PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Kotovim) p >A •, Abb- »»tale I gruDoo teiia 5U I1T Leto XXm. St. 128 (6712) TRST, četrtek, 1. junija 1967 V PRIČAKOVANJU ZAKLJUČKA DEBATE V VARNOSTNEM SVETU Nadaljuje se diplomatska dejavnost v zvezi z napetostjo na Srednjem vzhodu Ameriške vojne ladje v Rdečem morju in sovjetske v Sredozemlju - Nadaljnji solidarnostni ukrepi arabskih držav - Moskovski komentar NEW YORK, 31. — Medtem ko se v varnostnem svetu nadaljuje debata o Srednjem vzhodu, se na drugi strani nadalje diplomatska dejavnost povezana s številnimi ukrepi v Podkrepitev stališč, ki jih zavzemajo posamezne države. V Združenih narodih še ved- ^ poudarjajo nevarnost sedanje napetosti, v ameriškem dr-vnem departmaju pa pravijo, n* ne bodo sprejeli nobene ultimativne pobude, dokler se ne “kristalizira stališče v Organi-"Jciji združenih narodov. V a-“toriškem državnem departmaji Potrjujejo, da ameriška letalonosilka «Intrepido» potuje ®k°zi Sueški prekop v Rdeče *“0rJe, kjer so že nekatere a-menške in britanske vojne lad- Štiri sovjetske vojne ladje, od kterih so bile nekatere oborožene * raketnimi izstrelki, so danes plu-lje ®°sP°rski ožini v Sredozem ^^Urški list «Milliyet» piše, da so ®°vjetske ladje namenjene v Sre-r»^en?'je’ da zadostijo zahtevi a-6skih držav, t.j. da ustvarijo ^notežje z navzočnostjo šestega r&ieriškega ladjevja in nekaterih ratanskih enot na tem področju. ekateri časopisi pišejo, da bodo m ladjam sledile druge ladje ragem tednu junija. , V Londonu izjavljajo, da je brivska vlada vedela za odločitev Jtoskve, da pošlje deset vojnih la-^ Po Bosporski in Dardanelski <'®ni v Sredozemlje. Kairski list «A1 Ahram» piše, da ** k Turčija postavila na stran abskih držav. Obljubila je Egipta da ne bo dovolila, da bi se turjaška oporišča na njenem o-(pPlju uporabljala za nastop pro-j arabskim državam. Poleg tega Turčija obljubila, da ne bo raz-r/stUa vojaštva ob sirski meji. dodaja, da je ta zagotovila dal vTski poslanik v Kairu, takoj ko . je vrnil s posvetovanja turških .Jrmatov na Srednjem vzhodu, i^ski poslanik je izjavil, da jj . puammik jt; lz-javn, uu po- *oma razume razloge, zaradi ka- juJ®} je ZAR sprejela nedavne po-]*ke strateške ukrepe. Turčija 5^ Prepričana, da arabske države .■1° samo varovati svojo suvere-^ ki svoje koristi. Ahram« piše, da sta se Naser j. Jordanski kralj Husein pred fj^taovim obiskom v Kairu spo-, jfhnela o naslednjem: 1. Spopad tarael •lev—'!lom P* utegnil izbruhniti v j dneh ali celo v nekaj urah. ^danske meje z Izraelom pred-f^vljajo najvažnejšo in najbolj »J^Jtao arabsko mejo. 3. Vse arab- Sj . meje z Izraelom morajo po-operativne baze. Hjkr* Piše, da so se pred Husei-obiskom v Kairu posveto-Sj' med ZAR na eni strani ter Irakom, Alžirijo in organi- Za osvobloditev Palestine na strani. jje poroča list, da sta se Na- ser,poroči v^.m Husein med svojim posveto (ry^m pogovarjala po telefonu predsednikom Arefom o °du iraških sil na jordansko ozemlje. Naser je medtem začel obširno diplomatsko ofenzivo, da okrepi podporo afriških držav a-rabskemu svetu. Nekaj ur po o-brambnem sporazumu s Huseinom se je Naser pogovarjal z mavre-tanskim zunanjim ministrom, ki Je bil na obisku v ZAR. Egiptovski zunanji minister je odpotoval v nekatere latinskoameriške države, da obrazloži sedanje stanje. Egiptovski podpredsednik Mohie-din je odpotoval danes v Bagdad na pogovore z iraškimi voditelji v zvezi z obrambnim sporazumom med ZAR in Jordanijo. Z njim je odpotoval tudi načelnik glavnega štaba ljudskih odporniških sil ZAR. Iz Amana poročajo, da je jordanski ministrski svet danes odobril obrambni sporazum z ZAR. V Amanu so danes manifestirale številne množice po ulicah ter so vzklikale Huseinu, Naserju in predsedniku organizacije za svoboditev Palestine Šukeiriju. Podpredsednik ZAR Mohiedin je prišel danes iz Bagdada in je izročil sirskemu predsedniku Naserjevo poslanico. Iz Damaska pa je odpotoval v Pariz sirski podpredsednik vlade z osebnim sporočilom sirskega predsednika Atasija za generala de Gaulla. Izjavil je, da so stopili v stik z de Gaullom, ker cenijo njegovo stališče v sedanji krizi in njegovo oddaljenost od ameriških in britanskih načrtov, ki so sovražni Arabcem in naklonjeni Izraelu. Iz Pariza bo odšel v Al-žir. še vedno poročajo iz raznih a-rabskih prestolnic o solidarnostnih ukrepih z ZAR, in s Sirijo. Danes je prišel v Kairo prvi kontingent raških čet, ki jih bodo razmestili na izraelski meji. Libanonska poslanska zbornica bo od jutri dalje neprestano zasedala petnajst dni, in zasedanje bodo po potrebi podaljšali, da lahko vsak trenutek sprejmejo potrebne ukrepe v zvezi s sedanjo krizo. Bagdadski radio je javil, da je iraški predsednik Aref sporočil kralju Huseinu, da bodo iraške čete zavzele položaje na meji med Jordanijo in Izraelom v najkrajšem času. Predsednik Aref se je včeraj pogovarjal po telefonu s kraljem Huseinom in z Naserjem. Husein je izjavil, da bi Jordanija z veseljem sprejela iraške čete na svoje ozemlje. Maroški minister za informacije je sporočil, da je kralj Hasan predlagal voditeljem držav arabske zveze skupen sestanek, na katerem naj bi podrobno proučili sedanjo krizo. Iz Alžira poročajo, da bodo čez nekaj dni odpotovali prvi odredi alžirskih oboroženih sil na Srednji vzhod. V Adenu je fronta za osvoboditev zasedenega Jemena razglasila za jutri splošno stavko, da s tem izpriča solidarnost adenskega ljudstva s predsednikom Naserjem. Tudi iz Sane poročajo, da je republikanski Jemen sklenil poslati oborožene enote v Egipt za primer izraelskega napada. Napovedali so ustanovitev odbora za organiziranje prostovoljcev. Sirski predsednik je poslal glavnemu tajniku KP SZ Brežnjevu pismo, v katerem izreka hvaležnost za veliko razumevanje, ki so ga sovjetski voditelji pokazali med sedanjo krizo, ki so jo povzročili imperialisti in izraelski ekstremisti na Srednjem vzhodu. Sirski predsednik pravi dalje, da je hvaležen Brežnjevu zaradi razumevanja vloge, ki jo imajo narodi arabskih držav v borbi proti spletkam imperializma. Pismo poudarja, da arabsko prebivalstvo ne bo pozabilo sovjetskega prispevka k borbi za zmago pravične stvari vseh narodov na svetu. Sirski minister za informacije je ob povratku iz Moskve v Damask izjavil, da je Kosigin poudaril podporo Sovjetske zveze revolucionarni in napredni politiki Sirije proti vsakemu izraelskemu napadu. Izjavil je zatem, da so grožnje in koncentracije izraelskih čet sestavni del splošnega imperialističnega načrta proti osvobodilnemu gibanju na Srednjem vzhodu, ker Izrael predstavlja imperializem in A-merika ščiti Izrael samo zaradi te- ga, da obdrži svoje nezakonite položaje na arabskem svetu. Minister je dalje izjavil, da predvidevajo še nadaljnje sestanke med Sovjetsko zvezo in Sirijo, da koordinirajo in utrdijo splošno politiko, ki so jo dotočili med sirsko sovjetskimi posvetovanji v Moskvi. Moskovska «Pravda» piše, da so ameriški in britanski petrolejski monopoli pravi povzročitelji sedanje napetosti na Srednjem vzhodu. Izkušnje so pokazale, da voditelji teh monopolov že zdavnaj ne vodijo več samo gospodarske dejavnosti, temveč se tudi vmešavajo v odnose med državami in skušajo podrediti svojim interesom politiko, diplomacijo in vojaško silo tamkajšnjih držav. List zaključuje, da miroljubni narodi podpirajo arabske države v borbi za okrepitev njih neodvisnosti in skrbno spremljajo spletke imperialističnih sil. Iz Tel Aviva poročajo, da bo izraelski zunanji minister Eban morda v kratkem odpotoval v ZDA, in to v zvezi s podpisom obrambne pogodbe med Egiptom in Jordanijo. V Tel Avivu pravijo, da je zaradi tega «bolj kot kdaj koli potrebna akcija pomorskih sil, da razbijejo blokado Akabskega zaliva«. De Gaulle pri papežu RIM, 31. — Predsednik francoske republike gen. de Gaulle se je ob 8.45 poslovil od predsednika Saraga-ta in se odpeljal v francosko veleposlaništvo. Od tam se je gen. de Gaulle odpeljal v Vatikan, kjer ga je z vsemi častmi sprejel papež Pavel VI. Zasebni razgovor je trajal okrog 25 minut, nato pa je najprej spregovoril papež, ki je podčrtal pomen premostitve nacionalnih okvirov in je v tej zvezi citiral koristne rezultate evropske skupnosti, nato pa izrecno omenil svojo zadnjo encikliko. De Gaulle je v odgovoru navedel razne pobude papeža za mir in dejal, da je bistveni element miru v izravnavanju razlik med narodi, ki so v ugodnejših pogojih z narodi, ki so v težavnejšem položaju. De Gaulle je danes zapustil Rim in je z letalom prispel v Benetke, kjer je gost italijanske vlade. Papež Pavel VI. je danes sprejel na zasebnem obisku tudi kanclerja Zahodne Nemčije Kiesingerja in ministrskega predsednika Luksemburga Wernerja. IZJAVE BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Brown zagovarja izraelsko stališče glede plovbe po Akabskem zalivu Kritiziral je tudi U Tantov ukrep o umiku varnostnih sil OZN, pa tudi dejstvo, da Izrael ni dovolil bivanja teh sil na svojem ozemlju Britanski odmevi na rimsko posvetovanje LONDON, 31. — Po uradnih britanskih vesteh, so danes komentirali zaključke sestanka predstavnikov šestih evropskih držav in so pri tem dokaj optimistično ugotovili, da pričakujejo, da bo šest ministrov, ki se bodo v kratkem sestali v Bruslju, naglo prišlo do sklepa o pričetku pogajanj. Velika Britanija je torej ugodno ocenila zaključke rimskih razgovorov in vidi možnost naglega pričetka konkretnih pogajanj. LONDON, 31. — Britanski zunanji minister Brown je začel danes debato v spodnji zbornici o Srednjem vzhodu. Izjavil je, da čeprav je napetost nekoliko popustila, je še vedno nevarna Pripomnil je, da nevarnost vojne ne izvira toliko iz sovražnosti med Izraelom in arabskimi državami kolikor iz dejstva, da se že dolgo časa kopiči velika količina topov, tankov in letal na tem področju, da bi se zrušilo splošno ravnotežje. Po mnenju Browna ne gre za zakonitost ali nezakonitost egiptovske zahteve v OZN, da umakne svoje sile, temveč «za sam umik teh sil». Dejal je, da «ni prav, da se odredi umik gasilcev, ko je nevarnost požara*. V zvezi s pogovori, ki jih je Brown imel v Moskvi, je izjavil: «Kljub javnim izjavam in enostranskemu stališču se mi je zdelo, da je sovjetska vlada zaskrbljena zaradi razvoja na Srednjem vzhodu. Kar se tiče dejavnosti egiptovske vlade v Tiranski ožini, se lahko reče, da bi ne glede na pravne probleme in znatne politične ter gospodarske posledice to lahko vplivalo na pravico do plovbe na drugih delih sveta. ...........I...."">............................."O""....................................................................iiiiiiiimiiiiiiiimiiimuiiiin.mu. NA ZASEDANJU ZBORNIČNE KOMISIJE ZA ZUNANJE ZADEVE Fanfani pravi, da so odstranjene najhujše nevarnosti na Srednjem vzhodu l Sprejet zakonski predlog o reformi bolnišnic z nekaterimi kompromisnimi popravki - V senatu spor glede zakonskega predloga o javni varnosti - Nenni o stanju 14. julija 1964 ■ Stavka bančnih uradnikov RIM, 31. — Na zasedanju komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice je danes minister Fanfani poročal o položaju na Srednjem vzhodu, katerega je ocenil za nekoliko boljšega, češ da so odstranjene naj hujše nevarnosti in napetosti. Fanfani je pričel svoje poro- čilo z orisom zaključkov sestanka šestih držav EGS v Rimu, ki ga je izredno pozitivno oce mil, češ da so bili narejeni bistveni koraki naprej in da se ni moglo pričakovati čudežnih rešitev perečih vprašanj. Tako je izrecno podčrtal skupno stališče o združitvi raznih evropskih organizmov. Glede političnega združevanja, se je sestanek po njegovi izjavi moral omejiti na načelne ugotovitve in na izmenjavo mnenj. Glede bistvenega vprašanja vključitve Velike Britanije pa vidi Fanfani pomemben napredek v striktnem izvajanju postopka, ki ga predvideva člen 237 pogodbe, ki govori o načinu vključevanja novih članic. Pri tem je bistveno, da so se dogovorili, da bodo o tem vprašanju razpravljali še na prvem zasedanju ministrskega sveta EGS. V tej zvezi je Fanfani tudi podčrtal važnost sklepa, da bo podobna konferenca sklicana še letos. Glede krize na Srednjem Vzhodu pa je bil Fanfani v svojih izjavah zelo oprezen in jih je formuliral na tak način, da se jih lahko različno razume. Fanfani je dejal, da so imeli zelo živahne stike z vsemi prizadetimi državami in je podrobneje navedel razne razgovore, ki so bili usmerjeni, da se prepreči grozečo verižno reakcijo, odstrani eksplozivne elemente in prične z o-bravnavanjem vprašanj na način, da se bodo lahko strinjale vse sporne stranke. V tej zvezi je Italija krepila prijateljske odnose na dvostranski ravni, je podprla OZN in se je omejila od avtoritativnih posegov «ožjih skupin, ki bi lahko povzročile nepremostljive težave psihološkega značaja«, pri čemer Fanfani ni povedal, za kaj je v bistvu šlo. Predstavnikom vseh prizadetih držav Srednjega vzhoda je Italija podčrtala svojo osnovno politično usmerjenost spoštovanja avtonomije in svobode vseh obstoječih držav in med njimi vključno Izraela, prijateljstva do vseh in sodelovanja za splošni razvoj Srednjega vzhoda. V poslanski zbornici so bile premagane težave v zvezi z odobritvijo zakona o reformi bolnišnic in so odobrili nekatere pomembne popravke k prvotnemu zakonskemu predlogu. Prve težave so nastale v zvezi z devetim členom, ki obravnava sestavo upravnih odborov bolniških ustanov, ki bodo nastale z združitvijo že obstoječih bolnišnic. Po predlogu bi namreč v določenih primerih lahko v upravnih svetih prevladali predstavniki že obstoječih ustanov, zaradi česar so sprejeli popravek, da se lahko zviša število članov, ne da bi se v novem u-pravnem svetu izpremenilo razmerje sil. Resni spor je nastal glede pristojnosti pri klasifikaciji bolnišnic in so ga rešili tako, da so kompromisno združili dve tezi o odgovornosti pokrajinskih zdravnikov in deželnih uprav. Kot že običajno, se je vnela daljša debata o finansiranju bolnišnic, ki jih vzdržujejo cerkveni redi, zaradi česar so dodali pose- ben člen, ki določa nadzorstvo mi- iiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuii Jugoslovanska zveza za mir obsoja pritisk na arabske države Odločna obsodba fašističnega udara v Grčiji in napadalne dejavnosti v Aziji ^•ki objem Naserja in kralja Huseina ob Huseinovem prihodu v Kairo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je odločno obsodila danes pritisk in grožnje imperialističnih sil in Izraela proti naprednim arabskim državam. V pismu nacionalnemu svetu za mir v Kairu izraža jugoslovanska liga simpatije in podporo naprednim in miroljubnim arabskim državam v njihovi borbi, da si zagotovijo popolno suverenost, in ugotavlja, da je bil vojaško-fašistični udar v Grčiji, za katerim stojijo najreakcionarnejši krogi ZDA in NATO samo predigra širših načrtov imperialističnih sil v Sredozemlju. Napadalno dejavnost imperialističnih sil v jugovzhodni Aziji, v Grčiji in na Srednjem vzhodu je obsodila včeraj tudi republiška konferenca Socialistične zveze Slovenije s posebno resolucijo, v kateri se daje vsa podpora vsem narodom, ki se borijo za svobodo, neodvisnost in enakopravnost. Predsedništvo in izvršni odbor CK ZKJ sta danes na skupni seji na Brionih pod predsedstvom maršala Tita proučila najaktualnejša vprašanja mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja. Istočasno so na seji razpravljali tudi o nekaterih splošno političnih vprašanjih v zvezi z nedavnimi skupščinskimi volitvami. Danes je odpotovala v Čile, Bolivijo, Kolumbijo, Venezuelo in Mehiko delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov in državnih funkcionarjev pod vodstvom predsednika zveze gospodarske zbornice Antona Boleta. Jugoslovanska delegacija bo v omenjenih državah proučila konkretne možnosti ne le za povečanje blagovne izmenjave, temveč tudi za vključitev jugoslovanskih podjetij v izvajanje načrtov razvoja držav tega področja, posebno na področju raziskovalnih del, rudarstvu, elektro gospodarstvu im v drugih vejah industrije. B. B. nistrstva za zdravstvo tudi nad takimi bolnišnicami in jih podvrže 'okvirom, ki izhajajo iz deželnih, načrtov, kadar gre za gradnjo ali razširitev že obstoječih zavodov Zadnje sporno vprašanje se je nanašalo na finansiranje bolnišnic in na plačevanje prispevkov, pri čemer gre za dve med seboj tesno povezani vprašanji. Ugotovili so, da je predvidena vsota povsem nezadostna, zaradi česar so po medministrskem sestanku, ki je bil pretekli petek, predlagali, da se glede tega vprašanja pusti zadevo odprto in da se prepusti proračunu za prihodnje leto določitev ustreznih sredstev. Za letošnje leto namreč vprašanje še ni pereče, ker bo tako šele ob koncu leta stopil nov zakon v veljavo. Vendar pa je opozicija upravičeno ugotovila, da gre za neustrezno rešitev, ki povrh ne stoji povsem na trdnih ustavnih načelih, saj mora vsak zakon predvideti izdatke in tudi ustrezno kritje. V senatu se je nadaljevala razprava o novem zakonu o javni varnosti, ki pa se je glede bistvenih vprašanj zavlekla, tako da se bo zaključila verjetno šele 13. julija Po volitvah na Siciliji. Leva opozicija je namreč predložila zelo številne popravke (okrog sto) in vodi glede njih ostro bitko. Danes se je vneia dokaj ostra polemika okrog člena 14, ki predvideva pravico do združevanja in ki določa, da je potrebno dovoljenje kvestorja za vsa zborovanja v javnih prostorih in da Je treba prošnjo predložiti tri dni prej, predvi deva kazni za kršitelje in omogoča možnost, da se zborovanja prepovedo. Leva opozicija je zahtevala u-kinltev celotnega člena, ki naj ga nadomesti določilo o enostavni prijavi zborovanja, ki mora biti sporočena 72 ur prej ter omogoča v primerih spora poseg sodnih oblasti. Glede tega člena se je vnela ostra polemika in je prišlo do verbalnih spopadov med ministrom za notranje zadeve Tavianijem in komunističnimi senatorji, ki so ob zaključku zahtevali tajno glasovanje, na katerem je bil člen v vladni formulaciji odobren. Polemika se je vnela tudi glede 18. člena, ki se nanaša na način preprečevanja nedovoljenih manifestacij, pri čemer so komunisti vztrajali, da je treba najprej uporabiti vsa prepričevalna sredstva in da se lahko uporabi silo samo v izrednih primerih. Tudi tega popravka vladna večina ni odobrila. Danes je predsednik republike Saragat sprejel ob prazniku republike na tradicionalnem sprejemu zastopnike diplomatskega zbora. Sedaj je v Italiji akreditiranih 104 držav, katerih predstavniki so bili prisotni na sprejemu na vrtu Kvi-rinala. Številni diplomati iz azijskih in afriških držav so prišli na sprejem oblečeni v njih tradicionalnih oblekah. Poslanska zbornica je danes na tajnem glasovanju odobrila zakon o reformi bolnišnic z 244 glasovi proti 160. ukrepih gen. De Lorenzija. Glede drugega vprašanja pravi Nenni, da ne razpolaga z dokazi, če je bil 14. julija 1964 pri gen. De Loren-ziju sestanek, odnosno če je bil v verziji, ki jo navaja rimski tednik. Vendar pa nadaljuje o «mon-struoznih deformacijah«, do katerih je prišlo v zvezi s SIFAR in tudi v nekaterih drugih primerih. Nenni Je poslal ravnatelju tednika «Espresso» pismo v zvezi z dogodki 14. julija v Italiji. Nenni odgovarja na dve vprašanji: o ozadju dogodkov in če je bil obveščen o Obsežnejši del odgovora pa je posvečen prvemu delu, ki je bolj političnega značaja in pri čemer Nenni trdi, da so se alarmantne vesti širile bolj v tujini kot v Rimu. Nato ugotavlja, da je obstajala nevarnost «praznine oblasti«, da se v takih primerih vedno najdejo sile, ki to praznino ((napolnijo« in da je v konkretnem primeru šlo za desnico, ki je skušala izkoristiti okoliščine. V tej zvezi Nenni ponovno polemizira s Togliattijem, češ da se ni zavedel resnosti položaja. Danes se je pričela stavka bančnih uradnikov, zaradi katere bo finančno življenje dalj časa ustavljeno, saj je treba upoštevati državni praznik in dejstvo, da so banke že normalno v soboto zaprte, tako da dejansko ne bodo poslovale kar pet dni z resnimi posledicami. Sindikalne organizacije bančnih uradnikov so sporočile, da je odstotek stavkajočih bistveno višji, kot je bil pri prejšnjih stavkah. Brown je nato obvestil zbornico, da je sovjetska vlada odklonila u-deležbo na konferenci štirih, ki jo je predlagal de Gaulle, in je v zvezi s tristransko izjavo iz leta 1950 dejal: «Stanje se je od tedaj popolnoma menjalo.* Dodal je, da Velika Britanija nima namena imeti posebno vlogo na tem področju. Poudaril je, da so koristi Velike Britanije na Srednjem vzhodu, predvsem pa trgovinske koristi, odvisne od ohranitve miru. Po mnenju Browna so elementi negotovosti na Srednjem vzhodu sovražnost med Arabci in Izraelom in zunanje intervencije. Pripomnil je, da je smoter Velike Britanije preprečiti spopad. Dejal je, da je umik varnostnih sil zadal hud udarec «mednarodnemu zakonu in redu*. Brovvn je nato izjavil, da bi za Veliko Britanijo veljalo kot vojno dejanje vsako enostransko oviranje plovbe po Akabskem zalivu, in je dodal, da bi moral U Tant poslati svojega osebnegr predstavnika na to področje, kjer naj bi skušal doseči spravo. Britanska vlada je sklenila posvetovati se z drugimi pomorskimi državami z namenom, da objavi jas.io izjavo, ki naj poudari, da je Akabski zaliv mednarodna plovna pot, in da imajo ladje vseh držav pravico do plovbe po tem zaliv,. Nato je Brown izjavil, da je bil Srednji vzhod prejšnji teden na robu vojn:, in je dodal: »Potrebno je razdobje odmora, zato da se o-mogoči, da se U Tantovi predlogi Kairu proučijo in da OZN lahk* opravi svojo posredovalno vlogo.* Brown je izjavil, da je po njegovem mnenju Izrael v preteklosti pokazal malo modrosti, ker je zavrnil navzocn< sil OZN na svojem o-zemlju. Brovvn je nato izjavil, da čas hiti, in če ne bo mednarodna skupnost v celoti prevzela svoje odgovornosti, bi utegnila nastati še hujša in nevarnejša kriza. Britanska vlada bo storila vse, kar more, da to prepreči. Voditelj opozicije Heath je izjavil, da se strinja z Erovvnom glede resnosti -sedanjega stanja, ki je še nevarnejše kakor vojna v Vietnamu, kajti sile, ki so zapletene v spor, niso pod nobenim neposrednim nadzorstvom neposredno prizadetih strani. me rešijo lastna vprašanja. Norvežani menijo, da je vprašanje plovbe skozi Akabski zaliv načelnega pomena. Jugoslavija v zvezi s tem ugotavlja, da to vprašanje doslej ni bilo rešeno z nobenim sporazumom, da priznava, da je Egipt do napada 1956. leta od časa do časa izvajal nadzorstvo nad plovbo. Jugoslavija sodi, da se mora to vprašanje urediti z ustreznim mednarodnim sporazumom, v katerem bi sodelovale vse zainteresirane strani. Precejšnji del razgovora je bil posvečen vprašanju prepovedi širjenju jedrskega orožja in vojne v Vietnamu. Norveška sodi, da bi morali pogodbo o neširjenju jedr- j skega orožja ne glede na razne pomanjkljivosti, čimprej podpisati. Obe strani soglašata, da sporazum ne bi smel spraviti na neenakopraven položaj držav, ki ne proizvajajo jedrsko orožje. Izmenjava misli o Vietnamu je pokazala veliko podobnost pogledov obeh dr*av, ki sodita, da je prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama prvi pogoj za pričetek reševanja tega vprašanja. Norveški zunanji minister je načelno sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo Norveški predsednik vlade Pier Borten je prav tako sprejel vabilo in bo verjetno jeseni obiskal Jugoslavijo. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič odha- ' ja jutri z uradnega obiska iz Norveške. LIZBONA, 31. - Krajevno sodišče je obsodilo tri obtožence na zapor od treh do šestih let, češ da so pripravljali zaroto proti vladi. Zaključen obisk Nikeziča v Oslu OSLO, 31. — Aktualna evropska vprašanja, vprašanja Srednjega vzhoda, Vietnama in jedrske oborožitve so bila glavni predmet razgovorov med državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Markom Nikezičem in norveškim zunanjim ministrom Lingom. Med razgovori o evropskih vprašanjih sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili pozitivne tendence popuščanja v Evropi. V izmenjavi mnenj o politiki bonske vlade sodi Norveška, da zahodnonemška vlada stremi po zboljšanju odnosov v Evropi. Jugoslovanska vlada ne odbija te ocenitve, sodi pa, da bi bonska vlada morala to na delu pokazati z odnosi do socialističnih držav. Dogodki na Srednjem vzhodu so po jugoslovanski ocenitvi rezultat zahtev držav tega področja, da sa- iiiii m m n mil iiiii mili 111111111111111 im iimiiiuiiiiui milu luni m iiiiiiiiiiiiiI|,||,|,, iiimii ||mi|illIII|,l 11,1,(11 POROČILO NA SKUPŠČINI DELNIČARJEV Guverner Banca Dltalia o gospodarskem položaju Polemična ocena poročila socialističnega poslanca Lombardija RIM, 31. — Danes je bila v Rimu redna skupščina «Banca dTtalia«, na kateri je prečltal zaključke obsežnega poročila o gospodarskem položaju guverner Guido Carli. Gre za zelo obsežen tekst, ki je delno zapleten in je iz nepopolnega agencijskega poročila težko dobiti točno oceno in pravo sliko. Carli v uvodu obravnava mednarodna valutna vprašanja in obseg zlatih rezerv odnosno rezerv ki se lahko izrazijo v zlatu. V tej zvezi obravnava tudi nekatera vprašanja mednarodnega valutnega značaja. V Italiji so znašale rezerve 31. decembra lanskega leta 4.679 milijonov dolarjev, od česar je odpadlo 70 odstotkov na zlato, odnosno na kredite, id se lahko izrazijo v zlatu Glede obsega teh rezerv je Carli oprezen, češ da je odvisen od številnih činiteljev zunanje trgovine, pri čemer upošteva tendence plačilne bilance po uravnovešenju, kot tudi dejstvo, da je prišlo februarja 1967 do primanjkljaja 54 milijonov dolarjev v plačilni bilanci. V lanskem letu je prišlo do usta-ljenja cen, pri čemer Carli «hvali« sindikate, češ da so omejili svoje zahteve, nato pa je ponovno polemičen, češ da je prišlo v letošnjem letu do zaostritve zahtev. Bistveni element za naglo naraščanje in da se sedanje izboljšanje pretvori v stalen proces je po poročilu v okrepitvi investicij, pri čemer Carli zelo obsežno obravnava vprašanja odnosov med delnicami in obligacijami. Izrazito polemičen pa je odstavek o deželnih ustanovah za kreditiranje, češ da tu ne gre za demokratizacijo odločanja temveč v mnogih primerih za demagogijo. Poseg državnih kreditnih ustanov in državnih podjetij na tržišče kapitala v lanskem letu ni imel negativnih posledic za splošni razvoj. Poročilo guvernerja je ocenil socialistični poslanec Lombardi, kot izredno oster napad na vlado. Lombardi pravi, da ni treba poklicati na pomoč Marxa, ko je treba polemizirati s trditvami, da se giblje mednarodni kapital izključno po tržnih načelih. Lombardi kritizira tudi poglavje, ki se nanaša na financiranje Juga, češ da se ne sme globalno zanikati pomoč v korist nerazvitih področij. Končno govori Lombardi o nominalnosti akcij, češ da gre za kritike, ki prehajajo okvir podrejenega funkcionarja in ki prehajajo v okvir neposrednega pritiska. Zunanji minister Fanfani je v poslanski zbornici odgovoril na številna vprašanja glede položaja na Srednjem vzhodu. Fanfani je bil umerjeno optimističen, češ da je osnovna nevarnost že prešla in so odstranjene najhujše težave. Glede italijanskega stališča pa je bil Fanfani zelo oprezen in se je omejil na načelno ugotovitev, da je Italija prijateljica z vsemi državami, ki so zapletene v spor. V poslanski zbornici in v senatu se je nadaljevala razprava o dveh pomembnih zakonskih predlogih. O-dobrena je bila reforma bolnišnic, pri čemer so bili glede nekaterih pomembnih vprašanj sprejeti kompromisni predlogi, ki so jih osvojili vladni predstavniki pretekli petek na medministrskem sestanku pod predsedstvom Mora. Glede zakonskega predloga o spremembi zakona o javni varnosti pa je prišlo do ostre bitke, saj je leva opozicija vložila kar okrog sto spreminjeval-nih predlogov Poleg tega vodi opozicija ostro polemično borbo glede vsakega člena posebej in zato tudi verjetno ni samo tehničnega značaja dejstvo, da so odložili zaključek razprave in glasovanje o zakonskem predlogu in bodo o njem razpravljali šele po zaključku volitev na Siciliji. Današnji rimski tednik «Espres-so* objavlja pismo Nennija, ki sicer pravi, da ni bil obveščen o vseh podrobnostih in izrecno ne potrjuje poskusa državnega udara leta 1964, ki pa istočasno utemeljuje politično ozadje takega udara. Guverner «Banca dTtalia* Guido Carli je imel danes daljše poročilo na zasedanju delničarjev, med katerim je poročal o sedanjem italijanskem gospodarskem položaju, ki ga ni negativno ocenil. Poročilo je mestoma polemično in kritično do vladnih stališč. V zvezi s sporom med Izraelom in arabskimi državami se nadaljuje diplomatska dejavnost v iskanju kompromisne rešitve. Hkrati pa se nadaljujejo vojaške priprave. Arabske države sporočajo, da so odločene podpreti ZAR in Sirijo v pri-meru izraelskega napada. Tudi Turčija je sporočila, da je odločno na strani Arabcev. V ameriškem državnem departmaju so potrdili, da so nekatere ameriške vojne ladje prispele v Rdeče morje. Iz Ankare pa poročajo, da so nekatere sovjetske vojne ladje že na poti v Sredozemlje. Poročajo tudi, da je Turčija ob-ljubila Egiptu, da ne bo dovolila, da bi vojaška oporišča na njenem ozemlju uporabljali za nastop proti arabskim državam. Sirski minister za informacije je ob povradiu iz Moskve izjavil, da je Kosigin poudaril vso podporo Sovjetske zveze revolucionam' in napredni politiki Sirije proti vsakemu izraelskemu napadu. Moskov. ska «Pravda» pa piše, da so ameriški in britanski petrolejski monopoli pravi povzročitelji sedanje napetosti. V Londonu jc britanski minister Brown v spodnji zbornici zagovarjal izraelsko stališče v zvezi z blokado Akabskega zaliva, vendar pa je dodal, da Izrael ni modro ravnal, ko ni dovolil bivanja sil OZN na svojem ozemlju, hkrati pa kritiziral U Tantov ukrep o umiku varnostnih sil. Na Koroškem reševanje manjšinskih vprašanj brez sodelovanja manjšine? Odkar so leta 1959 v dunajskem parlamentu sprejeli manjšinska zakona o šolstvu in sodnem jeziku na Koroškem, je v Izvajanju dolo-čail, ki jih v zaščito slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji vsebuje člen 7 avstrijske državne pogodbe, zavladajo skoraj popolno zatišje. Res je, da so bila v tej dobi sporazumno rešena personalna vprašanja glede nadzorstva v manjšinskem šolstvu, da je bila v nacistični dobi nasilno izgnanim slovenskim družinam priznana delna odškodnina in da so koroški Slovenci dobili izredno državno podporo za svoje kulturne ustanove in namene. Toda več tudi z občasnimi pogovori med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki obeh osrednjih slovenskih organizacij ni bilo mogoče doseči (če izvzamemo osnutek posebnega zakona o slovenskem u-radnem jeziku v uprava, ki pa se je leta 1960 takoj izgubil v skrivnostnem predalu, brž ko so koroški Slovenci zavzeli do njega podrobno izdelano stališče in izrazili svoje utemeljene pomisleke k posameznim določilom). V poznejših letih se vprašanje manjšinske zaščite ni več premaknila z mrtve točke. Seveda so koroški Slovenci stalno opozarjali na nerešena vprašanja in dajali številne predloge in pobude, toda u-radni činitelji Avstrije so se vedno omejevali le na lepe obljube, da bodo manjšinska vprašanja rešena v sodelovanju s prizadeto manjšino. Pač pa niso mirovale nemške nacionalistične organizacije, ki so po sklenitvi državne pogodbe leta 1955, ko je Avstrija tudi formalno postala svobodna in neodvisna država, spet obnovila svojo dejavnost, naperjeno v prvi vrsti proti pravicam koroških Slovencev. To dejavnost so vedno bolj koncentrirale na zahtevo, da je treba manjšino najprej šele «poiskati», to se pravi s tajnim glasovanjem ugotoviti njeno številčno moč in določiti o-zemlje, za katero naj bi veljali manjšinski zakoni. Koroški Slovenci so vsako obliko ((ugotavljanja manjšine* od vsega začetka odklanjali in poudarjali, da takega ugotavljanja tudi ne predvideva čl. 7., ki govori o okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom, torej o ozemlju, ki je bilo ob sklepanju državne pogodbe objektivno znano. Poleg tega je bilo to ozemlje jasno začrtano že prej — leta 1945, ko je takratna koroška deželna vlada uzakonila dvojezično šolo, zlasti pa v nacistični dobi, ko pri izseljevanju koroških Slovencev niso vedeli le za vsako vas, marveč so natančno poznali vsako posamezno družino. Zato o tem ozemlju tudi danes ne more biti nobenega dvoma in je FPO-jevskim poslancem, ki so v parlamentu ur-girali ugotavljanje-1 manjšine, svo-ječasno celo kancler Klaus odgovoril, da ta oblika po njegovem mnenju ni edina možnost reševanja. Toliko bolj Je presenetila nedavno vest, da je zvezna vlada izdelala in tudi že razposlala zainteresiranim ustanovam osnutek novega manjšinskega zakona. S tem zakonom naj ne bi bila rešena le vprašanja slovenskega uradnega jezika v upravi in dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, marveč bi bilo hkrati v obliki posebnega referenduma izvedeno tudi ugotavljanje manjšine. Kolikor Je razvidno iz objave v tisku, s predvidenim zakonom slovenščini pri upravnih organih ne bi bil priznan status polnopravnega uradnega jezika, kakor to določa čl. 7 državne pogodbe, marveč bi postala neke vrste pomožni jezik, kot je to že pri sodišču. Ugotavljanje manjšine pa naj bi bilo Izvedeno z dvema glasovanjema: najprej bi morala v Občinah okrajev Šmohor, Beljak — podeželje in Velikovec ena tretjina občinskih odbornikov tako glasovanje zahtevati, potem pa bi bile tiste občine, v katerih bi se najmanj ena tretjina prebivalstva izrazila pozitivno, uradno razglaše- fliiiiiiiiiiiiiiiiii:::::::j|iiiiimiiiiniiiiii iiiiiiiii Hlinili Itinerari turistico-naturalistici nelle Dolomiti del Trentino — Alto Adige V našem listu smo prikazali še marsikatero publikacijo o Tridentinski pokrajini in o Gornjem Poadiiju. Res je namreč, da je težko katera pokrajinska ustanova za turizem tako pogumna z izdajanjem tudi velikih in dragocenih knjig kakor je tridentinska. Pa tudi odborništvo za turizem v deželi Tridentinsko -Gornje Poa-dižje večkrat izda kako publikacijo. Tako smo pred nedavnim prejeli publikacijo večjega formata Itinerari turistico-naturalistici nelle Dolomiti del Trentino-Alto Adige Odbornik za turizem, lov in ribolov dr. Guido Raffaelli pravi v uvodu, da je knjiga namenjena kategoriji posebnih turistov, ki se vedno bolj širi; to so turisti, ki uživajo v tem, da zapuste natrpane ceste in odidejo peš tja, kjer je narava najbolj pristna in nedotaknjena. Pri publikaciji je sodelovalo več oseb: turistična besedila je napisal Silvio Ducati, prirodoslovna besedila za Vzhodne in Zahodne Dolomite Benedetto Bonapace, za avtomobilske itinerarije in za Brento pa Tullio Largaiolli. Risbe je napravil Federico Chierzi, za zemljevide pa je poskrbel Studio Leoni. Lahko rečemo, da bo knjiga svojemu namenu zares odlično služila ne le po svoji sistematičnosti temveč tudi s svojo bogato opremo (fotografije - črnobele in barvne, zemljevidi in še priložen zemljevid). Kdor se bo odločil, da nekaj počitnic preživi v tistih krajih, bo zares spoznal veliko korist te knjige. ne za dvojezične oziroma — kakor se glasi tozadevno besedilo zakonskega osnutka — da spadajo v veljavnost manjšinskega zakona. Za te občine bi potem veljala tudi določila o dvojeaičnlh krajevnih napisih. Koroški Slovenci kot neposredno prizadeti so o tem osnutku zvedeli šele Iz objave v tisku, tako da se upravičeno bojijo, da namerava Avstrija manjšinska vprašanja spet reševati povsem mimo prizadete manjšine, kakor se je to zgodilo že leta 1959, ko so bili pri zakonih o manjšinskem šolstvu in o slovenskem jeziku o sodstvu na Koroškem postavljeni pred izvršena dejstva. To bojazen izražata Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev tudi v skupnem pismu, ki sta ga te dni poslala zvezni vladi na Dunaju. V pismu se obe slovenski organizaciji sklicujeta na obljube vodilnih avstrijskih predstavnikov, ki so med obiskom vladne delegacije v Beogradu in o obisku predsednika Tita v Avstriji izrecno zagotovili, da bodo manjšinska vprašanja rešena v sodelovanju z manjšino; podobno zagotovilo pa je dal koroškim Slovencem ob 10-let-nld podpisa državne pogodbe. «Zato še enkrat poudarjamo,* je rečeno v pismu, «da manjšina nikdar ne bo pristala na zakonske izvedbe določil sedmega člena državne pogodbe, če bodo le-te sklenjene brez sodelovanja manjšine.* Pri tem navajata organizaciji tudi zadnjo vladno izjavo v parlamentu, kjer je bilo rečeno, da v južnotirolskem vprašanju Avstrija nikdar ni sprejela rešitev, na katere ne bi pristali zastopniki prizadete manjšine. To pomeni, da se mora Avstrija istega načela držati tudi pri obravnavanju manjšinskega problema v lastni državi, kajti pravo je nedeljivo in mora v isti meri veljati za manjšino na Južnem Tirolskem kakor na Koroškem. Da so koroški Slovenci pripravljeni sodelovati pri reševanju manjšinskih vprašanj, so že večkrat jasno in nedvoumno povedali. To pripravljenost so izrazili tudi na veliki spominski prireditvi ob 25-let-nid izseljevanja, kjer je predsednik Z SO pred 1300 zastopniki slovenskih družin izrecno poudaril: «Naj zadostuje naša iskrena izjava, da želimo samo uresničitev pravic, Id nam grejo; da smo pripravljeni, iskreno in konstruktivno pomagati pri iskanju poti za znosno rešitev vseh odprtih vprašanj in da smo prepričani, da je ob dobri volji mogoče priti do zadovoljivih rezultatov, čim prej in čim popolneje se bo to zgodilo, tem u-spešneje bomo lahko izpolnjevali najplemenitejšo vlogo sleherne manjšine — da je posrednik med domovinskim in matičnim narodom in da bogati kulturo države, v kateri živi.* V tem smislu sta obe slovenski organizaciji tudi v zadnjem pismu spet urgirall obnovitev kontaktnih pogovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine, ker sta prepričani, da je manjšinska vprašanja mogoče zadovoljivo reiti le v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino. ■iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiifiiiiDiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V plamenih avta tri osebe mrtve RIM, 31. — Na cesti v Ostio, se je neki «600» s tremi osebami zaletel v neko obcestno drevo in se vnel. Vse tri osebe so v avtomobilu zoglenele. Do nesreče je prišlo ponoči po tretji uri. Ponesrečenci so trije mladi moški, 'tari od 26 do 32 let. BOLOGNA, 31. — V Bologni Je v prvih popoldanskih urah nastala v neki hiši eksplozija, ki je hišo do polovice raznesla. Najbrž je bil prostor nasičen s plinom, nakar je zadostovala ena sama iskra za eksplozijo. NEW YORK, 31. — Prometnih nesreč je bilo v ZDA za dolg week-end (4 dni) za Memorial Day 587 (lani 542, predlanskim 525). Vendar je to manj, kot so računali; tp pa zaradi tega, ker je bilo slabo vreme in mnogi so sploh ostali kar doma. Utonile so 103 osebe, pri nesrečah z ladjami jih je pa izgubilo življenje 36. PRETORIA, 31. — V centralni jet-nišnici v Pretoriji so izvršili smrtno kazen nad 9 Afričani, ki so 1. 1962 ubili v Wellingtonu nekega belca. V Južni Afriki so 1. 1957 celo 22 Afričanov obesili, ker so ubili v Natalu tri bele policijske agente. Tima Rinnelta so našli VVIESBADEN, 31. — Včeraj Je policija našla znakaženo truplo malega Tima Rinnelta, katerega nenadno izginotje pred tremi leti je za ves teden mobiliziralo vso policijo Zabodne Nemčije. Truplo so našli v kleti neke hiše, katere lastnik je neici odvetnik. Razsekano na pet delov je bilo truplo spravljeno v neki plastični vreči pod smetmi. Klet imajo v najemu starši Klausa Lehnerta, ki so ga že v nedeljo aretirali, ker je on ugrabil in ubil Tima Rinnelta. Na policiji je dejal, da nima nikake zveze ne z izginotjem malega Tima Rinnelta ne z njegovo smrtjo. IZ TRŽAŠKE KRONIKE SEJA UPRAVNEGA ODBORA LETOVISCARSKE USTANOVE Program poletnih prireditev že skoraj dokončno sestavljen Uspešno propagandno potovanje reklamnega avtobusa po Franciji, Belgiji, Luksemburgu in Švici - Lokal «Bottega del vino» spet odprt Na včerajšnjem sestanku upravnega sveta Letoviščarske in turistične ustanove je predsednik odv. Di Giacomo podal poročilo o plodnem propagandnem potovanju reklamnega avtobusa od 19. apniia do 14. maja P9 Franciji, Belgiji, Luksemburgu in Švici. Tržaški predstavniki so obiskali vse naj pomembnejše turistične operaterje, ravnateljstva glavnih dnevnikov, specializiranih revij za poletna letovanja v inozemstvu ter potovalne agencije in pri tem razdelili velike količine ilustrativnega gradiva o naših letoviščarških opremah in zlasti o turističnih privlačnostih naše pokrajine ter plaž od Gradeža do Lignana. Avtobus je prevozil skupno 4350 km, pri tem pa je izpustil področje Pariza in dal raje prednost drugim bogatim francoskim pokrajinam. Pri tem je bilo ugotovljeno, da nudita Trst in Italija še vedno konkurenčne počitniške cene v primerjavi s francoskimi, kar so povsod tudi priznali in cenili. To je biio že drugo propagandno potovanje v Francijo potem, ko je učinek prvega bil nadvse zadovoljiv. Po predsezonski akciji v aprilu in maju 1966 je bilo tako zabeleženo povečanje števila francoskih turistov za 32,8 odst. v primerjavi z letom 1965 glede bivanja in za 24,9 odst. glede prihodov. Umetniška komisija za poletne prireditve je že izdelala v glavnih točkah pester repertoar za leto 1967. Tako so bili dokončno določeni datumi za razne prireditve, za nekatere pa so še v teku pogajanja z imprezariji. V. svetovni festival znanstveno fantastičnega filma (z vzporednimi umetniškimi prireditvami) na gradu Sv. Justa bo od sobote 8. do sobote 15. julija. V torek 18. in v sredo 19. julija bo, vedno na gradu Sv. Justa, variete z Antoinom, Bičkom in Gianom in drugimi imeni s področja lahke glasbe in televizije. V 'ponedeljek 24. in v torek 25. julija bo variete z Rito Pavone, John-nyjem Dorellijem, Corradom in drugimi. V četrtek 27. in v petek 28. julija bo nastopil veliki afriški folklorni ansambel Djoliba, ki se bo udeležil tudi svetovnega festivala v Edimburgu. V petek 4. in v 5. avgusta bosta na gradu v počastitev 100-letnice znanega Straussovega valčka «Na plavi Donavi* večer dunajskih plesov z «Wlener Stadtsaper baletom*, ki ga sestavlja okrog 100 članov. V sredo 9 hi v četrtek 10. avgusta bo državno gledališče iz Budimpešte uprizorilo opereto ((Kneginja čardaša*. V petek 11. in v soboto 12. avgusta bo isto gledališče uprizorilo opereto ((Grofica Marica*. V petek 18. in v soboto 19. avgusta se bodo predstavili svetovni ansambli «Beat» glasbe. V sredo 23 in v četrtek 24. avgusta pa bo zopet mednarodni variete z Lolo Falano, Rockijem Robertom, Enricom SimonetUjem in drugimi. V rimskem gledališču bodo po dosedanjih aranžmajih tri predstave Aristofanove klasične komedije «Mir», v dneh 1., 2. in 3. avgusta z Arnoldom Foa, Gdanricom Tede-schijem in Aldom Fabrizljem v glavnih vlogah. V Miramarskem parku se bodo 15. junija ponovno začele predstave ((Luči in zvoki* v italijanščini, nemščini in angleščini z ojačanimi zvočnimi napravami ob stoletnici Maksimilijanove smrti. Kot je bilo že sporočeno, je na programu tudi prvi poskus u-metniških večerov pod gradom na čudoviti pozornioi med morjem in belimi stolpi, kjer bo filharmonični orkester gledališča Verdi priredil štiri koncerte v soboto 22., v sredo 26., v soboto 29. julija ter v torek 2. avgusta. Upravni svet je proučil tudi razne prošnje združenj in ustanov, katerim je sklenil pomagati na razne načine za čimboljši uspeh njihovih pobud. Prispevki v denarju in v nagradah so bili odobreni za vrsto športnih prireditev. Upravni svet je končno vzel z zadovoljstvom na znanje, da se danes ponovno otvar-ja lokal «Bottega del vino*, popolnoma obnovljen po nedavnem požaru. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Luciji pri Portorožu odprli nov moderen hotelski objekt Občinski praznik v Tolminu ■V. .Luciji -pri Portorožu,-so-,odprli depandanso hotela Vesna. Slovenska obala je dobila, .še en moderen hotelski objekt, ki je ob hotelu Riviera v Portorožu vsekakor med najbolj luksuznimi. V njem je 128 ležišč prve kategorije. Zanimivo je omeniti, da so novi hotel v Luciji zgradili v rekordnem času šestih mesecev, stroški pa so znašali 0-krog 300 milijonov starih dinarjev. Otvoritvene slovesnosti so se udele- V galeriji palače Costami je velika razstava avstrijske sodobne grafike. (Na sliki: med otvoritvenim nagovorom tržaškega župana inž. Spaccinija) žili številni gostje, med njimi predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Albert Jakopič,, predščdnik. skupščine Slovenije dr. Jože Brilej, predsednik obalne konference SZDL Mario Abram, predsednica piranske skupščine Jolanda Kos in drugi. Predsednik upravnega odbora hotela Metropol Franc Pibernik se je zahvalil graditeljem za ves trud, predvsem pa projektantu prof. Edu Mihevcu, gradbenemu podjetju Stavbenik iz Kopra, tovarni pohištva Stil, koprskemu projektantskemu biroju in drugim. • • • Tolminska občina je v nedeljo svečano proslavila občinski praznik. Na posebni seji skupščine je govoril predsednik Franc Skok. Navedel je vrsto uspehov, ki jih je dosegla Tolminska v zadnjih letih, omenil pa je tudi težave, ki jih ima občina zaradi pomanjkanja sredstev, da bi lahko še uspešneje razvijala šolstvo in nekatera druga področja. Gospodarske perspektive Tolminske so predvsem v razvoju turizma v Zgornjem Posočju, v razvoju manjših podjetij predelovalne industrije in v kmetijstvu. Ob občinskem prazniku tolminske občine je pomembno poudariti velik delež tega področja v NOB. Vsak šesti prebivalec Tolminske je bil v narodno osvobodilnem boju, nad tri tisoč ljudi pa je bilo v koncentracijskih taboriščih. Ob občinskem prazniku so odprli v Tolminu prenovljeno knjižnico, mladinski klub ter moderno samopostrežno trgovino. • • • Po dolgoletnih prizadevanjih je Sežana končno dobila avtomatsko telefonsko centralo. S tem so napravili še en pomemben korak v modernizaciji telefonske mreže na Primorskem. Sredstva za avtomatsko centralo so prispevali podjetje PTT, občina in sežanska podjetja. Tudi v letošnji poletni sezoni bo na avto cestah v Italiji delovala servisna služba, ki jo organizira združenje ACI s sodelovanjem tu-rinske tovarne avtomobilov Fiat. Razen tega bo letos Fiat uvedla tako službo tudi na nekaterih državnih cestah, ki imajo velik promet. Skupno bodo za to službo uporabili približno 60 furgonov fiat 600 s primemo opremo, ki bodo ((nadzorovali* 2139 km avto cest in 450 km državnih cest. Servisno službo ACI - Fiat so u-vedli leta 1965 in je dala dobre uspehe. Furgoni so opremljeni z raznimi napravami za popravila vozil, nadomestnimi deli, oljem in gorivom. Na cesti opravijo popravila, ki trajajo do 30 minut, za več- ja popravila odpeljejo pokvarjeno vozilo v mehanično delavnico, o«' ne za usluge in nadomestne del® so po tarifi Za inozemske turist? ne zaračunajo delovne sile, ampj" samo nadomestne dele. Avtomo-"-listi, ki imajo novo vozilo fint * jamstvom, imajo vso oskrbo brezplačno. Servisna služba se začne s 1. Ju' nijem in bo trajala 121 dni. ...................................................................................................................................M tVendar enkrat spet roman, vreden branja,» bodo rekla sentimentalno navdahnjena dekleta, ko bodo vzela in brala roman o Napoleonom poslednji simpatiji na Sv. Heleni. Drugi pa se bodo jezili, češ zakaj izdajamo tudi taka dela, ki niso dosti vredna. Naj imajo prav eni ali drugi. Poleg visoko kvalitetnih, poleg priznanih in odejno neoporečnih del potrebuje širok krog naših bralcev tudi nekaj zabavne literature. Nekaj lažjega čtiva za razvedrilo, sprostitev in oddahnitev od vsakodnevnih problemov in skrbi. V to vrsto knjig zabavne literature, med romane, ki ne rešujejo posebnih problemov, med dela, ki naj bralca predvsem zabavajo in raz-vedre, pa sodi vsekakor tudi roman POSLEDNJA LJUBEZEN, ki ga je napisal lani umrli ameriški pisatelj Thomes B. Costain, avtor vrste zabavnih tekstov. Ta roman o Napoleonovi poslednji ljubezni je zdaj v slovenskem prevodu izdala Pomurska založba v Murski Soboti. Prevedel ga je Drago Grah, opremil pa akad. slikar Franc Mesarič. V svoji dodatni besedi je pisatelj sam na koncu knjige napisal, da ta zgodba o Napoleonu na Sv. Heleni in o angleškem dekletu, ki je nekaj pomenilo v njegovih zad- «Spet roman, vreden branja» (Thomas B. Costain, POSLEDNJA LJUBEZEN) njih letih, ni niti življenjepis niti literarno obdelana zgodovina. To je predvsem roman, pa čeprav se v veliki meri opira na zgodovinska dejstva. Dejstvo je namreč, da se je Napoleon pri svojem prihodu na samotni otok zbližal z družino trgovca Balcombea, zlasti pa z njegovo mlado hčerko Betsy. Njegova naklonjenost do mladega dekleta je z leti bivanja na otoku naraščala in Napoleon si je prizadeval, da je bil čimveč v njeni družbi, pa tudi dekle se je vedno bolj navezalo na nekdanjega gospodarja Evrope. Tako je prišlo do medsebojnih simpatij in naklonjenosti — o pravi ljubezni spričo razlike v letih in Napoleonovega položaja že ne moremo govoriti — ki je lajšala samotno bivališče v izgnanstvu. In ta medsebojna simpatija, to sožitje dveh duš, je trajalo do odhoda dekleta z otoka. To so vsekakor zgodovinska dejstva, v okviru katerih je pisatelj napisal roman, dopolnjujoč ta dejstva z domišljijo. In z nekaterimi poročili ter pripovedovanji ljudi, ki so bili skupaj z Napoleonom v pregnanstvu ter s časopisnimi poročili o bivanju na Sveti Heleni. Tako je nastal roman, ki zanimivo pripoveduje ne samo o Napoleonu In mladi Betsy, temveč tudi o morečem vzdušju na otoku, o prizadevanjih stražarjev in odgovornih oseb, da bi Napoleonu življenje v pregnanstvu čimbolj zagrenili, o Napoleonovih pripravah na beg, deloma pa tudi o odlomkih iz prejšnjega Napoleonovega življenja, ki jih cesar sam pripoveduje svoji prijateljici. Edinstveni Napoleon, pregnanstvo na samotnem otoku, nežna čustva do mladega dekleta, poskusi in misli na beg, vse to so okoliščine, ki nudijo kot nalašč same po sebi dovolj hvaležne snovi za zanimiv, romantično pobarvan in sentimentalen roman. In tak tudi je ta roman o Napoleonu, eden izmed množice pripovednih tekstov o velikem Korzičanu. Seveda samo eden izmed mnogih, niti ne najboljši med njimi, toda prikupno, zanimivo in toplo napisan, da je za razvedrilo kar l vreden branja. Poleg približanja Napoleona nam roman deloma vsaj prikazuje vzdušje tedanjega časa, napetosti med Angleži in Francozi, prizadevanja enih in drugih. Predvsem pa ljubezensko zgodbo dveh src, enega na koncu, drugega na začetku življenja. Če dodamo še to, da je roman napisan prijetno tekoče, da ga je mogoče prebirati brez miselnih naporov, potem smo povedali dovolj o tekstu, ki je kot zabavni roman, napisan na zgodovinskih virih, vreden, da ga za razvedrilo vzamemo v roke. In ker avtor očitno ni imel nobenih pretenzij, da bi bil njegov tekst umetniško veliko delo, smo še toliko bolj z njim zadovoljni, ker vnaprej vemo, kaj bomo vzeli v roke in kaj brali. Še to: slovenska izdaja je po opremi skrbna, morda celo boljša, kot jo tekst zasluži. To omenjamo zato, ker po svetu podobne tekste izdajajo v množičnih, cenenih izdajah. Pri nas pa v taki zunanji podobi kot najžlahtnejšo literaturo. Včasih celo v boljši. To ne pomeni, da bi morala zunanja podoba knjig te vrste knjig biti že načeloma slabša.. Lahko pa bi tovrstna zabavna literatura prenesla tudi preprostejšo — in s tem cenejšo — opremo. Sl. Ru. V Želim si pralni stroj, ki bi opravil vse sam, ki bi pral perfektno kar koli... ki bi bil zelo nežen z mojim perilom in ki bi trajal vse življenje! zahtevam mar preveč? ne, Vi zahtevate novi 570 Zoppas! Pojavil se |e novi ZOPPAS 570, prvi nadvse avtomatičen, ki pere vse. Nov po svoji liniji, tako eleganten in funkciorialen, najnovejši po tehnični popo1' nosti in stopnji svojih storitev! Samo podjetje z izkušnjami, kakršne ima ZOPPA5, vam je moglo dati tak nadvse avtomatičen, nadvse natančen, nadvse moderen-skratka pralni stroj, ki pere nadvse! 3°PP m ČETRTKOVA ČRTICA NESPORAZUM Gloria je sedela v kotu na zadnjem sedežu avtomobila. Doktor Fay je bil na sredini, jaz na drugi strani. Obžaloval sem ženo, ko sem glodal, kako živčno mečka robček v roki. <(Uboga nesrečna Gloria,» sem mislil. Ournil sem se k zdrav-1 mu in vprašal: — Saj to je vendar bolj daleč, kakor sem mislil. — Do Planinskega raja je iz :mesta samo trideset minut vožnje, je odgovoril. — Samo kilometer .ali dva še imamo do kanjona in poleni smo tam. Gloria se je še bolj stisnila k steni avtomobila. — Ali je tam mreža na oknih? — je vprašala s plašnim glasom. Nasmehnil sem se ji in dejal: — Draga, Planinski raj je zaseben sanatorij. To ni državna norišnica. Doktor jo je ljubeznivo prijel za r°ko in dodal: — To je zelo lep kraj. Poznam dr. Lenza. Eden od najuglednejših Psihiatrov v državi je in njegovo osebje je odlično. Tisti hip sem pogledal naprej in videl, kako Pag opazuje v ogledalu mojo ženo. V očeh mu je bilo brati velike simpatije, vendar sem menil, da je bolje, če gleda Fay naprej; cesta, po kateri smo s* vzpenjali, je bila namreč pol-na ostrih zavojev Sam je vztrajal, da pelje moj voz. Sicer pa je bil zaposlen v isti družbi, v kateri sem bil jaz inženir. Kot tehnik je delal v oddelku za elektroniko. Spet sem pogledal ženo. Ni se veliko spremenila v zadnjih tednih, čeprav je sama stalno trdila, koliko skrbi ima zaradi gub na obrazu. Njen obraz je imel še vedno Prejšnjo svežino. Glorio sem spoznal pred petnajstimi leti, ko sem po očetovi smrti opustil študij in se zaposlil pri družbi, kjer je delala kot tajnica. Nisem ji dvoril zaradi lepote in višem se z njo poročil zaradi pameti. Poročil sem se z njo zaradi hjene majhne dediščine in ker je bila zaposlena, tako da sem lahko *vet nadaljeval študij in potem diplomiral na tehniški fakulteti. Misli so se mi pretrgale, ko je zapeljal skozi velika, široka vrata in obstal pred Planinskim rviem. Poslopje je bilo bolj podobno kakemu klubu kot pa sanatoriju za duševno bolne. V ravnateljevi pisarni smo sedli v velike in udobne usnjene fotelje, medtem ko je dr. Lenz bral poročilo dr. Faya. Nisem bil pozoren na ravnateljeva vprašanja, ker se je bolj pogovarjal z dr. Fagem, ki je najbolje poznal zgodovino borzni in bil tudi sicer plačan za to. far zgdeva mene, nisem imel po-^bno.rad poklice belih plaščev že Pdtlej, ko me zdravniška kgffli&fjp n* hotela sprejeti v vojsko. Vojaški zdravniki so bili nesramni in so me zavrnili zaradi dishromatiz-mo, blažje oblike daltonizma. kadar kdo ne zna razločevati barv, zlasti ne rdeče od zelene. To diagnozo sem imel za smešno in sem ugovarjal, čeprav nisem nič dosegel. Gloria je sedela v fotelju z rokami na naslonjalu. V najinem zakonu je bilo le malo skupnega in n{č nisem obžaloval, da sem na niej preizkusil svoj stroj. Pogledal sem Faya. Prepričan sem bil, da se mu niti sanjalo ni, koliko je btl osebno zapleten v to peklensko tamisel. Vse to se je bilo zgodilo pred tremi meseci, ko mi je pomagal Pri poskusih z dvema različnima kovinama, ki oddajata, če sta spojeni, valove ultrasoničnih vibracij. Dejal sem mu: — Teh valov zaradi velikih hitrosti ni slišati. Uporabljajo jih v industriji in v kirurgiji pri hudih možganskih operacijah. Seveda to energijo v takih primerih nadzorujejo in napada samo bele, ne pa tudi sivih delov možgan. Ti valovi v bistvu ne napadajo živih celic. — Žive ali mrtve, bele ali sive, ne bi rad legel pod nje. Zamislite si samo, da je operater slep za barve? — je odgovoril dr. Fay. Ko je odšel, je ideja v moji glavi dozorela in na listu papirja sem začel risati shemo stroja za poneumnjevanje. Potem sem kupil sušilec za lase. Potrebno je bilo izdelati dovolj majhen aparat, da bi ga mogel vgraditi v sušilec. Večino dela sem opravil ponoči v svojem laboratoriju. Izvedbo sem prepustil Fayu. — Napravi to, — sem dejal, — vendar ti moram reči, da mora biti stvar izdelana v dveh mesecih. Fay je po napornem delu stvar končal noč pred Glorijinim rojstnem dnevom. Prinesel mi jo je v laboratorij in prisiljen sem bil, da jo sam montiram v sušilec. Pripravljal sem ji darilo za rojstni dan. Do polnoči sem opravil. Na koncu sta mi ostali le še dve žici, ki ju je bilo treba vstaviti na ustreznem mestu. Fay je to lepo prikazal na steni. Ena, ki sem jo lahko našel, je morala biti vstavljena v regulator, ki nadzoruje valove. Na diagramu je bilo to prikazano z rdečo in drugič z zeleno barvo. Moral sem ju razpoznati po barvi, ker nisem imel več časa, da bi spet vse razstavil in ugotovil na podlagi sheme. Zanesel sem se na vid. Ob treh zjutraj sem do smrti utrujen končal delo. Vendar mi je ostalo malo časa, da vse skupaj preizkusim na sebi. Fay je pravkar pripovedoval zdravniku: — Prišel sem na delo prej .-cof navadno. V laboratoriju je bila še luč. Potrkal sem in ker se nihče ni oglasil, sem vstopil. Gospod Grand je sedel pod sušilcem. Gledal je naravnost v prazen zid. Potegnil sem ga s stola in ga potisnil v fotelj. Ko sem stroj izključil, je bil popolnoma nor. Skočil sem s stola in zavpil: — Kakšne neumnosti pa klati ta človek? Dr. Lenz me je pogledal in pokimal dr. Fayu, naj nadaljuje. Nisem ga hotel več poslušati, vendar sem slišal, kako je dejal, da sem napačno vstavil žici. Skočil sem, ker nisem mogel ued zdržati. Tisti hip sta prišla v sobo dva mo tfka v belih plaščih in me zagra bila za roke. — Pacienta lahko odpeljete v njegovo sobo, — je dejal dr. Lenz. Gledal sem ga in tisti hip dojel, da je moj izum uspel bolje, kot sem si mislil. Ni znorela samo Gloria, ampak tudi vsi drugi. Gloria se je dvignila in me gledala s solznimi očmi. Dovolil sem. da me odpeljejo — Tu, v tem tihem kraju bom postavil svoj laboratorij in izdelal velik stroj ter z njim osvojil svet. Ko so me pripeljali v sobo, sem počakal, da so se vrata zaprla. In šele ko sem zaslišal, kako se je ključ v vratih obrnil, sem se pričel smejati. Potem pa sem se smejal, smejal, smejal... LEO R, ELI .IS Jutri in pojutrišnjem v Trstu ansambel ljubljanske Drame — Čuj, Mihec, kej je še živ tisti Garrison? — Posluši, Jakec, ne stoj spet začent s temi Ameri-kanci: Ke jest jemam od njeh vre — kej jest znan — vre e, e... Ma dejmo rajše kej govort od naše domače politike. Vidi, zdej so postale forte moderne okrogle mize. Jn meni je vre aden reku, de be lahko tudi midva nardila ano okroglo mizo. — Znaš, na tišlersko delo se jest ne zasto-pem jn zatu se nanka ne lotem. Jn jest se kon-tentiram tudi z ano mizo na štiri kantone, če-glih ni več moderno. — Ma ne, Jakec, ti me ne zastopeš. Okrogla miza se samo taku reče. Ni treba nanka, de je okrogla jn magari nanka ni treba, de je sploh kašna miza. So lahko same kandrege. Tu je ku ana konferenca jn diskusija, ke pridejo ledje vkep jn govorijo vse sorte. Ani pametno, ani naumno, koker kašen more. — Jn kej misleš ti, od česa be mogli mi govort pr tašni okrogli mizi? — Ja, jest mislem, de ne be blo slabo, govort kej od naše presvitle vlade u Rimi. — Pej sej dobro regira! Trava lepu rase, vreme tudi ni slabo... — E, dragi moj, jest mislem drugo. Jest mislem na tu, de je Rim spet pokazau an kon-fin, ke je reku, de dežela se nima neč kej in-trigirat sez slovenskimi pravicami; de tu je taku važno jn zahteva veliko kompetenco, ke jo poslanci pr deželi nimajo jn kar se tiče Slo-vencou, jema za skrbet samo Rim, ke se na vse zastope. — Pej zakej je tu reku? — Zatu, ke pr deželi so nardili an zakon, ke Ma kej bojo nardili ane tečaje za kmete, zatu, de se bojo bol modernizirali. Jn je blo rečeno, de bojo Slovence magari podučavali po slovensko. Jn Rim je pej reku: ne! nimamo u Rimi vlado levega centra? — Se zna, de jemamo. Ma uani nečejo na nobeno vižo, de be pr deželi kej odločli zastran Slovencou. Videš, Slovenci nismo kar taku. Z nami se ne smejo mejšat pr deželi, zatu ke mi smo tolko važni, de se lahko z nami intrigira samo Rim. — Ma posluši: dežela ne smej, Rim se pej neč ne zgane, zatu ke nima cajta al nima voje jn tako ne more bet nikoli neč. Jeh zastopeš ti? — Prouzaprou jest be jeh tudi zastopu. Ma če češ kej znat, narbulše, de jeh greš prašat. — Ma je res forte čudno. Tudi tle u Trsti se videjo čudne reči. Si ti šou kej na tisto mani-festacjo od mišinov, ke so jemeli pr Sv. Antoni? — Sm šou, ja. Ma me niso pestili zraven, zatu ke nisem jemu tešere. Je bilo okuli jn okuli aneh strašanskeh korjer jn policije jn vse sorte jn nobeden ni mogu zraven. Jn taku sm kričau zad za korjerami, ku ta drugi. Plač je biu pej prazen, zatu ke je bilo tam samo aneh šestdeset ledi. — Ma kej je tela prouzaprou oblast? Kej je tela na to vižo frderbat mišinski shod? Al se je morbet bala, de be jeh mišini ne fasali? Jest ne znam, kašna demokracija je tu. Navsezadne be tudi mi jemeli pravico slišat, kej se mejša mišinam. Se te ne zdi? — E, meni se zdi tolko reči. Jn tudi, de sm forte žejen jn bom šou tle dol na an kvartin z radensko. Prizor iz Ivana Mraka himnične tragedije »Marije Tudor*, s katero prihaja na gostovanje v Kulturni dom ansambel ljubljanske Drame V GORIČANAH BLIZU UUBUANE Razstava sodobne japonske keramike Z razstave sodobne japonske keramike v Goričanah pri Ljubljani: Ročka za riževo vino — Izdelek Ko-Kutani Goričane, mala, slikovita vasica, ki leži na rahli vzpetini komaj streljaj daleč od Medvod pri Kranju — v začetku Medvod se levo odcepi cesta proti vasi — utegnejo postati še dosti bolj priljubljena izletniška točka, kot pa io že zdaj. Sredi vasi je namreč znani grad, nekdaj last ljubljanskih škofov, ki je pomemben tudi -a zgodovino osvobodilnega in delavskega gibanja Slovenije, saj je v njem bi 'a pred vojno partijska konferenca KPS. Danes pa ima ta lepi grad še druge naloge. Čez čas utegne postati eden izmed zelo znamenitih muzejev tuje, eksotične umetnosti. Že zdaj je v njem stalna razstava r pTj Kako se bomo «©premile» i in kako ravnale v kopališčih L________________I Poleg kopalnih oblek «bikini», so (udi enodelne obleke Do sledi moda kopalnih oblek le ®lbiji modi pestrih iti živih barv ‘n še bolj pestrir. krojev, smo že Povedale. Drugače tudi ne bi bilo Mogoče, saj ne bi mogle uskladiti Modernih mini kril in drugih mod-nih oblačil, z bolj resnimi in trez-G*wi kopalnimi oblekami. Nekaj pa le treba le poudariti in sicer, da So kljub ekstravagantnosti letošnje ?°de, ostale kopalne obleke, vsaj zadeva kroje, na dostojni tvi-Tako so letos v modi pred-fšeni enodelne kopalne obleke in Se!e na druaem mestu so bikini, ■rete, na drugem mestu °ritoma minibikini. Enodelne ko- Polne obleke so še vedno v glav-iz raznih lasteksov in drugih fkistiziranih tkanin, so pa tudi iz oja, frotirke, bombaža in celo -plastike. Bikini ali minibikini so j af tako iz podobnih tkanin, le da R P modi, da nosimo preko lakih ?‘kinov obleko, oziroma bluzo in krilo jz istega blaga. Zelo bodo letos v modi (brez dvo-fa v večji meri kot doslej) ob-,?ke za plažo in kopanje iz fro-‘[ke (spugne). Kroji in vzorci teh yiek so tako spopolnjeni, da jih ?°no lahko nosile tudi za nakupe !n sprehode, kar pomeni, da se H®do obleke iz frotirke pridružile ?r<*(hm oblačilom za šport in spre-j?de v naravo. Seveda bo kroj teh ,riek nekoliko drugačen od oblek, r so namenjene le plaži. Predvsem ““.Go te nekoliko daljše, z manjši-J’1' stranskimi rezi in ne s oreglo-°°kimi prsnimi ali hrbtnimi izrezi. i, ?edaj še beseda o črnih naočni-r1*. Moda teh se je v zadnjem . “»« tako uveljavila, da jih neka-,er* nosijo tudi tedaj, ko sonca Ploh ni i« ko bi bile lahko brez Jjh. Moda je seveda to okoliščino ijjfcoj izkoristila ter je sklenila, da '°do črna očala obvezen del ženske l°‘etne garderobe. In da bi se ti/ii '•^rnldni \isivar)alci°najrazličnef- ba se vam bo vsilila in vam veliko še oblike in barve, črna očala, ki so imela prvotno nalogo ščititi oči pred sončno svetlobo, so tako postala okras, kot so okras razne ogrlice, klobuki, broše itd. Toda tudi ta moda ima svoje senčne strani. Tako so strokovnjaki ugotovili, da je prišlo že do številnih prometnih nesreč prav zaradi tege, ker so ženske vozile s takšnimi modnimi naočniki, ki so morda lepi in okusni, a zaradi svojih originalnih form ne dopuščajo dovoljne vidljivosti. Z ato so se obrnili do vseh šoferk s priporočilom, da naj si na plaži, na izletih m sploh pri zabavi le privoščijo tudi najbolj ekstravagantna očala, da naj jih pa ne uporabljajo pri vožnji, kjer morajo imeti ta povsem drugo funkcijo. Kar zadeva zagorelost kože, se moda ni spremenila. Kljub novim modnim šminkam in pudrom, ki so zahtevale od žensk čimbolj blede in nežne barve obraza, je za poletje skorajda obvezna lepo zagorela koža. Do te pa bomo prišle, če se bomo začele smotrno sončiti pravi počasi in z vztraj- nostjo). Predvsem bomo morale imeti lepo zagorele noge, saj bodo te zaradi mini kril precej izpostavljene indiskretnim pogledom moških in žensk. Če so naše noge «odpornei proti sončnim žarkom, to pomeni, da ostanejo rade bele, kljub dolgotrajnemu izpostavljanju soncu, potem si pomagajmo s kremami, ki bodo pomagale do lepe barve brez pomoči sonca. Sonce in zrak ter morske kopeli so pa seveda zelo potrebni tako lepoti, kot zdravju. Zato izkoristimo poletje (ki je vedno tako prekratko) ter si privoščimo čimveč sonca, izletov v naravo in pa kopanja v morju, ki ni samo zdravo, temveč koristi tudi lepoti kože in utrjevanju mišic. Ni potrebno, da smo olimpijske plavalke — zadostuje, da znamo plavati in da izkoristimo to svoje znanje za čimveč gibanja v morju. Rezultat ne bo izostal. Zadovoljne bodo tiste, ki bi se želele rešiti odvečnih kilogramov, kot tiste, ki bi želele pomladiti svoje telo. Potrebna je seveda vztrajnost, brez katere pa ni mogoče pričakovati nikjer nobenih pozitivnih rezultatov. mnogih predmetov in pohištva iz Japonske in Kitajske, ki jih je muzeju podarila gospa Skuškova, Japonka, ki se je pred vojno stalno naselila v Ljubljani Prejšnji petek pa so prav v tem gradu odprli še eno zanimivo razstavo in sicer dragoceno zbirko sodobne japonske keramike, ki sta jo zbrala Klara ir. dr. Franček Kos. Razstava sodi v ciklus takih razstav tuje umetnosti, ki bo nosil naslov «Naši popotniki na tujem — zbiralci». Tudi pokojni dr. Franček Kos, bivši jugoslovanski veleposlanik v Tokiu, je bil tak vnet poznavalec in zbiralec umetnin. Skupaj z ženo Klaro Kos sta pripeljala v Slovenijo dragocene predmete iz stare in sodobne laponske keramike. Zbirka obsega okoli 150 predmetov iz najvažnejših obstoječih in nekdanjih japonskih keramičnih delavnic. Zbirka pokaže obiskovalcu podobo bogate umetnosti, tradicionalne po svojem obstoju in sodobne po njeni lepoti in popolnosti. Preprostost in skromnost poleg izredne prefinjenosti, to so poglavitne odlike množice razstavljenih vaz, skodelic, krožnikov in drugih predmetov. Dr. Franček Kos je kot razgledan umetnostni zgodovinar in estet skupaj s svojo soprogo med bivanjem na Japonskem obiskal številne mojstre keramike po Japonskem ter vztrajno zbiral njihovo umetniško blago. Sad tega neutrudnega prizadevanja je sedanja razstava sodobne japonske keramike v Goričanah pri Medvodah. Pokojni dr. Franček Kos je tik pred svojo smrtjo, lansko leto, skoraj že dokončal priprave za razstavo Iz pripovedovanja ravnatelja ljubljanskega etnografskega muzeja, dr. Kuharja, pa je razvidno, da bodo Goričane postale čez čas kraj stalne razstave tujih umetnosti. V načrtu je popolna preureditev gradu v Goričanah, kjer naj bi dobila svoje mesto stalna razstava umetniških del iz Japonske, Kitajske, Indonezije, Indije, Afrike in od drugod. Tega umetniškega blaga je že zdaj obilo v Sloveniji, samo zbrati in urediti ga je treba. Tako bo grad v Goričanah sčasoma, ko bo ves obnovljen, postal izredno pomemben in zanimiv muzej D. K. (to se pravi počasi in z .......... ||ll|l|u, ..............umili......................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečno naključje vam bo prineslo izreden uspeh. Tudi v ljubezni boste imeli zadoščenje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar krepko po poti, pa čeprav ne bo lahka. Lepe perspektive za nova čustva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojo nedoslednostjo boste spravili v nevarnost delovno vzdušje. Vec potrpljenja in vse bo prav. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prijetno presenečenje, ki vam bo pomagalo k utrditvi položaja. Zelo pomembna odločitev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka ose- HOROSKOP kaj bo šlo narobe. Duševno se ne boste najbolje počutili. LEC ( ‘ škodovala. Včasih je vaše izrazoslovje preveč ostro. • DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zvezde so vam zelo naklonjene, le vi ste premalo podjetni. Izredno razumevanje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Navajeni ste ukazovati. Tokrat to ne bo dovolj. Kako prosto uro posveti sebi in svojcem. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Le neznaten nesporazum in marsi- STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več diplomacije, včasih tudi popustljivosti in vse bo prav. Nekdo začenja dvomiti o vaši iskrenosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Več doslednosti in reda pri delu! Zadoščenje s strani nekega prijatelja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši živci niso primerni za naloge, ki jih prevzemate. Nevšečnost v družbi ali družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bolje organizirajte delo in potem se vam ne bo treba pritoževati. Znašli se boste v prijetni zagati. ANGLEŽI SO ZARES NAROD POMORŠČAKOV Biti 226 dni sam, je zelo hudo še huje je, biti sam na oceanih Po 400 letih je Chichester ponovil podvig svojega rojaka LONDON, 31. — Za Angleže je znano, da so narod pomorščakov. Tudi sama moč Velike Britanije je bila vse do najnovejših časov vedno na morju. Vsa zgodovina Velike Britanije je povezana z morjem. Zato ni nič čudnega, če se lahko Anglija pohvali s pomorščaki, kakršen je Francis Chichester, to je s človekom, ki je zadnje dni na straneh vsega svetovnega tiska. Je to 65 let star moški, ki se je drznil sam samcat pluti okoli sveta na svoji majhni jahti, ki je dolga komaj nekaj nad 16 metrov. V tem našem prikazu prav gotovo ne bomo mogli podati niti približne slike tega podviga, vendar bomo povedali ie nekaj značilnosti, nekaj podatkov, ki nam bodo vsaj delno ponazorili obseg tega podviga. Kadar se človek, povprečen smrtnik, odpravlja na kolikor toliko daljšo pot, si razgrne na mizo zemljevid neke p ikrajiue, kveč jemu države in si zac r;j smer odnosno — route. Xo se je Francis Chichester odpravljal na svojo pot, na plovbo okoli sveta, mu ni bil dovolj noben zemljevid, ampak je moral svojo »route* začrtati na globusu. Skušajmo slediti njegovi poti, da si bomo ustvarili sliko dolžine njegove poti. Na pot se je Chichester odpravil iz angleškega mesta Plymoutna lani 27. avgusta. Pot ga je nato vodiia po Atlantiku vzdolž Francije, Portugalske in vse afriške celine mimo Capetovvna v IndijsKi ocean in nato vse dalje in daije. vse do Avstralije, kjer se je v Sydneyu za nekaj časa izkrca1, da bi se oskrbel z vsem potrebnim in nekoliko odpočil. Nato je ponovno sedel v svojo jahto in njegova pot ga je vodila po neskončnem Pacifiku vse do najjužnejših delov južnoameriške celine in mimo Ognjene zemlje je spet zaplul v Atlantik. Nato ga je pot vodila proti severu, skozi ves Atlantik med južnoameriško in ifriško celino in je preteklo nedeljo srečno pristal ponovno v Plymouthu cd koder je odpotoval pred 226 dnevi. Dolžino ie poti si bomo mogli predstavljati le, če pogledamo na zemljevid. Toda za primerjavo bomo povedali, da meri ravnik 40.000 km. In vso to not je 65-let-ni Chichester napravil sam, brez najmanjše spremljave, brez vsake družbe. Njegova jahtica je sicer bila odlično opremljena, vendar pa je bil sam na neskončnih morjih in če upoštevamo, da je plovba trajala 226 dm. pomisli mo, kako velik napor je že to, da smo toliko časa sami s seboj. Mož pa je imel pri vsem tem vendarle precejšnjo srečo. Le enkrat je imel zelo slabo morje. Bilo je to prve dni februarja letos, ko ga je kmalu potem, ko je zapustil Sydney, zajel velik vi- Plymouth je bil pravo veliko siav-je, saj je pogumnega moža dočakala velikanska množica m med drugim tudi kakih 800 ali celo več novinarjev najrazličnejših listov in agencij. Britanska televizijssa družba BBC in italijanska TV p? sta organizirali tudi »srečanje* s Chichesterom še daleč na morju. Chichester, sedanji junak dneva, se je kot mlad fant izselil v Novo Zelandijo. Vključil se je med iskalce zlata in imel srečo. Nakopičil si je precejšnje bogastvo, toda njegova sla po prigodah mu ni dovoljevala, da bi s tem noga-stvom začel mirno življenje. Vedno so ga mikali drzni podvigi. Leta 1929 na primer se je posvetil — letalstvu. Dal si je izdelati zelo majhno letalo, ki mu je nadel ime «Gibsy Moths>, s katerim je dosegel vrsto svetovnih prvenstev, toda vedno je letel sam, brez vsake družbe. Ta njegova posebnost je prišla do izraza tudi sedaj, ko se je na tako dolgo in tvegano pot prav tako odpravil z razmeroma majhnim plovilom in — sam. Ves čas je bil sam in je hotel biti sam. lak o da je bil v stiku edino le s svojo družino, seveda po radijski poti. In kako se počuti sedaj, ko ima za seboj ta pomemben podvig? Ko so ga vprašali, ali namerava ponovno na kako pot. je duhovito odgovoril: »Vsaj za en teden ne». Toda z druge strani je resno rekel, da mu jc morja dovolj. Prav gotovo s tem ni mislil, da ne bo več sedel v svojo jahto. Nasprotno, še bo plul, verjetno pa se ne bo več loteval tako napornih plovb, kot je oila poslednja. Že samo dejstvo, da je preživel 226 dni sam samcat na širnih prostranostih oceanov, je vplivala nanj tako, da je le s težavo odgovarjal na vprašanja novinarjev. ki so mu postavljali vprašanja ob izkrcanju v Plymouthu. Enostavno mu je zmanjkalo besed in ni mogel tekoče povedati tega, kar je hotel. Francis Chichester bo prav gotovo pisal svoje spomine in vtise. Snovi ima dovolj in na pretek in zanimivo bo, njegovo delo brati. Za sedaj pa hoče biti čimbolj sam, v ožji družbi svoje družine. da se privadi spet na normalno življenje. Kako pomemben je njegov podvig, pove tudi sklep gospe Tus-saud, ki vodi sloviti londonski muzej voščenih kipov znamenitih ljudi. V tem muzeju bo v kratkem poleg najpomembnejših osebnosti iz zgodovine tudi voščeni kip Francisa Chichestera, ki ga bodo verjetno postavili ob kip njegovega rojaka Francisa Drakea. ki je bil za podoben podvig pred 400 leti nagrajen s plemiškim naslovom. «Rdeča zvezda» zahteva objektivnost MOSKVA, 31. — Kakor drugod po svetu je tudi v Sovjetski zvezi zelo veliko bivših poveljnikov in vojskovodij, ki pišejo spomine na drugo svetovno vojno. Tovrstnih del je v Sovjetski zvezi izšlo do- ! slej že zelo veliko in «posamezne fronte* so zelo podrobno obdelano Pri tem pa se marsikateri znan sovjetski vojskovodja loteva tudi napak, ki so bile storjene v Sovjetski zvezi med vojno, posebno v začetku vojne, ko je nacistična armada presenetila Rdečo armado in ko je Rdeča armada doživela nekaj hudih udarcev. V zvezi s tem se v glavnem meče krivda tudi ali celo predvsem na Stalina. Pravzaprav so se začeli ostrejši očitki r.a račun Stalinovih napak v drugi svetovni vojni s poročilom, ki ga je Hruščov imel na 20. kongresu sovjetske komunistične partije. V eni svojih zadnjih številk pa glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva »Rdeča zvezda* povzema to temo in trdi, da ni pravično, podcenjevati vlogo, ki jo je v zadnji vojni imelo sovjetsko vrhovno ! poveljstvo, pri čemer je konkretno mišljen Stalin; da ni primer-'; no ironično in žaljivo vztrajati na tem, da so bili njegovi ukrepi neprimerni. »Rdeča zvezda* pravi, da je zmagoviti konec vojne najboljši dokaz za to, da je vrhovno poveljstvo v celoti opravilo svojo nalogo. Druga tipična napaka številnih memoarjev nekdanjih sovjetskih vojaških voditeljev iz druge svetovne vojne — pravi glasilo sovjetske armade — je ta, da se preveč poudarjajo napake in neuspehi Sovjetske zveze v začetku vojne, da se tem napakam daje mnogo prevelik poudarek, kajti »napake in neuspehi so bili in iz teh napak bi bilo treba izvleči ustrezne zaključke, vendar so se te dogajale le v določenih fazah sovražnosti in zato ni dopustno, da bi za temi napakami ne opažali velikanskega dela, ki ga je na tem področju j-stvarila partija, ki ga je na tern področju ustvarilo sovjetsko ljud- j stvo, ki je v samih dvajsetih letih popolnoma moderniziralo sovjetsko vojsko in jo močno opremilo.* Kot konkreten primer takšnih neobjektivnih spominov navaja »Rdeče zvezda* spomine admirala Kuz-necova, vrhovnega poveljnika sovjetske mornarice pred začetkom druge svetovne vojne in med njo. Admiral Kuznecov govori o zmeš njavah in neodgovornosti vrhovnega vodstva sovjetskih oboroženih sil tik pred spopadom z nacističnimi vojskami. »Prav, pravi čašo pis, kar smo rekli in drži, da h; vojni spomini morali izražati tud določene kritike. Toda te naj bo do objektivne. Napake je treba pri kazati na takšen način, da se n« zastre veličina zmage, da se m zmanjšajo junaštva sovjetske druž be in njene zgodovine.* Borci 3. prekomorske brigade! 1 Zbrali se bomo 4. junija letos ob občinskem prazniku v Ilirski = Bistrici, kjer imamo domicil. Program srečanja obsega nasled-5 nje prireditve: ob 9. uri: slavnostna seja občinske skupščine Dirska Bistrica ; ob 11. uri: odkritje spomenika v Kilovčah; avtobusi bodo vozili s Titovega trga v Ilirski Bistrici od 10. ure naprej. Povratek bo ob 13. uri; ob 13. uri in dalje: tovariško srečanj na vrtu hotela Zmaga v Ilirski Bistrici; če bo slabo vrem> bo srečanje v domu JLA. | Od 9. ure naprej bodo predstavniki nekaterih občinskih od-= borov ZB delili spominske knjige — kronike 3. PUB - nekda- = niim horcpri ir* svnirpm naHlih njim borcem in svojcem padlih. Odbor 3. PUB vabi vse borce brigade, njihove svojce in svoj-| ce padlih, naj se udeležijo zbora brigade. ODBOR IIUt||||ll|l|||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||,n,t||U||||||||||||||mt||||||||||||||n||||||||||||||||||M(||t|||||(|||||| har, ki mu je močno poškodoval ladjo. Seveda se je mož moral vrniti v Sydney, od koder je kmalu zatem ponovno odplul Mimo Cape Horna, torej najjužnejšega rta južnoameriške celine je plul 21. marca letos in nato je bil že «na pol doma*, kajti najnevarnejša morja je že imel za seboj. S tem podvigom je Francis Chichester ponovil podvig, ki ga je pred skoraj 400 leti opravil njegov rojak Francis Drake. Ta je prav tako opravil pot okoli sveta. Bilo je to leta 1580, le da Francis Drake ni bil tako sam. Tedanja angleška kraljica Elizabeta I. je temu pogumnemu britanskemu pomorščaku podelila plemiški naslov. Z istim naslovom bo sedanja angleška kraljica Elizabeta D. nagradila Francisa Chichestera. Svečanost bo, kot je bilo napovedano, v nedeljo. Toda Francis Chichester je že danes najbolj popularna osebnost na Angleškem in njegov prihod v mmfmm Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve - 12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Safred - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Vukdragovič: Godalni kvartet v a-molu - 19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 «Predrzneži», komedija - 22.45 Pianista Gita Mally in Igor Dekleva - 23.00 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 1. junija 1967 9.07 Ferrari, Rota, Liszt - 10.05 Plošča za poletje - 10.30 Šola -11.30 Operna antologija - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Roman v nadaljevanjih - 17.00 Otvoritev latinsko-ameriškega krožka -18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Odrska glasba - 21.00 Politična tribuna 22.15 Koncert. sveti - 13.40 Nekaj stare glasbe -t 14.30 Priporočajo vam... • 15.05 Orkestralna paleta - 15.45 Lirika za otroke: Mehurčki 16.20 Zabavni intermezzo - 16.30 Zvočni razgledi - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Turistična oddaja - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Iz Puccinijeve »Tosce* - 19.45 Jezikovni vori - 20.00 Lahko noč, otroci sr, 12.05 Plošče ■ 12.25 Tretja stran 13.20 Zbori - 13.40 Koncert -14.20 Med zgodovino in legendo. Koper 7.30. 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila -7.40 Glasba za dobro jutro - 8.00 Prenos RL - 8.15 Jutranja glasba • 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Celen-tanov klan - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 13.00 Glasba po željah -14.15 Beležke - 14.40 Lesjak in Vodopivec - 15.00 Glasba po željah - 16.00 Operetna glasba - 16.45 Med koprskimi veslači - 17.30 Radijski oder - 18.02 Ritmi - 18.40 Ital. pesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Orkester - 22.35 Nočni motivi. tolitična tribuna 22.15 Koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Brez naslova - 14.00 Juke box - 15.55 Zdravnikovo mnenje - 16.00 Rapsodija - 17.05 Plošča za poletje 17.35 Veliki orkestri -18.35 Enotni razred - 19.50 Giro dTtalia - 20.10 Operne prireditve med tednom - 21.00 Glasbeno-go-vorni spored - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Webrove skladbe - 10.30 Portret: I. Pizzetti 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Komor- 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Domače pesmi - 22.00 Večer umetniške besede: Janez Rohaček -22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Samospevi od Schumanna do (Volfa - 24.05 Zaplešimo. Ital. televiiijo Od 8.30 do 12.00 Šola - 15.3C Giro dTtalia - 16.55 Otvoritev latinsko-ameriškega zavoda v Rimu - 17.45 Dnevnik 18.00 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Nemirna leta 1917-1940 - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - 22.00 O. Del Buono: «L’infedele» - 23.00 Dnevnik. na 17.H asba - 15.30 Nove plošče -Klavičembalo in klavir -18.30 Lahka glasba - 19.30 Straussov »Kavalir z rožo*. //. kanal 18.30 Francoščina - 19.00 Tvoja prihodnost - 21.00 Dnevnik - 21.1J OO AC TMl I I Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 9.55 Radijska igra: Dušanov zakftnik - 10.25 Srbske narodne -10.40 I. Ota: Tonček De- pilm »Alibi* - 22.05 Filmske kronike. Jug. televizija Nacionalni program beluš ček • 11.15 Naši pevci pojo ................ ....... otki - 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - duete - 12.00 Turistični napoti 12.15 Za vsakogar nekaj - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Domači ansambli - 13.30 Kmetijski na- 10.40, 15.50 in 17.10 TV v šoU 12.00 Angleščina • 17.35 Film o M Cerarju - 18.00, 21.00 in 23.10 Poročila • 18.05 Kljukec s strehe • 18.25 Slike sveta . 18.55 Obzornik • 19.15 Kalejdoskop . 19.35 Gost v našem studiu • 20.00 Ofelija, humoristična oddaja - 20.54 Proi gandna medigra" . 21.3o’Aktualni razgovori - 22.10 TV drama. Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.5, najnižja 13, ob 19. uri 15.7, vlaga 90 odst., zračni tlak 1006.6 pada, nebo pooblačeno, padavine 1 mm, morje mirno, temperatura morja 19.3 stopinje. Tržašk d si e v Danes, ČETRTEK, 1. junija Radovan Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46. Dolžina dneva 15.27. Luna viL de ob 2,31 in zatone ob 13.58. Jutri, PETEK, 2. junija Progi, republike SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Sp Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona sporočil, da je vladni komisar po u-godnem mnenju komisije za Trst potrdil, da bo pokrajinska uprava dobila za kritje letošnjega primanjkljaja 460 milijonov lir. Nato je dr. Savona obvestil svetovalce, da bo del nove avto ceste Trst — Benetke do Tilmenta končan do druge polovice junija in da ga bodo takoj nato izročili prometu ob prisotnosti ministra za javna dela. V zvezi z novo avto cesto je predsednik tudi dejal, da je družba, ki upravlja avto cesto «Serenissi-ma», predlagala, da bi zgradila vozel v Mestrah, za katerega družba «Autovde Venete«, ki gradi avto cesto Trst — Benetke, nima finančnega kritja. Nato je dr. Savona prečrtal izjavo v zvezi s sedanjimi dogodki v svetu, v kateri pravi: «Tržaški pokrajinski svet meni, kar je že večkrat poudaril, da je ena od njegovih glavnih nalog, da izraža moralne in civilne potrebe prebivalstva, ki ga zastopa. Zato nimamo najmanjšega dvoma, da je obramba svobode in miru ena od osnovnih potreb. Zaradi tega, kot je bilo nedavno storjeno glede vojaškega državnega udara v Grčiji, menimo, da moramo danes izraziti naše mnenje o političnem položaju na Bližnjem vzhodu. To naše mnenje izražamo v zavesti, da sta svoboda in mir neločljivi dobrini. Mi se zavedamo, da morajo arabski narodi rešiti mnogo težkih vprašanj ; da nimajo samo potrebe, marveč tudi pravico, da se jim pomaga v velikih naporih, s katerimi premagujejo stoletno gospodarsko in kulturno zaostalost: vemo, da so v preteklosti dali osnovni prispevek civilizaciji in da je njihov sedanji napor za napredek tudi prispevek občim koristim civiliziranega sveta. Odločno pa zavračamo vsako namero, ki bi dozorela na Bližnjem vzhodu, da se ta vprašanja rešujejo s povzročitvijo mednarodnega političnega spora, in kar je še hujše, z vojaškimi pustolovščinami. Predvsem pa obsojamo vsako nasilje in vsako politiko, ki odreka izraelski državi pravico do njene celovitosti in neodvisnosti. Izraelski narod je dal človeštvu svetel zgled, kako se lahko uresniči lastna usoda tudi v najbolj strahovitih in nečloveških nesrečah. Evropski in ameriški narodi ter Sovjetska zveza so Se tudi v njegovem imenu odločno in junaško borili proti krvoločnim zatiralcem, za 9vobodo in za mir. 2. junija pohod za mir od Sv. Jakoba do Rižarne j Pokrajinski odbor za mir in ne-I odvisnost Vietnama najavlja za petek, 2. junija povorko za mir v Vietnamu in za solidarnost z vietnamskim ljudstvom in njegovimi partizani, ki bo šla od Sv. Jakoba do Rižarne. Zbirno mesto bo na Trgu Sv. Jakoba ob 10. liri. V Rižarni bosta spregovorila partizanska komandanta komisar Silvano Bacicchi in ko-j misar brigade Vladimir Kenda. Organizatorji vabijo demokratične in Zato gre izraelskemu narodu tu- pobudo tržaški župan, s čimer je' meščane^nai Drifraefcfs^eboi cveT di danes vsa naša solidarnost. Za poudaril svoje prepričanje, da se in vence prmesej0 s seb0J cvet' ‘ 'ne sme ogroziti obstoj izraelske dr- or med Izraelom in Arabci se mora rešiti s pogajanji Izjava predsednika Savone o položaju na Bližnjem vzhodu • 460 milijonov lir prispevka iz sklada za Trst za kritje pokrajinskega primanjkljaja vse naj velja svarilo Tržačanov in vseh prebivalcev pokrajine, ki je mnogo pretrpela v svoji bližnji preteklosti, svarilo, da naj se nikoli ne pozabi, da sta mir in svoboda za nas vse največji dobrini. Nato je pokrajinski svet odobril nekaj upravnih sklepov, ki so jih že potrdile pristojne komisije, nakar Se je nadaljevala razprava o resolucijah KPI in KD-PSU o deželnem načrtovanju. Komunistični svetovalec Donadel je poudaril, da sta si stališči dveh svetovalcev, Id sta obrazložila resoluciji, v nekaterih osnovnih vprašanjih sorodni. Osnovna razlika med njima pa je v tem, je dejal Donadel, da si komunisti predstavljajo dežele kot odločujoči činitelj upravne decentralizacije v demokratični državi. Zato komunisti zahtevajo v svoji resoluciji čimprejšnjo odobritev deželnega volilnega zakona, da bodo lahko deželne uprave z navadnim statutom izvoljene že prihodnje leto, ko bodo politične volitve. Za njim je govoril še liberalec Beltrame, ki je ves svoj govor osredotočil na odločujočo vlogo zasebne pobude zlasti zasebnih industrijskih in drugih gospodarskih ustanov pri izvrševanju gospodarskega načrta. Svetovalec Beltrame Je dejal, da če bo vlada v svoji politiki gospodarskega načrtovanja upoštevala zasebne pobude, bo uživala njihovo podporo pri uresničevanju gospodarskega načrta. žave. Po drugi strani pa PSIUP izjavlja, da ne odobrava zunanje politike sedanje izraelske vlade, ki nosi precejšnji del odgovornosti za zadnje dramatične dogodke. Zato pa je treba rešiti sporna vprašanja s pogajanji med Arabci in Židi. Seveda ni tega moč doseči z rožljanjem z orožjem na mejah. V nedeljo, 4. junija 1967 bo ob 11. uri v šolskih prostorih drž. srednje šole na Opčinah slovesnost ob odkritju kipa pesnika Srečka Kosovela, po katerem nosi šola ime. Vljudno vabljeni. Filobusne spremembe med vojaško parado Vodstvo Acegata sporoča, da bodo jutri zaradi vojaške parade u-vedli nekatere spremembe na nekaterih progah, in sicer od 7. do 12. ure. Tako bo šla proga št. 1 od Ul. Doda do Trga Oberdan, proga 19 od Trga Cagni SINOČI V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA Zaključek gledališke sezone SG s podelitvijo «Sterijinih» nagrad Predstavnik novosadskega «Dnevnika» je izročil nagrade Jožku Lukešu, Miri Sardočevi in Aleksandru Vodopivcu Slovensko gledališče v Trstu je sinoči uradno zaključilo svojo sezono 1966-67 s sprejemom v baru Kulturnega doma, ki je bil povezan z izročitvijo nagrad članom našega gledališča, ki so bili nagrajeni na letošnjem Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Za to priložnost sta prišla v Trst predstavnika «Novosad-skega dnevnika» in znana novosadska kulturna delavca tov. Miodrag Kujundžič in tov. Vlado Dubravčič, ki sta tudi izročila nagrade Miri Sardočevi, Jožku Lukešu in Aleksandru Vodopivcu. Sprejema so se u-deležili poleg celotnega ansambla SG tudi številni predstavniki tržaškega slovenskega kulturnega in javnega življenja. Po kratkem pozdravnem nagovoru upravnika SG prof. Rada Rau- »» •• M • • 1* 1 J» solidarnosti z židovskim ljudstvom Snoči je bila pri židovskem tem- TVa^rvo’i berja, ki je med drugim izrazil za-proga 9 od Sv. Ivana do Trga Gol-; d0^0iistv0J UTJrave sg dn So nie- doni, proga 18 od Ul Cumano do g0vl %lani £ejeH tako vidre na-t Borznega trga, proga 24 od Sv. Ju- grade na Sterijinem pozorju, je sta do Trga Vittorio Veneto, proga. spregovoril tov. Miodrag Kujundžič. 30 od Trga Resistenza do Trga Ve- Tudi on je čestital Slovenskemu gle-neto. I dališčv. za uspeh na Sterijinem po- MlllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlHIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MESEC JUNIJ V ZNAMENJU KAVE V soboto v Trstu tretje zasedanje mednarodnega združenja za kavo Včeraj je predsednik združenja dr. Illy orisal časnikarjem vprašanja, o katerih bodo na zasedanju razpravljali zorju in izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko tu v Trstu izroči nagrade zaslužnim umetnikom našega SG za njihove storitve v Benedetičevi drami «Ne vedno kakor lastovke». Nato je izročil nagrade: Miri Sardočevi umetniško sliko vojvodinskega slikarja Milana Kečiča «Donavski I breg pri Novem Sadu», Jožku Lu-' kešu zlato značko Sterijinega po-zorja in diplomo ter simbolično tudi denarno nagrado, Aleksandru Vodopivcu pa posebno nagrado za glasbeno opremo Benedetičeve i-gre. Pri tem je tov. Kujundžič poudaril, da je njegov časopis doslej podelil za posamezne umetniške stvaritve na Sterijinem pozorju že 12 nagrad umetniškega značaja, med drugim tudi umetnikom takega slovesa kot so Stane Sever, Kralj in drugi, da pa je tokrat prvič, da je nagrado časopisa «Novosadski dnevnik» prejela gledališka igralka in da mu je še posebno drago, da je nagrado prejela prav članica tržaškega Slovenskega gledališče. Tov. Kujundžič je tudi dejal, da je Slovensko gledališče v Novem sadu zelo cenjeno in da bodo njegovi nastopi pred novosadskim občinstvom in strokovno kritiko ostali v analih novosadskega gledališča in Sterijinega pozorja kot prelepi trenutki pristne gledališke umetnosti. V imenu vseh nagrajencev se je za priznanja in za izrečene besede zahvalil Jožko Lukeš, ki je — očitno ganjen — izrekel nekaj toplih besed hvaležnosti novosadskim gostiteljem, ki so naše gledališče ved- Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE IVAN MRAK MARIJA TUDOR Himnična tragedija Režiser: VIKTOR MOLKA Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf: MIJA JARČEVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Lektor: MIRKO MAHNIČ Nastopajo: Dare Valič, Janez Jerman, Slavka Glavinova, Janez Albrecht, Mihaela Novakova, Vida Levstikova, Rudi Kosmač, Branko Miklavc, Duša Počkajeva, Vinko Hrastelj. Sodelujejo še slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. V soboto, 3. junija ob 21. uri, v nedeljo, 4. junija ob 17. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezerva-cije na telefon 734265. V letošnjem juniju bodo medna rodni krogi organizirali več pomembnih prireditev s področja „ .... mednarodne trgovine s kavo in v pl ju na Trgu sv. Frančiška mamfe- tem okviru zavzema vidno mesto stacija solidarnosti z židovskim ljud- prav Trst. Na tukajšnji univerzi se stvom, ki jo je sklical tržaški žu-; bo namreč v soboto pričelo tretje pan inž. Spaccini. Župan je imel go-' zasedanje mednarodnega znanstve- vor, v katerem je izrazil simpatijo do tržaških Židov in omenil njih velike krvave žrtve, ki so jih utrpeli med vojno. Svoj govor je končal s pozivom na mir. V imenu židovske občine se je županu toplo zahvalil njen predsednik dr. Stock. Izjava PSIUP Izvršni odbor tržaške federacije PSIUP je sklenil, da se bo udeležil solidarnostne manifestacije za izraelsko ljudstvo, za katero je dal Niiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiu OŽIVLJANJE VELIČASTNIH TRADICIJ NOB Pripravljalni sestanek v Bazovici za veliko partizansko zborovanje Velikega demokratičnega shoda bivših borcev se bodo udele-šili tudi predstavniki osvobodilnih gibanj iz drugih držav Pripravljalni sestanek bazoviških jivših partizanov za veliko parti-;ansko zborovanje, ki bo 29. julija etos, je sinoči izredno dobro uspel. Za kaj gre, vedo vsaj približno si naši čitatelji. Bazovica bo spet topila v ospredje, na ravni svoje ečdesetletne tradicije, z veliko par-izansko manifestacijo, ld bo hkra-i poudarila vlogo in pomembnost livših partizanskih borcev našega izemlja in na drugi strani vredno-enje te borbe v mednarodnem kviru. Včerajšnje zborovanje Je otvoril ov. Mirko Prešel j, ki je po krateni uvodnem govoru podal bese- 0 predsedniku pokrajinske zveze ivšfii partizanov (ANPI) Arturu lalabrii, ki je v svojem govoru oudaril prav te osnovne misli sre-anja. Gre za zahtevno organizaci- 11 velikega demokratičnega shoda udi, ki so se svoj čas borili z rožjem v rokah proti fašizmu in 1 so še danes, skupaj z novim odom pripravljeni, da se uprejo sakršnemu poskusu, da se vsili ašemu ljudstvu in drugim nede-lokratične vladavine. Glavna tema včerajšnjega zboro-inja je bilo seveda vprašanje or-inizacije zborovanja, ki bo, kot » zdi, zelo veličastno. Nobenega voma ni, da se ga bodo udeležili si tisti, ki so čutili in sodelovali osvobodilno borbo. Udeležili pa i ga bodo tudi številni predstav-iki iz drugih dežel, kot na primer i Jugoslavije in še posebej iz Slc-snije, iz raznih pokrajin Italije, Avstrije in morda iz Francije, oseben poudarek bo dal manife-aciji predsednik združenja itali-nskih partizanov Boldrini. Organizatorji zborovanja zagotav. ajo nadalje, da bosta na sloves-isti nastopila tudi godba ljub-anske milice in invalidski zbor. V teku so razgovori za udeležbo •i tej manifestaciji tudi skupine ivjetskih partizanov. : Stališče KPI do spora v Palestini Tržaška federacija KPI nam je sslala naslednje sporočilo: Tržaški umunistl, zaskrbljeni za resen po-žaj, ki Je nastal na Bližnjem ■.hodu, se strinjajo z željo po brat-vu in miru, ki ga je izrazila ži-ivska skupnost v Trstu v trenut-i ko grozi, da se vname novo voj-> žarišče, ki bi spravilo v katastra-narode na tistem področju in bi bolj zaostrilo nevarnost svetov-■ga spopada. Ml smo prepričani, da se lahko Inosl med državami, tudi na Bliž-em vzhodu, rešijo samo s pogaja-i in v miru, zavračajoč vsako za-’ evo po vmešavanju imperializma. ‘ priznavanjem pravic neodvisnosti varnosti vsem narodom. V tem okviru je naša stranka poudarila priznanje pravice Izraela do popolne narodnostne neodvisnosti, in mu želi razvoj v miru, sožitju in sodelovanju s sosednimi narodi, kd se po stoletjih izkopavajo iz kolonialistične in imperialistične zasedbe. Kot vedno, bodo komunisti tudi sedaj dali svoj prispevek, da bodo te težnje po miru uspešne. Hkrati pa obsojajo antikomunizem v trenutku, ko je bolj kot kdaj potrebno, da vse demokratične sile, ki ljubijo mir, složno nastopijo, da se napravi konec uničevanju vietnamskega ljudstva ter da se vzpostavi mir na Bližnjem vzhodu. V Trstu pa, kjer so bili vedno antikomunizem, nacionalizem, ščuvanje protd-slovanskega in protižidovskega sovraštva, zavezniki, In kjer so nad-fašlstična grozodejstva povzročila grozna uničenja in deportacije, tragedijo v Rižarni, kjer je toliko Italijanov in Slovencev, Židov in katoličanov, komunistov in antifašistov vseh prepričanj trpelo, komunisti delujejo za skupno borbo za svobodo, za najširšo akcijo za mir. želimo, da bi se Tržačani vseh verskih in političnih prepričanj složno zavzeli za te smotre, ker bo lahko Trst samo v miru izvrševal svojo vlogo središča izmenjav in mostu prijateljstva med narodi. nega združenja o kavi (Association Scientifique Internationale du Cafe), ki ima svoj sedež v Parizu in ki mu predseduje tržaški industri-jec dr. Emesto Uly, in sicer bo zasedanje posvečeno »Kemiji kave«. V Moskvi bo od 14. do 18. junija redna skupščina mednarodne organizacije za kavo (International Cof-fee Organisation), kamor se bo podala tudi skupina predstavnikov ASIC pod vodstvom tržaškega operaterja, končno pa se bo ciklu-mednarodnih junijskih srečanj o kavt v- .Mednarodnem merilu zaključil z. mednarodnim dnevom ka ve, na sporedu 30. t.m. na tržaškem velesejmu--««. Na teh zasedanjih bodo znanstveniki in strokovnjaki iz Francije, Italije in drugih dTžav potrošnjo ter predstavniki najvažnejših ameriških, afriških in azijskih držav pridelovalk kave razpravljali o nekaterih problemih, ki so danes posebno pereči na tem specifičnem področju. Kakor je včeraj naglasil na posebnem sestanku s časnucarji dr. E. Illy, se ti problemi v glavnem lahko porazdelijo v štiri okv: r-ne skupine: 1. psihofizični vplivi uživanja kave pri človeku, 2. analitično proučevanje kave z namenom, da bi izboljšali njeno kakovost, 3. standardizacija in uskladitev mednarodne zakonodaje v trgovini s kavo ter 4. kemično in tehnološko proučevanje kave. O teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na moskovskem zasedanju, dan kave na 19. tržaškem velesejmu pa bo posvečen še vprašanju pospeševanja potrošnje kave s pomočjo reklame. Zasedanje, ki se bo začelo v soboto v glavni dvorani tržaške unl- kavo, in pa s temperaturo, ki jo ima kava v skodelici, ko jo pijemo. Strokovnjaki so nadalje ugotovili, da ugaja nekaterim «turška kava« zato, ker jim fin kavin prah, iz katerega se kuha ta kava, delj časa ostaja na občutljivem delu jezika, medtem ko gre «ekspresno» kuhana kava hitreje «v pozabo«: Tudi glede tega. kakšno kavo pravzaprav danes pijemo v Italiji, bomo lahko slišali marsikaj zanimivega na tem mednarodnem zasedanju. Strokovnjaki trdijo, da se pr; nas pije vse preveč slabe kave. Davčno breme na kavo je, kakor znano, zelo veliko, po uvedbi novega zakona, ki je naperjen proti tihotapstvu, pa je italijansko tržišče v zadnjem času reagiralo tako, da je poseglo v številnih primerih tudi po pravih «smeteh» s kavnega področja (triage). z absurdno po--alediai, da je začela cena. mibbImih rasti čedalje više, dokler ni celo presegla ceno zdrave kave. Zanimanje tržaških poslovnih krogov za mednarodno zasedanji: na univerzi je zelo živo, kar Je razumljivo, če pomislimo, da pripada našemu pristanišču dobra polovica vsega prometa v zvezi z uvozom surove kave po morju v Italijo. Tudi prisotnost stalne zaloge brazilske kave v novem pristanišču igra pri tem odločilno vlogo. Kar se pa tiče strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo nastopili na skorajšnjem srečanju na univerzi, naj o menimo prof. Calzolarija, dekana gospodarske fakultete in mladega strokovnjaka A. Lokarja, ki bosta poročala o nekaterih specifičnih problemih v zvezi z ocenjevanjem vzorcev pri pošiljkah kave v med narodnem prometu. Začetek zasedanja društva za antologijo Danes ob 21.45 se začne v hotelu ExceIsior 31. znanstveno zasedanje italijanskega društva za angiologijo skupno z italijanskim društvom za dermatologijo in sifilografijo. Zasedanje se začne z zakusko, ki jo pri- VEKUl Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zaključni koncert spomladanske simfo-nične sezone, ki bo danes ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Vittorio Gui, kot solistka pa bo nastopila altistka Julia Hama-ri. Program bo v celoti posvečen skladbam Johannesa Brahmsa in bo . - . obsegal: »Serenato« op. 16, «Rapso- no sprejeli tako kot lahko spre]- ; išče manufakturna trgovina. Nasi®’ na upravi lista, Ulica S Francesco 20. no sodeloval tudi tržaški pokrajinski kemični laboratorij. V dopolnilo tega raziskovalnega dela bi morala slediti še kodifikacija spektrofotometričnih in gas-kromatografičnih limitov, veljavnih za vsak poseben tip olja. Šele tedaj bo mogoče do kraja pregledati vsako prijavo pristojnih nadzornih organov, kar doslej ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja potrebnih legalnih instrumentov. V tej zvezi je vredno omeniti, da razna ministrstva in vladni zavodi pogosto zahtevajo mnenje pokrajinskega kemičnega laboratorija v Trstu glede raznih olj, čeprav gre za element, ki ni značilen za naše področje. Ministrstvo za zdravstvo je prav tako zaprosilo za tržaško sodelovanje glede priprave moderne metode za ugotavljanje klorovih ostankov na rastlinstvu in sadju, kar je zelo važno spričo velikega števila zastrupitev s temi snovmi, ki so v splošni uporabi v kmetijstvu. Pokrajinski kemični laboratorij v Trstu je prav tako dal svoj prispevek proučevanju in raziskovanju na področju živilskih testenin. Vse doslej je bilo analitično nadzorstvo za ugotavljanje, če je kakšna testenina bila napravljena iz čiste moke trdega žita ali če je vsebovala bolj ali manj pomemben del moke iz mehkega žita, odprto vprašanje in šele danes prihaja zakonodaja končno do uradne metode za to analizo. Oprema pokrajinskega kemičnega laboratorija pa bo še bolj izpopolnjena z nameravanim nakupom po- ga razvoja, ki uvršča tržaški laboratorij med najvidnejše glede operativne dejavnosti in modernosti. Sledile so intervencije svetovalcev Weissove, Gostisse, De Vecchi, Mar-chesicha, Hrubyja, Franzina, Fo-schija in Beltrameja o raznih aspektih tega vprašanja, zlasti o nadzorstvu nad stanovanjskimi prostori, nad fiskalnimi izidi prijav, o sodelovanju med ustanovami in oddelkom za borbo proti ponarejanju živil v Padovi. Na kratko so obravnavali tudi vprašanje okuževanja ozračja, ki je v Trstu precejšnje zaradi njegove lege in smeri vetrov. V oktobru bo moral laboratorij sistematično načeti tudi nadzorovanje nad raznimi tipi nafte za uporabo v industriji in mestno ogreva- nio rflorlo no 1 1 TRŽAŠKA KNJIGARNA Irsl - Ul. it. Frančišku^ Iclelou 81-792 Novost: Ibsen: Tri drame L 250 nje glede na učinke žvepla, iz katerega se razvija plin, ki je zelo škodljiv za dihalne orgs organe. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. maja 1967 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 71-letni Vittorio De-reanl, 714etna Elda Chervatin vd. Vlsintln, 79-letni Michele Jurman, Stoletna Virginia Senčar vd. Petrinja, 76-letna Stefania Mosettl por. Bulian, 55-letni Alberto Lonza. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefon) rati na štev. 90-235. • Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt ln ind»' strijo • Italijanski šivalni stroji Vi* GORELI I • Originalni švicarski pletlto1 stroji SWISS MAGIC 9 Stroji za krpanje nog*^*® VITOo 9 Naprave za prcvIačev*nJ® kovinskih gumbov . 9 Stroji za likanje in likalo®1 za obrt ln industrijo 9 Šivanke, potrebščine, spe«"' Uzlrana popravljal niča OelpontePietro&C- Tnt, UL Tirnem 12 - TeL 90279 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zasliševanje raznih prič v obravnavi proti Cividinu Razpravo so odložili na 5. junij Včeraj se je pred kazenskim sodiščem (predsednik dr. Corsi, tožilec Ballarini, zapisnikarica L. Sfer-®°) nadaljevala obravnava proti Luigiju Cividinu in soobtožencem, hodniki so zaslišali še številne dru-8e priče. Med drugim so prečitali tudi zapisnik, ki zadeva pričevanje Andrejine Bukovec, ki je pred časom umrla. Nato so zaslišali Pran-cesca Ljubissevicha, odv. Borgno, Miroslavo štrukelj in dr. Cattunar-p Pričevanje dr. Cattunarja je bilo, pomembno v zvezi z domnevno ,zlavo prizadete stranke (Giuseppi-ne de Guarini, ki je obtožila komercialista Cividina, da jo je opeharil za težke milijone) o kateri smo po-mcali včeraj. Gre za izjavo, kd bi utegnila tehtno dokazati, da je bila de Guarinova čisto prisebna, ko Sc je pogajala s Oividdnom in drugimi osebami, ki so zapletene v afero. Z omenjeno izjavo bi namreč de guarinova jasno povedala svojim nasprotnim partnerjem, da ni bila zaskrbljena zaradi nadaljnjega poteka afere, ker baje ona ne bd nič izgubila. «Naj se reši, kdor se mo-je baje dejala ženska ter pripomnila, da se bo po potrebi naredi-t neurrm°. tako, da bi jo prepeljali k Sv. Ivanu. Dr. Cattunar, ki je menda prisostvoval omenjenemu sestanku, se včeraj te okoliščine ni spominjal. Na včerajšnji razpravi so sodni-~l sklenili, da bodo zaslišali de Gua-rmino mater Marijo Bizjak danes 10.30. Sodniki bodo odšli na njen V°m, ker je ženska betežna (stara Je čez 90 let). Zasliševanju ne bodo mogli prisostvovati niti predstavniki "tska. Obravnava se bo nadaljevala 5- junija. Vinska razstava v Zgoniku Kakor smo že poročali, bo v pe-:?*>. 2. junija v Zgoniku otvoritev jmcinske razstave domačih vin, ki uo odprta tri dni. Na razstavi bo-razstavljali in prodajali 14 vzor-belega in 14 vzorcev črnega > na. v okviru razstave bodo tudi ”h'»e prireditve. Uradna otvoritev *mske razstave bo v petek ob 10. “rl- Ob 14. uri se bo začel tumir , priškoli, za katerega se je prijavilo 64 parov. Od 20. do 24 ure bo breplačen ples. V soboto bo razstava odprta od 10. ure naprej. Ob 14. uri se bo začel tumir v odbojki za II. kraški pokal. Od 20. do 24. ure bo brezplačen ples. V nedeljo bo razstava odprta že od 9. ure naprej. Ob 11. uri bo podelitev nagrad vinogradnikom. Op 17. bo koncert godbe na pihala iz Idrije, ob 20. uri bo tombola z dobitki v skupnem znesku 100.000 lir, od 20.30 do 24. ure pa bo brezplačen ples. Razen odlične domače kapljice bo seveda poskrbljeno tudi za jedačo, v nedeljo pa bodo pripravili specialiteto, in sicer telička na žaru. 407 milijonov lir za melioracijska dela Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo deželnemu odborništvu za kmetijstvo, da dovoljuje priprave za izvršilni načrt del za ureditev voda in gorskih površin v videmski pokrajini in v pordenonskem okrožju. Na podlagi tega pooblastila bodo lahko opravili za 407 mi. lijonov lir del. Med drugim bodo popravili nasipe na Tilmentu pri Pušji vasi za 70 milijonov lir, za cesto pri Porčinju v občini Ahten 21 milijonov, za ureditev melioracijske ceste v Zamejajsu pri Tar-čentu 21 milijonov lir; za reguliranje Tavorjanske Bistrice 15 milijonov lir, za ureditev nasipov potoka Košiče v št. Lenardu 55 milijonov lir, za regulacijo potoka Maline v ahtenski občini 25 milijonov lir, itd. Goriško-beneški dnevnik NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA ANAS PRAZNIK «DELA» V DOBERDOBU Odobren načrt in kreditiranje NastoPpd >zJesemc * jz narodnimi plesi in pesmimi avtomobilske ceste Villesse- Gorica •HiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiMiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiii POLICIJA ODKRILA SKUPINO TATOV V kratkem razdobju so ukradli 16 avtomobilov in jib razdrli Tatovom so prišli na sled po prijavi, ki jo je vložil turški trgovec Sadiker, ki so mu tudi ukradli avto Te dni so agenti letečega oddelka prijeli skupino tatov, ki je od lanskega avgusta do letošnjega maja na veliko kradla avtomobile raznih vrst, jih, vozila v zgornjo okolico, pobirala razne dele karoserij in motorjev ter zapuščala «oropa-ne»» avte sredi travnikov in dolin. Najbolj aktivna v skupini sta bila 20-letni mehanik Tullio Viola z Reške ceste in 20-letni mesar Gio-vanni Jerman iz Ul. Zanella 35. Ta dva so policisti aretirali in od-1 peljali v zapor. Ostale tatiče, in si- j cer 22-letnega obrtnika Šergia Ba-budria iz Ul. Rio Spinoletto 5, 23-letnega pristaniškega delavca Ezia Bisiacchija iz Ul. Marchesetti 32, 24-letnega pleskarja Federica Maara iz Boršta 87, 23-letnega inštalaterja Luciana Manfeja iz Ul. del Prato 8, 19-letnega pristaniščnika Maria Tugliacha iz Ul. del Castelliere 7 in 21-letnega ličarja Guglielma Vuka iz Ul. Commerciale 125 so pustili na začasni svobodi. Vsi so obtoženi tatvin z obteževalnimi oko- predvaja danes, 1. t.m. ob 18. uri policijski film: Pfi/Vp/ Igrajo: ANITA ECKBERG, ROBERT MORLEY in T. RANDALL Vozilo 1000 c.cm ki nudi največ LIR 870.000 s trn ; . AVTOSALON derby TRIESTE- PIAZ2A SCORCOLA,3TEL.24574 AUTOSERVtCE: RIVA T.GULLI,12-TEL.68815 liščinami, Jerman, Maar in Manfe pa se bodo morali zagovarjati tudi zaradi sprejemanja ukradenega blaga. Tatiči so v omenjenem razdobju ukradli 16 avtomobilov pobrali z njih, kar se jim je zdelo najbolj koristno in tako pridobljene dele nameščali na svoje osebne avte. Poleg tega so zamenjavali tudi evidenčne tablice, da bi se izognili »nevšečnostim«. Doslej so policisti našli deset lastnikov ukradenih vozil, ostalih šest pa še iščejo. Tatovom so agenti prišli na sled po prijavi tatvine, ki jo je vložil turški državljan Musa Sadiker iz Ul. Giulia 14, lastnik manufaktur-ne trgovine na obrežju. Pred nekaj dnevi je prijatelj opozoril Sa-dikerja, da je blizu Katinare videl njegov avto »mercedes,) 686 Z 4763. Sadiker prijatelju ni hotel verjeti, toda veliko je bilo njegovo presenečenje, ko je na obrežju poiskal svoj mercedes in ga ni več našel. Zgodilo se je, da sta ga ukradla Viola in Jerman. Ker pa ga nista mogla spraviti v pogon, je Viola odšel po svoj fiat 1100, nanj privezal mercedes, v katerega je sedel Jerman in ga zavlekla do doma. Viola je na mercedesu popravil pogonski motorček in zamenjal a-kumulator in se nato z Jeermanom odpeljal po mestu. Medtem je Sadiker prijavil tatvino, nekaj ur kasneje celo obvestil policijo, da je videl svoj avto v Ul. F. Severo Agenti so nekaj ur kasneje zasačili Jermana in Violo v Ul. Milano na vogalu Ul. Trento v ukradenem Sadikerjevem avtu. Odpeljali so ju na zaslišanje in tako je prišla vsa zadeva na dan. Skupina je v glavnem kradla av- 0d celotnega zneska 2,8 milijarde lir za prvo fazo izgradnje tega objekta namenili 2 milijardi lir Upravni odbor državne ustanove za ceste ANAS je na svoji zadnji seji v ponedeljek razpravljal o načrtu avtomobilske ceste Villesse-Gorica ter ga tudi odobril. V ta namen je določil znesek 2.8 milijarde lir, kolikor bo stala izgradnja celotnega objekta. Odobril je nadalje izgradnjo prve faze del med Villessami in pa križiščem z državno cesto št. 351 pri kraju Grotta ter zanjo namenil 2 milijardi lir. Vest je goriški sekciji PSU včeraj brzojavno sporočil minister za javna dela Giacomo Mancini. Novica je velikega pomena za Gorico in njeno gospodarstvo, saj se z odobritvijo načrta ter prve faze izgradnje tega objekta odpirajo lepe možnosti za dobro cestno povezavo Gorice z italijanskim omrežjem avtomobilskih cest, ki bo popolna z bližnjo izgradnjo še preostalega odseka avtomobilske ceste med Latisano in Mestrami. Ta cestni odsek bo v veliki meri usmerjal osebni in tovorni cestni promet med Italijo in Jugoslavijo skozi Gorico, za čemer so naši politični na, kjer bodo gosta pozdravili župan Romani in odborniki občine. Ob 20. uri si bo Nardini ogledal bolnišnico in se tam razgovarjal o sanitarnih problemih Tržiča in okolice. Danes v Gorici občinska seja Danes, 1. junija ob 21. uri se v Gorici sestane občinski svet. Ena izmed glavnih točk dnevnega reda bo razprava o uveljavitvi trošarine na blago proste cone. in gospodarski dejavniki vedno težili. Nikakršnega dvoma pa istočasno ne more biti, da zgraditev te ceste ne narekuje nekakšno rešitev cestnega vprašanja tudi na relaciji Go-rica-Razdrto, do koder bo segal prvi del slovenske avtomobilske ceste. Prošnje za namestitev slov. otroških vrtnaric Otroške vrtnarice, ki bi se rade zaposlile na slovenskih ali italijanskih otroških vrtcih v Gorici v šolskem letu 1967-1968, naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na župana občine Gorica najkasneje do 12. ure 30. junija 1967. tomobile zato, da je pobirala tiste dele, ki so se ji Ždeli najboljši ter tako povzročila večmilijonsko škodo. Violov fiat 1100 ima namreč karoserijo in motor, ki sta sestavljena iz samih ukradenih delov drugih avtov. Po zaključeni preiskavi, ki jo je vodil častnik letečega oddelka policije Codogno, so vse tative prijavili sodišču, Violo in Jermana pa odpeljali v zapor. Sladkor in kava prost« cone Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za mesec junij. Za občini Gorica in Sovodnje je na voljo po 2 kg sladkorja na odrezek bi po največ 125 lir kg, za ostale občine na Goriškem pa po 1.3 kg sladkorja po isti ceni na odrezek št. 75 osebne živilske nakaznice. Nadalje bodo potrošniki občin Gorica in Sovodnje prejeli po 0.400 g kave na osebo na številko 68, potrošniki ostalih občin v pokrajini pa 0.300 g kave na odrezek št. 76 osebne živilske nakaznice. Trgovci na drobno morejo prevzeti bone na trgovinski zbornici. Zgoraj omenjene obroke je mogoče kupih najkasneje do 30. junija, ko se bo razdeljevanje tudi zaključilo. Prošnji morajo priložiti originalno spričevalo ali overovljen prepis ter na kolkovanih papirjih vse tiste dokumente (o kulturi, službeni dobi, poklicu in priporočilih), ki bodo podkrepili prošnjo. Za vsa potrebna pojasnila je na voljo urad za občinsko osebje. Deželni odbornik Nardini no o-' -T qT::» ki danes na obisku v Tržiču Deželni odbornik za zdravstvo Nardini bo prišel danes popoldne na obisk v Tržič. Ob 18.15 uri ga bo na ECA sprejel njen predsednik Boscarolli skupaj z vsem odborom. Ob tej priliki bodo obravnavali tudi o gradnji novega doma onemoglih. Ob 19. uri je na programu ogled doma onemoglih v Ul. Roma- 4 milijone za področno gospodarsko konferenco Področna gospodarska konferen- Ska uprava, bo stala ustanovo 4 milijone lir. Ustrezni sklep, ki je o njem razpravljal odbor na svoji zadnji seji, bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Konferenco pripravljajo prof. Ercole Calcaterra ob pomoči skupine asistentov ekonomskega zavoda tržaške univerze. Sprejem na prefekturi ob državnem prazniku Goriški prefekt prireja ob državnem prazniku 2. junija sprejem v vladni palači za vse predstavnike oblasti, strank, kategorij itd. ca, ki jo je skbeala tržiška občin-1 je in napredka. Goriški župan je ob tej priliki objavil razglas, v katerem poudarja pomen proglasitve republike za nadaljnji italijanski razvoj demokraci- Od 2. do 5. junija vsak večer ples - V nedeljo tudi tombola in briškola Krajevna sekciji KPI iz Doberdoba priredi tudi letos tradicionalni praznik «Dela» glasila KPI v slovenščini. S pestrim političnim, kulturnim in zabavnim programom, se bo letos praznovanje raztegnilo kar na štiri dni. Začetek bo v petek 2. junija, zaključek pa v ponedeljek 5. junija. Najbolj zanimiva in privlačna točka vsega programa bo nedvomno v soboto zvečer, ko bodo člani DPD Svoboda «Tone Čufar« z Jesenic izvajali celovečerni program narodnih pesmi in plesov Jugoslavije. Čeprav sestavljajo ta ansambel samo amaterji, je njihovo izvajanje na visoki umetniški ravni. Skupina je imela že celo vrsto nastopov doma in v tujini. V Italiji je nastopala po raznih mestih, kot v Rimu, Milanu, Genovi, Piombinu, Vidmu in Trbižu. V Tolmeču in Huminu pa so imeli brezplačen nastop za povabljence dežele Furlanije-Julijske krajine. Povsod je občinstvo z navdušenjem sledilo njihovemu izvajanju. Gostovanje v Doberdobu je po- vratek na nedavni obisk doberdob-skih prosvetarjev na Jesenicah, ko jih je predsednik domačih prosvetarjev Jožef Jarc povabil v Doberdob. Jeseničani bodo nastopili z instrumentalnim kvintetom, vokalnim kvar tetom in folklorno skupino. PO TRAGIČNI NESREČI V STANDREIU Tudi Clara Zuliani je včeraj podlegla dobljenim poškodbam Danes ob 10. uri dopoldne bo v Gorici pogreb ponesrečenih zakoncev Biasiol ■ Ali je pomanjkljivo delovanje signalizacije bilo vzrok nesreče? V nedeljo 4. junija ob 16. uri je na programu tekmovanje v briškoli, zvečer ob 22.30 pa tombola; za prvo tombolo je določena denarna nagrada 30 tisoč, za činkvino pa 15 tisoč lir. Vse štiri dneve bo tudi ples na prostem do ene ure po polnoči. V ponedeljek bodo za zaključek izvolili «zvezdico». Vse dni bo deloval tudi dobro založen bife, tako s hrano kot s pijačo. «Kitare za mir» danes na Trgu Battisti Mladinski odbor za mir v Gorici priredi danes ob 18. uri mirovno manifestacijo na Trgu Battisti, ki bo imela dokaj svojevrsten značaj. Na njej bodo nastopili ansambli «beats», ki bodo na električna kitare izvajali pacifistične in protestne pesmi. O sedanjem mednarodnem položaju, ki je za mir tako nevaren, bo na tej manifestaciji spregovoril Valentin Duca. «Ume(nost ob prostem času 1967» Kup skrotovičenega železja, to je vse kar je ostalo od avtomobila na železniškem prehodu pri štandrežu iiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiuuiiiMuiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitii V NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU V GORICI Roditeljski sestanek in zaključna prireditev PredvajaK bodo film o življenju v Domu, na sporedu so tudi igrice, recitacije, petje in glasba Ekonomični lonec je eksplodiral Včeraj neaaj po 13. uri so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 69-letno Luigio Fantuzzi iz Gorice, Ul. Mon. tecucco 29, ki so jo pridržali na zdravljenju za osem dni zaradi udarca pod desnim očesom, na licu in pretresa možganov. Tudi njeni hčerki 46-letni Tosci Fantuzzi so nudili prvo pomoč zaradi rane nad desno ključnico, okrevala bo v štirinajstih dneh. Obe ženski sta se poškodovali, ko sta pripravljali kosilo doma v ekonomičnem loncu. Nenadoma je ta lonec eksplodiral in njegov pokrov je z vso silo vrglo ob stekleno streho nad štedilnikom, katere drobci so poškodovali obe ženski. Ob obisku Ljubljane si pri nas ogiejle bogato zalogo USNJENE KONFEKCIJE VELUR IZ KOZJE KOZE IN KOŽE DIVJEGA PRAŠIČA (CINGHIALE) ŽENSKI PLAŠČI KOSTIMI ŠPORTNE JOPE MOsKI SUKNJIČI V KLASIČNI IN ŠPORTNI IZVEDBI OTROŠKE KRATKE HLAČE SUPERMARKET Ljubljana —pasaža na Ajdovščini (center) V nedeljo 4. junija, s pričetkom ob 15. uri, bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ulica Montesanto, roditeljski sestanek. Obravnavali bodo uspehe in probleme, s katerimi se je vzgojno osebje srečavalo med šolskim letom v zvezi z zaupanimi jim otroki ter o nalogah in dolžnostih gojencev na šolskem in na vzgojnem področju med poletnimi počitnicami. Po roditeljskem sestanku se bo vršila (predvidoma ob 16. uri) zaključna prireditev, pri kateri bodo prikazali življenje in delo gojencev doma s filmom, ki ga bodo komentirali sami gojenci in gojenke; poleg tega se bodo predstavili staršem, gostom in prijateljem z raznimi i-gricami, recitacijami, pevskimi in glasbenimi točkami. Vodstvo doma in gojenci toplo vabijo vse svoje prijatelje, predvsem pa seveda starše. PSU iz Ronk za mir v Vietnamu Skupina občinskih svetovalcev PSU v Ronkah je imela izredno sejo ter na njej proučila položaj v južno-vzhodni Aziji, ki ogroža mir v svetu. Zahteva spoštovanje ženevskih sporazumov ter pričetek pogajanj, kot sta predlagala U Tant In papež Pavel VI., ter poziva italijansko vlado, da konkretno tolmači na pristojnih mestih to nujo po miru, ki jo italijansko ljudstvo živo občuti. Bolničarji OPP na obisku v Idriji Ob priliki razstave lastnih ročnih izdelkov, ki so jo priredili bolniki umobolnice v Idriji, so jih obiskali in so si ogledali njihovo razstavo tudi nekateri bolničarji in drugo osebje pokrajinske umobolnice v Gorici. Gostje so se ob tej priliki seznanili z načinom tamkajšnjega zdrav- ljenja in z ravnanjem z bolniki na splošno. Dobili so najboljše vtise tako o metodi zdravljenja, kakor tudi glede splošnega ustroja in ravnanja z bolniki. Predvsem so spoznali, kako veliko važnost posvečajo pri zdravljenju zaposlitvi bolnikov in vzdrževanju družabnosti med njimi. Prijetno so bili presenečeni tudi spričo gostoljubnosti in prijaznosti, ki jim jo je ob obisku izkazalo vodstvo in vse o-sebje. Pred slovesom so gostje iz Gorice izrazili željo, da bi tudi pred. stavniki umobolnice iz Idrije prišli na obisk in ogled v OPP, da bi si tako še bolje izmenjali svoje praktične izkušnje. V nedeljo v Gorici tekma lokostrelcev V nedeljo 4. junija ves dan bodo na nogometnem igrišču v Ul. Baia-monti tekme v streljanju z lokom med športnimi strelci iz Jugoslavije in Italije, ki bodo veljavne za mednarodno tekmovanje obeh držav. Jugoslovani, ki so pred leti že nastopili v Gorici, bodo poslali 7 tekmovalcev, med katerimi sta tudi dve ženski. Njihova ekipa je uvrstila najboljše elemente, ter bo predstavljala trd oreh za domače tekmovalce. Med njimi sta tudi inž. Skorič in Kobalov. Vstop k tekmam ie prost. Opozarjamo na to prireditev tudi športnike iz Nove Gorice, ki bi se želeli pobliže seznaniti s tem lepim športom in navijati za svoje moštvo. Društvo goriških lokostrelcev je izrazilo tudi svojo pripravljenost, da bi športnikom iz Nove Gorice, ki se zanimajo za to panogo, pomagali pri eventualni ustanovitvi takega krožka v Novi Gorici. Predvsem so jim pripravljeni dati na razpolago svoje strelišče za začetne vaje in vsa potrebna začetna navodila. Z Med prazniki tovornjaki s skup. no težo nad 50 stotov ne smejo na cesto med 8. in 22. uro. Odredba ministrstva za prevoze velja do 24. septembra. Izdana je bila zavoljo uvedbe legalne ure. Tragična nesreča, ki se je pripetila v torek popoldne pri čuvajnici v Ul. Montello pri Štandrežu. je zahtevala še tretje smrtno žrtev. Včeraj ponoči ob 2.15 je v goriški civilni bolnišnici podlegla poškodbam tudi 21-letna Clara Zuliani por. Zorzi. Danes popoldne ob 16. uri bodo prepeljali njeno truplo v Čedad, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico. Njen mož Alessandro Zorzi, ki so mu zdravniki ugotovili udarec na lobanjo, pretres možganov in globoko rano na levem licu ter razne druge manjša poškodbe, zavoljo česar so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju, je pokazal včeraj malenkostno izboljšanje in je upanje, da ga bodo rešili. rogreo open ponesrečenih zakoncev, Aviana Biasiola iz štandreža in njegove 20-letne žene Adrijane Jarc iz Doberdoba, bo danes dopoldne ob 10. uri iz mrtvašnice na glavnem mestnem pokopališču v Gorici, kjer jih bodo pokopali. Adri-jana je iz znane Jarčeve družine, v kateri so imeli kar devet otrok. Tudi včeraj je bil ves Standrež in tudi Gorica pod mučnim vtisom grozne tragedije, ki je tako bru- talno uničila tri mlada življenja in razbila dve družini. Ves dan so prihajali ljudje na Pilošče in v Ul. Montello je bila cela vrsta avtomobilov z radovedneži, ki so si hoteli ogledati pozorišča tragedije Čuvajnica je na drugi strani železniške proge, na koncu poljske poti, na kateri so zapornice, ki jih upravlja železniški čuvaj 40-letna Tranquilla di Santola skupaj s čuvajnico pri kilometru 35.170, kakih 250 metrov dalje proti Sovodnjam in v kateri tudi stanuje. Ponavadi zapirajo zapornice na teh cestah tudi po pet in več minut pred prihodom vlaka. Po izjavah nekaterih očividcev pa so začele delovati pred to nesrečo signalne naprave skoraj istočasno s prihodom vlaka in tako Zorzi, ki je šofiral avto, ni imel časa, da bi zavozil s tračnic ter je ekspresni vlak priletel z vso silo v avto ter ga vrgel v zrak. Tudi strojnik ni imel časa, da bi pravočasno ustavil vlak. S tem v zvezi je preiskovalni sodnik še isti večer zaslišal omenjeno železniško čuvajko, da bi ugotovil, koliko je kriva za prepozno delovanje signalnih naprav in zapiranje zapornic. Preiskava se še nadaljuje. 1...............................mn..m... SPOROČILO KMETIJSKEGA NADZORNIŠTVA Nagradni natečaj za pridelovanje koruze Najmanjša površina 300 kv. metrov; najnižji pridelek 75 stotov na ha Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Gorici je ugotovilo, da Je lanski natečaj za izboljšanje pridelovanja koruze naletel pri kmetovalcih na ugoden odmev. Ker je pridelovanje koruze važna panoga tudi na Goriškem, je zato sklenil razpisati za letos nov nagradni natečaj s sredstvi deželnega odbomi-štva za kmetijstvo, določenimi za leto 1967. Natečaja se lahko udeležijo kmetijska posestva na področju gorl-ške pokrajine in je zanj določenih za 850 tisoč lir nagrad, ki so takole razdeljene: 1. nagrada 150.000 Ur; dve drugi po 80 tisoč lir; 4 tretje po 50 tisoč; 6 četrtih po 30 tisoč in 8 petih nagrad po 20 tisoč lir vsaka. V primeru spolovinarstva je treba razdeliti nagrado sorazmerno z razdelitvijo pridelka. Tekmovanja se lahko udeležijo posamezna posestva z najmanj 3000 kv. metrov posevka in s samo eno vrsto koruze. Prošnje na kolkovanem papirju, napravljene po obrazcu, ki je na razpolago pri kmetijskem nad-zorništvu, je treba izročiti aU poslati na pokrajinsko kmetijsko nad-zomištvo ter morajo dospeti tja najkasneje do 30. junija t.l. Najmanjši pridelek za veljavno udelež. bo pri natečaju, mora znašati po 75 stotov na ha suhega zrnja. Posebna komisija kmetijskega nad-zomištva bo izvajala nadzorništvo in njene odločitve so končnove-ljavne. Vsa eventualna podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Gorici Ul. Duca d’Aosta. Danes ob 18. uri bodo v razstavišču Pro loco v Gorici odprli razstavo slik »Umetnost ob prostem času 1967», ki bo odprta do 10. junija. Na razstavi bo 21 slik, ki jih je komisija izbrala med tolikimi, ki so jih poslali ENAL avtorji, povečini dela /ci, ki se z umetnostjo u-kvarjajo ob prostem času. Odkritje kipa prof. Mirku Fileju Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici prireja v nedeljo 4. junija v Katoliškem domu spominsko proslavo pokojnega profesorja Mirka Fileja, umrlega pred petimi leti. Ob 11. uri bodo odkrili v atriju doma doprsni kip pokojnega profesorja, delo akademskega slikarja Franceta Goršeta, popoldne ob 17.30 bo akademija, na kateri bodo zbori peli Filejeve skladbe. V Novi Gorici razstavlja France Zupan Danes bodo v razstavnem prostoru skupščinske avle v Novi Gorici otvorili razstavo olj in akvarelov slikarja Franceta Zupana iz Ljubljane. Na otvoritvi razstave bo v atriju nastopil tudi Goriški oktet z izbranim programom. Razstava bo odprta vsak dan od 1. do 11. junija med 7. in 14. in 16. in 19. sončno uro. Nesreča delavca iz Štandreža v SAFOG Včeraj ob 15.15 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v štl. rih dneh 31-letnemu delavcu iz Štandreža Klavdiju Ožbotu Iz Ul. Montello 2. V tovarni SAfOG se je spotaknil ob kos železa ter se udaril v trebuh. Gorica VERDI. 17:30: »Maria Chantal con-tro 11 dott. Kha». M. Laforet ln F. Trabal. Francoski barvni film. CORSO. 16.30: «Arrivederc: baby». T. Curtis in R. Schiaffino. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 16.45—22.: «11 mondo trema«. Craig Hill In T. Gintera. Angleški barvni film. CENTRALE. 17.00: »Un dollaro tra i denti«. T. Antony ln F. Wolff. Barvni italijanski film. VITTORIA. 17.15: «La valle del ml-stero«. R. Egan in P. Graves. Ameriški barvni film. Tržič AZZCKRO. 18,—22.: «America pae-se di Dio«. Dokumentar italijanskih filmskih operaterjev; v ki-nemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 18.—22.: «Navajo Joe« B. Reinols in N. Machiavelli; v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 18—22.: «L’affare Beckett«. L. Jeffris. v barvah SAN MICHELE. 19.30—22 30.: «Ci-clone sulla Jamaica«. A Quinn, v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 20.30: Kineforum «Ballata di un soldato«. Sovjetski film. RIO. 19.30—22.: «Ore nude». R. Podesta in Philippe Leroy. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je od prta v Gorici lekarna SORANZO m Verdijevem korzu 57, tel. 28-79 RONKE Ves dan in ponoči je dežurna le kama «Alla stazdone« dr. Matitti Vermeljan, Drevored Garibaldi 3 — tel. 75-046. ZANIMIV ŠPORTNI DOGODEK JUTRI POPOLDNE V BOUUNCU Dvojni spopad Breg-Ponziana športno društvo BREG je pravilno ocenilo željo športnikov dolinske občine, ki ba si radi od bliže ogledali kakovosten nogomet. Zato je po gostovanju odlične mladinske vrste ljubljanske Olimpije z veseljem sprejelo ponudbo Ponzdane za dvojen prijateljski spopad med prvima ekipama in med mladinci. Kdo ne pozna Ponziane? Ta no- gometni klub je eden najstarejših v Trstu. Letos je Ponziana po razburljivem dvoboju s Saici osvojila prvo mesto v A skupini prve kategorije amaterjev in se tako avtomatično uvrstila v D ligo, to se pravi med polprofesionalce. Morda pa je bolj znana Ponziana ljubiteljem nogometa po svojih prijateljskih tekmah z Rijeko, Stade de Pariš in z Dinamom iz Zagreba, kjer se je vedno izkazala kot solidno moštvo. Ponziana bo igrala prijateljsko tekmo z Bregom v o-kviru oriprav za finalno srečanje s Pierisom, ki bo določilo amaterskega prvaka naše dežele. Ker se bo predstavila na igrišču v Boljuncu v popolni postava in se bodo Brežani (ojačeni z Zonto) brez dvoma potrudili, bodo lahko navijači priča res zanimivi tekmi. V predtekmi pa se bosta spoprijeli mladinski ekipi obeh društev. Ponziana je letos premočno zmagala v letošnjem mladinskem prvenstvu (med drugim je dvakrat premagala Breg, zadnjič z 2:1) in se je tako uvrstila v nadaljevanje mladinskega državnega prvenstva. Ta tekma ji bo brze dvoma služila kot preizkušnja svoje moči, saj je Breg precej močan in je bil Ponziani vedno trd oreh. Tekma mladincev bo ob 17. uri, začetek srečanja prvih ekip pa ob 18.30. Navijačem Brega in ljubiteljem športa se torej obeta v Boljuncu še enkrat edinstven športni dogodek. Iv. V• V • miSAHSTVO GIRO DTTAUA Presenečenje na Block Hausu: zmaga Belgijca E. Merckxa OB KONCU SEZONE 1966 - 67 BLOCK HAUS, 31. — Na vrhu Block Hausa, zavitega v oblake, kjer je pihal skoraj leden veter, so pričakovali vzponskega kolesarja, privozil pa je, v splošno presenečenje gledalcev, eden najboljših predstavnikov hitrostne vožnje, Belgijec E. Merckx. In to po 220 km dolgi progi, ki se je končala z 19 km napornega vzpona. Belgijec je privozil sam do cilja in tako pustil na cedilu najboljše španske in italijanske specialiste. Najbolj je razočaral Gimondi, ki ni imel priprav, ljenega odgovora. Leader Jose Perez pa je s pomočjo svojih klubskih tovarišev spretno nadzoroval potek, s čimer je dokazal, da ga bo težko spraviti s položaja najboljšega. Tudi Anquetil je pokazal česa je zmožen, zaradi česar ga lahko spravimo na seznam resnih favoritov za končno zmago, kamor moramo spraviti Španca Francesa in seveda tudi današnjega zmagovalca etape. Vrstni red na cilju današnje 12. etape Caserta . Block Haus (220 km) je naslednji: 1. Eddy Merckx (Bel.) 7 ur 25’09”, s povprečno hitrostjo 29,645 km 2. Zilioli z zaost. 10” .................................m...n.n.m.i.n............................................... PO TCKMAH V IZLOČILNIH SKUPINAH SP 3. Perez Frances (šp.) 20” 4. Anquetil (Bic-Fr.) 7.25’32” 5. Motta (Molteni) 6. San Miguel, 7. Schiavon, 8. Ve-lez, 9. Adomi 7.25”44”, 10 Moser itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. Perez Frances (Kas-Šp.) 60 ur in 40’52” 2. Moser z zaost. 18” 3. Merckx 50” 4. Schiavon 53” 5. Zilioli 1’03” 6. Motta 1’13”, 7. Bitossi 1’24” Adomi 1’28”, 9. Anquetil 1’29”, Pingeon 1’34”, 11. Carletto 1’49”, Gimondi 1’50”, 13. Aimar 1’56” 8. 10. 12. 14. Gabica 1’58”, 15. Gonzales 3’18”,’ itd! Na stadionu «Prvi maj» Drevi 2 tekmi Bor-Poreč ZDA, Jugoslavija, Brazilija, Poljska, SZ, Argentina in Urugvaj v finalu hredna igra Jugoslovanov v dvoboju z ZDA - Italija v tolažilni skupini prvenstva Prvo dejanje (kvalifikacije) .svetovnega ^šarkarskega Prvenstva^v^Urugvaju ki se bodo potegovali v Montevideu v eni sami skupini po italijanskem izločilnem sistemu, ZD^ “uSS liz A skupine), Brazilija in Poljska (B) ter SZ in Argentina (C). Urugvaj pa bo kot organizator avtomatično vstopilv finalni turnir. Kot vidimo v kvalifikacijah ni prišlo do presenečenj. Tudi velike konkurence ni bilo. Le Italija je nekoliko razživila A skupino. Lepo se je izkazala proti ZDA in Jugoslaviji, morala pa je obakrat kloniti Proti Mehiki pa so Italijani popolnoma razočarali izgubili so za 18 točk (60:78). Nedvomno je poraz z Jugoslavijo zelo potrl Lombardija in droge, tako da je vidno vplival tudi na tekmo z Mehiko. Kot vidimo je bila rivaliteta med tema dvema državama precejšnja. In prav ta rivaliteta je tudi dala Italijanom novih sil, da so se do ___j — :__„»ivnl-i T~tor zadnjega upirali Daneu in drugim. čeprav ZDA ni poslala svoje najboljše reprezentance, je v A skupini dokazala svojo premoč, vendar ni po volji razpolagala z nasprotniki. In zares si ne vemo razlagata dejstva, da ameriška federacija ne more zbrati svojih najboljših amaterskih košarkarjev, medtem ko to zmore za olimpijske igre. Letošnjo postavo ZDA od znanih košarkarjev sestavljajo dva igralca Goodyearja (mali Benson in kapetan Miller), član Ignisa McKenzie in Siiliman. eden najboljših ameriških amaterskih realizatorjev. Ostalih ne poznamo. Jugoslavija je sicer včeraj po izredno razburljivi igri izgubila z ZDA, toda za borih pet točk. Na tem prvenstvu je jugoslovanska reprezentanca zadovoljivo presenetila vse tehnike in marsikdo ji prisoja končno drugo mesto, celo pred SZ. Od Jugoslovanov je Ivo Daneu najbolj v formi, medtem ko Korač ni zašel ravno v najboljšo formo (vsaj v prvih dveh srečanjih ne). Od o-stalih se je solidno izkazal Ražnja-tovič, član Radničkega, pa tudi ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiitiimniiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiii DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Moško promocijsko prvenstvo Danes, v četrtek, 1. junija Ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« SOKOL — BREG Jutri, v petek, 2. junije Ob 10. uri v Dolini BREG — ZARJA Djurič ni razočaral. Tehnično najveljavnejšo in navdušujočo igro so nedvomno prikazali Jugoslovani in predstavniki ZDA V tej tekmi sta prišli v stik obe največji košarkarski šoli na svetu: ameriška in evropska. Jugoslaviji je celo uspelo z vodstvom zaključiti prvi polčas (38:34). predvsem po zaslugi Iva Daneua, ki je bil eden najboljših mož na igrišču. Na koncu pa so le košarkarji ZDA uveljavili svojo boljšo skupno igro in strli odpor Jugoslovanov, pa čeprav le za pet točk razlike. Končni rezultat je bil 76:71 v korist ZDA. Tudi Mehika je zadovoljivo presenetila. Delo ameriškega trenerja Leaneja je dalo zaželene sadove. Priprava za bližnje olimpijske igre v Mehiki je torej povsem uspešna. Od ostalih skupin je vse neusmiljeno potekalo po predvidevanjih. Brazilija in Poljska v B skupini, SZ in Argentina v C so sorazmerno z lahkoto razpolagali z ostalimi reprezentancami. Izredno igro pa so prikazali sovjetski košarkarji, ki so se letos, kot nikoli prej, pripravili za to prvenstvo in za osvojitev prve zlate kolajne. Jim do uspelo? Predvidevanja so povsem tvegana. Gotovo pa je, da se bo pravo svetovno prvenstvo začelo šele danes. Mislimo glede kvalitete igre in konkurence. IZIDI IN LESTVICE SKUPINA A (Mercedes) ZDA - Italija 67:56 (28:30) Jugoslavija - Mehika 86:73 (43:34) Jugoslavija - Italija 71:62 (31:30) ZDA - Mehika 75:65 (42:34) Mehika - Italija 78:60 (32:27) ZDA • Jugoslavija 76:71 (34:38) Lestvica ZDA 3 3 0 Jugoslavija 3 2 1 Mehika 3 12 Italija 3 0 0 218:192 228:211 216:221 198:239 SKUPINA B (Salto) Brazilija - Paragvaj 85:41 (45:17) Poljska - Portorico Portorico - Paragvaj Brazilija • Poljska Poljska - Paragvaj Brazilija - Portorico 76:64 (35:29) 86:52 (37:23) 83:67 (48:37) 101:60 (57:26) 92:56 (48:16) Brazilija Poljska Portorico Paragvaj Lestvica 3 3 0 3 2 1 3 12 3 0 3 260:164 244:207 206:220 153:272 SKUPINA C (Montevideo) SZ - Peru 84:46 (46:17) Argentina - Japonska 69:63 (34:34) SZ - Japonska 95:56 (49:26) Argentina - Peru 73:65 (40:40) Peru - Japonska 81:58 (37:28) SZ - Argentina 105:66 (53:37) Lestvica 3 3 0 3 2 1 3 1 2 3 0 3 SZ Argentina Peru Japonska 284:164 208:233 192:215 177:245 Finalne tekme bodo od danes do 11. junija v Montevideu, in sicer po italijanskem lestvičarskem sistemu. Finalisti so: ZDA. Jugoslavija. Brazilija, Poljska, SZ, Argentina ter Urugvaj (kot organizator). Tolažilni turnir bo v Cordobi (Argentina) od 2. do 10. junija, in sicer po italijanskem lestvičarškem načinu. Ekipe pa so naslednje: Italija, Mehika, Portorico, Paragvaj, Peru in Japonska. —edson— Drevi bo na stadionu «Prvi maj» dvojno prijateljsko srečanje v ženski odbojki med Borom in Porečem. Ob 19. uri bo tekma Bor B — Poreč B, takoj za njo pa se bosta spoprijeli prvi šesterki obeh klubov. N060MIT Tudi US Trtestina za kvarnerski pokal REKA, 31. — Juniorske enajsterice Triestine, Juventusa in Torina se bodo udeležile mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pokal kvarnerske riviere, ki bo od 24. junija do 1. julija na Reki. Na turnirju bodo nastopila mladinska moštva najboljših evropskih klubov kot so CSKA (Sofija). MTK (Budimpešta), Rapid (Dunaj), Eintracht (Frankfurt) in Pro-gresul (Bukarešta). Od jugoslovanskih enajsteric bodo -nastopili beograjski Partizan, zagrebški Dinamo, splitski Hajduk, Rijeka itd. Vsega skupaj bo 16 enajsteric, ki jih bodo razdelili v štiri skupine. INDIANAPOLIS, 31. — Američan A. J. Ford je danes zasedel z vozilom «Coyote Ford« prvo mesto v dirki 500 milj Indianapolisa. Favorit Američan Parnelli Jones, ki je nastopil z avtom na turbinski pogon, je moral štiri kroge pred zaključkom odstopiti. PO NEPOTRJENIH VESTEH Geroli trener Spliigen Braua? V goriških športnih krogih se govori, da bo trener beneške peterke Noalex - Reyer Giulio Geroli prevzel tehnično vodstvo goriškega košarkarskega moštva Spliigen Braua. Najuspešnejše delovanje SZ Bor B. Košuta prvič v državni reprezentanci - Mladi E. Bole se vedno bolj uveljavlja Ob koncu letošnje sezone 1966/67 bi radi nekoliko spregovorili o delovanju Borovega namiznoteniškega odseka. Brez dvoma so namiznoteniški igralci dosegli letos res pomembne uspehe, tako da lahko prištevamo to sezono med nauspešnejše odkar sploh sekcija obstaja. Kljub temu ni šlo vse gladko in marsikaj je treba še napraviti. Zato bomo skušali kritično oceniti nekatera dejstva, ki so bila značilna za to sezono. Najprej spregovorimo nekoliko o -letošnjih tekmovanjih. Borovci so letos veliko potovali in nastopali na raznih prvenstvih in turnirjih v Italiji, Jugoslaviji in Švici. Glede na število nastopov v letošnji sezoni je lestvica borovcev naslednja: Edi Bole 22 nastopov; Adrijan Tavčar 21, Boris Košuta 15, Edi košuta 13, Emil Bole 7, Karel Tomšič 3, Sergij Tavčar 2 in Nevo Hrvat 2. Skupno število nastopov je torej 85, kar je precej, če primerjamo z zadnjima dvema letoma: sezona 1964/65 — 43 nastopov, sezona 1965-66 — 48 nastopov. Kot kažejo številke se je delovanje namiznoteni- škega odseka kar podvojilo. Bor je letos nastopil v B ligi, kjer je zasedel zelo dobro 2. mesto in se do zadnje tekme boril za vstop v prvo italijansko ligo. Rezultati celotnega prvenstva B lige 1966/67: v Milanu ENEL - Bor 8:1 v Milanu Canotteri Olona - Bor 7:2 v Bocnu Bor - Oltrisarco 5:4 v Trstu Bor - Alpe Vigano 5:4 v Trstu Bor - ENEL 6:3 v Trstu Canottieri Olona - Bor 7:2 v Trstu Bor - Oltrisarco 8:1 v Bergamu Alpe Vigano - Bor 6:3 KONČNA LESTVICA Alpe Viganč Bergamo 11 točk Bor Trst 8 točk Canottieri Olona Milan 8 točk ENEL Milan 6 točk Oltrisarco Bočen 2 točki V letošnjem prvenstvu je nasto- lll■llllltllUYIIlllflllllllllllllllllllllllll|I||||Illl||Mll||||mlIIlIIll^lllll■ll■lllllllIlllllllllllllllll|||||||IllllllllllllIl PREJŠNJO NEDELJO /ti n* rjn v- ^ • ludi Irzacam pod Jalovcem Odlična uvrstitev S. Micheluzzijeve v veleslalomu za VTK memorial Smučarske sezone še ni konec za tiste planince, ki si znajo s smučkami na ramah in dobrimi nogami -priboriti meter za metrom belo o-pojnost tam, kjer so gore še odete z belim plaščem. Tako, kot že dolgo vrsto let, je tudi letos Akademsko planinsko društvo iz Ljubljane organiziralo na strmem plazu pod Jalovcem v Tamarju veleslalom za VTK memorial. V zgodnjih urah prelepega nedeljskega jutra je dolga vrsto 150 tekmovalcev grizla strmino in se vzpenjala visoko do Jalovčevega ku-lonarja kjer je bil start, tekmovanja. Letos so bili tekmovalci že drugič člani Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki so se v kategoriji alpinistov pomerili s pripadniki bratskih planinskih društev Slovenije. V postavi Selma Micheluzzi, Vojko Bandelj, Miran Dolhar in Jožko Morelj so naši alpinisti dostojno branili barve tržaškega PD, saj so v ženski konkurenci odnesli pivo piesto, v moški pa so kljUD kvaliteti tekmovalcev, dosegli lepo uvr- stitev. Pa preidimo k rezultatu, si je najbolj razveselil nas Tržačane: Selma Micheluzzi je med alpinistkami dosegla prvo mesto in le ba- ŠD BREG vabi dekleta obeh odbojkarskih ekip, da zaradi važnega obvestila prisostvujejo tekmi Breg-Zarja, ki bo jutri, v petek 2. t.m„ ob 10. uri v Dolini. sjS!3®s«30BraBMW!asias3^®3ia53HnsBašaiaraHSEanM^®saa33ESHKS!3iSiS!!ijSi3Sias5aBiSOTai Z nedeljske tekme Vesna — Porpetto. Drugi. Finottov gol, ki je zapečatil usodo gostov in potrdil premoč kriške enajsterice. Vesna se jc tako dokončno uvrstila v II. nogometno amatersko kategorijo na-lna napaka ji je preprečila, da ni segla po absolutno najboljšem času med ženskimi tekmovalkami (ženski in moški tekmovalci so se delili v alpiniste in planince). Kljub temu v absolutni lestvici ji ni ušlo dobro četrto mesto. Moški so dosegli naslednje rezultate: 14. Miran Dolhar 30. Jožko Morelj 48. Vojko Bandelj in to v skupini 65 tekmovalcev. Dolhar je s solidno vožnjo pristal na zelo dobrem 14. mestu v skupi-ni -kjer je nekaj desetink .sekunde odločalo za precej višjo uvrstitev; More-lja in Bandelja ni spremljala športna sreča in sta morda v vnemi za dosego dobrega rezultata tvegala več kot bi morala. Kakorkoli že: naši fantje so se dostojno branili in... prihodnje leto bodo spet na plazu pod Jalovcem. Proga, dolga 1.500 m, je bila odlično trasirana po strmem in valovitem terenu, ki je zahteval od -tekmovalcev znanje in odločnost. Tekmovanje je bilo brezhibno organizirano, če pomislimo, <5a se je na startu zvrstilo 150 smučarjev v slabih treh urah. Po tekmovanju je planinska družba prismučala prav do zelenih travnikov, kjer je ob koči v veselem vzdušju čakala na razglasitev rezultatov. Po nagrajevanju je sku-pina za skupino odhajala domov, dolina Tamarja se je praznila in postala taka kot je in mora oiti: tiha in čudovito lepa z zelenimi travniki, belimi prepadnimi stenami in drzno silhueto Jalovca na njenem koncu ... M. L. pilo 5 igralcev, ki so dosegli naslednji izkupiček: Boris Košuta 3 nast. 9 zmag Edi Bole 7 nast. 9 zmag Edi Košuta 5 nast. 7 zmag Adrijan Tavčar 7 nast. 7 zmag Emil Bole 2 nast. 0 zmag Kot je razvidno iz gornje razpredelnice, je bil najuspešnejši Boris Košuta, žal je naš najboljši ping-pongaš nastopil samo na treh od osmih tekem prvenstva, kar je bistveno vplivalo, da se Bor ni mogel uvrstiti na prvo mesto in si s tem zagotoviti vstop -v prvo italijansko ligo. Borovci so tudi nastopili na državnem -prvenstvu za posameznike najprej v kvalifikacijah na pokrajinskem prvenstvu in nato še na deželnem prvenstvu ter končno v zaključni fazi v Firencah s tremi igralci (Boris Košuta, Edi Bole in Edi Košuta). POKRAJINSKO PRVENSTVO III. kategorija 1. Edi Bole 3. Karel Tomšič 5. Adrijan Tavčar Mladinci 1. Edi Bole 2. Emil Bole DEŽELNO PRVENSTVO II. kategorija 3. Edi Košuta III. kategorija 1. Edi Bole 3. Karel Tomšič Mladinci 1. Edi Bole DRŽ. PRVENSTVO (Firence) I. kategorija 10. Boris Košuta III. kategorija 14. Edi Bole Letošnje prvenstvo za posamez-| nike je dobro potekalo za člane ŠZ j Bor do deželne faze, saj je mladi Edi Bole osvojil naslov deželnega prvaka tako pri mladincih kot tudi v III. kategoriji. žal se je tu vse končalo, ker rezultati v Firencah vsekakor ne kažejo realne vrednosti naših ping-pongašev. Boris Košuta je bil letos vedno med prvimi na raznih državnih turnirjih in na dveh je celo zmagal. Po resnični vrednosti bi mu zato moralo pripasti mesto okoli 3.-4., če ne še boljše. Isto velja tudi za Edija Boleta, ki je v III. kategoriji že med najmočnejšimi v Italiji, a mu manjka še nekoliko rutine za tako zahtevna tekmovanja. Delovanje namiznoteniškega odseka je obsegalo letos tudi 10 prijateljskih srečanj, od katerih jih je 4 organiziral Bor sam v Trstu z udeležbo igralcev iz Ljubljane, Maribora in seveda iz Trsta. Ostalih 6 srečanj so borovci odigrali v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Logatcu in v Mariboru. Največ uspehov so letos želi čla- ni ŠZ Bor na raznih državnih turnirjih. Ne bomo se spuščali v P°-drobnotsi, ker bd to zahtevalo Pre" več prostora. "Mo krjvfr.lčo * Boris Košuta je letos zmagal * I. kategoriji na dveh državnih turnirjih. V Reggio Emiliji je odpravil vse nasprotnike z izredno ig_™ medtem ko je odnesel naslov v J«-mu le do dališih borbah. Omeni« mu le po daljših borbah. Omeni« je treba vsaj še dve prvi mesti, jih je Boris Košuta osvojil v dvojic s Tržačanom Creehicijem lv Genovi in v Bergamu). Edi Bole je letos prvič nastopu na državnih turnirjih, in sicer v Reggio Emiliji in v Bergamu. Oba--krat je bil zelo uspešen v III- K®' tegoriji, prvič z drugim in nato »e s četrtim mestom. ,, Adrijan Tavčar je letos nastop na treh državnih turnirjih. Vsekakor pomembno je njegovo 5. mest« v III. kategoriji v Bergamu in nam še uvrstitev med prvih 16 v I- Ka' -tegoriji na turnirju v Vigevanu. Lahko bi nadaljevali še pr**} časa z navedbo boljših uvrstil* naših predstavnikov, a zadostuje-J najvažnejše. Omenimo lahko s® zmago Edija Boleta in Milančan* Parolini v mešanih dvojicah ih-kategorije v Bergamu, tretje Bora v Reggio Emiliji, prav tako i mesto Bora v Bergamu, 2. me*" Borisa Košute na državnem turnm ju v Viareggiu, še eno drugo mesi Borisa Košute v Bergamu itd. , Kot je razvidno so letos b°r9J“ veliko potovali in nastopali,, j® jasno dokazuje število prevožen' kilometrov v letošnji sezoni: 29.la'J- Kot za vse ostale odseke je za našo zelo pereče vprašanje štora za treninge. Za tako na tekmovanja je treba trening« vsaj štirikrat tedensko če že ne vsa dan. Vrhunske rezultate ie. nemogoče doseči brez resnih P' prav. Dve do tri ure dnevno. To P je za sedaj pri Boru še neizveou vo zaradi pomanjkanja primerni prostorov. Ta problem je tudi zelo važen, k« zavira nadaljnji razvoj odsek3. ° že za najboljše igralce ni prosion1’ kaj še za začetnike. Poleg tega je bistveni Prt)b*e!’! ^moTiilronip trf-npriov Iri bi V«1 tud četnike. Zato mislimo, da je pomanjkanje trenerjev, ki — „. li tako boljše igralce kot tudi Ini.Vo 7.ofn midimG rlfl. 10 _ čimprej rešiti ta_problem. To^P* seveda ni lahko. Bor ne more P,u čati trenerjev, ker nima zadosu sredstev. Isto velja za vodilne in tu mislimo predvsem na ovg^Pj zatorje, tajnika, voditelje itd iiimiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii šport se je pri nas razvil, da je treba sedaj r®®"“5. proučiti to dejstvo in primerno krepati. T^r. IIIIIIU11^ 4. JUNIJA V ORGANIZACIJI SPDT Navodila za udeležence orientacijskega pohoda 67 SPDT organizira 4. junija 1967 v Malem Repnu planinsko-orien-taci j skl pohod za pokal Zorka Jelinčiča. Odhod ob 8.30 izpred kamnoloma Sansonio. Tekmovalci morajo biti prisotni na startu ob 8.30. IZLET V FONTANAFREDDO Ob priliki kvalifikacijske tekme za vstop v II. kategorijo Fontanafredda ■ Rosandra Ze-rial, priredi Rosandra v nedeljo avtobusni izlet v Fontana-freddo (Pordenone). Za člane in simpatizerje bo vožnja stala 1.500 Ur. Vpisovanje pri predstavnikih kluba v Boljuncu. Tekmovanje bo v 3 do 5 članskih skupinah. Vsaka mora imeti kompas, nahrbtnik (torbo) in svinčnik. Popravki na papirju z navodili niso dovoljeni. Vpisnina vsakega tekmovalca znaša 100 lir. Ker bo trajalo tekmovanje približno celo Jutro po gmajni tn kraških stezah, naprošamo tekmovalce, da pridejo za to primerno oblečeni. Najboljše uvrščeno društvo bo dobilo prehodni pokal Zorka Jelinčiča, najboljše prve tri skupine spominske diplome. Popoldne bodo zabavna tek®£ vanja za starejše in mlajše. VI) nina vsakega tekmovalca 100 lir. Najboljši tekmovalci ^ nagrajeni s spominskimi dlpl°” mi. Na sporedu so naslednje 1 f me: tek v vrečah, tekmovanj kuhalnico, vlečenje vrvi, stre J slepi KobJ' m Tr- nje v tarčo, ključ in Vpisovanje 29., 30., 31. maj«. 1. junija od 18.30 do 19.30 v žaški knjigarni. Odhod avtobusa iz Trst* 7.30 s Trga Oberdan za valce pohoda, za ostale o*5 ,, 12.40, 16.20 iz avtobusne P°st-a^. { Obveščamo pa, da je s Prosela| postaje do Malega Repna le ^ ure hoda, Po tekmovanju bo nagrabi nje z majhno zakusko: P|SC'm. In klobase na žaru in mnog0 bre volje in smeha. 0*1 JOHN GALSW ORTHY ŽALOSTNI DOGODEK Leta 1866 je mladi Jolyon Forsyte zapustil Eton v starosti devetnajstih let in se odpeljal na univerzo v Cambridgu. Nosil je po takratni modi polovične zalizke. Bil je prijeten mladenič, športsko izvežban in spodobno šolsko izobražen. Bil pa je tudi pristopnejši estetičnim in drugim vtisom kot pa večina mladih barbarov njegove starosti. Na univerzo je od- hajal nekoliko omamljen od romanov Myta-Mevilla. Bral je neprenehoma o brezhibno oblečenih eleganih z zalizki, ki niti v najtežavnejših okoliščinah, ko so tičali v dolgovih in skušali nasprotstva usode, niso izgubljali svojega neomajnega stoičnega miru, kar je v njem zbudilo prepričanje, da je ideal življenjske popolnosti, če človek nosi zalizke in če obdrži ravnotežje v vseh izpremembah usode. V ozadju tega prepričanja je bilo nekaj brezdvomno plemenitega. Kmalu se je znašel, niti ni vedel kako, v zelo mondenem krožku in se začel učiti igrati whist. Vsi junaki Whyta-Melvilla so čudovito i-grali vhist in vsi so imenitno jahali na konju. Mladi Jolyon se je udeleževal lovov in mnogokrat jahal na konjske dirke v Newmarket, ki ima za cam-bridske študente naravnost idealno lego. Kakor mnogi mladeniči pred njim in po njem, mladi Jolyon, ko se je nastanil v kolegiju, ni imel mnogo pojma o vrednosti denarja. In ta «žalostni dogodek« je treba v glavnem pripisati na rovaš tega, da fant vrednosti denarja ni poznal in ga za svojo življenjsko raven ni imel ravno mnogo, medtem ko je njegov oče poznal ceno denarja in ga imel več kot preveč. Sto funtov, naloženih v njegovo korist za njegov prvi semester, se je zdelo mlademu Jolyonu pre- cejšnja vsota, toda kmalu od nje ni ostalo nič. To ga je sicer presenetilo, toda temu ni pripisoval velikega pomena, kajti vsi elegani Whyta-Melvilla so bili zadolženi. Njihova glavna prednost je celo tičala v neomajni brezbrižnosti do golih finančnih obveznosti. Mladi Jo-lyon je torej delal dolgove. Do konca prvega polletja je zapravil ravno dvakrat toliko, kolikor je bilo zanj v banki naloženo. Strasti ni imel nikakih, niti ni preveč zapravljal — sicer pa, saj ne gre toliko za denar. Ne se izmotati iz kritičnih položajev je pravzaprav edini način, kako dokažete svetu, da se znate povzpeti nad razpoloženje boginje sreče. Ne morda, da si je izposojal konje, kupoval obleke, čevlje, vino in kajenje le zato, da bi se zadolžil. Pa je vendar tako delal v nekem smislu iz principa. O tem si je treba biti na jasnem, ker ravno te zadeve stari Jo-lyon pozneje ni mogel pojmiti. čeprav sam v mladosti ni imel za trošenje niti polovico toliko denarja na razpolago kot sin, vendar ni bil nikdar zadolžen. Plačal je vse izdatke in se dokopal do uspeha. On seveda ni bil vzgojen v Etonu niti v Cambridgu in ni bral romanov Why-ta-Melvilla. Kratko in malo, trgoval je s čajem. Ko je mladi Jolyon odhajal po polletju v Cambridge z novimi sto funti, ki jih je dobil od svojega nič slutečega očeta, je takoj opazil, da mu ne bo, če bi plačal svoje dolgove, ostalo za drugo polletje nič ali pa le manjša vsota. Zato je uporabil svoja sredstva le za po-trebnejše življenjske namene, kakor kolegnino, vino, whist, jahanje na konju in podobno — in mirno pustil, da so dolgovi rastli. Konec prvega leta je imel celih tristo funtov dolga, kar pa mu ni preveč vrtalo po možganih. V svoje drugo leto je prinesel s seboj še daljše zalizke in še zrelejšo sposobnost za u-živanje življenja. Za prijatelje je imel najpravšnejše fante, življenje se mu je zdelo tako sladko, zaključni izpiti pa so bili še v megleni daljavi. Bil je priljubljen in veselilo ga je, da so ga imeli kolegi radi. Ves način njegovega življenja je bil v nasprotju vsej skromnosti. Njegov krožek je bil iz zelo prijetnih mladeničev, ki so prišli sem iz Etona, iz Harrovva in iz Winchestra. Nekateri izmed njih so imeli več izkušenj kot mladi Jolyon, drugi zopet več denarja, toda nobeden izmed njih ni imel več smisla za odgovornost. V stanovanju «dandyja» Charwella (ki je študiral teologijo in je postal pozneje škof) so igrali prvič bac-carat namesto whista, po navodilu «dona» Covercourta. Ta mladi potomec shropshirskih Covercourtov je spoznal v glasnih počitnicah v nekem francoskem kopališču to veselo krat-kočasnost, neločljivo povezano s številko devet, in ko se je vrnil v Cambridge, je prekipeval z njeno pohvalo na svoj a-patični način. Mladi Jolyon pravzaprav ni bil rojen kvartopirec, ker je o stvari preveč premišljeval, in igra ga ni nikdar zgrabila, kot se spodobi. Pa tudi razen tega, da je občudoval junake Whyta-Melvilla, ga je ravno v tem času brezdvomno začel vznemirjati njegov finančni položaj — tako da se je na vsak način v igri nagibal bolj k izgubi kot k dobičku. če pa so si taki tovariši, kakor «dandy» Charvvell, «peresce» Totteridge, Guy Win-low in sam «don» Covercourt — najpravšnejši fantje pod soncem — namenili igrati bacca-rat, kdo bi mogel biti tako šle-va, da se ne bi priključil? četrti večer Je bila vrsta na-njem, da prevzame «banko». Zdaj, ko je plačal svoje naj-nadležnejše upnike in dolgove v kolegiju, ki so jih tako brezčutno izterjevali, mu je ostalo le petnajst funtov — ob začetka polletja pa sta minila šele dva tedna. Moral bi bil prevzeti «banko» s sto funti. Na čelo zeleno prevlečene mize je sedel slabe volje in z ledeno zunanjostjo. Nikdar do zdaj se mu ni ponujala taka priložnost, da bi se pokazal vrednega svojih zalizkov — naj se zgodi, kar se hoče, prikazni svojih ro-manovih junakov ne bo pre-varil! Izgubljal je od vsega začetka. Le enkrat ali dvakrat je za trenutek vzplamenela njegova sreča, sicer pa je bil njegov pohod v petek tako vztrajen kakor morda še nobeden. Ves čas igre je sedel s trdno zaprtimi ustnicami in le s tem si je morda dajal pogum. Čez pol ure je bila «banka» razbita. Mladi Jolyon je vstal od mize pobit in z nasmehom podpisal svoje zadolžnice, eno celo na celih osemdeset funtov za «do-na» Covercourta. Ko se je pokrepčal z vročim, rdečim sladkim vinom, je sedel spet k igralni mizici, toda preostali večer ni niti nič dobil niti izgubi. Čez dvorišče kolegija se je vrnil v svojo sobo in bilo mu je težko pri srcu — v duhu je videl očetov obraz. Zakaj, to je bil prvi njegov častni dolg. ki ga ni mogel plačati, a je bil povsem nekaj drugega kot navadni dolg obrtnikom. Sedel je na svojo ozko posteljo v spalnici, katere razsežnost je bila šestkrat petnajst čevljev, in si je belil glavo, od kod naj vzame denar, da bi povrnil dolg. Zakaj, plačati ga mora! Ali bi mu banka dovolila, da prekorači konto? V duhu je videl pred seboj malomarne obraze za tistim vražjim okencem, če mu tega ne bodo dovolili, kaj potem? Tisti lopov Davids? Ali — oče? Kgj je teže? Ah, z očetom je teže. Zakaj h1 ^ Jolyon je naenkrat spoznaj* je živel tu od vsega '/j,n.,o življenje, ki bi ga oče S0*0^. ne razumel. Z grozo si je P . stavljal svojo prizadevnost, ko bi to stvar pojasnil tisti Fj. stavi z oblokastim čelom in