Knipic SL&vkoi UuM-tena* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 181 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 4TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Angleška vlada ponuja prijateljstvo Italiji, toda zahteva garancije od Mussolinija London, 3. avgusta. Včeraj, 0 ie angleški ministerski pred-Sednik Neville Chamberlain za- 1 svoj urad in se pedal na po-nice, se je naznanilo, da je odhodom napisal osebno Prijateljsko pismo za laškega Ul«tatorja Mussolinija. Chamberlain se ni poslužil .^'adnih diplomatičnih virov 1 °bičajev, da doseže svoj na-n> Pač pa je napisal brez ved-poslanikov lastnoročno pi- Klu potem je imel minili predsednik Chamberlain j^'ovor z laškim poslanikom v " n^nu. Pogovor je trajal pol-j^. uro. Namen pogovora je • braniti sumnje, ki so do- sedaj prevladovale med angleško in laško vlado. Kot se pripoveduje v dobro poučenih krogih je Anglija najbrž priznala laško gospodstvo nad zavojevano Abesinijo. Ker e bliža zborovanje Lige narodov, je s tem odstranjena velika ovira za složno sodelovanje med narodi. V Rimu so zelo veseli prijaznega angleškega .pisma, in Chamberlain je poznan kot prijatelj Italije ,kar se tiče zunanje politike. Italija je v zameno za priznanje Abesinije najbrž obljubila, da se ne bo vmešavala v zadeve, ki so spornega značaja glede Sredozemskega morja. Ravniki, odvetniki, dru-$ toženi radi sleparije 2 ^ York, 3. avgusta. Zve-, a sodnija je dala aretirati v mestu 39 oseb, med njimi Set zdravnikov, soprogo neke-^mmany politikarja, sedem Vetnikov, visoke zavarovalne ^ente jn druge osebe, ki so vse tožene, da so slepar i le potom Val ^vezna Porota Je preisko-a slučaje dva meseca in pol j) n° :ie prišla do zaključka. 2^alo se je, da so obtoženi x,(vavniki omamili razne lastnike ^"ovalnih polic, da so potom vložili zahteve pri _ nih zavarovalnih družbah za skodnino za bolezni, ki sploh 0 nikdar eksistirale. Tako so Kanili zavarovalne družbe leto za nekako $100,000. Dan toženi so bili postavljeni d $7,500 varščine vsak. je življenje najdražje v Zedinjenih državah? tiJ*vasllin£ton, 3. avgusta. Sta-^ Jeni oddelek delavskega ura-I ^ed.. držav pravi, da je za defy Ca najdražje življenje v ,^sWngtonu. Družina v tem ; st|J. ki šteje štiri osebe, mora t^i najmanj $1,415.00 letnih V ,T°dkov. Enako življenje velja V w Yorku $1,375.00 na leto. vkl^rej omenjeni številki so ^ehvGne samo življenske po-temscine in ne more družina pri ljank Zaslužku ničesar vložiti v 0n°' v*^eta so Pa plačila za »-00 zavarovalnine. Nail^1113' stanovanja je v Wash-W °llu za 15 odstotkov višja v New Yorku. s|^etniki v Jugoslavijo ^6ty v S° Se odPeljali Proti D^j, 0rku, kjer se vkrcajo na Normandie, sledeči pot-Hhiv." • in Mrs. Leo in Jose- l 'lie 7 StUd" ^uPanec, v Impolje, p. ^e c> Mrs. Rosie Glavič, ^k 't1?' Krka- Mr- Albin Poz" V). iubI3ana. Mr. John Fink, Pri Novem mestu. Sre-in zdrav povratek vsem! ty'eth P°tujejo s posredovalen. fotl«ške tvrdke August "p-nder. \Va. Nov grob ^ei^i J P°Poldne je nagloma Mrs- Mary Werner, l48oo let" Stanovala je na V °skrh -a Ave- Po£reb ima Aueust Svetek. Po-ne-le jutri. v w eta letnica ' ?ln devete obletnice bo V v ,jne Frances Debevc, ^la sv etrtek ob 8. uri zjutraj Prijateii;masa v sv- Vida cerkvi-so Prošeni, da pridejo. Roosevelt hvali vlado turškega predsednika Washington, S. avgusta. Predsednik Roosevelt se je včeraj v jako toplih besedah spomnil vlade predsednika turške vlade Ata-turka, ki je popolnoma spremenil vladni sistem, odkar je postal predsednik turške republike pred 14. leti. Ob istem času je pa dospelo v Washington pismo Ata-turka, v katerem izraža svoje občudovanje do predsednika Roosevelta in pravi, da imajo Zedinjene države in Turčija enake ideale. Predsednik Roosevelt je tudi izrazil željo, da bi mu bila nekega dne dana prilika obiskati Turčijo. Predsednik Ataturk je pisal Rooseveltu, da ga bo sprejel z največjim veseljem kot tudi vse turško prebivalstvo. Ministerski predsednik svari pravoslavne Šibenik, Dalmacija, 3. avgusta. Ministersk predisednik Jugoslavije, dr. Milan Stojadi-novič, je pfosvaril danes pravoslavno cerkev, da se ne vtika v politiko. Dr. Stojadinovič je dospel v to mesto, da je navzoč pri otvoritvi prve tovarne v Jugoslaviji, kjer se bo izdeloval aluminij. Ob tej priliki se je pogovarjal s časnikarji in se ozrl na krvave nemire, ki so izbruhnili v Jugoslaviji ob priliki sprejetja konkordata z Vatikanom. Dr. Stojadinovič je označil borbo za sprejetje konkordata kot "naj-silnejšo borbo" v mojem življenju. Nov spor v delavskih vrstah Lowell, Mass., 3. avgusta. Na 52. letni državni konvenciji delavskih unij v državi Massachusetts, ki spadajo k American Federation of Labor, se je danes zahtevalo, da se ukine vladni de-'avski odbor in da člani tega odbora prenehajo poslovati. Delavski delegati so trdili, da National Labor Relations Board ni druzega kot privesek C. I. O. Lewisove organizacije, in da pred tem odborom nihče drugi ne dobi pravice in zadoščenja kot C. I. O. unije. George Douglas, organizator čevljarskih delavcev v državi Massachusetts, je stavil tozadevno resolucijo, v kateri pravi, da vladni odbor se sploh ne ozira na pričevanje in dokaze, in da ne pozna najbolj elementarnih pogojev za pravico. Delegatu Douglasu je bilo od konvencije naročeno, da dokaže svoje trditve, in konvencija bo v sredo 4. avgusta odglasovala glede resolucije. Washington, 3. avgusta. Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev, ki je podružnica C. I. O., je danes naznanil, da bo unija še pred kon- cem tega leta zahtevala od Forda podpisano pogodbo. Po posvetovanju, ki ga je imel z Lewisom, je Martin naznanil, da je njegova unija organizirala delavce že pri vseh kompanijah, ki pošiljajo svoje izdelke Fordu za gradnjo avtomobilov. Poleg tega je unija popolnoma organizirala Fordove tovarne v Los Angelesu, Kansas City, Dallas, Texas .Chicago, Louisville, Ky., Edgewater, N. J., v Buffalu in v Iron Mountain, Mich. Unija je pripravljena za končno borbo s Fordom. Senator Bulkley Prvič v dolgih mesecih je senator iz države Ohio, Robert J. Bulkley, glasoval proti postavi, ki urejuje delavske plače in ure. Predlog je podpiral predsednik Roosevelt, in dasi je senator Bulkley še vselej glasoval za vse, kar je priporočal Roosevelt, je pa to pot volil proti predsedniku. Včeraj se je senator Bulkley izjavil, da je dotična postava tako komplicirana, da potrebuje nadaljnega proučevanja. Sicer pa v delavskih krogih samih ni bilo edinosti glede dotične postave in to je napotilo Bulkleya, da je volil proti. Pozdravi Iz Chicaga je poslal pozdrave Mr. Joseph Gornik, pomožni šerif v Clevelandu, iz Homer City, Pa., pozdravljajo Meniševci: Mr. in Mrs. F. Ivančič, Mr. in Mrs. Frank Debevc, Mr. John E. Tomšič, Mr. in Mrs. J. Rovan in Mr. in Mrs. Jos. Modic. Vsem skupaj prav lepa hvala. Zborovanje prodajalcev opojne pijače v Clevelandu Eksekutivni odbor zveze gostilničarjev v Clevelandu in v/ Cuyahoga county je sklenil razdeliti po vsem mestu posebne pisane zahteve, da se državna postava glede kontrole opojne pijače popclnoma spremeni in se tako odpravijo razne krivice in zloraba postave. V glavnem zahteva Zveza gostilničarjev sledečih pet sprememb: 1. Da se nemudoma odpravi prodajni davek na opojno pijačo. 2. Da se dovoli lastnikom D-3 in D-5 permi-tov, ki smejo sedaj prodajati žganje samo na kozarce, da prodajajo žgapje lahko tudi na kvorte. 3. Odpravijo naj se vse državne agenture za prodajo opojne pijače. Vpeljejo naj se redne državne trgovine. 4. Da morajo vse gostilne, kjer se prodaja pivo, vino ali žganje, vsako nedeljo absolutno zapreti. 5. Državne trgovine za prodajo opojne pijače morajo zapirati vsak dan ob 6. uri zvečer. Te peticije so bile včeraj poslane na governerja Daveya, na državno postavodajo in na državno komisijo. Zveza gostilničarjev pravi, da je danes 30 odstotkov vsega prodanega žganja v Ohio — butlegersko žganje, ker država gostilničarjem ne dovoli prodajati žganje na steklenice. -o-- Pokojni Stojkovic V Lakeside bolnišnici je v pondeljek večer umrl Jernej Stojkovič, stanujoč na 4036 St. Clair Ave. Star je bil 53 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Heleno in pet otrok: Stanley, Jakob, Lile, omožena Rožanc, Frank in Dorothy. Rojen je bil v vasi Gro-pada, fara Bazovica na Primorskem, kjer zapušča brata Mihaela, sestri Marijo in Uršulo in več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 T. M. in Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. Prizadeti družini naše gorko sožalje! Pozor, graduiranci! Razpad graduantov šole sv. Vida, katerega je učila sestra Philatea, je naprošen, da izkaže zadnjo čast svojemu sošolcu John Božiču, 1091 Addison Rd. in da se obenem udeleži pogrebne sv. maše v četrtek ob 9. uri zjutraj. Računi za plin Plačajte račune za plin v našem uradu. Zadnji čas je do torka, 10. avgusta, do 6. ure zvečer. i\ V • • uce in sin utonila Sinoči okoli sedme ure se je komaj 60 čevljev od brega Erie jezera v Gordon parku prevrnil tnal čoln, v katerem so sedele štiri osebe: Anton Kocjančič, 60 let star, stanujoč na 4006 E. 86th St., njegov sin Anton Jr., star 26 let ,3573 E. 82nd St., nadalje drugi sin Frank Kocjančič, 3770 E. 77th St. in neki Neil McKay. .Ko se je Čoln prevrnil, sta začela Anton Kocjančič in McNeil plavati proti bregu, toda Anton je kmalu potem zginil v vodi, do-čim se je McNeil rešil s pomočjo moštva nekega motornega čolna. Frank Kocjančič pa, ki je dober plavalec, je skušal rešiti svojega očeta, ki je tehtal 195 funtov. Držal ga je nad vodo, dokler ga je mogel, nakar so mu moči ope-hale. Oče je zginil pod vodo. Frank je bil rešen. Obraz in vrat mu je ves razpraskan od očetovih rok, ki so se krčevito oprijemale sina, predno so se zagrnili valovi nad očetom. Kako se je Frank rešil, sam ne ve. Povedal je, da je videl vse črno pred seboj in ne ve, kaj se je zgodilo. Starejši Kocjančič je živel pri svoji hčeri Frances, njegov sin Anton, ki je z njim vred našel smrt v vodi, pa zapušča ženo Heleno in novorojenca. Mož v Gordon parku, ki daje čolne v najem, je povedal, da je oddal en čoln okoli 6:15 zvečer v najem in sicer dvema moškima. Ostala dva sta morala pozneje stopiti v čoln. Ako bi paznik videl, da nameravajo štirje v mali čoln, ne bi dal slednjega v najem. Rešeni McKay je kmalu potem, ko so ga potegnili iz vode, dobil brzojav, da je njegova mati v Raveni smrtno zbolela. Odpeljal se je nemudoma v Ra-veno. -o---— Železničarji za štrajk Po končanem štetju glasovnic, ki so jih oddali Člani raznih železniških unij, se je dognalo, da je unijsko članstvo v pretežni večini za štrajk, ako se zahtevam železničarjev za boljše plače ne bo ugodilo. 88 odstotkov unij-skega članstva je glasovalo za štrajk. članstvo železniških unij šteje nekako 800,000. Kot znano zahtevajo železničarji, da se njih plače zvišajo za 20 odstotkov. Pozdravi Iz La Salle, 111- pošiljajo pozdrave Frank Banich in Mary Žele. Iskrena hvala! Nadškof govori za mir in medsebojno prijateljstvo Detroit, Mich., 3. avgusta. V torek je bil tu ustoličen prvi nadškof nove detroitske nadškofije, bivši Clevelandčan, učenjak, diplomat : Most Rev. Edward Moo-ney. V svojem prvem govoru je novi nadškof poudarjal medsebojni mir in kazal je na največjega sovražnika človeštva — sovraštvo. Mnogi posnemajo iz tega govora, da je novi nadškof hotel indirektne povedati bivšemu radio govorniku Rev. Chas. Coughlinu. da je prijateljska beseda večjega pomena kot na-padalska beseda. Nad 100,000 ljudi je zrlo na veličastno procesijo, ki se je vila iz škofijske hiše proti katedrali. Med udeleženci sta bila tudi governer Murphy in detroitski župan. "Sovraštvo je naš največji sovražnik," je dejal nadškof Mooney. "Sovraštvo nam vzame razum in nikdar ne reši nobenih problemov; sovraštvo ustvarja prepir, nasilje, ubijanje. Krist je pridigal mir in medsebojno ljubezen. Sledimo naukom Krista in svet bo živel v miru!" Jugoslavija je mirna Dunaj, 3. avgusta. Po nekaj dnevih nemirov v Jugoslaviji radi sklenitve konkordata z Vatikanom, je zavladal v Jugoslaviji zopet mir. Vse pa radovedno pričakuje, kaj bo pravoslavni sinod sklenil napram onim poslancem, ki so glasovali za konkordat. Nadškof Dositej, ki je namestnik patriarha, je včeraj izjaliv, da odločitev glede izobčenja še ni padla. O zadevi se bo razpravljalo pri prihodnjem zasedanju sinode, in tedaj bo najbrž podano tudi ime kandidatov za novega patriarha. Patriarha mora potrditi jugoslovanska vlada. --o- Slab alkohol Zvezni agenti so aretirali 50 let starega Alfreda Wingerja, 3241 St. Clair Ave. Mož ima trgovino z železnino, toda za postranski zaslužek je prodajal de-naturaliziran alkohol. Okoli njegove trgovine so že več dni opazovali pijance, ki so se napili te skoro strupene pijače in so bili nezavestni. To je dalo povod aretaciji. Lepa prilika Opozarjamo na razprodajo pohištva pri Krichman & Peru-šek, 15428 Waterloo Rd. Cene so skrajno znižane in ako hočete v svojo hišo novo pohištvo, je zdaj lepa prilika, če kupite na tej razprodaji. Društvo Kristusa Kralja Važno sejo ima društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v sredo večer ob 8. uri. V Pittsburghu so se podvojili stroški za podporo brezposelnih v enem mesecu Pittsburgh, Pa., 3. avgusta. V Pittsburghu in okolici se sicer mnogo dela in služi, toda kljub temu so se stroški za podporo brezposelnih skoro podvojili v enem samem mesecu. Vse zgleda, kot da bi bil mesec julij najslabši mesec depresije za Pittsburgh. Tako mestna kot okrajna in zvezna vlada- so prišli do zaključka, da plačujejo danes mnogo več za relif kot pred enim letom, clasi so tovarne prenapolnjene z ljudmi. Zaposelnost v Pittsburghu je danes 99 odstotkov normalno, celo nekoliko boljša, kot je bila v letu 1929, ki je bilo najboljše prosperitetno leto. Ob istem času pa sporoča re- lifni urad in administracija WPA projektov, da se je tekom meseca julija plačalo za relif $2,500,000. V marcu mesecu, leta 1933, ko je bila depresija najhujša, se je izplačalo komaj nekaj nad $1,000,0'00. Na relifu v Pittsburghu je danes 51,060 oseb, dočim jih je bilo v marcu mesecu 1933, ko sploh ni bilo dela dobiti nikjer, komaj 61,900. Oblasti so se začele za položaj zanimati in vpeljale so preiskavo. Vprašanje je: zakaj se plačuje toliko relifne podpore, ko so industrijske razmere skoro normalne. In zakaj velja relif danes več kot dvakrat toliko kot je veljal v letu 1933? Uporniki v Španiji so zopet pred Madridom. Zadnje dneve so zasedli mnogo novih pokrajin. Zaprta pot do Madrida Albarracin fronta, španska, 3. avgusta. V "romantičnih gorah stare španske kraljeve province Aragcn se te dni vršijo pomembni in dramatični boji, in skoro nihče ne ve, kaj bo posledica teh bojev. Tekem zadnjih dveh tednov so nacionalisti zasedli 360 kvadratnih milj španskega ozemlja. Pil tem so razbili socialistično armado, ki je štela 12,000 mož in i zasedli so dvajset vasi in mest. Danes se nahajajo nacionalisti samo 30 milj od Cuence ,ki leži cb zadnji poti, ki ima zvezo med Madridom in začasnim sedežem madridske vlade, v Valen-ciji. Očividno so branilci Madrida popolnoma disorganizirani. V zadnjih dnevih so zgubili mnogo topov in strojnih pušk. Zlasti slednje bo težko pogrešati, ker bojišče, kjer se sedaj vršijo bo- ji, je gorato, in v hribih so strojne puške najbolj porabne. "Napram nam je nastopilo deset madridskih brigad," je poro-"al uporniški general Castella-nos. Ko smo jih napadli, so bežali kot zajci. Bežali so tako hitro, da so na bojišču pustili še kotle, pod katerimi je gorel in V kotlih je bila pripravljena večerja za armado." Hendaye, Francija, 3. avgusta. Nacionalisti se bližajo Va-lenciji, kjer se nahaja začasni sedež madridske vlade. Ostala pota v Madrid so zaprta. Socialisti se povsod umikajo z velikimi zgubami. Včeraj je bilo ponovno bombardirano mesto Madrid z najtežjimi topovi. To je bil prvi večji napad na Madrid od strani nacionalistov tekom zadnjih mesecev. V Madridu je bilo ubitih mnego oseb. Nov spor med Rusijo in Japonsko radi konzulata Moskva, 3. avgusta. Ruska vlada pričakuje z največjo nepo-trpežljivostjo odgovora japonske vlade na rusko protestno noto. Rusi so protestirali, ker je bil v Tsientsinu vprizorjen napad na ruski konzulat, dočim so japonski vojaki mirno gledali, kako druhal pleni v ruskem poslopju. Rusija je naredila Japonsko odgovorno za vpad v konzulat. Rusija je zahtevala, da Japonska kaznuje vse one, ki so se udeležili plenitve v ruskem konzulatu in da Japonska vrne vse dokumente, ki so bili odneseni iz poslopja. Nadalje mora Japonska obljubiti, da bo skrbela, da se kaj enakega več ne pripeti. Baje so bili med napadalci na ruski konzulat plačani agenti japonske armade. -o- Pogreb Msgr. Malloya Pogreb umrlega župnika fare sv. Alojzija na 109. cesti in St. Clair Ave. se vrši v četrtek ob 9. uri zjutraj. Od danes popoldne do ure pogreba se bo truplo nahajalo v cerkvi. "Na Jutrovem" Gospodinjski klub "Na Jutrovem" ima zelo važno sejo v četrtek večer ob 7:30. Vse članice so prošene, da se gotovo udeležijo te seje dne 5. avgusta. — Predsednica. Delavcem v Alabami prepovedano piketiranje Birmingham, Ala., 3. avgusta. Policijski načelnik v tem mestu je izdal na policijo poziv, da ne dovoli nobenega piketiranja to-varen v mestu. Pri tem se je skliceval na neko staro državno postavo, ki prepoveduje piketiranje. Postava je stara nad 50 let. Najvišja sodnija Zed. držav je šele pred nekaj leti razsodila, da je mirno piketiranje dovoljeno. Prepoved glede piketiranja v Birminghamu, ki je jeklarsko središče južnih držav, je bila izdana, ker so se začele širiti govorice, da bo nastal štrajk v avtnih tovarnah. C. I. O. uradniki pravijo, da jim o štrajku ničesar znanega ni. -o- Zlate svetinje Šest policistov v Cleveland Heights, ki so vjeli pretekli teden tri bančne roparje, je bilo včeraj odlikovanih z zlatimi svetinjami. Lep dar za Vrt Sodnik Frank J. Lausche je daroval za Jugoslovanski kulturni vrt svoto $25.00. S tem je postal ustanovni član Kulturnega vrta. Iskrena hvala! Petorka bolna Ena izmed kanadskih petork, Emilie, je včeraj radi vročine lahno zbolela. Emilie je pod posebnim nadzorstvom zdravnika, dokler ne ozdravi. A'.: t t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •1X7 St Clair Avenue _Published dally except Sundays »nd Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto m Za Cleveland, po posti, celo leto |7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: 0.8 and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O.8. and Canada, »3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3.60 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 181, Wed., Aug. 4, 1937 Borba se nadaljuje Borba jeklarskih delavcev v Zedinjenih državah se nadaljuje. Iz dosedanjih uspehov in neuspehov razvidimo, da je sovražnik še vedno močan, odporen in samoglav. Delavci so dosedaj pokazali veliko odločnost in vztrajnost v borbi za svoje pravice, ki so jim priznane postavnim potom. Tej odločnosti bi se delodajalci zelo težko upirali in prisiljeni bi bili popustiti in ugoditi upravičenim zahtevam organiziranih delavcev. Toda v to borbo je prišla tretja sila. Z geslom, da se vzdrži javni red in mir, z geslom, da se ščiti "pravico do dela" in da se čuva kompanijska lastnina, so državne in mestne oblasti pošiljale pred tovarne, kjer so delavci zaštrajkali, policiste, šerife in vojaštvo. In v več slučajih se pripeti, da ti slednji raje delujejo v korist kompa-nij kot pa v korist delavstva, ki zahteva svoje pravice. Ne rečemo, da se to godi v vsakem slučaju, toda s sigurnostjo pa lahko trdimo, da se tako godi v največ slučajih. Če to ne bi bilo res, ne bi prišlo do tako žalostnega klanja, kot se je pripetilo v South Chicagu in v drugih središčih štrajka. V So. Chicagu je bilo enajst delavcev ubitih, v Clevelandu, in v obeh mestih,na stotine ranjenih. Navedli smo samo dva primera. V resnici se delavec ne more boriti z golo roko proti oboroženi sili, in delavec tudi ni David, da bi s fračo zadel velikana. Težko je in skoro nemogoče, a končno tudi brez koristi in brezpametno, če se par stotin delavcev upre oboroženi sili, kajti tak odpor delavci navadno plačajo s svojo krvjo in v mnogih slučajih z glavo. Razumni in odgovorni voditelji štrajkarjev radi tega svetujejo, da delavci nikdar naj ne izzivajo izgredov in da se oboroženi sili vselej umaknejo, kajti če se ne, delavci samim sebi mnogo več škodujejo kot koristijo, dočim dajo sovražniku priliko, da se ponaša kot nedolžno jagnje, ki je bilo napadeno. Seveda, tako premišljeno in mirno obnašanje štrajkarjev je v mnogih slučajih zelo težavno, kajti v najbolj mirnem človeku vzkipi kri ,ko vidi kako oborožena sila ustvarja zločin nad nedolžnimi, toda kljub vsemu temu pa mora v enakih slučajih prevladati razum nad srcem. Na ta način so se štrajkarji dosedaj tudi obnašali. In to je bil vzrok, da se je lastnikom nekaterih tovaren posrečilo izvabiti štrajkolomce v svoje prostore, ki so korakali v senci bajonetov in kompanijskega biča, da odjedo svojemu sodelavcu boljši kos kruha za katerega se bori. V mnogih slučajih je najbolje zlepa se približati svojemu sodelavcu, ki hodi kljub štrajku na delo in ga skušati s pametno besedo pregovoriti, naj vendar počaka nekaj dni, nekaj tednov, pa se bo morala kompanija podati, ker brez delavcev ne more obratovati svojih delavnic. Na ta način bi bila delavska borba uspešno končana, ako nastane tozadevno med delavci popolna sloga in edinost. Čimbolj je pa potrebno zahajati na delavske shode, na unijska zborovanja, kjer se dobijo potrebna pojasnila, podatki, načrti, kako se je treba skupno boriti in nastopati za zmago. Gledati samo od strani in čakati, kaj pride, ne prinese nikomur koristi. Boriti se z roko in ne s pametjo, ni pravi smoter delavske borbe. Živimo danes v dobi, ko nastaja ogromna sprememba v ameriški industriji in med ameriškim delavcem. Roosevelt je dal tozadevno delavski sili več svobode in prilike za organizacijo kot je to bilo pod katerimkoli drugim predsednikom. In delavski voditelji, ki so borbo začeli, stopajo in sle-diji po dobro premišljenih načrtih. Organizirati milijone delavcev je gigantsko delo, ki vzame truda, žrtev, predvsem pa dosti časa. Brez dvoma pa je, da bo delavska borba uspela, ker je vlada simpatična napram tej borbi. Odvisno je le od delavstva, da trdno drži skupaj, da večkrat rabi razum in pamet kot pa srce. .......................... BESEDA IZ NARODA • • • + 0 », „«| <»„■■■«». — - a m m , < , m 0 9 m 9 ' ' Za lepši nastop narodne noše i —— ——.......—...... . ,, Kaj pravile! 1 * ■ * * * * * • * * * • ■—•—•—* « ■»"■»—•—»»»«—k Naj no kdo namigne kongresniku Sweeneyu, da bo tiho v letošnji županski kampanji v Clevelandu. Samo potem bo imel demokratski kandidat McWilliams priliko biti izvoljen. Pa kdo more ustaviti ciganu barantanje? * * * V 82. vardi se govori za združitev vseh slovenskih demokratskih klubov. To bi moralo biti storjeno še predno so se klubi organizirali. * * * St. Clair avenijo sicer precej počasi tlakajo, kar pa ne sme ustvariti nevolje, ker imajo vsaj delavci dlje zaslužek. Vse se opravlja z rekami, kar je prav. Včasih so s stroji v enem dnevu pobrali ves stari tlak, kar delajo zdaj delavci cele tedne. Ampak, ko bo cesta gotova, bo ena najlepših v Clevelandu. Zasluga za to gre councilmanu John M. Novaku, da se ne pozabi. že pred slavnostjo Jugoslovanskega kulturnega vrta sem imela namen povabiti na sestanek vse žene in dekleta, ki imate narodno nošo, da bi se pomenile glede javnih nastopov. Toda prvič ni bilo časa, drugič sem pa upala, da bo vseeno o. k. Ker sem pa opazila mnogo nezadovoljstva med ženskami in ker red ni bil vsem po volji, zato se mi vidi skrajni čas, da se boljše organiziramo. Vam na ljubo podajam sledeče priporočilo, seveda vsem ne bo nikdar po volji, toda mogoče se vas bo večina odzvalo na ta sestanek, oziroma vajo, ki je edini način, da se pride do lepšega nastopa in lepega reda ki je največjega pomena za vsako skupino, ki želi javno nastopati. Prihodnji teden torej, dan še ni gotovo določen, ki pa bo ob času poročano v tem listu, ste vabljene na sestanek prav vse žene in dekleta, ki imate narodno noše, ne oziraje se h kateremu društvu ali fari spadate. Velike važnosti je, da pridete od povsod, da potem ne bo nikakih ne prilik, da se boste znale uvrstiti, ko pride čas za parado. Sporedoma se bo treba razdeliti v skupine, ker se izgubi vsa lepota, ako korakate kar v gručah namesto v lepih vrstah. Umevno je, da vse ne morete biti v prvi vrsti, ako bo pa več skupin, bo pa tudi več prvih vrst. Isti lep red, ki ga vsak opazi pri nastopih naših drill teamov naj bi bil tudi pri narodni noši. Res, krasna je slovenska narodna noša, ni je lepše obleke ,in zato naj bi se tudi postavile ž njo ob nastopih in to je;mogoče le z lepim redom. Ako bf^ft" bilo le deset ali dvajset bi se ne veljalo organizirati, ampak je vas čez sto, mogoče blizu dve sto in zato je absolutna potreba imeti vsaj eno vajo na gotove čase in potem bodo nastopi nam v veselje in narodu v ponos. Priznati moram, da vsaka posamezna zna prav krepko stopati in potrebno je le, da se pc vrstah uvrstite in nastop bo impozanten. Pred durmi imamo slovenski dan na Veliki jezerski razstavi in sicer dne 22. avgusta t. 1. Na programu je parada po velikem notraniem prostoru in takrat bo treba zopet nastopiti v javnosti, zato se bo treba pred tem časom organizirati, da ne bo šlo nav-skriž. Da pa ne bo prerekanja, kdo naj bo prvi v paradi, narodni noša ali pa drill teami, zato se nam priporoča sledeči spored: Načelu igra godba, takoj za godbo mala skupina narodne noše, nato drill team in potem pevski zbor (to je ako želijo korakati), petem zopet mala skupina narodne noše, drill team in zopet narodna noša in drill team itd. Ker imamo med nami tri godbe, to so godba Bled, fare sv .Lovrenca in društvo sv. Jožefa KSKJ in upati je, da se bodo vse tri odzvale, bomo torej lahko pri vsej paradi korakali po zvokih godbe. Ta spored nam je priporočalo ravnateljstvo razstave in sicer iz razloga, ker hočejo, da bo naša parada imela svojo vrednost pred opazovalcem. In kdor gleda na parado bo dobil užitek le, ako bo parada zanimiva in zanimiva bo ako se bomo lepo uvrstili. Upam, da bo omenjeni spored večini po volji in ko bomo dobro organizirane v gotove skupine, potem se nam ni treba bati, da ne bo reda, in red se bo dosegel edino potom vaje. Torej, žene in dekleta in pa možje in fantje (ne vem zakaj imamo le par članov moškega spola med nami, lahko bi vas bilo mnogo več in bi tudi ženske imele šs več korajže), ki imate narodno nošo, pazite na list Ameriško Domovino za sestanek prihodnji teden in takrat pridite prav vse, da se bomo organizirale, da bodo nastopi nam vsem v veselje in čast. Naj nobena ne misli ,da bo vaja imela svoj uspeh, ako se udeleži ali ne, ker ni tako res, navzoče morate biti vfce, potem bomo šele dosegle korist od vaje. Vsaka je važna za sebe in naj se gotovo odzove temu vabilu na določeni dan. Ostajam vaša za povzdigo nastopa narodne noše, Albina Novak. -o- Še o veliki proslavi Cleveland, O.—Slavnost na dan 25. julija, imenovana Baragov dan, je izpadla ob ogromni udeležbi naroda nad vse sijajno. Ko smo se zbirali ob desetih do-pcldne pred cerkvijo sv. Vida, je sonce žarko sijalo in večalo praznično razpoloženje med ljudstvom, zlasti pa še med ženami in dekleti, katere so skupno prikorakale v cerkev k službi božji, oblečene v narodne noše. Vsem navzočim bo ostala pridiga v cerkvi, katero je imel dr. France Trdan, v trajnem spominu. Slišali smo, kako je škof Baraga svetniško živel in delal samo za' Boga in svojega bližnjega. Po maši so se žene in dekleta s st. clairskega okrožja vstopile na stopnice pred cerkvijo radi slikanja. Spodaj podpisana sem imela priliko videti to filmsko sliko in reči moram, da je krasna. Vsaka posebej se razločno vidi v svoji slikoviti narodni noši. Nato smo se odpeljali v družbi Newburčanov z busi v Jugoslovanski kulturni vrt, kjer se je potem vršil zanimiv program, ki je že bil opisan v tem listu. Tudi v vrtu iso ste snemale filmske like v skupinah in posamezno. Lepa je slika pred Cankarjevim kipom. Ravno tako je tudi lepa slika pred kipom Gregorčiča, kjer so zbrane žene in dekleta v narodnih nošah iz vseh okrožij. Torej vse, katere ste se udeležile slavnosti Baragovega dne, zlasti pa v narodnih nošah, vedite, da bodo te krasne slike govorile o vas in pokazale vašo narodno zavest ter požrtvovalnost. Slavnost dne 25. julija je pa zopet dokaz, da narod z veseljem sodeluje tam, kjer vidi, da gre za povzdigo kulture in časti narodovih velikih mož. Pozdrav! Frances Ponikvar. --o-- nja pospravili. Bila je res zelo okusno napravljena. Potem sva odšli drugam in sve zahtevali popolno kosilo. Nekaj časa je že šlo, a se je kmalu začelo obotavljati. Gospa Malenšek se mi je prav iz srca smilila, ko si je re-vica tako prizadevala, ker se je bala, da bi je ne prekosila. Pa sem jo le. Na vso jezo je spila časo pive in vse je bilo zopet ali right. (Upam, da ne bo tega časopisa v roke dobila, dokler se jaz še tu nahajam, ker sem tako jezična, da vse povem). Torej vsem tistim, ki sem jih obiskala, se prav prisrčno zahvaljujem in želim, da nas ob priliki obiščete. Vam bom skušala vsaj deloma povrniti vašo gostoljubnost. Iskrene pozdrave vsem skupaj! Mrs. John Kukovitz, roj. Bartol, iz Conemaugh, Pa. -o-- Lepo zvonijo zvonovi St. Clair Rifle and Hunting Club Pozor lovci in lovke St. Clair Rifle kluba! Naš klub priredi svoj letni piknik v nedeljo 8. avgusta. Imeli bomo tudi strelsko tekmo na lončene golobe, pri kateri bodo oddane tri nagrade. Prva je pet dolarjev, ki jo dobi tisti, ki postreli največ golobov. Druga nagrada je tri dolarje, ki jo dobi drugi najboljši strelec. Tretja nagrada je dva dolarja in jo dobi tisti, ki postreli najmanj golobov, toda najmanj enega. Tekme se lahko udeleži vsak, če je član ali ne. Poleg strelske tekme bomo imeli še eno tekmo za moški in nežni spol. Za ple-saželjne smo pripravili novo plesišče. Igral bo Urankarjev orkester. Collinwoodski fantje pravijo, da se udeležijo korpora-tivno. Dekleta, nabrusite pete! Klub vabi vse lovske klube iz Clevelanda in bližnjih mest, da se udeležijo piknika in strelske tekme. Piknik se vrši na Good Gold farmi v Mentor, O. Kdor ne ve za prostor, naj mu služi sledeči kažipot. Vozite skozi Willoughby preko mostu. Za Lepo je bilo v Clevelandu Prosim, če bi cen j. uredništvo natisnilo te par vrstic, v pozdrav in zahvalo mojim prijateljem in znancem za časa mojih počitnic tu v Clevelandu in Madison, Ohio. Kmalu bom zopet zapustila "beautiful Ohio" in se zopet podala nazaj med zelene prazgozde Pennsylvanije. Zato se pred odhodom prav iz srca zahvaljujem vsem, ki sem jih obiskala, za postrežbo in prijaznost ter upam in želim, da me ob priliki tudi obiščejo, da bom tako vsaj nekoliko povrnila vašo prijaznost. Na Mlakarjevem domu sem bila nekaj čez dva tedna. Zelo je bilo prijetno nabirati maline, čeprav sem bila vsa opraskana, kakor bi se tepla z mačkami. Sonce me je prav pošteno ožga-lo, prav do kosti, kar ni nič čudnega, ker sem bolj koščena. Zdaj se nahajam že več kot en teden pri Malenškovi družini, pa so se mi sončne opekline že deloma pozdravile. Z gospo Minko Malenšek sva obiskali jezersko razstavo. Prav pošteno sva se zabavali. Slišite, prav pošteno, vam pravim. Ustavili sva se najprej v slovenski gostilni in se tam okrepčali z najokusnej-šimi jedili. Na krožniku je bila tudi kranjska potica, katero sva hitro in brez vsakega obotavlja- Cleveland, O.—Do smrti bom ostal hvaležen mojemu nečaku Jožetu, ki mi je prinesel iz stare domovine to, za kar sem ga prosil, ko je odhajal v domovino. Prinesel mi je glasove milih zvonov, ki so bili že od nekdaj meni v največje veselje. Za zvone-nje sem posvetil mnogo uric življenja, mnogo noči sem žrtvoval, da sem lahko v zgodnjem jutru pritrkaval na zvonove, ko so po vaseh še spali utrujeni kmetje. Naj je bila še tako viharna noč, naj je bliskalo in grmelo, šel sem na goro na tisto nepozabno žalostno goro, da sem lahko potrkaval. Ko smo v soboto večer zmetali seno, morda že ob enajstih, sem krenil na goro in v zgodnjem jutru udarjal na zvonove, da se je razlegalo preko ravni in gora v daljne sosedne fare. Dobrih deset minut je iz naše hiše na žalostno goro, kjer se je svetila bela cerkvica z visokim stolpom, v katerem so viseli štirje mogočni Zvonovi. Kako se ne bi navzel glasov teh zvonov, saj nisem šel "v hišo ali iz nje, da ne bi videl in slišal teh naših zvonov. Najmanj trikrat na dan se je oglasil veliki zvon in zvonil angeljsko češčenje. Zvečer, v čast sv. Florijanu in zjutraj ob sedmih je pa zvonil še srednji zvon. Ob sobotah in praznikih pa je bilo slovesno zvonenje vseh štirih. Vmes pa so ob slavnostih pokali možnarji. Oh, to je bilo veselje, ki se je zalezlo v kosti in kri in ostane v nas do smrti. Ko je odhajal naš Jože domov, sem mu rekel: Poizvedi mi za plošče ,kjer so vzeti glasovi slovenskih zvonov. Gotovo boš kje našel družbo, ki ima take plošče. 3aj danes se naredi vse." Ježe je stikal in povpraševal snega in drugega in našel je družbo, ki se peča s ploščami. Ko je prišel nazaj, je prinesel plošče in takoj sva jih dela na aparat. V hiši je zagrmelo, da se je tresla soba, ko so se oglasili mogočni zvonovi cerkve sv. Petra v Ljubljani. Potem sva slišala še zvonove z Brezij, z Bleda, šmihela pri Novem mestu, frančiškanske cerkve v Ljubljani in iz Železnikov. Človek, ki posluša to zvonenje, se ne more prečuditi, kako mojstrsko je to posneto. Vsak ki jih bo slišal, bo vzradoščen. Kadar bom dobil iz Ljubljane še slike pogreba nadškofa Jegliča in slike z žalostne gore, ki so bile posnete na Binkoštno nedeljo, bom priredil sijajno predstavo, kjer boste videli slike in slišali zvonenje naših nepozabnih zvonov. Upam, da se to zgodi še prej, predno se vrnete naša gosta dr. Trdan in g. Slapšak, nazaj v domovino. Zelo bi radi videli, da bi dr. Trdan sam razložil slike o Ribničanu, ker je bil navzoč pri snemanju slik. Vsi, ki smo prišli iz stare domovine, smo bili prežeti lepega zvonenja, v veselih in tužnih dneh. Zakaj nimamo tudi tukaj več smisla za lepo ubrane zvonove? Vse ljubimo, kar je iz do- mostom vozite še eno miljo in Po1 po route 20, potem pa zavijte na route 306. Ko privozite prek° železniške proge, zavijte na desno po St. Clair Ave., ki vas pr'' pelje na prostor. Pazite na zna-menja ob potu. Izid zadnjih vaj: Urankar J.........18 Kosec ............19 Stampfel..........21 Sušel ............17 Cimperman........ 11 Mihelich..........11 Peterka ..........14 Podpadec.......... 15 Novak J.........19 Skufca ..........14 Turšič............20 Antonin P........... 21 Ravnikar........14 Pirnat ............ 7 Urbančič.......... 15 Novak A........... 19 Urankar .......... 17 Antonin A......... 19 Ruga.............. 9 Sietz ............17 Urankar A........... 12 A. Bozich, tajnih movine, vse hočemo tukaj nadaljevati, le za zvonenje se ne zavzemamo. In vendar bi prav te zvonenje vzbujalo v nas spomine iz prisrčnih dni. Po nekaterih naselbinah se za to še nekaj zanimajo, le v Clevelandu ne, kjer so štiri velike slovenske fare, pa nimamo zvonov, ali vsaj ne takih, kakor bi jih morali imeti. Kdaj jih bomo dobili? Saj lepše pesmi je ni kot je zvonenje zvonov. Trpečemu človeku so v okrepčilo, bolniku v upanje in edini prijatelj zapuščenemu. Vsi veseli in zadovoljni ljudje se jih pa že itak vesele, ker jim oznanujejo vesele nedelje in praznike. Prvo, kar pogleda rojak, ki se vrne v domovino, je pegled na lepe bele cerkvice. Ko pa še sliši zvonenje zvonov, mu privro solze radosti. Anton Grdina. Orang-utana je srečal Pred leti je šla neka večja družba v portugalski vzhodni Afriki na izlet v džunglo. Koj pri prvem oddihu blizu pragozda so bili izletniki priča strašnemu dvoboju med orangutanom in levom. Najprej so videli, kako je na bližnjem griču prikorakal orjaški orang-utan iz pragozda, da bi se v travi sončil. Previdno si je izbral pripraven prostor za spanje. Cez čas se je prikazala samica v krošnjah dreves. Gledala je okoli, kje je njen tovariš, in ko ga je našla, je začela metati vanj kamenčke, kar ga pa spočetka ni dosti dražilo. A čez nekaj časa mu je bilo to lučanje vendarle odveč, bliskoma je šinil kvišku in strahovito zarjovel. Nato je bilo videti, kako je orang-utan mogočno planil naprej in se začel boriti z levom. Ta boj je bil neznansko grozoten. Obe živali sta tulili od jeze, grizli drug drugo, udrihali in se valjali po travi skoraj pol ure. Opica je s svojimi rokami ko besna udrihala po levovi glavi. Lev je bil že ves omamljen, skoraj so mu že pojemale moči in zdelo se je, da bo onemogel, pa je Vendar še tako čavsnil orang-utana, da mu je razparal desno roko do kosti. Z neznanskim srdom se je opica nato zagrizla v leva in mu z nogo razparala trebuh. S poslednji močjo pa je lev pre-griznil urang-utanu tilnik, a se tudi sam zgrudil na tla. Ko je na bojišču vse utihnilo, se je počasi in previdno približala samica. Najprej je ovohala leva; ko se pa tudi njen samec ni več zganil, je začela tako neskončno žalostno vekati in ječati in se tako obupno zvijati, da so bili vsi izletniki tako prevzeti, da je eden od njih pomeril s pu^ in jo ustrelil. Med izletniki je bil tudi n^1 star misijonar, ki je nekoč l«1*':' neje srečal orang-utana. sijonar je šel po misijonsfc'11 potih skozi divjino. Steza )e bila skalnata, on sam popol^J ma brez orožja. Ko je zavl. na ozko, strmo stezo, je zd^ pa zdaj zaslišal lajanje. Knl3' lu nato je zagledal orjaške^ orang-utana, ki je sedel sr^1 : poti, ko da bi čakal nanj. ^ ■ sijonar je mislil, da vidi satf" smrt. saj je vedel, da oranž' utan človeka napade. I'atS je zlezel z osla, pokleknil ^ tla in prosil Boga zveličali svoje duše. Opica ga je ^ hip presenečeno gledala, na1' je zarjovela v znak napad8, A koj se je oglasilo drugo rJ°J ven je iz pragozda in ora^.l utan se je koj obrnil, pla". kvišku in izginil v gošča*1. Zdelo se je, da se je ora^ utan tako razveselil svojega ^ s variša, da je pozabil na kleC 1 čega in v smrtnem strahu \ tečega misijonarja. -o- PODPIRAJTE SLOVENS^ TRGOVCE Če verjamete al' pa $ -------^ Oče je vzel sinka Janezi ■ mesto na pogreb. Umrla je tova sestra in bo nekaj dedovjr nja, zato je treba na pogret), ne bo kdo jezika stegoval. Janezek ni še nikoli videl P greba, saj v mestu ne, zato je tudi toliko bolj zijal. • & Ko je prišel zopet domov i® se fantički zbrali na paši, so ,, čeli Janezka spraševati, kal<° L bilo na pogrebu. Janezek j i111 .j., razkladal, da kaj takega še ".j, dar ni videl in da tako ljudi, kot so v mestu, tudi n1 videl. „j ' "Taki ljudje so v mestu, za nikamor," je razkladal ^^ zek. Najprej sem se začudi1'.^ sem videl gospoda župnika, oblekli najprej črno suknj^ tem pa srajco čez. Kje ste ^ deli, fantički, da bi kdo 11 srajco čez suknjo, vas vpras3 , Pa mora že biti taka nav*^ mestu. Ampak čemer sf^jjfl najbolj čudil pri pogrebu Je J pa to, da smo vsi jokali, ^ so pa peli. Kakšna manira J®„ te ! Te že ni več pravdans^0 [ "Je bilo možu močno hud0' je izgubil ženo?" "Eh, kaj mu bo hudo. ^■ vzel eno k sebi, mož bo J? drugo, pa bosta zopet dv® skrbljeni." • * j Gornja je zares in je u j" ravnatelju Slapšaku, jaz se pa zapisal. Junak v svetu—doma slabič žava je prva, ki je podpisala enako pogodbo. Rusija bo vzela 100,000 kvadratnih čevljev prostora na razstavi. Razstavila, bo zdelke ruske državne in privatne industrije. Razstavni odbor naznanja, da je že 27 drugih držav obljubilo sodelovanje na razstavi. štirinajst držav se je uradno izjavilo, da se udeležijo. Kot se poroča namerava Rusija na razstavi potrošiti $5.000,000. KRIŽEM PO JUTR0VEM DNEVNE VESTI 522,000 delavcev izdeluje avtomobile v Ameriki Detroit, 3. avgusta. Tekom prvih sedmih mesecev letošnjega leta je bilo več delavcev zaposlenih v avtomobilski industriji kot sploh kdaj prej v zgodovini. Niti leto 1929 ni izvzeto, ko je avtna industrija dosegla svoj vrhunec. Tekom letošnjega leta je bilo povprečno zaposlenih pri izdelovanju avtomobilov vsak mesec po 522,000 delavcev napram 450,000 v lanskem letu. Prejšni rekord se je dosegel v 1. 1929, ko je avtomobilska industrija zaposljevala povprečno 469,000 ljudi v svojih tovarnah. Medtem pa lastniki avtomobilskih delavnic računajo, kako bi znižali stroške proizvajanja avtomobilov. Ako se jim to ne posreči, tedaj se bodo morale cene avtomobilom v prihodnjem letu zvišati. Dosedaj so kompanije ostro konkurirale med seboj. Ena kot druga kompanija je začela delati boljše avtomobile in dajati več ugodnosti. To je seveda zvišalo stroške proizvajanja avtomobilov. Radi višjih plač in dražjega materiala bo treba te stroške znižati ali pa povišati ceno avtomobilom. Prvi je nastopil Ford, ki je podražil svoje avtomobile od $15.00 do $35.00. Po nomik« (iTlratku K. Mara Italija zaplenila več časopisov v prid Angliji Rim, 3. avgusta. Da se laška /lada v resnici trudi, da pride do boljših prijateljskih razmer med Italijo in Anglijo je znamenje, ker je laška vlada zaplenila včeraj kar tri časopise, ker so neprijazno pisali proti Angliji. Med zaplenjenimi listi je tudi humoristični Marco Aurelio, ki si je dovolil malo šale nad angleškim zunanjim ministrom Ede-nom. Laška vlada je odločna odpraviti vsak vzrok nesporazuma med Anglijo in Italijo, a na drugi strani se je tudi Anglija začela približevati Italiji. Gandhi prerokuje prohi-bicijo v Ameriki Bombay, Indija, 3. avgusta. Mahatma Gandhi je danes prerokoval, da se bo prohibicija vrnila v Zedinjene države. Gandhi se sam peča z načrti, ki ciljajo za tem, da se v Indiji prepove vsaka opojna pijača. "Amerika .se bc vrnila zopet k prohibiciji," je dejal Gandhi ,"in prohibicij-ske postave se bodo izpolnovale z večjo ostrostjo kot so se prej. Ako Indija sprejme prohibicijo, tedaj ji bodo takoj sledile Zed. države." Rusija bo zastopana na newyorski razstavi New York, 3. avgusta. Ruska sovjetska vlada je včeraj podpisala pogodbo, da se udeleži svetovne razstave v New Yorku, ki bo odprta leta 1939. Ruska dr- MALI OGLASI Trgovski lokal se da v najem. Zdaj je bilo notri Dry Cleaning podjetje. Kdor hoče, lahko to prevzame z vso ■ opremo, ali pa vzame lahko v najem samo lokal za kako drugo podjetje. Prostor je na j ako prometnem kraju, vogal Norwood in Bonna Ave. Vprašajte na 1208 Norwood Rd. (183) Delo išče ženska da bi varovala otroka, opravljala hišna dela ali za delo v kuhinji v restavrantu. Oglasite se na 1148 E. 60th St., zadaj. (182) LOUIS OBLAK 3 TRGOVINA S POHIŠTVOM 1 Pohištvo in vse potrebščine « za dom. J 6612 ST. CLAIR AVE. 3 HEnderson 2978 RAZPRODAJA Manhattan srajc $2.00,' sedaj $1.65 $2.50, sedaj 1.85 $3.00, sedaj 2.15 $3.50, sedaj 2-65 $4.00, sedaj 3.20 $5.00, sedaj 3.65 Frank Belaj moške in deške potrebščine 6205 ST. CLAIR AVE, WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI ' GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik GLcnvillp 9218 715 East 103rd Street Vabijo se tudi naročniki izven mesta MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V "b^'l?4?'b*brt'I?rfc'brt*rK'b4*4?4?4*4?4?4r•J?14* ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave. . Prestrašil sem se. Tega nam f Je se manjkalo! Da bi Halef °|el • Zasumil sem, da se je Prejšnji dan poškodoval, ko se u je udri pod v golobnjaku. J1.se sicer spominjal, da bi ga tistikrat kaj zabolelo, pa tesnilo se mu je le kaj zgoditi, f j sem se za tovariša, počitka J8 bil potreben, sklenil sem, da Se ustavimo v prvem hanu, ki Ca bomo našli. ^ Tekirliku smo vprašali za j|a«om. Pokazali so nam kočo, I Ze njena zunanjost ni bila Posebno vabljiva. Pa boljša je 'a ko nič, razjahali smo, pu-111 konje v Omarjevem var-stvu pred kočo in vstopili. In zagledali smo prizor, ki je II vse drugo prej ko okusen. Han je imel samo eno "gostil- sobo," nizka je bila, uma-Zaiainvsa zakajena. Ljudje so l^li po tleh in se vdajali raznim "važnim" opravkom, iz aterih sem posnel, da je han enem tudi vaška brivnica. ^jfcotu je čepel razcapan člo-Vek in si obrezaval nohte na fazanih nogah, pa z nožem, ki J112njim lahko bivole klal. Po-njega je čepel drug človek, rokah je držal nekaj, kar je 'lo pred leti kedaj morebiti rtača, pred njim na tleh pa je ežal kos obleke, ki ga je pač le on imenoval hlače. Na ||ačah je bila debela skorja 'ata in nesnage in mož jih je °bdeloval s svojo dvomljivo kr-tako odločno in nasilno, da Se je valil gost prah krog njega. „ Ravno njegovim blatnim hla-nasproti je sedel tretji. iled nogami je držal posodo z ?'ekom in strgal v njo z nožem tesen, ne meneč se za prah, ki Se je s sosedovih hlač kadil ,p0(1 nos in v skledo. Četrti t tej ^nimivi družbi je tudi sedel na ^stenih tleh in držal v naročju 5'av° petega gosta ter jo bril. ^ev njegove brivske umetno-Pt| je bil bradat Arnaut. Njego-glava se je cedila mila, le sa-^oten šop las mu je pustil bri-Vec- kakor predpisuje moha-^edanski običaj, vse drugo mu Sladko postrgal. In kar mu j6 Postrgal, milo in lase, vse je ePo počasi in udobno obrisal ob 8teno. pri svojem poslu pa se j'6 kremžil in pačil obraz, da £aj takega še pri črnih brivcih ranjenih držav nisem videl, ,ePrav ti nigger barbers slovi-30 Po svojem spakovanju. Ko smo vstopili, so gospodje Nehali s svojimi različnimi in nas radovedno ogledo-ali> In nato je mož s svojim ^esarskim nožem segel po svo-. dolgih umazanih nohtih, Jegov sosed je spet zavihtel v°jo dvomljivo krtačo nad hla-Canii. mož z mlekom je porabil umor in si vstaknil v usta ne-arn° velik zalogaj česna. Bri-, e° je planil na noge in se globoko priklonil. 'Dobrodošli! Vaš sluga vam oljublja roko,!" i Najbrž je sodil, da smo ime-gospodje, ker nismo imeli ■ lsto blatnih hlač kakor tisti, ki tLbrUSil krtačo. Ali pa je mo-blti v svoji podjetnosti računi' da bo dobil "v delo" tudi aafe glave? "Kje je handžija?" sem >aSal. ]£unaj!" je pokazal. Kaj pa si ti? Brivec?" . °nosno in samozavestno se Je Ravnal. . Kaj še! Hekim baši sem, ^zdravnik." Vas° al je na Arnauta in f^Pridjal: W ° ga obrijem> mu bom ^ ^^Žiče nastavil !" PoveH.Preden sem mu utegnii na u ati' kako silno je vzrastel Zvedel U V m°jih očeh' k0 sem Pak ' ' da ni samo brivec, am- Arnautv hGkim baši' ga je Že krePko sunil z nogo in ga nahrul: "Pseto, komu strežeš, meni ali tistemu tam ? Mar misliš, da bom ležal tule na tleh, dokler se bo tebi ljubilo? Opravi svoj posel! Pokažem ti, da imaš pa-dišahovega uradnika v delu!" Nemudoma je slavni hekim baši spet pocenil, si položil namiljeno Arnautovo glavo v%na-ročje ter iznova zavihtel britev. Najrajši bi se bil koj umaknil ter odšel, kajti sredi takega živahnega "obratovanja" na počitek ni bilo misliti. Toda hekim baši je omenil, da bo ro-žičke nastavljal. In na tisto "nastavljanje" sem bil le radoveden. V Orientu take "operacije" še nisem videl. Zato sem ostal, počenili smo, kar se je dalo daleč stran od blatnih hlač in namiljenega Arnauta ter čakali. Handžija je vstopil in vprašal, česa želimo. Naročil sem požirek rakije. Drugo v tem hanu, ki je bil obenem tudi vaška brivnica, ni bilo priporočljivo. Brivec je opravil svoj brivski posel. Obrisal je še Arnautu golo, bleščečo se lobanjo s krajcem svojega nesnažnega kuftana, ki pa ga je prej še "omočil," pljunil je namreč na njega. Arnaut je razgalil gornje telo, pa se k nam obrnjen opravičil: "Srbečico imam!" Njegovo opravičevanje bi nam naj menda povedalo, da nas ima za posebno odlične ljudi. Njegovo srbečico pa, sem si mislil, bi mu moj Halef s svojim bičem že temeljiteje odpravil ko hekim baši s svojimi rožički. Brivec hekim baši je poiskal v kotu vrečo in privlekel iz nje nekaj, kar je bilo starim, votlim kembeljnom še najprej podobno. Vsaka tistih cevi je držala krog četrt litra, še neko drugo orodje je našel v vreči, ki je bilo pa kajfežu podobno. Nalili so mu v skledo rakije, jo prižgali in hekim baši je segrel kembeljne na plamenu. Arnaut je legel na trebuh in zdravnik-brivec mu je z važnim obrazom nastavil prvi vroči kembelj na hrbet. Pa kembelj je bil razbeljeno vroč, Arnauta je speklo, iztegnil je roko in prisolil hekim ba-šiju tako krepko za uho, da se je položil poleg svojega dobrot-ljivega bolnika, kakor je bil dolg in širok. "Kaj ti na misel prihaja!" je hrul. "Rožiče mi nastavi, sem ti naročil, ne pa da me cvreš in pečeš!" Hekim baši se je pobiral od tal in se opravičeval: "Mar morem kaj za to, date peče? Orodje mora biti vroče, sicer ne potegne,!" Iznova se je lotil nastavljanja. Zaušnica ga je poučila, da ne sme preveč.izrabljati potrpežljivosti padišahovega uradnika, previdneje je opravljal svoj posel in posrečilo se mu je, da sta res obvisela dva tistih kembeljnov Arnautu na hrbtu. Zmagoslavno meje pogledal, češ, vidiš, da znam! Njegovo zmagoslavno navdušenje pa je žal robato prekinil Arnaut: "človeče," se je drl, "ali me misliš zaklati ? Kdo pa bo vzdržal take bolečine?" Hekim baši ga je tolažil: "Le trenutek še počakaj! Koj bo bolje! Ali še čutiš srbečico na hrbtu?" "Ne več." "Vidiš! Ti je že pomagalo!" "Pa peče me, bode me, grize me!" "Ampak srbečice nimaš več! Njo sem ti že odpravil. La malo še počakaj! Še kri ti bom puščal, pa boš popolnoma! zdrav!" (Dalje prihodnjič) $ Odlični življenjepisec, Dale Carnegie, je izdal knjigo o življenju najplemenite j šega in najbolj drznega predsednika Združenih ameriških držav, Abrahama Lincolna. Ta mož, ki se je upal zanetiti v Ameriki državljansko vojno, piše Carnegie, da bi rešil zamorce iz pekla suženjstva, ta mož je bil sam skoraj vse življenje — suženj neumne, priskutne in neljubi jene žene. Najhujša ža-loigra v življenju predsednika Lincolna ni bila ta, da je bi umorjen, ampak ta, da je bi oženj en. Medtem pa, ko živijo drugi moški v nesrečnem zakonu zato, ker so slepi od ljubezni in zaradi te slepote ne spoznajo pravega značaja svoje žene, pa Lincolna niti to ne more opravičiti, zakaj Lincoln je že prej vedel, da bo nesrečen v zakonu in vendar ni imel korajže, da bi razdrl zaroko. On, ki je imel korajžo, da jc vodil vojno zoper južne države Severne Amerike, ni bil toliko hraber, da bi mogel prenesti solze ženske, ki je ni ljubil. Njegova nesreča se je začela tako, da ga dekle, ki je bila potem njegova žena, ni mogla videti. Mary Todd, tako ji je bilo ime, je bila zaljubljena v nekoga drugega, ki si je pa izbral drugo dekle za ženo. Zaradi tega je bila tako jezna, da je sklenila poročiti se z ubogim Lincolnom, ki je bii tedaj še mlad odvetnik. Lincoln je kmalu spoznal pravo podobo svoje neveste. Čim sta bila zaročena, ga je na najokrutnejši način mučila. Ce kje ni imel gumba, ali čt je bila ena hlačnica daljša od druge, mu je take zagodila, da se je mučeni ženin odločil da prekine zaroko. Sel je k njej in ji povedal, da je nič več ne ljubi. Tedaj se je začela gospodična Todd jokati, naslonila se mu je na prsi, poljubil jo je, ona njega — in — storija je šla lepo naprej. Gospa Lincoln, rojena Todd, je sklenila, da se bo na svojem možu maščevala za vse, karkoli ji je moški spol hudega prir zadejal. Kmalu po poroki je bil zakonski par v gosteh pri kosilu neke penzije. Gospod, Lincoln je storil nekaj, kar njegovi nežni soprogi ni bilo všeč — in — mu je vrgla skodelico vroče kave v obraz. Drugi gostje so se začudili, gospod Lincoln je ponižno sedel za mizo in gospodinja mu je snažila obleko. Odtlej je bil Lincoln uničen. Najbolj značilno na njem je bilo to, da je, bil zmeraj tako silno žalosten, tako žalosten, da tega sploh ni moči povedati. Lincolnov tovariš Hern-don je nekoč dejal: "Če si gledal Lincolna, kako je hodil, si imel občutek, da mu iz hlač kaplja melanholija." Ni imel doma in nobene domovine. Če je le kako mogel, ni šel domov. Večere je presedel s tovariši v knjižnici njih kluba ali je sam taval po praznih ulicah, kar tako, sem in tja, brez cilja. Nekaj pa je le dosegla njegova žena: pognala ga je v politiko. Hotela je, da postane predsednik in iz samega strahu pred svojo ženo — je postal predsednik. Toda — jo j! — tudi potem, ko je bil Lincoln predsednik Združenih ameriških držav, ni bila njegova žena zadovoljna, kakor v pravljici ni bila zadovoljna ribičeva žena, čeprav je postal njen mož kralj, cesar in še papež, ampak je zahtevala več in več. Vsa višja družba v Washingtonu jo je zavračala in se je izogibala. Lincoln je bil revež; plača predsednika Združenih ameriških držav tedaj ni bila obilna, le $25,000 na leto, v tedanji precej slabi valuti — in njegova žena je trpela zaradi tega. Sledile so nove in vedno nove razprtije. 2ena generala Sriffina je bila edina ženska, ki je smela biti v glavnem stanu Severnih držav, ker ji je dal Lincoln posebno dovoljenje za to. Gospa Lincoln je besnela od srda in je nahruli-a generala: "Kaj se pa to pravi? Gospa Griffinova je dobila dovoljenje, da sme ondi bivati? Ali ne veste, da sem jaz predsedniku prepovedala govoriti na samem s kako žensko?" In ko je istega večera priredil poveljnik ameriških armad, general Grant, slavnostno večerjo v čast predsedniku Lincolnu in njegovi ženi, tedaj je predsednikova gospa pri banketu tako dolgo in tako izdatno psovala gospoda predsednika, dokler ni predsednik žalostno vstal in sklonjene glave odšel. Strah ga je bilo svoje žene. Vprav tu vidimo uganko v njeni najznačilnejši obliki: mož, ki je hladno in drzno odločal v najtežavnejših zadevah, ki ni trenil niti spričo meča in ne spričo žvižgajočih krogel, — se je bal . . . nastopov, razprtij z ženo. Normalni, zdravi moški bi spričo ženskih solz in nastopov odgovoril na dva načina: ali bi zdivjal in bi bil bolj divji, čim bolj bi se žena jokala, ali pa bi bil nervozen, in bi vse storil, da bi solze nehale teči. Lincoln je storil to drugo — in zato je bil nesrečen. Pri neki predstavi v gledališču, kmalu po njegovi zmagi nad južnimi državami in tik pred zvezo s Severno Ameriko — je bil Lincoln umorjen. — Umrl je, — a niti njegova smrt ni napravila nobenega vtisa na njegovo ženo, ta smrt, ki je pretresla pet delov sveta'. Komaj teden dni po pogrebu svojega moža, je njegova žena prinesla srajce u-morjenega predsednika-muče-nika v neko trgovino naprodaj. Vse je prodala, karkoli je bilo moči prodati, nato se je vrnila v svojo domovino in je tu — zblaznela. Hudobnico so preganjale furije: bala se je, da bo morala v revščini umreti. Dasi je imela veliko premoženje, je živela v eni sami sobi, kjer so bila okna dan in noč zaprta in zastrta, da je zmeraj gorela sveča. Bala se je ljudi in jih v dno duše sovražila. Slednjič jo je zadela kap in je umrla. Na prstu je imela še vedno zakonski prstan, ki ji ga je bil dal Abraham Lincoln pred 40 leti in kjer so bile vrezane besede: Ljubezen je večna. -o-- Moža in ženo je hkrati zadela srčna kap Philadelphia, 3. avgusta. Ko se je William Hoppe, 50*let star, bril v kopalni sobi svojega stanovanja, ga je zadela kap, da se je mrtev zgrudil na tla. Ko je prišla njegova žena pogledat, kaj pomeni ropot, se je tako prestrašila, da se je mrtva zgrudila poleg trupla svojega moža. IKoza fOeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. Pojdiva h kralju, da mu razo-deneva celo zgodbo, saj je še vedno pri posvetovanju." In odjezdili so skupaj proti kraljevemu šotoru. Škof je kmalu dobil dovoljenje, da vstopi, brata pa sta ostala zunaj. Kmalu nato se je zopet vrnil ter jima namignil iti ž njim; ko so stopali mimo stražnikov, so jim ti zašepetali: "Čudno posvetovanje, gospodje, in usodepolno!" Bilo je skoraj okrog polnoči, a v velikem paviljonu je bilo še vedno vse polno baronov in glavnih poveljnikov, ki so sedeli v skupinah ali okoli ozke mize iz desk, položenih na nekako stojalo. Na koncu te mize je sedel v sijajnem oklepu kralj Gvidon Lusinjanski, človek bolehavega obraza. Na njegovi desnici je bil sivolasi grof Raymond tripolitans., na levici pa črnobradi mojster templarskih vitezov v belem plašču z rdečim križem na prsih. Posvetovanje je bilo burno, to se jim je poznalo na obrazih; prav tedaj pa je vladala tišina, kakor da bi bili posvetovalci že utrujeni; kralj je slonel na svojem stolu ter segel tupatam z roko preko čela. Ozrl se je, ko pa je opazil škofa, je rekel nejevoljno: "Kaj pa je? O, se že spominjam, nekaka bajka o teh dveh vitkih vitezih. No, pripelji jih semkaj, da sporočita, kar vesta, kajti nimamo časa, da bi ga tratili." Tedaj so vsi trije stopili naprej in Godvin je na škofov poziv povedal, kar je v duhu gledal. Izpočetka so se nekateri baroni posmehovali, ko pa so videli goreči Godvinov obraz, jih je smeh minul, kajti nič čudnega se jim ni zdelo, če bi tak človek imel prikazni. In ko je prišel do skalovite gore in mrtvecev, ki so jo pokrivali, so prebledeli od strahu, najbolj bled izmed vseh pa je bil kralj Gvidon Lusinjanski. "Ali je vse to resnica, gospod Godvin?" vpraša kralj. Cleveland Railway naznanja zopetno izdajanje 25c nedeljsko- prazničnih passov IN 3c zonske voznine Vsak 25c nedeljsko-praznični pass vam da 27 ur neomejene vožnje na vseh Cleveland Railway uličnih karah ali busih (izven expresa) ter tudi dovoli 2 otrokoma pod 12 leti ZASTONJ vožnjo v spremstvu odraslega, ki ima pass. Passi gredo v prodajo eno minuto po polnoči pred vsako nedeljo in praznikom. 3c zone voznina vam dovoljuje voziti se na vseh uličnih karah na Euclid Ave., med Public Square in East 22nd Street, v katerokoli smer. (Oni ki se vozijo proti zapadu, naj dobijo spoznalne listke takoj pri vstopu v voz). THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY "Gola resnica je, gospod kralj," odgovori Godvin. "Njegova beseda ne zadostuje," je segel templarski mojster v besedo. "Priseže naj pri svetem križu; če laže, bo vedel, da je potem izgubljen na veke." In zbor je zamrmral: "Tako je, priseže naj." Poleg paviljona je bil majhen šotor, priprosto opravljen kot kapelica in v njegovem ozadju neka visoka, zakrita stvar. Akrski škof Rufin, ki je nosil oklep kot vitezi, je stopil tja in cdgrnil kopreno; in prikazal se je zlomljen, očr-njen križ', obdan z dragulji, ki se je vzdigoval visoko kakor človek iznad tal. Godvin in vsi navzoči so padli na kolena pred njim; ta svetinja, ki jo je našla sv. Helena pred dobrimi sedmimi stoletji, je namreč veljala kot najbolj dragocena svetinja celega krščanstva, saj je bila les, ki je na njem Izveličar trpel in umrl. Milijoni so ga molili, tisoči in tisoči umrli zanj, in zdaj, ko je napočila ura tega velikega boja med Kristusom in krivim prerokom, so ga prinesli iz skrinje, kjer so ga hranili, da bi bila vojska, ki ga je spremljala, nepremagljiva v boju. Vojaki, ki se bojujejo ob križu, ne morejo biti premagani, so dejali, kajti bojujejo se za sveto stvar. Z začudenjem, strahom in češčenjem sta Godvin in Wulf strmela v svetinjo. Tam so bili znaki žebljev, tamkaj mesto, kjer so pribili Pilatov napis nad sveto glavo — dozdevalo se jima je skoraj, kakor da vidita samo sveto truplo Gospodovo. "Sedaj pa," se je oglasil mojster templarskih vitezov, "naj sir Godvin D'Arcy priseže pri tem svetem lesu, da je resnica, kar je govoril." Godvin je vstal, stopil h križu, položil roko na les ter rekel: < "Pri tem svetem križu prir segam, da sem ne več nego pred dobro uro tega videl prikazen, ki sem jo povedal kraljevemu veličanstvu in vsem ostalim, da verujem, da mi je bila ta prikazen poslana kot odgovor na mojo molitev, v kateri sem prosil, da bi Bog obvaroval našo vojsko in sveto mesto pred saracensko močjo, in da je to prava predpodoba vsega, kar se zgodi, če mi na-pademo sultana. Več ne morem reči. Prisegam pa v zavesti, da me čaka večno pogubljenje, če lažem." Škof je potegnil zaveso preko križa in molče so zboro-valci zopet zasedli svoje prostore okoli mize. Kralj je bil bled kot zid in preplašen in neka pobitost je obšla vse. "Kakor vse kaže," je rekel, "nam je nebo poslalo sela. Ali se smemo ustavljati njegovemu poročilu?" , Veliki templar je vzdignil svoj neprijazni, srditi obraz. "Poslanec iz neba, praviš kralj? Meni pa se bolj dozdeva kot poslanec od Saladi-na. Povej nam, sir Godvin. ali nista bila z bratom nekoč sultanova gosta v Damasku?" "Tako je, templar. Odšla sva, predno je bila vojska napovedana." "In," je nadaljevad mojster, "ali nista bila častnika sultanove telesne straže?" Vse oči so se zdaj obrnile v Godvina, ki se je malo obotavljal, videč, kako mu bodo tolmačili odgovor, medtem pa se je oglasil Wulf na ves glas: "Tako je, nekaj časa sva bi- mimumtt STERLING COATS AND SUITS AND FUR COATS Ker so vse blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, čisto volneno "STERLING" suknjo ali FUR COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej ko mogoče, DIREKTNO IZ TOVARNE in to po vedno nižjih cenah kakor kje drugje. Izberite vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar jo Izberete in drugo enkrat oktobra ali novembra meseca (Will Call). Prosim, oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni. — Za pošteno in točno postrežbo se vam priporočam 1034 Addison Rd. BENNO B. LEUSTIG Tel. ENdicott 3426 la in rešila Saladinu življenje, ko so ga morivci hoteli umoriti." "O!" je rekel templar pikro, "Saladinu sta rešila življenje? Ali res? Prav rad verjamem. Vidva, kristjana, ki bi morala pred vsem želeti Saladinovo smrt, sta mu pa rešila življenje. Vesta kaj, gospoda viteza, odgovorita mi na še eno vprašanje--" "Gospod templar, ali z jezikom, ali mečem?" mu je segel Wulf v besedo; kralj pa je vzdignil roko in mu velel molčati. "Le pri miru s svojim gostilniškim pretepanjem in jezikom," je nadaljeval templar. "A odgovori prav za prav ti, gospod Godvin. Ali je vajina sestričina Rozamunda, hči sir Andreja D'Arcyja, Saladinova nečakinja, ali jo je naredil ta poslednji za balbeško princezi-njo in ali biva zdaj v Damasku?" "Ona je v resnici njegova nečakinja," odgovori Godvin mirno, "je v resnici balbeška princezinja, a v tem trenotku je ni v Damasku." "Kako pa veš to, gospod Godvin?" "Ker sem jo v prikazni, ki si jo slišal? videl v šotoru v Sa-ladinovem taboru." Pri teh besedah so se začeli navzoči smejati, Godvin pa je odločnega, bledega obraza nadaljeval : "Da, moj templar, in v bližini tega kaj krasnega šotora sem videl cele kupe mrtvih templarskih in malteških vitezov. Spomni se tega, ko napoči ta grozovita ura in jih boš tudi ti videl." Pri teh besedah je smeh potihnil, šepetanje se je začulo okrog mize, vmes pa je bilo slišati besede, kakor: "Čarovnija" — "Od poganov se je je naučil" — "Brezbožen čarovnik, ni dvoma." Le templar se je smejal, ki se ni bal niti ljudi niti duhov ter mu s pogledom povedal, da mu ne veruje. "Ne veruješ mi," je rekel Godvin, "in mi tudi ne boš verjel, ako rečem, da sem v prikazni gori vrh onega griča videl tebe prepirati se z grofom tripolitanskim in kako si izdrl svoj meč ter ga vrgel predenj na mizo." Zbor je zopet ostrmel, saj so i oni videli'ta dogodek, pa mojster je odgovoril: "To je kaj lahko izvedel od koga drugega, ne pa od angela. Vse polno je bilo ljudi zunaj in znotraj tega šotora. Moj gospod in kralj, ali naj še nadalje tratimo čas s temi prikaznimi viteza, ki vemo o njem za gotovo le to, da je bil skupaj s svojim bratom v Sjiladi-novi službi, da bi se bojevala proti njemu v tej vojski. Zna biti tako; ne pristoja nam, da bi to presojali, dasi bi jaz, če bi bili časi drugačni, nastopil proti sir Godvinu D'Arcy ju kot čarovniku, kot človeku, ki je izdajalsko občeval z našim skupnim sovražnikom." "Jaz bi ti pa z mečem porinil to laž dol po grlu," je za-vpil Wulf. , Godvin pa je samo skomiz-gnil z ramo in ni zinil besedice, mojster pa je nadaljeval, ne " da bi se za vse to zmenil. "Kralj, tukaj čakamo na tvojo besedo, ki mora biti kmalu izgovorjena, kajti v štirih urah bo dan. Ali odrinemo proti Saladinu kot pogumni krščanski možje ali ostanemo tukaj kot strahopetci?" Tedaj je vstal grof Raj-mund tripolitanski in je rekel: "Predno odgovoriš, kralj, čuj mene, morda zadnjikrat, ki sem osivel v vojski in dobro poznam Saracene. Moje mesto Tiberija je razdejano, moje vazale so pomorili na tisoče, moja žena je ujeta v mestni trdnjavi, ki se mora kmalu podati, če se n