Listje in cvetje Modrost v prcgovorih, domačih in tujih. Gos. Tudi gosi včasi na ledu izpodrkne. Gorje gosi, ki zaupa lisici. Kjer pije ena gos, tara pijo vse druge. Treba prej ujeti gos, preden se speCe. Gos je slednjič gola, če se dolgo skube. Čc da gos vsakcmu eno pero, raora zrnrzniti. - Ce goski vsakdo izpuli eno pero, bo kmalu gola. (Opomin, da je treba previd-nostipri deljenju dobrot in pri gospodarstvu.) Ce gosi gagajo, molči slavec. Gos se v nobeni šoli ne izuči za orla. — I Gos ne postane labud, če še tako izteguje vrat. Krotka goska, huda gos. Gos ne popusti gaganja in plavanja. (Težko je pOpustiti prirojene lastnosti.) Ce gosi tudi ne vidiš, pa jo slišiš. Kjer so gosi, tam je tudi potok. Beki: To se pravi, gos zagrabiti za vrat. Gos še ni pečena. (Reč še ni dogotov-Ijena.) Gos podkovati. Gos uči labuda peti. Gosi krasti, pa Creva darovati ubožcem. Gosi se ti na ulici smejejo. Pusti, naj gosi gagajo! Neumna goska! Zakaj gosi bosehodijo? (Šaljiv odgovor na vprašanje, zakaj je nekaj tako in tako.) V gosjem koraku (drug za drugim). Goseoica. Iz gosenice nastane metulj. Kogar je kača pičila, sc boji gosenice. Zavoljo gosenic ni treba posekati dre-vesa. Gosenice je treba pokončati v gnezdu. Gospod. Kakršen gospod, taka Cast. Kakršen gospod, takov sluga. — Dober gospod, dober sluga. — Kdor hoče poznati gospoda, naj pogleda hlapca. Najboljši gospod bi bil lahko še boljši. Tisti ima navadno najslabšega gospoda, ki je sam svoj gospod. Gospod, ki ima veliko služabnikov, ima veliko sovražnikov. Boljša dva prevzetna gospoda kakor dva prevzetna hlapca. Ubog gospod, ki ga sluga vlada. — Slab gospod, ki se mora bati svojega služabnika. Slab gospod, ki ne ve, kako se počuti njegov sluga. Ni hujšega gospoda od onega, ki je bil poprej sluga. Kdor služi dobrega gospoda, dobi dobro plačilo. Kdor hoCe dvema gospodoma služiti, ne služi nobenemu prav. Kdor služi dvcma gospodoma, ga pri enem zebe, pri drugem je lačen. Ce je gospod kratkoviden, je sluga celo slep.. Ce gospod žaluje, sluga tudi joka. — Ce ima gospod nahad, družina kiha. Ce gospodje pijo, so tudi sluge žejni. 151 Kar je gospodu prav, je tudi hlapcu všcč. Mlade misli. Majhna deklica je prvi- Gosposka služba je z grahom posuta. krat videla ze popoldne mesec na nebu. Za- (Ni vedno lahka in prijetna.) čudi se: »Mesec pa gotovo misli, da je že Vsak je gospod v svoji hiši. zvečer.« - Z gospodovim jezikom ne smeš svojega Vprašanje in odgovor. Gospod menti. (Gospod sme marsikaj reči, kar si ne advokatu: »Saj samo za vprašanje nič ne upa navaden človek.) računite?« — fldvokat: >Za vprašanje nič, Gospodje govore oblastno. pač pa za odgovor!« Gospodova prošnja je zapoved. _____ Kamor gospod veli, mora sluga iti. — Gospod veli, sluga mora. Hesnice in bodice. Dobro ie, da irnajo gospodje tudi Go- x . ,. . . spoda v nebesih. Trosi Maks.mov. Gospod tnora biti dobrim ščit, slabim