_m" 'i V~ ---— Si«V. 187 v »I__1_____________ *zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Vlica sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo Uredništvu. — Nefranklrana pisma s§ ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lasiaik konsorclj Usta '„Edinosti". — Tisk iUkarne .EdinostiJ. — Telefon uredništva in uprave »ev. 11-57. __ Naročnina znaša: Za telo leto K '10 —, pol leta K 20—, tri tnesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4 —. ^ ■ Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ■-■ ■ ■■ Mi V Trsta, v petek 12. julija 1*1* Let Posamezne Številke zastarele 20 vin Oglasi trgovce ; in obrtnikov mm ;v. vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih .? a vod o v mm po >0 vin; oglasi v tekati Usta do pet vrst J\ 20.—; vsa k 3 nadaljna vrsi a i\ 2, upravi _ ____ ________ nahajata v ulici'sv. Frančiška As. 5t. PoštnohianiTniČnl raćua st. > i 1 »i5*ž Posamezna številka izven Trsta in okolrce: 12 Vinarjev. -- —= erlli s r Energičen nastop kancelarja proti vsenemšklm aneksijonistom. — Obvezna izjava Hiutzeja o nadaljevanju Kiihlmannove politike. — Tudi armadno vodstvo za razpravljanje resnih mirovnih predlogov. — Trdovratnost entente. ako pride ta aii om agent in pravi, da zamore tu ali tam uvesti mirovna posvetovanja. amoak gre za to, da nam poklican! BEROLIN, 11. (Kor.) Glavni odisek rajhstaga se ie sestal danes, da sprejme poročila državnega kancelari a o političnem položaju. Napetost, s katero so bila pričakovana ta poročila, je bala izražena 9 milijonov. Na predpripravijalni skupščini, ki ss le vršila včeraj t spodnji .^oroici, so delegati angleškega strokovnem kongresa, ki zastopajo 2Vi milijona članov, sklenili, da skličefo mednarodno konferenc® zastopnikov strokovnih organizacij iz zavezniških in nevtralnih držav, Združenih držav in dominljev, na kateri se ho razpravljalo o vprašanju formuliranja politike strokovnih organizacij za dobo voine m po vojni. Konferenca bi razpravljala istočasno o imenovanju delavskih odposlancev iz najvažnejš'b držav, ki bi kot asenti rodov, posebno tudi pri nas, posluževali j spakedrano mnenje avstrijskega veie-prav izdatno tega zavrženega sredstva j nernštva pođržaviti. Za mene ni dvj.ua, (iz tega razloga je globoka moralična o- kdo je drŽavi zvest iri kdo ne, avstriski gorčenost »Napreja; in njegovega laškega bratca »Lavoratora« naravnost sme- jte slejkoprel držali okvira, ki gaje začr- j Gospoda moja, lahko Vam tudi povem, tal kancelar v prejšnjih iziavah. Vlada bojda to stališče m morda le moje stahsce, tudi 7 vso energijo vztrajala na izvedbi ampak da soglaša ž njim izrccno tuda vr-zapričete reforme in jo izvedla do konca, j hovno armadno vodstvo. Kajti tudi vr-Na zunaj je državna politika programa-j hovn o armadno vočstvv ne voiuie vo]ne določena v odgovoru na papeževo r le radi vojne, ampak je tudi ono povedalo " ' pošteno, da moramo takoj, kakor hitro bo opažati kaka resna mirovna volja na drugi stran*, tej stvari slediti. Nato se ie pričela debata o političnem položaju. BEROLIN, 11. (Kor.) V zborniških krogih se z ozirom na današnji govor držav-nega kancelarja in nato sledeče izjave na- t^ler tozadevno ne nastopi nobena izpre-j čelnikov posameznih strank smatra polo-iihemba. smo prisiljeni k nadalmemu boju Uaj kot popolnoma razjasnjen in je zagona lastno svobodo in blagostanje. j tovo računati z gladko dovolitvijo vojnih . Državni kancelar se ie pečal nato se po- kreditov tudi s 'strani socijalnih demokra-saiuično s političnimi problemi na vzhodu in zapadu m je prišel pri tem do zaključka, da se vladni program v obeh smereh popolnoma krije z izjavam', ki o n:tr v bodoče. Temu nasproti pa jo pribiti dejstvo, da uničevalna volja sovražnika slejkoprej jako izrazito stopa v ospredje, posebno še v za-dnjrlh govorih \Vilsona in Bairourja. Do- tov. Rajhstag. BEROLIN. 10. (Kor.) Državni zbor jc nadaljeval druso čitanje davčnih predlog, ki so bile sprejete . - , ~ or.„ po kratki razpravi v smislu sklepov komisij. Pri Od. velike veoine državnega zbora 'Novo^ fo Se bil sprejet kompromis- zasedenje zunanjega urada ni posledica stvarnih nasprotste v v mneniu, ampak le m * 5 L, , ^ . . Medica r azn h>t ni vanj osebnega značaja. BEROLIN, 11. (Kor.) Gospodska zbornica Jc Kancelar ie podal tozadevno zaupna poro- sprejela ^račun m oroCda volilno predtoga počila. Za naslednika državnega tajnika dr.-^m komisiu Juta s o -Kulihimna določena poslanik pi. Hhltze P<»ebn, seji -rero K e a Licnno wskega. « . . ie podal obvezno izjavo, da bo v vsakem i BERN, 10. (Kor.) Vec francoskih listov se bav, ........ 1 ---------------- zagroženo odklonitvijo vojnih rajhstasu in pravijo, da je bilo treba da bi odklonitev kreditov zamo- d ravnikov sovražnih vlasti pokazala ka-;!gla izbrisati dosedanje stališče nemške socijalno ka resna gibaaia za pripravljanje miru, demokracije. .Journal des Debats« meni, da so se ali vsaj prvi korak za to pripravljanje, j nemškemu delavstvu polagoma ifl >otem bi mi čisto gotovo ne nastopali že | Sclicidemamiova izjava jc ravnotako značilna, ka-----------: ^ ,1J -!....c --i in t-N m 1.' Ki it'Jiikor Kiihlmannova. Nemčija sedaj nič vec ne ve- vnaprej odklanjajoče, ampak bi se teli resno mišljenih iniciiatrv, — naglašam izrecno, resno mišljenih — lotili takoj ztvso resnostjo. Seveda nikakor ne zadostuje, ur S m mmm pomla. 4f w \VSTRUSKO. DUNAJ, U. (Kor.) Uradno se iavlja: Na italijanskem bojišč« nobenih imenovanja vrednih dogodkov. V Albaniji so se utrdile naše čete v neki novi obrambni črt!. V dolini DevoiUa tipajoča francoska sfotnija je bila odbita. Namestnik generalnega 5taba. NEMŠKO. BEROLIN, li. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno boMšče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Čez dan zmerno bojno delovanje, Iti je zvečer oživelo na več kraiih. Močnejši sunek sovražnika severo-vzhoono Bethuna le bil pilhit. — Armada nemškega cesarieviča: Živahno topen sko delovanje med Aisno In Marno. Ponovni dežni uapadi, Id jih |e izvršil sovražnik iz gozda pri Villers Cofferetu, so potisnili naše straže proti Savieresu. CH1 brodovja šestih ameriških letal, ki so hotela napasti Kobleaic, jih je padio pet | skih tleh. v na Je roke: popadke so ujete. Prvi generalni kvartiruioister pl. LudcndorH. BOLGARSKO. SOFIJA, o. (Kor.) Naše napadalne čete so vdrle v sovražne jarke severno Bitolja In se vrnile s francoskimi ujetniki. V kolenu Čer ne, zapadno Dobrega polja, je bilo Obojestransko topovsko delovanje od časa do časa močnejše. V ozemlju Moglene smo razprši H sovražne poizvedovalne oddelke. Zapadno Stresa obojestransko živan huo poizvedovalno delovanje. DOGODKI NA MORJU. LUG ANO, 10. (Kor.) Italijanski litti poročajo, da je francoska poizvedovalna ladja - Maric Fre-deric* zadela v Sredozemskem morju na neko mino iu se potopila. Poveljnik iu 19 mož je izgubilo življenje. _ _ Iz Velike Rusije. Pololaj na Finskem. Vlada za proglasitev monarhije. STUCKHOLM, 10. (Kor.) Kakor poroča -Sven-idra d a gb) ade t c iz Helsingiorsa, je izjavil senator Setla v Viborgu, da je za finsko vlado skoro ne-"mogoče dobiti zunanjo oporo, ki jo potrebuje. Ako .vprašanja vladne oblike ne bo mogoče rešiti v kratkem, potem smaira vlada vsako nadaljno dcio za odveč. V ponedeljek zvečer je razpravljala vlada z deželnozborskimi strankami na tajni konferenci o vprašanju vladne oblike. Vladni načelnik je naznanil pri tej priliki, da je vlada sklenila, da smatra sprejem uiouarhične državne oblike za kabinetno vprašanje. Republikanci naglašajo, da je to nelojalno in zahtevajo glasovanje ljudstva, ki se mu bo klonil vsakdo. zastopniki sovražnih vlasti, izrecno po- in kcrespondentl strokovnega gibanja opravljali obiaščenr od svojih vlad, naznanijo jasno, poročevalsko službo o vsem. kar se Uče gib.u-.ja. seveda zaenkrat Ta predlog ie posledica pogajanj, ki so se vršila tekom navzočnosti ameriških delavskih delegatov v Angliji. Imenovana ie bila podkomisija, da izdela končen načrt. Pred sestankom psrfamenta. Nemčija proti avsttofilski rešitvi poljskega vprašanja. DUNAJ, M. (Izv.) Večerna izdaja »Neue Freie Presse« poroča iz parlamentarnih krogov, tfa namerava nemška vlada v kratkem naznaniti Dunaju, da nikakor ne more privolit! v avstrofilsko rešitev poljskega vprašanja. Kakor srna Izvedeli, je podal nemški veleposlanik na Dunaju, grof Wedel, to izjavo našemu zunanjemu ministra grofu Buriami žs pred tremi tedni. Poljsko-fiemšita pogajanja. DUNAJ. 11. (Izv.) Nadaljevanje poga-ian| med nemškimi io poljskhni poslanci je bilo odgođeno do torka. Vojni minister v avdlleocl. DUNAJ, 11. (Kor.) Cesar le sprejel danes vojnega ministra gen. polk. Stoger Stelnerja v iKJisebnl avdtieiicL Preskrba kmetov z usnjem. DUNAJ, 11. (iKor.) Danos dopoldne se Je vršila prt mmfcstnriceiii predsedniku dr. Seidler/u konferenca tlede preskrbe-kmet-skega prebivalstva z usnjem. DeputacMa Huculiov na Dunaju. DUNAJ, 11. v poslansko zbornico odposlanstvo Hucuiov, obstoječe tz 25 tnoSfaih Srt 2 žensk v narodnih nošah. Izrazili so Željo, da prMeJo pred cesarja, da mu pojasnijo obupne življen-ske razmere, v katerih žive. 80 letnica Vatroslava Jagiča. DUNAJ, 11. (J27V.) V slovanskem seminarju dunajskega vseučilišča Je bil danes izredno slovesno praznovan 80Ietni rojstni jubilej svetovno-znanega slavista, dr. Va-tro^iava Jag^ća. Slavijenec Je prišel iz Payerbacha osebno na Dunaj. Profesorja slavistike na dunajskem vseučilišču, dr. Rešeta r m dr. Sklenaf sla v sijajnih govorih si a vrl a neminljive ztatjfuge slavljenca na jk>Hu slovanske iilc^ogije. Jubilantu je priredila vseudlliška mladšna veKke ova-cb'e. za katere se Je Jaeič ginfen zahvaljeval. ______________ Romunska zbornica. Proračun. BUKAREST, 9. (Kor.) Finančni minister Sau-lescu je predloiil zbornici proračun In opisal fl-liačni položal dežele. Javni dolg ie znašal pred vojno komaj 1700 milijonov, dočim znaša sedaj 5267 milijonov lejev. Minister io naglaSal, da je romunski finančni sistem prestar in da ima preveč napak. On namerava bazirati davke na glavnice in ne dohodke. Obrfcai davek se mora organizirati in vpeljati vrh tegu vojno-pridobninski davek, ki pa se bo pobiral le začasno. Dalje je napovedal finančni minister tedajo Osebnih zakladnih listov s kratkim rokom, ki naj nadomestilo tekom vojna izdajo bankovcev generalne banke. Končno je poživljal minister ?bornico, naj podpira vlado, da bo moeroče !» "i.va.iie finančnega položaja Romunije. Španska zbornica, Y»hn&>ka predloga. MADRID, 10. (Kor.) Od ministrskega predsednika senatu nepričakovano prefloženi zakonski načrt o potiačenju vohunstva na Španskem je v/budil v političnih krogih posebno začudenje radi tega, ker je bil sprejet isti v senatu brez razprave in izročen takoj kongresu. Vlada, zlasti pa zunanji minister, se iako zanimata za takojšnji sprejem zakona. Stranke skrajne levice kakor tudi nekateri liberalci so že napovedali srdito opozicijo proti predlogi. MADRID, 10. (Kor.) Izvajajoč zakon prv>ti vohunstvu, je ministrski svet prepovedal objavo vseh poročil o gibanju trgovskih ladij. MADRID, 9. (Kor.) Manišinske stranke zbornice, reformisti, republikanci in socijalisti objavljajo skupno oficijozno noto, ki se glasi: Zastopniki manjšinskih strank so sklenili, da bodo ^unaj zbornice z vsemi primernimi sredstvi kontrolirali vsa vladna dejanja. odprle oči. kor Kiilil______ ruje v svojo zmago »Journale piše, (ta ?e Schei-demannov nastop posledica slrahu pred Amerikanci. Angleži prodirajo z murmanske obale proti fugu. STOCKHOLM, 11. (Izv.) Poiem ko so angleške čete zasedle murmansko obal, so pričele prodirati proti Jugu in so zasedle mesto Kem. Socijalni revolucifcuiaril Izključeni iz sovjetov. PARIZ, 11. (Izv.) Agence Havas Javlja iz Moskve: Sovjet ic privolil v Izključenje socijalnih revolucionarjev iz sovjetskih vrst. Ccšbo-slovašk! upor. BUDIMPEŠTA, 11. (Izv.) »Az Est« poroča: Nemčija je zahtevala od Rusije razoroženje Čehe-Slovakov in njihovo Izročitev avstro-ogrskemu nrmadnemu poveljstvu. BEROLIN, 11. (Izv.) Iz Vladivostoka se poroča, da se je bojev proti tamkajšnjim boljševikom udeležilo na strani Ceho-Slovnkov tudi 3500 Italijanov, avstrijskih vojnih ujetnikov v Rusiji. Kerenskii za intervencijo entente. ŽENEVA, 10. (Kot.) Kakor se poroča iz Pariza, jc opozarjal Korenski) pri nekem sprejemu s strani parlamentarnega odbora za akcijo v inozemstvu na nevarnost, ki grozi Rusiji od Nemčije vsled brestov skesa miru. Zahteval je takojšnji bratski nastop zaveznikov v svrho nadaljevanja 1 uspešnega napada proti osrednjim vlastim na ru- vclenemei pa tso zadnji poklicani soditi o tem.* Pozival je Pammerjo, da naj mu sna); no ravno posledice sedanje vojne dokaže, kedaj Je storil kak nepatrijot č:n bi morale poučiti vsakogar, ki res ljubi j korak. Ce je smel Pairtmer paUa^iti z L.in- hartem in Ornigom, bo pac še smel ljubljanski župan iz ene avstrijske kronovine v drugo, na Češko. Te pravrce si ne da Mirbachovo truplo v Beroliuu. BEROLIN, 10. (Kor.) Danes je prispelo semkaj truplo v Moskvi umorjenega nemškega poslanika in bo prepeljano v Harff ob Renu, kjer bo položeno k večnemu počitku. Asquiih o ligi narodov. LONDON, 10. (Kor.) Reuter poroča: Pri di-nerju, ki ga je priredila narodno-liberalna stranka na čast ameriških oficirjev, je imel Asquith govor, v katerem je navajal vzroke, zakaj je stopila Amerika v vojno in izjavil: Prvikrat v zgodovini se je velika demokracija, ki ni bila oborožena za vojno, ampak za mir in ki je vrh tega oddaljena od bližnjih bojišč na tisoče milj, odločila, da zgrabi za orožje v sporuXpri katerem nima niti najmanjših teritorijalnih ali materijalnih interesov in niti nobene direktne niti indirektne pogodbene obveznosti. \ViIson je več kakor vsak drug državnik entente pripomogel k temu, da so se združili duhovi Amerike, zaveznikov in nevtralcev za misel lige narodov. Ta liga ni nikaka prazna politična abstrakcija, nobena puhla govorniška formula, ampak koukreten, določen ideal, čegar uresničenje oziroma udejstvitev v praktičnem ozl-ru bo največji problem mednarodne državne umetnosti. Načrt o mednarodni zvezi strokovnih organizacij po vojnL AMSTERDAM, 10. (Kor.) Kakor poroča »Han- Belgijska kraljevska dvojica v Londonu. LONDON, 10. (Kor.) Lord Curzon je naznanil, da je prispela belgijska kraljevska dvojica z nekim letalom v Anglijo. Obnova feiklh strankarskih bolss. V zadnjem Času opazujemo V češkem političnem živttente pojave, ka zelo Opominjajo na žaloetod predvojne čase in ki lih treba označiti za nezdrave. Stttrgkliova preganjanja pila dpvedta dO koncentracije narodnih sft. do složnega na>s!opa vseh čeških' »frank, katerih medsebojni predvojni boB «t> bili navzeli naravnost ostudne oblika) pa se zdf, kakor da se hoče\o v tem ©ztru povrniti start časi. Mladina meščanskih strank fe s kriča-deisbiadc iz Londona, obstoja načrt, da se usta- njem razgtiala od soo^aloodeinokra 'A ine novi po vojni yelikanska zveza strokovnih orga- stranke skKČaol ehođ, l^r je QA fetem itO- tel gpcvorrti dr. Smerat Kratkovklnež morda poreče*, da se socijalistom le vrača mik> za drago: sal ie znano, đa so ravno socijalisti vseh na- mzacij, ki naj ustanovi potem mednarodni urad, ki mu bodo pripadali zastopniki delavstva iz Anglije, Amerike, kolonij in dežel zaveznikov io nevtralcev. Število Članov te zveze bi štelo približno svoj narod, da iake metode nefzmerno škodujejo lastnemu narodu, ker služijo le tujim interesom in slabijo odporno moč proti vla-daiemu nasiljiL Ravno češki socijalisti so v sedanjem času pokazali toliko razumevanja za potrebe složnega nastopa in toliko narodne discipline, da treba proti njim naperjene Izgrede narodno-radikalnih elementov o-značiil za naroden — zloorit. Tu ne velja izgovor, da so ti izgred naperjeni le proti osebi dra- Minerala. V tem oziru treba rmeti na mislili, da s_'cer tudi v socijalnodeniokratični stranki sami ob stoj;; j o različna mnenja o umestnosti politike dra. Smerala, da ga pa stranka smatra še vedno za s\x>!ega polnoveljavnega Čl-ana, visled česar je tudi ogorčeno protestirala preti omenjenemu omejevanju njegove- govorniške svobode.- Ravno v tem se pokazuje nezdnavosl Čeških strankarskih razmer, da so z možem, kakor je dr. Smeral, kateremu uiti nasprotniki ne morejo nič druzega očitati, nego oportimizem. postopa kakor z narodnim izdajalccm. Kam vodf taka, po hipnih vtlslli In vsakokratnem razpoloženju menjajoča se po-Htfeka, se vMi najbolje na tom, da s« danes napadata kot oportunista celo — Klofač in Stnberny; diočim s:e slavi kot vzor-radikalca tisti dr. Krama?, katerega imž je vsak pravi če5!d radikailec pre>d vojno Izgovarjal le z največjim zaničevanjem. Vojna psihoza izve stilih elementov grč celo tako daleč, da napadajo ves Cesky svaz, ker je bi! za vpoitlicanje državnega zbora! Nasprotja se dotikajo; če^ki in nemška radikale! so v čudovitem soglasju gledč izkljtičema vsakega parlamentarne ga življenja. Proti temu naravnost blaznemu iK>če-njanju nasitopajo ne samo tisti bivši mla dočeski poslanci, ki niso hoteli pristopiti novi državnopravni stranki pod vodstvom dra. Kramara in katere zato lazkrlčujejo kot vJadtnovce, egoiste fn celo Izdajalce, temveč tiufi taki politični činitelji, o katerih odločnosti .ne more biti dvoma. Tako je ored kratkim organ Stanka, predsednika Češkega Svaza, »Moravs3cy Venkov^, o-gorčeno protestiral proti neopravlčnhn sumničenjean o poštenosti političnega dela čeških poslancev. Z očito ostjo proti Sedanjim bogovom radikalnih elementov pravi: »AH so poštenejši in sposobnejši tisti, ki sedijo doma in govorijo le na slav-ijostih narodnih priseg — potem naj gredo oni na Dunaj grizt nemškega Milila, ali pa so to češki poslanci, k; -so nam prvi položili prisego; potem pa naj se j*pm nr očita, da niso zvesti tolmači naroda.« M* Jugoslovani moramo sedanji razvoj strankarskega življenja na Češkem p pa zovati le z iskrenim ohlaiovniiaia; če W ga ne bilo, bi ne bilo nHiL t ranke, ker možje i*ko!i te stranke so pozitivisti, aktivrsti, matorija-ISsti, ki ne znajo mislžli na kaj druzega, nego na svoje materijalne Interese, na Svoj dobiček. \rjtrn velja bodočnost samo tako dolgo, dokler bodo imeli ođ nje koristi.« To se piše o stranki, ki jej stojita na čelu tako kr-stalnočfsta značaja, kakor sta dr. Tiedier in dr. Toboika. Aii so v Ljubjjani že piozabili. da sta bila v Pragi r-sumnirčena kot vladna agenta in avstrijska šp^clia cck> — pok. dr. Krek in dr. Korošec?! Naša naloga it?, da bi podpihovali strasti na Češkem, temveč, tla svarimo in prosimo, naj se v interesu skupne na^e stvrari ohrani lepo sporazumljenie. ki je zavladalo po SturKkhovth persekucijah in ki uam fe tudi danes še krvavo potrebno. - Adriatious. jemati od nikogar, najmanje pa od nc:n-škega volksr. na Kranjskem. In če se j*.- na ustanovnem zborovanju JDS sklenilo. Ja naj se pazi na to, da prideta trgovina iu obrt v slovenske roke, se je sklenilo to z vso pravico. Ali res misijo Nemci, da smo Slovenci samo za to, da šino sumo hlapci in dekle da bi delali za Nemce ;n stradali, do čim b: pa oni jedli meso in pečenko! Zupan se je skliceval nu svoje dolgoletno javno delovanje in dej;il: Ce hočete doseči, kar ste dosegli z namestnikom deželnega glavarja na Tirolskem, vedite, du se nikjdar nisem oklepai nobenega stola in se tudi ljubljanskega županstva ne bom. Če me hočete odstaviti, potem le denuncirajte! Svojemu političnemu zaziranju pa hočent ostati zvest. Ne prosim vas nobenega zaupanja. Če mi pa večina odreče zaupanje, prekoračim tisti hip pra« te dvorane in ne bom skozi ključavnico sili.4 nazaj v to zbornico. Končno ie župan ?>e povedal vzrok spora med Nemci in Slovenci v ljubljanskem občinskem svetu: Če uenišld in neanškutarsk? spodnještajer-skl občinski odbori divjajo proti n:»Si deklaraciji, naj pa morda slovenska Ljubljana molči?! — Zupanova izvajanja le slovenska večina živahno odobravala. Nemški dcmincijantje so pač dobili odgovor, kakor so ga zaslužili. Značilne besede Je izrekel novi turški sultan v svojem maniiestu armadi in mornarici. Glasi se, kakor je poročal c. kr. kor. zavod: »Trpljenje krvave vojne, Ivi smo jo uspešno nadaljevali ramo ob rami .i svojimi juuaškimi zave/nkf za rešitev vere in domovine, še ni končano.« — Pssne h Nemške denuncijacije proti lf«?>J}C»nske-imi županu. V zadnji 'seji ljubljanskega občinskega sveta je zastopnik ljubljanskih Nemcev Pa in mer ob priliki proračunske razprave dejal: »Delovanje ljubljanskega župana v zadnjem času nam Je vsililo pomisleke, al! Je to združHivo z odgovornosti polnim mestom, katero zavzema kot od cesarja potrjeni župan. (Klici: Denuncira!) Njegovi govori v Pragi, sklepi In resolucije, storjene na ustanovnem zboru JDS pod njegovim predsedstvom, ki imajo namen naravnost gospodarsko ?ztrebiti Nemce, in končno z njegovim poinhn imenom priobčeni uvodniki proti njegovim nemškim someščanom so moralli izpodko-pati vsako zaupanje v poglavara mesta in v večino te zbornice.« Na ta denuncijantska izvajanja je odgovoril sam Župan dr. Tavčar, ki je dejal med drugim: Slabost avstrijskega nemštva Je, da #vi v fiksni ideji, da je onorsteber naše države In da so Nemci edini faktor, Jci dela za državo in Jo vzdržuje. Največja nevarnost za našo državo pa je dejstvo, da se hoče »zkazuice. Kaj se dt>gaja v Kusiji? Kdo more vedeti? Vesti, ki jih dobivamo, so tako kon tradiktortične, v takem dijamentralnem navskrižju, da s^ »bsolutno ne moreš ustvariti ni kake vsaj kolikor-toli ko zanesljive sodbe. Sedaj čujemo, da je režim holjševfkov tako utrjen kakor še nikdar, potem zopet, da profcirevolucija uspeva na vsei črti. Zadnje vestf govore zopet -bolj-ševlkom vprilog. Sirrrča tega kaosa, kakor se odraž-a v vesteh, bo zanimalo razmotrlvanie, ki ie prinaša zagrebški »Tagblatt«. Le eno Je — pravi naš vir gotovo, da se režim bo)j^e\ ;kov v sed.uiji svoji anarhlški sestavi bliža svojemu l;on-cu. Razplamtela unarhna i>o.lre Lenjina in Trockoga prej aH slej, kakoT ie požrla (v francoski revoluoiji) Dan tona. Hoberta iu Robespierreja, in kakor je to izpoznal Kryljenko, Ira se je Duhonjin /.rušil pred njim mitov. V gro7/r In pretresen Je rekel KryIjenko svojim prijateljem: »Tak kmicc zadeno nas vSe!« Kaj H revolneiia ima svoje predpL-ane poti; da gre s\'rajne leve zopet do skrajne desne-, d državni voini. hasto-ptl Mohamedi kot — zažigalnica iu boj ic jx/vzdigiiil do heroja. Menite-Ii. da jo Luther napravu! revolucijo? Ne — bila jc delo mišljenja, nastalega proti papežem. In Napoleon je priznal: -Ker je bilo v.ie aiiariiffje sito, sem našel tenteljne pogajc za cesarstvo. Če ne bi 1^1 prišel jaz, bi bil napravil k-dodrugI iu bi lTr;incozoin ojil svet. Človek oslaja človek: brez ugodnosti okoJščtn in javnoga, mnenta ne more nič.« Te besede je napisal Napoleon, kuje bil že na otoku s.v. Helene. In ta je ix> yayA revolucijo bolj, nego kdo drugi. AJi je Rusija /e sita anarhije, da more poedin ■ciove.!(f učinkovali kot lunta, tegti za sedaj nc ve nikdo izven Rusije. In celo v Rusiji sami ne vedo še tega. Tudi Mohamed, Luther in Napoleon niso vedeli, da se bo svet tresel pred njimJ, ko so napravili prvi korak na svoji poti. Iu 6e bi bi? Napoleon predčasno posegel vmes, bi se mu bšlo zgodilo kakor Kornjilovu pred nekoliko meseci: »okolnasti* bi ga bile ubile. Mesto Napoleona bi bil »napravil kdo drugn«. in ta drugi« bil potem gotovo prišei, kakor vedno, ko sta beda in stiska človeštva na višku. 1 n beda človeštva je velika. * ~ stvari. Razdeljevanje rumenih (otroških) izkaznic za kondenzirano mleko. V soboto, 13. t. m., se prične razdeljevanje rumenih (otročkih) izkaznic za kondenzirano mleko. Strajike naj pridejo ponje v izkazniški urad v uL della Vaile št. 3 s staro Izkaznico. Razdeljevanje se bo vrSlIo v naslednjem redu: v soboto. 13. t. m. od 8—12 fct. 1—1000, v soboto. 13. t. m. od 3—6 št. 1001—2000. v ponedeljek, 13. t. m., od S—12 it. 2001—3000, v ponedeljek 13. t m. od 3!<—6 ž t. 3001 —4000. Na S t. 1—2000 naj se nabavi mleko za tekočI teden (V.) pred zamenjavo Izkaznice. Stranke nai pridejo po izkaznico ob določenih dneh In urah, da ne bodo zastonj Izgubljate Časa. Kdor ne pride ob določenerr> času, ne dobi 1«, ,BHwosr mam, m V Trstu. dne 12. JoilJst )9ia GOVEDINA. Jutri, v soboto, In pojutrišnjem, v nedeljo* se bo prodajala govedina brez izkaznice. Prodaja ss prične ob 6 zjutraj v oaslednjih mesnicah: Si-gagiia, Barkovlje 41, Punter, Gornja Greta, Bin ojan 9, Benedetticb, uL Boroevićeva 45, Da-pretto, uh Boccaccio .6, Trocca, ul. Commerciale 5. Paronitto, P. Caserma 6. Concilia, ul. B. Celini 1, Crisiach. ul. Poste 16, Benedetticb, ul. Poste 1. Stanislawsky, ul. Campaiiile 17, Borgno-lo, ul. Lazzaretto vecchio 52, Visi^tini, ul. Cavana 22. Vattovatz, u!. Giustinelli 5. Stabile, ul. S. Michele 5, Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Vosak, ul. Cavana 10, Benedettich. ul. S. Seba-stiano 7, Levi, ul. Beccherie G, Polacco, ul. Bec-cfterie 47, Zadnik. P. S. Giovanni 6, fabbro, ul. Marije Terezije 43, Martinelii. P. Lesna 8, Pinter, ul. Farneto 9, Veroncsc. ul. Largo Santorio 3, Fontanot, ul. Amalia 32. Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Polli. uJ. Acquedotto 13, Marsž, ul. Farneto 5, Rapotez, ul. Giulia 70, Cftstellitz. ul. Glulia ff7, Godigna, uL Giulia 24r Vattovatz, u!. Giulia 17, Rodella, ul. Giulia 1. Pangoui, ul. Giulia 18, Otto-nischer. ul. Molingrande 10. Burba. ul. A. Volta Z, Malusa. ul. Parini 15. Cosslch, ul. Foscolo 2, Pe-riatti, ul. Barriera 4, IUIcher, ul. Barlera 8. Bar-bleri. ul. Barriera 15, Mocenigo. ul. Barlera 31, Loy, ul. Barriera 41, Krassnig, ul. Bosco 2, Riz-zian. ul. Barriera 9. Jenco, ul. Istituto 4, Carnicl, ul. Istituto 32, Marussich. ul. Settefontane 248. Ta-pazzin, ul. Settefontane 24, Polacco, uJ. Settefontane 44. Ferluga, ul Medie 46, Jenco, ul. Rigutti 6. Del. zadruge. uL Settefontane, Pouschž, ul. Rlvo S4, De!, zadruge, ul. S. Marco 22. Comisso, Cam-po S. Giacomo 19, Rlz^ian, ui. deli' Istria 1, Godi-tta. Skedenj 138. CEN£i Prednji deli s priklado , . po K 19*36 kg. Zadnji deli s priklado ... po K 22'— kg. tore« potem venomer M »netočnost« Edlnostnega poročila o onem shodu, češ da dr. Wilfan s to »netočnostjo« ublažuje svojo Izjavo, dasiravno le dr. Wilfan jasno Izjavil, da Je bilo Edlnostno poročilo glede dotičnih Izvajanj vsaj bistveno verno in da ničesar ne popravlja. Nikdar pa ni bil Lavoratore tako honeten, tako lojalen, da bi bil priznal to dejstvo, kakor tudi ni niti z besedico omenil dokazane netočnosti svojega lastnega prevoda, onih vrinkov in ponaredeb. Seveda, kako tudi, ker bi bilo s tem priznanjem razpadlo v nič vse njegovo dokazovanje — za izvajanja slovenskih listov, ki se bavijo s to stvarjo, ima »Lavoratore« seveda le Izraz »chiachlere* — ker bi mu bil o tem odvzet ravno temelj. Da -je mogoče kaj takega, mora pač biti vzrok v dejstvu, da pri »Lavoratorju* od glavnega urednika pa do zadnjega sotrudnfka v uredništvu nI niti enega človeka, ki bi znal slovenski, kar za list, ki reflektira prav gotovo tudi na precejšnje gtevilo svojih pristašev slovenske narodnosti, gotovo ni najlepše izpričevalo. Toliko lojalen pa »Lavoratore* seveda ni, da bi priznal vse to, temveč rajši polemizira na podlagi prevodov, ki mu s svojimi netočnostmi In ponaredbami odpirajo vratca, da se izmuzne iz zagate, v katero ga je nagnal nasprotnik Tako dela vedno in povsod. V včerajšnji jutranji Številki Je zamolčal očitek »Slov. Naroda« o netočnosti svojega prevoda. Najtemeljlteia Izvajanja, katerim ni kos stvarno odgovoriti, so mu »chiachiere«, Iz katerih izhaja edino le »1* appe- majhno Šolsko veselico. Na sporedu so orkestralne in pevske točk«, deklamacija, prizor ček, rajanje in kratka igrica. Vstopnina 50 vta. sedeži po 1 K. Cist! dobiček je namenjen »Dijaškemu podpornemu društvu«; zato se radovoljolm doneskom ne stavijo meje. Prijatelji naše mladine se vabijo, da mnogoštevilno posetijo to prireditev. C. kr. navtična akademija (Italijanska). Vplso- [ vanja v I. pripravljalni tečaj se bodo vršila meseca septembra. Razglas o vpisovanju z vsemi pojasnili se nahaja v veži zavoda. V II, pripravljalni tečaj in v I. tehnični razred se ne sprejemajo več učenci, ker je število učencev že polno. Iz Divače. Pri vrtni veselici, katero prirede jugoslovanski železničarji v Divači, bo sodelovalo, iz prijaznosti, tudi pevsko društvo »Kolo« iz Trsta. Veselica v Rocolu, ki se je vršila v nedeljo dn£ 7. t. m. v dvorani gospoda Škilana, Je vspela sijajno v vseh točkah. Dvorana je biia polna domačih poslušalcev. Igralci, ki so nastopili prvikrat od svojih otroških let, so rešili svoje uloge pohvalno. Burka »Ne kliči vraga * je spravila poslušalce iz vsakdanjih skrbi k smehu in k najboljši volji. Točke. ki so jih izvajali otroci otroškega vrtca, so bile jako ljubke; posebno je ugajala poslušalcem točka »otroški ples s petjem«. Za ves trud, ki so ga imeli naši vrli mlad! igralci in igralke, naj jim bo izrečena najsrčnejša hvala. Pokazali so že sedaj ljubezen In požrtvovalnost do narodnosti. Z leti življenja naj jim raste ta narodna zavest In Rocol oživi in bo vspevai na narodnem polju ve- m Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Razdeljevanje 12. julija. — Cena 80 vin. za kg. Sv. Jakob: 1901—2000 (15) ul. Erta 19, 2001 — 2150 (15) uJ. Risorta 17. 2151—2250 (15) ul. Guar-dia 42. — Kjarbola: 1—200 (15) ul. Cancellieri 110, 82 v e& kg. - Skedenj: 31—70 (8) Skedenj 129, 82 v za kg. — Sv. M. M. zgornja: 1—200 (11) ul. Bivlo 8, 82 v za kg. Premog (fossHe). 20 kg oa modre izkaznice. Stara mitnica: 501—1000 (47) ul. Amalia 18, 1001—1250 (47) uL A.. Caccia 17, 1'46 za 10 kg. — Sv. Jakob: 726—825 (52) ul. Risorta 17, 826—H45 (52) ul. Rlvo 10, T66 ta 10 kg — Kjarbola; 151— 225 (43) ul. Cancellieri 110. 1'66 za 10 kg. — ške-feru: 1—1*0 (25) Skedenj 129, 1'66 za iO kg. — Rocol t 201—300 (46) nJ Revoltella 9. 1'66 ta 10 kg. Coke, Id kg na modre Izkaznice. Staro mesto: 1—140 (41) uL Mura 12, 2'70 ta 10 kg. — Stara mitnica: 1351—1450 (47) ul. A. Caccia 17, 1—300 (46) ul. A. Caccia 17, 301—1300 (48) ul. Amalia 13, 2'70 ta 10 kg. — Sv. Jakob: 1—500 (53) ul. Rivo 10, 2'70 ta 10 kg. — Skedeni: %1—250 (25) Skedenj 129 2*90 za 10 kg VpreSanfe gospodu cenzorju. Gospod cenzor! Vemo In prepričani smo. da je Vaš posel siten in težaven, in ?,ato tudi razumemo Vašo nervoznost, dasiravno }e ta slaba Va§a lastnost za nas ravno tako sitna In težavna, kakor Vam Va§ posel. Da bi se vsaj kolikorioliko ublažila ta obojestranska sftpost ln težavnost, ki Vas vprašali: Ali ne bi bilo dobro, da bi nam povedali že danes, kaj nam mislite črtati danes Štirinajst dni? Tako se potem izognemo nevšečnosti, ki se nam je pripetila včeraj, ko ste nam črtali isto, kar smo pisali 39. junija t. J smo pisali včeraj, seveda ne smemo povedati, ker nas potem izročite svojemu tovarišu, gospodi: državnemu pravdniku, ki ima enako siten Lu težaven posel, kakor Vi, in torej tudi enako sa uas slabo lastnost, kakor Vi, namreč nervoz-oost. da nas priporoči c. kr sodišču, ali pa nam nakloaite še kaj lepšega: ustavitev lista Zato pa nam dovolite, da Vas spomnimo tehle besed, ki srno jih pisali 29. Junija t. L: »G Vuškoviču so Izročili tri krasne cvetlične nastavke, enega s trakovi v narodnih barvahe. Vidite, g- cenzor, tudi te trakove v naših narodnih barvah Je tedaj, 28. Junija, videlo vse gledališko občinstvo v vestibulu RossettijevescH gledališča pred predstavo, in vendar so mu jih potem med predstavo izročili ns odru. Ne prej. ne tedaj, no pozneie ni bilo čuti fial besedice iz ust občinstva. In e Vuškovič zaradi teh trakov ni me! nič manjšega aplavza, in svet se zaradi njih. kakor vidimo in ugotovljamo. v resnici ni podrl in se nc bo. Zato smo pa tudi trdno prepričani, da. celo kazalec desne roke sv damo odrejati na to. da flavna tržaška policija s svofo prepovedjo, da se venci z narodnimi trakovi niso smeli izročiti g. Rijavcu na odru, niti od-daleč ui pokazala take spretnosti, kakor jo kaže 4. pr. v lovu tatov, k? vsevprek kradejo po Trstu. Da nam pa ne Črtate teh besedi. Vam povemo, da čitamo o tatovih vs&k dan celo kopico novic v drugih tržaških listih, ki dobivajo te vesti od policije same. dočim ste nam pa Vi tako neusmiljeno črtal naše jugoslovanske barve, ki jih je caša policija že tolikokrat ne samo videla, temveč tudi čuvala, in nas celo hodila pozivat, da na! lili izobesimo Časi se pač izpreminjajo. »Tko b! gori, eto Je doli, a tko doli, gori ustaje«. Je rekel Gunduffč, in tako upamo, da se tudi za nss tboli-Sajo časi le ?nj!mi tudi cenzorske lastnosti, če ne prej, pa vsal v naši svobodni, samostojni, neodvisni Jugoslaviji — g. cenzor ne črtajte prehitro! — v okviru habsburške monarhije I G cenzor, če se pa vse to ne tiče Vas. pa sporočite stvar g. državnemu pravdniku! Lavoratorieve neslanosti. Resna polemika z La-voratorjom je po vsem, kar smo videli doslej, v resnici nemogača. Peresnemu boju med njim in našim listom le dal povod članek v »Edinosti-., v katerem smo poživljali »Lavoratore«, naj že vendar enkrat zavzame svoje stališče napram ustanovitvi nemške navtlke v Trstu. Ker smo mimogrede omenili tudi udeležbo posl. Concija pri »lavuostih v Prag:, se je »Lavoratore«, gladko kakor jegulja, Izmuznil ln pograbil »praško vprašanje«. Ker p» mu je tudi to vprašanje začelo preveč žareti v rokah, ya Je zopet hitro izpustil fa pograbil — »nacljomu/zem« ki mu le daj za to zopet ugodno priliko — shod v Narodnem domu, češ, glejte, takšni so nacionalisti. Vso svojo polemiko le zgradil, kakor smo že večkrat po-adarjali, in kakor mu Je dokazal dr. VVilfan s podćrtanjem dotičnih samovoljnih vrinkov ln ponaredeb njegovega slovenščino očividno le površno poznavajočega prevajalca, na te samovolj- tito del nazionalismo sloveno e czeco«. Sredi nas dno boij ^ bo]j Tudi gosp. Skilanu, ki ie pripravil *ž!vi ta list, a nima niti trohice pojma ne o našem j in Vstopil dvorano v ta namen, bodi izrečena pri-narodnem ne o našem gospodarskem življenju,; srčna zahVala. Skupnih dohodkov Je bilo 281 K nima niti najmanjše slutnje o življenjskih potrebah j 20 vin poplačila so dali: Družina Skrk, Slamič naroda, med katerim šteje sam baje toliko In j Marija, Slamtf Jušt. Lah Joslpina. Lah Pina, KJun Josipina, Klun Jurij, Meršek Ivanka, Lah Tončka, Benčič Petrina, Kolombin Marija, Pečar Peter, Lo>.er Marija, Klun Peter, Gerdol Marija, Sila L, Psuiin Marija, N. N., Lah Marica. Straus Ana. Na splošno želio se predstava ponovi v nedeljo dne 34. t. m. Med prvo igro in burko bo tudi petje in iamburanje. Narodno-socijatna mladinska organizacija Ima nocoj ob 7 in pel, sestanek v ul. Carintia 39 I. soba Z. J. t. Dnevni red: Zopetno delovanje organizacije. — Odbor. VIII. volno posojilo v Trstu. Sesti izkaz v Trstu toliko pristašev. Gospodje okoli Lavoratorja so rfSravnost povedano — ali tako kratkovidni, a!l tako Indolentni, da vsa dolga leta — list izhaja že 24. leto — niso niti za trenutek pogledali izza svojega plota, da bi videli, kaj se god! pred njihovo leso, kaj šele da bi se temeljito poučil? o stvareh najbližje soseščine. Edino tako je mogoče, da se Lavoratore norčuje, češ da jugoslovanski cacijonalci v Dalmaciji (»Naše Jedinstvo*) govore dobro o Nc-mcih, v Ljubljani in v Trstu pa bijejo po njih. Će je že kratkovidnost in indolent-nost Lavoratorjevih gospodov tako velika, da seš + S srcem polnim neizmerne bolesti naznanjamo vsem prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naS preljubljenl soprog, ozir. oče, gospod Kari Demolses v 26. letu svoje starosti, dne 23. junija t. I., padel junaške smrti na italijanskem bojišču, objet od bele smrti odšel v večnost. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika počivajo daleč od svojih dn gih na TRST-PODGRAD, 11. julija 1918 Marija Demojzes, soproga. Drago, sin. Ana in Ivan Demojzes, starši. Ivan, Anton in Josip (odsoten), bratje. I .. srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesc, da i« nada ljubljena Ana Clrbac dane«, ob 4 pop., mirno ▼ Gospodu zaspal«. — Pogreb drage pokojnice se vrši dne 13. julija iz hiš« žalosti Kjarbola zgoroja it. i. TRST, H. julija 1918. Žalujoča družina PUHAU. Češko Budjevička Hestavraclia (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ui. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska i«?strežba in slovenski Jedilni Usti. 38!eten vdovec, trgovec, išče v svrho ženitve izobraženo, pošteno (roapodično ali vdovo elegantne postave, dobrega srcn, vesele naravi, smožoo hišnih del. Zahteva sa premoženje. Natančne pismene ponudbe ter fotografijo (katera bode na častno bese o vrnjena) pod Šifro „Never- S jetno" na Ina, odd. Edinosti, 2442 j najfinejše vrste ne morejo ali nočelo naučiti ničesar, na} se ven- ^ isal|ega vojnega posojila Izkazuje skupni zne-dar potrkajo na svoje lastne prsi ln vprašajo sami sebe, zakaj s tako vnemo bijejo po jugoslovanskih naciionalistib v Trstu, ne pa morda po Japonskih v Tokiju! Morebiti potem najdejo svojo lastno — »moralo«, tudi tisto, ki so io toliko- sek K 1.367.3S0*—. Mestna zasUvljatuica. V soboto, 13. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragoceno^, zastavljene na rszne prejšnje listke serije popoldne pa razni cedragocenl predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Denar, ki ga ravno naložiš, če podpišeš volno krat nesli na svojih hrbtih domov ljudje, ki so na njihovih Internacionalnih shodih hoteli govoriti slovenski! Končno bi pa še povedali gospodi okoli Lavoratorja, da si v resnem In treznem svetu pač ne delajo časti s tako malenkostnim pobiranjem In cirkuškim razbobnavsniem pripetljajev nasprotnih listov, kakor dela »Lavoratore« v zadnjih časih. Ce bi hoteli drugi listi, bi lahko skoraj v vsak! Lavoratorjevl številki našli kaj, da bi se ponorCevali; toda resni in trezni listi prepuščajo take stvari »Bombi« in — Lavoratorju, da si v j KSftjjlŽ^VStOSf ifi tem podajata roko. drug drugega vredna, da pod, Kr hrv 2agfebško deželno gledališče. Snočnja konec četrtega leta svetovne vojne, v času ves j Uprizoritev ,prodane neveste« — v hipoma posvet pretresujočih dogodkov pitata ljudstvo s har- j d2{jšan5 g0stovanjski sezoni — Je bila, tudi v zad-lekinadami in kiovnsklmi kozelci, ceJo tudi takimi, I nje!T1 Mpu napovedani častni večer mojstra Milana Saehsa in njegovega orkestra- Ne rečemo vrne država z visokimi obrestmi In do&^ko^ pri gfauatci- ZdRlšnlSffl 6 kg žvepla za 3 1 olja. Naslov pove Ins. odd Edinosti. 2440 A0 postelja *a dve osebi. Poizve se iS pri vratariei ulica Ad as las to St. 2 od 10—12 gre. T441 Sprejme se takoj praktično Ženo za obdelovanje zemljišča. Romagna 24 B. 244;* 18 let staro b 7. razrcino Slovensko feolo, govori tudi italijanski, iSČe primerne službo v kaki pisarni ali trgovini. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2429 pošilja v vsaki mru zini rranko Ellžio Premoge, Trn, toi-iiiiite 24 S. JADRANSKA Trst, Via Cassa <31 RSsparmlo 5 (Lastno poslo.ijc) Kapital In r«z«rva K 23,500.999.^ FTLIJ AIjKIS : Dunaj Tagetiiofit? asae 7 J Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, M itkovli, O^ .ija Split, Šibenik, Zaiar. VLOGČ NA KNJIŽICE 31 O . a o ^------------— od dneva vlogo do dneva vzdl .^. iientui .ia.e'* plačuje ba:ik.L svojega Obr.'s iv 'ije vioi tekočem in žiroi-AČuan p j dogo v >rn - A rel'.l čeki in na.l j.znic na ta-ia inozauu!u trf. • KUPUJE IN PRODAJA: rredaoim* papiri rente, obligacije, sastava* pigma. prijoritva dolnice. sračke, valute deviie, \ romes i itd I j« PREDUJME na vrednostne papirje ia b' p..} ležeče v javnih skladiMih. 8AFE DEPOSi ti » PROMESE.--- Prodaja sročk razredne 1 | rije. Zavarovanjo v^akovrstaih papirjev proti ^ knrzni izgnhi, revizija Žrebanja srečk i. t. d. $ brezplačno. Htarbni kredit, re :.bNovice«! Sicer ne bi se dotikale kočljivega poglavja o kri-čačih. Kdo 1© bolj kričal po shodih, kdo Je bolj špekuliral na nrazsodnost mas, nego je — dr. Šusteršič?! Kdo 1« vendar kričal pred množico o psib, ki Jih treba traktirati s pasjim bičem?! Kdo se Je posluževal najodurnejega demagoštva, razpaljajoč zle instinkte množice? Ali ni bil to — dr. Susteršič?! Ali menijo »Novice«, da je svet že pozabil prizorov na ljubljanskem kolodvoru začetkom vojne, ko le dr. Susteršič — on, tako pobožen in veren mož — kričal, kako naj »kranjski Janezi« razbijajo Človeške glave?! Slovenski fantje so res storili svojo dolžnost v toliki meri, kakor ne bolj sinovi nobene druge dežele. Toda, tisoče je slovenskih očetov in mater, ki Jih danes — glava bol! in ki proklinjajo — kričača, ker vedo seda', zakaj Je kričal!! Zato Je danes naše ljudstvo na sirani dra. Korošca In le z grenkobo v duši in pelinom na Jeziku Izgovarja ime najhujšega kričača. kolikor Jih Je kdaj rodila slovenska mati. To Je pravo poglavje o kričačib. Umrl je v sredo ob T zvečer v magdalenski bolnišnici. star 45 let, g. profesor Oskar Ulm, član uredništva Usta »L'Eco del Utorale«. Bil ie prvi, k! ga je vzela smrt »Mednarodni zvezi tržaškega in primorskega časnikarstva«. Običajna časnikarska bolezen — sušica. Tovarišu mir In pokoj pod rušo, ki ga ni imel v življenju! Na c. kr. pripravnici v Trstu se bo vršilo vpisovanje v I. letnik za 1918/19 v nedello. 14. julija t. !., od 9 do 12 dop. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili z uspehom IJ. ali 111. razred ljudskih iol. Priti morajo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in prinesti s seboj: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. spričevalo o cepljenju kožic in 4. izkaz, da so zdravih oči. Semena. Tržaška kmetijska družba vabi kmetovalce, ki si niso še preskrbeli semen za pozno zelje, čebulo, zimsko redkev, zimsko solato, repo in motovileč, da si jih čimpreje nabavijo v njenem uradu, ulica Vienna št. 10 I. Semena se delijo ob delavnikih od 8 in pol predp. do opoldne. Kedai se smejo klati koštruni in ovce? Namest-nišiveni svetnik v Trstu razglaša: Opozarja se na g 2 min. nar. 9. 2. 1917 drž. zak. štev. 56, po katerem se smejo klati koštrumi šele v starosti nad 1H leta in "ovce samice v starosti nad 2 leti. V ponedeljek točno ob 7 bo občni zbor podružnice Giasbene Matice v društvenih prostorih ulica Gaiatti 20. Na ta občni zbor vabimo vljudno vse društvene člane, posebno pa še starše gojencev in vse pevke in pevce. Pevsko društvo »Kolo« ima danes svečer ob 8^3 pevsko vajo. Prosim, da se Je vsi udeležite, ker uredimo vse m nedeljsko sodelovanje v Divači. — Pevovodja. Šolska prireditev. Slovenska ljudska šola pri rJčesar, toda neki tržaški list, ki se tako rad zaletava v naše pripombe h gostovanju zagrebške hrvatske narodne opere v Trstu, bi samo tako poiihoma vprašali, kje je bila snoči tista »devet-desetinska« publika, ko je šlo za počastitev tistega moža, tistega mojstra, kateremu se je od prvega do zadnjega dne pela gotovo v najvišji meri zaslužena hvala in pohvala, ki je tistemu »devetdese-tinskemu« gledališkemu občinstvu podal pred par dnevi, torej vendar še nepozabljenimi, s takim gromovitim aplavzom sprejeta dela »domačih« mojstrov, vi šarlatani: kje je bila tista publika? Snočnjo uprizoritev »Prodane neveste« smemo šteti med najuspelejše, in poudarjamo prav posebej, da je bil užitek tem večji, ker ga ni — nihče motil. Bilo je pač občinstvo, naše, ki je uživalo glasbeno umetnost "ki se ne lovi za ponovit-bemi zato, da bi v njih iskalo uživanja nekdaj tako pribljubljene in sedaj menda po zgoraj dotaknie-nem listu protežirane »Lassž pur ...« Slavlienca je občinstvo pozdravilo že takoj ob nastopu z živahnim ploskanjem, ki se Je podvojilo in potrojilo po sijajno podani puverturi. Na-koncu prvega dejanja so mu iz našega občinstva izročili poleg cvetja tudi dva lepa spominska darova. Dolgotrajno odobravanje, ki je slavljenca zopet in zopet priklicalo na oder. mu bodi v zavest, da smo spoznali v njem tekom gostovanja zagrebške opere pri nas moža, pred čigar visokim pojmovanjem glasbene umetnosti se globoko klanjamo. —r. • m * Večeras, u 8 sati posljednja predstava »Figaro-vog pira« sa g. Križajem kao Figarom i gdjom Polak kao Suzannom. Ostale glavne uloge pjevaju gdje Ogrodzka, Pabst Žličar, Kralj i gda Levar Lesič, Binički, Pisarevič. Dirigent Milan Sachs. Cijene so za ovu predstavu snižene. Sutra, u subotu, oprosno veče (poslovilni večer) hrvatske opere. Izvadiati če se »Tosca« sa gdjom. Ojirodzkom u naslovnoj ulozL Kupujem vreče vsake vr9te. Fran Babič, t-1 Moiin grande St. 20. 2347 Oods se krasno stanovanje ; (4 sobe, kopal-nica. m \la sobica in 2 druga prostora) v ni. Kandler št. 8, I. nad. 2411 seklo ia hiioa in poljska dela išče Jakob Bole, Rojan, ni. Morori St. 90. 4262 IZ ■vi la poročna soba. Ulica Soli tari o 29, L Horvat. 24 8 od 9 d9 1 pop Mina JADHANSSA. sraSro la Uremije kupnje po najv' jth cenah dobrozr?.; i urama In zlata ni ftlOJIU VM v Trstu Piazza Barriera v. 2. •rtKa <3 konjske vajeti, ampak dobro ohra-nj one, ter ročni voziček kupim takoj. Puklavec. ulica Geppa 23. 24H4 se aledeče pohi&tro ; poročne postelje in t. »meti, nočne omarice, omare s štirimi predali, po tel j o, vzmeti in blazine. Ui. Solitario Ž9, L Horvat 2134 Bolni milni za toze. pftDico ,rž iil kateri melje]o vsako zrni® na najfinejšo moko, dobavlja, samo edina ftiRa tvrdka Jifi Finke Praga 11—1957. - Triavua vtliki ppcsl. - v Trsta bo zaprla v kratkem svoja prepolno izgotojllaniH v ulici Barriera vecchia 31. 15 Poživlja se zalo cenjeni občinstvo naj uporabi io priliko, da si pre krbi po znižani ceni blag > ki je še v zalogi, posebno zimsko blago, kakor obleke za ženske in de!;IIce, bluze, svile, satin, obleke za o trt ko, kiubu i. t. d. i. t. d. - Zamenja se tudi i.^ Uuila. - r DAROVI. — Na nedeljski veselici le bilo predplačil pri blagajni v skupnem znesku: 524 K 40 v. Radi ozko odmerjenega prostora ne moremo priobčiti imen vseh darovalcev. Vsem pa bodi v imenu dobre stvari izrečena na.iprisrčnefša zahvala. Makso Cottč. predsednik *Kola= in svetovidske CM podružnice. — Ker so opeiiske pevke odklonile nagTado za petje pri zadušnici za pokojnega M. Piščanca, daruje Ivanka Piščanc za šentvidsko Šolo 50 K- Denar je že davno izročen, a objava ie pomotoma izostala. ** ^ ponudb c. §kii£&val s« i© »Lavota-Sv. Ivanu »rit&di y nedfeljo, 14. iuJiia. ob pod. LISTNICA UPRAVE. Anastazij Jelušič. Volosko. Tudi od Vas smo prejeli dne 29. 4. L 1. K 1'—. Uredništvo nam ni dalo nobenega razjašnjenja, ker morda ni dobilo Vašega pisma. Zakaj ste torej poslali denar? Anton Plrjevec. Sežana. Izročili »mo Vaše pismo inserentu. Ivan Trebar — Ljubljana. Besedila Vašega oglasa nismo prejeli. Pošljite Še enkrat ▼ priporočenem pismu. Ako pa želite. Vam vrnemo denar. Carl Elsner. Dunaj VIII. Josefstadterstrasse 103. Trikrat smo Vam poslali dokazilne številke (Be-lege) In dvakrat pisali, ako Vam nI pošta Izročila, mi nismo krivi, javljamo Vam. da Vam ne pišemo •več. - ------ ------- --- KUPUJEM po najvišjih cenah. BUCHER, Trst, Lesni trg (Pfazza F delle legna) 12, L n- r ZOBOZDHAVN K| Dr. J. Ćerm&k v Trstu, ulica Poste vecc;ile 12 vogal ulice delle Posie Ijtdiri=:nj3 zobov brez bolečin. — Plombiranja. — UMETNI ZOBJE -- " iTTmiriBrrr - Novo peirib^o podietie Trst. Corso či. 47. (pri Trgu Piazza dalia Segna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazrecine pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč i. t. d. po 2merilih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via deila Tesa št. 31. [OJavi i NOVO POGREBttP *0£4eTJE - TRST. Advokat dr. Fran posluje zopet «> i ufi. C^cfirma 13