Štev. 118.
POLITIČEN
NAROD.
LetoXXXIL
rOradnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvoriiče nad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od
lv.—12. ure dopoldne. Kckopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Jk	UrednlSkega telefona Stev. 74.
V njubijatii, v četrtek, 26. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemanja celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up r a vnlš tv* prejeman: za celo leto M*Wr**-pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
"V
A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enoslopna garmondvrst* a« b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravnlškega telefona Stev. 188.
Vojaške zahteve.
Včeraj popoldne je v Pešti finančni minister dr. vitez B o h m v proračunskem odseku avstrijske delegacije pojasnil finančno stran ogromnega posojila za armado. Minister je izjavil, da je novo posojilo nujno potrebno. Posojilo bode znašalo okoli 400 milijonov. Delegaciji pa sta vsaj načelno dovolili že nad dve tretjini teb novih troškov. Pred dvema letoma je bilo dovoljenih 38 milijonov za »havbice", dalje 165 milijonov za nove poljske topove. Z novim posojilom se bodo pokrili za nekaj let tudi izredni troški, ki jih vsako leto dovoljujeti delegaciji za armado in mornarico. Nova postavka je le 44 milijonov za torpedovke iu podmorske ladje.
Vprašanje je torej, nadaljuje finančni minister, samo to, kako naj se pokrijejo ti troški, da se država preveč ne obremeni, na drugi strani pa vojni upravi dajo takoj na razpolago potrebna sredstva. Na vsak način potrebuje vojna uprava že sedaj 250 milijonov; letne obresti bi znašale 10 milijonov. Že vsled tega bi morala iskati novih davkov, dasi amortizacija ni všteta. Ta način bi torej ne ugajal. — Ako pa država takoj najame označeno večje posojilo, more si vsako leto prihraniti 27 milijonov izrednih troškov in a tem v 25. letih odplačati najeto posojilo. S tem bi se proračun ne obremenil in v 25. letih je dolg plačan s prihrankom izrednih troškov. Ta način pokritja more fin. minister e mirno vestjo priporočati.
Minister dalje omeni, da se utegne vpeljati dveletna vojaška služba. S tem pa bi se takoj prvo leto pomnožili troški za okroglih 50 milijonov kron, in bi morala država najeti 440 do 450 milijonov, ki bi se obrestovali in odplačevali z letoim prihrankom 27 milijonov. To posojilo pa bi se najemalo potom državne rente po potrebi.
To je vsebina ministrovega pojasnila.
Daljših poročil ša nismo prejeli. Radovedni pa smo, aii in kako so ugovarjali posamezni delegati. Istina je, da je s Jinančnega stališča morda še primerneje, ako država z večjim posojilom takoj odplača vse že stor jene in neizogibno dolgove ter jih v določeni dobi odplačuje s prihranki izrednih troškov, ki sa že leta in leta kakor morska kača vlečejo v proračunih za armado in mornarico.
Toda ta stvar ima tri kljuke, ki vzbujajo resne pomisleke v javnosti in gotovo tudi v kregu delegatov. Prvo vprašanje je, ali so vsi ti izredni troški v istini tudi nujno potrebni in neizogibni. Na to vprašanje javnost ni še dobila jasnega in povoljnega od govora. Naša armada in mornarica gotovo nista bili tako slabo oboroženi in pripravljeni, da bi v enem ali dveh letih potrebovali kar 400 milijonov samo za nove vojaške potrebščine. Grof Goluchovvaki nam je tudi naslikal tako jasno politično nebo, da se nam ni bati vojske, četudi v Makedoniji še vedno vre.
Dalje moramo imeti pred očmi gospodarske in kulturne potrebe v državi. V zadnjih letih se ni storilo prav nič, kar bi po-moglo delavskim stanovom do boljših razmer. Pač pa je Avstrija naredila ogromne dolgove. Avstrijska vlada zahteva 160 milijonov dodatnega kredita za planinske železnice, ki se ne bodo nikdar obrestovale ; 46 milijonov za tržaško pristanišče; sedaj samo za bodoče leto izrednega kredita za armado in mornarico 262 4 milijona. Ako prištejemo še troške za ponesrečene vodne ceste, ki bodo večinoma ostale suhe, potrebuje samo Avstrija brez Ogrske v bližnjih petih letih okoli 1200 milijonov izrednega posojila. To niso mačje solze, pač pa bodo morda milijoni pretakali gorke solze pod novimi bremeni, ki jih naklada uradniška vlada.
Drugo vprašanje pa je: Ali bodeta res naša armada in mornarica preskrbljeni s
400 milijoni za 25 let, v katerih bi se odplačalo to posojilo ? Vsak delegat sme glavo zastaviti, da bode vojna uprava morda že po preteku petih let zahtevala nove topove, novo municijo, nove puške, nove vojne ladje itd. Seveda, vedno le z ozirom na pripravljeno armado in varnost države! Pozabiti pa ne smemo, da bode vojna uprava najmanj 50 milijonov na leto zahtevala več rednih troškov, ako se vpelje dveletna vojaška služba. In že ti redni troški dvakrat uzem6 letne prihranke pri izrednih izdatkih. Torej je ves račun g. finančnega ministra le lepo sestavljena papirnata hišica, ki se vsak čas sesuje.
In tretjič je danes v delegaciji vprašanje: ali delegatje glasujejo za § 14 ali proti njemu ? Avstrijska in ogrska delegacija bodeta glasovali za vse zahtave. To je gotovo, kakor amen v očenašu.
Izmed nemških delegatov bodo, kakor poroča glasilo nemške ljudske stranke, glasovali proti izrednim vojaškim troškom Dobernig, Hueber, Kienmann, No\vak, Walz in dr. Sohslk. Tem se pridružijo v opoziciji le češki in dva jugoslovanska delegata. Torej ima vlada v avstrijski delegaciji že sedaj zagotovljeno veliko večino. Čim večji pa so stroški, tem odločneje moramo zahtevati, da državni zbor govori svojo besedo in ne samo delegacija. Delegatje bodo gotovo tudi v tem oziru zahtevali jasen odgovor od vlade, ali namerava najeti posojilo s § 14, ali to vprašanje predložiti drž. zboru. § 14 se mora izključiti na vsak način, ker sicer smo isti hip v absolutizmu, ko bode vlada mogla vse storiti s tem ustavnim paragrafom — proti ustavi. Taka vprašanja se ne smejo reševati brez kontrole ljudskih zastopnikov, kar pa delegacija v svoji sostavi ni.
pisma z Balkana.
Belgrad, 23. maja.
Morda vam Avstrijcem povsem ne ugajajo dogodki na Balkanu in se tudi moji dopisi tuintam ne ujemajo s stališčem Vašega
lista. Toda pomislite, da vsak narod brani v prvi vrsti sam sebe in išče pomoči v boju za svoj obstanek tam, kjer je upa dobiti. — Dobro vemo Srbi in Bolgari, da imamo za sosedo močno Avstrijo, ki nam more vsak čas prekrižati naše račune. Zato pa tudi pazljivo zasledujemo vse, kar se govori in piše v Avstriji o nas. In ravno zadnja leta smo vedno čuli iz ust avstrijskih državnikov, da naj ostane na Balkanu »status quo« — z drugimi besedami: vse po starem.
Dovolite mi vprašanie: Ali naj res še leta in leta ostanejo na Balkanu stare, neznosne razmere? Ali naj krščanska raja še na veke trpi zapuščena, teptana in preganjana ? Ia če ne, zakaj se niso evrop9ke države že preje ganile in pritisnile na Turčijo, da izvede potrebne reforme? Čakale sd, da se narod sam vzdigne ter si z orožjem pribori vsaj nekaj človeških pravic. Res, Avstrija in Rusija sta Turčiji pred dobrim letom predložili načrt najnujnejših reform. Kaj pa ae je zgodilo v tem času? Ne dosti več ko nič, ker Turčija vedno še računa na potrpežljivost evropskih držav. Potem pa se ša čudite, ako skušajo balkanske samostojne državice rešiti balkansko vprašanje. Morda, da se jim to ne posreči, a VBaj to bodo dosegle, da je to vprašanie vedno na dnevnem redu, dokler ga ne reši- evropski areopag. Moji dopisi so torej le odmevi javnega mnenja na Balkanu, in vam Avstrijcem more biti le ustreženo, ako dobivato pristna poročila, in ne zajemate iz kalnih virov raznih tujih časnikov. To se mi je zdelo vredno pripomniti, da more stvarno presojati dogodke na Balkanu.
Tako sedaj bolgarski in 3rbski časniki mnogo ugibljejo, kakšne posledice utegne imeti sestanek kralja Petra in kneza Ferdinanda v Nišu Mnenja so različna, a gotovo je, da je bila carinska pogodba med Srbijo in Bolgarijo nujno potrebna.
Bolgarski ženski odbor je priredil za ruske ranjence bolnico, ki ima 30 postelj za vojake in 5 za častnike. Ta bolnica ima vse potrebne priprave in csobito mnogo belega perila. Bolnica je že odposlana na rusko bojišče; spremljajo jo lekarnarja dr. Kiranov in dr. Mendizov, dve usmiljeni sestri in dva strelaja. Za vzdrževanje te bolnice je nabranih 230.000 frankov.
Bolgarska vlada s silo vrača makedonske begunce v Turčijo na milost in ne-
LISTEK.
Dedščina.
Humoreska. Spisal B. J.
(Dalje.)
Šesta ura je bila. Oče Matevž so se pripravili na pot. Sicer je samo dobre pol nre daleč do železniške postaje, ali »boljše je tudi malo počakati, kakor pa zamuditi«, bo rekli Neži. Iz kota so vzeli veliki stari dežnik, brez katerega niso sploh nikoli hodili v Ljubljano, pokrili so b polhovo kučmo> prekrižali se z blagoslovljeno vodo, pozdravili Nežo in stopili na cesto.
Ali kakor da bi jib bil kdo s silo vrgel v hiše, tako hitro so skočili nazaj v vežo.
»Kaj pa ti jo, Matevž?« vpraša žena vsa preplašena.
»Ne bode sreče, res ne bode sreče!« vzdihnejo oče Matevž tiho.
»Kaj pa ti je vendar?« čudi se Neža.
»Nič, nič, Neža! Spodrsnelo so mi je! Nič se ne boj I Ze grem!« in odidejo.
Ali oče Matevž niso govorili resnice. Ko bi bili napravili še pet korakov, srečali bi bili staro Cularjevo Meto. »Srečati pa
najpreje staro ženo, pomeni nesrečo,« trdili so večkrat oče Matevž med svojimi prijatelji. Pred Nežo niso seveda nikoli niti besede o tem znamenju nesreče omenjali. Zakaj ne, ne vemo pravo. Menda zato, ker tudi mati Neža niso bili več mladi. Saj so že peti križ nosili na hrbtu!
Ko so se tako Meti srečno izognili, šli so dalje. Kako so se sinoči še veselili na to pot v Ljubljano I A danes? Nič kaj radi ne gredo. Vse kaže na nesrečo I Bog ve, kaj bode z dedščino? Morebiti jo dobi sestra, pri kateri je brat umrl ? A ni li ona pri sodniji zadnjič izrekla, da vse prepušča Matevžu, koji je res potreben teh kron, a ona je bogata vdova ? Malo je sicer skopa, no, svojega deleža se je odrekla. Kaj pa, če si je premislila, ali pa še celo vso dedščino zahteva zase, ker je umrli brat pri nji bival celi dve leti, a ona mu je v ti dolgi bolezni stregla in mu tudi dala prirediti lep pogreb ?
»Vse je mogoče!« sklenejo Matevž. »Ne bode dobro, ne!«
V teh mislih pridejo do postaje, druge pred Ljubljano. Seveda bi bili r': o tudi peš v Ljubljano, saj ni bilo dal "• :!i bi
morebiti kake tri ure. Ali včeraj je deževalo; kdo bi pa po blatu hodil in prišel ves blaten k sodniji ?
Na postaji še ni bilo nijednega potnika. Oče Matevž se usedejo na klop. Rasne misli so jim rojile po glavi. Ta nesrečna dedščina! Ras je, denar mi bode prav dobro prišel, ali koliko sitnosti so že imeli! Danes se že vozijo tretjič v Ljubljano zavoljo nje. Pa če so bila vsa ta pota zastonj? Če ne dobe nič ? Kaj poreče Neža, kaj pa so-ssdi, ki vsi vedo, da gredo danes v meBto po dedščino? Smejali se bodo in Be norčevali 1 To bode sramota!
In oče Matevž so se pričeli jeziti. Jezili so se na rajnkega brata, na sestro, na sodnijo, sami na sebe. Tudi na Matijčka so se jezili, menda nanj največ. Zakaj pa je ravno sinoči pravil o svojih vojaških letih in o bojih v Bosni? Pa ta Cularjeva Meta! Kaj jo je sam šent prinesel nasproti ? Kaj pa bo klati tako zgodaj zjutraj po vasi ?
»Oho, oče Matevž, vi žo tukaj?" oglasi so za njimi znan glas. „Dolgo feodeva še čakala, oče, dolgo!" Bil je Podržajev Ma-tijček.
»Kam pa ti?« vprašajo ga oče Matevž hladno.
„V Ljubljano se popeljem. Danes je semenj. Rad bi konja kupil. Vi pa po denar, a? To je veselje! Jaz bi tudi šel ponj, ali ne vem, kam? Ni vsak tako srečen, kakor vi, oče Matevži Lepo je to, lepo, saj vam ga privoščim I"
„Le čenčaj, čenča!" bo si mislili oče Matevž. Kesali ao se, da so sploh kedaj omenili to dedščino. Vsa vas govori o nji, vsak otrok ve, da so Lipanovi podedovali.
Matijček se je malo zmenil za njih molk. Kakor vedno, bil je tudi sedaj prav zgovoren. Pripovedoval je, kako nujno potrebuje še jednega konja, in povpraševal to in ono. Očd Matevž so mu prav kratko odgovarjali. Saj so Be nanj jezili.
Od daleč se zasliši žvižganje. Prihajal je vlak. Oče Matevž ro vstali s klopi.
»Pojdiva!" opomni Matijček. „V Ljubljano !" zavpije sprevodniku. Ta jima pokaže voz. Oče Matevž in Matijček pdhitita proti vozu.
Ze so oče Matevž hoteli stopiti z desno nogo — s to nogo so vodno začenjali korakati — na stopnjice pri vozu, ko skočijo
milost neusmiljenih Turčinov. Bolgarska komisija jih na meji izroča turšk', da jih ta razdeli po vaseh. Na meji jim onetajo zlate gore, da jim popravijo domovja, kupijo vozove in živino. Ne veruje tega seveda nihče. Begunci so sedaj v največji stiski. Bolgarija jih podi nazaj, a v Turčijo nočejo ii?i. — Obrniti se hočejo za pomoč na evropske vlade.
Znani makedonski voditelj Kote je vrgel krinko t obraza in se pokazal plača nega zlikovoa, ki so ga najeli Grki, da spravi s pota slovanske vojvode.
Grki so vedno enaki, povsod iščejo le svoje koristi in hočejo ribariti v kalni vodi. Zadnje dni se je zgodilo mnogo zločinov v Gorenjem in Dolenjem Poreču. Vse te zločine je zagrešil Kote s svojimi tovariši, ki je preje za denar služil generalu Con-č e v u.
Dne 29. maja se pripelje nad 500 Bolgarov iz Scfije v Beigrad, kjer bodo trije koncerti.
Te dni se je v Ssfiji mudil sultanov odposlanec Munir paša s svojim tajnikom in sinom. Ker je bil knez Ferdinand že odpotoval, pcsvetoval se je z min. pred sednikom Petrovim o makedonskih beguncih. Nato je Munir paša odpotoval v M u r a n j na Ogrskem, kjer je knezu Ferdinandu izročil Bultanovo pismo, v katerem sultan vabi kneza, da ga obišče v Carigradu.
Ko je odšel Munir paša, vršil se je v Sofiji pred cerkvijo makedonski shod, ki je ostro obsojal bolgarsko vlado, kateri s silo goni begunce v Turčijo brez zagotovila za njihovo imetje in življenje. Govoril je Makedonec Z a p Č e v. Ta shod je bil tudi javen protest ljudstva proti bolgarsko-tur-škemu sporazumu. Na shodu je bila sprejeta resolucija:
Odločno protestujemo proti moralnemu in fizičnemu nasilstvu, s katerim bolgarska vlada sili makedonske begunce v Turčijo, kjer jih čakajo nove bede in muke. Strogo tudi obsojamo sporazum bolgarske vlade s Turčijo, ki obeta le sultanovo milost, a ne izvrši točke 6. dogovora v Murzstegu, ki za gotavlja beguncem pomoč za razrušena domovja in opustošena polja. Mi zahtevamo podporo nesrečnim trpinom.
Pomenljivo pa je, da se je meščanstvo le v razmerno malem številu udeležilo shoda. To daje vladi pogum, da tako postopa z begunci, ker se ji ni treba bati izgredov. Vlada ie beguncem v Samokovu konfisko-vala 250 Berdanovib pušk, v Dupnici 40.000 patronov in veliko obleke.
Boris S a r a i o v je v Sofiji, ker mu ne kaže, da bi stopil čez mejo v Makedonijo. Pred dvema dnevoma je mala vstaska četa poskušala priti čez mejo, a je bolgarska straža streljala na njo. Prihitela je še turška straža, in vstaši so bili med dvema ognjema. Nekaj vstašev je bilo mrtvih, ranjenih pa je tudi več bolgarskih in turških vojakov.
Dne 20. maja je bilo leto, ko je umrl proBluli makedonski vstaš D e 1 č e v. V dvorani gimnazije so slavili obletnico, nato sta jurist Tomov in pesnik S i 1 j a n o v pred spomenikom junaka Levskega proslav ljala Delčeva, ki je dal življenje za Makedonce.
Danes ie minilo 25 let, ko je bilo 23. maja 1879 izšolanih prvih 163 bolgar skih častnikov. Od teh iih je umrlo 40, v aktivni službi jih je še 51. Mej temi so bili ministrski predsednik Petrov, general Cončev, ruski polkovnik Benderov in drugi.
nazaj tako hitro, da bi bili kmalu podrli Matijčka, koji je hotel ca njimi.
„Hitro, hitro!" oglasi se sprevodnik.
.Tukaj notri pa ie ne, za ves svet ne!" vzkliknejo oče Matevž.
„Zikaj pa ne, oče?" začudi se Ma-tijček.
„Z»to da ne! Grem raje peš!"
.Ne bodite neumni, oče, ne! Bodete pa prepozno prišli v Ljubljano k sodniji l" nagovarja Matijček.
„Hitro, hitro!" razjezi se sprevodnik. „Kaj pa uganjata? Notri se zmenita!«
In Matijček je očeta Matevža s silo Bpra-vil v voz. Porival jih je, kolikor je mogel. Oče so se sicer branili, ali so se vendar-le udali. Sedla sta. Oče Matevž so bili prav čudne volje. Zastonj je Matijček silil v njih, da mu povedo, zakaj niso hoteli v ta voz. Molčali so in se slabo ozirali okoli sebe.
„Za božjo voljo, Bedaj pa še to!" govorili so neprenehoma tiho v sebi. »Sedaj pa ni več upanja!"
Kaj pa je bilo?
Ko so oče Matevž z Matijčkom prišli do voza, ki jim ga je sprevodnik pokazal, opazili so na njem številko 1313. Saj ima vsak železniški voz, kakor je znano, svojo »tevilko. O ta nesrečna številka trinajst! Ta
Ruski vojni minister Saharovjete dni bolgarskemu muzeju poslal v dar cerkev ruskega preobraženskega polka, ki je bila za časa turške vojske v glavnem ruskem stanu
D okle bodo slovanski kristijani v Makedoniji brezpravni turški sužnji?
Rusko - japonska vojska.
O stališču čet prihajajo razna poročila, v katerih se menjajo uspehi in neuspehi na obeh straneh. Pomisliti je treba, da je prostor, na katerem se bije boj, trikrat večji nego Avstrija, in da nobena stranka ne more še raipostaviti svojih čet tako, da bi drugi stranki na kakem drugem kraju bil vsak uspeh izključen. Večinoma se vrše sedaj vzhodno od Hajčena in okoli Fenvančena le praske prednjih straž.
Rusi nameravajo baje sedaj ofenzivnejše nastopati, kar začetkoma vsled nedostatnih priprav ni bilo mogoče. To bo dobro uvideli tudi Japonci, ki bo se raditega takoj začetkoma tako požurili z napadi na rusko brodovje, ker so ae bali, da bi oienziva združenega portarturskega in vladivostoškega brodovja že pri prvem napadu zadala iim znaten poraz. V ruskih vojaških krogih v Petrogradu upajo, da bo sedaj Rusija na morju in na Buhem dohitela ono, kar je zamudila.
Japonci pravijo, da je Kuropatkin svoj glavni stan preložil v Harbin, a svoje vojne čete koncentrira okolu Liaojana, kjer se bo izvestno vršila ena naj« večjih bitk rusko japonske vojske.
Japonci se jako pritožujejo radi ruskih min. Pozabili so menda, da bo tudi oni okoli Port Arturja položili mnogo svojih min in da ni izključeno, da so mine, katerih se se daj tako boje, japonske.
Japonci se Bedaj pripravljajo na nadalj nje prodiranje, katero hoiejo pričeti isto-časnona vsej črti, druge vesti pa zopet trdijo, da Japonce jako vznemirja, ker brodovje ruskih torpedovk križa pred Port Arturjem in da bo raditega sklenili, Port Artur zavzeti prej. predno bodo zopet pričeli nadaljnje prodiranje proti Liaojanu.
Proti Port Arturju prodirajoči Japonci morajo preko ozkega vratu poluotoka Kvnn tun pri Kinčou, katerega sedaj oblegajo. To obleganje lahko trpi dolgo, in nikakor ni veroietno poročilo iz Soula, da je vsak trenotek pričakovati, da zasedejo Japonci Kinčou, še manj je pa verojetnu poročilo, da so Japonci, ki so zavzeli 4Va milje od Dalnjega močno pozicijo, že pregnali Ruse iz Kin čoua in da so Rusi pri tem izgubili 800 mož.
Japonci sedaj izkrcavajo težke topove, ki eo namenjeni za obleganje Port Arturja. Za napad na Port Artur so določili Japonci tretjo armado, katero so sestavili iz vetera nov kitajsko-japonske vojske.
Dobili Brno nadalje še naslednja poročila :
Kolin, 24 maja. »Koln. Ztg.« se poroča iz Petrograda: Po potopu obeh japonskih oklopnic se je japonsko brodovje umaknilo daleč od obale in nehalo bombardirati Port Artur. Znatno je povečana oddaljenost obeh sovražnih brodovij. Japonci brezuspešno iščejo ruskih min.
Petrograd, 25. maja. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina na carja od 28. t. m. se glasi: Ena predstraža konjeni-
je očeta Matevža osupnila. Nje so sa zbali! Naj mu nikdo ne pravi, da ona ne pomeni nesreče I Pa še kakšno! Kolikokrat so se že o tem prepričali, pa ne samo oni, nego tudi mati Neža. Pa tega tudi niso tajili pred prijatelji in znanci. Navajali so veliko primer za to svojo trditev.
Od tistega časa, ko je njih domača hiša dobila številko trinajst — pred dvema le toma — šlo je v hiši vse narobe. Sedaj s a je podrl hlev, sedaj se je premočila streha, sedaj je izginila ta ali ona stvar iz hiše. Jabolka in slive na vrtu so slabo rodile. Krave so dajale manj mleka. Pa to vse zavoljo številke trinajst! Naj nikdo ne oporeka! Ali to še ni vse! Njih oče so umrli trinajstega februarja, stric si je zlomil roko trinajstega novembra! Pa da ne pomeni nesreče? Prijatelju Janezu Klofutarju so oelo jedenkrat pri vinu na samem povedali, da so se poročili i Nežo tudi na trinajsti dan, in to meseca oktobra. Če je ta poroka v resnici pomenila za njih nesrečo, je težko natančno reči, samo to omenjamo, da je beseda matere Neže v hiši veljala veliko več, kakor beseda očeta Matevža. Vsaj sosedi so tako trdili, ko ni bilo očeta Matevža blizo.
(Konec prih.)
stva je dognala, da so prodrle sovražnikove čete v zapadni smeri po cesti v Haičen, ob strani velike ceste od L'<aojana, pri vasi Da-liandapudza, 8 kilometrov od Fenvančena. Neki japonski oddelek, približno šest stotnij pebote in trije eskadroni, so korakali 21. t. mes. proti nekoliko stntnijam kozakov, ki so se utaborili na višinah ob obeh straneh reke Satsibo pri vasi Ponteikha. Ko je začelo streljanje, se je umaknilo japonsko konje-ništvo za pehoto, ki si ni upala prekoračiti doline ter je samo streljala iz daljave, ne da bi varčevala s patronami. Le neznaten oddelek je skušdl prekoračiti reko, da bi obšel naše levo krilo, toda kozaki so sovražnika zapodili. Proti večeru bo ss Japonci umaknili. Na naši strani je bilo ranjenih 10 kozakov.
S o e u 1, 25. maja. Japonci bo zaprli Y on g a m f o trgovskemu prometu ter do voljujejo le vladnim ladjam pluti po Jalu, ki je bila do sedaj prometu odprta.
London, 25. maja. Poizvedovanja okoli Fenvančena so pokazala, da so Rusi zapustili vse ozemlje proti zahodu do Si-njena, dalje 25 milj proti severu in 70 milj proti vzhodu.
Čifu, 25. maja. Iz Takušana se poroča, da so Japonoi tam. izkrcali 21. t. m. 6000 mož. Tudi v Pičevu so izkrcali več vojašk h oddelkov. Na Eliotskih otokih bo sezidali Japonci začasne vojašnice. Do 22. t. m. je prišlo le do manjših spopadov ob zahodni obali Liactunskega poluotoka. Močno streljanje so včeraj slišali pred Port Arturjem ter so mislili, da je to znamenje napada na Port Artur tudi od suhe strani.
Tokio, 25. maja. Južnovzhodno od Port Arturja so čuli v nedeljo mosročen grom topov. Tu so mnenja, da so ruski uničevalci torpedovk zapletli japonsko brodovje v boj.
London, 25. maja. »Standard« poroča iz Čifu, da zasebna pisma iz Port Ar turja izražajo trdno nado, da bode mogoče Japonce odbiti. Vso ruske bojne ladje so Se popravljene, tudi »Retvizan« bo tekom tedna popravljen.
Pet japonskih bataljonov uničenih.
London, 25. maia. Neki ruski čast nik poroča, da je prišlo 18 t m, pet j a-conskih bataljonov v zasedo, katero jim je nastavil ruski treneral Fock iz Port Arturja. Ogenj ruskega topničarstva in infanterije je vseh pet japonskih bataljonov popolnoma uničil.
Kozaki v Koreji.
London. 25 maia. Iz Mukdena se poroča : Kocaki generala Rennenkampfa so, kakor poroča zanesljiva vest, vzeli dva japonska transporta. Kozaki v Koreji so za japonske z»eze velika nadlega.
Petrograd, 25. maja. Iz Mukdena poročajo, da je krza^ki oddelek napadel in zaBedel Andžu v Koreji, uničil ondotno japonsko garnizijo, nakar so kozaki zopet v najlepšem redu odšli.
Nameravani napad na carja.
Petrograd, 25. maja. Med obiskom carja v Kremenčugu so zapazili, da je bil tir pred mestom razdrt. Vlak, ki je vozil pred dvornim vlakom, je ondi ponesrečil.
Vladivostok, nova podlaga ruske mornarice.
London, 25 maja. Poročevalec lista ^E ispress" javlja iz Petrograda, da so Rusi Vladivostok izbrali za podlago nadaljnih od ločnih operacij na morju. Admiral Skrydlov ima baje povelje, reorganizirati rusko moči v Viadivostoku. Vladivostok bodo poleg on dotne že iz 10.000 mož obstoječe posadke in ondotne divizije križaric dobil še po železnici novo brodovje torped. Vodilno rusko načelo bo, napadatijaponsko obrežje in tako oslabiti iaponsko mornarico v Rumenem morju. Na ta način bi se lahko ruska mornarica kosala z japonsko mornarico in bi bila omogočena združitev baltiškega brodovja z ruskim brodoviem v Vzhodni Aziji in prodreti proti Port Arturju.
Gostobesedna Kitajska.
Tokio, 25. maja. Kitajski cesar je kakor poročajo iz Pekina, 22. t. m. izdal razglas, s katerim vnovič zatrjuje, da ostane Kina popolnoma nevtralna, ter zapoveduje vladnim uradnikom, naj se ne dajo zapeljati po neresničnih poročilih o položaju. — Nasprotna tej brzojavki je brzojavka iz Petrograda, ki pravi, da so ozemlja pri velikem kitajskem zidu zasedena od Čunguzov in preoblečenih kitajskih vojakov, Kitajci ondi napravljajo velike zaloge, Rusom pa nočejo nič prodajati. Zaloge se raztezajo do Sanhaikvana tako, da bi bila prodirajoča kitajska armada dobro založena. General Ma in Juan-šika sta nasprotnika sedaj vladajoče dinastije na Kitajskem ter pripravljata preobrat z japonsko po m o čjo.
General Kuroki.
Poveljnika japonske armade ob reki Jalu opisuje v japonskem taboru bivajoči
poročevalec berolinskega „Lokalanzeigerja" sledeče: General baron Kuroki je potomec neke stare slavne rodovine. Pred 61 leti je bil rojen v Dajmijatu, pokrajini Sačumu. Velikaši na Sačumi so bili delavni tudi za časa zadnjega revolucijonarnega gibanja, ki je potrdilo mikada zopet na prestol ter mu podelilo njegovo prejšno moč. V teh bojih je načeloval mladi Kuroki četi 60 mož. Nato je vstopil v moderno urejeno japonsko armado. Ket sačunski plemenitaš je hitro napredoval ter se povspel v 6 letih do polkovnika. Član generalnega štaba ni bil nikdar, toda že pred leti je bil določen za poveljnika ene armade, ako izbruhne vojska. Kuroki je kot Japonec izredno velike postave. Predvsem je strasten lovec in mnogokrat sev več dni ne približa človeškim bivališčem. Že preje kot poveljnik posameznih čet je pokazal svojo delavnost in vstrajnost. Dasiravno je od svojih podložnih mnogo zahteval, vendar jim je bil vedno priljubljen poveljnik. Posebno ljubi molčečnost. Veliko vstrajnost pa kaže tudi pri pijači in je eden največjih japonskih pivcev.
Soc -demokraška hujskanja.
Petrograd, 25. maja. Uradno se poroča, da so bile pri nekem kmečkem nemiru, bi je vzbruhnil pod soc. demokraškim vodstvom v okraju Gori na Kavkazu, štiri osebe ubite. Guverner je dil streljati na kopo razgrajačev in tako je bilo več oseb ranjenih.
Naredbe v varstvo Kuropatkina.
Neki vojak je pisal v Kijev o varao->t-nih naredbah v varstvo Kuropatkinovega življenja. „Japonske opice," piše dotičnik, „niso kristjani ter se torej bojujejo kot Turki. Mi vsi se bojimo, da našega generala za-vratoo umore. Ko sem bil v Harbinu, je spal vs«ko noč en kozak pred njegovimi vrati. Odkar mu je neki kitajski kuhar natresel strupa v kavo, imamo samo ruske kuharj«. Predno general odjezdi, ae dobro pazi, da ni nobenega Kitajca na ulici, ker se je bati, da bi bili preoblečeni Japonci. Pred kratkim so nam morali vsi Kitajci izročiti orož e. Nekateri izmed nas so dobili izvrstne nože.
Razna poročila.
Mukden, 25. maja. Prometni minister knei Hilkov je danes zjutrai došel sem ter po pogovoru z admiralom Aleksejevim odpotoval proti mgu.
Tokio, 25. maja Sin nekega japonskega kornega poveljnika si je, ko je bil vjet, prerezal trebuh.
Kolin, 25 maja. .K. Z.« se poroča iz Petrograda: Japonci so nehali v čemulp-skem pristanišču z deli, da bi vzdignili potopljenega „Varjaga". Japonske bojne ladje so zapustile Čemulpo.
Zasedanje delegacij.
(Uradno poročilo.)
Budimpešta, 26. maja. Včeraj je zboroval vojni odsek ogrske delegacije. Delegat Hegediis zahteva, da naj vojna uprava potrebščine za armado pokrije na Ogrskem v tej meri, v kateri bode prispevala Ogrska k stroškom za vojno upravo. Vojni minister Pittreich izjavi, da želi sam, naj bi bila po kvotnem razmerju naročila za armado po-razdeljana med Avstrijo in Ogrsko. O tem morata obravnavati obe vladi. Ministrski predsednik Tisza obljubi, da bode ogrska vlada čuvala koristi ogrske državne polovice. Delegat Okolicsani želi, da bi tudi za mornarico obveljalo načelo, katero je zastopal Hegediis. Odsek je nato sprejel predlog Hegediisov. Pri resoluciji o vojaških duhovnikih je želel poročevalec Miinnich pojasnil o stanju nekatoliških vojaških duhovnov. Vojni minister izjavi, da so nekatoliški vojaški duhovniki v cerkvenih zadevah podrejeni svojim cerkvenim oblastim, v službenih pa kornim poveljnikom. Pojasnilo ministrovo so delegati vzeli na znanje. Delegati Heltey, Hegediis in Bolgar so izjavili pohvalo vojnemu ministru zaradi njegovega odloka o polkovnem jeziku pri ogrskih polkih. Delegati so grajali postopanje p r i u m i -rovljenju častnikov, ker so mnogi častniki pred umirovlje-njem povišani, tudi je grajal delegat Okolicsani umirovljenja, pri katerih ni merodajen služben ozir. Tako je bil neki podmaršal umirovljen zaradi ženitve. Vojni minister je izjavil, da mora vojna uprava skrbeti za krepke in duševno razpoložene častnike. Na leto je umirovljenih izmed 22.000 častnikov približno 526, torej 2 57 % in je poprečna službena doba pri častnikih 41 let. Pri umirovljenu pa mora vojna uprava imeti ozir na neugodno razmerjs v armadi, ker je povišanje v službi zelo slabo. Pri posvetovanju o ordinariju za armado je vprašal delegat Lensey, ali bi ne bilo umestne premeščenje enega bataljona železničarskega polka na Ogrsko, dd bi vojaki spoznali ogrske razmere. Vojni minister izjavi, da je namen železničarskega polka privaditi vojake za zgradbo, popravo in razširjavo železnice v vojski, vsled česar mora ostati polk v Avstriji, kjer sc vse priprave za ta namen.
Priloga 1^3. štev. ..Slovenca" dn6 6. junija 1904.
Delegatu Rakovskyju, ki je grajal, da so vsi vojaški zavodi osredočeni v Avstriji in želel, da bi bil železničarski polk premeščen na Ogrsko, je odgovoril vojni minister, da bi to stalo ogromno denarja, vojna uprava pa se za neobhodne potrebščine armade dobi težko denar. Ogrsko vojna uprava ne prezira, kar dokazuje dejstvo, da sta bili ustanovljeni strelni šoli za trdnjavsko topničar-stvo na Ogrskem. Na izjavo del. Rakovszkyja, da bi Ogrska rada nosila večji za to potreben izdatek, je odgovoril Tisza, da bi večji stroški ne bili v nikakem razmerju s koristmi, ki bi jih imela Ogrska s premestitvijo želez-ničarskega polka. Obravnavane točke je odsek sprejel nespremenjene. Danes, 26. maja 1904, je zopet seja. Odsek za zunanje zadeve je sprejel poročilo poročevalca Falka, v katerem izjavlja ministru zunanjih zadev za njegova pojasnila zahvalo.
Zasedanje deželnih zborov.
Praga, 25. maja Danes je naznanil deželni maršal knez Lobkovic deželnemu odboru, da namerava vlada takoj po zasedanju delegacij sklicati deželne zbore k rednemu zasedanju. Tudi češki deželni zbor bode sklican kljub pomislekom, ki jih je imela vlada.
Avstrijska politika na Balkanu in Francoska.
Z ozirom na razna izvajanja francoskih listov o Goluchowskyievih izvajanjih glede balkanskega vprašanja je pcročevalec „Pol. Korr" pooblaščen izjaviti, da francoska vlada glede balkanskega vprašanja popolnoma soglaša z Goluohowakyjem. Iitotako soglaša francoska vlada s tozadevnimi po jasnih italijanskega ministra Tittonija.
Razmerje med Italijo in Avstrijo.
»Fremdenblatt", glasilo zunanjega ministrstva izjsvlja proti poročilu »Times*, da je bilo zahtevi vojne uprave za oboroženje podlaga razmerje z Italijo, ket neutemeljeno, kor ni noben zastopnik skupnih vlad za tako mnenje dal najmanjšega povoda.
Ogrska šola na Dunaj u.
Minister a Iatere gri f Khuen Hodervary namerava ustanoviti na Dunaju ogrsko šole. Kor pa Khuen ve, da bi stalili ogrski šoli ravno te zapreke, kakor so jih stavili češkim šolam, je zvita giava Khuenova iznašla iz vanredno sredstvo. Palača ogrskega ministra a l*tf.r« na Dunaju jo namri č eksteritrialnu, to jo izven ais rijskega pravnega okrožja. Zato namera >a Khuen < grško šolo ustanoviti v tej palači.
Samostojno ogrsko carinsko ozemlje.
V nedeljo so ustanovili v Budimpešti deželno zvezo ogrskih trgovcev. Navzočih je bilo do 2000 trgovcev. Predsednikom so izvolili državnega poslanca Sandorja, kateri je izjavil, da je po svojih študijah prišel do zaključka, da je za Ogrsko potrebno samostojno carinsko ozemlje. Pri banketu zvečer je govoril trgovski minister pl. Hieronymi. Rekel je med drugim, da bi bila ustanovitev samostojnega ogrskega carinskega ozemlja jako nevaren korak v prihodnjost. Prosti uvoz in izvoz bi jako trpel, ako bi bilo uvedeno svobodno ogrsko carinsko ozemlje. Hieronymi je pristaš skupnega Avstro-oger-skega carinskega ozemlja, ker dobro ve, da ima od tega Ogrska največji dobiček. Če bi Ogri izpeljali samostojno carinsko ozemlje, bi avstrijska industrija in kmetijstvo prav malo ali pa še nič ne trpela, oškodovani bi bili pred vsem Ogri sami.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Nemčijo.
Avstrijski pooblaščenci bodo ostali v Berolinu de>3et do štirinajst dri. Ko bode končano prvo branje carinske pogodbe, sa prične ustno posvetovanje o trg, vaki p d godbi z Italijo.
Protiverska gonja na Francoskem.
Na Francoskem so zaprli 13.000 javnih ljudskih šol, katere so vodili nepotrjeni rc dovi; zasebnih šol so za tvorili 12.000, med katerimi je bilo 2000 deških z 200.000 učenci in 10.000 šol za deklice, katere je obiska-valo okoli milijon učenk.
Srednjih šol sol so imeli redovi 152, izmed katerih so jih 52 zatvorili popolnoma in ostale izročili v oskrbo svetnim duhovnikom. Zatvorili bodo še 4000 šol s 405 000 učenci. 1z 8 bolnišnic ao tudi žo prepodili redovnike in ostali bodo sledili. — Francijo bode veljalo preganjanje redov 400 milijonov frankov za nove stavbe in vsako leto 30 milijonov na plačah.
Z Balkana.
Dnč 14. t. m. so bili ptuji orožniški častniki, 25. na številu, v Solunu slovesno zapriseženi, na kar so častniki podpisalipogodbe za dve leti. Pogodba določa, da bodo častniki poučevali turške orožnike in visočino plač.
Italijanski in angleški častniki bodo nosili fez, avstrijski, ruski in francoski pa kalpak.— Turški pariški poslanik Munir paša je odpotoval na posestvo princezinje Klementine, kjer ga bode sprejel v avdijenci bolgarski knez Ferdinand. Munir paša bode povabil kneza, da naj obišče sultana v Carigradu. V vabilu navaja sultan svojo posebno zadovoljnost o sklenjeni turško-bolgarski pogodbi. Da Munir paša ni povabil že prej kneza v Carigrad, je povzročila bolezen paše. — Do 22. t. m. je došlo iz Bolgarije v Makedonijo 3572 beguncev. Tudi 2000 beguncem iz vasi Belice je po posredovanju civilnih agentov povrnitev dovoljena. Turki bodo baje tudi pomagali beguncem postaviti zopet nove hiše. »Nat. Ztg." poroča iz Zofije, da bo k n e z Ferdinand obiskal sultana v Carigradu le tedaj, ako da sultan Bolgarom v Makedoniji nove šole in cerkvene predpravice.
Škof — framason.
Francoska ima škofa, ki se strinja s — Combesom. Ta mož je škof La Nordez v Dijonu. Ni še davno, ko so ga videli stopati v zborovališče framasonov.....Le Nordez je framason, a hoče obenem biti škcf katoliSanom. Te dvojne njegove vloge pa nočejo več trpeti katoličani v Dijonu. Znano je, da so se ondotni semeniščniki postavili na stališče, da iz njegovih rok ne sprejmejo mašniSkega posvečevanja, nakar jih je vlada hotela vtakniti za tri leta v armado. Mnogi dijonski stariši so sporočili v Rim, da svojih otrok ne puste birmati od dijonskega škofa ter so prosili, naj se birmo preloži. V Rimu so tej prošnji ustregli, obenem so pa dovolili tudi bogoslovcem, da smejo s sprejetjem mašniškega povečevanja čakati ali je pa sprejeti iz drugih škofovskih rok. Čuje se, da bo škof La Nordez odstavljen, ako no bo sam prostovoljno podal svoje demisije. Nekateri listi vidijo v tem že nov kor 11 kt med Vatikanom in francosko vlado.
Iz Armenije.
Turki trde, da so pregnali uporne Armence iz njihovih postajank v sasunskem gorovju. Malo verjetno je, da bi bili Turki v tako kratkem času ukrotili upornike. Ravno tako je neverjetno, da bi bila resnična vest, da so Turki ujeli vodjo upornih Armencev, Antranika. Antranik je zvit in prekanjen. Znane so mu vse zadeve sasunskega gorovja, kar je že opetovano dokazal. Antranik je izjavil, da sedanji armenski upor ni namerjen proti sultanu, marveč proti preširnosti in krvoločnosti Kurdov. Zadnje zahteve, katere je stavil Antranik, so sledeče: odpust davkov, preprečenje zatiranja Armencev po Kurdih in jamstvo za red in varnost.
Revolucija na Haiti.
St. Thomas, danska Zap. Indija. S m-kaj se poroča, da so odplule štiri nemške vojne ladije pred mesto Port au Prince, kjer 8 3 je pričela revolucija.
Cipe Hiitien. V republiki Haiti vlada splošna nezadovoljnost tako, d3 je vsaki čas pr.čakoiati revolucije. General Alberto Sal-nave kl ub pozivu ni oatavil dominško < zemlje in zbira ne meji svojo vojsko. Mm go pristašev vodje zadnjo revolucije Antenor Firmina, je prekor&čilo mejo in te pridru žilo silnovesu.
Vojaki v Port au Prince so priredili velike izgrede. Predsednik Nord je sklenil vsako vstaško gibanje zatroti in je v to svrho odredil vsa p( treboo.
Haitska vlada podpira dominško vlado ;avno, da tako zagotovi tspeh ptovkoričnemu predsedniku Morale s.
Hujskanje protestantov proti katoličanom.
Na neki okrožni sinodi je predlagal nek član sinode, naj gleda sinoda nato, da se premeni določba kazenskega zakona, katera prepoveduje psovanje krščanskih cerkev. Govornik je svoj predlog utemeljeval s tem, da je boj proti katoličanom neuspešen zato, ker je protestant, ki zaničuje naprave kat. cerkve, vedno v nevarnosti, da pride v zapor.
Zarota v Carigradu.
Carigrad. Veliko pozornost vzbuja v turških in diplomatičnih krogih vest, da so zaprli Kemal Edin-pašo, drugega sina plevniškega junaka Oaman-paše. Prijeli bo ga pa med „seIamlikom", potem ko so preiskali njegovo stanovanje. Kemal Edin paša je bil že dvakrat zaslišan, Dolže ga zarota proti sultanu Abdul Hamidu v prilog prej-šnemu sultanu. Izdal je to zaroto Asaf paša. V poučenih turških krogih eo mnenja, da je Kemal-Edin paša le žrtva nasilnosti.
Razpor med apostolsko stolico in Francosko.
Kakor poroča berelinski „LjkalanEei ger" iz Rima, je papež rekel nekemu kardinalu, kateri je napeljal pogovor na pro testno noto: „Za to sem odgovoren sam in sem jo odobril popolnoma, ko som se po svetoval (pri tem jo pokazal na križ s trpe čim Kristusom) s tem I"
V nedeljo je bil zaključen v Gonfu kongres francoskih framasonov. Ni Combo-sovo ministrstvo so sprejeli framasoni adresc. Firamasoni bodo ustanovili namesto odprav Ijenih sirotišnic pod njihovim vodstvom stoječe sirotišnice. Odpoklicanje poslanika Niaarda so pozdravljali mnogi framasonski govorniki kot prvi važni korak za ločitev cerkve cd države.
Pariz, 25. maja, Mnogo listov trdi, da so je v dne 24. t. m. se vršečem mini strskem svetu ranpravljalo tudi vprašanje o ločitvi cerkve od države Zmernejši člani Combesovega kabineta ao so baje odločno upirali; da bi se stori1 o še kaj drugega, ka ker da se odpokliče francoskega poslanika pri Vatikanu. Rjditega je bilo sklenjeno, za Bedaj se zadovoljiti s to naredbo. Nekateri listi pravijo, da bo francoska vlada zalite vala, da odstopi Merry del Val. La tako bi bil poravnan konflikt (!).
h brzojavk
Dunaj. Dne 22. t. m. je bil odločilen shod za stavko zidarjev, na katerem je bilo 10.000 stavbnih delavcev. Skleniti so nadaljevanje delne stevke. Stavko dO povzročili podjetniki, ker niso hoteli pričeti pogajanj z delavci. Premirje so porabili zato, da so odpustili vse znane voditelje gibanja.
v
Štajerske novice.
š Jaronina. V torek dne 24. maja si je ogledaval okrajni glavar grcf Attems nnše po toči poškodovane kraie. Obljubil je kolikor mogoče pomagati. Peljal se bo sam na Dunsj, da izposluje podporo. V sredo, dne 25. maja, pa je podučeval tukajšnje kmete potovalni učitalj g. Belo. kako ravnati zdaj z poškodovanimi vinogradi in drevesci Ljudje so mu jako hvaležni. Občinski cdbor jaro ninski bo takoj poslal prošnjo po okrajnem glavarstvu na deželo in d.žavo za podporo.
š Duhovniška vest Nsstasljeo je za »rovizorja v Hajdinu ondotni k&p!an č. g. R o z m a n.
š Umrla jo v Mariboru šolska sestra Ana Mak v 74. letu svoje starosti
š Veliko blarriažo je d« živelo o bin kcštmh praznikih mariborsko nemško telovadno društvo »Jaru«, povodom razvitja svoje zaBtave. Udeležba jo bila silno pičla. Občinstvo je bilo napram slavnosti jhko hladno Pozornost je vzbujalo, da je južna železnica razobesila zastavo!
š Ogenj je napravil v Dobrovi pri Calju posestniku Kodeii 3000 kron škode. Zsvaro van jo bil Kodela za 800 kron. Zgoreli sta tudi d?e kravi.
fi Vojak zabodel vojaka. Poroča se, da je preteklo nedeljo v ntfei gostilni v Ga berjah mej prepirom neki vojak zabodel ne kega domobranskega korporala.
š Toča D ie 23 t. mus. je toča pobila obSine: Bianco, Brezje, Senovo, Mrčna stla, Veterni^, Kozje. Skoda ie ogromna.
š Častnim občanom je izvolila občina Slovenji Gradec štajerskega cesarskega namestnika.
š Pogreša so od 29 aprila aern 69 let stara, slaboumna Marija Fedransberg, stanujoča v občini Moiirje, Sla je bržčas na božjo pot na Brezje sli pa na sv. Višarje in jo med potom zašla. Oblečena je bila v delav nišho obleko zelenkaste barve, brez bluza. Vsa poizvedbe so bile do zdaj brezvepešne. Mogoče se je kje ponesrečila.
Koroške novice.
k Katoliško politično društvo ko
roških krščansko mislečih Ntmcev je imelo o Binkoštih občni zbor v Beljaku. Udeležilo so je shoda okolu 700 mež. Govorili so poslanci Pupovač, Krampi in Weiss. Od slovenska strani je govoril poslanic Grefan-auer. Daljši govor jo imel držtvni poslanec Gessmann.
k Iz Celovca poročajo, da je za celovškega podžupara zopet izvoljen dr. G. vitez M e t n i t z.
k V Pliberk l:oio 5 junija pr šls ,hei lat« nemška društva iz Calovcs.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j s s;, 26 maja.
,.Demokratje!" V »Slov. Narodu« je sinoči neki jako neveden politik razveselil »Slovenijane« s sledečim poukom: »Razvidimo, da spsdajo v krog sokolski možje demokratskih, svobodomiselnih in naprednih načel, možje jeklenega in čistega značaja ; a baš nasprotno nsjden:o pri klerikalcih«. Poglejmo malo te besede I Možje demokratskih načel se ne najdejo v liberalni stranki, ker ta stranka je zapisala na svoj prapor omejenje političnih pravic slovenskega ljudstva; liberalna stranka, v i z d a j s k i zvozi z uničovavci slovenskega naroda nasprotuje razširjanju volilne pra-
vice. Svobodomiselnih načel v slovenski liberalni stranki ni najti, ker tam terorizirajo vsakoga, ki zna nekolike več mi sliti, kakor dovoljuje njihov Dalai Lama. Na p r e d n i h načel liberalna stranka nima, ker je najhujša c o k 1 j a za naš narodni razvoj; koderkoli se izkuša naše ljudstvo dvigniti, so tu liberalni izdajalci, ki ga tlačijo, denuncirajo, tožijo in grizejo. Jeklenega suačaja nima stranka, ki se imenuje šo narodno in popiva na čast Vodniku in Prešernu, a je vdinjana dekla nemškim liberalcem, in njeni voditelji so e podpisom zavezani, da bodo varovali nemške interese. Čistih rok nima stranka, katera je na prodaj tujcu, ki izdaje vse koristi slovenskega naroda, samo da tujec pušča pri polni skledi še nekaj časa nekaj njenih voditeljev. Čistih rok nima stranka, katere glasilo je prodano »Gustav Adolf - Vereinu«, da objavlja njegove pamfkte. Zdaj pa sodita »Sokol« in »Slovenija« !
Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 150. vodstveno sejo dnč 18. maja 1904 v svojih prostorih v „Narodnem domu." Prvomestnik otvarja ob 3. uri popoldne sejo ter pozdravlja na sejo došlo g. Josipino Po-rentovo povdarjajoč, kako vstrajnega delovanja bode treba narodnim damam v družbin prospeh ter naproša navzočo zastopnico, da v zaup klicana posveti prav posebno svoje moči temu, da se Št. peterska ženska podružnica zopet oživi ter koj te dni voli svojo prvomestnico. Vse to najradovoljneje storiti obljubi. Glasom izkaza družbenega denarni-čarja znašali so prejemki v letu 1904 do 17. maja 1904 14.076 K 78 h in troški 13.442 K 94 h tako da mu je preostal znesek 633 K 84 h, s katerim pa seveda ne more tekoče troške pokriti. Ko se rešijo došle vloge, sprejme ponudba g.Uroša Kersnika v Ljubljani, da prodaja šampanjca družbi v korist in se sklene naprositi telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani, da napravi povodom slavlja 40 letnice svojega obstoja posebne kupone k ustopnicam v malo korist družbi sv. Cirila in Metoda ter da naj bi se letošnja družbena velika skupščina vršila v Žalcu pri Celju, zaključi prvomestnik sejo ob 6V* uri zvečer.
Dolenjska železnica, »sllov. Narod« se pritožuje nad južno železnico, češ, da na Slovensko pošilja našega jezika nezmožne uradnike. To je prav in lepo. A mi vprašujemo dr. Tavčarja kot upravnega svetnika dolenjske železnice, zakaj so po vozovih in na listkih to železnice samo-nemHi napisi? Zadnje Binkošti je bilo tako malo vozov pripravljenih, da so bili ljudje natlačeni kakor slaniki in niti seBti niso mogli. Naredimo red tudi tam, kjer ga lahko sami naredimo, s;cer so vse pritožbe po listih o preziranju slovenščine samo politično komediantatvo.
Kongres nenemškega dijaitva v Pragi se vrši od 27.—30. t. m, Pozivu pripravljalnega komiteja odzvali so so poleg Slovanov takoj tudi Italijani. Ker so se širile razne govorico o pismu, katerega so prijeli Italijani od komiteja iz Prage — trdilo se je namreč, da so češki visokošolci Italijanom obljubili manifestirsti za italijansko vseučilišče v Trstu — zahtevali so dunajski slovenski visokošolci od pripravljalnega odbora pojasnil«. Dopisovanje je vedila v tej zadevi »Slovenija«, ki je tudi prevzela nalogo pravočasno informirati »Danico«. Ker „Dsnica" do 20. t. ro. ni dobila nobenega poročila, poslala je ona izjavo, ki sa nahaja v »Slov.« 21. t. m. Sala zyečer 20. t. m. zvedeli smo poizvedavajoč pri »Sloveniji«, da se je komitej izjavil ugodno za Slovence in v istem smislu pisal tudi Italijanom, ki so pa vkljub temu vendar ostali pri svojem sklepu in se udeleže shoda. »Danica« jo odposlala popravek uredništvu „SloveneaK, (ki se jo pa menda na pošti izgubil, ker ga uredništvo ni sprejelo) in je sklenila odposlali zastopnike na kongroe v Prago, katerih eden je žo o d š o I. Napačna jo turej trditev v »Slovencu« z dno 24. t. m., da je »Slovenija« sama poslala zastopnike v Prago. »Slovenija« je pač napravila nekak hinkošten izlet v Prago in pečaka ondi kongresa. — Tudi hrv. katol. akad. društvo »Hrvatska«
bode zastopana na kongresu. Pričakovati je torej prav velike udeležbe.
Pogreb i. g. župnika Hočevarja.
Z Brezovice nam poročajo: Dne 24. t. m. smo k večnemu počitku položili našega župnika č. g. Antona Hočevarja. Ko so pevci pred župniščem odpeli pesem »Nad zvezdami«, se je sprevod pomikal po daljši poti do cerkve Skoro vsa iara se je pogreba udeležila, in prostorna župna cerkev je bila do zadnjega kota napolnjena. solska mladina, Marijina družba, požarna bramba so se v skupinah udeležili pogreba, katerega je vodil dekan J. Sušnik v spremstvu 31 duhovnikov. Pokojnik je bil blaga duša in z velikim veseljem in dobrim okusom se je trudil za ponovljenje in okrašenje župne cerkve in podružnic. Naj v miru počiva. Osmina se bodo opravila prihodnji ponedeljek ob pol 10. uri.
—	Iz novomeškega okraja se nam
piše: Nekje v novomeški okolici je znan liberalen gospod na javni dražbi prodajal svoje posestvo. Ker pa so bile ponudbe pri prvi dražbi prenizke, vršila se je druga dražba. Pred to dražbo so pripeljali koš žemelj, štiri steklenice žganja, sodček vina in klobas, da se kmetje okrepčajo pred delom. In res, možje so dobili pogum ter eden čez druzega dražili, da je druga dražba vrgla okoli 1000 kron več, nego prva. Drugi dan pa so se možje praskali za ušesi, češ: Drago smo plačali klobase in žganje! — Neki kmet ima sina v Ameriki, ki pa se ne upa domov, ker ni deslužil vojaščine. Ponudil pa se je možu neki gospod, da sina brez kazni dobi domov. Kmet pa vpraša: „Koliko pa bo to koštalo?" Gospod: „1,. dali boste štiri de-setake". — Kmet: „To je preveč, nimam toliko". Gospod: „Ne ceneje, ker sva dva in mora tudi drugi kaj zaslužiti". — K sreči pa je kmetu nekdo še pravočasno odprl oči.
—	Iz Sore. Bili so časi, ko je bilo pri nas vse mirno, a zdaj se pa bere vedno kaj posebnega v „S1. Narodu" in ljudstvo toži, da je hudo na svetu. Raznesla se je cel6 govorica, da se antikrist bliža. Zaplatarjeva Mina je pa tudi prepričana, da je tako, ko je oni teden prinesla butaro suhljadi iz gozda in je počivala na prelazu, je razkladala svoje sanje plevicam na bližnji njivi takole: Sanjalo se mi je, da sem pri nabiranji suhljadi trčila nenadoma na kačje gnezdo. Kače se bile zapleteno v zavitek, a sredi kolobarja se je vzdigoval pisan modras, ki je bil za načelnika kačjemu gnezdu. Vse je sikalo iz kačjega gnezda proti ljudstvu, ki se je zbiralo pod cerkvijo, tako da se je ljudstvo ustrašilo in jokaje zbežalo proti domu. — To je znamenje, da se bliža antikrist, je potrdila Mina in odšla z butaro, a ljudje premišlju-j-ejo, kaj pomenijo te sanje! — Pa je resnično prav hudo postalo pri nas; vse je razdvojeno, jeza, sovraštvo, obrekovanje in pohujšanje se širi, — in sodnija ima v zadnjem času več opraviti pri nas, kakor celi čas, kar se spominjajo najstarejši ljudje. Vse je v tožbah, v eni osebi najdeš različne strani pravdar-skega aparata; danes tržnik, jutri priča in pozneje toženec: vse je pripravljeno, da se le pravdarska bolezen vzdržuje. Naproti pa je obsojeno vse, kar pride pod obtožbo. Obsojen je človek, ker je izgovoril besede, koje sta že dve lari pozabili. Obsojena je gospa, ki je reševala čast sorških hlač z namočeno metlo. Obsojen je nadalje naš župan, če tudi so priče dokazale, da je to resnica, kar je govoril, — in to za tožnika ni bilo lepo. Obsojen je tudi odličnjak, ki je obkladal naše odlične može z „lumpi" — ne, — obsodil se je sam, ker jih je moral prositi odpuščanja in plačati precej kazenskih troškov. Sicer je obsoja dobra stvar, — da bi le kaj tudi pomagala!
—	Z Dobrove se nam poroča: V to rek so bili tukaj gojenci in gojenke ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani na majniko-vem izletu pod vodstvom vrlega vodje g. Primožiča in učnega osobja Imeli so v naši farni cerkvi sv. mašo ; daroval jo je gospod katehet Mlakar. Razvedrilo je bilo potom na Švici pri Dolinarju, kjer so ostali do 6 ure zvečer. Otroci so bili dobro postrežem in veseli. Ginljivo jih je bilo gledati in poslu šati pred in po jedi, ko so z učiteljstvom vred molili na glas. Otroci so v resnici vrlo odgojeni in temeljito podučeni. Vedenje njihovo je bilo ves čas uzorno, mirno in spodbudno. S starejšimi se more človek vso pogovoriti, ker mu na stavljena vprašanja točno na glas odgovarjajo. Slava zavodu, njego vemu vodniku in ostalemu učiteljstvu, katero žrtvuje vse sveje duševne in tolesne moči, da pomore tem revčkom do boljše prihodnjosti.
—	Sin reiil očeta smrti. Dne 20 t. m. ob 6. uri predpoludne odpravil se je z doma proti Gorici g. J. Vulč iz Cžz Soče št. 94. Hotel je namreč iti z vozom po vino v Gorico. Da bi prikrajšal pot za pol ure, hotel se je z vozom prepeljati čez Sočo Nič ni pomagalo prigovarjanje družine, naj bi tega ne storil ter se ne izpostavljal veliki
nevarnosti. Mož je preveč zaupal v samega sebe in je zaraditega tudi hotel izvršiti svoj sklep. Vulčeva žena pa je bila za moža v tako velikih skrbeh, dn je takoj poslala sina za njim, ki naj bi bil zraven, ko bi hotel oče prepeljati se čez Sočo. Ko je sin Ivan prišel do mesta, na katerem je oče zapeljal v Sočo, da bi se čez njo prepeljal, zagledal je strašen prizor. Oče, konii in voz, vse je bilo ^ že pod vodo. Ves obupan plane sin oblečen v Sočo na pomoč očetu. In res se mu je posrečilo očeta dobiti kakih 50 metrov proč od mesta, kjer je nameraval prepeljati ss čez Sočo. Spravil ga je na kopno in ga tako rešil gotove smrti. Potem pa skoči sin zopet v Sočj, da bi tudi konje rešil. Ali po srečilo so mu je rešiti samo jednega, dočim je drugi konj poginil v vodi. Voz je seveda ostal v vodi, vinsko posodo pa so drvili So čini valovi navzdol. Mladenič, ki je svoje lastno življenje izpostavil v največjo nevarnost, da je očeta rešil smrti, bil je letos potrjen v vojake.
—	Iz goriškega občinskega aveta.
Goriška občina je prosila vojaško upravo, da da v najem del skladiščnega dvorišča za razširjenje izvoznega trga ; poveljstvo III voja je priporočil prošnjo vojnemu ministrstvu. — „Lego Nazionala" ponuja občini, naj vzame v svojo režijo otroški vrtec v Via della Buča". — Zupan je poročal o zgradbi ceste k novemu tolodvoru, ki bi stala 320.000 K. — Občinski svet je po dolgi de bati sklen:!, da najame posojilo za 4 5 6.0 00 K na 3 9 let; vsako leto bo plačevala mestu« občina obresti in amortizacije 25 300 K.
—	Naši Nemci v Pulju. Tekom bin
k< štn h pravnikov je imel »Krainisch kuslen-laudischer Siingerbund" avoj »Bundeafest« v Pulju. Pri koncertu so nastopali nemški pevci iz Ljubljano in z Jesenic.
—	Nova cestna določba Iz kamniškega okraja se nam piše: Nad 40 posest nikov, mlinarjev in vozniaov in enajst žu panstev iz kamniškega okraja jo poslalo deželni vladi prošnjo za olajšavo nove cestne doloibe, ki določa, da mora imeti vsak, ki vozi več ko 2000 kg., 10 cm. široka kolesa pri vozu. Ker bo ta določba povzročila veliko škode tako vsem voznikom, kakor tudi premnogim kmetom naše dežele, ki si zdaj semiutja zaslužijo z voinjo kak krajcar za davke in najnujnejša potrebe, naj se vsi aaši zistopniki priiadovajo doseči od dež. vlade, da ugodi prošnji proailoev, da bodo namreč smeli voziti z dosedanjimi vozmi vsaj do 2800 kg.
—	Uboj. V nedeljo, 15 t m,, so po pivali fantje, večjidel delavci od karavan skega predora v gostilni .pri Robičku" v Hrušici na Gorenjskem. Po prevelikem zav žitju »dobre kapljice« ao se začeli med sa hoj prepirati in konec tega je bil pretep Žrtva tega pretepa je bil J. Svetlin iz Jesenic, katerega sta FVanc Sedlar iz Grin, okraj Kamnik, in pa Jože Tomela iz B'fzja pri Kt-anju zabodla z nožem tako, da je na mestu umrl
—	Tatvine na Jesenicah. Josip Saherian, doma iz Celovca na Koroškem, se je učil za komija pri trgovcu g. Treunu na Jesenicah. Dečku ni dišalo biti čisto brez de narja. Izmaknil je svojemu gospodarju čez 30 kron denarja in pa več drugih stvari. — Izročen je bil sodišču v Kranjski gori.
—	Trije samomori v Trstu V tr ž&ški mestni bolnišnici je skočil skozi okno
44	e'ni rudar Fran Godnik m se ubil. — Z« strupil se jc 21Ietni slikar Henrik Iška. — Zadušila ae je z ogljem 40.etna Frančiška Dežman.
—	Mesto učitelja telovadbe je raz
pisano na c kr. učiteljišču v Kopru.
—	Novice i« litijskega okraja
Sedem bratov — sedem voja< kov je bilo pri eni hiši, in sicer pri Go šletu na Savi. Sest jih je že nosilo vojaško suknjo. Sedmega pa bodo tudi kmalu oblekli. Ti so pač Buri ! — Huda n e v i b t a je razsajala dne 16. t. m. po Kumljanskih hribih okolu 6. ure zvečer. — Semenj na Pankrafievo v Zagorju ob Savi je bil dobro obiskan. Cena živine je zelo visoka, ravno tako ovac in koz. — Veli k a n s k i m 1 a j so postavili ob škcfevem prihodu trški fantje na Vačah, visok je
45	metrov. — Prva košnja sona in detelje obeta biti prav bogata. — Šopek z r e 1 i h j a g o d je nabral 18. t. m. neki fant s Save. —■ Na Pre žganju je napravilo neurje dne 4. maja zvečer sadnemu drevju mnoge škode; močno poško dovane so posebno češnje in hruške. — NaPolšniku je binkoštni ponedeljek, dne 23. ma|», prečast. g. dekan iz Smartna pri Litiji blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev, ki bo posvečena lu.ški Mariji. Svojo štirietolctnico praznovala bo polšniška fara lahko v novi cerkvi. L. 1909. preteče namreč štiristo let, odkar sa je ločila iz šont-rupertske nadžupnijc in dobila samostojnega dušnega pastirja Ljudstvo se z veliko vnemo udeležuje dobrega dela; tudi jim pomagajo prebivalci iz saaedno župnijo Sv. Jurija pod Kumom. Cerkev bodo ob jeseni pod streho in tudi znotraj že ometana. — V S m ar t nem pri Litiji postavljajo te dni pri
dekanijsko župni cerkvi novo železno ograjo. Gotovo bi ne bilo napačno, če bi napravili na konci cerkve nekoliko vrta za cvetice in drugo kraju primerno okrasje. — Nove stavbe. Popolnoma je sedaj dodelana zu naj Litijo, na poti proti Grebinju, stoječa vila llogličeva; pri vili dr. Jamškovi zidajo te dni zid prvega nadstropja; krasno sod-nijsko poslopje bode do jeseni pod streho in svojemu namenu izročeno leta 1905. — Nov zvon dobi podružnica sv. Mohorja in Fortunata na Libergi (župnija bmartno pri Litiji). — Upokojen je vsled vedno trajajoče bolezni g. Jernej Črne, bivši nadučitelj v Šmartnem pri Litiji in vodja ondotne obrtne šole, — Nov ho t e 1 otvorila sta v Litiji gospod in gospa E 1 s n e r v lastni novo zgrajeni hiši blizu prihodnjo aodnije. V »Hotelu Chicago« je tujcem na razpolago mnog.: sob za prenočišče in kar najtočnejša postrežba.
—	Iz cerkniške okolice Palec na roki si je presekal neki mož v Grahovem pri sekanju drv. — Na B I o -č i c a h se je neki deček igral z dinamitno patrono. Patrona se je sprožila in dečku odtrgala dva prsta. — Grahovska m 1 e k a r n a , ki je bila v liberalnih rokah, se je razdružila. Vsa aktiva in pasiva jo prevzel kupčevalec z mlekom, Zach v Trstu, za 14 000 kron. Ta korak je bil edino pameten, eaj je mlekarna že tako dalj časa le životarila. — VZerovnici pri Grahovem neki trgovec in krčmar preveč ljubi godbo. Ima jo v svoji gostilni tudi ob največjih praznikih, in kar je najlepše, ekoro vedno — brez licence. Kaj pa pravi k temu siavno cerkniško županstvo ? — T o č a je padala v soboto dne 21. maja ponoči po cerkniški okolici. Zlasti v Zarovniči, Zevšah in Dolenji vasi je zelo potolkla sadno drevje in mlado žito. — Potres smo čutili pri nas na binkoštno nedeljo ob V« 2. popoldne. Zibalo se jo med bobnenjem kake tri sekundo. — V Begunjah je neka žena pasla kravo in imela vrv ovito krog roke. Krava »divja in ker žena no more roke takoj oprostiti, jo vrže krava po tleh, da se jej zlomi tilnik, in potem še stopi nanjo. Žena je bila kmalu mrtva. — Gospod P i š — mrtev. Novica o smrti gespoda učitelj« Piša v ljubljanski bolnišnici je pretresla vae njegove cerkniške znance. V sredo pred Binkoštmi je še poučeval, a na binkoštno nedeljo je bil že na mrtvaškem odru. — I % Cerknice. Gostilničar Miroslav Meden je prepustil svoje gostilniške prostore in svojo obrt gostilničarju Slibilu z Rakeka, sam pa se je preselil v prvo nad* utropje. -— Uradne ure bo napravil, kakor se čuje, dotični gospod na štev. 34, I. nadstropje, v Cerknici, pri katerem sedaj ljudje večkrat zastonj iščejo zdravja. Tako je prav. Na ta način bo ustreženo Ijadem m njemu. Seveda bodo morali ljud|a biti bolni samo ob uradnih urah. — V Mar
t i n j a k u jo šel cerkvenik Jakob Me.e na svisli iskat krmo za živino. Pri tem jo padel tako nesrečno, da ee je po glavi na več krajih nevarno pobil. — Pregledovanje plemenskih bikov je bilo v Cerknici v soboto, dne 21. maj«. — Prestavljen je davčni kontrolor gospod S e d l a k iz Cerknice ? Lož. Bil ie — žr tev razmer. — Mrtveca, že na pol stroh njenega, so našli na gori Slivnici ob Cirknici. Merilnega orožja pri njem niso dobili, pač pi je bil poleg njega kup nare zanega smrečje. Moral se je zgoditi zločin ali pa naravna amrt. Kdo in odkod je umrli, kakih 50 let stari mož še v dobri suknji, ae ne more dognati
—	Da bi pujska ne zeblo Gorelo je v sredo v Jaršah pri Pavliju. Zgorela je hiSa in hlev. Zakuril je otrok z namenom, da bi pujska ne zeblo. Zakuril je preveč, teko da je pujsek Egorel.
—	141etni samomorilec. Obesil sa je 14!etni pastir posestnika Lovrenca Ram Skarja v Lngu v ljubljanski okolici, Franc Gregorka.
—	Višjim ravnateljem v kaznilnici v Kopru je imenovan ravnatelj kaznilnico v Gradiški, Franc Schogula
—	Družbi sv Cirila in Metoda je
14. aprila umrli sodni svetnik dr. Karol G e s t r i n odločil v svoji p smeni oporoki 2 osnovni delnici dolenjskih železnic v no minalni vrednosti po 200 kron. — Čast njegovemu spominu.
—	Pod vlak skočil jo pri bamoboru 56!etni kočijaž Vekoslav Peklar, rodom iz Cslja. Vlak ga je usmrtil.
—	Iz Kranjske gore se nam piše: Binkoštni ponedeljek je napravilo izobraževalno društvo v Kranjski gori prvi zabaven večer s petjem in godbo. Nad vse prijazno je prihitel sodelovat tamburaški zbor katol. slov. delavskega društva na Jesenicah in je prelepo izvajal razne težke Bkiadbe. Izjavili so mnogi, glasbeno izobraženi, da ta tamburaški zbor lahko povsod nastopi. Srčna hvala mu bodi za prijazno poouč! Domači ženski in mešani zbor pa je izvajal razne pevske točke v splošno pohvalo. — Izobraževalno društvo ima že svoj tamburaški zbor (18 članov), ki
se pridno vežba pod vodstvom organista g. L u k m a n a. Ker vsi člani kažejo mnogo nadarjenosti in veselja, upamo, da kmalu javno nastopi. Silno dobro bi bilo, da bi se s pošteno zabavo in petjem omejilo pijan čevanje, surovo vedenje in vpitje med mladino po deželi.
—	Dijak utonil. 21. t. m. ob 11. uri dopoldne je utonil dijak IV. razreda državnega nižjega gimnazija v Pazinu Anton K o r e 1 i č.
—	12 let ječe. četovodja Bernhardt pri goriškem 47. pešpolku, katerega žrtev je bila Ida Meotti, je bil obsojen ta dni od vo jaške sodnije v Trstu na 12 let ječe. Pride v vojaške ječe pri Dunaju.
—	Predavanje. V nedeljo, dne 29. majnika 1.1. popoldne ob polu 4. uri bo gospod Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, predaval v Ribnici o koristi domače prašičereje in o povzdigi živinoreje. K temu predavanju vabijo se vsi posestniki, kateri se pečajo z živinorejo.
—	S Križne gore se nam piše: Znan možiček nam je poslal „Gorenjca" v nadi, da ga proučimo. Ker pa nam ta „farba" ne ugaja, zato ga razobesimo mesto tatermana v koruzo ali proso za strašilo vrabcem in kavkam. Možičku se gotovo kolca, ker se ga ogibljemo.
—	Ustanovitev zveze tobačnih trafikantov v Avstriji. Ustanovni cdbor navedene zveze naznanja, da je vlada potrdila pravila in da bode občni zbor te zveze 5. junija 1904. Letni prispevek je 4 K. Tudi mi priporočamo pristop trafikantov in trafi kantinj k zvezi, ker je res potrebna organizacija tega stanu. Dopisi in izjave o pristopu naj se pošljejo na naslov: Z e n t r a 1 -verband der k. k. T a b a k t r a 1 i -kanten Oestereichs, Dunaj, I. Wollzeile 40.
—	Birmancev je bilo v moravški dekaniji: na Brdu 77, na Zlatem polju 51, v Krašnji 90, v Blagovici 97, na Češnjicah 46, v bt. Oibaltu 38, v St. Gotardu 93, v Cem-šeniku 142, na bv. Planini 85, v Kolovratu 99, v Pečah 62, v Moravčah 379, na Sv. Gori 93, na Vačah 209, pri Sv. Heleni 79, v Dolu 61, skupaj 1701. Dalje je bilo na Črnučah 19 in na Ježici 44 birmancev.
—• Jako kolegijalno piše Malovrh o uslužbencih »Narodne tiskarne« : »Vlom v „Narodno tiskarno". Ljubljanski policiji gre vsa čast in vse priznanje, da je tako hitro izsledila tatu, ki je vlomil v ^Narodno ti* skarno". To ni bilo lahko delo, kajti tiskarna ima lepo število uslužbencev in naposled je na vsakega nekaj suma padlo, povrh je pa še precej drugih ljud>, ki so imeli priliko spoznati razmere v tiskarni.* Kdo je imel torej na vsakega nekaj suma, da je tat? Kako, da se tako hitro sumi druge ?
—	Iz Belgrada poročajo: Predsednik
belgrajskega akademičnega društva „Pobra timstvo", gospod Ljuba Nešič, odide najbrže za nekeliko dni v Zagreb in v Ljubljano, da ae osebno informira o razpoloženju za jugoslovanski dijaški kongres v septembru in da stopi s tamošnjimi vodilnimi krogi v dogovore glede jugoslovanske umetniške razstave, ki bo tudi v septembru, ko bo naj pripravnejši čaa za to, ker bodo ravno javne slavnosti v proalavo stoletnice prve srbske revolucije pod vodjem Karadjordjem (Ornim Jurijem) Nešič namerava v Ljubljani, Sofiji in Zagrebu zasnovati pododbore za raz stavo.
Ljubljanske novice.
Slov. kršč.-joc. zveza se udeleži prihodnjo nedeljo slavnosti blagoslovijo n j a zastave »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Studencih pri Mariboru po deputaciji z zastavo. Deputacija se odpelje v soboto ob 7. uri zvečer. Kdor se želi pridružiti, dobro došel. Vožnja velja za tja in nazaj 10 K 80 v
Zastopstvo parobrodnega društva »Rdeče zvezde« nima v Ljubljani več g. Rebek. Baje je to zastopstvo dobil umirovljeni po stajenačelnik g. I. N. R e s m a n n.
Seno v ljubljanski okolici lepo kaže in ga bode tudi obilo. Da bi se ga le črv ne lotil.
Podaljšanje Knaflovih ulic se baje kmalu izvrši, če ne bo glede prehoda ovir delala uprava južne železnice. Potrebno bi to podaljšanje bilo vsakako glede na ogromno število sprehajajočega se občinstva.
Zaročil bb je gosp. Jožef S e d m a k , uradnik pri TOnniesu z gdč. Franjo B a -š t o 1 c.
Iz trgovskih krogov se nam piše: Kakor sto ie omenili, bo trgovski pomočniki za drobno in galanterijsko blago prosili svoje gospodarje, naj bi se skozi celo leto odpirale trgovine zjutraj ob pol 8 uri, zvečer pa zapirale od 1. jan. do 31. avg. ob 7. uri, od 1. sept. pa do 31. dec. ob pol 7. uri. Gospodje šefi pa niso ugodili opravičeni prošnji v polnem obsegu. Tvrdki S. Schmidt in V. Petnčič sta dovolili zvečer pol ure, oziroma eno uro, tvrdka K e n d a pa sploh noče slišati o tem. In vendar prošnja ni pre-
tiran«. Sicer pa naj bi tudi za te trgovine veljal isti red, kakor ia one manufauturne stroke, ki odpiralo oelo leto ob pol 8. uri, imajo zaprto od 12. do pol 2. ure in zvečer zapirajo ob 7. uri. Ta red naj bi ae vpeljal povsod, ker občinstvo bi se gotovo bitro temu privadilo. Ako je to mo gofie v Celju, zakaj n« tudi v Ljubljani, kjer je največji nered. Ene trgovine odpirajo ob 6 uri, druge ob pol 7, tretje ob 7. in manufakturne ob pol 8 uri. Zapirajo p« manufakturne ob 7. uri. druee ob 8, ob pol 9., pa tuii žele ob 9 in 10. uri. Trgovskim pomočnikom pač preostaja le malo prostega časa. Naj bi torej občin stvo samo napravilo red s tem, da zjutraj ne kupuje pred pol 8 uro in zvečer ne po 7. uri. Potem menda tudi dotični tr govoi ne bodo zastonj žerali svečave.
Procesija na Rakovniku Klor je bil v nedeljo popoludne na Rakovniku, se je lahko prepričal, koliko dobrih kristjanov živi v Ljubljani in kako so Salezijanci priljubljeni ljubljanskemu občinstvu. Ogromno Stavilo ljudstva je prihitelo na vabljivi Rakov nik, da bi se udeležilo veličastne procesije. Lepo je bilo videti mali zavod in krasno okolico, okrašeno z lepimi slavoloki in vsako vrstnimi zastavami. Tudi sosedje so pokazali, da je bil ta dan njih praznik in so okrasili svoje hiša ter razobesili zastave. Najbolj zanimiv je pa bil prizor na dvorišču salezij-skega zavoda. Napisi, slavoloki, zastave, cvetice, vse to je lepšalo že samo na sebi pri« jasni prostor. O o 1/i5. uri je bilo že vse polno ljudstva. Cist. g. dr. J. J e r š e je stopil na vzvišeni prostor in z lepimi besedami opisoval velikost Marije Pomočnice. Komaj je minul govor, se vlije velika ploha. Marsikdo je mislil, da bo ploha ustavila pro cesijo. Toda ne ; lepo urejena procesija se je veličastno vila s hribčka v dolino, medtem ko je vojaška godba čarobno svirala, in glasovi pevcev in pevk so veličastno odme vali po prijazni okolici. Veliko število belo-oblečenih deklic in belooblečenih hčeia, M. Device s svojo krasno zastavo je lepšalo sprevod. Tudi narodna noša v obilnem številu se je odlikovala in kazala ljubezen do ljube domovine. Po procesiji se je dal blagoslov z Najsvetejšim pod milim nebom. Dež je ponehal. Kip so postavili na vzvišeni prostor. Notri do noči je svirala godba in se pevala čast Mariji Devici. — Marija naj blagoslovi dobre Salezijance in naj jim pošlje obilo pomoči, da bi res kmalu mogli sezidati krasno cerkev, katere načrt smo mogli v nedeljo občudovati na prijaznem Rakovniku. Novo svetišče bo tvorilo z vhodom v zavod in z dvorano za zabavo levo krilo bodočega zavoda, v katerega sredini bodo delavnice. Temeljni kamen postavijo začetkom junija ob pričujočnosti Don R u e , svetovnoznanega naslednika Don Boska in vrhovnega glavarja salezijanske družbe.	Sotrudnik.
Slovensko umetniško društvo ima svoj občni zbor 4. julija t. 1. zvečer ob pol 9. uri v gostilniških prostorih „Narod. doma*. — I. Franke, predsednik.
0 aferi VVagenpfeil se nam poroča, da so se zadnji čas vršile nekatere poizvedbe, da pa obtožnica ne bo vložena.
Norma. Na binkoštno nedeljo je v Ljubljani že od nekdaj navada, da imajo trgovci špecerijske stroke svoje prodajalne zaprte. Tudi letos je bilo tako. Izjemo sta delala le dva mlada začetnika v šentjakobskem okrožju. Pomislila seveda nista, da je tako početje vredno najstrožje kritike, ker hočeta ubogim trgovskim pomočnikom požreti prihodnje leto še tistih par uric, katere so imeli doBedaj proste na binkoštno nedeljo. To je res junaški nastop, mlada gg. šefa I Upamo, da razumeta ? — Več trgovskih n a -atavljencev.
^ Izgubljene in najdene reči, Marija Zi* bertova, služkinja v Kolodvorskih ulicah Stev. 24, je našla 24. t. m. žensko uro z zlato verižico, vredna 40 kron. — Marija Kraljeva, stanujoča na Miklošičevi cesti štev. 36, je izgubila dne 24 t. m. žensko uro z verižico na Miklošičevi cesti. — Top-ničarski poročnik Karol Nemetschky je izgubil istega dne zlat obesek, ki predstavlja Marijo z otrokom. — Frančiška Černetova iz Šiške je izgubila včeraj v mestu zlat uhan. — Brivski pomočnik Franc Novak je izgubil včeraj v železniškem vozu od Ljub ljane do Kranja koledar kavarne „Avstrija", v katerem so bili trije vrednostni papirji in vojaška naborna poiivnioa.
sfc Izseljevanje. Binkoštne praznike se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 110 Hrvatov, 65 Kranjcev in 10 Makedoncev. V Hrušico se je odpeljalo 16 Hrvatov, 21 pa v Lengerštein na Zg. Avstrijsko. Iz Amerike se je pripeljalo v Ljubljano 19 Hrvatov in 13 Kranjcev. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko,32 Hrvatov in 5 Kranjcev, v Hrušico 40 Hrvatov, 30 Slovencev pa na Westfalsko.
sjc Tatvina. Predvčerajšnjim je neznan tat ukradel Petru Kravasu, posastniku iz Male Žabje vasi št. 199, iz voza na Pogačarjevem trgu dva para čevljev.
Bazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Velikansko s v i n ) o , ki tehta 400 kg, ima gostilničar Karol Dtt 11 ;r v Neunkirchenu.
—	Milijonarjevega sina umorili. RoDarii »o umorili sina milijonarja Wentsa iz Richiaonda v Ameriki in truplo prene«li v gorovje, kjer so ljudje sedaj truplo našli.
—	Umor pri igranju na karte. Iz Čikage poročajo, da je pri igran u na karte v prepiru vstrelil uslužbenec nekega cirkusa Harry Simona natakarja Wichnanti. — Zaprli so v Ameriki hrvaškega bankirja Jurija P a p a , ki je OBleparil tudi nekaj S ovencev. — Stavkujoči peki v čikagi so prodrli s svojimi zahtevami. — Rusija na svetovni razBtavi. Ii St Louisa poročajo: Rusija se udeleži svetovne razstave uradoma in v naivečiem ob segu. Tozadevno poročilo je d bil razstavni predsednik Skipp. Rusija ja najela 21.000 štirjaških čevl|ev v obrtni palači in bode razun tega imela še svoj oddelek v palači umetnost'. — Nova parobrortna družba „Austro-Americana".N>va parobrodna družba avstrijsko ameriKanska (bratje Kosulif) sa je ustanovil* in onobni oirniki bodo vozili iz TrBta in R ke v N w York. — Pred poroko izgini). Veliko pozornost vibu|a, da ja pre fe-ior tr»r manistike na gottinškem vseučilišču dr. Ru dolf Meisner izginil. Dr. Meisier, ki ja «t,ar 46 let, so je pred kratkim zaročil v Go; tingen s 23 etno hčerjo tamkajšnjega zdravnika dr. Forsterja. Dne 24. t m. bi morala biti poroka. — S m * t m «> k I e n h u r -škega vojvode P a v 1 a Fri der i k a postaja vedno bolj zagonetna. R di ui. l(5e<5 nosti uradnih krogov sa r«z4rja)0 nairazlič nejše vesti. Vojiodova vila je sodni|sko za pečatena. — Grozna nevihta na Ogrskem. V Veliki Kaniži in okolici je bila 24 t. m. grozna nev hta s točo, ki je povzročila ogromno škodo na polju, v vino gradh in na sadnem drevju. Na železniški črti Velika Kaniža in Dunajsko Novomesto je povodenj izpodkopala železniški nasip v dolžino 1 km in so morali ustaviti promet. Taščo pobil. Iz Floridsdorfa se poroča: Delavec Gašper Gerhard, ki živi ločen od svoje žene, je zahteval od svoje tašče, naj mu izroči njegovega otroka. Ko pa se je ta branila ugoditi njegovi zahtevi, vzel je delavec palico ter jo toliko časa tolkel po glavi, da se je vsa krvava zgrudila na tla. Taščo so prepeljali v bolnico, zločinca pa zaprli. — Soproga umorila. Iz Dunaja se poroča: V Kritzendorfu ob Franc Josipovi železnici je 301etna Elizabeta Birkfellner o Binkoštih pahnila v Donavo svojega soproga, da bi lahko živela s svojim ljubimcem. — Iz NewYorkaee poroča, da bo do 6. junija pri ameriških železnicah odpuščenih do 75.000 mož. Voditelji stavkujočih so izdali geslo, da se stavka razširi na vse kraje, kjer vozi New-York Neuhaven konnektikutska železnica — Več steklenic indijskih ko-lera-bacilov ie bilo znanemu londonskemu bakteriolegu dr. UnrlboBU na potovanju ukradenih. — Razstavo »1 u -k s u si - p s o v so otvorili na Dunaju. — Pet tisoč žrtev je bilo vsled taifuna pri Siigonu. — Nihilistinja L u j i z a M i c h e 1, o kateri so poročali, da je umrla, je zdrava došla v Pariz. — V vodnjak l e padel. Pungavski župan pri Tešinu, B o 1 e k , je pri zajemanju vode padel v vodnjak in utonil. — Visoka starost. Na binkcštJ ponedeljek je umrla v Gro b cku na Ogrskem 113 let stara vdova Vos nyak. Do zadnjih dveh let ni bila nikdar bolna ter je še vedno delala na polju. — Novi general dominikancev. Ker se je dosedanji dolgoletni generbl dominikancev, F F r ti h w i r t, rodom Avstrijec, odpovedal, ju izvoljen za novega generala Francoz F, C o r o i e r, — Dvakrat je umrl rudtr A dol i Szi-kora v Starnyet6 na Ogrskem. Bil je dolgo časa bolan in je zaspal. Soanjejebilo podobno smrti, ni dihal in ni sa ganil. Ker so mislili, da je že mrtev, položili so ga v -krsto in na mrtvaški oder. Ponoči so ga pu stili samega. Mož se je pa ponoči prebudil in zapazil, da leži na mrtvaškem odru. Hladnokrvno je vstal in se podal v svojo posteljo. D-ugo jutro so ga našli ležati v postelji. Živel je pa, žal, samo še dva dni in potem je v resnici umrl. —
Osvojitelj Sibirije Iz Petrograda je došla uradna brzojavka, da bo 19. t. m. slo vetrno odkrili v Novočerkarsku, glavnem mestu pokrajine donskih kozakov, spomenik Jermaka, osvojitelja Sibirije. Kozak Jermak Tirnofejevič, doma iz donska pokrajine, je pod Ivanom Groznim 1. 1581. z malo četo kozakov osvojil Sibirijo ter izročil v Moskvi krono tega velikega in bogatega ozemlja omenienemu carju.
Praktično V Bretanji na Francoskemu je v nekih krajih navada, da mlada za možitev zrela dekleta prihajajo ob določenih praznikih na ples v rudečih jopicah, ki so okrašene z belimi ali rumenimi trakovi. Ti trakovi označujejo doto deklice. Vsak bel trak predstavlja srebro in označuje 100 frankov letnih dohodkov; vsak rumen trak pa predstavlja zlato in označuje 1000 fran-
kov letnih dohodkov. Ako li kojemu zako-noželjnemu ugaja kaka deklica, že ve, koliko dote bo imela._
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Sodelavca okradel. Peter Žbo-gar iz Ksla, železniški delavec na železniški progi pri Boh. B strici je ssjedno stanoval s sodelavci Jakob Mivšekom, Francetom Urši čem in Poldetom Gijerjem v eni in isti sobi. Ker U-šič in Gajer nista imela svojega kovčka, pripustil je njima Mivšek svojega, v katerega sta BDr»vl|ala svoje prislužke. Dne 23. marca 1903 vzel je Žbogar t« kovčeg, v kattrem se je nahajalo 100 K in nekaj druzih malenkosti ter je z njim pobegnil. Šale letos se je posrečilo tatu zasačiti in ga izročiti solišču. Obsojen je bil na 6 mes. ječe. — Nagajal mu je. Dne 13 aprila t. leta nagajal je Lorenc Hiiner v Radomljah Francetu Zupsru gostaču in delavcu v Prevojah s t-im, da je z odprtim nožem proti njemu mahat »Z nožem me pa ne bodeš" zakliče mu Zupan in ga v tem z ročico po glavi udari ter ga nevarno poškoduje. Obsojen je bil na dva meseca ječe. — Kravo zamenjal. Letos dne 4. januarja je bil v DotnžaUh živinski semenj na katerem ie prodal Tomaž Hribar iz Brda Antonu Steletu s \ o j o brejo kravo za 192 K. Po sklepu kup čije st* stopila v Kebrovo gostilno, kravo sta pa pred gostilno h kostanjevemu drevesu priveza. R*vno na tem semnju je prodal tudi France Kral nekemu, po imenu nežna nemvi tuicu iz ljubljanske okolice svojo kravo za 133 K. Tudi ta dva sta kravo privezala poUg S ebetove krave in se nato pedala v Kebrovo gostilno. Ko je neznani kupec go-Btilno zapustil, odvezal je debelejšo kravo in jo odpeljal domu. Poizvedbe so dognale, da se neznani kupec imenuje Janez Anžič, zidarski pomočnik iz Bizovika. Dognalo se je, da sta bile obe krave sive barve in da je bil Anžič, ko se je iz Kebrove gostilne vrnil pre cej vinjen. Anžič je kravo kasneje tudi last niku vrnil. Sjdišče ga je tatvine oorostilo. — Zavrneni s n u b a č. Jakob Dolenc, de lavec v Dolenji vasi, bi rad v zakon vel Uršo Zerovnik, posestnice hči Helene Ž a rovnik. Dne 17. aprila, zvečer okoli 8. ure, prišel jo je s svojim bratom Alojzijem snubit, a ko mu je ta rekla, da ga ne mara, postal je jezen, jel jo je zmerjati, in ko mu je rekel domači hlapec, da naj gre vun, ga je Jakob Dolenc z roko dvakrat v nos su nil, tudi ga je davil za vrat. Gospodinjo Heleno je obdolženec pahnil za peč, a ta je tekla po sosede, da so obdolženca iz hiše spravili. Sodišče ga je na šest tednov ostrega zapira obsodilo._
Darovi-
Za pogorelce v Smihelu v hrenoviški iari so došli do dne 21. maja naslednji milodari od p. n. go spodov: Dr. Jožef Gruden vodja »Alojzije-višča, 100 K; uredništvo »Slovenca« zbirko 10 K; Ivan Zupan, kurat v 61. Petru, 10 K; Friderik Hudovernik, knez. škof. tajni svetnik in župnik v pokom, 10 K; Oroslav Dolenec. svečar, 20 K; S. M. z Vrhnike 3 K; Jožef Jereb, župnik v ookoju 10 K; Fr. Sever, kapelan v Selcah 5 K; J. H. s Hriba, hleb sira; Anton Srebotnjak. lesni trgovec, vrečo moke; neimenovani iz Borovnica vrečo razno vrstne ženske obleke; Fran C erar. Domžale, zavoj obleke; Nežika Podpac z Jesenic na Gorenjskem, zavoj obleke; Ana Jereb, Ra teče, Gorenjsko, vrečo obleke; Ivan Drašler, D^l. B jrovnica, vrečo obleke; uredništvo „Slovenca" zbirko K 1450.
Bog plačaj stotero vBem darovalcem in nakloni še mnogo usmiljenih src, kajti beda je uprav silno velika.
Župni urad v Hrenovicah, dne 22. maja 1904
Anton Žgur, župnik.
Poslani našemu uredništvu:
Za p o tr o r e 1 c e v Smihelu: G. Fr. Tome 4 K, neimenovan 2.50 K, gospod kanonik Kajdiž 8 K.
Telefonska In brzojavni poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Petrograd, 26. maja. Vest okr-vavi bitki se nanaša na brez-uspešen poizkus Japoncev, zavzeti Kinčou. Japonci so se morali z velikimi izgubami
umakniti.
Niučvan 26. maja. Sam je zopet prikorakalo 9000 Rodov.
London, 25. maja. Japonci še niso za vseli Dalnjega, ker je morje šir naokrog posejano z minami in zato japonsko brodovje ne more uspešno podpirati delovanja japonskih čet na suhem.
Petrograd, 27. maja. Meseca junija bo odplul admiral Roždestvenakij z brodov-
jem, obstoječim iz 7 linijskih ladij, 7 kri-žiric, 34 tirpadovk in mnogimi transport nimi parniki v vzhodno Azijo, kjer bo skušal priboriti Rusiji nadoblast na morju.
Pariz, 26. maja. S«ydlov javlja, da v okolici Vladivostoka ni nobene sovražne Ude.
Budimpeita, 26 maja. V proračun-skam odseku avstrijske delegacije so bile danes vsprejete izredne zahteve armade, mornarice in refundiranje z 12 proti 5 glasovom Proti so glasovali dr. Šusteršič, Krama? in S t r a n s k y ter dva delegata nemške ljudske stranke.
—v— Zagreb, 26 maja. Kakor se čuje, tukajšije državno pravdništvo ne bode preganjalo onih voditeljev železničarske stavke, ki so prideljeni tukajšnjemu prometaemu vodstvu. Dr ž. pravdništvo se sklicuje na nagodbo. Po hrvaško ogrski nagodbi je uradni jezik skupnih uradov na Hrvaškem hrvaški, pri državnih železnioah na H-vaškem pa mad|arski; torej prometno ravnateljstvo ni državni urad in njegovi uradniki niso državni uslužbenci. To tolmačenje nagodbe je pravo in indirektno ter gotovo brez namena jasna obsodba zlorabe, da železniški uradniki
glasuiejo pri volitvah kot drž. uradniki_
Zagreb, 26. maja. Madiari so ža razvili agitacijo za svojega kandidata v okraju Velika Gorica. Ondi nameravajo kandidirati vladino^ca dr Luko Marjanoviča.
Pariz, 26 mija. V tukajšnjih cerkvenih krogih so mnema, da bo s veti o3a izdal na fraacoski narod encikliko, v kateri sa bo bavil s svojim nastopom proti obisku Loubeta v R'mu.
Ddeteoroioglčno poročilo.
fiSlna nad morjem 306'2 m, »rednji tračni tlak 736-0 ma
g Cm opatu MTa&ja
Staaja baro-m.tra.
T.jmp« ratura
po ColalJ«
Vetr.rl.
Neba
JgB S E
25 9 zvei. | 789-3 | 15 2 j sr. svzh. | jasno j 9(iT77zjutr. I 740 8 I 10 6 I sl. jzah. I t j 0-0
|2. popol.| 739 1 I 22.6 | sr. jug | „ Srednja včerajšnja temperatur* 15-8*, norm. 15 2"
Matija Kump, C. kr. stotnik v pokoju in njegova soproga Marijana roj.5ouvan, naznanjata globoko užaljena vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o smrti svojega sinčka, oziroma bratca (vnuka)
Borisa Franca,
ki se je po mučni bolezni, danes ponoči, 11 mesecev star, preselil v boljše življenje.
Pogreb bode v petek, ob 5. uri popoludne iz kapelice sv. Krištofa.
Ljubljana, 26. maja 1904.
Žalujoči ostali.
Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti ljubljene hčerke
Vide Dolenec
izrekam vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo, osobito prečastiti duhovščini, darovateljem krasnih cvetk ter vsem onim, ki so ljubljeno hčerko spremili k zadnjemu poiiitku.
Ljubljana, 26. majnika 1904.
Išče se za Notranjsko ne premlada
kuharica
vešča v kuhinjski stroki in likanju
ter ena
923 4—1
deklica kot varhinja
k dvema otrokoma.
Hiša dobra in krščanska. — Službo je nastopiti takoj ali s prvim junijem.
Plača po dogovoru. Ponudbe pod I. V. na upravništvo tega lista.
Anoeljnovo milo
-«—a- z znamko
Marzeljsko (belo) milo
S
sta najbolj koristni
616 24-3
SGT* za hišno rabo. HŽ&
Dobivate jih po Špecerijskih itacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Z žalostnim srcem naznaniva, da so dne 25. maja, ob 11. uri zvečer v deželni bolniei umrli prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče najin predragi oče
Janez Debevee.
Pogreb k sv. Krištofu bode dne 27. maja ob 4. uri popoldne.	x
LnJUBLiJANA, 26. maja 1904.
Katarina Debevee,
hči.
Ivan Debevee,
kapelan, sin.


Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti
Hlrt/zjitj izvrstno sredstvo za ohranite? JJ! llilUVKUl, lesovja , preprečuje gmlobo-oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 15 11 — 6
Vnanja naročila proti povzetju.
caše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, sestre, tete in svakinje, jjospe
JVIarije f^ežen
izrekamo vsem drag:m sorodnikom, znancem in prijdeljeno svojo najtoplejšo zahvalo. Posebe se še zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažbo ob zadnji uri ter spremstvo na zadnji poti ter sploh vsem, ki so dragi nam pokojnici izkazali zadnjo čast. Bog bodi vsem plačnik !
Š k o fj a Loka, 26. maja 1904.

priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ctni.
796 100- 95
Nik,- rem 8.—, 8.50 uro 3 leta
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vej ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
m* «i. 2.50 tovarna ia nre Id Izvozna trgovina
Za vsako M()gt	ggj, CeSk<)
pism. jam.
60 dni na poskušnjo ss
.	•	» patent-ur<
s sidro, sistem Bolinet, in so zavezujem tekom 30 čini vzeti ur nazaj in takoj brez vsakega odbitka vrniti plačani denar.
Prava Roskopf-patent-ura
s sidro sistem Bohnel	888 6—6
antimagnetique in sekund, kazalec
Samo gl. 2-50
z verižico in škatljico.
Samo gl. 2-50
z verižico in škatljico.
s pravim pat. emajl. kazališeem (ne iz papirja) masivn. S6 nr ido?a, na sidro v eleg črno imit. jekl*nem ali nikelnastem okovu, je edino 1 e radi velike trpežnosti in točnosti najbolJSa ura, in se mora vsakomur priporočati, kdor rabi močno in zanesljivo uro.
Cena z lepo nikelnasto verižico in škatljico vred
irld 2-^iO 3 kosi flld- 6-75. giu. A OW, 10 kosov „ 20'-.
Iste ure s podobo cesarjevo ali papeža Pija X..
ali s slikami z lovskih in drugih krajev 60 kr.
več. Za točnost, se jiimčj pismeno S leta.
Pošilja proti povzetju I. Bohnel tovarn, zaloga Roskopf-nr
\friV Rolllipl urilr' Dunaj IV., JAilJV DVlllICl, Margarethenstr. 48
založnik c. kr. drž. uradnikov.
Cwni.j|n I Na mnoga vprašanja čast. bravcev tega lista na-OVal HU. znanjam. da imam edino tov. zalogo pravih Roa-kopf pat. nr na sidro, sistem Bohnel in som je tudi prvi napovedal. Vkljub temu mnoge tvrdke ponarejajo moje oglase in hvalijo svoje navadne ure s plombo ali brez njo iz pločevine, ki se dobe pri meni.za gld. 1 70. Prosim torej paziti strogo na ime MAX BOHNEL, urar. Vsa druga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1. 1840
ca >
»S5 ea
ca
tsi
ca
Ne prezreti!
rini«, SA*" b.Ui Poslrežea z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na Že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
___v
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srabrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. doleniske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švioi nakupljene žepne nre, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasoo izrezanih omaricah.
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledt1 izbere, ker so v zalogi oil 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonah;, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cene I
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohina srebrn namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna ln porabljlva splošna darila.
1
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
265 12
V četrtek, 19. t. m, proti večeru je neznan človek odpeljal z Jesenic
f
p^ malega črnega psa
po vratu rujavega, ušesa in rep pristrižen (Rattler) s pasjo znamko šiv. 21 in 10 mesecev star, sliši na ime „pufi".
Prosi se, (la se pes proti dobri nagradi županstvu nai Jesenice odda ali vsaj naznani, kje se pes nahaja.	918 3-2
ISi
Naprodaj je v St.Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe 111 vprašanja sprejema K Meglič. Ljubljana, Rimska cesta St. 20 ;
ustmene infjrmacije se dobe istotam vsak dan t d 12. do 2. ure popoldan. 813 28—15
Aktiva mestne hranilnice v Novem mestu dne 31. dec. 1903. Pasiva
Račun hipotečnih posojil ' . . . . „	, obresti . . . .
, menic........
, meničnih obresti: Zaostale .
,, tekoči........
zalog........
„ založnih obresti: L. 1903. zaostale ........
,, efektov........
„ efektn. obresti.- L. 1903 viseče „ zamudnih obresti: L. 1903
zaostale.......
„ inventarja.......
,, zavarovalnin......
,, uradnih stroškov . . . . „ pro diversi ......
„ blagajne........
Ji,670.950	69	Račun vlog.........	2,470.023	80
19.039	76	„ hipotečn. obresti: Predplačane	8,665	67
199.329	—	,, men. obresti: L. 1903 pred-		
5	19	plačane .......	3.003	48
160.870	88	,, davkov in pristojbin : Saldo		
3.760		1. 1802 .......	120	40
		„ zgube in dobička : Cisti do-		
_	95		16.607	59
381.710	61	" V		
6.430	07			
1.200	51			
697	59	\		
26	26	\		
80	85	\		
2.026	58	\		
53.292				
2,498.42U | 94		| | 2,498 420		94
919 1-1
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu.
SP U M
H
M
al M
Hi
A i
I
5 S
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
t
I
>3
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko	U
spadajočih predmetov:	1 J
= napravo in popravo različnih strojev =
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših	ry
konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	[H,
_Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne	^jj
f (
H,	'■'"""'J'- u»ji«i/uuuwjua -v-m	"""b"	""'	I"	. 3« V
j križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, frombe za vodo Itd.
HM Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- [y]
J	stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih
p I	in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
JM]	raznih velikosti.	^
" Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. * Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago
J
H
---™
azpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah, rj^
W 472 50—20
Nakup in prodaj«
mak o v r s t n i h državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zpube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proatese za vsako trebanje. Kolantna i * t r S i 1 e » nar o Sil na bor« t.
Menjarična delniška družba
„i»a E K C U H"
l„ Vollmile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Ijdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igntoi] Žitnik.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viiocega obreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 334
Ti*k .Katoliške Tiskarne" ▼ Ljubljani.