elementov in, njihovih nemških pajdašev. Na ta dejstva je treba opozoriti v zvezi z načrti o maščevanju, ki jih še vedno goje nemški imperialisti. ★ ★ ★ Prvak nemških social nili demokratov umrl London, 5. julija. Tu je umrl Maks Braun, 52letni aktivni socialni demokrat. Ko je prevzel Hitler oblast, je Braun skušal ohraniti vsaj v enem koncu Nemčije demokratično svobodo na ta način, da je zagovarjal nadaljevanje režima Društva narodov v Po-saarju še nad 15 let, ki so bila določena v versailleski mirovni pogodbi, Ko je bila na njegovo glavo razpisana nagrada, je zbežal v Francijo, kjer je postal vodja francoskega urada za saarske begunce. Po zrušitvi Francije, je pokojni George Mandel preskrbel »raunu mesto na britanskem rušilcu, ki ga je prepeljal y Anglijo. Delegacija jugoslovanske mladine na Krimu Moskva, 5. julija. (Tass.) V Simfero-pol je prispela delegacija jugoslovanske mladine. Na letališču so delegacijo sprejeli tajnik krimskega pokrajinskega odbora in simferopolski mestni odbor Vsezvezne lige mladih Stalinovih komunistov ter predstavniki mestne mladine. Delegati bodo obiskali junaški Sevastopol, južno obalo Krima, ogledali si bodo zgodovinsko palačo, kjer se je vršila krimska konferenca ter obiskali vsezvezno taborišče pionirjev »Artek«. Grško sovjetsko društvo v Atenah Moskva, 5. julija. (Tass.) V Atenah je bilo pravkar ustanovljeno grško-sovjetsko društvo, da ojači kulturne vezi med Grčijo in ZSSR. Zapisnik o ustanovitvi društva je podpisalo 120 oseb, ki zastopajo vse znanstvene, kul turne in socialne organizacije v dr žavi. Društveni predsednik je rektor politehničnega instituta Kičikis. Podpredsednika sta vseučiliški profesor Densis in pisatelj Kazandsakis, glavni tajnik pa je vseučiliški profesor Theo-dorinis. Parada zaveznikov v Berlinu London, 5. julija. (Reuter). Konec tega tedna se bo v Berlinu vršila velika parada zmage sovjetskih, britanskih, ameriških in fracoskih čet. Na tej slovesnosti bodo razvili različne narodne zastave na odgovarjajočih zasedbenih področjih v mestu. Čeprav še niso potegnili dokončnih razmejitvenih črt v mestu, je znano, da bodo Britanci v glavnem nadzorovali severnozahodno področje mesta, vključno s kraji Char-lottenburg, Wilmersdorf in Grunewald. Širijo se govorice, da so francoske čete na poti v Berlin, da zasedejo dose-daj še nedoločen del mesta. Velike slike maršala Stalina. Churchilla in predsednika Trumana visijo na treh stebrih velikanskega sprejemnega odra, ki je le malo oddaljen od Bran-denburakih vrat Napis pod vsako sliko je isti — izrek iz slavne deklaracije »Velikih treh«: »Naš neomajen namen je uničiti nemško vojaško silo in nacizem ter zasigurati, da Nemčija nkdar več ne bo v stanu kaliti svetovnega miru«. ima zunanja politika Združenih držav namen doseči prijateljstvo in sodelovanje z Britanijo in Sovjetsko zvezo' ter temelji v izpolnjevanju načel Atlantske listine. Izjava je izšla v obliki odgovora skupini petih članov poslanske zbornice, ki so preteklega maja postavili pet vprašanj o zunanji politiki. Vprašali so, ali se je zunanja politika pred nedavnim bistveno spremenila. Odgovor, ki ga je napisal Joseph Grew, po-slovodeči državni tajnik Združenih držav, se glasi: »Lahko nedvomno izjavimo, da vlada Združenih držav nima nikakega namena udeležiti se kakršne koli fronte proti Sovjetski zvezi. Nasprotno tudi ni nobene resnice v trditvah, ki so jih nekateri izrekli, češ da sodelujemo s Sovjetsko zvezo na škodo britanskega imperija ali katerega koli drugega naroda. Stališče, ki smo ga zavzeli pri vseh svobodoljubnih narodov.« Poslanica prezidenta Trumana Danski London, 5. julija. (Reuter.) V poslanici na danskega kralja, katero je objavil urad za vojne informacije v Združenih državah, je predsednik Truman poudaril, da je 169. obletnica neodvisnosti Združenih držav tudi leto obnove danske svobode. Predsednik je rekel: »Tesno prijateljstvo med danskim ljudstvom in Združenimi državami se je še ojačilo zaradi pogumnega boja za svobodo, ki ga je vodilo dansko uporniško gibanje. Ameriško ljudstvo je sledilo njegovim junaškim naporom z največjo simpatijo in občudovanjem ter je doseglo za Dansko mesto na konferenci Združenih narodov, katere delo smo pred kratkim tako uspešno zaključili.« Načrt za preskrbo Evrope London, 5. julija (Reuter) Herbert Lehman, generalni ravnatelj UNRRA-e, je izjavil, da je treba izvesti načrt petih točk, da se bo izvojevala »prva bitka miru«, bitka proti gladu in kugi, ki grozi ljudstvu Evrope to zimo. Ko je govoril po radiu ljudstvu Združenih držav, je Lehman prikazal načrt v sledeči luči: 1.) Združene države morajo pripraviti 8 milijonov konzerv kondenziranega mleka za nezadostno hranjene otroke osvobojenih področij. Vsaka dežela, ki more proizvajati mleko v prahu za osvobojene pokrajine, naj bo prisiljena to storiti. 2.) Nekaj milijonov glav živine naj se konzervira za takojšnji izvoz. 3.) V Združenih državah naj se uvede ra-cioniranje mila. 4.) Dežele, ki so v stanu dobavljati potrebna živila, naj znižajo svojo uporabo maščob. 5.) Vsak narod naj bi bil postavil kot načelo svoje prehra- njevalne politike, da bo prispeval svoj delež k preskrbi ljudstev v osvobojenih ozemljih. Lehman je pripomnil: »Samo s takšnimi ukrepi lahko uresničimo naša zagotovila, ki smo jih dali osvobojenim deželam Evrope. Edino s takimi sredstvi bomo mogli zmagati v tej prvi bitki miru.« Ko je označil količino živil, ki jih Evropa v sedanjem stanju lahko proizvaja, kot nezadostno, da bi mogla kriti vsaj najnujnejše potrebe, je Lehman dodal: »Konec jeseni bodo žetve v glavnem izčrpane. Potem — in dokler ne bodo na razpolago žetve prihodnjega leta — bo Evropa odvisna samo od živil, ki bodo uvožena iz inozemstva. Druga možnost je izstradati Evropo, Lakota pa ni edina nevarnost. Kajti lakoti neizbežno sledi kuga.« Gospodarski položaj Anglije London, 5. julija. (Reuter.) Finančni minister sir John Anderson je dejal: Medtem ko so izšle Združene države iz vojne z neoslabljeno gospodarsko močjo, je izšla Britanija » s težko poškodovanim gospodarstvom, ogromno obremenjena z zunanjimi dolgovi in s takim ravnotežjem plačilnih vprašanj, kakršnega še nikoli nismo imeli.« O načrtu iz Bretton Woodsa je rekel Anderson: »Nekanteri Američani se čudijo, da smo tako počasni v izjavljanju o tej štoriji. Zato imamo globok vzrok, ki izvira iz bistvene razlike med našim in ameriškim položajem. Mi smo bistvena prvina v gospodarstvu Evrope in v širokih področjih britanske skupnosti narodov. Ves svet Madžarski fašisti na Tirolskem Beograd, 5. julija. (Tanjug). »United Press« poroča iz Innsbrucka o neki novi organizaciji Madžarov, ki so pobegnili pred ruskim napredovanjem«. Organizacija se imenuje »Madžari dobre volje« in je osnovana za cilje, ki še niso ugotovljeni. Po poročilh, k jih je agencija prejela, vodijo organizacijo: Bela Imredy, bivši ministr. predsednik Madžarske, za katerega je bilo rečeno, da so ga aretirale ameriške vojne oblasti, baron Ladislav Vay, pomočnik ministra za zunanje zadeve v prvi madžarski pro-nacistični vladi, dr. Gembesa in dr. Istvan Fajy, ki je bil dolgo vrsto let pomočnik ministra prosvete. Fajy je bil eden od glavnih iniciatorjev madžarskih rasističnh zakonov, na podlagi katerih bo obubožal, čfe se ne bomo mogli v so izselili in ubili 600.000 madžarskih ži-polni meri udeležiti nalog obnove.« ' dov. Politika usmerjena na vzhod -je nova politika Romunije Izjave Tataresca na kongresu narodne liberalne stranke Bukarešta, 4. julija. (Tass.) Na kongresu narodne liberalne stranke v Bukarešti je imel zunanji minister Ta-tarescu govor in je med drugim izjavil: »Delovanje naše stranke se je zdelo prekinjeno le površnim opazovalcem. Prekinjeno ni bilo niti pod ustavnim režimom leta 1938, niti pod Antonescovo diktaturo. Voditelji naše stranke so bili neprestano v medsebojnem stiku. Ko je postalo jasno, da je prišel za Romunijo čas, da odvrže jarem Antonescovega samodrštva' in da izstopi iz nesrečne vojne, v katero je bila prisiljena proti svoji volji, sem se obrnil na Maniua in na nekdanje voditelje narodne liberalne stranke ter jim 26. marca 1943 poslal pismen predlog za združitev vseh političnih strank in za ustanovitev narodnega odbora za zaščito koristi dežele, ki jih je politika Antonescove vlade resno ogra-žala. Maniu ie ta predlog odklonil in nekdanje vodstvo liberalne stranke je odgovorilo, da se strinja z naziranjem Maniua. Tatarescu je nato poudaril, da so vsa njegova prizadevanja, da bi v letih 1943-44 združil narodno liberalno stranko, zadela ob upor njenega vod-gtva. V vprašanju agrarne reforme je bil Bratianu še bolj trdovraten in se I trajnega sodelovanja in medsebojne je pod vplivom svojih strankarskih' pomoči med našim in sovjetskim ljud- pristašev odločno izjavil za odložitev agrarne reforme. Izjavil je, da nima namena, da bi dal le en sam hektar zemlje kmetom, ki so se vračali iz bojev pred Bukarešto. Drug spor se je pojavil, ko je šlo za vprašanje sprejema nove zunanje politike. Jaz in z menoj skoraj vsa stranka smo zahtevali v pismu, ki je bilo naslovljeno na Bratianua novo zunanjo politiko, ki bi se ravnala po zgodovinskem razvoju, ki smo mu bili priča. Potrebna je bila pobuda za novo usmeritev naše zunanie politike. Kakšna je ta usmeritev? Mi smo sosedje Sovjetske zveze. Dve sto milijonov prebivalcev, ki žive v neposredni bližini naše dežele, tvori politično in socialno resničnost, ki se je uveljavila s popolno zmago, kakršne ne pozna zgodovina. Naš razvoj je odvisen od razvoja te sile. Mir, varnost in procvit našega ljudstva so odvisni od razvoja naših odnošajev z mogočno vzhodno sosedo. Zato si moramo želeti in si pridobiti prijateljstvo sovjetskih ljudstev. Zato je treba ustvariti ne samo osnovo tega prijateljstva, ampak najti in organizirati tudi osnovo stvom. Politika, usmerjena na vzhod, taka je nova politika države.« Ko se je zahvalil Grozi in članom vlade za iskreno sodelovanje, je Tatarescu nadaljeval: »Pomoč, ki nam jo danes nudi vlada ZSSR, bo pripomogla, da se naše gospodarstvo ustali in da se pospeši likvidacija vojnih posledic.« Izjavil je, da ga njegovo mesto v ladi ne odvezuje odgovornosti pred stranko za njeno reorganizacijo ter je dejal: »Da izpolnimo naše poslanstvo, se moramo reorganizirati tako, da prilagodimo program, ustroj in metode, točno moramo določiti položaj narodne liberalne stranke z ozirom na nova povojna vprašanja in naši stranki tako zagotoviti program temeljitih socialnih reform.« Tatarescu je svoj govor zaključil z besedami: »Odločitve, ki jjh boste sprejeli, morajo biti vredne resnih trenutkov, ki jih preživljamo, da boste mogli ob odhodu iz sejne dvorane reči: »Delali smo kot pristni narodni liberalci, kot pravi Romuni.« Kongres je sprejel nekatere organizacijske dostavke in nov program nar. liberalne stranke ter je izvolil Ta-tairesca za strankinega predsednika.