# /  Kakor povsod po Evropi in drugod po Za- hodnem svetu se tudi v Kataloniji sreèujejo z vprašanjem islama. Od 11. septembra 2001 dalje, še bolj pa od 11. marca 2004, ko je Ma- drid do`ivel svojo moro, je ta problem postal nadvse pereè, saj so ZDA razglasile »vojno zlu«. »Zlo« enaèijo najprej z muslimanskimi teroristi, potem pa z vsakim, ki jim ni všeè, in za katerega razglasijo, da jih ogro`a. V to norost so potegnile, ker so paè ZDA edina ve- lesila sveta, ki se jim noèe nihèe zameriti, ves razviti Zahodni svet, kamor spadata tako Španija kakor Slovenija. Španija je `e drago plaèala svojo podporo ameriški politiki. Ne samo, da je nekaj izredno prebrisano in zlo- èinsko postavljenih bomb povzroèilo veliko `rtev in materialne škode, ampak so uspeli teroristi spremeniti tudi rezultat španskih dr- `avnozborskih volitev, kar pa pomeni, da so Španci na nek naèin postali talci majhne in neznane skupine nasilne`ev. Ameriko je strah in ta strah izva`a v obliki nesmiselnih in pre- tiranih varnostnih ukrepov, ki jih obièajno obèutimo le na letališèih. Še bolj pa je tra- gièno, da so tako opevane dr`avljanske pra- vice, velika pridobitev Zahoda, bile tako hitro `rtvovane utvari varnosti s posebnimi zakoni, ki so jih na hitro sprejeli takoj po zloglasnem 11. septembru. @e nekaj let do`ivljamo uni- èevanje klasiènega pravnega reda, ki je med drugim temeljil na dveh predpostavkah: da je sodstvo teritorialno (se pravi, da ti ne mo- rejo soditi tam, kjer nisi storil prekrška/zlo- èina) in da je obto`eni nedol`en, dokler mu ne doka`ejo nasprotnega. Prvo pravilo se ruši `e dalj èasa. Predvsem pa od takrat, ko so evropski sodniki zaèeli preganjati razne dik- tatorje zaradi krivic, ki so jih naredili v svojih de`elah, pa èeprav so bili tam `e pomilošèe- ni, kar je bil sklep demokratiènih oblasti ti- stih de`el. Pomilostitve so politièno dejanje s pravnim uèinkom, zato je poèetje nekaterih evropskih sodišè (ki je verjetno tudi politièno pogojeno) moteèe in je razdra`ilo cele de`ele, ki se trudijo, da bi premagale nasilje iz pre- teklosti. Drugi temeljni pravni princip pa je bil ukinjen za primere terorizma. Kdor je ob- to`en tega domnevnega zloèina, mora doka- zati svojo nedol`nost, kar pa je vèasih dolgo- trajen in te`ak proces, za katerega navaden dr`avljan nima ne sredstev ne dokazov. Or- ganom pregona (FBI, policiji, ipd.) omogo- èajo t.i. »domovinski zakoni« podobno po- stopanje, kakor ga je zloglasni 133. èl. dovo- ljeval UDBI in policiji v Jugoslaviji. Da se ne bi z islamom sooèali povsem pavšalno in po- vršno, je komisija »Kršèanstvo in praviènost« izdala izjavo o Islamu in Zahodu. Vsa izjava izzveni kot poziv, naj se Zahodnjaki oklene- mo kritiènega uma, ki ga tako hvalimo, a ga vedno `rtvujemo gospodarskim interesom. Izhodišèe izjave je, da Zahod ni kršèanski in da v sedanjem nasprotovanju z islamskim sve- tom ne gre za versko vojno, ampak za kulturni spopad, v katerem pa ima svoje mesto in vlo- go tudi vera. /    Islam je silno pester pojav in ne smemo absolutizirati prenapete oblike, ki jo sreèu- jemo preko medijev, ki preprosto in enostav- no najveèkrat enaèijo islam s terorizmom. Po- > 2$ ,    6+#A/ 9 B   A"+  B"       /  sebno te`ko je govoriti o neki veri, èe ji sami ne pripadamo. Predpostavljamo pa, da so vsa verstva v slu`bi èloveka, ki ga hoèejo po toèno doloèeni poti pripeljati k Bogu. Pri tem se poslu`ujejo izrazov, ki si niso popolnoma ena- kovredna in imajo razliène poudarke. Islam poudarja »podvr`enost« in mu je tuj prisrèen kršèanski odnos do Boga. Nezaslišano je, da bi musliman klical Alaha »Oèka«, kakor krist- jane uèi Jezus. Veliko bolj poudarja Bo`jo re- snost in oddaljenost. Ko kršèanstvo in islam govorita o `ivljenju po smrti, si ga predstav- ljata popolnoma razlièno. Prvi govorimo o `ivljenju z Bogom, drugi pa veliko bolj o `iv- ljenju, ki je neskonèno izpopolnjeno u`iva- nje, kakor ga poznamo tu na zemlji. V islamu se razdalja med Bogom in èlovekom nikoli ne premaga, kakor se to dogaja v kršèanstvu po sredništvu Jezusa Kristusa. Kljub temu pa v islamu Bog odloèilno posega v `ivljenje èlo- veka. Pre`etost zemeljskega `ivljenja z bo`jim je tako velika, da si je nemogoèe predstavljati avtonomijo zemeljskih stvarnosti. To je po- droèje, ki je Bo`je, in podroèje, ki je èloveško, kakor uèi Drugi vatikanski koncil. Musli- man si tudi ne more predstavljati »kenoze«, bo`jega iznièenja, o katerem toliko govorimo kristjani. Na nek naèin je islam najbolj »re- ligiozen« od vseh verstev tega sveta. Bog bo vedno ostal na svojem bregu, èlovek pa na svojem. Zato je to tudi zelo preprosta vera. Kljub temu pa je v teku èasa nastala bogata mistièna tradicija, ki se je v marsikaterem izrazu zelo pribli`ala izrazom kršèanske mi- stike in je zato danes pri mnogih islamistih v nemilosti. Zahodnjaki zelo radi izra`amo zelo pav- šalne sodbe o islamu, èeprav ga ne poznamo dobro. Ne razumemo najbolje izraza »sveta vojna«, ki ga mnogokrat uporabljajo za opra- vièevanje vsega nasilja, ki ga teroristi povzro- èajo. Obenem pa se moramo zavedati, da je prepletenost islama z arabsko kulturo tako ve- lika, da so se uveljavila pravila obnašanja, ki jih v Koranu ne najdemo. Predvsem gre tu za odnos do ̀ ensk, saj ni nièesar v njihovi sveti knjigi, kar bi zagovarjalo ali podpiralo »ma- èistiène grehe« proti ne`nejšemu spolu, ali talibansko obnašanje in druge navade, ki jih Zahodnjaki razumemo kot nasilje in zato ne- dopustne. Veliko bolj lahko vidimo v vseh teh navadah prizadevanje, da bi se z zlorabo vere ohranili privilegiji moških nad `enska- mi. To pa ni verski, ampak predvsem kultur- ni problem, ki se skriva za versko terminolo- gijo in je prisoten v vseh kulturah, ki jih nav- dihuje islam.  Dokler se je Zahod zoperstavljal komuniz- mu in ga predstavljal sebi in ostalemu svetu kot najveèje in absolutno zlo, je islamski (predvsem arabski) svet le poredko prihajal na naslovnice èasopisov in glavne dnevnike RTV postaj. Z letom 1989 pa se je »Veliki sovra`- nik« sesul vase na presenetljivo miren naèin in brez vidnega posredovanja nakopièenih vo- jaških zmogljivosti. Kakor da bi Zahod potre- boval novega »absolutnega nasprotnika«, se je prav takrat pojavil Irak in njegov Sadam. Za- hod pridiga in razglaša eno, dela pa drugo. Tako govori o miru, a širi vojno, govori o to- leranci, a izvaja nadvlado in kolonializem. Ko- renine te razdvojenosti najdemo v nezdru`lji- vosti antropoloških idealov Zahoda in njego- vimi ekonomski cilji. Zahod ne zna harmoni- zirati enega in drugega. Vse preveèkrat se zgo- di, da so veliki antropološki ideali `rtvovani na oltar brezobzirne blaginje. Ekonomija pa zahteva zase nekritièno vero. Vsi poznamo izra- ze kot »zaupanje investitorjev«, »zaupanje po- trošnikov« in podobne, ki jasno ka`ejo, da se terja brezpogojno in nekritièno verovanje v se- danji ekonomski red. @e majhen dvom o eni od teh »dogem« lahko povzroèi velikanski fi- nanèni ali ekonomski potres. Vsa medijska ma- šinerija, ki podpira sedanji gospodarski red, je usmerjena v to, da nihèe ne sprašuje in da  # /  vsi brezpogojno verjamemo v »svete resnice gospodarstva«. Èim bolj smo ljudje nekritièni in pasivni, tem bolje deluje ta sistem. Kolikšna je cena za našo (zahodno) blaginjo, tega se nih- èe ne sprašuje. Èe pomislimo, da so samo ZDA krive za èetrtino vsega onesna`evanja s CO2 in da nimajo nobenega namena, niti naj- manjšega ne, da bi tu kaj spremenile, èeprav je `e jasno, da bomo posledice nosili vsi, po- tem vidimo, da je med ekonomskimi in antro- pološkimi ideali velik razkorak, ki pa je zaz- naven `e v koreninah modernosti. Montesqu- ieu ali Voltaire sta bila pripravljena `rtvovati èloveka v prid gospodarstvu, saj sta oba pod- pirala su`enjstvo. Zahod ne dovoljuje, da bi se osnovne dogme lastne ekonomije postavljale pod vprašaj. Na tej toèki se dejansko konèuje vsaka svoboda misli in govora. Kljub temu pa je Zahod napolnil svet s svojo èudovito retoriko o èlovekovih pravi- cah, enakosti, bratstvu in svobodi, kar pa je v praksi razumel kot privilegij zase. Logièno je in ne bi se smeli èuditi, èe naše ideale obraèajo proti nam. Zahod se v vojnah ved- no bojuje »za totalno dobro« proti »total- nemu, demoniziranemu zlu«, kar je ameriš- ki predsednik Bush znova ponovil, ko je go- voril o »osi zla«. Prava bitka pa je vsekakor drugje. V Da- nielovi knjigi najdemo pripoved o štirih zvereh, ki so predstavljale velika antièna cesarstva, zo- per katera se bori »sin èlovekov« (prim. Dan Okenska mre`a, 2. polovica 16. st., Indija, rezljan obre`ni kamen, 186 cm x 130 cm x 9 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.      /  7). Iz te alegorije bi lahko rekli, da v svetu ob- stajajo štiri imperialne sile: 1. rasa, ki so jo ho- teli uveljaviti nacisti, 2. razred, ki so ga zago- varjali komunisti, 3. trg, ki se ka`e kot imenit- no sredstvo obvladovanja, ustvarjanja apart- haidov in holokavstov, èeprav si tega ne raz- lagamo kot trajno, ampak kot zaèasno, in 4. panarabska ̀ elja po stari velièini, ki se je zaèela uresnièevati prav v tem èasu z islamskim te- rorizmom. Ostali sta le še ti dve zadnji impe- rialistièni te`nji. Zato prihajata dan za dnem v èedalje bolj jasen in krvav konflikt. Lahko bi rekli, da gre za spopad »popolne sekulariza- cije« in »popolne politiène religije«. ": V XXI. stoletju se jasno zarisuje spopad med bogatim in do zob oboro`enim Zaho- dom, ki mu stoji nasproti nepregledna mno- `ica reve`ev in fanatièni gnev muslimanskih mno`ic, ki se oplaja ob strahu, ki je prevzel Zahod. Trezen pogled na stanje dru`be v za- hodnih dr`avah razodeva, da se tako v Ameriki kakor v Evropi krepi laicistièni fundamenta- lizem, ki stopa na pot zatiranja svobošèin in pravic s sprejemanjem zakonov, ki omejujejo osebno in versko svobodo v imenu »boja pro- ti terorizmu«. Na obeh straneh je zloraba vere v politiène namene oèitna, pa èeprav je vera Zahoda èisto laièna in nereligiozna. Zloraba vere v ideološke namene je tako preprosta, da jo Zahodnjak zlahka prepozna. Èeprav so pri- stopi za »navduševanje« svojih èet precej po- dobni, pa imajo Arabci nedvomno psihološko prednost pred Zahodom. Njihovi borci so pripravljeni tudi umreti. Smrti se ne bojijo in jo štejejo za svojo èastno dol`nost. Samo- morilski atentatorji ne povzroèajo velikih škod (v vojni je tudi sesutje dveh stolpnic ne- kaj majhnega), paè za povzroèajo pravo histe- rijo strahu v svetu, ki se boji. Zahod, ki je iz- gubil obèutek za nevarnost `ivljenja, se po- taplja v lastnem strahu. Zato je primoran èa- kati na naslednji udarec teroristov. Èakanje je pa veliko bolj naporno kakor napad, ker zahteva napetost in `re `ivce. Morda bi mo- rali napad na Irak pogledati tudi skozi oèala nepotrpe`ljivosti in psihološke šibkosti edine velesile sveta. Zlahka se zatekamo k utvari, da spopada sploh ni. Rajši se zatekamo v fatamorgano var- nosti, kakor da bi gojili svobodo, ki zahteva tveganje. Med naèeli Benjamina Franklina je tudi stavek, ki nam sprašuje vest: »Kdor `r- tvuje svobodo varnosti, si ne zaslu`i ne prve ne druge.« Danes Zahodnjaki, na èelu z Ameriko, delamo prav to. Kdor se noèe varati, se pripravlja na dolg, zelo dolg spopad med Zahodom in arabskim svetom. Spopad brez pravil in brez bojnih èrt, spopad, v katerem bo vse dovoljeno, ker ga ne bodo bili na boj- nih poljih redne vojske, ampak na ulicah in trgih »navadni ljudje«, predvsem verniki, ki bodo trpeli, ker svojih vlad ne bodo mogli preprièati, da bi ravnale drugaèe, in ker je re- torika Zahoda pri muslimanih enaèena s krš- èanstvom (katolištvom). Zloraba islama za politiène namene pa prinaša s seboj tudi za- tiranje kristjanov. V Iraku so atentati na arab- ske kristjane nekaj vsakdanjega, v Libanonu so spremenili strukturo prebivalstva musli- manom v prid s pravimi pogromi, le vpraša- nje èasa je, kdaj se bo zaèelo kaj podobnega v Evropi. Ne pozabimo pa, da tudi laicistièni dogmatiki niso niè manj nestrpni do krist- janov in prav radi spodbujajo muslimanstvo, da bi »dra`ili katolièane«, kar se prej ali slej vsem bridko mašèuje. ' Veliko napako bi storil, kdor ne bi v poj- mu »Zahod« razlikoval med Evropo in ZDA. Zgodovinski razvoj enega in drugega pola je tako razlièen, da je kljub podobno- stim tudi precej velikih razlik. Evropa bi mo- rala hoditi po samostojnih poteh in ne cap- ljati za Ameriko, ki je moènejša in bolj di- namièna. Vendar je potreben za tako samo-  # /  stojnost tudi pogum, ki ga ta hip oèitno ne premore. Amerika gradi svoj svet na podlagi »ideologije uspeha«. Uspeh za vsako ceno in brez vsakršnih ovir, še najmanj ovir moralnih zakonov, in to kljub temu, da so vrednote in morala veliko bolj prisotne v ameriški dru`be kakor v evropski. Tudi nacistièna Nemèija je gradila na tej predpostavki us- peha za vsako ceno. Gospodarska in vojaška uspešnost nacizma sta bila brez primere, saj sta Nemèijo pripeljala iz hude gospodarske krize v nekaj let blaginje. Vendar so bili ti uspehi grajeni na nedopustnih krivicah, ki so bile seme propada nacionalsocializma. Ko- munizem se ne more pohvaliti niti od daleè s takimi uspehi, kakor jih je lahko pokazal nacizem. Evropa ima torej izkušnjo z grad- njo uèinkovitih sistemov, ki pa so stali na gomilah usmrèenih sovra`nikov. Zato ne bi smela nikoli tega pozabiti. Napor, ki ga je EZ vlo`ila v skupno valuto, je veliko veèji kakor napor, ki ga vlaga v gradnjo kontinen- talne zunanje politike, ki bi upoštevala pra- vice in dol`nosti narodov, dr`av in ljudi, majhnih in velikih. Izgleda, da v Evropi gradimo svojo skup- no eksistenco na »kulturi me niè ne briga in nièemur, kar si lahko privošèim, se ne bom odpovedal«. Ta potrošniška mentaliteta, ki ne priznava moralnih norm, posebno ne krš- èanskih, ustvarja Evropo kratkovidnih mate- rialnih ciljev, ki se utaplja v bogastvu. @ivimo za tukaj in sedaj, brez upanja na prihodnost in brez energije za spreminjanje sedanjosti. Taka Evropa postaja le nemoèna »starka«, ki sedi na bogastvu idej in dobrin, ki jih bodo podedovali drugi. Take Evrope ne potrebuje nihèe, zaslu`i si le smrt. Evropa potrebuje spreobrnjenje, potrebuje vraèanje k svojim ko- reninam, ki so mnogoplastne, a jih je najbolj prepojilo kršèanstvo. Vsak Evropejec, ki za- tira kršèanstvo, `aga vejo svoje lastne identi- tete. Dvesto let truda in dela vplivnih manj- šin, da Evropo odtrgajo od lastne identitete, je pripeljalo Staro damo pred prepad izumrt- ja… Kaj bo sedaj storila? Brez Evrope, ki bo znala integrirati vso svojo tradicijo (duhovno, politièno, kulturno in gospodarsko) v skladno celoto, ne bo pra- vega prispevka, ne bo alternative v epohalni bitki med islamom in Zahodom. Še veè, do- kler Evropa dopušèa, da islamisti enaèijo Za- hod s kršèanstvom, èeprav vsi dobro vemo, da danes ta enaèba ne dr`i, ka`e na svoje last- no nedejavnost in sprenevedanje v sooèanju s tem pojavom. Kakor da bi prièakovali, da se bodo lotili Cerkve in pustili pri miru laiè- no dr`avo. Taka nojevska dr`a, taka otrplost ne koristi nikomur in samo prelaga rešitev problema v daljno prihodnost. Evropa se mora prebuditi v svojih dr`av- ljanih, ki se ne pustijo zapreti v »zakristije brezbri`nosti«, v »zakristije nakupovalnih centrov« in v miselne zakristije »me niè ne briga«. Kakor se kristjani niso pustili zapreti v zakristije s strani laicistov, ateistov, komu- nistov, liberalcev, tako se dr`avljani ne sme- mo pustiti zapreti v razne zakristije, ki nam jih pripravljajo manjšine, ki išèejo le svoj pro- fit in interes. Naš interes je, da smo politièno aktivni v najširšem pomenu te povedi. / +  Katalonski odbor »Kršèanstvo in praviè- nost« predlaga razliène smeri iskanja rešitev za »sveto vojno« terorizma-protiterorizma, v kateri `ivimo. Prvi korak, da bi bolje razumeli polo`aj vojne-nevojne, v katerem `ivimo, je vpogled v mentaliteto nasprotnika. Èe hoèe- mo najti sprejemljive rešitve, se moramo pos- vetiti spoznavanju vere, ki navdihuje teroriste. Islama se bojimo, ker kipi od `ivljenja (naj- prej èisto biološkega, saj zadnjih sto let do- `ivlja biološko širitev, ki se ji je Zahod od- povedal `e od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Mladi« islam stoji nasproti »osta- relemu« Zahodu). Bojimo se pa islama tudi zato, ker so naše zgodovinske izkušnje z njim       /  slabe. Evropa se je skoraj tisoè let borila proti vojaški širitvi islama na Iberskem polotoku proti Mavrom in na Balkanu proti Turkom. V tem procesu je ju`na obala Sredozemlja postala tuja evropskemu kulturnemu krogu, sedaj se pa sooèa s stalnim dotokom priseljen- cev iz teh obmoèij, ki so muslimani in ne ka- `ejo prave volje, da bi se vkljuèili v evropsko dru`bo tako, kakor si to predstavlja domaèa javnost. Priseljenci ostajajo zvesti svoji veri in navadam, te pa gredo ljudem na `ivce. Enim zato, ker jih kršèanstvo prav niè ne za- nima, drugim zato, ker jih še manj zanima laicizem, ki nemoteno vlada v Evropi. Najtrše sooèenje Zahoda z islamom se bo nedvomno zgodilo na podroèju religije. Islam ne priznava loèitve med »laiènostjo« in »re- ligioznim«, kar pomeni, da ga ni mogoèe obravnavati z istimi merili, kakor se to dela s kršèansko-judovsko veroizpovedjo. Izkušnja, Figura, pozno 12. do zgodnje 13. st., kamen, Iran ali Afghanistan, Metropolitanski muzej, New York.  # /  da vera pre`ema vse pore èlovekovega `ivlje- nja, je v islamu tako moèna, da ga je mogoèe zlahka instrumentalizirati za politiène name- ne. Vprašanje »politiène veroizpovedi« je sre- dišèno vprašanje, ne samo za odnos gostitelji- priseljenci, Zahod-islam, ampak tudi za islam sam. Nezaupanje, vedno bolj neprikrita mr`- nja Zahodnjakov ali pa èisto preprost rasizem ne bodo v nièemer pripomogli k rešitvi tega vprašanja. Islam, predvsem Arabci, imajo do- volj upravièenih argumentov, da gledajo z ne- zaupanjem zahodne velesile, ker imajo vsak- danjo izkušnjo nenehnega izkorišèanja in do- minacije. Zahod pa bo moral sprejeti, da ra- zum ali laicizem nista zadostna, da bi uteme- ljila vsako èloveško dejanje, ampak da je to naloga vere. Sreèanje z islamom je za Zahod travma- tièno tudi zato, ker je laicizem tako mogoèen in dogmatièen. Èe v Evropi kršèanstvo ni veè sogovornik ali upoštevanja vredna sila, èe je Evropa postala tako rekoè èisto poganska in se boji Boga, kršèanskega Boga, celo v svoji preambuli in kršèanstvo obravnava le še kot predmet, ki ga je treba varovati kakor »kul- turno-umetniški« spomenik, pa igra v arab- skem svetu vera v Alaha zelo pomembno dru`benopolitièno vlogo. Zaèeti enak proces proti islamu, kakor ga v Evropi vodijo laicisti proti Cerkvi veè kot dvesto let, ne bo rešilo te`av, ki nastajajo ob sreèevanju Evrope z arabskim in muslimanskim svetom. Te`ava namreè ni v veri, ampak v obèutku nemoèi, ki ga do`ivljajo na oni strani Sredozemlja, ko se sreèujejo z Zahodom, in strahom, ki ga ima Zahod pred `ivljenjsko silo ju`nega dela sveta. »Bog« pa se ponuja tako eno kot drugim kot priroèno sredstvo za poenotenje »domaèe fronte« proti nasprotniku ali celo sovra`niku. Rešitev spora bomo našli v odpravi razlogov zanjo. Predvsem moramo odpraviti razloge, ki povzroèajo obèutek nemoèi, podrejenosti in izkorišèanja, ki vodijo ves Jug v obup. Za- hod se mora odpovedati svoji nadutosti in obèutku veèvrednosti, ki ga pod krinko ve- soljnosti vsiljuje svetu. Z moderno parolo bi lahko rekli, da »moramo resnièno sprejeti raz- liènost«. Preden se torej lotimo reševanja problema predvsem pri drugih, se moramo iskreno sooèiti sami s seboj, z gibali naše dru`be in z dejanji zahodnih dr`av in vojská po svetu. Med prvimi koraki stoletnega reševanja spora vidimo potrebo po odprti in strpni laiè- nosti. Laiène dru`be, ki se ponašajo s tole- rantnostjo, se morajo zavedati svojih meja, da bi lahko vztrajno iskale boljše rešitve dru`- benih problemov. Laiènost, ki sprejema raz- liène veroizpovedi, je boljša kakor prisilna konfesionalnost dru`be. Med stvarmi, ki jih laièna dr`ava še ni dosegla, je resnièno spo- štovanje religiozne dimenzije èloveka tudi v njenih dru`benih posledicah, pa èeprav se izrecno odreka sodbi in poseganju na to po- droèje. Tolerantnosti ne smemo zamenjevati z nevtralnostjo. Prava tolerantnost ne sme te- meljiti na pomanjkanju vrednot ali brezbri`- nosti nasproti vrednotam, ampak je mo`na le v imenu taistih vrednot. »Èe sprejmemo, da laiènost ni isto kakor pomanjkanje vred- not, potem se samo od sebe postavlja vpra- šanje o njihovi utemeljenosti, ko se sreèamo z njimi«1 . Sekularni svet poskuša sprejeti vrednote in se izogiba odgovoru na to temelj- no vprašanje, zato pa išèe odgovore v mini- malni mo`ni etiki, ki nam še omogoèa laièno dru`bo. Vendar pa je prav to iskanje in mi- nimalizem lahko konfesinalno, kakor na eni veroizpovedi utemeljena dru`ba. Bitke proti terorizmu Zahod ne more do- biti z milijonskimi vojskami, ker je to poèetje podobno slonu, ki poskuša ubiti muho. Te- rorizem bo premagan samo, èe mu bodo spo- drezane korenine, èe mladi ljudje ne bodo vi- deli v samomorilskih napadih in teroristiènih celicah niè privlaènega. Brez resnega in dol- gotrajnega dela za odpravo vzrokov, ki omo- goèajo nenehen dotok novih samomorilcev       /  in aktivistov v teroristiène skupine, ne bo mogoèe konèati te vojne. Odloèitev za samo- morilstvo je neracionalna, ampak neraciona- len je tudi odgovor »ogro`enih zahodnih dru`b«, ki se do zob oboro`ujejo, trošijo ne- verjetne vsote za puhlo in negotovo varnost in tako ogro`ajo svoj ekonomski razcvet. Ve- liko bolj uèinkovito bi bilo, èe bi se energije in sredstva, ki jih namenjamo la`ni varnosti, namenila za reševanje obupnega ekonomske- ga in dru`benega polo`aja veèine sveta. Pape` Janez Pavel II. je v Braziliji jasno povedal, èe ne bomo dali prostovoljno svojih prstanov, nam bodo prej ali slej odrezali roke. Resen in stalen anga`ma za veèjo dru`beno praviè- nost je boljše oro`je proti teroristom, kakor milijarde dolarjev za oboro`evanje in nasilni posegi v druge dr`ave. Zahod mora opustiti miselnost, da smo mi vedno »ta dobri«. Miselnost, ki se je zaèela z antanto, ki je demonizirala svoje nasprot- nike v prvi svetovni vojni in še bolj v drugi, ko je bila taka govorica malce bolj upravièena. ZDA so, èe ne prej, pa od vietnamske vojne dalje, izgubile svoj moralni kapital, ki so si ga pridobile v drugi svetovni vojni. Hegemon in Izrael sta tudi edini dr`avi, ki sta glasovali proti ukinitvi kemiènega oro`ja leta 1987 v ZN. Kako torej prav ta dr`ava utemeljuje svoj poseg v Iraku s posedovanjem tega oro`ja? Vsa dvojnost in puhlost Zahoda se vedno znova ka`e v razkoraku med propagando (kar je povedano) in dejanji. '   Spopad, ki se je od 11. septembra 2001 razširili na ves planet in dobil nov simbolièen mejnik 11. marca 2003 v Madridu, se ne bo konèal jutri, tudi pojutrišnjem ne. Bush je pravilno napovedal, da bo bitka dolga. Dokler pa bomo pospravljali samo posledice in ne zdravili vzrokov, do tedaj bodo terorizem, strah, ki ga povzroèa, in negotovost, v katero so nas vsem znani dogodki povedli, prisotni in del našega `ivljenja. Islam potrebuje »raz- vetljenstvo«, ampak oèitno je, da ne zahod- njaškega, saj je islamski svet v zadnjih dvesto letih do`ivel nenehno vrsto poni`anj in izko- rišèevanja s strani zahodnih velesil. Odpor proti Zahodu, ki ga preprosto enaèijo s krš- èanstvom, je torej velik. Sprejeti ta zgodovin- sko-politièna dejstva ne pomeni, da zagovar- jamo islamizem ali celo terorizem. Eno in drugo odloèno zavraèamo! Bolj pa nas skrbi »libanonizacija« celotnega planeta, ki je kot enosmerna ulica v kaos in mednarodni ne- red, kakor tudi obèutek negotovosti in nevar- nosti, v katerega se je svet pogreznil od prve zalivske vojne do danes. Posebna naloga vseh kristjanov je, da pre- poznajo resniènost pape`evega klica k skrom- nosti in velikodušnosti; da molijo s sv. Fran- èiškom, »naj postanem orodje tvojega — Bo`- jega — miru«, in da si nenehno prizadevajo za praviènost in mir, ne samo v mejah lastne dr- `ave in dru`be, ampak po vsem svetu. @al se ta hip zdi, da je politièna volja Za- hoda, da bi reševal vsa ta vprašanja na nevo- jaški in miroljuben naèin, izginila s prizoriš- èa. Ponovna izvolitev Busha nam bo postre- gla še s štirimi leti »religiozne retorike« in sklicevanje na vero za opravièevanje »iraške« oz. »arabske« politike ZDA. Evropa še vedno slo`no in poniglavo stoji za »velikim bratom« in ne prispeva svojega dele`a k reševanju spora. Ostajata samo Rusija in Kitajska. Za zdaj le gledata, kako se je Zahod zapletel v vojno, ki je ne more dobiti, lahko ga pa unièi. Potrebne so spremembe v odnosu do islama. Ta zahteva je preprosta le na papirju, ker so potrebne spremembe mentalitete, delovanja in upošte- vanje resniènih vrednot, da bi se kaj takega uresnièilo. Sami pa dobro vemo, kako daleè smo od tega. 1 Islam y occidente, Cristianisme i Justicia. Consejo permanente, Barcelona, 2001, str. 23.