Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman volji: i U cele lato predptičsa 11» gld., xa pol leta 8 gld., z« Jo trt Ista 4 gld., za jede« I mesec 1 gld 40 kr. > V Administraciji prejeman velja: g Za t«1o leto 12 gld., m pol le.a 6 gld., ta četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamna ttevilke po 7 kr. Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) vspreiema upravništvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrodništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Iictaaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredniitva t o 1 e 16 n - i t e v. 74. afctev. 195, V Ljubljani, v soboto 26. avgusta 1899. Imetnik XXVII Politični položaj. D u n aj, 25. avg. Državni zbor se suide šele v drugi polovici oktobra. Tako se zatrjuje vzelo dobro podučenih krogih. Vlada kar nič ne dvomi, da bode jesensko zasedanje stvarno brezuspešno. Obstrukcija bode storila svojo »dolžnost«. Vprašanje je le, če bode obstrukcija šla tako daleč, da zapreči tudi volitve v delegacijo. Da se bode napravil poskus take obstrukcije, na tem po raznih pojavih iz obstrukcijo-nistiškega tabora ni prav nič dvomiti. Obstrukcija zoper nagodbo je ostala brezuspešna — sedaj ne ostane druzega, nego obstruiranje volitev v delegacijo. S tem misli opozicija vreči Thunovo ministerstvo in dokazati, da brez nje ni mogoče vladati Avstrijo. Kako se bode račun obnesel, je danes zelo dvomljivo. Gotovo je le toliko, da se take obstrukcije dve tehtni skupini opozicije ne bodete vdeležili: kršč. socijalci in usta-voverno veleposestvo. Pač pa menda socijalni demokrati mislijo zopet enkrat pomagati nemškim radikalcem. Strogo obstrukcijonistiške frakcije bi toraj jeseni utegnile šteti kakih 90 mož. To iz p o če tka. Po analogiji leta 1897 soditi, bode potem število obstrukcijonistov kakor povodenj naraščalo. Obstrukcija bode rastla sama po sebi — kakor 1. 1897. — če bode imela čas za to! Položaj je zelo resen. Ni sicer misliti na to — vsaj po človeški pameti — da bi Thunovo ministerstvo že v jeseni padlo. Za danes je marveč obstoj Thunovega kabineta vsaj do novega leta osiguran. Kaj bode potem, tega nihče ne more vedeti. Največja zmota pa je, da se v raznih des-niških krogih, zlasti v slovanskem časopisju, vedno bobna, da bode, če treba, vlada premenila ustavo. Bodite uverjeni, da smo od tacega koraka daleč oddaljeni. Pomisliti je treba, da v tem oziru nima vlada prav nič odločevati, da je marveč odločitev izključno pri najvišjem mestu. Nikdo pa ni opravičen dvomiti, da se na najvišjem mestu hoče čez vse sedanje kalamitete rešiti ustavo. Neumestno pisarjenje raznih slovanskih, zlasti čeških listov o mogočih premembah ustave ima eno veliko zlo za pozicijo desnice: Mnogi slovanski elementi namreč mislijo nehote, da iz poostrenja situacije sledi rešitev krize v des-niškem zmislu. To pa ni res — to je zmota, ki utegne za desnico osodepolna postati. Res je ravno nasprotno: u b 1 a ž e n j e situacije pelje do srečne rešitve krize. O »poostrenju« in »ublaženju« govorim v prvi vrsti, v kolikor pride v poštev postopanje desniških strank in njihovega pristaštva. S kratka : Razvoj položaja je odvisen od tega, koliko da storijo desniške stranke in n j i h o v o p r i s t a š t v o z a u b 1 a ž e n j e a 1 i poostrenje položaja. Trezni vodilni možje desnice to brez izjeme spoznavajo. Nedavni mirilni glas dr. E n g 1 n a je v tem pogledu značilen. Iz tega položaja sledi, da morajo desniške stranke marsikaj opustiti, kar je sicer njihova pravica storiti in kar bi tudi v druzih okoliščinah bilo lepo, umestno, ali koristno. Opustiti morajo vse, kar bi utegnilo poostriti položaj, ali kar bi utegnilo služiti n&mško narodnim stran kam tudi le kot pretveza za slične manifestacije kakor v Celju. Največjo zmernost nam veleva v sedanjem hipu politična modrost. Bližajo se usodepolne odločitve na e n o ali drugo stran — odločitve, ki bodejo merodajne za d e -s e 11 et j a. Grof Thun je pošten mož, z najboljšimi nameni. Stvar desniških strank in njihovega pristaštva je, da se mu pozicija ne otežuje, temuč olajša. Otežuje mu stališče vsako poostrenje položaja — a olajšuje in vtrjuje vsako u b 1 a -ž e n j e istega. Taktika je torej desniškim strankam dana — če se je bodejo p o s 1 u ž i 1 e , je drugo vprašanje. In vendar je baš od te taktike mnogo več odvisno, nego marsikedo misli. IL tužiie Istre. (Izvirni dopis.) Človek bi skoro ne verjel, da se morejo goditi sploh na svetu reči, ki se dan na dan gode v naši res tužni Istri. Ta dežela, po svoji legi res od Boga oblagodarjena, je gospodarski gotovo na najnižji stopinji v Avstriji. Mej tem, ko si druge dežele pomagajo vsako leto, zaostaja Istra, ali prav za prav vsako leto nazaduje. Ako pomislimo, da po nekaterih krajih te dežele snega in zime niti ne poznajo in da zemlja skozi vso zimo ne zmrzne, lahko si predstavljamo, koliko si v času, ko drugod zemlja spi zimsko spanje, v teh krajih kmet lahko izkoristi to zemljo. In vendar pri vsem tem istrski kmet ne more naprej. Zakaj? Zato, ker se zanj nihče ne briga, da bi ga poučil o umetnem obdelovanju zemlje, iz katere bi se na istem prostoru pridobilo veliko več sadežev, kakor do sedaj. Tu se zemlja obdeluje kakor pred sto ali še več leti, in vendar se nihče ne zavzame za ubogega kmeta, kakor le davkar, kadar mu napiše davke in vsako leto večje občinske in druge naklade. Bolj kakor v gospodarskem, pa je Istra tužna še v političnem oziru. Ako pomislimo, da ima vsako večje mesto v Istri, kakor Koper, Poreč, LISTEK. Smrt klerikalnega zmaja. Starodavno mesto Idrija je doslej slovelo po celem svetu radi živega srebra, ki se dobiva tam, odslej pa se bode razlegala njegova slava od severa do juga, od vshoda do zapada, kjerkoli živi kak liberalec, saj se je v njem posrečilo, kakor poroča »Slov. Narod«, uničiti klerikalizem. Visoki liberalni sodni dvor obsodil ga je bil dne 20. avgusta 1899 k smrti in je takoj 21. izvršil to obsodbo. »Narod« pa je 22. poročal iz Idrije: »Klerikalni zmaj je bil sramotno poteptan v prah, da se nikdar več ne pokaže«. Ko smo brali to smrtno naznanilo, storilo se nam je milo pri srcu. Ne samo, da je bil klerikalni zmaj, kakor se je med liberalci v obče trdilo, naš znanec, marveč tudi zaradi tega, ker je bil s smrtjo klerikalnega zmaja odvzet in izpod-nešen življenjski temelj našemu prijatelju »Slov. Narodu«, ki brez tega zmaja ne more živeti Tudi smo se s skrbjo popraševali, kaj bo sedaj počel naš kranjski liberalizem, ki doslej nič druzega delal ni, kot zabavljal klerikalnemu zmaju. Lotiti se bode naposled moral kakega pozitivnega dela, to pa bi presezalo daleč njegove moči. Tako smo potrti preživljali žalostne dni, ker smo videli zle posledice smrti klerikalnega zmaja. Nekaj nas je pa osupnilo. Klerikalni zmaj bil je brez dvoma velikanska zverina. Saj liberalci vedno trdijo, da je požrl vse naše učitelje, obrtnike, trgovce in kmete. Kako obširna zver je moral torej biti 1 In to velikansko zverino, v katere trebuhu so imeli prostora vsi slovenski učitelji, obrtniki, trgovci in kmetje, udušili so liberalci v Idriji — v prahu! Ali ima Idrija toliko prahu ? To ni verjetno. Potem novi liberalni mestni zbor ne bode imel leta in leta druzega dela, nego izvažati prah iz mesta. Nekaj upanja vzbujalo nam je to dejstvo v prsih. In res brali smo že 24. avgusta v »Narodu« brzojavko od 23., ki se glasi: »Klerikalnemu zmaju je zadnja glava popolnoma strta«. Torej, dočim je bil klerikalni zmaj po poročilu »Naroda« uže 21. avgusta popolnoma in še celo sramotno v prah poteptan, da se nikdar več ne pokaže, je moral še 23. avgusta živeti, ker Sele ta dan so mu, kakor poročajo, liberalci v Idriji štrli »zadnjo glavo popolnoma«. Sedaj, ko so je prvo poročilo pokazalo kot, recimo, netočno, ne verujemo tudi zadnjemu poročilu več. Čudno se nam le zdi, da se dandanes, ko povsodi napreduje tudi tehnika usmrčenja, ko Američani usmrtujejo z elektriko, Japonci s tem, da izčrepajo iz celice, v katerej biva hudodelec, ves zrak, da se torej dandanes naši naprednjaki, ki stoje, kakor trdijo, na vrhuncu časa in od tod zaničljivo gledajo na temni srednji vek doli, globoko doli pod sabo, bahajo s tako »srednjeveškim« načinom usmrčenja. Glavo so štrli! To da so naprednjaki ! Kakor rečeno, je pa klerikalni zmaj še živ in bodejo liberalci še lahko premišljevali, kako ga na modernejši način umore. Liberalci pa so že nekako naprej vedeli, da bodejo »uničili« v kratkem klerikalnega zmaja, kajti »Rodoljub« z dne 19. avgusta kar predpisuje knezoškofu, da naj odstrani župnika in kaplana, najprvo v Zagorju, in ju nadomesti s takima, ki bodeta »Rodoljubu« všeč. Videti je torej, da so liberalci za slučaj »uničenja« klerikalnega zmaja ustanovili nekak konzistorij, ki bode škofom dajal ne samo nasvete, marveč povelja. Ta sen je bil sicer krasen, ali kratek, ker klerikalni zmaj menda še živi. Pulj itd. svojo ložo, ki več ali manj odločuje politično smer, uvidimo na hip, da mora politika v Istri biti do cela pogrešena. Naj vsa statistika tudi stokrat dokaže, da je v Istri dve tretjini Slovanov in le ena tretjina Italijanov, politika se za to ne zmeni, ona dela le v prilog Italijanom, Slovane pa kolikor največ mogoče prezira. Da se v takih odnošajih poštenim Slovanom, ki čutijo 8 Bvojim tlačenim rodom, ne godi baš dobro, izpričujejo nam primorski časniki dan na dan. So-drga, nahujskana od svojih »velemož«, ne da miru ne po dnevi ne po noči tistim, od katerih zna, da pomagajo svojemu bednemu rodu. Izmej vseh pa v Istri gotovo trpi največ slovanska duhovščina. Po svojem poklicu postavljena mej pri-prosti narod, vidi. koliko to ubogo ljudstvo trpi vsled vednih spletk svojih sovražnikov, in vest ji ne da gledati vse to hladnim srcem. Sem v Istro naj se pridejo rodoljubja učit tisti, ki tako cinično podirajo, kar so težko sezidali drugi! Tu naj pogledajo boj za življenje in obstanek bornega ljudstva in njegovih voditeljev, večjidel — svečenikov. Trdna vztrajnost tudi v najhujših bojih diči duhovščino po tužni Istri! Kakšne razmere so v Istri po nekod v cerkvenem oziru, razvidi se iz enega izmej slučajev v župniji piranski. V okolici vasi Siciole je dosti Slovencev, naseljenih po teh krajih od nekdaj. To ljudstvo je imelo do Pirana dobri dve uri hoda; ako je bil v hiši bolnik, morali so v Piran, toda gospodje kanoniki niso šli k umirajočemu bolniku, ako se jim ni plačal voz, in tako so umirali brez svetih zakramentov. Že ta okol-nost bi bila morala pravičnega dušnega pastirja privesti do tega, da treba v Siciolah ustanoviti kapelanijo s slovenskim duhovnikom, ali vsaj 8 takim, ki bi mogel in hotel nepristranski vršiti svoj vzvišeni poklic. Kapelanija se je res ustanovila pred kakimi štirimi leti, ali zakaj? Zato, da bi tam nastanjeni kapelan vršil vso službo božjo v izključno laškem jeziku, in kakor je župan sam pripoznal, da bi bil »jez proti Uskokom«, to je Slovencem. Naj napišem tu nekoliko reminiscenc. Vsakemu se je čudno zdelo, da se kapelanija z letno plačo 500 gld. iz občinske blagajne piranske razpisuje, ko se to zgodi le pri župnijah, šs bolj čudno pa, da ima kapelan službo s 500 gld., ko so vendar drugi fasijonirani na manj. Čudno je tudi to, da kapelana »ad nutum« lahko odslovi — župan piranski. Ob priliki slovesne inštalacije novega kapelana je govoril malo preveč »navdušeni« župan piranski: »Vi ste postavljeni tu za jez proti Uskokom, da opravljate vse službeno in tudi šolo v izključno našem jeziku« —--itd. Govorili so tudi toliko o ljubezni do države onkraj luže, da se je dekan piranski v sredi veselice poslovil, ker mu je bila stvar, če tudi je »ultra«, le preveč italijanska. Gola istina je dalje, da tej gospodi ni za čast božjo, ampak da so si le postavili postojanko proti Slovencem. Gola istina je, da kapelan v Siciolah i -i^g = Na izprehodu. (Spisal Ivan Grada r.) Mesto je ležalo za mano; samo par temnih hiš s skoro ravnimi strehami in majhnimi okni je samevalo tu pa tam po klancih in nizkih holmih. Naokrog se je razprostirala tiha isterska krajina. To je čudovita tišina, ki objemlje dušo polagoma in nečutno, kakor lega na zemljo večerni mrak. Zdi se ti, da je zaspalo tvoje srce, da so tvoja usta onemela; gledaš in poslušaš kakor v Banjah, — brez mislij in brez zanimanja. Daleč naokoli, do obzorja, samo nizko grmičevje nedoločne, zelenkasto-rmene barve. Ob cesti so se vile zaprašene robide, a jagode so bile trde in brez okuBa. Kakor beli nagrobni spomeniki so se dvigali med grmovjem visoki kamni, ožgani od solnca. Oglasilo se je od nekod zaspano čiri-čanje murnovo, a utihnilo je še tisti hip. Pot je vodila navzgor. Na majhnem oslu je prijahala naproti stara ženska z zarjavelim, zgrbljenim obrazom in sključenim životom. Osel je povešal glavo ter zibal suho telo v jednakomer-nem, počasnem teku; ob straneh mu je cincalo dvoje lesenih posod. V dolini pred menoj je ležala vas, — to je kakih deset nizkih hiš, podobnih rjavim kockam. Na desni se je razprostiral precej nima niti cerkovnika, ampak mora zvoniti sam, da -mora strežnika plačevati sam, ako pa je treba iti obhajat, mora si še le iskati koga po vasi, da ga spremlja k bolniku. Vso miloščino pobere občina piranska, da s tem plačuje kapelana, v cerkvi pa je boren oltar in štiri gole stene, okna pa z ubitimi šipami po zimi in po leti. Krstno vodo pa ima v zakristiji v litru. Ni li to divno ? Pa kaj je vse to,'saj stvar jim le koristi; uboge slovenske ovčice pa prosijo kruha, pa ga nima kdo lomiti, kajti kapelan, dasi zna slovenski, niti izpovedovati ne sme v tem jeziku. Ko so v Piranu izvedeli, da je nekoga izpovedal v slovenskem jeziku, dali so mu strog ukor, zraven tega pa zapretili, da pri prvem takem slučaju dobi od župana — consilium abeundi. Sapienti sat! 8 socijalnega kurza. XIV. C h a r i t a s. Mi se sklicujemo vedno na pravičnost A pravičnost je mrzel, trd marmornat kip. Pravičnost ima zavezane oči, je nepristranska, brezsrčna. Pravičnost ima tehtnico, na kateri z aritmetično strogostjo računa: tu toliko, tam toliko! Pravičnost sedi na prestolu kot gospodovalka. Ob strani ima meč, ki brezobzirno udari vsakoga, ki je ne posluša. Bog je popoln. Zato ni le pravičen, ampak njegova pravičnost je hkrati tudi dobrota in ljubezen. Ker je Bog uzor človeški družbi, mora tudi v nji biti poleg pravičnosti ljubezen, ne le v zasebnem življenju, ampak tudi v javnosti. Najboljša in najpopolnejša država s svojim urad-ništvom in vojaštvom je izraz hladne pravičnosti. Zato je Bog poleg nje postavil organizem, ki je večji od nje, organizem ljubezni, ki se imenuje katoliška cerkev. K velikemu družabnemu stroju daje država železo, cerkev daje olje. Jedno brez druzega ne more delovati. Kakov dolenjski advokat, ki si je med bednim ljudstvom s »pravom« nagromadil stotisočake, kakov žurnalist, ki špekulira na najslabše človeške instinkte, cerkvi ali »klerikalizmu« očita krivičnost — zgodovina in sedanjost, če se ne opazujeta skozi motno steklo liberalnega ali socijalnodemokratičnega naziranja, učita drugače. Ljubezen cerkve je identična s pravičnostjo cerkve. Zato je njena pravičnost mila, njena ljubezen pa ni slepa, ampak je včasih podobna ljubezni očeta, ki kaznuje otroka ravno zato, ker ga ljubi. Ozrimo se k sklepu samo na nekatere cerkvene organizme, ki so posebno in v prvi vrsti posvečeni ljubezni. V tem smislu delujejo redov i in razne cerkvene družbe in bratovščine. Imenujmo na prvem mestu m i sij o ne! Ne mislimo na misijone v širjem pomenu besede, med Indijanci, zamorci, Avstralci itd., ampak na naše evropejske misijone. Redemptoristi, jezuiti, frančiškani, kapucini in svetni duhovniki iz ljubezni pri misijonih s težkim, napornim delom, brez ozira na svojo osebo, mnogokrat žrtvuje svoje zdravje, tisoče in tisoče ljudij spravljajo na velik vinograd, a vmes so stala poredkoma figova drevesa s svojim širokim zelenim perjem in skoro dozorelimi sadovi. Par psov je lajalo hripavo za ograjami; človeka ni bilo nikjer nikogar; le iz nekega okna je pogledal teman, širok obraz. Vas se je skrila za holmom in krajina je ostala tiha in pusta. Najmanjšega glasu od nikoder. Solnčni žarki so ležali v zraku vroči in mirni; kakor velikanska ploča iz razbeljenega svinca se je razpenjalo nebo nad obzorjem. Tam nekje se je pasla čeda ovac. Mlad pastir v jopiču iz težkega rjavega sukna in v. belih hlačah, od kolona dol tesno zapetih, jo sedel na kamnu in pel dolgo, monotono pesem ... Ali ste slišali kdaj isterske pesmi? Vzrasle bo iz te valovite, tihe zemlje, — iz peščenih holmov, iz skritih pozabljenih vasij; v teh glasovih ječi mirna, v trpljenju rojena duša, — jednostavna kakor trpljenje samo, brez sladkih akordov, brez ljubeznivih melodij . . . čutil sem se precej utrujenega, ko sem prišel naposled v Dinjan. To je precej veliko mestece s starodavno cerkvijo in visokim stolpom, odkoder se vidi daleč po Istri in po odprtem morju; kadar je nebo jasno in zrak čist, — prav do Benetek. Stopnice do vrha so jako slabe . . . Stopil sem v gostilno. Suha ženska s če- pot pravičnosti in s tem zidajo iz nova družabni red, ki ga liberalizem podira. Koliko se je pri teh misijonih storilo že, — da omenim le jedno stvar, — zoper pijančevanje! P. Mathew na Irskem je ustanovil družbo treznosti, ki je v petih mesecih že štela 131.000 udov, v šestih letih že 5l/t miljona udov. Samo na Irskem se je vsled nje v dveh letih vživanje žganja zmanjšalo za 6 mi-Ijonov galon. V Monakovem so frančiškani pri jednem misijonu dosegli 180.000 sv. obhajil. Liberalni pouk o narodnem gospodarstvu je često popolnoma brezuspešen: pri jednem takem misijonu pa se ljudstvo nauči veliko več delavnosti, varčnosti in razumnosti. Podlaga družabnemu življenju je verstvo in nravnost. Brez tega temelja ne more obstati narodno gospodarstvo. Redovi sploh so z vzgledom, ki ga daje njih trojna obljuba čistosti, uboštva in pokorščine, mogočen pripomoček k socijalni vzgoji ljudstva. Za rešitev ženskega vprašanja so ženski redovi važen pripomoček. Vsled družabnega nereda in naraščajoče nenravnosti moške in ženske mladine se zlasti v mestih mnogo hčera ne more možiti. Liberalizem jih tira v tovarne, v proda-jalnice, v krčme in v prostitucijo. Katoliška cerkev jim daje pa eksistenco in dušni mir v samostanih. Usmiljene sestre, ubožne sestre sv. Frančiška i. dr. opravljajo bolnišnice, strežejo ob kužnih boleznih, ustanovljajo azile za dekle, sirotišnice, gredo celo v vojsko, da pomagajo ranjencem na bojišču. Nepopisna so dobra dela tega reda. Tudi moški redovi mnogo store za bolno človeštvo. Najbolj znani so pač usmiljeni bratje, ustanovljeni od sv. Janeza od Boga. Za krščansko življenje med svetom krasno deluje tretji red sv. Frančiška v svojih raznih oblikah. Za vzgled, koliko store redovi na socijalnem polju, naj služi le to: Na Dunaju imajo katoliški redovi 26 azilov in preskrbovališč, 5 delavnic (BeBchaftigungsanstalten) za dečke in slepce, 17 sirotišnic in azilov za dečke in deklice, 63 hiš, v katere uboge matere dan na dan donašajo svoje otročiče (tudi dojenčke), ko gredo na delo, 30 delavskih šol za dekleta in 31 bolnišnic. Koliko so-cijalnega dela je to za jedno mesto! Naj se s temi redovi primerjajo njihovi obrekovalci: liberalci, ki skrbe le za svoj žep, in socijal. demokratje, ki demonstrirajo in se pretepavajo po ulicah! Tisoče otrok, ki jih brezvestni liberalizem meče na cesto, da jih tam izpridi socijalna demokracija, pobirajo ti redovi iz ljubezni in jih vzgajajo za poštene ljudi. Vsaj omeniti moramo sestre svetega križa, serafično delo ljubezni in one herojične menihe in redovnice, ki hodijo k go-bovcem, da jim strežejo, jih poučujejo in vodijo, dokler jih z njihovimi gojenci vred ne pokonča strašna gobova bolezen. Don Bo sco je pri svoji smrti (1888) zapustil že 152 zavodov s 130.000 gojenci. L. 1894 je imela njegova kongregacija v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki že mnogo čez 400 zavodov, ki mernim obrazom in umazanim predpasnikom mi je prinesla vina . . Rad bi napisal na tem mestu navdušen slavospev kipečemu Istrijanu, — toda nedostaje mi besed, iz katerih bi gorelo vsaj pol toliko ognja in cvetelo vsaj pol toliko poezije kakor iz one divne črne kaplje, — iz teh duh-tečih in bleščečih črnih dijamantov. V gostilni je sedel samo še en sam gost, — majhen, droben človek v precej čedni obleki, s šilastim, nekako oblizanim obrazom in finimi belimi rokami. Pozdravil me je z naravnost frizersko uljudnostjo; čez par trenotkov pa je vzel svoj kozarec, poklonil se globoko ter prisedel k meni. Niti danes ne vem, kdo da je bil; pravil je sicer, da je učitelj, jaz ne vem kje, — toda govoril je s takim glasom, kakor bi mi hotel namigniti sam, naj mu nikar nič ne verjamem . . . Govorila sva o Istri. Meni so bile nekako zo-perne njegove besede, četudi ni pravil nobenih posebnih neumnostij. Jaz sam bi govoril morda prav tako, če bi sedel pred mano kdo drugi, — no ta mehki, brezbarvni, vodeni človek, ki se mi je zdel nekak simbol neznačajnosti in potuhnene ponižnosti . . . Čemu je govoril ravno o Istri? Zakaj ne o politiki, o literaturi, o filozofiji? O teh stvareh govori lahko vsak bedak . . . »Jaz res ne vem, kako morejo živeti ti ljudje? t Priloga 195. štev. »Slovenca" dn6 26. avgusta 1899. so vsako leto vzgojili čez 30 000 otrok v poštene može in delavce. Čez 100.000 sotrudnikov se je udeleževalo tega človekoljubnega dela, katero sedaj vedno bolj narašča. Vincencijeva družba, ki podpira reveže, jih obiskuje v stanovanjih in skrbi za njih gmotne in verske potrebe, je 1. 1892 razdala med ubožce 7 651.695 frcs. Razširjena je po celem svetu. Leta 1884 je v Parizu iz 1763 divjih zvez naredila krščanske zakone. Šole morajo izgubiti verski značaj, kjerkoli Be liberalci in framasoni polaste vlade. A ljudstvo hoče ostati vkljub temu katoliško, in samostani morajo imeti le svobodo, pa postanejo zopet vzgojitelji ljudstva. V Belgiji so odpravili liberalci krščanski nauk iz šole. In vspeh je bil ta, da je 1. 1881 bilo v 8 provincijah v državnih šolah 258 897 učencev, v privatnih samostanskih šolah pa 541.852 Na Francoskem so 1 1878 vzgajali jezuitje 11.169 gimnazijcev v 29 gimnazijah. Za katoliške šole so dali francoski katoličani do junija 1888 že 150 — 200 miljonov frankov, samo Parižani 28 milj. Največ store za šolstvo šolski bratje, ustanovljeni 1. 1680 od blaženega D. I. B. de Lasalle, ki je vpeljal prve ljudske šole na Francoskem. Sedaj ima ta red 12.000 bratov učiteljev, ki uče v 13 deželah. Oni vodijo 1200 šol, v katerih se vzgoja 330.000 učencev. Njihove šole so vsakem oziru vzorne, njih pouk v vsaki deželi primeren tamošnjim raz meram, njih učila so najizbornejša. Na Francoskem, Laškem in Španskem, kjer šola ni tako monopolizirana in podržavljena, kot v Avstriji, se svobodno razvijajo, in ljudstvo jim z radostjo izroča svoje sinove. Od tod peklensko sovraštvo framasonov do šolskih bratov. Zato so naredili Flamidienovo afero, pri kateri je po svojih skromnih močeh skušal pomagati tudi naš podli »Slovenski Narod«. To je liberalno, da list, ki ga imajo ljudski učitelji za svoje politično glasilo, blati ustanovo ustanovnika ljudskih šol ! Poleg teh večjih ustanov je pa še nebroj manjših, ki v posebnih razmerah lajšajo gorje človeštvu. Politični pregled. V Ljubljani, 26 avgusta. JPosl. dr. Kathrein o spravnem vprašanju. Nemška katoliška ljudska stranka si je, . . . Od kamenja? Od grmovja? Od osa ta? . . . Fej, to so Vam kraji . . .« V sobo je stopil prileten Cič. Oblečen je bil, kakor so oblečeni vsi isterski kmetje. Njegov obraz je bil nenavadno krepko in pravilno črtan, kar ni v Istri nič nenavadnega. Toliko lepih moških obrazov se vidi malokje drugod. Sel je k peči in zdelo se je, kakor da se ne briga za naju. Njegove velike, temnorjave oči so bile mirne in hladne, tenka, energično valovita ustnica se niso zgenila. »— In to imenujejo domovino! . . . Zdaj torej lahko jasno spoznate smešnost tega pojma in posebno še brezmiselnost takozvane domovinske ljubezni! — Ko je Napoleon —«. Resnično, govoril je o Napoleonu! »Ko je šel Napoleon skozi dolgočasno in ne-interesantno Poljsko, vzel je v roko pest prsti ter zaklical ironično: ,In to imenujejo domovino!' — Kaj bi rekel, da je bil prišel v Istro!« Meni je presedalo čedalje bolj. »Ali ne vidite poezije, — d&, ali ne vidite te samotne, melanholične poezije, — ali ne vidite teh pridržanih solz&, — ne slišite tega poludu-šenega ječanja — —?« Sramoval sem se sam svojih besed; stari isterski kmet me je pogledal izza svoje mize tako fino ironično, njegova ustna so se zakrivila v tako lahnem, neizmerno zabavljivem drgetu, da mi je šinila vročina v lica. Ta čudoviti zasmeh, — vreden bi bil Mitter--vvurzerja! »Prosim Vas«, hotel je reči, »prosim Vas, dragi moj, ne bodite neslani. Samo neslani ne! Vaš sosed je bedak po naravi iu kar je naravno, to se še prenese za silo. A spolzka neslanost ne . . .« kakor znano, že davno zastavila lepo nalogo, storiti potrebne korake, da se čimbolj utrdi vez mej raznimi desničarskimi strankami, ob jednem pa čim največ pripomoči, da se čim prej pride do zaželjenega dela v zbornici. Seveda ima stranka pri tem svojem početju nebroj nasprotnikov, ki jej majejo temelje mej nemškim ljudstvom z brezobzirno, nasilno agitacijo. Vkljub temu strankini voditelji ne omagajo, marveč vztrajno nadaljujejo svoje delo. V to Bvrho se udeležita dva rje zastopnika posvetovanja mladočeških poslancev, poleg tega je pa še poslanec dr. Kathrein na nekem volilskem shodu te dni obrazložil in utemeljil to strankino željo. Govornik je pozival, naj se pomire vsi nasprotni elementi, posebno naj pa zavlada trdna sloga mej Nemci in Čehi. V to svrho se hoče katoliška ljudska stranka zvezati z vsemi strankami, ki uvažujejo nje versko prepričanje in se nahajajo na avstrijskem stališču. Mi hočemo, pravi govornik, kot Nemci vedno zagovarjati pravice Nemcev, kolikor to zahtevajo dr žavni interesi, nikakor pa ne moremo hoditi z onimi, ki pobijajo katolicizem in izigravajo nem-štvo proti avstrijski misli, mi zahtevamo marveč jednakopravnost, ki se strinja s kulturnim, narodnim in političnim razvojem posamnih narodov v Avstriji. Govornik pravi nadalje, da je poskus sporazumljenja važna naloga osrednje vlade, ki pa potrebuje v to svrho najizdatneje podpore vseh treznih mož. Podpora katoliške ljudske stranke ji je zagotovljena, upati pa je tudi, da se pri tem delu združijo vse desniške stranke. Glede paragrafa 14 pravi dr. Kathrein, da vlada mora skrbeti za državne potrebščine, ako ji državni zbor odreče VBako pomoč. Kdor ruje proti § 14 in zahteva, da se skliče državni zbor, naj tudi dela na to, da se poskrbi za delavnost parlamenta. Iz go-vornikovih besedij je razvidno, da bo njegova stranka voljna podpirati spravno akcijo, ob jednem pa ne bo ničesar storila, s čimur bi se zamerila sedanji vladi. Jezikovni zakon. Razni češki listi vedo te dni znova poročati, da izda vlada v kratkem že davno napovedani jezikovni zakon. »Mor. Orl.« poroča nje praski dopisnik, da prevladuje v čeških poslanskih krogih vedno bolj prepričanje, da zagleda že prve dni prihodnjega meseca beli dan jezikovni zakon in sicer samo vsled tega, ker merodajni krogi ne marajo ničesar čuti o spremembi ustave. Ob jednem z izdanjem tega zakona, ki bi vsekako ugladil pot prihodnjemu dr-žavnozborskemu zasedanju, bo izvedla vlada več čeških postulatov, iz česar je sklepati, da bodo z določbami jezikovnega zakona lahko zadovoljni češki krogi. Za resničnost tega poročila je seveda odgovoren dopisnik omenjenega lista, vendar pa kaže, da bi tak zakon z veseljem pozdravili vsi Slovani, ako bo namreč tak, da bo ustrezal zahtevam narodne pravičnosti. Dr. Bareuther in volitve v delegacijo. Znani nemško-nacijonalni poslanec dr. Bareuther, ki je svojedobno izstopil iz kluba nemške ljudske stranke in postal »divjak«, se sme po vsej pravici prištevati k radikalni Schonererjevi skupini. Vsi njegovi dosedanji nastopi in mnoge izjave kažejo, da popolno soglaša s politiko nemško-ra-dikalnih razgrajačev. Na njegovo posredovanje se vrše v malo dneh razgovori o obstrukciji povo dom volitev v delegacijo, katere, kakor pravi ta mož, treba na vsak način preprečiti. V to svrho pa je treba baje računati na neko mogočo even-tuvalnost izvan parlamenta. V čem si slikajo Scho-nererjevci to eventuvalnost, možje ne povedo. Potrdili so samo že znano dejstvo, da bodo napeli vse svoje moči proti omenjenim volitvam, le to jim ne gre v glavo, zakaj se posamezne nemške stranke tako malo oglašajo na poziv k jedinosti. Dogodki v Grasllci so v marsičem boljša ilustracija političnih tendenc Schonerer - Wolfove prusaške klike, kakor pa recimo oni v Lelju in drugih slovanskih krajih, ker tu se je jasno pokazalo, da bijejo boj proti Avstriji in vsemu, kar je še zvesto udano avstrijski misli. Proč od Avstrije in proč od Rima je njih jedini cilj. Proti Slovanom in ostalim katoličanom se bore le vsled tega, ker so nasprotniki tega izdajalskega načela. V dokaz naj služi poročilo Schonererijanskih listov o pogrebu štirih umorjenih demonstrantov: »Danes, 23. t. m., smo položili k zadnjemu po- čitku prve žrtve paragrafa 14. Mračnega čela in upornega obraza je korakalo 15.000 mož pred in za krstami ubitih. Noben orožnik, noben vojak se ni smel prikazati, to je bila zahteva nemško na-cijonalne stranke, in sili poslušen se je udal ura-dujoči namestniški svetnik vitez dr. Maurig tej zahtevi. Zato pa je skrbela za mir in red cela armada rediteljev s črno žolto-rumenimi in rude-čimi znamenji. Do 20.000 oseb vseh stanov in vseh strank je spremljalo nesrečne žrtve na mesto, s katerega se nihče ne vrne. Sprevod je otvorilo nekaj tisoč socijalnih demokratov z rudečimi klinčki, duhovščini in trem vozovom z umrlimi so sledile nepregledne vrste nemških nacijonalcev, vsi s plavicami, gotovo nad 5000. Pri odprtem grobu pa sta govorila poslanca Hofer in dr. Ver-kauf. Nju govora sta bila vzklik presenečenja in zaničevanja o dogodku in njega provzročitelju, proti kateremu so se čule najhuje obtožbe.« Krščansko-socijalno gibanje na Oger-skem je sicer še le v prvih začetkih, vendar je pa nada opravičena, da se krščansko • socijalna ideja tudi med Ogri prične kmalu plodonosno razvijati. Jeden del tega programa izvršuje že sedaj ljudska stranka mej kmečkim prebivalstvom, kar pa seveda ne zadostuje in je treba poskrbeti tudi za pravo organizacijo obrtnikov in delavcev Na čelo novemu gibanju se je postavil, kakor poročajo iz Stolnega Belgrada, ondotni škof dr. Stei-ner, ki je povodom letošnjega deželnega kongresa katoliških rokodelskih društev imel prvi tozadevni govor. Pozival je škof mnogobrojno zbrane predsednike rokodelskih društev, naj z vsemi silami delujejo na to, da se člani njihovih društev in njih vodstva pečajo z rešitvijo delavskega vprašanja v krščanskem smislu. »Le na ta način, pravi nadpastir dalje, je mogoče napravili trden jez ru-deči socijalni demokraciji. Socijalno vprašanje je vladar sedanjosti in pa opora bodočnosti. Blagor cerkve, domovine in naroda je v bodoče le v pravem krščanskem socijalizmu.r Te besede so napravile na poslušalce mogočen vtis in obrode brez dvoma obilen sad. Govori se, da se postavi na čelo temu gibanju znani ljudski voditelj grof Zichy, katoliška ljudska stranka bo pa spremenila svoj dosedanji program v zdrav krščansko socija-len načrt. Tedenski koledar. Nedelja, 27. avgusta: 14. pobinkoštna, evang.: Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. Jožef Kalas. — Ponedeljek, 28. avgusta: Avguštin šk. — Torek, 29. avgusta: Obglav-ljenje Jan. Krst. — Sreda. 30. avgusta: Roza Liman. d. — Četrtek, 31. avgusta: Rajmund Nonat sp. — Petek, 1. septembra: Tilen op. — Sobota, 2. septembra: Štefan kralj. — Solnce izide 30. avgusta ob 5. uri 24 minut, zaide pa ob 6. uri 37 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 28. avgusta ob 12. uri 55 min. po noči. — Dan se skrči v septembru za 1 uro 38 min. — Musica saera v nedeljo, 27. avgusta : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša sv. Cecilije zložil Adolf Kaim, graduale dr. Fr. Witt, offertorium koral. — V mestni cerkvi sv. Jakoba je velika maša ob 9 uri: Mašo »Salve Regina« v D-dur zl. G. E. Stehle, graduale »Glo-riosus Deus« A. Foerster, ofertorij »Ave Maria« J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. (Osebne vesti.) Dr. A. D o 1 e z e 11 je imenovan sodnijskim pristavom za Ptuj, dr. R. Lede-rer za Pliberk in dr. K. Rogozinski za Celje. — Računska revidenta pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, J. Sar do č in A. Gayer, sta imenovana računskima svetovalcema. — Okrajni komisar v Celju, Al. pl. Kriehuber, je imenovan nadkomisarjem. — Gospod učitelj A. Munda, kapelnik celjske narodne godbe in učitelj petja, je vsprejet v konservatorij na Dunaj, kamor je to dni odpotoval. (Lov na naročnike.) »Narod« nas pomiluje, da nam je državno pravdništvo v četrtek zaseglo naš list, češ, zakaj je treba toliko ogorčenosti nad celovško policijo, ko »gre za nekaj nemških klerikalcev in nekaj nemških lemena- tarjev« .. . »Ko pa so bili Slovenci in nji hovi slovanski gostje v Celju v smrtni ne varnosti.. tedaj je „Slovenec" o vseh dogod-bah tako mlačno in hladnokrvno poročal, kakor da ga vse skupaj nič ne briga. To postopanje je pač jasen dokaz, da je „Slovencu" usoda vsacega nemškega kaplana in lemcnatarja bolj pri srcu, kakor pa usoda lastnih rojakov. To si naj štajerski Slovenci dobro zapomnijo.« — »Gut gebriillt, L8we!« Ali pa ste, gospoda »Narodova«, vprašali barona Schwegla in dr. Schafferja, če smete »izjemoma« z mokro cunjo strašiti celjske nemčurje? Kedar pretrgate pismeno pogodbo s kranjskimi Nemci, tedaj govorite v imenu »krvnih bratov«, sicer je vsa Vaša narodna ogorčenost — »firlefanc«. Sicer pa ni Vaša zasluga, ampak celjskih Slovencev, da ste se spomnili slovenske krvi. In tako postopanje imenujemo lov na naročnike. (Kanonično umeščen) je bil danes č. g. Ivan Hromeč, dosedaj župnik v Novi Oselici, na podeljeno mu župnijo na Šenturški gori. (Spremembe v kapucinski provinciji kranjsko-štajerski.) Premeščeni so: čč. O. Karol iz Gorice za guardijana v Sv. Križ mesto O. H i -1 a r i j a , ki je prostovoljno odstopil in gre za vikarija v Celje; O. Metod postane guardijan v Celji; O. Zeno iz Volšberka za guardijana v Ir-ding; O. Anton iz Volšberka v Murau; O. E d • v a r d , guardijan v Lipnici, kot tak v Knittel-feld, O. Mansuet iz Murave kot superior v Gradec; O. Lambert iz Celovca v Volšberk; O. Konstantin, guardijan v Knittelfeld-u, kot tak v Celovec; O. M a k s iz Knittellelda v Gorico ; O. A n g e 1 u s iz Gradca kot vikar v Lip-nico. — Novo nameščeni so: O. Marko ostane v Gorici, O. Oton gre v Sv. Križ, O. Ladi-s 1 a v v Krško, O. Albin v Volšberk, O. A t a -n a z i j v Schvvannberg in O. Gebhard v Knittelfeld. (Celovški izgredi.) Iz Celovca se nam poroča: Izgredi se nadaljujejo, celovška nacijo-nalna in socijalnodemokratiška fakinaža je vztrajno na delu! V četrtek zvečer je bilo po Celovcu zopet »živo«, ker duhovi, katere so naši mogočneži poklicali, se sedaj ne dajo kar tako ukrotiti. Kakor sem omenil, se je že prej govorilo, da bodo zvečer zopet razgrajali. Med drugim so obljubili tudi Mohorjevi tiskarni, da jo bodo naskočili. Žu-pan je pokazal že prejšnja večera, da ne more vzdržati reda. Res je tako! Ko bi bili fakinažo kar prvi večer pošteno prijeli, gotovo bi ne prišlo do takih izgredov, kakoršne smo morali prestajati minule noči. A kaj se je zgodilo? V ponedeljek in torek so demonstrirali zoper »klerikalce«. To je ugajalo mnogim, zlasti onim, ki imajo v občinskem odboru glavno besedo. S par policaji bi bili lahko napravili red, a policaji so baje d o • bili ukaz, da demonstrantov ne smejo zapirati! Poulični mob, med katerega se je mešala tudi naša napredna gospoda, pa s tem ni bil zadovoljen. Demonstriral je v sredo in tudi v četrtek zopet. V četrtek so se demonstrantje zbrali ter najprej hoteli naskočiti sv. Jožefa tiskarno. Tam pa jih je čakalo že vojaštvo in potisnilo z bajoneti nazaj. Nekateri so se ustavljali, Te so takoj aretovali in odvedli v zapor. Pozneje se je druhal zbrala pred magistratom. Tudi tam jih je razkropilo vojaštvo. Bilo je na ulicah več stotnij. Cez polnoč so oddelki vojakov stražili po ulicah. Tri osebe so bile ranjene, neki brivec Fi-schcr precej nevarno. Zaprli so nad 30 oseb, ki so ostale celi dan v zaporu in ki se bodo morale zagovarjati pred sodiščem. Iz predmestij, zlasti iz Št. Ruperta so prihajale cele trume ljudij, da pomagajo celovškim razgrajačem. Žu-panu so sinoči oblast nad mestno stražo odvzeli in dajala sta povelja dvorni svetnik Kozaryn in general, ki je s polkovnikom vodil vojake. Razburjenost se še ni polegla. Širijo se najraznovrst-nejše govorice in za petek ter soboto se napovedujejo še večji izgredi. Od raznih stranij se za trjuje, da hočejo razgrajači poklicati na pomoč svoje pristaše iz okolice in tudi iz oddaljenih krajev, kakor iz Borovelj, Donavica itd. P. Schmidt-a so morali odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v St. Vidu. Napovedujejo, da hočejo zopet naskočiti zlasti duhovno semenišče in škofijsko palačo. Zvečer bode zopet pripravljeno vojaštvo. — Župan Neuner je dal danes pribiti na vogalih oklic do someščanov, ki bo se te dni pokazali v tako lepi luči. Tam pravi, da je štiri večere »un-sere so triedliche Stadt der Schauplatz aufregen-der Versammlungen undScenen, vvelche die Ruhe der Stadt gef&hrden«. Klasičen stavek! Kako »friedlich« je mesto, se je že dostikrat pokazalo, kdo je »mir kalil« in kdo je temu vzrok, pa gospodu županu ni treba posebej popraševati ali povdarjati! Dalje pravi župan, da mora varovati lastnino in varnoBt vseh meščanov in da je moral poklicati vojake, »so schvver es mir fiel«. — »Es war moglich, die Stadt bisher vor grosseren Ge-w. avgusta. Listi poročajo, da se vrši danes popoldne ob 5. uri skupna seja obeh zbornic, pri kateri bo ministerski predsednik prebral dekret, s katerim se zasedanje zaključuje. Monakovo, 26. avgusta. Oblastva so prepovedala vse shode, na katerih bi avstrijski podaniki razgrajali in hujskali proti Avstriji. Milan, 26. avgusta. „Gazzetta Ufficiale" objavlja dekret, s katerim se razpušča občinski svet s socijalno-demokratično večino. .Za kraljevega komisarja je imenovan svetnik Maggiotti. Pariz, 26. avgusta. Pred hišo, v kateri se nahaja Guerin, so se vršili včeraj krvavi pretepi mej policijo in demonstranti. Pet stražnikov je bilo ranjenih. Prijeli so 27 oseb. Guerin je metal na ulico ostanke jedij, v znamenje, da je še dobro založen z živili. Zvečer je metal na stražnike kose opeke, a ni ranil nikogar. Pariz, 26. avgusta. V ulici Chabrol je Guerin razobesil črno zastavo, ker je jeden tovarišev v hiši umrl. Pariz, 26. avgusta. V ministerskem svetu je naznanil kolonijalni minister Decrais, da ni več nikakega dvoma o umoru polkovnika Klobba. Rennes, 26. avgusta. Priča Bertillou je nadaljeval danes svoje izpovedbe pred vojnim sodiščem ter je s prisego potrdil, da je bordereau Dreyfusovo delo. Oporto, 26. avgusta. Včeraj in danes se je pojavilo zopet nekaj novih slučajev kužne bolezni. Vlada je odredila, da se ustavi ves železniški promet v inozemlje. Cena žitu na dunajski borzi dmS 25. avgusta 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . • gl- 837 do gl- 8-38 » » pomlad » 8-69 » » 871 Rž za jesen .... » 6-89 » » 6-91 » » pomlad . . . » 7-17 » » 719 Tursica za sept.-okt. . » 5"07 » » 5-08 » » maj-j unij. » 515 » » 516 Oves za jesen . . . » 5-54 » a 556 » » pomlad . . » 578 » » 5-79 Umrli bo: 21. avgusta. Leopold Okorn, krojače v sin, 2 leti, Krakovski nasip 24, Meningitis bacilaris. — Helena Vilar, zasebnica, 76 let, Breg 16, Nephritis cron. 26. avgusta. Jakob Kobilca, posestuik, 79 let. Mestni trg 23, mrtvoud in ostarelost. V bolnišnici: 22. avgusta. Marija Zupan, žebljarjeva hči, 10 let, vnetje ledic. 24. avgusta. Martin Rožman, vžitkar 71 let, fungus cubiti marasmus. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. S a Cas opazovanju Stanjo barometra v mm. Temperu- j tura po Celzija 1 Vetrovi Nebo liri (»1 26| 9. zvečer | 73»vtt 184 | sl. jzah. jasno 00 26 7. zjutraj 2 popol. 137 1 '35 2 13-9 1 27 9 | brez v sr. svzh. megla del. oblač. Srednja včerajšnja temperature 18 3 normale: 17-8°. Odprto pismo. V Dobrepoljah, 23. avg. Glasilo slovenske »inteligencije«, t. j. Malovrhov »Narod«, se me je v zadnjih treh zapored mh številkah pošteno privoščil, da napolni lačne svoje predale in »nalutra« lahkoverno občinstvo. Povod tem lažem, ovaduštvu in pobalinskemu zmerjanju je dalo dejstvo, da sem prosil za nad učiteljsko mesto v Dobrepoljah, do katerega imam toliko pravice, kakor drugi moji tovariši, in pa dopis v »Slovencu« z dne 14. avgusta, v katerem priprost kmetski dopisnik izraža mnenje tukajšnjega ljudstva, za kateri dopis mu pa nisem prav nič hvaležen, za hvalisanje pa še manj, ker mislim, da je hvala zelo po ceni in nepotrebna, zakaj kdor ničesar ne stori, ga ni treba hvaliti, kdor pa kaj stori, ga dovolj hvali delo samo. Ne zato, da bi zagovarjal sebe, ampak zato, ker sem bil pozvan celo od svojih političnih na sprotaikov, da povem resnico, sem spisal ta le članek. Mene pač ne skrbi in mi dela le zabavo, kadar naši Podrepniki, Štempiharčki ali celo naš župan Strah prevračajo kozolce po »Narodovih« predalih in govore v imenu dobrepoljskega »ljudstva«, zakaj tisto »ljudstvo« je ali gmotno ali pa moralno tako propadlo, da zanj skoraj ni rešitve, in se mora smiliti vsakomu. kdor jih pozna. Pač pa |e čisto drugače to da se iz teh dopisov pozna, da me napadajo prav na prostaški način nekateri kolege bodisi konkurentjo ali pa ne, ki me pa najbrž ne poznajo, vsaj osebno ne. Prvi dopis v petkovem »Narodu« pripoveduje o naročenem dopisu v »Slov.«, o zanemarienju šole, o katerem se je izražal moj bivši nadučitelj Hudovernik (!), o ukoru, ki sem ga prejel, o korakih, ki jih bodo najbrž storili za me nekateri gospodje, in izražajo neiskreno željo. rišel kak starejši nadučitelj v Dobrepolje itd. — V sobotnem »Narodu« pripovedujejo o nekorektnem postopanju pri razpisu tukajšnje nadučiteljske službe, seveda samo meni v prilog, ker bi okrajni šolski svet rad spravil klerikalnega vjedalca Jakliča na nadučiteijsko mesto v Dobrepolje, da bodo gospodje škof Jeglič, Klofutar, Keržič, Merk z navdušenjem šli zanj v borbo, da pa bodo že drugi možje pri deželnem šolskem svetu preprečili to hudodelstvo. — Ponedeljkov »Narod« je pa že stvarneji. Tu je Jaklič duhovski klečeplaz, ki si želi mežnarske šole, v višjih šolskih krogih veje klerikalen veter, ovaduški župniki imajo že nekaj veliave, da se morda zgodi čudež, da vrinejo Jakliča v Dobrepolje, da sem čisto nepotre ben, ker hlapčujem duhovnikom in se vozim na biciklu. V šoli ni za nič, kar pripoveduje gospod nadzornik, da ni muzikaličen, kar bi bilo v Dobrepoljah posebno želeti, da sem delal dvakrat maturo in sijajno »propal« iz slovenščine, in da se zdaj potegu|e vsa črna garda za-me. In naposled zabeli še z žaltavim latinskim ocvirkom: »Difficile est non soribere satyram ! Bog zna, iz katere šole mu 'je to osHlo v buči. In tako je h ... . srečno naslikan kar najbolj črno, in slavno občinstvo strmi vanj in se čudi, da tega zamorca ni videlo že prej, in čaka, da mu »slavni« »Narod« na črni koži še kak madež pokaže. Na to bi lahko odgovarjal na dolgo in široko. Največ srčnega veselja je prinesel prvi dopis Podrepnikovemu Janezu, temu, ki so je izjavil, da jednega naju mora h . . . . vzeti. Ko so prebrali pri Brdavsu edini »Narod«, tekel je naš Janez ž njim Predst ugo, v Zdenskovas, Podgo-rico in zopet na Videm, kjer je ves spehan obležal za farovškim kozolcem, ves v »rožah«. Izjavljam sledeče: Dopisa za-se še nikdar nisem nobenemu na ročal, niti o sebi pUal razun danes. Šole zaradi zadruge nisem zanemarjal, raj sa moj bivši nad učitelj gospod Hudovernik šo tako izraža. On naj bi bil najprej kupe pred svojim pragom pomel! Ukorov sem dobil že več. Jednega smo dobili skupno zato, ker je moj nadučitelj, na katerega se dopisnik sklicuje, dasi inu s tem ne dela nobene časti, ponemčil sejni zapisnik m prestavil besedico »prosim« v »verlangen« —-- drugi ukor sem prejel zaradi lepopisja, pa še nikoli nisem rekel, da ni bil zaslužen. Mar sem bi) jaz kriv zanemarjanja šole? Moj nadučitelj je bil tukaj 26 let, a jaz šest, in pred menoj je bila cela vrsta učiteljev in učiteljic. Kaj morem jaz zato, da imamo v šoli nad 600 otrok, v nižjih razredih poldnevni poduk, v višjih pa obligatno nemščino. Ali sem jo morebiti vtihotapil jaz?! Vi neiskreni dopisniki, ki lažete v »Narodu« in zahtevate hinavsko celega moža za nadučitelja: krinke doli! Vi hočete za nadučitelja človeka, ki bi bil vaše orodje, ki bi moral pobijati zadružno idejo in ova-jati mene, kakor »o delali že nekateri. Jaz se ne bojim nikogar! Kjerkoli sem služboval, razumel sem se s poštenimi svojimi tovariši pošteno, dasi nismo imeli vsi istih nazorov. Da ! Polna istina ! Postopalo se je nekorektno! Služba se je razpisala samo jedenkrat v »Laibaeher Zeitung«, in ker ni bilo prosilcev, vabil jih je gospod glavar pismeno, naj vlože prošnjo ; mene seveda ni vabil. Ali s i je godilo mar to v mojo korist? Hinavci! Izjavljajoč, da sestavljajo kom-petentno tabelo v seji okrajnega šolskega sveta po starosti, grešili so v resnici proti temu načelu in storili po svoji volji, in da je šlo lažje gospodom. ki meni niso prav nič naklonjeni, dasi me imenujejo »die beele des Gutenfelder Thales«, so poslali poslancu gospodu Pakižu oficijelno obvestilo, da 6eje 3. avgusta ne bo. Mari v mojo korist, ko so me potem deli na zadnje mesto ? Jeli bilo korektno, dt je okrajni šolski svet pred krajnim sestavil terno ? Kaj imajo z menoj opraviti p. n. gospodje knezoškof, prošt Klofutar, prof Kržič in referent Merk ? Ali sem jaz katerega gospodov prosil podpore? Ali me kateri teh gospodov pozna ? Mislite, da hodim jaz pritiskat kljuke, kakor jih pritiskate Vi vsako leto po Ljubljani, podli ovaduhi ? — Ali sem morda jaz vzrok, da me nekateri dobrepoljski kramarji in gostilničarji vsled vstanovitve raznih društev črte ? Mar ni tega kriva njihova lakomnost in sebičnost ? Imenujete me duhovskega klečeplaza, ki hlapčuje duhovnikom, a dokazov zato ne navedete ! Hinavci! Po farovžih stičete, in če se Vam namigne, sedete za mizo in zatajite vso svojo naravo! Vprašajte vendar prej, kolikokrat sem se nakosil v dobrepoljskem farovžu jaz in kolikokrat se je Vaš vzornik, moj bivši nadučitelj! Mar se jaz ne smem voziti na biciklu po Dolenjskem, koder Vi vsekako ugodneje potujete, bodisi z železnico, vozom ali zdravimi nogami! Ali veste, zakaj ni z menoj gospod nadzornik zadovol|en ? Zato, ker so me informatorji očrnili tako, da ne more biti z menoi zadovoljen, a natančno se poučiti menda ni imel čina. Jaz nisem niu/.ikalen in z veseljem bodem pozdravil muzikalnega nadučitelja, ki bo prerodil naš krni v petje. Glede slovenščine, iz katere sem bil »propal«. dal sem pa Slovencem že toliko preskušenj, da z mirno vestjo pričakujem, da se mi moj ljubeznivi tovariš, ki mi tako kolegijalno bere v »Narodu« levite, tudi pokaže pred obraz, da snamem raz glavo klobuk in se poklonim njegovi učenosti, ki zna pisati že obskurne dopise v »Narod«. Veseli me, da se me boje tisti, ki sovražijo zadružno idejo ; ker ne morejo zatreti teh, bijejo po meni. Žalosti me, ker so se prištulili k mojim domačim nasprotnikom tudi nekateri učitelji tovariši, ko vendar jaz njiin nisem nobenemu nič prizadejal niti grešil proti kolegijalnosti. Obžalujem, ker moji tovariši bijoč po meni. bijejo tudi po gospodih knezoškofu, proštu Klofutarju, profesor Kržiču in svetniku Merku. ko vendar teh gospodov nima nobeden nikake stike z mano, in jaz še nikdar pri nobenem nisem bil in sem prepo-nosen, da bi moledoval okoli njih. Sramotno je, ker izigravajo proti meni g. Hudovernika in gospoda nadzornika, ker vedo, da me s tem pripravijo še v večjo nemilost. Izjavljam, da ostanem vedno zvest zadružni ideji, sovražnik vseh liberalnih zajedalk, ki žive ob ljudskem životu, ter zvest pristaš tiste ideje, ki je za naš narod velikanskega pomena, in kateri ideji napijajo naši nadzorniki ob vsakoletnih konferencah, in to je vzajemno, složno delovanje učiteljstva in duhovščine, pa me imenujete magari najčrnejšega kle-rikalca! Vedno sem raje prijatelj poštene slovenske duhovščine, kakor pa Tavčarjev lakaj ali Malovrhov kompanjon. Franc Jaklič, ljudski učitelj. Leštilni odtiskalni papir, °adiik™ svetovni razstavi v čkogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri poh-šivu, vratih ibl. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—6 Spretna prodajalka postavne starosti, v vsaki trgovini dobro izvežbana, z dolgoletnimi spričali, išče službe Prevzela bi tudi manjšo, dobro obiskovano gostilno na račun. 687 2-2 Naslov: Weisa v Celji, Herrengasse 3. 701 1-1 Potrta od najgloblje žalosti javljam podpisana v svojem in svojih imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo nepozabnega mi soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda meščana, trgovca in posestnika po dolgi bolezni, prfvidenega s svetotajstvi za umirajoče, danes ob */» 1. uri zjutraj v 80. letu njegove starosti poklicati v boljšo večnost. Pogreb nepozabnega rajncega vrSil se bo v soboto, 26. avgusta, ob 6. uri popoldne iz hiše St. 23 ua Mestnem trgu na pokopališče k sv. Krištofu Svete zaduSne maše se bodo brale v mnogih cerkvah. Predragega pokojnika priporočam v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dnč 25. avgusta 1899. 100 dO 300 l\i na mesto lahko po&teno zasluzi sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavne dopuščen* srečke in državna pisma. Ponudbe oh Llldovlks Oesterreioher. Budspejt VIII Deutfohegasss 8 696 10 7 Marija Kobilca. Venci se hvaležno odklanjajo. Izvanredni občni zbor „Kršč. gospodarskega društva t Idriji, registrovane zadruge z omejeno zavezo", vršil se bode 703 1-1 v nedeljo duč lO. »ept. t. 1. ob 4. uri popoldne v družbeni hiši št. 272 v Idriji. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika o stanju društva. 2. Razgovor o otvorenji društva. 3. Razni predlogi. V Idriji, 25. avgusta 1899. Načelnik: Odbornik: Franc Svetliiič. Lovro Brnmen. Ognjene (weingrtlne) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaja J. Buggenig, sodarski mojster, 7co 3-1 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Proda se že 25 let obstoječa, jako dobro vpeljana trgovina z maniifakturnim blagom zaradi sttr sti in bolezni lastnika. S prodajalno je dobiti tu.ii skladišče in lepo stanovanje. Kdor želi kupiti, naj se osebno prepriča. 692 3-1 Anton Jare, trgovec. Novo Mesto, Veliki trg št. 90. Razglednice, krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov. Naročila sprejema ANTON JERKlC, fotograf v Gorici, Primorsko. Na željo pride razglede sam fotografovat in sicer brezplačna. 512 10 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra ccutu A t. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke & Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 4 4 .♦« »♦•« KS H.* >♦■« T*. K. ,kljnni 650 22-4 na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva. i gld. 5--, 7 5.), 10 -, I2 -, I4 -. Garniture, divane, madrace 7, 14, dO 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gld, pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10--, 15—, 17-Naročlla se točno izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj in franko Redka priložnost za nakup pohištva Št. 8566. Razpis. 671 2-2 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z ^dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih pet deželnih ustanov ;za prihodnje šolsko leto 1899/1900, katero se prične 4. novembra 1899. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev iin vinogradnikov, ki so vsaj 16 iet stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi: 1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano nn stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo do 16. septembra 1899 izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šolo, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec mora se podvreči vsprejemnemu izpitu, ki se raztega na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od vspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 11. avgusta 1899. Sezona: maj -september. .,. , * KRASNA LESA uaobnosfno m ceneno polel-no biva/išče! Sijajni zdravilni I želodca,jeler, ledvic uspehi pri bolegnih! in sopilnih organov. Srefovnditiefi/člkčhčnnnsa/inicnrvre/ci: |^MR^A-VRELEC Vsakovrstna zdravljenja, Prospekle-pošilja brezplačnerovnatel/stvp. u 11 a j « k a l> o r z a. Dne 25. avgusta. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4"/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske banCne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. iO mark............ JO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 30 kr. 100 > 15 > 117 > 45 » 100 » — » 1J 7 » 50 » 96 » 30 » 906 » — » 382 » 10 » 120 > HO » 58 » 90 » 11 » 76 » 9 > 66 » 44 > 40 » 6 » 7U > Dnč 25. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld. . . 6°/0 državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4°/0, 100 gid....... Dunavske vravnavne sreCke 6°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic4°/0 171 gld. 25 kr 156 » 75 1H4 100 139 128 107 112 96 215 163 118 99 75 50 60 91 25 75 50 Kreditne sreCke, 10» gld......197 gld 4°/0 sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » Avstrijskega rudeCega križa sreCke, 10 gld. 20 "•» Rudolfove sreCke, 10 gld.......28 Salmove sreCke, 40 gld........84 St. Genois sreCke, 40 gld.......84 VValdsteinove srečke, 20 gld......62 Ljubljanske sreCke .........23 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3195 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 2U0 gld. .sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . , Trboveljska promogarska (iružba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 ....... 433 74 105 280 180 127 90 25 25 50 25 25 III l>WIMWII—llihillllllllllllllll Bllll —illlll—MBBMBBKMMP |2f Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. .-^^hasSgRMBBHBIBHNMHHRHI Menjarnična delniška družba „M E R C U II" i., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega obrestovatija pri popolni varnosti XUl~ naloženih j; ! » v 111 c.