Slev 1)9.
T LMlat v Ceiitek Is 25. mila 1922.
Leto L
' Naročnina j-m
za državo SHS: sa oelo leto naprej Din. 120-— za pol leta „ „ G0-— sa četrt leta a .. * 30-— sa en mesec „ ,, „ IO*—
za inozemstvo:
oelnle.no.....Din. 2I8-—
mesečno...... 18-—
— Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstva ... „ 35-—
Posamuo Slev. 75 por.
r.	m	
	■ ■	*%
	i	
s. < ■• |		
i ,	i	$
L	i ■; ■i*	i
es Cena inseratom: =a
Bnoatolpna peUta« vrsta mali oglasi po K 4-— In K 6 —» veliki oglasi nad 43 mm vK Sine po K 8 —, poslana I M, po K 12 —.
Prt večjem naročila popust«
Izhaja vsak dan tzvzemtf ponedeljka ln dneva po praznika ob S. ari zjutraj.
Mesečna prilog«; Vestnih SKtt
Uredništvo je v Kopitarjevi allol itev. 8/IU. Rokopisi se ne vračajo; notranklrana pisma se no sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, oprava, štv. 328.
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račnn poitae
ljubljanske št. 650 za naročnino In it 349 za lagrob 39.011, sarajev. 7563, praš';e ln donij.
ie hran. | oglase, { |. 24.797 [
zakon.
Najvažnejše vprašanje za Rusijo je agrarno vprašanje. Je pa obenem tudi najtežavnejše zaradi najrazličnejših načinov obdelovanja zemlje v Rusiji, začenši od patriarhalne srenje (minira«), nadalje najemništva pod veleposestniki, ki je pa po revoluciji izginilo, da popolnega indivi-dualno-lastninskega načina produkcije. Ca-rizem tega vprašanja ni rešil, ker je imel interes na kronskih in erarskih domenah, ki so obsegale za naše pojme velikanski areal in na ohranitvi veleposestva, katero je bilo hrbtišče absolutizma. Osvoboditev od tlačanstva je imela za posledico zadolžitev kmetskega stanu, kateri je prišel v kremplje agrarni banki. Sicer je Stolypin zamislil velikopotezno agrarno reformo v smislu stopnjema izvedene osvoboditve kmetov od bank in od srenje in prehoda v popolno individualno last zemlje. Če bi se bilo to izvedlo, bi revolucije sploh ne bilo ali vsaj ne v tej obliki. Carska vlada pa je Stolypinovo reformo sama onemogočila in ves aparat izpremenila v neksatorično napravo. Iz gore se je rodila miš, in sicer zelo nadležna miš v obliki »zemskega načelnika«, kateri je kot pokrovitelj srenje in najvišja instanca v zadevah prehoda iz ene oblike produkciie v drugo kmete šikaniral, očetovsko klofutal in si pustil svoje odločbe plačati v obliki podkupa. Vsled tega se razlaga dejstvo, da je večina teh »očetov ljudstva« ob izbruhu revolucije plačala svoj obstoj deloma z življenjem, deloma z drugimi neprijetnostmi. Obstojala pa je še ena težava, ki bo tudi sovjetom delala velike preglavice, to je potreba komasacije zemljišč, ki je nujni predpogoj, ako naj se kmet loči od srenje. Komasacija je namreč praktično težko izvedljiva, ker je zemlja razmetana, ker obstoja takozvani tropoljski sistem in ker potrebuje kmet v takem slučaju ne samo dobre zemlje, nego tudi dobrega lastnega inventarja. Tudi zemlja ni razmerjena. To je delo, ki se da izvršiti v celoti le tekom dlolgih desetletij.
Sovjeti so izpočetka zamislili nekake komune, ki so se pa izkazale za veliko neumnost. Morali so opustiti vse »vzorne« komune, ker so razni sovjetski upravitelji iz njih samo napolnili svoje žepe, sledeč neizkorenljivi navadi vseh ruskih upraviteljev. Sicer pa kmetje sami niso dali komunam možnosti razvoja, ampak prešli sami k zasebnolastninskemu načinu produkcije, kjer so se od mira mogli ločiti brez škode. Ker pa to brez gotovih pogojev ne gre, je Rusija slejkoprej kričala po temeljiti ureditvi tega vprašanja. Po dolgem kolebanju so sovjeti zdaj ta poizkus napravili. Na zasedanju izvrševal-nega odbora sovjetov v Moskvi, ki so je te dni vršilo, je vlada predložila agrarni zakon, ki v svojih temeljih izgleda tako-le:
I.	Zakon se ogiba pojma zemeljske lasti in govori dosledno o »trudovem zemljepolzovanju«, to je, o »delovnem uporabljanju zemlje«; vsa zemlja tvori en sam »državni zemeljnji fond«. K temu fondu spada 1. zemlja državnih upravnih teles; 2. zemljišča, potrebna za industrialna podjetja; 3. mestna selišča in 4. ona zemlja, ki se uporablja zu poljedelsko produkcijo ter se osebno obdeluje. Za to zemljo pride vpoštev novi zakon. Pravica uporabljanja te zemlje obstoji v tem, da jo vsak lahko obdeluje po svobodno izvoljenem sistemu, na njej zida potrebne stavbe in jo pod zakonito določenimi pogoji odda pogodbenim potom drugim v najem (aren-da). Ta pravica obsega tudi celokupni inventar, proizvode in ves zemeljski prirastek v vseh svojih oblikah. Uporabljevalec sme od te svoje pravice vsakega dragega izključiti kakor tudi v slučaju nasilne izgube zahtevati vzpostavitev svoje uporab-ljevalne pravice. Iz tega se vidi, da je ta pravica dejansko prava lastninska pravica.
II.	Pravica »delovnega uporabljevalca« je večna in ugasne samo v taksativno v zakonu navedenih slučajih, in sicer: če se je prostovoljno odrečejo vsi polnopravni, to je najmanj 18 let stari člane ene obitelji (dvora); če ta v celoti izumre ali sploh
izgubi svojo Samostojno gospodarsko enotnost; dalje v slučaju preselitve in istočasne opustitve samostojnega gospodarstva; v slučaju sodnijske obsodbe, če se kršijo določbe agrarnega zakona in v slučaju razlastitve v občne namene celotno ali deloma (pota, železnice, odkritje rudnika,vodnih sil etc.). Kvečjemu za 1 leto pa se pravica uporabljanja lahko odvzame, ako dotičnik zemlje prav ne obdeluje ali pa da v najem v protislovju z določili postave. V vsakem slučaju pa se za razlastitev plača odškodnina in obenem odkaže drugo enakovredno zemljišče.
II. Kup, prodaja, podaritev in zastava zemlje v stari obliki je prepovedana; krivec izgubi pravico uporabljanja zemlje v obče.
IV.	V najem se sme zemlja oddati, kadar vsled raznih elementarnih nezgod in pomanjkanja delovnih moči in dragih nezakrivljenih dogodkov ali celotno ali deloma ne more obdelovati, in sicer ali za denar ali za odplačevanje in natura, toda le za 3 leta ?n lr> izjemoma s posebnim dovoljenjem oblasti na 6 let. Po poteku tega roka zapade zemlja zopet prejšnjemu uporabljevalcu ali pa lok^lno^-" državne-razlikuje se pa od nje v tem, da ni admi-vanje sploh nespodobna. V najem sme zemljo vzeti samo tisti, ki jo more poleg svoje sam osebno obdelovati.
V.	Pravni subjekt uporabljevanja zemlje je rodbinska, oziroma delovna zemlje-delska zajednica ali »a agrarna zaiednica (srenja) (»mir«) ali pa »dvor« (Oehofte). Nova srenja se naslanja na stari »mire, razlikuje se pa od nje v tem, da ni očmi-nistrativna in davčna enota, kar je pod ca-rizmom bila, ampak je subjekt pravice zemeljskega uporabljanja zgolj kot zajednica s poljedelsko svrho. Zakon pozna tri vrste take zajednice: 1. posamezni »dvor« ima samo delež (nadjel) na zemeljskem fondu srenje v celoti, in del, kateri se v svrho obdelovanja odkaže, se lahko z ozirom na svojo razsežnost in lego menja; 2. vsak dvor ima svoj lastni, strogo odmerjeni in fiksni »nadjel: srenjske zemlje, vendar pa izvestni deli lahko ostanejo skupni (pašniki etc.); 3. kooperativa, kjer ni »nadjel« individualna last nobenega člana.
V drugem slučaju, ki je za prehod k individualni lasinini najvažnejši, ima vsak »dvor« pravico iz srenje popolnoma izstopili, v prvem in tretjem slučaju je potrebno privoljenje srenje. Ako pa srenja odkaže, je ločitev od nje kljub temu mogoča, ako določeno število dvorov to zahteva. Število se ravna po krajevnih razmerah. Kjer pa individualnolastninsko razmerje že obstoja, kakor n. pr. v Sibiriji, se seveda v nobenem pogledu ne krati ali omejuje.
VI.	Dovoljuje se n a j e m n o delo, kjer rodbinski člani dela sami ne zmorejo.
Zakon sam na sebi je velik napredek. Držeč se formalno principa državne lasti zemlje, faktično utrjuje zasebno last in stoji v zvezi s tozadevno preorientacijo celokupne gospodarske politike sovjetov. lina pa tudi velike hibe. Pomanjkljivo je, da ne določa maksimalne mere zemeljskega -nadjela«; najbrž hočejo sovjeti vtem oziru ali ohraniti dosedanjo običajno pravo, po katerem srenja vsaki »duši« odmerja gotov delež ali pa namenoma vsaj za začetek nočejo delati ovir pridobivanju zemlje, ki kriči po čim večji zasebni podjetnosti. V tem oziru morebiti ta pomanjkljivost za enkrat ni nobena hiba. Pač pa je pomanjkljivo, da se lokalnim faktorjem ne daje dovolj svobode prikrojevania tega zakona, ki se ne bo mogel po istem kopitu povsod izvesti.
Seveda so praktični sadovi tega zakona odvisni od tega, kako se bo Rusija v celoti gospodarsko obnovila. Več ali manj se je po revoluciji itak delalo v smislu tega zakona. Glavna mizerija poljedelske produkcije v Rusiji izvira iz pomanjkanja kredita, razpadanja transporta in propada obrti.
Rarisjfs za pladujoče v Rusiji!
Napafl italijanskega vojašfva na naše čete.
NAPAD IZVRŠEN NA JUGOSLOVANSKEM OZEMLJU. - ITALIJANI TEPENI.
— PANIKA NA REKI.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Iz Bakra poročajo: Po zadnjem napadu reških fašistov na naše obmejne straže pri Kastvu se je opažalo novo gibanje, iz katerega se je dalo sklepati, da pripravljajo Italijani nov napad na naše obmejne čete. To se je tudi zgodilo. Snoči točno ob 12.05 je padel na italijanski strani strel iz revolverja, nakar je nekaj trenutkov kasneje sledila cela salva, ki je bila izpaljena na naše čete. Italijani so vrgli tudi nekaj ročnih granat. Italijani so streljanje spremljali z vzkliki: »Evviva 1' Italija!« Dasi je bilo ponoči, se je dalo vsled svetlobe, ki je nastala pri streljanju in pri eksplodiranju bomb, ugotoviti, da je bilo na italijanski strani zelo veliko število napadalcev, med njimi tudi častniki v popolni bojni opremi. Italijani so se razdelili na štiri čete. Dočim so se napadalci posvetovali, kako naj izvrše napad na naše straže pri Kastvu, so imele naše postojanke časa, da alarmirajo jugoslovanske čete in se pripravijo za obrambo. Ob 12.10 se je čul na italijanski strani rog, ki je trobil k napadu. Takoj potem so otvorili Italijani ogenj in so začeli kričati. Napad je začel. Italijanski vojaki so se v veliki naglici približali Kastvu. Naše straže so bile popolnoma mirne. Ko pa so se napadalci približali na kakih 30 ko-
rakov našim sprednjim postojankam, so vrgli naši vojaki približno 10 ročnih granat. Učinek je bil strahovit. Prva vrsta italijanskih napadalcev je bila uničena. Italijani so se takoj ustavili in opustili nadaljnje prodiranje. Iz njihovih vrst so se čuli strašni vzkliki na pomoč. Naše čete, dasi po številu veliko šibkejše, so prešle v napad in navalile z veliko naglico na Italijane. V prvih vrstah napadalcev je nastala panika in velika zmešnjava. Italijani so se spustili v divji beg, njim na čelu častniki na konju. Mnogo jih je drvelo naravnost na Reko. Naše čete so jih zasledovale do meje. Drugi dan so jugoslovanski vojaki pokopali precejšnje število mrtvih Italijanov. Pobrali so tudi vse orožjo in opremo, ki so jo Italijani vrgli od sebe na svojem divjem begu. Na naši strani ni zabeležiti nobenih izgub. Zanimivo je, da je bilo pri tem napadu prebivalstvo v Kastvu popolnoma hladnokrvno in vsak trenutek pripravljeno priskočiti našim vojakom na pomoč, ako bi to bilo potrebno. Po nočnem napadu pri Kastvu se je Rečanov polastil velik strah. Po Reki se govori, da sc je bati vpada srbskih četašev z bombami, ki hočejo Italijane »poklati«.
ZAUPNI SESTANKI FEDERZ0NLTA Z REŠKIMI FAŠISTI PRED NAPADOM.
Reka, 24. maja. (Izv.) Včeraj sta dospela na Reko podpredsednik italijanske poslanske zbornice in vodja nacionalistov Fedcrzoni in zbornični tajnik Acerbo. Prišla sta iz Trsta, kjer sta zastopala italijanski parlament pri sprejemu kraljeve dvoji-
ce. Na italijanskem poslaništvu sta imela več zaupnih sestankov z vplivnimi voditelji reških nacionalistov (fašistov). Danes sta se povrnila v Trst, odkoder se odpeljeta v Zader, da prisostvujeta sprejemu italijanskega kralja in kraljice.
Udeleženci pri ožji svatbeni
svečanosti.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Kralj Aleksander je povabil predsednika narodne slcupščine dr. Ivana Ribarja in predsednika ministrskega sveta Nikolo Pašiča k intimnemu obedu, ki se priredi na dvoru na dan kraljeve poroke. Razen kralja in kraljice se bodo tega obeda udeležili tudi člani romunske kraljeve rodbine, nadalje princ yorški in ostali zastopniki tujih držav, ki prisostvujeo poročnim svečanostim. (To poročilo potrjuje našo predvčerajšnjo vest, da je vlada radi protesta ru-munskega svatbenega odbora proti udeležbi g. Ivana Hribarja pri ožjih svatbenih svečanostih v zadregi in bo ta neprijeten slučaj najbrž rešila na ta način, da bodo namestniki vseh pokrajin izključeni od ožjih svatbenih svečanosti. Kaj si bo k temu poročilu izmislilo sedaj trobilo g. Iv. Hribarja, Slov. Narod? Op. ured.)
Splošna mobilizacija v Albaniji.
Bolgrail, 24. maja. (Izv.) S Cetinja javljajo, da se po vsej Albaniji znova pripravljajo na boj. Vlada je odredila splošno mobilizacijo vseh moških od 19. do 60. leta. Poroča se tudi, da bo albanska vlada skušala dobili na Grškem na kredit ali pa na posodo topove, strojnice in drugo vojno gradivo.	.,
Obrambni dogovor med Poljsko in malo antanto.
Pariz, 24. maja. (Izv.) Pariški list »Le Journal« piše, da je romunski ministrski predsednik Bratianu, preden je odpotoval iz Genove, izdelal obrambni dogovor med Poljsko in malo antanto. Bratianu se jo potem odpeljal v Pariz, da povpraša maršala Focha za svet. Obenem se jo tudi informiral pri francoski vladi, kaj bi Francija storila, ako bi Romunija postala žrtev napada. Dali so mu pameten nasvet, da ima Romunija pravico skleniti tak dogovor. — Hkrati pa so mu rekli, da Francija nikakor no bo nozabila skupnosti svojih vzhodnih zaveznikov. Rekli so mu tudi, da jo ohranitev ravnotežja na vzhodu dol programa varnosti Francijo.
DRŽAVNI PRORAČUN.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Finančni od-bor je danes izročil narodni skupščini poročilo o dohodkih in izdatkih državnega proračuna ze leto 1922. Iz tega poročila je razvidno, da znašajo dohodki 6.693,447.864 dinarjev, izdatki pa 6.691,636.243.89 dinarjev. Potemtakem izkazuje proračun prebitek okrog dva milijona dinarjev.
RAZPRAVA PROTI KOMUNISTOM.
Osjek, 24. maja. (Izv.) Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem začela glavna razprava proti komunistom, ki so obtoženi zločina po § 1 zakona o državni zaščiti. To hudodelstvo se kaznuje z 20 letno ječo oz. s smrtjo.
POSVETI RADIKALCEV 0 V0LIVNEM ZAKONU.
Belgrad, 24. maia. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o volivnem zakonu, ki ga je izdelal minister Marinkovič.
DETAJLNA RAZMEJITEV NAPRAM MAŽARSKI.
Belgrad, 24. maja. (Tzv.) Danes je prišla v Subotico komisija za detajlno razmejitev napram Mažarski, ki je takoj pričela z delom.
PR0VIZIJSK0 POSOJILO.
Belgrad, 24. maja. (Tzv.) Ministrski svet je dopoldno in popoldne razpravljal o ponudbah posojila Blerove in Holgart-nove skupine. Odločitev še ni padla.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 24. maja. (Tzv.) Ko so je zunanji minister dr. Momčilo Ninčič povrnil včeraj v Belgrad, ni jodal novinarjem nobenih informacij in jo izjavil, da mora prej poročati ministrskemu svetu. Kakor se doznava, ni imel niti dr. Ninčič niti italijanska delegacija v Genovi obširnejših pooblastil za sklepanje sporazuna. Obe delegaciji sta vzeli obojestranske izjave na znanje s pristavkom, da jih bosta sporočili svojima vladama. Pred odpoto-vanjem iz Genove jo angleški delegat sir Gregory izročil jugoslovanski in italijanski delegaciji angleško formulo za razlago onih točk rapallske pogodbe, s katerimi so ne strinja ne ena in ne druga delegacija. Doznava so tudi, da ta angleška for-
mulacija popolnoma potrjuje jugoslovansko stališče* Angleški ministrski predsednik Llovd George sam še ni poslal definitivno štilizacije svojega kompromisnega
predloge.
TTJSAR — POSREDOVALEC MED NEMČIJO IN FRANCIJO.
Frnga, 24. maia. (Izv.) Češkoslovaški poslanik v Berlinu Tusar je došel v Prago, odkoder se je včeraj za 4 dni odpeljal v Pariz, kjer bo nastopil kot posredovalec med Nemčijo in Francijo v reparacijskem vprašanju.
MASARTKOVA PREDAVANJA.
Praga, 24. maja. (Izv.) Listi poročajo, da je predsednik Masaryk ugodil prošnji vseučiliških profesorjev in bo imel poleti na vseučilišču nekaj predavanj o etiki.
REKONSTRUKCIJA ČEŠKE VLADE ODLOŽENA.
Praga, 24. maja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se čuje, da je rekonstrukcija vlade odložena na jesen in se dr. Beneš sedaj še ne bo odpovedal ministrskemu predsedništvu.
ODSTOP AVSTRIJSKE VLADE.
Dunaj. 24. maja. (Izv.) Pri današnji seji odseka za zunanje zadeve je naznanil zvezni kancelar dr. Schober koncem poročila o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, da je zvezna vlada z ozirom na izid glasovanja o pcoblaščenju glede kreditov sklenila podati zveznemu predsedniku ostavko celokupnega kabineta. Zvezni kancelar je v izvrševanju tega sklepa izročil zveznemu predsedniku tozadevno vlogo.
Dunaj, 24. maja. (Izv.) Prošnja zveznega kanclerja dr. Schobra za odstop lezi na pisalni mizi zveznega predsednika Hai-nischa. Rešena bo takoj, ko se parlamentarne stranke dogovore za novo vlado. Naslednik dr. Schobra bo najbrže poslanec dr. Seipel.
KOVINARSKI TRUST NA ČEŠKEM.
Praga, 24. maja. (Izv.) Češkoslovaška kovinarska podjetja so ustanovila trust, v katerem je zastopanih 15 kovinarskih akcijskih družb.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
London, 24. maja. (Izv.) Na Angleškem je doslej prijavljenih 1,553.590 brezposelnih delavcev.
ARETACIJE SINFAJNOVCEV.
London, 24. maja. (Izv.) Uporniški Irci so zapalili več gradov v okolici Antrima, med njimi tudi grad lorda Churchilla.
Pariz, 24. maja. (Izv.) >Journak poroča iz Londona, da je bilo na povelje Vlade v Ulstru aretiranih 1500 sinfaj-r ovce v.
RAZMEJITEV MED AVSTRIJO IN MAŽARSKO.
Paril, 24. maja. (Izv.) Konferenca veleposlanikov v Parizu se je danes bavila z različnimi vprašanji, ki se tičejo razmejitve med Avstrijo in Mažarsko.
POSOJTLO NEMČIJI.
Pariz. 24. maja. (Izv.) V hotelu »Asto-riac, sedežu reparacijske komisije, se je začela danes dopoldne konferenca mednarodnih finančnikov o posojilu, ki naj se dovoli Nemčiji. _
y. c.
Z&Ion o otilastni in okrajni samoupravi.
(Konec.)
Okrajni odbor.
Okrajni odbor ima poleg predsednika Be štiri člane. Predsednik okrajne skupščine je istočasno predsednik okrajnega odbora.
Odbor je sklepčen, če so prisotni vsaj 8 člani. On je izvršilni organ Okrajne samouprave. Izvršuje odloke skupščine, vodi upravo. Sestaja se k sejam po potrebi.
Nadzorstvo državne oprave.
Država vrši nadzorstvo nad poslovanjem oblastnih samoupravnih organov potom velikega župana. Njemu se mora poslati zapisnik vsake seje oblastne skupščine na vpogled. On sme v roku 8 dni zadržati od izvršitve vsak odlok oblastne skupščine ali oblastnega odbora, če je mnenja, da ne temelji na ustavi in na zakonih. Kar se tiče zadružnih oblastnih uredb, so predpisani posebni roki za predložitev državnemu svetu in za rešitev, kar je bilo že povedano.
Oblastni odbor sc more proti odločbi velikega župana v roku 15 dni pritožiti na državni svet, ki mora v roku enega meseca zadevo razsoditi, sicer postane odlok skupščine ali odbora izvršen. Odlok postane izvršen tudi tedaj, ako veliki župan v roku 8 dni po prejemu zapisnika izjavi oblastnemu odboru, da nima namena zadržati odloka skupščine, ali če proteče devet dni, ne da bi se veiiki župan kaj Izjavil.
Voditelj politične okrajne uprave Ima napram okrajnemu odboru in okrajni sku-
pščini iste pravice, kakor veliki župan proti oblastni skunpščini in odboru. Razlika je le ta, da gre proti rešitvi okrajnega glavarja pritožba na upravno sodišče.
Samoupravna oblastva in državna ob-lastva so dolžna dati si medsebojno pravno pomoč v svojem zakonitem delokrogu.
Nadzorstvo oblastne skupščine nad velikim županom?
Veliki župan mora oblastni skupščini vsako leto >znanja radie podati poročilo o stanju obče administracije o oblasti. On je dolžan dati zahtevana obvestila o notranji državni upravi v oblasti, v koliko se ta dotika oblastne samouprave, ali o tem se v skupščini ne more debatirati niti odločevati.
Isto velja za okrajnega glavarja napram okrajni skupščini.
Ako organi okrajne samouprave ne bi mogli izvršiti odločb z lastnimi silami, smejo zahtevati pomoči občine odnosno države.
Prehodna določila.
Ta zakon stopa v veljavo istočasno z zakonom o razdelitvi države na oblasti in z zakonom o obči upravi.
V	roku 8 mesecev po uveljavljanju tega zakona se imajo izvesti volitve v oblastne skupščine.
Veliki župani so dolžni, da na račun oblastne samouprave pripravijo začasno vse potrebno, da se zamorejo sestati oblastne skupščine.
Minister notranjih zadev bo izdal za oblastne skupščine začasen poslovnik, dokler si ga skupščina sama ne da. Takoj po konstituiranju skupščine se ima izvoliti oblastni odbor, ki bo imel v Sloveniji prevzeti od naše pokrajinske uprave tudi nadzorstveno in disciplinarno oblast nad občinami.
Isto tako preide vsa imovina (okrožne
odnosno županijske) samouprave na oblastno samoupravo.
V	roku 5 mesecev po izvolitvi oblastnih skupščin se imajo vršiti volitve v okrajne (srezke) skupščine. Tam, kjer okrajnih samouprav ni (n. pr. na Kranjskem) je veliki župan dolžan sporazumno z oblastnim odborom na račun okrajnih samouprav vse potrebno pripraviti, da se zamorejo sestati okrajne skupščine.
restno mero. Ugotavljam, da oo bHi odobreni posameznikom krediti brez izjeme soglasno in nihče ni bil od kluba JDS, ki bi kakemn kredita ngovarjal. Ako pre-vijo, da smo delali brez njih, Je to neree-nica. Razumljivo je seveda, da se razburjajo ljubljanski bankirji, ker jim je večina upravnega odbora Mestne hranilnice povišala obrestno mero pri bankah naloženega hranilničnega denarja. Tako je imela samo Jadranska banka letos v januarju nad 50 milijonov naložbe od Mestne hranilnice. Zanimivo je, da je bilo še meseca januarja t. 1. pri Jadranski banki naloženih 11 milijonov 66.000 kron po 3 in pol odstotkov. Enako vsoto po isti nizki obrestni meri je imela ljubljanska kreditna banka. (Klic: Sama pa je dajala posojila po 12% I) To je demokratsko gospodarstvo! To je zapravljanje denarja Mestne hranilnice! Tako so nalagali denar pri svojih bankah demokratje, zato so se jim banke pri vsakih volitvah izkazale hvaležne! (Klici: Volivni fondi!)
Mestna občina pa mora obrestovati svoje dolgove pri Mestni hranilnici po 5 do 6%, medtem ko so desetine milijonov naložene pri demokratskih bankah po 3 in pol do 4%. Večina upravnega odbora je skrbela tudi zato, da je pisala takoj vsem bankam, naj ponudijo najvišjo obrestno mero, ako hočejo imeti naložen denar Mestne hranilnice. Na ta način smo hoteli ves razpoložljivi denar po najboljši obrestni meri naložiti, onim bankam pa odpovedati, ki ne bi hotele zvišati obrestne mere. (Klic: Tudi »tehten razlog« za razpust!)
Sklenilo se je, da je treba uradništvo Mestne hranilnice preskrbeti s potrebnimi stanovanji. Zato se bo na parceli v Sodni ulici zidala stanovanjska hiša za uradništvo Mestne hranilnice. Ne smemo pozabiti, da je Ljubljanska kreditna banka prodala Mestni hranilnici vrednostne papirje, ki jih ni mogla prodati drugam. Za bivše Avstrije je Mestna hranilnica podpisala 26 milijonov vojnega posojila. Demokrati niso pravočasno poskrbeli, da bi te papirje prodali po primernem kurzu. (Klici: Ali je tudi to »tehten razlog«?)
Za Narodni dom je imela ljubljanska frakarija izposojenih od Mestne hranilnice od I. 1902. dalje več 100.000 kron. Od te glavnice niso ijubljanski frakarji do leta 1921. plačali nobenih obresti. Na ta način so oškodovali Mestno hranilnico za težke stotisočake.
Nezaslišano je, da je vlada razpustila upravni odbor Mestne hranilnice in izročila Mestno hranilnico v roke enemu samemu človeku, svojemu organu dr. Ru-tarju. Strinjamo se z izjavo, ki jo je podal podžupan, in se tudi SLS odreka vsakemu sodelovanju v sosvetu poleg dr. Ru-tarja, ker ne mara imeti nobene odgovornosti, ako nima nobene pravice odločeva-nja. Za izvoljene ljudske zastopnike ni mesta v sedanjem sosvetu poleg komisarja pri Mestni hranilnici.
Razpust upravnega sveta Mestne hranilnice.
Ljubljana, dne 24. maja 1922.
Danes popoldne ob 6. uri se je vršila seja upravnega odbora Mestne hranilnice. G. predsednik dr. Petrič je otvoril sejo, konstatira sklepčnost in prvo točko odstavil od dnevnega reda ter prešel takoj k drugi točki »Razpust upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske«. — Prečital je odlok oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 20. maja 1922, št. 3474, ld se glasi:
Ministrstvo trgovine ln industrije oddelek v LJubljani
8-574.	V Ljubljani, tO. maja 1932.
ODLOK.
Po naročilu min. za notr. zadeve Je pokr. uprava za Si., odd. za notr. zadeve s odi. t dne 19. maja 1922, St 19521 razpustila sedanji obč. svet mestne občine ljubljanske ter postavila Vladnega komisarja.
Vsled tega razpuSča oddelek ministrstva trgovine in industrije na podstavi § 27 hran. reg od rečenega obč. sveta v seji dne 22. nor. 1921 Izvoljeni upravni odbor Mest. hr. ljublj. ter poverja upravo hran. g. vlad. svet dr. lgn. Rutarju a pravicami ravnateljstva in upravnega odbora hranilnice po določilih njenih pravil ia poslovnega reda.
Namesto razpuščenega npr. odb. ae dodeli imenovanemu gerentu kranilni?ni sosvet 4 č 1 a-nov ■ posvetovalnim glasom. Za člane sosveta ao imenovani gg. dr. Karol Triller, odv. t Ljubljani, Riko Jug, uradnik pri Kred. zavodu za trg. in lnd., Ljublj., Ivan Kocmur, ravnatelj okr. bol. blag. ▼ Ljublj. in Albin Zaje, rač. svet pri del. mla. financ v Ljubljani.
Člani sedanjega odbora in ravn. w> ■ tem rešeni svojih funkcij.
Ravnateljstvu se naroča, da Izroči takoj tvoje posle Imenovanemu gerentu. O prevzema poslov je napraviti zapisnik, ki se mora predložiti tukajšnjemu uradu na vpogled.
Gerentu se dovoli ca njegovo poelovanje mesečna nagrada 4.000 K, ki jo ima hranilnica plačevati za nazaj.
Gospodarstvo
Na protestni seji ljubljanskega občinskega sveta 23. t. m. je občinski svetnik dr. Stanovnik (SLS) v svojem govoru podal o občinskem gospodarstvu v Ljubljani to-le sliko:
Prehajam sedaj na naše gospodarstvo, o katerem piše tudi »Slov. Narode, čegar pisec je po svojem slogu dobro znan, ker smo ga že večkrat slišali zavijati. Ta pisec v »Slov. Narodu« izjavlja, da je proti vsakemu nasilju, v isti sapi pa pravi, da je prav, ker je vlada razpustila občinski svet. (Klic: Župan pa vseeno ne bo postal!) Po njegovem smo zapravili 150 milijonov občinskega premoženja. Ta pisec namenoma potvarja resnico, ker dobro ve, da so njegovi tovariši soglasno z nami vred glasovali v tej zbornici skoro za vse sklenjene kredite. Potem so morali tudi oni sami zapravljati. Mi pa pravimo, da teh kreditov še nismo dobili, ker nam jih pokrajinska uprava do danes še ni dovolila. Ako bi pa mogli vse to izvesti, potem bi imela Ljubljana danes že drugačno lice.
Očitajo nam zapravljanje, mi pa pravimo, da smo skrbeli za najrevnejše, ko smo hoteli preskrbeti ljubljanske reveže, za katere se preišnji občinski svet ni prav nič brigal. Naš župan je pričel iniciativno akcijo v tem pogledu, ko je poslal poziv v)sem imovitejšim slojem mesta, naj se odzovejo z rednimi mesečnimi prispevki za obč. reveže. Toda opozicija JDS je pri bogataših zavrgla to akcijo, da ni imela onega uspeha, ki bi ga lahko imela. Sklenilo se je povečati ubožnico. Staro ubož-nico na Karlovski cesti smo našli popolnoma zasteničeno, tako da je naš župan le s strahom stopil preko njenega praga. Predvsem je bila potrebna remedura v prehrani ubožcev. Starčki, bolni na smrt, so se morali preživljati z zeljem in fižolom. Večina je pripomogla, da so vsaj dobivali primerno hrano, predvsem juho z mesom.
Za mestno uradništvo in delavstvo.
Tudi pri rešitvi uradniškega vprašanja so nam neštetokrat očitali čestiti tovariši JDS, da smo se preveč zavzeli zanje, da mestne finance ne prenesejo tega. Vse stranke večine pa so bile mnenja, da je treba za pošteno delo tudi. pošteno plačilo. To je bilo načelo, ki je vodilo večino obč. sveta.
Treba pa je bilo napraviti red tudi v mestni pristavi. Poskrbeli smo, da so uslužbenci razmerno napredovali in da so bile storjene krivice popravljene. Najvažnejše delo pa je novi delavski red. Zagotovili 6mo mestnim delavcem pošteno in dostojno plačo. Uredili smo plače uradnikov in tudi delavci so dobili svojo pravico, JDS pa je imela zanje samo porogljiv nasmeh.
Večina mestnega obč. sveta se ni postavila nn stališče kakor vlada, ki je nastopila za redukcijo uradništva. Uradništvo je treba samo primerno razdeliti. (Klic: Dva bi bilo dobro reducirati. Škoda, da jih nismo! Drugi klic: Prideta pa drugič na vrsto!)
Gasilstvo.
Predgovornik g. Tavčar je omenil veliko nalogo, ki jo ima izvršiti občina pri povzdigi našega gasilstva. Z vnetim in požrtvovalnim sodelovanjem večine obč. sveta in zlasti s sodelovanjem tovariša P i r c a smo napravili začetek za reorganizacijo gasilstva. Pridobili smo avtomo-bllno brizgalno in trenskl avtomobil ter nakupili veliko gasilnega orodja, ki je bilo neobhodno potrebno. Če kdo od JDS očita, da smo dali za to orodje 1 in pol milijona kron, potem pravimo. dn prejšnji obč. svet ni storil svoje naloge, ker bi mogel svoječasno dobiti ta material za 36 tisoč kron. Gospodarstvo v Mestnem domu
je bilo skrajno zanemarjeno. (TClic: V par letih bi se Mestni dom podrl!) Pri gasilnem društvu so se zgodile poneverbe, ker ni bilo prave kontrole. Zasluga večine obč. sveta je, da smo napravili temu temeljit konec in uvedli red. JDS pa je po svojih članih pretila tistim uradnikom, ki so šli našim obč. svetnikom na roke z dejanjem in besedami.
Zgradba elektrarne in drugo.
Za uradnike nismo preskrbeli samo boljših plač, ampak smo hoteli zidati tudi primerna uradniška stanovanja. Zato je sklenila večina, zidati dve stanovanjski hiši. Izdelan je načrt, da se napelje vodovod v Hradeckega vas in na Barju napravijo vodnjaki. Razen tega je nešteto sk^pov glede regulacije in poprav ulic in trgov. Velikopotezen je načrt za zgradbo elektrarne na Savi. Omenjam načrt za razširjenje vodovoda, za zgradbo kopališča, med tem ko je prejšnji obč. svet dokumentiral zanimanje za Ljubljano s tem, da je postavil malo kolibo za kopanje v Kolodvorski ulici. (Klic: Danes morajo pa celo Kolezijo zapirati!)
Bojkot JDS.
Izdelan je načrt za preosnovo doho-darstvenega urada. Zagotovili smo vsemu uslužbenstvu mestne občinenovo službeno praomatiko. Pripominjam, da so pristaši uslužbenstvu mestne občine novo službeno pragmatiko uradništva. Napravljen je načrt za novo magistralno zgradbo, o kateri so demokrati govorili desetletja. Storjen je bil sklep o zgradbi stavbe mestne elektrarne, kjer bi se prodajal elektrotehnični material, nadalje da se zgradi velika ljudska kuhinja, kjer bi se prehranjevalo do 2000 ubožnejših ljudi. Ti sklepi pa so bili onemogočeni, ker so demokrati zapustili pri glasovanju zbornico, da je postala nesklepčna.
Red na celi črti.
Treba je bilo urediti tudi mestno drevesnico pod Tivolijem. Zato smo morali zavrniti predlog pokr. namestnika Ivana Hribarja, da bi mu prodali svet za zidanje vile na najlepšem prostoru med Tivolijem in Rožnikom. (Klic: Tehten razlog!) Opozarjam odstopajoči obč. svet in vladnega komisarja, da čuva ta naš sklep in da v času medvladja tega zemljišča nikomur ne proda.
Znano je, v kakem stanju je zapustil prejšnji obč. svet mestno zastavljalnico. Bila je po cele mesece zaprta in imela nad 100.000 kron deficita. Večina pa je tudi tu uredila poslovanje. Z racionelnim gospodarstvom na mestnem magistratu smo skušali odpraviti nedostatke prejšnje uprave.
Radi tega ravno, ker smo na tem delovnem programu intenzivno delali, so se ustrašili demokrati, ker je večina tega obč. sveta pridobivala vedno več simpatij med ljubljanskim prebivalstvom.
Prihajam k najvažnejšemu delu, k Mestni hranilnici. Demokrati so smatrali za umestno, predlagati vladi, naj razpusti njen upravni odbor. Ako pogledamo zgodovino občinskih uprav, ne najdemo primere za tako nasilje. Ko je odstopil bivši obč. svet JDS, so ostali v mestnem šolskem svehi njegovi zastopniki in se ni nihče nad tem spodtikal. Nasprotno se je zatrjevalo od JDS, da morajo ostati, ker so izvoljeni za dobo treh let. Zaman iščem v zakonu, kje bi našel samo senco utemeljitve za razpust upravnega odbora Mestne hranilnice. Kakor na magistratu smo tudi uradnikom Mestne hranilnice zvišali plače sa 40%. To ni bilo zapravljanje, ker smo istočasno poskrbeli hidi za primerno pokritje, ko smo odpovedali bankam naložbe oziroma zahtevali višio ob-
Zoper to odredbo ni pritožbe.
O tem se obveščajo:
1.	Mestni magistrat v Ljubljani,
2.	Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani,
3.	g. dr. lgn. Rutar, vladni svetnik pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani.
i, S,	Dr. Marn, s. r.
Nato je povzel besedo g. Ivan T a v -&ar, ki je izjavil v imenu NSS, da njegova stranka graja novo nasilje, ki ga je zakrivila Pokrajinska uprava s tem protizakonitim odlokom, odklanja vsako odgovornost za bodoče poslovanje in izjavlja, da se NSS ne udeleži sosvetniškega mesta poleg vladnega komisarja pri Mestni hranilnici ljubljanski. Vlada v svojem odloku ne navaja nikakih vzrokov za razpust spravnega odbora, toda naj bo prepričana, da bo bivša večina ljubljanskega obč. sveta poskrbela, da o pravih vzrokih razpusta pravočasno informira ljubljansko meščanstvo. (Živahno pritrjevanje.)
K besedi se oglasi dr. Ivan Stanovnik, M izvaja: Odlok ministrstva trgovine in industrije, s katerim se razpušča upravni odbor naše hranilnice je nov akt nasilja in znak koruptne uprave sedanjega vladnega režima in točna fotografija g. pokrajinskega namestnika Hribarja. — Odlok se sklicuje glede razpusta na § 27 hran. regula-tiva. To zakonito določilo govori le o dolžnostih vladnega zastopnika pri Mestni hranilnici. Ta vladni zastopnik je bil doslej vedno navzoč (g. dvorni svetnik Kremen-šek, op. ured.), a ni nikoli našel besedice graje glede poslovanja upravnega odbora ali ravnateljstva. To določilo pa ne govori prav nikjer o razpustu in pravicah vlade do razpusta. Pa tudi hranilnična pravila ne vsebujeo nikjer nobenega zakonitega določila o razpustu. Besedilo § 27 hran. pravil določa, da voli upravo Mestne hranilnice ljubljanske občinski svet dež. stolnega mesta ljubljanskega, potem od taiste' ga voljeni upravni odbor in ravnateljstvo. Za tem pa določa § 29 hran. pravil, da voli mestni zastop v upravni odbor z a dobo treh let v smislu § 28 dvajset odbornikov, ko jih polovica mora pripadati mestnemu zastopu. Dopolnilne volitve se morajo vršiti takoj.
Odlok vlade sam ugotavlja, da je mestni zastop izvolil upravni odbor šele 22. novembra 1921, tedaj traja njegova funkcijska doba do 22. novembra 1924. Upravni odbor je polnoštevilen, dopolnilnih volitev ni treba, tedaj ni prav nikakega razloga za razpust, čeprav ni občinskega sveta, ker funkcijska doba upravnemu odboru še ni potekla, eventuelno potrebno dopolnilno volitev pa lahko izvrši prihodnji občinski svet, ako se taka potreba pokaže. Iz tega pa logično za vsakega pametnega ju-rista sledi, da se je vlada poslužila nasilja in poteptala z razpustilnim odlokom obstoječe zakone in z njim zasmehuje avtonomni štatut naše hranilnice. G. pokrajinski namestnik tedaj ni kompetenten razpuščati naš upravni odbor, temmanj pa g. dr. Marn, o katerem so časopisi pred kratkim poročali, da je obenem z dr. Lukanom vpoko-jen, ker je zlorabljal svojo uradniško funkcijo in nakupil tovarniško milijonsko podjetje Schiitza v Petrovčah pri Celju. Tak uradnik in statu demissionis vsled disciplinarnih pregreškov gotovo ni upravičen razpuščati avtonomni ljudski zastop pri Mestni hranilnici. Ako bi mi, člani tega upravnega odbora hoteli posnemati praktike sedanjih naših vladnih oblastnikov, bi krat-komalo ne uklonili tilnikov in obsedeli na sedežih tega upravnega odbora. Ker pa vemo, da ima g. Hribar na razpolago bajonete, se udamo sili in odhajamo s protestom proti nasilju in z izjavo, da odklanjamo vsako odgovornost za bodoče delovanje ter izjavljamo, da g. Albin Zajec kot somišljenik SLS n e m o r e in po naročilu naše stranke n e s m e prevzeti mesta v sosvetu poleg vladnega komisarja. Obenem opozarjamo na koruptnost sedanjega vladnega sistema, ker določa komisarju mesečno plačo 4000 K, dočim so doslej vsi upravni svetniki opravljali svoje funkcije brezplačno.
Vladni odlok pravi, da zoper njega ni pritožbe. To je parola vseh zakonolomcev, ki se boje kontrole in instanc. To je znak koruptne uprave, ki obenem dokazuje, da dr. Marn sam sebi ne verjame pravoveljav-nost tega odloka. Nič nimamo proti osebi g. komisarja dr. Rutarja, ki mora kot uradnik izvršiti le svojo naloženo dolžnost, pač pa obtožujemo oblastnike, ki so to proti-postavnost zagrešili. Penzijoniran poverjenik nam s tem odlokom predstavlja koruptnost sedanjega sistema, poskrbeli bomo, da ljubljansko prebivalstvo izve o pravih vzrokih vladnega postopka.
Podobno izjavo poda nato še g. upravni svčtnik Kocjan v imenu JSDS.
G. dr. Stanovnik nato prosi predsednika, da ugotovi v sejnem zapisniku, da se člani upravnega odbora JDS današnje seje niso udeležili, da bo za večne čase dokumentirano, v kakšni zvezi so ti dični gospodje s sedanjim razpustom.
Z izrazi ogorčenja so noto upravni svetniki odšli, ko je predsednik dr. Petrič sejo zaključil. — Uradništvu Mestne hranilnice pa so pojasnili, da je pred mesecem
nabiratelj vočmilijonskega poročnega daru izjavil ljubljanskemu županu, da bo upr. odbor Mestne hranilnice razpustil, ker noče dovoliti sklenjenega poviska uradniških plač.
+ Izmišljeno konference. Demokratski listi poročajo, da je imel dr. Korošec po seji vodstva v Celju konference z dr. No-vačanom, z NSS in JSDS. Ugotavljamo, da je ta vest izmišljena, kakor poročilo, da je bila seja burna in da je katera struja — podlegla. To so proste kombinacije demokratske žurnalistike. Debata je bila popolnoma akademična in mirna in je bila stavljena resolucija soglasno in torej z vsestranskim odobravanjem sprejeta. Demokratski listi bi bolje storili, ako bi poročali, koliko da je resnice na dr. Novačanovi trditvi o demokratskih materialnih virih.
+ Pribičevič na agitaciji. Minister Pri-bičevič prav pridno agitira za svojo demokratsko stranko po Vojvodini. Spremlja ga njegov verni oproda posl. Wilder. Kdor pozna energične manire demokratskih urad-: nikov v Vojvodini, se ne bo čudil, da je sprejem demokratske gospode v Vojvodini povsod nad vse sijajen, da jim mečejo rožice v avtomobile itd. V Vršcu so nagnali »pisarji« nad 2000 ljudi na demokratski shod. O tem shodu poročajo listi, da je vladalo na njem velikansko navdušenje, zlasti ko se je začel slavnostni banket. Po banketu sta odpotovala Pribičevič in W:lder z avtomobilom v Belgrad, »narod pa je ostal, da se veseli« — nad odhodom obeh.
+ Nova stranka. Novo stranko snujejo, to pot pa ne v Sloveniji, ampak v Srbiji, gospodarski krogi. Trgovci, industrijalci, obrtniki itd. so imeli že več shodov in sestankov, na katerih so protestirali proti načinu plačevanja davka na poslovni promet, pri tem pa so prav živo agitirali za ustanovitev nove politične organizacije. To gibanje je napravilo na demokratske kroge, ki so imeli doslej največ pristašev ravno v trgovskih vrstah, silno mučen vtis in demokratski listi nastopajo jako energično proti »razredni« stranki, ki bi prisilila tudi druge skupine na več ali manj razredno opredeljeno organizacijo. Poseben strah kažejo demokratje pred razrednim kmet-skim gibanjem. Demokratski listi rote gospodarske kroge, naj se strnejo v vrstah svojih dosedanjih strank. — Kakor se govori, tudi v Ljubljani misel na ustanovitev »gospodarske stranke« še ni zamrla, in njeni ustanovniki so prepričani, da bodo na ta način najložje »koncentrirali napredne sile«.
+ Poročilo o proračunu je že izdelano. Poročilo sta izdelala poslanca dr. Veljkovič in Šečerov. Kakor hitro bo finančni odbor poročilo odobril, bo predloženo parlamentu, nakar se takoj lahko začne proračunska debata. — Ta vest je zelo optimistična, posneta pa je iz demokratske »Pravde«.
-f O usadi ruskega patriarha Ti ti o r. a beremo v »Journal des Debats«: Patriarh se ni odpovedal svojemu mestu, pač pa ga začarno izročil škofu Benjaminu. Novi cerkveni zbor bo o tem vprašanju defini-tivno odloči!. Tfhon je cd sveta popolnoma izoliran ter ga stražijo vojaki pod vodstvom častnika »črezvičajke«. — Iz tega se vidi, kako si poročila iz Rusije nasprotujejo.
-f Za ruskega poslanika v Berlinu ie imenovan znani inžener Krasin.
ItallSsns&a kraijsus ®ivo-jlm ¥ M. Benečiji.
Minolo nedeljo sta se z velikim spremstvom pripeljala v Trst italijanski kralj in kraljica s princezinjo Jolando. Sprejem je bil nad vse sijajen, a tudi prisrčen celo od strani slovanskega prebivalstva. Kralj je nastopil izredno demokratično in prezrl kolikor se je dalo vsak ceremoniel. Enako ljubeznjivo sta občevali z zastopniki in zastopnicami raznih korporacij tudi kraljica in princezinja. Med drugimi so bili sprejeti tudi slovanski poslanci Lavrenčič, dr. Podgornik, dr. Štanger in dr. Wilfan. Pozdravili so kralja poleg italijanskega tudi v slovenskem in hrvatskem jeziku ter se kasneje v tem jeziku čisto neprisiljeno pogovarjali s kraljico Jeleno, ki je svoj pogovor končala z besedami: »Bit če bolje.< — V ponedeljek jc bila kraljeva dvojica s princezinjo Jolando obiskala Tržič in Trst. V Gorico je kraljeva dvojica dospela iz Tržiča ob 11.30 dop. Sprejema v Gorici sta se udeležila tudi slovenska poslanca Lavrenčič in Podgornik ter župani slovenskih občin. Kralj se je s poslancema ljubeznjivo razgovarjal in je na pozdravne klice >Živio< rekel, da je isto vzklike slišal tudi v Črni gori. Kraljica je govorila tudi v Gorici, kakor v nedeljo v Trstu, s slovenskimi poslanci v srbo-hrvatskem jeziku ter jih prosila, naj sc ljudstvu zahvalijo za prisrčni sprejem. Popoldne so gostje posetili vojaško pokopališče na Kalvariji in višine na Podgoro. Pri tem jih je spremljal podgorski župan Donvinko, 3 katerim se jo kraljica razgo-varjala v našem jeziku. — V torek popoldne ob 14. uri so se odpeljali kralj, kraljica in princezinja .Jolanda s številnim spremstvom čez Opčine v Postojno. Kraljevski sprevod se je ustavil v Sežani, Senožečah in končno v Postojni. Povsod le ljudstvo kraljevo družino pozdravljalo z gromkimi >2ivio!< klici. Kraljica je povsod nagovarjala
posamezne zastopnike v srbo-hrvatskein jeziku. Postoma je priredila kraljovskim gostom lep sprejem. Pred mestom se je zbrala velika množica ljudi. Dekleta in žene so bile oblečene v lepe slovenske narodne noše. Kralja jo pozdravil v slovenskem jeziku župan Kutin, kraljico pa njegova mala hčerka. Kraljica je pri oficielnem sprejemu zelo prijazno nagovarjala posameznike v srbo-hrvatskem jeziku in obenem tudi tupatam prevajala posamezne odgovore kralju v italijanščino. Kralj in kraljica sta se spustila v daljši pogovor s poslancem Lavrenčitem, pi katerem sje je kraljica, ki je dosledno govorila srbo-hrvatski, informirala glede naših šol. Ko je posl. Lavrenčič omenil, da ie veliko število slovanskih šol v Istri še vedno zaprtih, se je obrnila kraljica k generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju in se pogovarjala z njim o tem vprašanju. Izjavila je nato posl. Lavrenčiču, da je tega krivo dejstvo, ker primanjkuje slovanskega učiteljstva. Slovenski in hrvatski učitelji naj sc lc vrnejo na svoja mosta; vsi bodo zopet sprejeti. Poudarila je tudi, da je kralj za to, da se nam vse šole odpro. Po oficielnem sprejemanju na komisariatu so obiskali visoki gostje postojnsko jamo. Na plesišču so bili zbrani šolski otroci, ki so pozdravili kraljevske goste z Gregorčičevo >Nazaj v planinski raj«. Po obisku jame so bili visoki gostje povabljeni k čaju. Kraljevi gostje so se odpeljali ob 6.
S U .1


p Obisk laškega kralja v Julijski krajini in Slovani. O priliki kraljevega obiska je priobčila "Edinost« članek, v katerem naglasa lojalnost slovanskega prebivalstva nasproti državi. Slovani hočejo zvesto izpolnjevati vse svoje državljanske dolžnosti, zato pa zahtevajo isto tudi od države. To zahtevo dvigajo danes pred prvim sinom italijanskega naroda: kraljem Viktorjem Emanuelom. Od njega pričakujejo veliko v svojem težkem položaju, zato ga iskreno pozdravljajo. — Slovani so se povsod udeležili sprejema in pozdrava kraljeve družine in izobesili državne zastave. Iz tega sklepa italijanska javnost, da so Slovani svojo politiko nasproti državi izpre-menili. »Era Nuova« meni, da izprememba ne sega globoko, ampak je le taktična poteza: vendar more tudi tak začasen in zunanji spoazum obema narodoma prinesti le korist.
Iz Celovca se nam poroča: Zanima Vas gotovo kaka vest o nastopu zastopnika Jugoslavije pri novoustanovljenem konzulatu v Celovcu. Kakor je pač običaj, se je podal konzul v prvi vrsti tudi oiicielno k deželnemu glavarju, soc. demokratu Grogerju. Poset je bil služben, a pri tej priliki je konzul tudi prosil deželnega glavarja, da bi mu pomagal, da pride do primernega stanovanja in uradnih prostorov. To je med olikanimi ljudmi ob sebi umevno. A deželni glavar je odvrnil konzulu: »To me nič ne briga; za to jc stanovanjski urad.« Jugoslovanski konzulat je v hotelu »Kaiser von Oesterreich«, ondi, kjer je bila jugoslovanska plebiscitna dciegacija. — »Heimatschutz—Verband« je zveza, podobna bavarskemu Orgeschu. V vsakem se tako majhnem kraju je kaka podružnica te organizacije. Ti ljudje uživajo popolno vojaško izobrazbo. V Št. Primožu pri Celovcu n. pr, šteic organizacija 31 mladih fantov. V njo morajo vstopati, a »Heimatdienst« prideljtije prejšnje častnike tem četam. A člani teh organizacij &o povsod pri slovenskih zborovanjih in igrah, da jih razbijajo. (Iz tega poročila lahko sklepamo, da so vesti o oboroževanju nemškutarskih tolp v slovenskem delu Korotana in o kupičenju orožja ravno v obmejnih krajih točne), — »Kiirtncr Tagbiatt) poroča v št. 98 o dveh vročekrvnih velenemških glavah, ki sta si morali dati duška v klicih: »Heill Deutschland iiber alles! Heil Deutschland!« na postaji v Spodnjem Dravogradu. Jugoslovanska policija je dala vsled tega vlak ustaviti, vročekrvneža nekoliko ohladiti v zaporu in je kaznovala enega s 33.000 K, druzega z 18.000 K (seveda nemških). — »K. T.« pristavlja, da utegnejo imeti take otročarije za posledico le, da sc zopet ogrožajo komaj priborjene prometne olajšave.	Fr. K—n.
š V Šmarju pri Jeišah se vrši prihodnjo nedeljo 28. maja po ranem sv. opravilu na župnijskem dvorišču okrajni shod Kmetske zveze. Govorita poslanec Krajnc in urednik »Slovenca« Smodej iz Ljubljane.
š Celje. V torek zvečer se je dogodil v Celju zopet nesrečen slučaj smrti enega vojaka v Kralja Petra I. Osvoboditelja vojašnici. Ob priliki menjanja straže se je pri nabijanju puške ista sprožila ter je zrno zadelo spredaj stoječega vojaka v vrat ter mu gotovo ranilo glavno žilo, tako da je bil vojak na mestu mrtev. Vojaštvo se baje izgovarja na ničvredne avstrijske vojaške puške, pošilja pa vedno komisije v Avstrijo v svrho nakupa tega ničvrednega materiala. Mi smo pa mnenja, da so puške dobre, samo sedanji sistem, ki smrdi po avstrijskem, ni nič vreden. — Mi se povprašujemo, kaj to pomeni, da vidimo pomnožene straže in vojake po 3 ali več hoditi po ulicah z nasajenimi bajoneti, morda smo res »politiseh verdiichtig« kot pod bivšo Avstrijo, ali se pa vojaška uprava morda boji sama sebe in svoje sence. Vlaua si s tem daje zelo slabo spričevalo. Ako se dogodi v južnem kraju ali kje drugod kakšen slučaj eksplozije, pa je alarm po vsej kraljevini.
istotako kot v Avstriji. — V tem strahu vidimo bližajoči so razpad, ne države, ampak vladajočega sistema, kateri je popolnoma identičen bivšemu avstrijskemu, v katerem je tudi samo en narod ali pleme bil »staats-erhaltend«, ostali pa vsi »politiseh verdRch-tig«. Ne daj Bog kakšne vojne, bilo bi zopet konfiniranja, interuiranja, vislic in ka-nonenfutra. — Naravno bi bili zopet samo nedolžni in res pravi državljani pogodeni, največji veleizdajalci bi se pa šopirili, dokler se ne bi maščeval sistem kot leta 1918.
š Iz železniške delavnice v Mariboru. V delavnici Južne železnice v Mariboru se jc v ponedeljek zjutraj zopet pričelo delo. Delavci so našli delavnico že očiščeno bajonetov in detektivov. Med delavstvom se opaža razpoloženje ljudi, ki čakajo ali in kako bo gospodar izpolnil svoje ob-ljnbe. Slabo kri povzroča obljubljeni predujem samo 1000 K in zaračunjen za zaslužek. Usoda celega pogajanja pa je odvisna od vprašanja, kako bo železniška uprava dejansko izvrSila svojo obljubo glede izplačila za čas pasivne rezistence. To vprašanje je tudi v zapisniku dogovora tako juridičao zapleteno, da ga nihče izven udeležnikov konte-rencc ni razumel. Iz stavka: »Delavstvo ima pravico do teh prejemkov potom s o d n i j e ali ministrstva saobračaja uveljaviti...« se večinoma sklepa, da si bodo delavci morali to pravico šele iz-vojevati.
š Tatvine. V Mariboru je bilo zadnje čase ukradenih več koles iu sicer Ljudevitu Jaušniku (oškodovan za 4000 li), Francu Pergerju (oškodovan za 3000 K), Štefanu Kotmanu (vredno 3500 kron), Karlu Puglu (vredno 3000 kron) in Andreju Osetu (vredno 5000 kron). — Ključavničarskemu pomočniku Josipu Šteblovniku pri tvrdki Ivan Rebek v Celju je bil na Celjskem kolodvoru ukraden 6O00 kron vreden primož (Schraubstock).
š Zasačen tihotapec s cigaretnim papirjem. V Mariboru so že dalj časa opazovali, da prihaja v mesto večja množina cigaretnega papirja izven carinske obmejne kontrole. Te dni so zasačili glavni vir tihotapstva pri trgovcu Nazartskiju onkraj Drave. Zaplenili so mu celo zalogo.
s Kavarna »Central< v Mariboru. Tozadevno naše poročilo jo v toliko izpopolniti, da je gosp. Valjak kavarno kot tako (inventar) g. Streliarju prodal, lokal sam pa mu je dal za 5 let v najem.
š Huda obsodba železničarja. Prtljažni blagajnik J. Dolinšek na glavnem kolodvou v Mariboru si je dal nekoč pri brzovlaku toliko odveč opraviti, da ga je službujoči uradnik, ki je nado-mestoval tudi načelnika postaje moral opozoriti, naj ne zavlačuje po nepotrebnem odpravo vlaka. To je vročekrvneža tako razburilo, da je uradnika najprej ozmerjal z grdimi psovkami, nato mu grozil z maščevanjem, ako ga dobi med štirimi očmi, končno pa je svojo grožnjo tudi pred več očmi izvrševal z dejanskim napadom. Kazenski senat je vročekrvnežu naložil tri tedne strogega zapora, katere kazni pa obsojeni ni sprejel in se hoče pritožiti v Zagreb.
Sz
15. maja 1922.
Po zgledu drugih tukajšnjih inozemskih naselbin smo tudi Jugoslovani ustanovili svojo »Societe de Bienfaisanceki kljub svoji mladosti že prav uspešno deluje. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen sledeči komite: Predsednik P. Bruno Schiffrer, podpreds. Attilij Sgolia, tajnik Ferdo Fernus, blagajnik Vlado Zibilič, odborniki: Mihael Sugjič, Savo Krapovič, Fr. Lasnik, Mihael Depolo in Tripo Car. Mo-mentano šteje društvo 00 rednih in 40 ustanovnih članov. Solidarnost pravoslavnih članov je vzgledna in ni opažati niti najmanjšega znaka, da bi ne bila trajna. — Glede razmer v našem konzularnem zastopništvu bo treba zunanjega ministra in-terpelirati. Ne dvomimo, da g. Dimitrije-vič v Kajri ne stori vsega, kar je v njegovih močeh, pa na vladi je krivda, če nujnih vlog niti ne rešuje, če ne poskrbi za primerno zastopstvo v Aleksandri j i, kjer je krvavo potrebno in če za nobeno še tako potrebno reč »nema para«.
dan ta 25. maja 1922.
Vkljub vsem prošnjam in pozivom Rdečega križa, Nansena in dr ostaja Evropa povečini hladna in zre mimo, kako ob Volgi ginejo milijoni strašne smrti od gladu. Tudi Jugoslavija še ni izpolnila svoje človeške dolžnosti napram ruskemu ua-rodu. In vendar je takojšnja in izdatna pomoč tako nujna. Brez pomoči od zunaj imamo pričakovati še večjega umiranja prebivalstva v gladujočih krajih, ki si samo nikakor ne more pomagati. Velik del polja, je namreč ostal radi pomanjkanja semena in poljedelskega orodja neobsejan in neobdelan, tako da v gladujočih pokrajinah ne more niti najboljša letina zadostno pomagati.
2e približno eno leto traja trpljenje in Golgata ruskega naroda. Brez vesti in brez usmiljenja smo ga pustili krvaveti. Ali naj ostanemo še nadalje gluhi za skupne prošnje po pomoči?
V četrtek, dne 25. maja 1922 priredi celokupna akademska omladina »Ruski dan«, ki naj bo izraz volje, cla hočemo kot slovenski narod pomagati bratskemu ruskemu narodu v nesreči. Naj žrtvuje vsak, kolikor le more, kajti pomoč mora biti iz-dalua, če hoče biti sploh pomoč.
Pripravljalni odbor.
—	Kralj odklanja poročna darila po- j krajinskega namestnika Ivana Hribarja. , Iz Belgrada nam poročajo, da je kralj od- j klonil podaritev VVindischgraetzove vile na ] Bledu, ki jo bo kralj sam kupil. Glasilo g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, oziroma pokrajinske vlade, »Slov. Narod«, danes sam potrjuje to vest in objavlja sklep ministrskega sveta, o katerem smo mi poročali, »Slov. Narod« ga je pa hotel zatajiti. Ta sklep se glasi: 1. Vsa poročila o darilih naj se pošiljajo izključno upravi kraljevega dvora (torej ne pokr. namestniku), od koder se edino lahko dobe vsa potrebna navodila (torej ne od g. pokr. namestnika). 2. Darila so lahko ali a) narodnega, zgodovinskega ali narodopisnega značaja; ali b) prispevki za splošnokoristne ustanove ali fondacije istega značaja. Ako se želi tem ustanovam dati ime Nj. Veličanstva kralja ali Njegove zaročenke, se mora izposlovati odobrenje uprave kraljevega dvora (ne Iv. Hribarja), ki bo to željo predložila Nj. Vel. kralju (ne Iv. Hribarju). Izjeme so dovoljene samo po predhodnem pristanku uprave kraljevega dvora (ne pa Hribarjeve uprave). Hribarjevo glasilo dostavlja, da se bo za Windiscbgraetzo\vo vilo nabrani denar porabil v sporazumu
z upravo kraljevega dvora in z ministrskim svetom v kak narodni namen. — Mi pa dostavljamo: 1. Narodnoobrambni denar naj se vrne ustanovi, oziroma organizaciji, ki ji je bil odvzet, 2. Ostali nabrani (ne vzeti) denar naj dobi na razpolago v nacionalne namene kdorkoli, samo g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar ne. Od teh zahtev ne bomo odnehali. Nacionalna obramba nam je preresna stvar, da bi dovolili z narodno-obrambnim denarjem še enkrat tako samo-ljubno šariti, kakor se je to zgodilo enkrat.
—	»Škandal g. Hribara«. Pod tem naslovom objavlja »Beogradski Dnevnik« z dne 23. maja: Iz Ljubljane nam pišejo, da se tam mnogo govori in cla tudi »klerikalni« listi pišejo o tem, kako je namestnik g. Hribar napravil dvoru še eno novo " 'amažo. Stvar je sledeča: Ko ie bil Nj. Vel. kralj decembra meseca p. 1. na lovu na divje koze v kamniških planinah v Sloveniji, so najeli na kraljev račun okoli 26 kmečkih konj za uslužbence in gonjače. Ko je po končanem lovu hotel adjutant Nj. Vel. kralja voznike izplačati, je pristopil g. Hribar in rekel, cla je že vse v redu in da dvoru ni treba nič plačati. Vozniki pa niso bili plačani niti prej niti sedaj. Kmetje so se nekolikrat obrnili na g. Hribarja, hodili so od pisarne do pisarne, a nihče jim ni plačal. Sedaj pa se govori po vaseh v Sloveniji, kako je dvor ostal dolžan in da bodo kmetje tožili. Tako se zaradi nesposobnosti človeka, ki že zdavnaj več ne spada na mesto, katero zavzema, kraljevo ime vlači pred sodišče na zadovoljstvo nemških grofov, prijateljev g. Hribarja, in na sramoto cele države. To ni prva »smola«, v katero ie g. Hribar spravil dvor in vlado, .in zadnji čas je, da se država reši »ludih prijatelja«.
—	Poslanec Skoberne operiran. Poslanec Josip Skoberne se že dalje časa radi obolelosti nahaja v Leonišču v Ljubljani, kjer je bil 22. t. m. operiran. Operacija je potekla srečno, vendar bo moral gospod poslanec ostati še kakih 14 dni v bolnišnici. Želimo mu, da skoro popolnoma okreva.
—	Smrdljivi utrinki. Medtem ko se je vsa žurnalistika, naj bo že kateregakoli mišljenja, izčistila vsaj najbolj žaljivih oblik žal j en'a verskega čustva, je »Naprej« pod svojim sedanjim duševnim vodstvom zašel v tak ton, kakršen ni danes več niti v najbolj nizko kvalificirani družbi v navadi. Tozadevne svoje duhovitosti odlaga »Naprej« pod zaglavjem »utrinki«, ki bi se morali pravilnejše zvati »odpadki;:. V enem teh »utrinkov« v številki 23. maja označuje »Najprej« alkohol za Boga krščanske vere, ker da dogma o priču-jočnosti sinu Božjega v svetem zakramentu pod podobami kruha in vina pomeni, da je alkohol Bog! Vsled tega, pravi, kristjani časte alkohol kot svojega Odreše-nika in zaključuje to brezprimerno podlo žalitev krščanske vere s pozivom, da se ima ta zakrament vreči z naših oltarjev! — Doslovno tega bogokletnega mesta niti ne moremo navesti, ker so naš čut temu upira. Taka pisava ni samo skrajno nekvalificirana, ampak naravnost bogokletna in bi jo v vsaki civilizirani državi, n. pr. y socialistični Nemčiji, sodišče tudi kaznovalo. Ti ljudje pa bodo ob volitvah seveda trdili, da je vera privafria stvar, da oni niso proti veri, da so oni pravzaprav resnični kristjani itd. Takrat jim bo treba pomoliti pred nos te njihove odpadke.
—	Železniška proga Reka—Zagreb— Pešta bo internacionalizirana. Belgrajsko »Vreme« javlja, da bo železniška zveza Reke s Pešto preko Zagreba internacionalizirana. To da je rezultat intervencije Lloyda Georgea v jugoslovansko-italijanskem sporu-
—	Bolezen grške princeze. Belgrad, 24. maja. (Izv.) Iz Aten poročajo, cla se zdravstveno stanje soproge grškega presto-
lonaslednika Jelene, sestre bodoče jugoslovanske kraljice Marije, boljša. Snoči so imeli zdravniki posvetovanje in so izdali zdravniško poročilo, ki potrjuje, da se bolezen princezinje obrača na bolje. Zaradi tega se romunska kraljeva dvojica povrne v četrtek v Bukarešto. Potovala bo na križarki čez Konstanco.
—	Tudi belgrajski občinski zastop jo v nevarnosti. Občinski zastop belgrajski je sestavljen iz demokratov in radikalov. Ti se ne izpodrivajo samo v vladi, ampak tudi v občini. Belgrajska občina stoji danes neposredno pred velikimi in težkimi problemi. V vojni precej poškodovano mesto je treba obnoviti, za kar je treba mnogo denarja. Denar pa je mogoče dobiti samo potom posojila v inozemstvu. Ker pa je finančni referent belgrajske občine demokrat, mu radikali nagajajo, kjerkoli mu morejo. Zato smatrajo, da bo občinski odbor dal ostavko.
—	Moka je postala cenejša v mestni aprovizaciji. Nulerica se prodaja po 23 K kilo, moka št. 2 po 22 kron, št. 6 pa po 16 kron, mast se prodaja po 106 kron, francosko namizno olje po 110 kron, sladkor po 62 kron. — Te cene ima aprovi-zacija v Zagrebu.
—	Inženerski kongres v Sarajevu. V Sarajevu je začel v sredo zborovati kongres jugoslovanskih inženerjev. Na kongres je prišlo okoli 500 tehnikov iz cele države. Kongres bo pozdravil tudi ministrski predsednik Pašič.
—	Odgovor »Naprejuc. »Naprej-; z dne 20. maja v notici >Ali naj priobčimo«, trdi, da dobiva od raznih strani pritožbe glede invalidske organizacije. Centralni odbor podpisane organizacije pa poživlja, Aaj objavi dotične pritožbe z imeni piscev. na kar bomo poskrbeli, da se eventuelni ne-dostatkii odpravijo. Poštena in stvarna debata ter vestna kontrola more stvari le koristiti. Podrobneje ne bomo razpravljali v dnevnem časopisju, pač pa v našem glaslu »Vojni invalid«. Tovarišu Mežnariču obenem javljamo, da smo naš odgovor na tozadevni članek »Jugoslavije« poslali vsem uredništvom ljubljanskih dnevnikov razen »Jugoslavije«, enako kakor tudi pričujočega iu ni naša krivda, če ga niso vsi listi objavili. — Obre-gati se v »Jutro t pa nima smisla bodisi v katerikoli list, ker ni ne eden ne drugi pri stvari tangiran. — Centralni odbor.
—	Ogenj je izbruhnil v Trzinu v nedeljo opoldne. Dvema gospodarjema: Grojzdku in Zoretu, so pogorela vsa poslopja. Požarne brambe iz Trzina, Stoba, Domžal in Mengša so ogenj omejile, da se ni širil dalje in pri gorečih poslopjih rešile, kar se je rešiti dalo. Pri Zoretu so gostači, tam so rešili vso opravo, a Grojzdku — Petru Verbič — je vse zgorelo, le živino so rešili. Ogenj je baje nastal na ognjišču, kjer se je vnela zabelja in je plamen šind v slamnato streho.
—	Iz Krškega nam piše prijatelj: Za Sevnico in Brežicami pride naposled po dolgih prošnjah tudi Krško na vrsto, da dobi telefonsko govorilnico. Zdaj je stvar toliko kakor gotovo dejstvo, saj je do malega vse narejeno. Morda še ta mesec ali pa vsaj z junijem stopimo v telefonsko zvezo z ostalim svetom. V bližnji bodočnosti dobimo tudi toli zaželjeni poštni avtomobil, kj bo vezal Krško z dolenjsko metropolo Novim mestom preko Kostanjevice in Šent Jerneja. S to zvezo bo še posebno ustreženo Šentjernejcem, ld so zadnji čas brez direktne poštne zveze z Novim mestom ter moraio njih pošiljke, namenjene v Novo mesto, daleč naokoli čez Ljubljano, da jih naslovnik dobi v roke. — Po dolgotrajnem deževju se je navsezadnje nebo le zjasnilo. Zdaj imamo najlepše vreme. Kamor se oko ozre, vsepovsod blagoslov božji: travniki, polje in vrtovi so tako lepi, da nikoli tega. Upamo, da se nam bo tudi trta obnesla, vsaj znamenja kažejo, da smemo upati. Sicer se je letos nekoliko zakesnila, a to bo v kratkem prehitela. — Za danes toliko, drugič pa kaj drugega novega.
—	Adventisti v Sloveniji. Adventisti so neka protestantovska ločina (sekta), ki uči, da bo Kristus kmalu prišel sodit žive in mrtve; odtod ime adventisti (adventus — prihod). Odrasle pristaše še enkrat krstijo. Njih pričetnilc je Viljem Miller (1833), ki je napovedoval konec sveta za 1. 1843. in potem 1847. Ker se ta napoved ni izpolnila, so se adventisti sprli iu ločili v več sekt. Nekateri praznujejo sobotni dan. Ti so zlasti delavni v Švici. Največ jih je v Severni Ameriki in na Angleškem. Ker je ta vera zoper vojno službo, v naši državi ni priznana, temveč prepovedana. Vendar pa ima nekaj pristašev celo na Slovenskem. Središče je neki v Ljubljani, vsaj tako trdi njen propagator Jurij Čater, rudar v Hrastniku. Pregovoril in pridobil je za to vero že nekaj ljudi iz Ojstrega in okolice; med njimi tudi Marijo Žrebelj, rudarjevo ženo. Ta ženska je v svoji navdušenosti za to vero sklenila umreti mučeniške smrti na grmadi. Gotovo je mislila, da bo kot ptič Feniks iz ognja vstala. Napravila je 20. aprila v svojem stanovanju ogenj in potem stopila bosa na žrjavico. Stala je na nji toliko časa, da si je vse noge opekla, čez teden dni so jo prepeljali v ljubljansko boluico, kjer sirota premišljuje svojo žalostno zmoto.
—	Nevarna tatica je Antonija Dovč iz Sp. Kašlja, katera je bila zaradi tatvine že trikrat pred kaznovana, a se jo morala zopet zagovarjali pred deželnim sodiščem, ker je kradla kakor sra-
. Kaši ju.
Dovčevi je prisodilo deželno sodišče 5 mesecev težke ječe.
— Smrtna nesreta. Janez Jerič, 20 letni dninar iz Zdenske vasi je tekel za nekim vozom iu hotel skočiti nanj. Pri teni pa se je tako nesrečno
zadel v lestev voza, da je dobil smrtnoneVUrno po- \ škodbo v trebuhu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer pa je vkljub takojšnji zdravniški pomoči kmalu podlegel. "
—	Nesreče in nezgode. Nežki Remec iz Obrij pri Ljubljani je pri prižiganju luči odletel drobec cilindra v levo oko in ga ji je težko poškodovalo.
—	Hlapec Martin Stare iz Bohinja je padel z voza in si zlomil desno nogo. — Ludvik Drašler si je pri delu na žagi v Trebnjem zlomil desno nogo. — Pri odiranju kozlička je mesarskemu pomočniku Karolu Kovaču iz Starega trga pri Ložu spodletel nož in se mu zasadil v desno nogo. — Angela Tome iz Dobrave pri Ljubljani se je pri sekanju drv nevarno vsekala v desno roko. — Vse poškodovance so prepeljali v boluico.
—	Tatvine. Na kolodvoru v Bohinjski Bistrici sta bili ukradeni 2 vreči koruze. Orožnika Franc Škarja in Leopold Plesničar sta izsledila tatu in se je ukradena koruza vrnila državni železnici. — Orožniki iz Kranja so aretirali zelo nevarnega vlomilca in tatu Franca Nohovskega, kateri je bil baje rojen 1. 1888 v Ljubljani, ko je vlomil na pristavi mesarja Matija Goloba v Kranju, v kateri ima ključavničar Franc Markič svojo delavnico, in ukradel žensko* kolo (vredno 4000 kron) in druge reči, tako da je bil Markič za 7310 kron oškodovan. Vlomilca so kranjski orožniki ponoči aretirali na državni cesti pri Naklem. Pri njem so našli vse pri Markiču ukradene reči. Prijeti vlomilec je vlomil tudi v pristavo mesarja Jer-šine s Primskovega. Ker se je več časa klatil po kamniški okolici ni izključeno, da je tudi lam izvrševal svojo vlomilsko obrt. — V gmajni pri Črnučah je neznani zločinec vlomil v hišo Marjane Maček in odnesel razno blago v vrednosti 7000 K.
—	V Podbiči je bilo posestniku Martinu Brčonu ukradenega blaga v vrednosti 173-1 kron; Antonu Grdarju v Cerovcu pa obleke in denarja v skupni vrednosti 22.650 K. Vlomilci oškodovali v Bu-kovjah Franca Trijavža za 3500 K. — Neznani tat je oškodoval v Logu delavca Antona Verbiča za 4000 kron.
—	Nevaren tat. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« od 21. t. m. izjavljamo, da gosp. Mihael Hribar, tovarniški poslovodja v Domžalah, s tatom, ki ima slučajno isto ime, ni identičen in tudi ni z njim v sorodu.
—	Opozarjamo na današnji inserat tvrdke O. žužek, glavni zastop znane avtomobilne tvrdke jFiat«.
g Informativni biro na carinarnicah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je radi stalnih pritožb, da stranke ne dobijo na carinarnicah v Ljubljani in v Mariboru nikakih, oziroma nezadostne informacije in pojasnila o raznih nejasnih carinskih naredbah, obrnila na generalno direkcijo carine v Belgradu s prošnjo, da naj bi se pri glavnih carinarnicah I. reda v Ljubljani in v Mariboru odredil po en izvežban carinski uradnik, da bi brezplačno dajal uradno strankam carinske informacije, kakor jo bilo to v srbskem carinskem zakonu predvideno za carinarnico v Belgradu. Zbornica je sedaj prejela od generalne direkcije carin v Belgradu obvestilo, da so se ukrenili vsi potrebni koraki, da se tudi pri carinarnici v Ljubljani v najkrajšem času ustanovi carinski biro, ki bo po členu 51. carinskega zakona dajal na pismena vprašanja pojasnila o kakovosti blaga.
g Žitni trg. Žitne cene v Vojvodini so bile sledeče: pšenica 15.20 K, ječmen 12.— K, oves 11.27 K, koruza 11.15 K, pšenična moka (št. 0) 21.50 K. Tendenca čvrsta.
g Stanje češkoslovaškega poštno - čekovnega urada. Po stauju z dne 30. aprila so znašale vloge pri češkoslovaškem čekovnem uradu 6197.8 milj. čsl. kron, izplačila 6264.4 milj. čsl. kron, promet 12.462 čsl. kron, dobroimetij imejiteljev čekovnih računov 1902.0 milj. čsl. kron, imejiteljev tekočih računov.
g Gospodarsko življenje na Slovaškem. V železnih rudnikih v Bintu in Š piski Novi vasi so pridobivanje železne rude omejili, tako da je polovica delavcev odslovljena, ostala polovica pa je razdeljena na tri dele, od katerih je prva tretjina stalno zaposlena, drugi in tretji del pa so bosta pri delu menjavala. Dela se štiri dni na teden. — Mezdni spor v kotrbaških rudnikih še traja. — V poljedelstvu se je sklenila v večini okrajev nova kolektivna pogodba, v zlalomorav-skem okraju pa poljski delavci pri svojih zahtevah še vztrajajo. — Predzadnjo nedeljo se je vršil občni zbor »Karpatije«, deželne strokovne organizacije lesnih trgovcev v Bratislavi. Izdajati hočejo svoje strokovno glasilo in sidež društva prenesti iz Košic v Bratislavo. Občni zbor je odklonil predlog, da bi njegova organizacija postala samostojna sekcija v deželni zvezi obrtnikov za Slovaško. — V zadnjem času so se veleposestniki v Podlcarpatski Ruski organizirali. Organizacija se je izvršila na nepolitični mednarodni podlagi. Člani rečene organizacije so posestniki, kateri imajo najmanj 24 kataslr. oralov sveta. — ICar-patoruslca banka v Užgorodu je zvišala z angleško pomočjo svojo glavnico na 120,000.000 č. kron.
—	Pristaniška dela v Bratislavi se energično nadaljujejo. Pristanišče dobi prihodnje dni preltla-dalne priprave za tri četrt milijona ton na leto. Do konca leta bo delovalo že sedem samotežni-kov (žerjavov) in bo dozidano zimsko pristanišče in mol. Stavba velikega žitnega skladišča bo v bližnji bodočnosti pod streho. Promet na Donavi jo šestkrat večji kakor je bil v predvojni dobi.
—	Obenem z bratislavskim pristaniščem se ureja tudi kjmarnsko pristanišče, ki pa ima Co lo dobro, da je voda lam še bolj globoka ter morejo v njem prirtaii tudi večji parniki.
g Pomnožitev delniškega kapitala delniške drui.be »Solo«. Češkoslovaška vlada je odobrila prevzetje tvornic v Sušici, Tresti in Bernaticih po delniški družbi za užigalice »lleliosc s po-množilviju delniškega kapitala na 26,000.000 č. kron, kakor tudi izpremembo tvrdke na »Solo«, združene delniške Češkoslovaške tvornice za užigalice in kemikalije.
g Poljsko finančno ministrstvo proti bankam. Kakor poročajo poljski listi, je poljsko finančno ministrstvo sklenilo, da ne bode dovolilo, da bi se ustanavljale nove banke, češ, da jih je že tako več ko zadosti. V zadnjem času je moralo več poljskih bančnih zavodov likvidirati. —
g Prašičji in konjski trg na Dunaju. Na Dunaju so bite cene prašičem pri kilogramu žive teže sledeče: boljše vrste 3000 do 3200 n. a. K, slabše vrste 2700—3000 n. a. K. Cene konjem za klanje 650—1030 n. a. K pri kilogramu. Lahki vprežni konji stanejo 150.000—280.000 n. a. K komad, težji 500.000—900.000 kron komad.
BORZA.
Curih, 24. maja. (Izv.) Berlin 1.77, Newyork 524.25, London 23.34, Pariz 47.32, Milan 26.92, Praga 9.95, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, Ka 0.055.
Berlin 24. maja. (Izv.) Dunaj 2.98, Budimpešta 34.55, Milan 1503.10, Praga 553, Pariz 2651.65, London 1302.35, Newyork 292.63, Curih 5602.95.
Praga, 24. maja. (Izv.) Dunaj 0.4325, Berlin 17.725, Rim 266.50, Budimpešta 6.05, Pariz 472.50, London 231.75, Newyork 52, Curih 997.50 Ka 0.46, lire 263.50.
Dunaj, 24. maja. (Izv.) Zagreb 35.32—35.38, Belgrad 141.08—141.32, Berlin 34.45—34.55, Budimpešta 12.07—12.13, London 44.475—44.525, Milan 510.70—511.30, Newyork 9969—9981, Pariz 904.50 do 905.50, Praga 190.90—191.10, Sofija 74.70—74.80, Curih 1898.75—1901.25. Valute. Dolarji 9919—9931, bolgarski levi 82.95—83.05, marke 34.70-^34.80, angleški funti 44.175—44.225, fr. franki 903.50—904.50, lire 508.70—509.30, dinarji 140.88—141.12, leji 67.94 do 68.06, švicarski franki 1893.75—1896.25, Kč 190.65 do 190.85, Km 12.17—12.23.
Zagreb 24. maja. (Izv.) 23.75—24.50, Bukarešta 49—50.50, Milan 361—363, London 315, (ček) 312— 315, Newyork (ček) 69.50—70.15, Pariz 630—642.50, Praga 133.50—135.50, Švica 1325—1345, Dunaj 0.7075 -0.72, Budimpešta 8.75—8.90, Valute. Dolar 69— 69.75, Ka 0.70—0.725, napoleondori 210, marke 25 —26, lire 358—360.
Belgrad, 24. maia. (Izv.) Zaradi današnjega praznika sv. Cirila in Metoda borza danes ni poslovala. Zaprta bo tudi jutri na praznik Vnebohoda (Spasovo).
n	"
lj Pogreb pokojne gospe Josipine Vid-marjove se vrši v petek, dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Pred Škofijo 19 na pokopališče k sv. Križu.
lj Vodstvo SLS za Ljubljano je pri polnoštevilni udeležbi dne 24. maja pod predsedstvom strankinega načelnika gosp. urednika Fr. Kremžarja na predlog g. tov. Mihaela Moškerca izreklo soglasno zaupnico klubu SLS občinskih svetnikov za njegovo požrtvovalno, nesebično in samo-zatajevalno delovanje v bivšem občinskem svetu. Nadalje je vodstvo izreklo najodloč-nejši in najstrožji protest proti vladnemu protipostavnemu razpustu občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice. Vodstvo SLS za Ljubljano zahteva, da vlada takoj po preteku štirih tednov nemudoma razpiše volitve za novi obč. zastop stolnega mesta. — G. Sternad je podal blagajniško poročilo, ki se je z odobravanjem potrdilo. Poročilo zastopnika koalicije obč. sveta, cla se nameravani protestni shocl radi razpusta obč. sveta v petek dne 28. maja ne more vršiti, ker je dvorana Mestnega doma samo do pol 8. ure na razpolago, dvorana Uniona se pa radi prenavljalnih del ne more uporabiti, se vzame na znanje z željo, da se na. meravani shod čimprej izvede.
lj Opozarjamo še enkrat na občni zbor S. P. D., ki se bo vršil v petek 26. t. m. ob 8. uri v Mestnem domu. Pridite na shod vsi, ki želite, cla zapuste Wranglovci Slovenijo in da smemo prosto pohajati naše planine! Izvestni gospodi v Belgradu je treba povedati odločno, da si ne pustimo zapirati lastnih potov v lastnih gorah.
lj Zabavni klub »Danico« in >.Zar;e« vabi vse člane, članice in prijatelje na majniški izlet, ki ga priredimo v nedeljo 28. t, m. z jutranjim vlakom k Peričniku. Udcležniki naj se zglasijo za informacijo (prijave) v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5 vsak dan od 17.—18. ure. Prijave sprejemamo do petka 26. t. m. — Odbor.
lj Izletni dan. Ker se je včeraj (izjemoma) vršila proslava sv. Cirila in Meloda po naših šolah in sicer s sveto mašo in s protialkoholnimi predavanji, so porabili ljubljanski šolski zavodi to priliko, da so prejšnji torek dali na razpolago za izlete. Takega vrvenja in življenja ni bilo izlepa na glavnem kolodvoru kot la dan. Krasno vreme je podžigalo veselo mladostno razpoloženje. Železniška uprava je preskrbela izletnikom prijetno vožnjo s tem, da je prepustila dovolj udobnih in ličnih vagonov, za kar naj bo vsaj na tem mestu izrečena topla zahvala. Za red je načelstvo uprave poskrbelo na ta način, da je dalo vozove ogromnega gorenjskega vlaka označiti z napisi šol oziroma postaj, do katerih so se posamezni oddelki vozili. Slo
je zato vse gladko in brez nereda. Hvala vsem, ki so imeli trud in potrpljenje z živahno mladino!
lj Umrli so v Ljubljani: S. Elizabeta Helena Simonič, usmiljenka, 65 let. — Jera Velkavrh, za-sebnica, G9 let. — Mihael Gliha, čevljarski pomočnik, 25 let. — Josip Schauer, žel. sluga v p. in posestnik, 62 let. — Mavija Topolavec, bra-njevka, 71 let. — Frančiška Ograjenšek, žena žel. »adpremikača, 40 let. — Terezija Mnrič, služkinja, 24 let. — Janez Jerič, dninar, 26 let. — Ernest Urbunič, sodar, 73 let.
lj Koncert v hotelu Tivoli v četrtek, dne 25. t. m. od 10. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar.
lj Goljufije pri rlmpekm«. Jernej Pušar je služil pri : Impeksu«. Prevzemal je les. Ko že ni bil več pri »Impeksu« v službi, je še vedno nastopal kot »Impeksov« nastavijenec in je odpeljal lesa v vrednosti S000 kron, katerega je prodal ua
svoj račun. Vsled te goljufije Je prisodilo deželno sodišče Pušarju 4 mesece težke ječe.
lj Uspeli štetja iivine itd. je v Ljubljani naslednji: 875 konj, 817 goveje živine, 7 oslov, 552 prašičev, 84 ovac, 110 koz, 4541 komadov perot-nine (kokoši, race, gosi in purani) ter 306 čobelnih panjev.
lj Policijska kronika. Tatvine koles so fse pričele zopet v zelo veliki meri pojavljati. Izposoje-valcu koles, mehaniku Adoflu Pučku na Sv. Petra cesti 43, je bilo poneverjeno 4000—5000 kron vredno kolo znamke Puch. — 4000 kron vredno kolo
Je bilo ukradeno stavbnemu risarju Josipu Briclju; tateri je naznanil, da bo dal tistemu, ki izsledi kolo, 1000 K nagrade. — Košara, v kateri je bilo 100 jajec, je bila ukradena ua Vodnikovem trgu bra-njevki Katarini Luteršek; zasebniri Pavli Sinišič je pa bilo ukradeno na trgu 840 kron. — Milovan Bernik je našel na glavnem kolodvoru temnordeč ženski plašč. Pristopil je pa k njemu neki železničar, ki mu jo rekel: »Daj meni plašč, da ga ne-sem na policijo!« Med potjo na policijo je pa neznani železničar pobegnil. — Mihaelu Prelcu je ukradla v neki gostilni neka ženska 1300 K in železniško legitimacijo. — V gozdu ob Večni poti sta bila ukradena Ivanu Černetu iz Zgornje Šiške 2 m" drv.
Cerkveni vestnik.
c Križevniška moška in miadeniSka Marijina dražba ima danes, na praznik Vne. bohoda, ob 8. uri popoldne izvencerkveni sestanek v istem prostoru kot zadnjikrat. Zaradi važnosti točk, ki so na dnevnem redu današnjega zborovanja, želi odbor, da se ga udeleže polnoštevilno vsi člani.
Prosveta.
pr Slovenski skladatelji. Da se omogoči jugoslovenskim grafikom-umetaikom izdajanje izvirnih del, se je ustanovil »Kolegij jugosloven-skih umetaikov-grafikov« s sedežem v Zagrebu in v Ljubljani. Ta je stopil v zvezo z grafičnim udruženjem drugih narodov, kakor je pokazal že II. zvezek »Grafičke umetnosti«. Ker se delovanju »Kolegija« posveča vse večja pažnja, se bode začeto delo nadaljevalo z izdajanjem izvirnih del jugoslovenskib umetnikov. Tako se bo omogočilo naši javnosti, da spozna najboljše srbske, hrvatske in slovenske grafike in da se orientira o stanju te najnovejše veje umetnosti v Jugoslaviji. Od grafičnih tehnik je bil do sedaj najmanj negovan lesorez, a ravno temu se posvečajo naši umetniki vedno bolj. Tako mapo s (i izvirnimi lesorezi, ki bo nosila naslov »Slovenski skladatelji«, izda kolegij še ta mesc v treh zvezkih. Lesorezi so delo slovenskega grafika Saše Šantla. Mapa bo celo okusno opremljena, bo imela prilogo teksta
BUrenski duhovnik iz Clevelanda, Ohio,
U. S. A. i š č n po ukazu svojega škofa Rt. Rev. Jožefa Schrembsa
mladega duhovnika,
Id je bil posvečen največ pred 5 leti, in
dva spm^isčsijka
te prvega, drugega ali tretjega letnika ia Cleveland. Imeti morajo dobra spričevala svojih predstojnikov. Potnina prosta. Pismene prijave na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1889.
v slovenščini, ter bo tiskana v 180 numeri ranih iztislh, opremljenih z lastnoročnim avtorjevim
podpisom. »Slovenski skladatelji« se morejo že sedaj naročiti za ceno 50 Din., prodajna cena bo pa 60 Din za mapo. Po natisku se plošče uničijo, da s« ohrani zbiralna vrednost izdanih listov.
Socialni vestnikT
Nove mezde sfavbiaskih delavcev.
Dne 12. maja t. 1. »c je pri Oddelktt za socialno politiko v Ljubljani zaključila nova Kolektivna mezdna pogodba za gradbeno stroko, s kojo so se na novo uredile mezde stavbinikih delavcev enotno za vso Slovenijo. Nove mezde, ki veljajo od 8. maja t. 1. dalje, znašajo za normalno delovno uro: 1. za polirje K 22—28, 2. za preddelavce 17—22, 3. za izučene profesioniste (zidarje, tesarje) 15—19, 4 za težake 9—13, 5. za mladostne delavce 6—9, 6. za delavke 6—9, 7. za vajence 7—13. — Za popravila na strehah in za delo na visečem odru, nadalje za delo v rabljenih straniščih in kanalih se plačuje posebna doklada, To Kolektivno pogodbo so sklenili in podpisali podjetniki, združeni v Odseku gradbene stroke pri Zvezi industrijcev ter zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva podjetij iz Celja, Ljubljane In Maribora. Pogodba se je uradno potrdila po Oddelku za so-cijalno politiko ▼ Ljubljani.
Orlovski vestnik.
Vransko. Naš orlovski odsek obhaja letos svojo desctlctnico. V proslavo priredi s sodelovanjem sosednih odsekov v nedeljo dne 11. junija 1922 Orlovski tabor z javno telovadbo Ob 9. in pol 10. uri pozdrav gostov. Ob 10. uri slovesna služba božja na telovadišču (Musijev travnik na Ilovici), popoldne ob 3. uri javna telovadba s sodelovanjem godbe. Po telovadbi prosta zabava. Bratje, pridite v častnem številu. — Vranski »Orel«.
Pojasnilo zavarovancem okr. boln. blagajne v Ljubljani, delodajalcem in vsem onim, ki so dobre volje.
Zadnje čase se množe v slov. časopisju napadi na bivše načelstvo okr. boln. blagajne v Ljubljani. Očita se mu koruptnost, razmetavanje denarja in vožnje 7. blag. avtomobilom, torej vsakdanji grehi današnjega časa.
V Celju se je menda vršil dno 11. maja sestanek celjskih obrtnikov, na kojem je podpisa-
* Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
nemu osebno neznani gospod Majcen iz Ljubljane poročal o strahotah bivšega načelstva. Ce so mojo informacije točne, bo očitane grehe bivšega na-čelstva gosp. Majcen lahko dokazal pred sodiščem.
Ker je boln. blagajna javen zavod, njen denar skupna last zavarovancev in delodajalcev, ki so soprispevali, zato čutim dolžnost, da v naslednjem pojasnim naslovljencem glavue gorostasno-sti bivšega načelstva, ki je s svojimi obilnimi grehi ustvarilo iz malenkostne okr. boln. blagajne v Ljubljani ogromen zavod, ki pomeni v socialnem oziru za delavstvo gotovo tisočkrat več, kot čivkanje puhloglavih razdiračev.
Zadnje načolstvo blagajne je ob nastopu svoje funkcije prevzelo okoli K 70.000 blagajniške imovino, oddalo pa je večmilijonke vrednote. 01) vojnem času, ko je najhuje divjal avstrijski vojni teror, in ko je večina onih, ki danes pošteno delo obmetujejo s koruptnim blatom, s polno paro pomagalo avstrijskim biričem, je načelstvo okr. boln. blagajne v Ljubljani — torej sorazmerno najbogatejšega tovrstnega zavoda — votiralo lo 30.000 K vseh vojnih posojil. Kdor ni pozabil onih časov, bo razumel, kaj to pomeni. Gotovo pa je, da je bil zavod obvarovan finančne katastrofe. Poznam male boln. blagajne, ki so subskribirale vojnih posojil dvakrat, trikrat in desetkrat toliko kot ljubljanska, torei mnogo več kot je znašalo vse njih imetje. Da so krile subskrib. zneske, so zavode težko zadolžile in ob času centralizacije je prevzela ljubljanska boln. blagajna cele koše vojno-posojilnih obveznic in zadolžnic, gotovine pa skoro nikake. Poznam neko zadružno pom. boln. blagajno, ki ni izročila centrali ničesar in menda šo danes ni obračunala z njo. Načelstvo okr. boln. blagajne ni obsojalo — nesreče.
S centralizacijo je prevzelo načelstvo okr. boln. blagajne ogromno delo, osebne žrtve in velikansko odgovornost in naj protivniki centralizacije sodijo o njej najslabše, gotovo je, da bi iz opisanih razlogov in vsled današnjih razmer skrahiralo dve tretjini zlasti manjših boln. blagajn brez centralizacije.
Naravno, da je bilo treba za tako velik zavod uradništva. Pri ustvarjanju poslovalnic so ni vprašalo nikogar po strankarski pripadnosti, ampak sprejelo se je vse uradništvo bivših blagajn. Kar Je manjkalo, je bilo treba vzgajati. Na splošno je imelo načelstvo pri uradništvu srečo in danes ima zavod prvovrstne moči. Seveda Je bilo tudi nekaj nesreč manjšega in večjega kalibra, sledovi vojne tudi blagajni niso prizanesli. Kons'atiram pa, da zavod ni, oziroma ne bo trpel niti vinarja Škode. S pomočjo dobrega uradništva in s pomočjo meni najbližjih gospodarskih zavodov sem večino škodo pokril. Da ne bo prikrito ničesar, naj povem, da še danes dolgujem centrali znesek okoli 11.000 K, ki sem ga prevzel v kritje greha, ki ga jaz nisem zakrivil.
Naj omenim pred letom dni izvršen izredno ugoden nakup blag. hiše v Ljubljani (Gradišče), za svoto, kolikor stane danes vsaka boljše zidana baraka, pred dobrim pol letom zelo ugodno kup-
ljeni stavbeni prostor na Miklošičevi eesti t Ljubljani za stavbo hiše delavske zavarovalnice in okr. boln. blagajne, pri kojem ima bivše načelstvo sigurno vsaj polovico zaslug in koji prostor ima danes še enkratno vrednost itd., itd., to ao aktiva bvšega načeLstva, kojih nihče utajiti ne more.
Iz časopisja posnamem, da si je baj6 goep-Majcen moral s silo priboriti vpogled v sejni w pisnik, in če je to res, si dovolim izreči dotične-mu, ki jc zabrnnjeval vpogled, odločno graja Sejni zapisnik .je odprta knjiga, koje kritike skle-jx)v se jaz ne bojim. Iz nje je razvidno ogromno delo, kojemu je bilo bivše načelstvo kos. Jasno je, da danes ni mop)če zahtevati niti od delodajalcev ali od delojemalcev odbornikov, da izgubljajo svoj dragoceni čas v korist zavoda brez vsake odškodnine. Jasno tudi, da zasluži vsak uradnik, zlasti vodilni, za svoje izredne posle priznanje. Poznam zavode, ki so upravljani od vlade, koja ni pomišljala dovoljevati za 100 odstotkov višje nagrade v iste namene. Po moji iniciativi so se blag. uradništvu dvakrat uredili prejemki, vsaj deloma razmeram in času primerno. Takrat je nastal krik: koritarji in korita, boljše so plačani kot državni. Kako je to uredništvo plačano danes, nc vem. In če je tudi tako plačano kot državno, je pomilujem.
Blagajniški avtomobil je kupil zavod zato, ker ga rabi. Kdor pozna ustroj zavoda, bo priznal, da je ravno pri blag. avtomobilu zaznamovati veliko aktivo. Potreben je za revizije poslovalnic, na razpolago gg. zdravnikom in tudi bolnike so je v nujnih slučajih prevažalo z njim. Sicer pa ne bodimo otročji, jaz privoščim vsem onim, ki vpijejo proti avtomobilu, ogromno voženj ž njim, samo obveznosti naj prevzamejo iste kot so jih predniki.
in ker se omenja tudi moja nagrada, bodi povedano, da je nisem prosil, ampak se je braniL Usilila se mi je od onih, ki delo poznajo. Vse bivše načelstvo in dva oblastvena zastopnika lahko temu pritrdita.
Iz blag. knjig pa se lahko konstatira, da dc danes nisem prejel niti vinarja po obstoječem poslovniku, določenih dijet za vsa uradna pota zadnjega leta, niti ficka t. zv. načelnikove plače, ki zuaša reci in beri 50 kron mesečno.
Naj gorenjega spisa ne smatra nihče kot samohvalo, ko;a so mi studi, ampak le kot nujno potrebno obrambo bivšega načelstva okr. boin. blagajne, ki je sestojnlo iz vseh političnih struj in strank in ki je vršilo prevzeto nalogo častno in pošteno.
MITI. R0ŽANC, bivši načelnik okr. boln. blagajne v Ljubljani.
Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok,
nog in celeg8 telesa, kot kosmetikum za negovanje kože. zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«. Je mnogo močncjSi in boljši kot Franc, žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in pošta, pošlje za 72 K: Eugen V. Feller, Stubica donja. Elsatrg 134, Hrv.
KM
ifii
Trgovina vina na debelo sprejme
Ozira se le na prvovrstne moči. Prednost ima isti, ki je že potoval v stroki. — Natančne ponudbe z navedbo referenc, po katerih krajih je potoval, zahtevo plače i. t. d.
Ed 1. junij 1988 na upravo ta.	1988
■■■■■■■■noiBnetnassBEiinRsnniaBa
popolno samostojnega, ki jc docela vešč v obeh poslih (plača po pogodbi, nastop takoj) išče Josip Poglajen,
pekar in slaščičar, Gospič.
2051
Sprejmejo se takoj
2 donašalca Jedil
2 vajenca 1 blagajničarka
za kuhinjo v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
zdrav, priden, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo 15—16 lei star, se sprejme takoj. Predstaviti se je osebno v trgovini Ignac Andrašič, Kranj.	2024
POSLOVODJA
za novo opekarsko podjetje
se išče. — Istotam se sprejme
pomožna pisarniška moč
eventuelno tudi gospodična. Ponudbe pod šifro »EMONA« 1989 na upravo »Slovenca«.
Sprejmem takoj
več dobro izvežbanih čevljarskih po močnikov, delo trajno, plača od para od K 50 do K 120, hrana v hiši dnevno K 40, stanovanju prosto.
Maks Pečnik
splošno čevljarstvo, Gameljne nad Ljubljano.
ŠIVILJA
Za popravilo perila se priporoča na dom (Ulica na Grad 7 a).
ProdajGlho
polteno In «na?.no iiZem, P!»Ja po dogovoru, nastop lahko takoj. — Novak, Zagreb, Maksirairska cesta 64.	3039
J
Prostovoljna javna dražba
!
posestva na Vel. Poljanah pri Ortnekn se vrši ▼ nedeljo, 28. maja ob 1. uri popoldne na licu mesta: hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki in gozd, v skupni meri 54.172 m'. Kupci v celoti.
Samo 2 kroni stane kg
pri večjem odjemu. — Naslov pove uprava fega lista pod št. 2037.
Kmečki voz
nov naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev 2041.
NAZNANILO. Priporočam se vsemu občinstvu za izdelovanje
strojnih modelov
po načrtih in vzorcih. FR. MEHLE, Steianja vas št. 3 pri Ljubljani. 2045.
Pozor, kdor si želi novo izumljene
moderne
šivane čevlje
(gajzer in luksus) za hribolazce itd. vseh vrst. Najnižje cene. Za točno postrežbo jamči Alojz GerSak, čevljar, Jagncnca 28, p. Radeče pri Zidanem mostu.	2049
Proda se lepa, močno zidana
HIŠA
z 1 in pol orala njive pri farni cerkvi in samo 5 minut od postaje, pripravna za vsako obrt. Loka pri Zid. mostu St.. 18.
Enonadstropna
nm
s prizadano delavnico za vsakoršno obrt ali podjetje na periferiji mesta Ljubljano se po ugodni ceni proda. Vpraša se pod »Obrt« na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2052
Motorno kolo
3 in pol HP, najnovejši sisiem v popolnoma dobrem sianju se proda. Ogleda se lahko v mehanični delavnici SuhY Ga-beršek v Kranju.
Gorska trava za madroce
v vsaki množini se dobi najceneje pri:
SEVER & KOMP. :: Ljubljana,
Wolfova ulica štev. 12. 1861
Proda se hiša
z lepim vrtom na periferiji mesta.
Poizve se v upravi Slovenca pod St. 2017.
Proda se takoj
iz proste rolie več strojev za izdelavo čevljev in zraven spadajočih pritiklin, dalje lepa suero nova, poikrita, rumeno pleskana kočija in dinamo stroj za 8 Hp 110 napetost s pritikli-nami. Poizve se pr" pod »Ugoden naku
surovi in umetne kamne (osle) za brušenje prodaja K. Milkovič, Moste pri Ljubljani.	2025
Za poldrugi milijon
dobi resen trgovec 100 m5 velik trgovski lokal in 200 m' veliko skladišče, kakor tudi stanovanje iz treh sob v novi stavbi v bližini glavnega kolodvora za november t. L
' -psr-
pri upravi lista kup St. 722-1.«
SODE od vina in žganja I K 2 in bencinmotor
6 IL P. — proda F. C vek v Kamniku.	2026
Pisalni stroj »OLIVER«
model 5, dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava lista pod Številko 2022.
Stanovanje s hrano
za di|aka (Sestošolca) pri solidni družini se iiče. Ponudbe pod »DIJAK« Jesenice—Fužine 152 Gorenjsko. —
na dobo 10 let
v novi zgradbi išče mirna stranka.
Ponudbe pod „Nova zgradba' 2036 na upravo lista.
Velika družba v Ljubljani išče
korespondenta
popolnoma veščega hrvatskega in srbskega jezika v govoru in pisavi (v latinici in cirilici) ter nemškega in slovenskega jezika. Reilektira se samo na samostojno moč. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali v najkrajšem času. — Ponudbe pod Šifro »KORESPONDENT« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg St. X
Austro - DatoSer - Puchwerke,
feižsso zastopston
Lfublfana, Gledališka ul. št 2.
Daimler 6-cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII 6/20 HP
in Puch tipa VIII 14/38 HP. Najboljši in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Od 20. t. m. naprej so interesentom šestcilindrski Daimler in Puch tipa VIII na ogled in preizkušnjo.
1
:

!
Dražba posestva,
V petek, dne 26. maja t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši na postaji Brezovica pri Ljubljani
le proti plačilu davkov. — Le resni rcflektanti naj pošljejo naslove do dne 1. junija t. 1. pod: »Priložnost — B« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica St. 5.

Ključavničar, delavnico
ali pa posamezno orodje in stroje kupim event. se udeležim s kapitalom pri manjši taki obrti. Ponudbe na anončno in reklamno družbo Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg 3 pod šifro »Ključavničarska delavnica«.	2011
zemljišč vlož. št. 1673 in 1676 kat. obč. Brezovica. — Zemljišči merita skupaj 13.543 m- in se raztezata v dolžini 450 m tik ob železniškem tiru postaje Brezovica, sta torej zelo prikladna za skladiščni prostor. Vzklicna cena 200.000 kron.
Pojasnila pri družbi lesnih trgovcev
»PATOM« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33
(BALKAN).
Marke Slovenije po 15 K
kupuje in plača najboljše cene Kari Kovačec, Osijek I, Stross-majer. ulica št. 15.
Pavola .1KL svila
za vezenje, Šivanje in ob&lvanje gumbic.
Zastopsto in tovarniška zaloga Demšar & Oscnar Ljubljana, Kolodvorska ul. 35.
I. delavsko konzumno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki ima svoje prodajalne v raznih krajih Slovenije obstoji že nad 26 let, vendar seže njen razmah šele od vojne naprej. Zakaj? Zato, ker je imela tedaj zadruga priliko pokazati, da njen namen ni bogatiti ampak konzumenta v vsakem oziru zaščititi. — Radi velikega navala s prijavami za članstvo zadruga prve dve leti vojne ni sprejemala nobenih novih članov. Šele pozneje je stopila kot nositeljica zadružne ideje tudi izven Ljubljane. Da je storila prav kaže priznanje njenih izven ljubljanskih članov, kjer ima zadruga svoje prodajalne.
.2 | Ali znate štediti? Štedenje v tej draginji je res prava umetnost. Kadar pa hranite svoje prihranke ne pozabite, da naša zadruga obrestuje hranilne vloge svojih članov po 5°/0. Varnost je popolna, ker ima zadruga 6 lastnih hiš. — Deleži dajo jamstva za približno 2 in pol mil. ki on. Splošni rezervni zaklad okroglo 120.000 kron. Bilanca je solidna ln zadruga v najlepšem razmahu.
Člani!
Člani, Vi posodite sami sebi, če hranite pri zadrugi.
msBomssm^n
Vabil®
L delavsko konzumno društvo v Ljubljani.

II. redn
na
delniCarleo d. dr. TSUOLHM o Ssaarcf pri Kaiaiiiiisn,
ki bode
v nedeljo, dne 11. junija 1922 ob pol desetih v lastnih prostorih v Šmarci pri Kamniku s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o poslovanju za leto 1921. in predložitev bilance.
2.	Poročilo nadzornega sveta o uporabi čislega dobička, odnosno določitev
nagrad upravnemu in nadzornemu svetu. 3 Izvedba dovoljenja za povišanje delniške glavnice od 800.000 K z izdajo novih 16.000 delnic.
4.	Sprememba pravil v smislu nadaljnjega povišanja delniške glavnice od
2,000.000 K na 4,000.000 K.
5.	Slučajnosti.
šmarca, 21. maja 1922.
Upravni svet.
Po § 38. družbenih pravil opravičuje posest ene delnice k enemu glasu.
Da more delničar glasovati, mora vsaj šest dni pred občnim zborom na-Tožiti potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi na onem kraju, ki je naveden v sklicevalnem razglasu. Upravni svet mu pred občnim zborom izstavi na njegovo ime se glasečo legitimacijo z navedbo množine od njega založenih delnic in nanj odpadajočih glasov.
Delničarji, ki žele imeti na občnem zboru glasovalno pravico, naj založe delnice pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ali v pisarni d. dr. Triglav v Smarci.
, pozor!
LEPO POSESTVO s krasnimi poslopji, z dolgoletno trgovsko hišo v prometnem kraju se ugodno proda. Vprašanja je staviti pod: »700/1938« na upravo »Slovenca«.
Prodam 50.000 kosov različnih starih vreč
po nizki ceni. Ogledajo se lahko vsak dan na licu mesta. PREŠERN, čirčiče pri Kranju.
Lepa birmanska dariia!
Zlatnina, srebrnina. Velltta Izbira. Šivalni stroji prvovrstni. Potrebščino za stroje. Popravila. Učenje vezenja brezplačno.
JOS. SEbOi/IN -ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13
Delničarji, kaleri šc nimajo delnic l. in 11. emisije, jih lahko dvignejo pri lozadevnih podpisovalnih mestih, oziroma v pisarni d. dr. Triglav v Smarci proli potrdilu o svoječasno vplačanem znesku. Dividendo I. emisije za lela 1919. in 1920 ter 3% obresti za II. emisijo v letu 1921. izplača Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, oziroma družbina blagajna proti izročilu tozadevnih kuponov.
Veliko dionicarsko društvo ži~ tarske i brašnarske struke ¥ ZAGREBU
traži poverljivog
sa potpunim poznavanjem robe za skori nastup. Uvjet: poznavanje srpsko-hrvatskog ili slovenskog jezika. Mjesto je skopčano sa visokim slalnim dohodkom i prometnom providbom. — Opširne ponude sa plačevnim zahtjevima i referencama imadu se slati na upravu »Slovenca« pod broj: «10.000/2034«.
Ako še niste, pošljite naročnino!
Specialna trgovina
plvnlčarskih strofjev le aparatov
kakor tudi vseli potrebščin z a celokupno fncSaisfriJo pijače
Zastopstvo ln skladišče tvrdke
TEHAG G. m. b. H. Wien IX.
E. KORIČAN
Preradovičeva ul. 8. ZAGREB. Tel. 313-53.
Izložbeni prostor na veleseimu 655 mednarodni paviljon.

fiSSSSBj
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih ftlaftoImaaiSo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri T..S)SCtl, lekarna Ljubčjana, Slovenija.
Ljubljana, Karlovska ccsta 4. Zvonarsba ulica 1 — priporoča otroško vozičke in dvokolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila. Prodajalna: Stari trg 28.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava F0T0-LIT0GRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
F0T0GRASK1 A T ELI JE: Grabiec Ftanjo, Miklošičeva eesta št 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE
in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
KLEPARJI:
Produktivno zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovccv v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kotn T., Poljanska cesta štev. 8. Rcražgar & Smerkol, Florijanska uL 13.
KLIŠEJE:
za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan ^ica tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3.
MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5.
Gosposvetek*
4 Din.)
PISALNI STROJI IS POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5,
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12.
SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. d., Sodna ulica 3, TeL 463. Ranzingor R., Cesta na jui. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: ViHntin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2.
STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTTSE:
(pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna y Ljubljani.
TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T, HeuSScl-a nasl. Žunlč, Glince 258 pri Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI TN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec '& Turk pri »zlati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA* Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10, (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
PERONOSPORNE BRIZGALKE
sistem „Vermorel" in „Jessernigg" (zračni kotel in sesalka) v veliki množini v zalogi. Ponovno znižane cene na debelo za preprodajalce.
Starčevlčev trg 12. Telefon br. 26-81.
rc* (-uiLgji ji a. k. j/ s^jt 1
delniška družba za promet s kovinami
========= Zagreb ===========
Brzojavni naslov. Zugmaygruber, Zagreb.
<SB
SSST Največje tuzemsko skladišče bakrene pločevine, taslaka (tepšija, šajba), cevi, šipek, nitne (zakovic), polpredelanih šolj za žganjekuho in kotle za pranje, ltačul. Elektrolyt-bakrena žica. Svinčeno cevi. — PoassaK© najboljši bakreni 8»r©čZtf©cSv:. — Zamena blaga za stari baker. — Sanraoproriaia"bakrenih pro-žsws»«S©w tvornice	ZUGMfflVER i	WSen-UTaScSegg. "M
m m m m
Glavno zastopstvo:
E.|MtoSj£ftraat, So«Sraa inMca štev. U
Telfc^on ii^temrb. 461
nudi od najmanjše 4-cilindrske 6|15 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile.
Tovorni avtomobili istih znamk od 1—5 ton.
V nakupu kot obratu najcenejši!

^mi^^MmmMm^i	_____________
umiovans
i
preje	Mariborska eskomptna banka
uslonovliena 11872
Beograd, gornja Radgona, Kranj, tijubljana, Maribor, (Murska Sobota, Velikovec
expoditura v Skofjiloki
Majski kapital Oi 30. ooo. ooo (Rezerve 9i lo.ooo.ooo
Jtvršuje vse bančne posle najkulanineje.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorili urednik jklikael Aloškere v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.