POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEC Stev. 199. leto XII. Maribor, petek 2. septembra 1938 Cena 1 din Češkoslovaške ponudbe in nemške zaklevej Češkoslovaška vlada ponuja preureditev republike po vzorcu Švice — Hitler zahteva avto* j tomijo, odpoved pogodbe s Francijo In Rusijo, sklenitev pakta z Nemčijo in carinsko unijo — Nasprotujoče si vesti o nemških sklepih I Zapiski pred važnimi odločitvami. .PRAGA, 2. septembra. Razplet češkoslovaškega narodnostnega problema je flosegel včeraj in danes stopnjo mrzlične iskanja rešitve. Akcija Anglije In nje-j“® Prijateljev je pripravila teren, na ka-ere® je postal pregled položaja popol-80®a jasen. Vsa Evropa ve sedaj, da sta ^soči le dve rešitvi: ali sporazum ali v°ina. Sporazum je mogoče doseči samo ?a ta način, da popuste tudi Nemci, ka-j!0r ie popustila praška vlada. Vsa priza-®®vanja evroske diplomacije so se zato koncentrirala v pritisk na Nemčijo in po te na sudetske Nemce, da popuste ® sPrejmejo najnovejši predlog Prage *aj kot bazo za pogajanja. Ta novi pred p ie bil sestavljen na osebno pobudo P^a Runcimana in ga je odobrila v na-■T1« tudi angleška vlada na svoji zgodo-'isko važni seji v torek. vsebina praškega načrta. j N°vi predlog, ki bo kakor se tu zatr-'5e> objavljen javnosti danes popoldne z oklicem prezidenta Beneša, do-1)0 vesteh *z poučenega vira: 1. Raz-. “tev države na 20—23 kantonov. Vsak sJnJon bo imel po švicarskem vzorcu j>°io samoupravo. 2. Osrednja vlada v dl?8* bo poskrbela za izdatno pomoč su-!sko-nemški industriji. 3. V kantonih 3°^nih manjšin se uvede kot uradni je* fezik prebivalstva kantona. 4. Sudet-*1 Nemci dobe 23 odstotkov vseh dr Jttfc uradnikov in nameščencev v re-5. število varnostnih straž v su« HITLERJEVE ZAHTEVE. PRAGA, 2. septembra. Dasi rezultat razgovora med Henleinom in Hitlerjem, kakor tudi sklep sudetsko-nemške stranke še ni znan, se vendar zatrjuje, da je z nemške strani novi vladni predlog sprejet kot baza za pogajanja. Vendar samo kot baza. Nemci nameravajo še dalje f vztrajati pri večjih zahtevah. Hitler stoji, kakor se zatrjuje na stališču: 1. da je treba dati sudetskim Nemcem popolno teritorialno avtonomijo; 2. da se mora odpovedati pogodba med Češkoslovaško na eni ter Francijo in Rusijo na drugi strani; 3. da se sklene med Češkoslovaško in Vemčijo enaka nenapadalna pogodba kakor je bila sklenjena med Nemčijo In Poljsko, in 4. da se sklene med Češkoslovaško in Nemčijo carinska unija ali vsaj carinska pogodba na razširjeni bazi. Te zahteve bo baje izrekel Hitler tudi na kongresu v Niirabergu. ZA ČSR NESPREJEMLJIVE. Ako bo Hitler in po njem delegacija sudetskih Nemcev vztrajala res pri teh zahtevah, ni verjetno, da bi se pogajanja s praško vlado, tudi ako se prično, uspešno zaključila. Zdi se popolnoma Izključeno, da bi mogla Češkoslovaška sprejeti pogoje, ki bi jo pripeljali v popolno politično in gospodarsko odvisnost od Nemčije In oropali vsake zunanje politične ter gospodarske svobode. Položaj, ki bi iz tega nastal, bi bil vazalski. Nemčija bi dobila nad Češkoslovaško nekakšno mandatno oblast, ki bi jo mogla stalno iz- koriščati po svoji volji in v svoje interese ne samo v zunanji, ampak tudi v notranji politiki Češkoslovaške. Takega položaja pa prav gotovo tudi Anglija in Francija nikoli ne bi dopustili. VERJETNOST PRIČETKA POGAJANJ. PRAGA, 2. septembra. Po zadnjih vesteh so sudetski Nemci v načelu pristali na pogajanja z vlado na bazi njenih najnovejših predlogov. Prvi sestanek med sudetsko-nemško delegacijo in dr. Hodžo bo danes dopoldne. Na tem sestanku bodo Nemci obrazložili dr. Hodži svoje zadevne sklepe. Ako se zatrjevanje, da Nemci pristajajo na vladne predloge potrdi, se bodo pogajanja pričela takoj in bodo že prihodnji dnevi pokazali pozitivne ali negativne rezultate. NEMCI ODKLANJAJO? PARIZ, 2. septembra. Avala. Po v Ber I tinu zbranih iniormacljah je izjavil fteki I ugledni predstavnik sudetskih Nemcev, da je predlog češkoslovaške vlade za ure | ditev narodnostnega problema nesprejemljiv. Predstavnik pa je dodal, da s| tem zadnja beseda le še ni izrečena. HENDERSONOVA INTERVENCIJA. LONDON, 2. septembra. Danes bo obiskal angleški berlinski poslanik Hen-derson nemškega zunanega ministra von Ribbentropa, in verjetno tudi Hitlerja samega, ter obrazložil dokončne sklepe o stališču Anglije v češkoslovaškem vprašanju. jL^o-nemških krajih se zniža na pok>' J’ kakršen je bil pred sporom. V manj' te kantonih bodo mimo tega zašči ' Prebivalci češke, slovaške ali druge Vu^nostl, ki v kantonu ne predstavlja u 'jJe. Prav tako bodo zaščiteni po češ 'n slovaških kantonih živeči Nemci. HENLEIN PRI HITLERJU. načrtu so razpravljali na seji fejl ®e8a ministrskega sveta in ga spre 1 So rau uekateri ministri ostro potovali. Bil pa Je v glavnih obrisih ^ tudi Henleinu in njegovi stran- Dta JSeraj sta o nastalem položaju raz-3 lord Runclman *n prezldent Vq] ki je sedaj osebno posegel v raz-Dted,°Sodkov. Istočasno so o novem Vir U razPrav*ia*l voditelji sudetskih VtCev’ ki P« niso sprejeli nobene do-kitj1,6 odločitve, ampak sklenili poča-lnstrukcije Iz Nemčije, kamor je Wdne naglo odpotoval Konrad HL 'n in se sestal s Hitlerjem v Ober-Vlr*u- Od tega razgovora med Hen-UlJ® in Hitlerjem je sedaj odvisen Vftranke sudetskih Nemcev, ki bo 161 In objavljen danes. CIMANOVO PISMO HITLERJU. % 2. septembra. Avala. Agen- c*v jlavas poroča: Vodja sudetskih Nem u,!| rad Henlein je prispel včeraj ob V ObeV ®ercl,tesgaden In se podal takoj % l *8a,2burg, kjer se Je sešel z držav-14 v®6 Ilce,arletn Hitlerjem, s katerim se SU M, a razgovarjal. Pri razgovoru Nšai r?vzoCa tudi namestnik Hess In ni , ^r|ng. Rezultat tega sestanka l^nan. H‘n°N, 2. septembra. Avala. Kakor 2 *ahu a’ ie ob,8ka, Henlein Hitlerla > tei ^lorda Runcimana. Henlein Je Msm izročil Hitlerju Runcimano-% j v katerem daje razna .»rlporo-Pfetlloge glede češkoslovaškega Poliska oborožena nevtralnost ANGLEŠKI POSLANIK PRI BECKU. — POLJSKA OSTANE NEVTRALNA, A BO BRANILA SVOJO NEDOTAKLJIVOST. VARŠAVA, 2. septembra. Angleški poslanik v Varšavi se je včeraj vrnil z dopusta v Angliji. Na poučenem diplomatskem mestu zatrjujejo, da je prinesel s seboj nove lnstrukcije o stališču, ki naj ga zavzema. Poslanik je dobil v Londonu nalog, da informira poljsko vlado o stališču, na katerem stoji Anglija glede češkoslovaškega vprašanja. Obenem je njegov namen Izvedeti za stališče Poljske in obvestiti o tem angleškega zunanjega ministra Halifaxa. V odsotnosti poslanika je sprejel poljski zunanji minister Beck pred nekaj dnevi njegovega zastop nika, kakor tudi nemškega poslanika | Moltkeja in jima obrazložil svoje in vladno stališče v tem problemu. VARŠAVA, 2. septembra. V zvezi z in formacijami, ki jih je želel angleški po Mirno sožitje narodov Bratsko, mirno sožitje narodov je pred met želja in je ideal, ki ga nikdar ni mogoče doseči. Pač pa leži v območju človeškega hotenja, da se oblike boja omilijo in brezobzirna uporaba sile omeji. (Z internacionalnega kongresa za zgodovinsko znanost.) Anglež med sudetskimi Nemci Angleški publicist Henry Baerlein je ■prišel v Sudete, da bi se sam prepričal, ■če je res, kar pišejo nemški časniki, da vlada nad sudetskimi Nemci teror in da ■jim je onemogočeno življenje. Obiskal je •več krajev in govoril z raznimi ljudmi. ■Na koncu svojega potovanja je izjavil, ■da je sicer iskal češki pritisk, a je našel ■samo češko popustljivost. Govoril je tudi ■s sudetskimi Nemci, ki so mu izjavili, da •nič ne vedo o češkem terorju. Angleški •publicist je tudi poudaril, da ima češkoslovaška danes v angleškem časopisju •močno pozicijo in da je javno mnenje •vseh čitateljev angleških listov na strani j Češkoslovaške. Bodočnost madžarskega novinarstva Nedavno je madžarska vlada izdal? ■uredbo, po kateri so dolžni vsi dnevniki, •tedniki in mesečniki, skratka vse periodične publikacije, prositi ministrsko pred-■sedništvo za dovoljenje nadaljnjega izhajanja. Rok prijavljanja je bil zaključen •31. avgusta. — Na Madžarskem je izhajalo doslej 1400 periodičnih časopisov io publikacij, ki podlegajo tej uredbi. Zgo. ■dilo pa se je nekaj neverjetnega. Do 31, ■minulega meseca je namreč vložilo prošnjo za nadaljnje izhajanje samo neka? ■nad 90 listov, oziroma založnlštev. Vendar je vlada odločena, da vztraja prt •svoji odločitvi in postopa zelo rigorozno. Nemški idejni imperializem List »Der Deutsche in Polen«, ki izhaja Katovicah, pravi, da nemški ekspan-•zivni načrti ne težijo samo po pripojitvi ozemlja, kjer živijo nemške manjšine. ■Nemška državna misel gre naprej in zasleduje zelo daljnosežne smotre. Časnik priporoča vsem, ki verjamejo v miroljubnost Nemčije, naj si prečitajo znanst- slanik od Becka glede stališča Poljske dol veno delo berlinskega pravnika Kellerja, češkoslovaškega problema, se tu zaitrju je, da je poljska vlada sklenila ohraniti oboroženo nevtralnost. V primeru, da bi1 kdo kršil poljsko suverenost in skušal vdreti na poljsko ozemlje, bi Poljska na stopila proti njemu z vso svojo vojaško močjo Tudi ilezvlški Nemci zahtevajo avtonomijo KJčBENHAVEN, 2. septembra. Med nemško narodno manjšino, ki je po svetovni vojni z gornjim Šlezvikom pripadla Danski, se ie dolgo širi nacionalno-so-clallstično gibanje, ki pa do zadnjega časa ni nastopalo posebno agresivno, dasi je izzvalo tudi nekaj incidentov. V zadnjem času se pa opaža, da širijo posamezni nacistični voditelji sistematično hujskanje. Eden izmed njih je te dni na javnem zborovanju Izjavil, do bodo tudi danski Nemci zahtevali enake pravice kakor sudetski. Danska vlada pripravlja zaradi tega poostritev kontrole nad nem škim manjšinskim gibanjem in ne bo dovolila nobenih nadaljnjih izpadov. 8 španskih bojišč SALAMANCA, 2. septembra. DNB. Po poročilu iz nacionalističnega stana so na cionalistične čete pri Alteravavdi napre dovale in odbile več sovražnih napadov. Sovražnik je utrpel hude izgube. Nacio nalisti so ujeli 120 republikancev. Na ka stelonski fronti so nacionalisti odbili mo čan sovražni napad. Nacionalistična letala so bombardirala v Huelvi sovražne voja šlvC objekte ST. JEAN DE LUZ, 2. septembra. Re publikansko vrhovno poveljstvo poroča da včeraj ni bilo važnejših dogodkov. Na fronti ob Ebru in na Estramadurl so re publikanska letala sestrelila po 3 sovraži na letala. Republikanci so izgubili en< letalo. DEMANTI VATIKANA. VATIKAN, 2. septembra. (Havas) Odločno se zanikajo vesti, da je dunajski nadškof dr. Innitzer zaprosil Sv. stolico, naj ga stavi na razpoloženje. Te vesti označujejo v Vatikanu za fantastične. Borza. Curih, 2. septembra. Devize. Beograd 10, Pariš 11.94, London 21.29, Newyork 438.625. Milano 23.075, Praga 15.10. Vremenska napoved. Večinoma jasno, nekoliko topleje. ki zastopa nazor, da nima vsak narod v Evropi enake pravice do samostojne državne eksistence. Tudi med narodi se mora uveljaviti voditeljsko načelo. V srednjem veku je predstavljalo uresničenje voditeljskega principa med narodi nemško cesarstvo, proti kateremu so ope-tovano nastopali francoski kralji in vladarji dežel češke krone. Spomin na čase, ko so Francozi, Italijani, Danci, Čehi in Poljaki priznavali nemške cesarje za najvišjo svetovno oblast, se zopet prebuja. Z uveljavljanjem voditeljskega načela se mora zagotoviti nemška nadvlada nad ostalimi narodi Evrope. Na mrtvi straž! svobode Kanadski minister narodne obrambe J. Mackenzie je imel v Torontu govor, v katerem je dejal, da so Britanci na mrtvi straži svobode. Kanada ne bo mogla ostati inima v teh časih široko-ustnih gangsterjev. Inteligenca In narodna celota Vedno je bilo očito, da se drži slovenske inteligence še prst, če ne v prvem, pa vsaj v četrtem rodu. Inteligenca ni vselej do kraja spoznala etičnega sveta, iz katerega je izšla, in se tudi ni dovolj trudila, da bi našla in sprejela nove etične sile, ki bi vodile in organsko spajale z narodno celoto. (Tone Šifrer. »Ljub. Zvon«). Maribor, 2. septembra. Ob priliki pedagoškega tečaja, ki se je vršil kot prireditev ljublj. Pedagoškega društva od 22. do 27. avg. v Ljubljani in katerega so se udeležili tudi številni člani Pedagoške Centrale (Maribor) ter mnogo učiteljstva s slovenskega severa, je bil ponovno utrjen osnovni princip uspešnega pedagoškega udejstvovanja takozvana »pedagoška demokracija«. Napredka v pedagoškem šolskem in iz-vcnšolskem udejstvovanju in poglobitve obrazovanja mladega rodu si ne moremo zamisliti brez neprestane izmenjave misli in izkustev, brez neprestanega proučevanja pa se ustavi v trenutku, ko pre neha osebna svoboda prepričanja — in pedagoško dejstvovanje gre po zlu. To dokazujejo tudi izkustva iz avtoritarnih držav, kjer lahko opazujemo rapiden pro-pad pedagoške kulture. Izmenjava misli in izkustev — zlasti o novih, sodobnih pedagoških načelih — je izključena, kjer ni spoštovanja nazorov bližnjega. Tako so naši pedagogi prišli do »pedagoške de mokracije«, ki pomeni osebno svobodo pri iznašanju svojih misli o pedagoškem delu ter svobodo v stvarni kritiki — kar pač že po naravi stvari ne more biti izolirano od svetovnega nazora. Tako sre čarno na pedagoških sestankih, tečajih itd. ljudi najrazličnejših nazorov, ki skupno streme za istim smotrom: čim boljšo in narodu čim bližjo vzgojo — ki imajo v okviru pedagogike svobodo govora in kritike. »Pedagoška demokracija« je tako med našimi pedagoškimi delavci postala realno dejstvo. Do tega komičnega pojma (ki ga uporabljajo neoficielno, toda ga v tej ali drugačni obliki neprestano ponavljajo), je moglo priti le na terenu, ki je še daleč od resnične politične demokracije Tu je sektor kulture, ki je — ako se ni hotel zapisati smrti — moral vsaj zase in v omenjenem obsegu najti demokratično bazo svojemu deln. In tako je prišel do svoje »pedagoške demokracije«. V njej tlijo velike energije, ki si vzdržujejo teoretično življenje in se ubijajo v praksi, ki je omejena z vsemi mogočimi ovirami. V njej pa tli (in se ne da z nobenim sredstvom pogasiti) tudi spoznanje, da bodo te energije sprožene v celoti v narodovo korist šele, ko jim bodo dane možnosti: res le v demokraciji. Štirim in pol tisočem slovenskega učiteljstva je izročenih v izobrazbo in vzgojo 175.000 slovenskih Ijudskošolskih otrok in to še v ljudstvu, ki je samo potrebno njih vsestranske podpore. Učiteljstvo se svojih nalog (še celo v tem za nas nevarnem času) v polni meri zaveda. Razmere pa so take, da se teoretično izživlja v pedagoški demokraciji, praktično so pa možnosti njegovemu delu tako omejene in težke, da terjajo prav nadčloveških naporov. Pri nas je še vedno nad 100 ljud skošolskih razredov z nad sto učenci 87% vseh Ijudskošolskih otrok je iz krneč kih in delavskih vrst — v kaki bedi ti žive, so vedeli poročati naši učitelji na imenovanem tečaju. Samo širok in resnično demokratičen razmah bi prinesel učiteljstvu lažje delo in boljše uspehe. To spoznanje pa je vzniknilo tudi iz »pedagoške« demokracije. Neuklonljivost in požrtvovalnost našega učiteljstva, katerega velik del dobe-sedno žrtvuje svoje življenje svojemu ljudstvu, zasluži vso pažnjo in priznanje. > Pedagoška demokracija« pa potrebuje demokratičnih tal pri svojem razvoju. ped. hadžarska nat postane republika NEMČIJA ZAHTEVA DOKONČNO LIKVIDACIJO LEGITIMIZMA BURŽANOV. IN HABS' BUDIMPEŠTA, 2. septembra. Iz zanesljivega vira se izve, da je Hitler ob priliki obiska madžarskega državnega upravitelja Horthyja, ministrskega predsednika Imredyja in zunanjega ministra Kanye zahteval kot pogoj za nemško podpiranje madžarskih teženj popolno likvidacijo legitimizma in vseh zvez s Habsburžani. Kakor Nemčija nikoLi ne bi bila dovolila vrnitve Habsburžanov v bivšo Avstrijo, tako je tudi ne dovoli na Madžarsko. Hitler stoji na stališču, da so bili Habsburžani največje zlo za nemški narod in so samo oni krivi, da že v pre- teklosti ni bila ustvarjena Velika Nemčija. Zato naj Madžarska reši to vprašanje na ta način, da se spremeni v republiko, sedanji državni upravitelj Nikolaj pl. Hor-thy pa naj postane dosmrtni predsednik. V zameno je obljubila Nemčija Madžarski, da jo bo podpirala pri njenih notranje in zunanjepolitičnih težnjah ter ji stala v vsakem primru ob strani. Ali so Hor-thy, Imredy in Kanya te nemške predloge sprejeli ali ne, še ni znano, razni znaki pa dokazujejo, da je legitimizem na Madžarskem res pred likvidacijo. Narodno gledališče v Mariboru Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1938.-1939. DRAMA: Slovenska dela: Bevk. Smrtna poteza: Cankar, Kralj na Betajnovi. Golja, Bratomor na Metavi; Štandeker. Prevara. — Srbohrvatska dela: Nušic, Pokojnik: Scnečič: Slučaj z ulice ali De- lavski dol; Štimac, Avtomelodija. __ Če- Skleci italijanskega ministrskega sveta MILITARIZACIJA OBRATOV V PRIMERU MOBILIZACIJE. DRŽAVNI URAD NIKI MORAJO BITI POROČENI. ŽENSK SME BITI V SLUŽBI LE 10%. IZGON ŽIDOV. RIM, 2. septembra. Stefani poroča: Včeraj je bila tu važna seja mini- slrskega sveta pod Mussolinijevim vod stvom, na kateri se je razpravljalo o splošnem mednarodnem položaju. Sprejeti so bili važni sklepi glede zadržanja Italije v posameznih aktualnih vprašanjih, zlasti glede Španije in Češkoslovaške. Ob tej priliki je ministrski svet odobril pooblastilo, s katerim se vladi dovoljuje, dp sme v primeru delne ali splošne mobilizacije uvesti v podjetjih in ustanovah, ki bi se delno ali v celoti izkoriščala za potrebo vojske vojaški režim. Mini- strski svet bo nadaljeval sejo danes dopoldne ob 10. uri v palači Viminale. RIM, 2. septembra. Z včerajšnje seje ministrskega sveta se izve, da so bili sprejeti še sledeči sklepi: Zakon predstavlja neobhoden pogoj na napredovanje državnih uradnikov v višje položaje. Neporočeni ne morejo napredovati. Število žensk, zaposlenih v državni in zasebni službi ,ne sme biti večje ko 10 odstotkov vseh uradnikov in uslužbencev. Židje, ki so se naselili v Italiji po 1. januarju 1. 1919. se morajo v teku 5 mesecev brezpogojno izseliti, ker bodo sicer izgnani. ški deli: Čapek, Mati; Synek, Veliki prh mer. — Ruski deli: Gorki. Vasa Železno-va; Škvarkin, Izpit za življenje. — Angleška dela: Barre Lyndon, Čudežni Dr-Clitterhouse. O’ Ncill, Ana Christie; Shakespeare, Kar hočete; Shaw, Hudičev učenec. — Francosko delo: Deva!. Tovariši. — Nemška dela: Frank, Vzrok; Hauptmann, Pred sončnim zatonom; K'$g bund, Praznik cvetočih češenj; Schiller« Kovarstvo in ljubezen. — Špansko delo: Lope de Vega, Upor na vasi. —Madžarsko delo: Fodor, Matura. — Finsko delo: Vuolijoki, Žene na Niskavuoriju. OPERA: D’Albert, Mrtve oči; Bizef Lovci na bisere; Verdi, Aida; Zajc, Zrimški. OPEERTA: Beneš, Navihanka; Gorinšek-Ji ranek, Z obale na planine; Milič* cker, Dijak prosjak; Samec-Dobeic, Ančka; Suppe, Boccaccio. Drobne vesti Zadružništvo najmočnejša organizacija OB USTANOVITVI GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE V BEOGRADU. GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA DR. KOROŠCA. BEOGRAD, 2. septembra. Kot smo že napovedali, je bil včeraj tu ustanovni občni zbor nove Glavne zadružne zveze. S tem je naposled dobilo vse jugoslovansko zadružništvo svojo centralno organizacijo in predstavnico. Občni zbor je vodil notranji minister dr. K o r o š e c, ki je imel ob tej priliki daljši govor o pomenu zadružništva, ki se je v teku desetletij razvilo in dvignilo na zavidljivo višino, tako da ni splošno upoštevano le v državi, ampak zelo vidno tudi v tujini. »Zadružništvo je močna In krepka organizacija ne le po svoji številčni moči, ampak še bolj po moči svojih idej. Zadružništvo je element duhovnega in materialnega blagostanja, motor, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Pri nas nimamo niti Pred novo japonsko ofenzivo ŠANGHAJ, 2. septembra. (Reuter) Japonsko letalo e včeraj letelo nad provinco Šansi v območju lunghajske železnice ter ob železnici Peking Hankov in meta-o listke, s katerim se tujci pozivajo, naj se umaknejo ali skrijejo v zatočišča. Iz tega sklepajo, da pripravljajo Japonci veliko koncentrično ofenzivo na Hankov in druge sektorje kitajskega bojišča. HONGKONG, 2. septembra. Kitajsko uradno poročilo pravi, da so kitajska letala nenadoma napadla osem japonskih bombnikov pri Namyungu ter jih vse zrušila. NEGORLJIV VODIK. BERLIN, 2. septembra. Zaradi odklonitve Amerike, da bi prodajala Nemčiji helij za zrakoplove, se je nemška družba odločila, da jih ponovno poizkusi polniti z vodikom. Lani, ko jc v Lakenhurstu zgorel „Hinden-burg“, se je družba odločila, da ne bo več polnila zrakoplovov z gorljivimi plini. Zdaj pa so njeni inženirji iznašli sredsLvo, ki naredi vodik prav lako negorljiv kakor je helij. JAPONSKI ČASNIKARJI V NEMČIJI. BERLIN, 2. septembra. V Nemčiji se mudi na obisku večja skupina japonskih časnikarjev, katerim je snoči priredil nem ški tiskovni šef banket, katerega so se udeležile tudi mnoge politične osebnosti. FRANKO DOBIVA SE NOVE PROSTOVOLJCE. PARIZ, 2. septembra. „Populaire“ poroča, da so bili v zameno za ranjene prostovoljce, ki so bili te dni odposlani iz nacionalistične Španije v Italijo, dirigiram istočasno tja novi. Transport se je izvršil preko neke severnoafriške luke. List pravi, da je spričo tega naravnost ironija, razpravljati še dalje o možnosti odstranitve tujih prostovoljcev iz Španije. KDO OBOROŽUJE ARABCE? LONDON, 2. septembra. „Daily Ex-pres“ objavlja posebno poročilo iz A-leksandrije, iz katerega sledi, da obo-rožujejo in tudi financirajo paleslinske Arabce za boj proti Zidom in Angležem neke evropske velesile. Orožje se tihotapi preko neke luke v Rdečem morju, od koder se pošilja daljo s tovornimi avtomobili in karavanami. Predstojništvo mestne policije vM&* riboni poziva vse lastnike orožnih listov, ki še niso plačali, predpisaB6 banovinske takse na orožje za lej° 1938, da to store takoj, najkasneje 1. oktobra 1938 ko poteče rok za pD' čilo te banovinske takse. Lastnih0 orožnih listov, ki ne bodo plačali taks5 do 1. oktobra 1938 bo to predstojH' šlvo najstrožje kaznovalo po določilih tozadevnih upravno kazeiisk1*1 predpisov. Planinski tabor na Okrešlju. Ob $• letnici Frischaufovega doma na Okr«f lju je za nedeljo, 4. septembra skn’ can veliki planinski tabor, na kat? rem se sestanejo planinski prijat®$ od vseli podružnic SPD in doinačf ljudstvo. Tudi Mariborčani bomo da ponesemo še v alpe pohorske p0?‘ drave in da utrdimo stara planins^ prijateljstva. „Nanos“. Danes zvečer izredna se, ja. Važno! Udeležba strogo obvezh8' Avtomobil podrl stojnico. Danes ^ 8. uri zjutraj je na Vodnikovem trg* neki zagrebški tovorni avtomobil P0" drl Leskovarjevo stojnico.Razbila s_ se vsa jajca, raztreslo se je več ki*0' gramov brusnic po tleli in vse bUž _ na stojnici se je poškodovalo. sk°’ da je precejšnja. S KONGRESA V STUTTGARTU. Preiskava pri producentih malih® STUTTGART, 2. septembra. V okviru V°^a S°^a’ Fe d"1 JC mariborsko tj ngresa Nemcev iz tujine je sprejel vče- U.vef kolikor glede' življenja na njej. To svojo senco tudi ria narodno čuv-^vo. Preštejmo armado viničarjev, baj-ariev in bosjakov, ono armado z ledene ~°šče fn brez trdnih tal pod nogami! ,.^od pada ta senca. Tem žrtvam veta trditev: kruta borba za golo življenje prevpije moralna čuvstva. Je-li ta pojav naravno utemeljena nujnost? Naš kos zemlje ni še tako gosto naseljen, da bi morala čuvati njene mejnike mrtva straža. Naj omenimo samo naše močvare, velike komplekse zemlje v sumljivih rokah in drugo mrtvo zemljo. Pa tudi drugod je še plodnih tal, da bi ne bilo treba našemu siromaku krpati svoje revščine s sezonskim zaslužkom — razočaranja. Prva vzgojna naloga, ki nam jo neizprosno narekuje sedanjost in nam jo s toliko večjim poudarkom narekuje bližnja bodočnost, je preobrazba skrajne individualistične miselnosti v skupnostno ali kolektivistično, in to tako, da se individualna bitnost razvije le v toliko, da ne ogroža skupnosti. To poudarjamo zato, ker sta prav v tem pasu medsebojna pomoč in vzajemnost, — ki se porajata iz te vzgoje — trenutno dvakratne vred-nosti.Zato naj bi poklicani skrbeli, da se tukaj namestijo kulturni delavci — pred vsem učiteljstvo —, ki imajo smisel za zadružno vzgojo in praktično udejstvovanje. Zadružna vzgoja na praktičnih vzgledih z začetno šolsko vzgojo! Tako terjajo naše splošne in še posebej izjemne prilike. Edino tako bi v danih okoliščinah vsaj deloma zamašili vrzel, ki zija vzdolž naših mejnikov. J. F. Zanemarjena vurbeška cesta ..Okrajna cesta Ptuj - Vurberk - Sv. - Maribor ima pod Vurberkom ne-frne klance, znane pod imenom »farov-Ti klanci močno ovirajo promet, ki e na tej cesti čedalje bolj razvija, že ,aradi podviga sadjarstva v okoliških j^iih in živahnejšega obiska letoviščar- 'j-* »farovšku« se je pripetilo že veliko V spominu je Še smrtna nesreča Trtnika Pihlerja iz Krčevin, ki ga je čečkal voz, ko. so v- strmem klancu po-f^le zavore. V teh klancih se je že tri-Jat hudo ponesrečil konjski mesar He-J- Tudi nek osebni avto je tu strmogla-‘‘ v globino. Prav pogoste pa so kole-5®rske nezgode. Cesta je slabo oskrblje-® niti vejevje obcestnega drevja- pi od-r®n]eno, kakor bi to moralo biti. *. 0 vurberških bregovih prebivajo ve-i^nia kočarji in majhni kmetje, ki rjjjio svoje njivice in travnike v ravnici sv Vurberkom, imenovani »Log«. Ti s . °io slabotno živino ne zmorejo strnje-* ferovška, pa so prisiljeni pri težjih to-|r jjh najemati priprege, kar stane denar, “to se ob takih težavah in ovirah za- muja tudi dfclo, o tem je vsaka beseda odveč. . Vurberk je1 priljubljen, letoviščarski kraj. Tu je tudi sanatorij za jetične. In tako zahaja semkaj veliko tujcev, ki dobivajo spričo mizernega stanaj ceste čez farovšek vse prej ko dobre vtise o našem cestnem gospodarstvu, še lukarji iz Prlekije, Vajeni slabih cest, zabavljajo na farovšek, kadar vozijo na mariborski trg Ce bi bila ta cesta boljša, bi precej razbremenila državno cesto, vodečo po Dravskem polju, ki je radi velikega prometa danes tudi v:zelo slabem stanju. Načrt za regulacijo farovška je bil izdelan že pred vojno, toda do Izvršitve ni prišlo. Danes pa menda ni nikogar, ki bi se pobrigal za zboljšanje te ceste. Občina Grajena, pod katero spada farovšek nima v cestnem odboru nobenega , zastopnika, sama pa tudi nima sredstev za cestne gradnje. Toda vedno nujnejša postaja potreba, da se za' to cesto nekaj stori, in naj bi ta opomin zganil poklicane faktorje, da vzamejo tudi vprašanje re gulacije »farovška« čim prej in resno v roke. posestniki v Jenkovi ulici so morali po i vlekel močan veter. Za zdaj so raziska-nalogu občine na svoje stroške navoziti li jamo v dolžini enega kilometra; ka-gramoz, sedaj pa ni nikogar, ki bi cesto kih 100 metrov dolg hodnik, ki leži v ure(jil. smeri proti mestu nima nikakih okra- o. Karambol povzročil pijan kolesar, skov, pač pa so odkrili v hodniku, Motociklistu Jakobu Salamonu, stroj- ki leži v smeri Lovčena velike „dvo-niku iz Gornje Radgone je v vasi rane“ z mnogimi stalaktiti in stalag- Sratovci na ovinku, kjer so' sc vrstile miti. V podzemski jami se nahajajo doslej že številne avtomobilske in dru- nadalje izviri studencev in precej brege prometne nesreče, privozil nasproti J zen, ki zelo otežkočajo nadaljno raz-pijan kolesar Lojze Klemenčič, naku- iskovanje. povalec perutnine iz Murskega vrha n Zlatnlk je naš|a na Svojj n^v| neka Zasadi. Kolesar je bil brez luci jk-metica iz Bogunovca v jablaniškem povrhu tega še pijan. Hotel v zad- srezu jn ga prodala trgovcu v Medvedi, njem hipu s sredine ceste v obcestni p(ijcazaj zlatnik zlatarjem, ki so jarek, toda v tem ga je dohitel moto-1 usotovili, da je 18 karaten in so mu po-ciklist in podrl na tla. Tudi motoci-rj^ tis0~ dinarjev, na pa (r. klista je vrglo vstran. Oba sla zado- govec nj pristal. Novec ima tudi veliko bila precejšnje poškodbe. arheološko vrednost. Ko so ljudje za to o. Blejski škropilni avlo, ki jc pred zvedeli, jih je prijela seveda zlata mrzli-nedavnim padel v jezero, so včeraj I ^ in za5e)j so fta veliko prekopavati dvignili iz vode ter bo po pravilu SVOje nj}ve> Mesto, kjer je. kmetica našla drugo leto spet uporaben. Pri delu so 1 zla.tnikT leži blizu nekih grajskih razvalin, koristno sodelovali „ Težave pri mešanih muslimanskih miki, x so 'rsi P v E P J ' zakonih. Muslimansko šerijatsko sodišče o. Na la let težke jece je hll °^ ' zadnje čase zelo ovira mešane zakone, jen pred celjskim okrožnim sodiščem odk,onilo zakon med dvema mu. 67-letni posestnik Pe\ec Gregor jz o-1 slimanoma ter med dvema našima dr- ginske gorice pri Podčetrtku, Ižavljankama, Slovenko in Zagrebčanko, ineseca maja na brnita n c c “ Versko sodišče jih ne bo poprej poro- ril svojo 72-lelno ženo Nežo muslimanoma( dokler ne bo zade. o Nov cCstnivaljar.NovceStmjCve razSodil Reis ul Ulema, dobila iz Nemčije Mursko-soboska ob' . XT .. čina. Novi valjar je vzbudil žilico ra- n- 8 štirimi nogami. V neki dovednosli vsega občinstva, ki ga prid- Nfd murski vasi se je zvalilo pišče s no hodi ogledovat, komentirajoč visokHinmi nogami. Dve nogi sta normal-izdatek din 160.000'- iz občinske Ma- ni, n, dve nekoliko manjši. Kljun je "a-nc neobičajno velik. Spaček je ostal pri o. Dr. Krekovo cesto v Studencih že življenju, popravljajo. Nedavno smo pisali o zane- n. Da mu ne bi bilo treba sedeti pol marjeni Dr. Krekovi cesti v Studencih ter j leta, je pobegnil somborski milijonar Emil na to opozorili pristojno oblast. Videti je, Rac. Somborski milijonar Rac je bil svoje da je naše opozorilo zaleglo in da bodo čase v ospredju afere, ki je nastala pri ugodili želji stanovalcev v tej ulici, kajti trgovskem podjetju Granum d. d., kjer so te dni, so prišli na Dr. Krekovo cesto de- bile odkrite velike poneverbe in denarne lavci, ki bodo ulico uredili. Dela vodi mahinacije na škodo države. Raca so ta-sreski cestni odbor, ker ta cesta ni v de- krat zaprli, pozneje pa so ga spustili na dkrogu studenške občine, marveč je kot svobodo proti kavciji 1,000.000 din. Ko železniška dovozna cesta v oskrbi želez- je bil zunaj, je hotel podkupiti sodnega niške uprave, oziroma države. uradnika Karla Hegla ter mu je obljubljal o. Uredite dostavo pošte v okolici 20 tisoč dinarjev. Ta pa ga je naznanil Jmbuša. Pošta v Limbušu ima zelo j sodišče ga je obsodilo na pol leta stro-elik in naporen delokrog, ki so ga I gega zapora. Ko bi mogel te dni nasto-doslej komaj zmogli trije pismonoše, phi kazen, ga je zmanjkalo iz Sombora. Nedavno je bil en pismonoša upoko- n 2aradi enega grozda ubil pastirja, jen, taka da dostavljata pošto sedaj Kme{ paja Jančič iz Srbskega Krstura je samo dva. Seveda ni mogoče, da t>i j opazil 24 letnega pastirja, kako je stopil naslovljenci pošto pravočasno dobiva- v njegOV vinograd in hotel utrgati grozd, li in dogaja se, da dobe pošto j Posestnik je naperil nanj samokres in drugega dne popoldne. Zato je želja Spr0£i|. Pastir je bil na mestu mrtev, vseh prebivalcev limbuškega poštnega kmet se je pa takoj sam prjjavji 0bja-okoliša, da nadomesti poštna uprava Ltem upokojenega pismonošo z novim. ‘ 'n. Podzemeljsko bobnenje. \aščane ZALEGA KRIVA STARČKOVE SMRTI. J Obmurju, se pojavlja huda osja )jjeSa, zlasti na raznih krajih v zem-ki’ Pa tudi na- gospodarskih poslop-jj-'- Ker povzročajo ose mnogo škode v j vinogradih, je firma Clotar Bou-v Gornji Radgoni organizirala »cevanje osjih - zaleg, pri čemur so ^%Žili številni delavci lepe denarce, (u to dni pasel okrog 80-letni star-. Jakob Klemenčič iz Polic živinrt, vrvi, s katerimi je bila živina {Suzana, navil okrog vratu, kar je ^ Usodno zanj. Kravi, ki ste‘se. pasli *■’- njegovim nadzorstvom, sta nale* na pašniku na zalego os, ki so se feii Si na Živinčeti. tor ju pričele zba-i|C tako, da sta obe kravi po-po ^ podivjanosti sta tekali V Pašniku in ker si starček ni mogel V^Uci sneti vrvi z vratu, sta ga *ai'p. Za seboj in pri lem se je vrv k ®2ala starčka globoko v vrat, da I^ledn, dan radi izkrvavitve pod to ».Narodni dom v Ptuju za 50-leLni-to\,a a.r<)tlne čitalnice ter jubilejno zbo-Jq CMD prezidujejo in obnavlja-^ '‘temelja do vrha. ptujski župan, upokojeni ju J?1 inšpektor Ladislav Jcrše v Ptu-Wj) 1? bil v letih 1931 do 1035 tildi gn an ter zapustil vidne znake svoje-je .P‘°dnega županovanja, praznu-Juhi). rlni liO-lelnico svojega rojstva. lumu žciimoj da bi svojo svežost ohranil še dosti let v prid narodnemu delu, o. Jesenski velesejm v Ljubljani, ki je bil včeraj otvorjen, je docela zaseden. V obrtnem in industrijskem delu so posebno bogato zastopane stroke: pohištvo, avtomobili, radio, živil sivo, tehnične in keniične novosti, poljedelski stroji. Odlična je mednarodna loto razstava ,na kateri razstavlja 500 avtorjev iz 30 držav, velika umetnostna razstava pa podaja pregled celokupne slovenske likovne umetnosti in jo največja doslej prirojenih umetnostnih razstav med nami. Obiskovalci imajo na železnicah brezplačen povratek, poleg cele vozn<3 karte do Ljubljane pa si morajo pri postajni blagajni kupiti še rumeno železniško iz kaznico za din 2’—. o. Prostovoljna gasilska čela v Ru šah priredi v nedeljo, 4. sept. ob po 15. uri blagoslovitev novega gasilskega avtomobila v zvezi z veliko vrtno veselico v sadovnjaku g. Pšundra. o. Grob sc zn grobom... V Kranju je preminul podpredsenik „Jugočc 6ke“ g. Emil Storža. — V Ljubljani sta umrla odličen šlovenski pedagog prof. Anton Bartel in voditelj ketnič nega laboratorija jeseniških železarn inž. Ileiler. o. Jenkova ulica na Teznem. Stanoval ci Jenkove ulice na Teznem'prosijo po breško občino, naj vendar že uredi t< ulico. Jenkova ulica je že skoraj cela za grajena, cesta pa je še vedno v surovem stanju, zarasla s travo in plevelom. Hišni o Štrihovec in Kaniža prejemata samo iz Jagnjedovca pri Belovarju znova enkrat tedensko pošto. Prebivalstvo Stri I VZQemirja podzeIneljsko bobnenje. To hovca in Kanize v štentiljskem postnem so kmetje poslušali že janu- okolišu prosi postno upravo, da uredi arja tega je^a na dvorišču vaščanke dostavo poste. V omeniendi vaseh dobijo gate Kovačič. Bobnenje je postajalo judje pošto samo enkrat tedensko, Kljub | |z cjneva vdan močnejše. Končno jc temu da je komaj uro hoda iz Št, lija in še ob državni cesti. | po potresu 27. marca bobnenje prenehalo. Zadnje čase pa se je začelo podzemeljsko bobnenje znova oglašati, samo da ga je zdaj slišali pod. vso vasjo. Vaščani so zelo vznemirjeni in se bojijo ,da se ne bi potres ponovil. n Zatiranje nepismenosti na Hrvat-skem. 4. septembra se bo sestalo v Za-1 grebu okrog 10.000 delegatov iz 4000 hr- l ^ a ____________________ vatskih vasi in še posvetovalo, kako bi občina je javila vso stvar oblastem, se dalo znižati analfabetizem na Hrvat- [ja poslale v vas posebno komisijo skem v dobi dveh let pod 10 /o. Akcijo geoiogov, ki bi raziskala vzroke tega vodijo srezke organizacije HSS. I nenavadnega pojava. n. Mednarodni turistični kongres bo to1 leto v naši državi Začel se bo 25. sept. v Beogradu, 28, sept. se bodo odpeljali delegati preko Sarajeva V Dubrovnik, kjer se bo kongres nadaljeval, 3. oktobra bodo pa prišli v Split, tako da se bo kongres končal 5. okt. v Splitu ali Zagrebu. Kongresu bo predsedoval predsednik turistične zveze polkovnik Pealiny iz Belgije. Na kongresu bodo koordinirali delo glede mednarodne propagande turizma in kodificirali zakonodajo o turizmu. Kongresa v Jugoslaviji se bodo udeležili predsedniki turističnih organizacij iz vse Evrope. n. Na progi Zagreb—Beograd bosta z jutrajšnjim dnem pričela voziti dva motorna! vlaka, ki ju je dala na razpo-go italijanska železniška direkcija. Odhajala bosta iz Zagreba odnosno iz Beograda ob 6. zjutraj in G. popoldne, ustavljala pa se bosta le na nekaterih postajali’. Vožnja, ki bo trajala samo 4 ure 20 minut, bo veljala 293 din. n. V Cetinju so' odkrili podzemsko jamo. Pri pripravljanju terena za veliko katedralo v Cetinju so odkrili delavci podzemsko jamo, iz katere je PR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA, šestnajsti dan žrebaola 36. kola so bile izžrebane sledeče Številke: 200.000 Din 21547 50.000 Din 16560 40.000 Din 3798 28.000 Din 56255 20.000 Din 55121 15.000 Din 96385 12.000 Din 50388, 53662 10.000 Din 43096 , 46547, 77502, 79748 8000 Din 2351, 7719, 24142, 27108, 34S0t>, 50563, 56652, 57916, 58482, 83594, 9379» 6000 Din 893, 4651, 9810, 10385, 50196, 55378, 70346, 71076, 78663, 94017, 96507, 99611 5000 Din 36043, 36512, 38994, 39978, 44253, 44549, 51606, 60548, 64209, 70182, 87026, 91325 ; 3000 Din 1308, 7641, 10753, 14238, 34009. 42658, 44472, 57179, 73811, 73100, 78796, 81666, 89514, 89626, 99293 Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Bodoče osrčje Maribora NEKAJ PREDLOGOV ZA PREUREDITEV BIVŠE UNIONSKE DVORANE IN MODERNIZACIJA MESTNEGA CENTRA. Vsi smo z veseljem pozdravili vest, da je Sokol kupil največjo dvorano v Mariboru, Posojilnica pa sosednje stavbe in zemljišča in smo seveda takoj pričeli premišljevati, kaj bi bilo najpametnejše postaviti na mesto in poleg že obstoječih stavb. Vsekakor smo si na jasnem, da mora pasti sedanja hiša na Aleksandrovi cesti štev. 3 z vsem obzidjem in železno ograjo, ki ob naši aveniji ne vplivata posebno reprezentativno. Staro hišo z enostavno fasado naj zamenja 3—4- ali 5-nadstrop-na modema palača. Sedanji dvorani bi Mio nujno potrebno prizidati še dve ali tri stranske dvorane, približno tako velike kot je sedanja bela dvorana v I. nadstropju poleg galerije. Pokazalo se je namreč, da je dosedanja Unionska dvorana za večje prireditve, kakor n. pr. za Akademski ples, Svetosavsko proslavo, zlasti pa za Planinski ples odločno premajhna, saj odhajajo ljudje s prireditev mnogokrat celo pred polnočjo, ker ne dobe mize, za katero bi sedli, včasih pa že stola ne. Ta dozidava naj bi se resno upoštevala pri preureditvenih načrtih, saj ni pričakovati, da bi se v doglednem času gradila v Mariboru še kaka druga ali pa še celo večja dvorana. In tudi če bi se, bi centralna lega sedanje sokolske dvorane narekovala tako adaptacijo. Dohod z Aleksandrove ceste bi se smotrno lahko uredil s pasažo, ob kateri bi lahko bile tudi trgovine ali vsaj izložbe .obenem pa bi bila taka pasaža- lep dohod do bodočega, sicer še v zraku visečega gledališča in bi služila lahko tudi kot zasilna promenada. Hkrati pa ima taka pasaža še to dobro plat: krit dohod do dvorane, kar pomeni razbremenitev garderobe. Stvar mestnega gradbenega urada in pa regulacijskega načrta je, kaj naj se postavi med bodočo. Gregorčičevo in Razlagovo ulico. Novo gledališče? To bi bilo vsekakor nujno potrebno, toda s tem v zvezi se takoj javlja vprašanje: kje dobiti denar za graditev novega teatra, ko pa ni mogoče nikjer iztisniti niti dinarja za višjo subvencijo? če ne bo gledališče, kaj bo na tem zemljišču? Mari bor potrebuje še mnogo uradnih prostorov, nekateri dosedanjih so tesni, nehi-gijenski; mi neskromni meščani pa imamo tudi želje po tistih oblastvih, ki smo jih svoj £as že imeli, pa nam jih je cen tralizem pobral. Baje se taka zadeva nikdar več ne vrne... Potrebujemo pa v Mariboru še šole čeprav je na desnem bregu Drave nuja večja —; potrebujemo nov, lep magistrat, potrebujemo novo policijo, saj tudi dozidano poslopje postaja pretesno. Potrebujemo še marsikaj, ampak — da, ta ampak! ... Za nas, sokolske pripadnike pa bi bila najidealnejša rešitev tale: na to zemljišče naj se postavi impozanten Sokolski dom z novo, veliko, najmodernejšo telovadnico, z vsemi potrebnimi prostori, z javnim kopališčem, s kritim zimskim bazenom, dalje z vsemi pisarnami za društva in župo, z lutkovnim gledališčem, lastno knjižnico, predavalnico in pa — z lastnim sokolskim kinom, ki bi ob spretni izbiri filmov, zlasti kulturnih in slovanskih, ne samo pomagal vzdrževati režije takega doma, ampak bi lahko odločno posegal v borbo proti propagandi z onstran meje. SLINOVKA V MESTNI KLAVNICI. Včeraj je prispel iz Novega Sada v Maribor vagon svinj za nekega tukajšnjega mesarja. Svinje so spravili v mestno klavnico. Tam so ugotovili, da se je pojavila slinovka. Seveda so okužene svinje takoj poklali in celo klavnico razkužili. Promet v klavnici zaradi tega ni trpel nikakih ovir. Vodstvo klavnice je ukrenilo vse potrebno, da se slinavka v mestni klavnici zatre. VELIKA TATVINA DENARJA V BOLNIŠNICI. Ko je prišla včeraj proti večeru bolniška vrtnarica Kristina Perešič v svojo spalnico, je prestrašena ugotovila, da je bil v sobi vlomilec. Vrata so bila nasilno odprta, odprt pa je bil tudi njen kovčeg. Perešičeva je ugotovila, da ji je neznanec ukradel vse njene prihranke v znesku 6000 dinarjev, ki jih je hranila v kovčegu. Zanimivo je dejstvo, da so vrata okoli ključavnice in kovčega okrvavljeni, znak, da se je vlomilec pri vdiranju v sobo opraskal. Oškodovanka je vlom-no tatvino takoj prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo. Doslej so aretirali mladega bolnika, ki je osumljen tatvine. V koliko je sum upravičen, bo ugotovila današnja preiskava. m. Z magistrata tn policije. Z včerajšnjim dnem je na magistratu spet uvedeno deljeno uradovanje od 8. do 12. in 15. do 18. ure. — Z dopusta se je vrnil predstojnik mestne policije di*. Trstenjak ter prevzel posle, ki jih je za časa njegovega dopusta voidil nadkomisar g. Kos. m. četrtinska vožnja je dovoljena za sokolsko proslova rojstnega dne N}. Vel. kralja Petra II. v Beogradu. m Davčna uprava za mesto Maribor uraduje od 1. t. m. deljeno in sicer predpoldne od 8. do 12. ure, popoldne od 3. do 6. ure, ob sobotah pa od */*8 do '/S 14. ure. To naj blagovolijo davkoplačevalci vzeti na znanje s prošnjo, da plačujejo davke in dajatve s poštno položnico, ki jo sprejmejo vsako četrtletje od davčne uprave in to v obojestranskem interesu. m Jutri ne bo Špeharjev. Mestno tržno nadzorstvo je odredilo zaradi ukrepov proti širjenju slinavke, da jutri v soboto Špeharji ne smejo na mariborski trg. m Brivnice in česalrtice bodo odprte v ponedeljek do 21. ure, v torek na rojstni dan Nj. Vel. kralja zaprte ves dan, v sredo odprte do 20. ure in v četrtek do 12. ure. m Društvo bivših mornarjev ima od- borovo sejo in so povabljeni vsi bivši mornarji. Seja se vrši v soboto v hotelu »Novi svet«. m. Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili naslednji pari: Magdič Alojz ,vlakovodja in Drevenšek Frančiška, zasebnica; Deučman Franc, slikar in Kopič Magdalena, šivilja; Gsel-man Adalbert, krojaški pomočnik in Rep Ana, predilka; Zemljak Albin, tovarniški kovač in Korošec Ida, kuharica; Ludvig Karel, ključavničar iz Ljutomera in Bastar Marija, poslovod-kinja iz Ptuja; Babič Jožef, železniški delavec in Stožer Jožefa, kartonažna delavka ter Flucher Jožef, mizarski pomočnik in Simonič 'Angela, šivilja iz Studencev. m. 18 rodilo, 9 umrlo. Tudi pretekli teden je bilo v Mariboru več rojstev kakor pa smrti. Od petka do petka se je rodilo 18 otrok, umrlo pa je samo 9 oseb. m Žile sl je prerezala. Zaradi dolgotrajne bolezni si je včeraj v obupu z brit vijo prerezala žile na levem zapestju 26 letna poljska delavka Barbara H. iz Zg. Porčiča v Slovenskih goricah. Prepeljati so jo v bolnišnico. m Slepi starček padel po stopnicah. 83 letni slepi berač Franc Kalnik od Sv. Marjete ob Pesnici je sinoči padel po stopnicah. Pri tem si je starček zlomil levo nogo in dobil hude notranje poškodbe. m Kolesarjeva nesreča. Na klancu pri Slovenski Bistrici so se zlomile vilice na kolesu 28 letnega zidarja Josipa Senčarja iz Frajhajma. Kolesar ima zlomljeno desno roko in nevarno rano na glavi. — Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. m Padec z avtomobila. V Framu je 16 letni pomožni delavec Viljem Kovačiček iz Zagreba pomagal nalagati deske B* avtomobil. Na razmočenh deskah se j« mladeniču spodrsnilo m padel je z vozfl tako nesrečno, da si je zlomil desno n * go. Ponesrečenec se zdravi v tukajsni* bolnišnici. ... * m. BlagO Iz Sudetske Nemčije. Ni & dolgo tega, ko je bila skoraj vsa trgovh» v centru mesta, zlasti v Gosposki u i v neslovenskih rokah. Polagoma se J obrnilo na bolje, a med tistim, kar J® ostalo in je v mnogih primerih celo pristnega slovenskega ali vsaj jugoslovanske' ga porekla, najdemo še vedno kaj cuan pojave. V nekem takem podjetju se J* te dni zgodilo, da so slovenskim kup valkam s posebnim poudarkom ponujal blago »aus Sudeten-Deutschland«. m Koncertna rubrika, Vsi organizirani pevci dobijo pod navadnimi pogoji tua^ za koncert Leskovškega pevskega 10» •ra »Bibički« dijaške vstopnice. Koncer bo prihodnjo sredo v Unionu. Vstopnic® od sobote naprej pri Putniku. * »Toti list«, 13. štev. izide v soboto * sept. Naprodaj v vseh trafikah. * Pevski zbor Glasbene Matice v M3* riboru naznanja svojim članom in članicam, da je danes 2. sept. redna pevsj5 vaja ob 20. uri v pdraštvenih prostorju* Sprejemali se bodo novi pevci in pevke* Odbor. * Zadnji čas je da se prijavite za nikov izlet z modernim avtokaromJ* Dunaj od 10. do 12. septembra. Ptm* za obisk jesenskega velesejma! Inf or®3' cije in prijave pri Putniko Maribor - G8' lje - Ptuj. .« * Sokol, Maribor II. Pobrežje pr**" dne 6. sept. 1938 ob 15. uri telovadili stop z razvitjem naraščajnlškega praP0^ Na predvečer (S. IX. t, 1.) prqslavi kraljevi rojstni dah. Ob 19. uri zbor na *e' nem telovadišču za bakljado, po bakltf« istotam proslava. Vabljeno je vse ce*j* občinstvo. Za vse članstvo Sokola Fr* brežje je udeležba pri prosalvi stros obvezna. Zdravo. . * Mariborska podružnica Branibor* priredi v nedeljo 4. t. m. izlet k Sv. hu na Ostrem vrhu. Z nami gredo P«V<"J Kolesarji se odpeljemo zjutraj ob 6. Vodnikovega trga, ostali pa s prvim v‘a' kom do Fale. Ta izlet naj bo izraz na' šega toplega zanimanja za obmejne jake, zato vabimo vse zavedne Maribof' čane, naj gredo v čhn večjem številu nami. Ob skrajno slabem vremenu b01” izlet preložili. Kino Union Idoo. »Ljubezen mladega P01?! čnika izborna veseloigra v Schneider, Lucie Engllsch, Pavl KetoP0^ Grajski kino. Nemški velefihn ca Waleska«. Greta Garbo Igra vlogo. Kultura VUtosmeritev ntmiklh gledališč na Caikoslovaikam Nemška manjšina na Češkoslovaškem, *,aradi katere groze Evropi mednarodni spori, šteje nekaj nad trlin četrt milijona duš in je deležna že od nastanka češkoslovaške države vse kulturne svobode. Kako velika je ta svoboda, dokazuje med djpugim zlasti dejstvo, da hnajo češki Nemci devet lastnih poklicnih gledališč, torej skoro več kakor cela Jugoslavija s 15 milijoni prebivalcev. Ta gledališča so v Pragi, Brnu (Nemško gledališče in Demokratsko gledališče), Teplicah-Ša-novu, Libercu, Opavi, Moravski Ostravi, Hebu in Ustju na Labi. Pet izmed teh gledališč vzdržujejo ali vsaj subvencionirajo celo mestne občine. Ta nemška gledališča na češkoslovaškem so bHa po zmagi nacionalnega socializma v Nemčiji več let duhovno in umetniško popolnoma svobodna in zato pribežališče nekaterih odličnih demokratičnih gledališčnikov iz tretjega raj-ha. Naraščanje in zmagovanje sudetsko-nemške stranke pod vodstvom Konrada Henleina, je pa poseglo sedaj globoko tudi v delovanje teh nemških gledališč. Razen Nemškega gledališča v Pragi In Demokratskega gledališča v Brnu so do-MH sudetsko-nemški nacfsti v svoje robe vsa ostala. Nova gledališka sezona se pričenja zato povsod v znamenju vistosmeritve. Široko znani režiser Barnay, emigrant iz Nemčije, ki je zadnja leta z velikim umetniškim in gmotnim uspehom vodil nemško Mestno gledališče v Libercu, se je moral na pritisk stranke sudetskih Nemcev umakniti in prepustiti svoje mesto nacistu Kurtu Hurrletu, ki je vodil doslej nemško Mestno gledališče v Te-plicah-Šanovu. Obdržal pa bo tudi še nadalje tudi vodstvo tega gledališča. Gledališče v Moravski Ostravi je prevzel nacist Franz Stoss, Nemško gledališče v Brnu pa nacist Theo Modes. 2e od prej so v nacističnih rokah tudi gledališča v Opavl, Hebu in Ustju. Samo gledališča v Pragi in Demokratskega gledališča v Brnu se nacisti kljub vsem naporom še niso mogli polastiti. Vistosmeritev se v teh sudetsko-nem-ških gledališčih ne bo poznala samo po spremenjenem in izenačenem vodstvu, ampak tudi po sestavi ansambla In repertoarja. Prav sestava ansambla povzroča nacistom največ preglavic. Po češkoslovaškem gledališkem zakonu in zakonu o zaščiti domačih delovnih sil, morajo biti vsi člani zborov, orkestrov in tehnično osebje češkoslovaški državljani, igralci in pevci pa po treh četrtinah. Ker nacisti nimajo med dosedanjim gledališkim osebjem in igralstvom dovolj svojih zanesljiv#!, vistosmerjenlh pristašev, nc morejo zasesti vseh mest s svojimi ljudmi iz češkoslovaške, zato bi hoteli doseči dovoljenje, da bi smeli angažirati igralce in pevce iz Nemčije. T$tnu sc seveda upravčeno upirajo tako »nevistosmerjeni« igralci, kakor tudi na odločujočem mestu v Pragi. In sudetski Nemci ne bi bili Nemci, ako ne bi izrabljali tudi tega za dokaz »zatiranja Nemcev na Češkoslovaškem*. Zelo zanimiv je umetniški, oziroma repertoarni program novih vistosmerjenih sudetsko-nemških gledališč. Novi intendanti izjavljajo, da ta gledališča ne bodo več zabavišča, ampak zavodi za gojitev nemške narodne gledališke umetnosti. Na repertoarjih nove sezone so skoraj izključno le dela nemških klasikov in nemška dela iz »sodobne narodne problematike«, razvrščena po stopnjevanju od Johstovega »Thomasa Paineja« do Franza Hauptmanna »Kmečke vojne«. Da je ta repertoar umetniško in politično ten-denečn, seveda ni dvoma. Zato pa je stranka zbrala velike fonde, s katerimi bo podprla svoja vistosmerjena gledališča. Tako so postala tudi nemška gledališča na Češkoslovaškem polHikum v najožjem pomenu besede. —r. k. Nove srbske in hrvatske knjige. V Beogradu je izšla te dni v drugi izdaji zanimiva knjiga »Istraga u sarajevskom atentatu«, ki jo je napisal L. Pfefer, preiskovalni sodnik v procesu, ki ga obravnava. Upokojeni general N. J. Arandje-lovic je pa izdal prvi del svojega »Napoleona« (356 strani). Zagrebška Binoza je poslala v svet VII. zvezek Zbranih spisov A. O. Matoša pod naslovom »Ličnosti, problemi i pejsaži«. Pri »Epohi« je izšel prevod ruskega romana A. I. Voi- nova »Mramomi trust«, ki prikazuje vojne razmere v sovjetski Rusiji. Zal ba »Minerva« je pa izdala prevod “L, grafskega romana »Potemkin«, delo jv sa Georgija ŠOtovejčika. Roman i® h a san strogo po zgodovinskih podatK«1' je kljub temu kvalitetno umetniško « ^ k. Louis Adamič, po rodu S!ovenec jj? že dolgo priznan ameriški pisatelj. Pj dal nedavno v Newyorku nad 600 s obsegajočo zbirko črtio in člankov » America« (Moja Amerika), ki jo je-r ^ riška kritika zelo ugodno sprejela. * že deseta večja Adamičev* kniig^^*, k. Ivana Potrča »Kreftova dotu*^ o kateri smo že poročali, da je spf®S9, v novi repertoar osiješkega gledal'Lju izhaja sedaj v odlomkih v »Ljubljans, ^ Zvonu«, v jeseni pa izide v Ljublja^J knjižni izdaji. V hrvaščino jo je prof. dr. Crnek. „ rirJ0- k. Ideja nacionalne filozofije. Zatfr* ški univerzitetni profesor dr. Ada> Bazala, ki je tudi v Mariboru znan v svojih predavanjih v Ljudski uiMv®rrjw-izdal te dni v založbi »Knjižnice P™ teljev hrvatskega vseučilišča« v bu 62 strani obsegajočo razpravo Ideji naoionalne filozofije«. V njej °j\oSti nava vprašanje filozofske dejavn ^ ljudske duševnosti in vsa vprašam ^ so s tem v zvezi. Knjižica stane ^ k. Smrt francoskega Hterarn«*a ^ do vinarja. V Parizu je umrl v 7«- j starosti znameniti francoski u* ^ zgodovinar Joseph Bčdier, član ske akademije. Šport VESLA f.Ko EVROPSKO PRVENSTVO 2. do 4. sept. , Zadnji kongres mednarodnega veslaš-'eGa saveza je poveril organizacijo le--osnjegp evropskega prvenstva Italiji. Vr-fcilo .se bo v milanski hidroavijonski luki -tlroser.lc«, ki ima 2.500 m dolg in 300 ■•'•etrov šiiok bazen, odgovarjajoč vsem Podpisom in tekmovalnim pravilom; Na obali, ..pri poslednjih 500 metrih-proge • daie lahka vzpetina mesto 7000 gledalcem, v glavni tribuni sa pa poleg pro-.storov. /a publiko. uradi vodstva prven-stv-a, dvorane za novinarje, pošta, telefonska cen trs la i..,t. d. Za tekmovanje so posiavili sedem velikih paviljonov, v katerih so kabine, buffeti, zdravniška po-,sta.ia i. t. d. Ji'gos!ovansl'i veslaški savez je na Osnovi rezulatov prvenstvenega tekipo-Vailia, ki je bilo 14. t. m. izbral raprezen-' *:'nte, ki bodo zastopali letos Jugoslavijo J1* Evropskem prvenstvu. Upajmo, da se ~°do naši zastopniki letos odrezali bolje; "Ot lani, ko niti do finala niso prišli, am-Pak omagali že v predtekmovanju. Sploh smo v veslaškem športu najbolj za °stali. v vsej državi imamo le 17 veslaš-klubov, torej manj kot Berlin sani. ^ celi Nemčiji pa je nad 600 klubov. Zaostali smo pa tudi v stilu, ker se ne žna-— ali nočemo1— oprijeti novč, že Poizkusne metode. Pritegniti bi pa nio-ra'i tudi širšo javnost, da bi se v večji meri pričela zanimati za enega najlepših ^Portov — veslanja. Gospodarstvo Živahna sadna kupčija v Slov. Goricah Na naš članek ppd tem'naslovom od 31. avgusta nam je poslafo Udruženje sadnih izvoznikov v Mariboru naslednje pojasnilo in popravilo:' »Res je, da je cena jabolkam franko nemška meja RM 25.— za 100'kg, kar pomeni preračunano po tečaju marke cča din 14.— to je 'dih 350.— za’ 100 kg franko nemška meja. Ker izvoznik prejema franko nemška meja torej din 3:50 za kg je nemogoče, da pri' sedanjih nakupnih cenah zasluži din 3.—do din 4.'— pri kg, saj'pri kmetu ne dobi-blaga zastonj in še morda denarja povrh. Torej ni res, da trgovec toliko zasluži in kmeta izkorišča, temveč je res, da njegov zaslužek znaša največ 25 do 35 para brutto pri 'kg in je še ta zaslužek odvisen od tečaja marke ob priliki prodaje nemških čekov. Kje pa so ostali stroški prevzema, dovoza, voznine do meje, kontrolorji, fitopa-tološki stroški, davki itd.? Da je pa na sadnem trgu nastal zastoj, leži vzrok v tem, da nemški kupci še niso dobili de-: viznih dovoljenj za nabavo jabolk v Jugoslaviji za mesec september.« pričetek prvenstvenega tek- ' MOVANJA. , Dočim gre v nedeljo Železničar na prijateljsko tekmo v Ljubljano, bo v Mariboru prva prvenstvena nedelja. Na igri-SK Železničarja nastopita ob 16.30 ^ayija:Rapid. Predtekmo odigrata re-Zcrvi obeh klubov. Začetek ob 15. uri. s h seje upravnega odbora LNP. Opo-‘jarfajo se vsi klubi, da morajo, če želijo, ^ jim sodijo prv. tekme sodniki izven D°Jročja LNP, tako svojo željo sporočiti J-NP vsaj 14 dni pred dotično tekmo. j*a ta načelen sklep'se opozarja ŠK Že-'?zničar v zvezi z njegovim dopisom. — &e kip bi se opozarjajo, da opremijo fv°ie garderobe s potrebnimi ročnimi le-arnaini. — Odboru za p. f. se odstopijo gopisi SK Železničar 119, SK Celje 178, J^Ptuj. — Pismeno se rešita dopisa Maribor 56 in g." dr. ■ Vauhnika v dškodninski zadevi g. Camernik contra *°r.ent. p;8 Jz kazenskega odbora. Kaznuje se g. ls(iher Josip, član SK Železničarja z .v°niesečno zabrano funkcij v klubu in •juiTiih. — Kaznuje se Ivan Knezer — avija, Pobr. s 6 tedensko zabrano igrajte. GOSPODARSKA OBNOVA ROMUNIJE. Ko je bil ustanovljen Najvišji gospodarski svet, je takoj izjavil, da bb izdelal velik načrt za ekonomsko obnovitev dražve, ki bo veljal za nekaj let. Osnutek načrta obsega tale vprašanja: Gospodarska in valutna svoboda, dednost in nedeljivost v gospodarstvu, izpolnjevanje dogovorov (pogodb), domači in tuji kapital, kodeks narodnega gospodarstva, poljedelstvo, finance, monopoli, zavarovalstvo, industrija, medsebojni odnos med kapitalom an delom, podzemna bogastva in nafta, energija in njena razdelitev, transport Irt proge, narodno zdravje, zadružništvo^ vaško-gospodarska in strokovna izobrazba, avtonomna uprava in javna dela. Najvišji gospodarski svet je odklonil vezano, (dirigirano) gospodarstvo. Država naj po.sega. samo v celotne smernice produkcijo in konzuma, drugače pa naj p.uščfj svobodo privatni s Iz seje poslovnega odbora. Schwegle Alfred preklicuje verifikacijo za Rapid in ostane član Ptuja. — Iz‘seznama verificiranih igralcev :se.'črta Rudolf Majcen, Maribor. s. Odrejeni sta že tudi obe reprezentanci, ki nas bosta zastopali na tekmah 4. in 6. septembra proti Romuniji. Dne 4. septembra se sestane naša B garnitu- ra z romunsko .B-reprezentanco v Ploe-Stiu, 6. septembra •pa igra naša prva garnitura proti prvi romunski enajsterici- v Beogradu. ■ s. Naše prvo moštvo je sestavljeno ta; kole: Glazer, Zagorac, Matpšič, Lechner, Jazbec, Kokotovič, - šipoš,' Lešnik, Petrovič, Antolkovič in Podhradski.: Kakor vidimo, je naše moštvo povsem izmenjano. Nova postava'pa je že naletela na kritiko. Dozdaj smo z Romun? odigrali 17 tekem. Deset smo 'jih dobili, sedem izgubili. Zadnjo tekmo smo odigrali letos 8. maja v Bukarešti'in zmagali z 1:0. iniciativi. Glavni namen tega sveta je, da izbere pripravne ljudi ,ki bi bili do-voljno teoretsko izobraženi, imeli gospodarski razgled iri praktične skušnje. V romunskih razmerah je ta izbor zelo važen. Zlasti uradni činitelji morajo biti nad ostalimi in povsem neodvisni. Zato se novi načrt trudi, da bi onemogočil in izločil vsakršen političen vpliv v uradih, zaradi tega bo tudi preurejen romunski uradniški sistem. Pri izboru bo odločevala samo izkušenost, in delovna sposobnost.. g Kmetijsko ministrstvo je razdelilo več podpor kmetijskim oglednim in kontrolnim postajam; ljubljanska postaja je bila deležna din 10.000. g Pocenitev kredita. Upravni odbor Narodne banke se je pričel baviti z vprašanjem pocenitve kredita. Ker je zavladala na našem vrednostnem trgu velika nezaposlenost naloženega denarja, name rava Narodna banka s 1. oktobrom znižati obrestno mero za eskont od sedanjih 5 odstotkov na 4‘/2, za lombardna posojila od 6 na 5'A in za posojila na zlato in warrante od 5 na 4 in pol odstotka. g. Železniška uprava namerava naročiti 470 novih vagonov za osebni in tovorni promet. Nekaj vagonov naj bi se zgradilo doma, ostale pa bi vlada naročila v inozemstvu, večinoma v Italiji in Poljski. g Za prevoz našega blaga preko Trsta je bil med našo državo in Italijo dosežen sporazum, po katerem bodo v doglednem času stopile, v veljavo precej nižje tarife kot so bile doslej. Ob tej’priliki je bila naši državi dana možnost, da bo lahko izkoriščala V Trstu avstrijsko svobodno luko. g. Za novo cesto Beograd—Sarajevo— Dubrovnik, ki se v. kratkem prične graditi oziroma preurejevati v prvovrstno moderno eestišče, je vlada dala zaenkrat na razpolago 110 milijonov dinarjev. Dela bodo trajala več let. To naj bi bila velika jadranska cesta, ki bi v veliki nieri služila tudi tujskemu prometu. g. Podražitev mleka v Beogradu. Beograjski mlekarji so povišali ceno mleku na 3 dinarje za liter. Pravijo, da se je krma- zelo podražila in da zato ne morejo areč dajati mleka po dosedanji ceni. g. Poraba železa in jekla je v Jugoslaviji še zelo majhna. V preteklem letu je porabila naša država le 297.000 ton, tako da odpade na enega prebivalca komaj dobrih 20 kilogramov. Skoraj polovica železa in jekla se je morala uvoziti. . g Naša pšenica za čSR. V prihodnjih dneh bodo pričela v Beogradu pogajanja med našo državo in ČSR za nakup pšenice. Doslej je namreč Češkoslovaška reflektirala vsako leto na 10.000 vagonov pšenice. Zaradi slabše letine pa je pričakovati, da bo letos zahtevala večjo količino. g. Nafta ob Muri. Znano je, da se v Selnici ob Muri na meji Slovenije in Hr-•/atske že delj časa pridobiva nafta. Družba, ki črpa to dragoceno tekočino iz zemlje, je pred kratkim prešla v švicarske roke. Novi lastniki bodo sedaj podjetje precej razširili, ker imajo - na razpolago zadostne kapitale. Računati je s tem, da bodo vrtali nove velike vrelce, ki bodo gofovo dajali precejšnje množine nafte. g. Jugoslavija lahko izvaža na Kitajsko In Japonsko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel iz Poljske obvestilo, da se nudi prilika za ugoden izvoz raznega blaga na Kitajsko in Japonsko preko poljske luke Gdynje. V tej luki se blago vkrca na japonske parnike, ki ga potem peljejo na Daljnji iztok. Interesenti naj se obrnejo do poljskega predstavništva železnic in luk v Beogradu, Knjegi-nje Ljubice ul. 3. Ta vest nemara ne bo preveč točna, ker je malo verjetno, da bodo japonske ladje prevažale blago na Kitajsko. g. Grafit In platina v Bosni. Ob reki Ukrini v Bosni so pred kratkim našli precejšnja ležišča grafita, ki ga doslej v Jugoslaviji še niso kopali. Računajo tudi s tem, da bi se iz grafita dala pridobivat? platina. g. Naval švicarskega kapitala v Jugoslaviji. Po anšlusu so Švicarji mnogo svojega kapitala, ki so ga investirali v razna podjetja v Avstriji, dvignili in ga skušajo sedaj plasirati v Jugoslaviji, kjer se jim zdi veliko bolj varen in. tudi več nese. Ravno tako so odtegnili velike zneske iz zapadnih evropskih držav,, ki se Jim ne zde več posebno vame. švicarske banke imajo ogromne množine denarja, ki jim leže brez obresti v blagajnah. g Pocenitev nafte v Rumuniji. Zaradi povečanja produkcije nafte v Rumuniji so cene nekoliko nazadovale. Sedaj se vsak dan navrta okroglo 1830 vagonov sirove nafte. Pocenitev znaša več odstotkov. Daljica MARIJA ROMUNSKA: 15 iH&jepa h . v resnici, že' v tisti rani mladosti je kazala £.jCKy nekaj preresnega, premočrtnega in junaškega. Ij ,a ie mladostna prvoboriteljica. Ducky je razprav-Sl a- grajala, razkrinkavala vsak nesmisel in ni trpela ijariie- Opazila ie vsako'neodkritosrčnost. Velika in kakor je bila, je Stopila vedno na ,stran slabot-E>ega' ^esto se je zavzela z uporno nevstrašnostjo ^jZe »Puščena stališča. Mi dve, ki sve bili manj juna-^ sve jo občudovali. Kar mene tiče, moram že pri-:da v svoji zasanjanosti niti potrebe nisem čutila, nastopala kakor Ducky, čeprav sem jo zato j0£ igre v dvorani so bile res srce razveselju-vs 1 Vsaka izmed naš je pojmovala svojo vlogo nad .resno in je nastopala — seveda po znanju iz zinož-^Pnrišljije — čisto tako kakor oseba, ki jo je upo-■iitjfuivi je bilo zlasti takrat, kadar je Sandra .p1'3 svojega »moža«, ki je moral streči v jedilnici. Mje Preden so prišli v sprejemnico povabljeni go-. • sum se morale jadrno Odpraviti spat. 0l1" ^nienila sem že. da naša vzgoja in šola ni bila vzorna in zadosti skrbna. Mama je bila vsa *|k?cta Qd hrepeneče- želje, kakor mi je nekoč pole 'Povedala. da bi sc ji rodil »čudežni otrok«, in lU>VoiCt! v-‘-akim porodom upajoče pričakovala, da bo' t^lfi ’j°ien«ek imel posebne sposobnosti in nenavadne Ko.' iLr veliko nadarjenost za znanost ali umetnost. Ou'*ie,1a 'Pričakovanja o naši posebni sposobnosti tiila u:lr;-vo al* ples, glasbo ali matematiko niso izpolni) -’n- tako sc je zdelo, prepuščala rasti navad- «e; ^iše vzgoje. «i ne potrebujejo nobene vztrajnejše in ob- Ko smo bili že samostojni in je vsak na svoj skromni način razvil svoje sposobnosti, nas je še vedno stremuško vzpodbujala, toda vedno z nekim rahlim navdihom preziranja. Mi pač nismo bili. čudežni otroci in smo mimo tega pripadali tudi čjsto drugi, novi generaciji. Tudi nismo bili deležni tako popolne vzgoje kakor ona,'ih — kar. ji je bilo morda najhuje — bili smo protestanti.. Verjetno je, da so ji samo zaradi tega ‘vzbujale nekatere naše lastnosti nezadovoljstvo. To je bila svojevrstna, pretresljiva‘tragika* našega medsebojnega razmerja, da nam ona, naša mati, ki nas je rodila in se v nas nadaljevala, nikoli ni' popolnoma zaupala. • Ljubljena, Širokosrčna, plemenita mati! Ti si bila velika, toda nemirna duša. Neprenehoma iščoč popolnosti, strogi ideal svoje vzgoje.‘ki so ti ga bili v mladosti vcepili vzgojitelji, si zašla sama’ s seboj v nasprotja in si nepravično prezrla k tebi hrepeneča srca, ki bi ti lahko bila izvir neizčrpne radosti, ako bi bila S svojo roko položila vanje svoje nezadržeVano zaupanje. Toda tega ti nisi mogla, zato si živela samotno in hrčperteče kakor večina ljudi na svetu, čeprav so te obkrožali otroci, ki so z ljubečo zaskrbljenostjo pričakovali tvojega klica. • Glasbenega' pouka nismo bili veliko deležni; našega posluha" ni nihče vzgojil. Imeli smo dolgo le neki neurejeni prirodi prepuščeni smisel za to lepo umetnost. Kljub temu se spominjam, kako ogromno veselje seiii občutila, kadar je'mama sedla h klavirju in zaigrala. Njeno igranje je bilo (čudovito mehko in sočno. Imela je bele, mehke roke. Izpod njih so žuboreli zvoki kakor' tekoča voda. Dobro so mi ostale v spominu Rubinsfeinoive rOmance’ in neki Chopinov posmrtni preludij, ki je vedno' razburkal vso mojo notranjost. To dokazuje, da sem kljub svojemu »divjemu« položaju občutife glasbo že v rani mladosti. Zelo muzikalična pa^je bila v družini Ducky in pozneje Baby Beei Jaa- seiii' iVrfela več darui;za risanje in slikanje. Tudi moje sestre so se ukvarjale s tem, toda nekaj časa sem bila prva med njimi. Čudovite pokrajine Andersena in bratov Grimmov nam je odkrila mama. Čitala je !zelo lepo in včasih po cele ure, medtem ko smo me med opravljanjem kakega dela zvesto poslušale. Brez dela nas namreč nikoli ni rada puščala. Morale smo vsaj kvačkati, plesti ali risati. Najbolj nam je ugajala Andersenova pravljica o »Mali morski deklici«. Ob tej pravljici smo prelile potoke solza. Presunila nas je vselej, kadarkoli smo jo slišale, in to se je zgodilo večkrat (kajti kake lepe pravljice se kot otroci nikoli nismo mogle dovolj na-slišati). • . Andersen je pqstal moj vzornik za vse čase. Tudi sedaj, ko se sama podajam na področje ustvarjanja pravljičnega slovstva, skušani slediti' temu velikemu poznavalcu človeških src., Kakor nihče drugi, je znal s svojo božansko umetnostjo izvabiti tudi okamene-lemu obličju solze in smeh. Mama je govor% z nami angleški. Ruščine nas sploh ni učila. Nikoli ni hotela, da bi njeni lastni otroci mrcvarili njeno ljubo materinščino. Škotsko. Škotsko, legendarna, zamegljena barska in gorska pokrajina! Iz tvojih pašniških preprog se mi ble-šče skozi sivo tenčico deževja nasproti trakovi potokov in svetlejši vozli jezer. Toda barva teh voda je rjava, kakor rjavina oči, sredi katere žari zelena svetloba. V njih je domovina malih, rdečepikčastih postrvi strelovite brzine. Pod nogami leži kamenje, ledina in zelenje barja, velike, mehke blazine, rjave in prožne šote, pričetnice močvirnatega ozemlja. Pred očmi visi rjava vlaga, in le daljina riše valovite oblike gričevja v tistem tonil, ki ga samo ona lahko ustvari: v modrini sanj in upanj, v tisti skrivnostni modrini, ki lebdi nedosegljiva na obzorju človeške zavesti. Zanimivosti Vranglov zaklad izropan Ruski omigranti so odntftli iz kleti natega finančnega mini' strstva večmilijonske dragocenosti iz zaklada nekdanje ruske aristokracije V Beogradu je včeraj vzbudila veliko senzacijo vest, da sta bila aretirana dva ruska begunca, ki sta že delj časa odna- šal iz kletnih prostorov finančnega ministrstva razne dragocenosti, ki izvirajo iz zaklada nekdanje ruske aristokracije. Kolikor se trenutno da preceniti, sta begunca odnesla teh dragocenosti za več milijonov dinarjev. Ko je v Rusiji završala revolucija, je začela ruska aristokracija kar počez prodajati svoje dragocenosti ali pa jih zastavljati v znani carski zastavljalnici v takratnem Petrogradu. Tako se je v zastavljalnici nakupičilo za več milijard dragocenosti, ki so jih čuvali belogardisti kot punčico svojega očesa. Kako rešiti bajno bogastvo v kleteh zastavljalnice? V krvavi noči se je belogardistom posrečilo zavzeti zastavljalnico. V naglici so strpali dragocenosti v skrinje in jih polovico naložili na tovorni avtomobil. A preden je mogel priti še en voz po ostale štiri skrinje zakladov, so rdeči dobili pomoč in vrgli bele nazaj. Štiri skrinje zakladov so ostale sovjetom. Rešeno polovico zaklada je spravil Vrangel z veliko težavo in Žrtvami skoti široke ruske stepe. Vojaštvo, ki je prenašalo zaklad skozi stepo, sploh ni vedelo, kaj je v skrinjah. Ko so prišle skrinje do morja, so odplule Iz pristanišča že vse ladje, ker so sovjeti zavzeli okoliške bregove in streljali na pristanišče. Samo ena ladja je Še Čakala v pristanišču na Štiri tajtnstvene skrinje. Z mrzlično naglico se je približala pristanišču lafeta, raztovorili so Jo med močnim obstreljevanjem. 1922. leta so Izkrcali skrinje v Kotoru in jih pod stalnim nadzorstvom posebne komisije prepeljali v kleti finančnega ministrstva v Beogradu. Za dragocenosti, za katere se ni našlo lastnika, so se na Vranglovo zahtevo prodale, in sicer so jih kupili Angleži za 40 milijonov dinarjev. Vrangel je rabil denar za vzdrževanje vojaštva, ki ga je prepeljal iz Rusije v Bolgarijo in našo državo; saj se je nahajalo belogardistično vojaštvo v obupnem položaju. Ves ta čas od 1922. leta so prihajali v Beograd mnogi ruski emigranti, da' bi med servisi, prstani in diamanti prepoznali svojo lastnino. Zadnje čase pa šo se začeli širiti glasovi, da zaklad v kleteh finančnega ministrstva kopni. Policija Je aretirala dva ruska emigranta: Genzla m Leva Teodoroviča-Kvašln-skega. Genzel je brl v Leningradu komisar Zastavljalnice ter je spremljal skrinje z dragocenostmi do Beograda. Kot tak Je imel prvo besedo pri čuvanju zaklada. Genzel je živel v Beogradu zelo razkošno življenje. Odkod bi dobival denar? Pri zasliševanju je priznal, da je izročal že dolga leta dragocenosti Kva-šinskemu, ki se je vozil z njimi v Pariz hi London, kjer jih je prodajal pri dra-guljarih. Izgleda, da bo pri zasliševanju novih prič prišlo na svetlo še marsikaj. V zvezi s preiskavo se je odpeljal v Pariz in London poseben detektiv, da zbere podatke o razprodaji poneverjenih dragocenosti. Vse kaže, da se bodo aretacije še nadaljevale. NORVEŽANI SO ODKRILI AMERIKO ŽE 130 LET PRED KOLUMBOM Koncem preteklega stoletja je naletel vri krčenju gozda neki minnesotski far-mer na kamen piramidaste oblike, na katerem je bilo zapisano s starimi pismenkami, da je na tistem kraju taborilo 1362. leta 30 Skandinavcevr ki so jih napadli Indijanci. Vest Je bila za znanstveni svet takrat pravo iznenadenje. Kaj Je iskalo teh 30 Evropcev 2000 km globoko na kopnem in to 130 let pred Kolumbovim prihodom? Razjasnil je zadevo šele arheolog Hlaj-mar. Norveški kralj Magnus, ki je kraljeval v XIV. stoletju, je bil goreč kristjan. Ta je poslal na Grenlandijo versko ekspedicijo, da bi utrdila tamkajšnje potomce Vikingov v njihovi že precej spačeni veri. Ladje so odplule iz Norveške 1354. leta, vrnile so se pa komaj čez devet let. Kje se Je ekspedicija mudila ves ta dolgi čas? Datum na kanatu pa se čudovito strinja z datumom, ko Je bila verska ekspedicija odposlana na OrOnlan-dijo. Potrjuje pa odkritje Amerike po Norvežanih pleme belih Indijancev iz gorenjega predela Mississippija. Petina plemena, ki živi med tamkajšnjimi Indijanci ima vse znake nordijskih plemen, posebno žene in otroci. Značilno za to pleme je, da se razlikuje od ostalih pravih indijanskih plemen tudi po sellščlh, ki so grajena po vzorcu severnjakov v Evropi. Nadalje pozna belo pleme zgodbe o Odrešeniku, o vesoljnem potopu in o golobu z zeleno vejioo. Vse to dovolj Jasno potrjuje trditev arheologa Hlajmarja, da so bili Norvežani v Ameriki že pred Kolumbom. KJE IN NA KAK NAČIN 80 ODKRILI CARUSA. Vsa reč se je dogodila v časih, ko so Pražani prirejali sleherno leto maja meseca glasbene festivale; na njem so sodelovale slavne gledališke skupine in znana praška filharmonija. Prvi pevci sveta so nastopali v Narodnem divadiu. Na eni takih prilik je Iznenada zbolel znani tenor milanske »Scale« Aleksandro Bonecl. Takrat se je začela prvič govoriti, da bi poklicali iz Milana Carusa, ki je kazal lepe uspehe v Milanu. Odšli so ponj, ali on ni hotel iz Milana, ker sl Je hotel prej doma pridobiti ime. Končno so mu milanski profesorji glasbe dejali, da je praško gledališče bolj provincialno, in naj se zato ne boji. Prve vaje v Pragi so ga splašite. Tu ni bilo malega provincialnega gledališča, kakor so mu pripovedovali v Milanu. Okrog mladeniča so se sukali najboljši svetovni pevci. Prvi večer so uprizorili »Aldo«. Sprva je pevec komaj prišel do rampe, tako tremo je imel, ali ko je dopel veliko arijo, so Pražani po domače povedano kar gledali. Ploskali in klicali so toliko časa, dokler ni Caruso arije ponovil. Temu velikemu uspehu so sledili novi. x Vezuv je začel Izlivati lavo. Zadnje čase se je začela dvigati med močnimi Izbruhi lava v ognjeniku. Napolnila je že vse žrelo in se pričela zlivati s severno zapadne strani po pobočju v staro in širše žrelo. Izlivala se je v dolino s hitrostjo do 200 metrov na uro; vendar se je hitrost lavinega toka zmanjšala, da ni več nevarnosti, da bi lava zalila okoliške vasi. Iz Napollja se vidi ves veličasten prizor ognjenikovega delovanja. x Združene države sprejemajo politične begunce. Združene države sprejmejo okoli 100 Židov dnevno. Kakor javljajo Iz Berlina, ne bo ameriško poslaništvo v Berlinu več izdajalo vlzomum Židom, ker je kontingent Izčrpan že za dve leti. x Mednarodni kongres alpinistov. V Pragi se vrši pod Benešovim pokroviteljstvom mednarodni kongres alpinistov. Zastopana je tudi Jugoslavija. X Lobanjo človeške opice so našli. Neki londonski skupini učenjakov, ki je zadnje desetletje raziskovala možnost sorodstva med človekom in opico, torej teze, da se je človek razvil Iz neke vrste opice, Je poslal Arthur Kelth Iz južne Afriko lobanjo Človeške opice, ki bo, kakor vse kaže, močno podprla znano Dar-winovo teorijo. Lobanja Je podobna bolj človeku kakor opici, posebno kar se tiče čefljus41, X Zaklad iz dob« tridasetietne vojne. Neki delavec na Moravskem je pri kopa- nju temelja za gospodarsko zgradbo zadel ob ploščat kamen, ki ga je z velikim trudom s pomočjo sodelavcev dvignil. V svoje veliko presenečenje so zagledali pod kamnom tri velike posode Srebrnjakov različne vlikosti. Med njimi je Silo največ starih praških grošev in kovancev Matjaža Ogerskega. Zaklad izvira nekako izza časa 301etne vojne. X Najmlajši učenjak na svetu. Neka enajstletna deklica je postala te dni članica Britanskega društva profesorjev in znanstvenikov. Izbrana je za doživljen-skega člana tega združenja zaradi njenih del iz risanja molekulov. Te njene risbe služijo že zdaj kot odlične ilustracije mnogih znanstvenih del. X Krstno cerkev Michelangela, ki jo je potres 1. 1919 skoro povsem porušil, bodo obnovili. Cerkev je znamenita umetniška vrednota. Ix sodišča SO vlomov in tatvin Da so pri nas bolj majhne razmere, se pozna tudi po tatvinah. Zadnjič se jih je moralo osem zagovarjati pred sodiščem; na vesti so imeli do sto tatvin in vlomov. Mislil bi človek, to so nakradli dobrot razbojniki, pa ni bilo sile. Podobno je z današnjimi obtoženci. 6 se jih je zagovarjalo na obtožni klopi zaradi'30 vlomov In tatvin. Tudi ti so jemali ponajveč svinjsko meso iz tunk, odnašali pletenke in sodčke vina iz kleti ter kokoši iz kur-nikov; včasi so prišli celo do kakega bur gundca. Navadno pa so se zadovoljili 26 s sadjevcem, krompirjem in žganjem. Kradli in vlamljali so po Rošpohu. Ran' vanju. Počehovi. Ribniškem selu in _ Vinarjih. Vsa škoda, ki so jo napravili, bi znesla 7—8 tisoč din. Razprava je bila tajna; nekaj po 11. uri je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer razglasil sodbo, ki je bila precej mila glede na to. da so kradli obdolženci zaradi pomanjkanja-31 letni Skupek Ivan je bil obsojen na 3 leta strog, zapora in za 3 leta na izg«' bo častnih pravic; 31 le+ni Leban Franc na 1 leto strog, zapora ir, za 2 leti izgnbe častnih pravic; Leban Marija na 1 let° strog, zapora in na izgubo častnih pra* vic; 25 letni Rusjan Ivan na 6 mesecev zapora in za 2 leti izgube častnih pravic. Oarulte za azilni sklad P TU Razno KRZNARSTVO 2ELEZNIK Maribor. Kopališka 2. Priporoča cenjenim damam brez-obvezen ogled novo dospelega krzna. Strokovnjaško izdeluje, predeluje in popravlja plašče, jopice, ovratnike in druga krznarska dela. Cene nizke! Prepričajte se! 695 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 499 Oddam OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom dvema osebama. Vprašati Zagata 7, pri kadetnici. 705 Sobo lite ŠOLSKE KNJIGE rabljene in nove, kakor potrebščine kupite poceni v knji gami Scheidbach Gosposka ul. 28. Državni uslužbenci na obroke. 723 GOSTILNA »GRIČ« POD URBANOM toči novi vinski sladki mošt po din 8.-—. 725 V nedeljo 4. vsi na PRLEŠKE POGAČE v gostilno Kren. Obenem se prične sezona zbiranja mladih in starih, ki ljubijo žlahtno kapljico in dober prigrizek. Za razvredllo skrbi in za obisk se spriporoča gostil ničar Klemenšak. 728 Kupim PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 617 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Dopise z navedbo znamke in ce ne na upravništvo »VeČemi-ka« pod šifro »Damsko kolo« 1001 Prodam JABOLKA po din 2.— za kg oddaja Kme tijska družba, Mellska c. 12. 700 OPREMA za špecerijsko trgovino takoj na prodaj. Wildenralnerjeva Ul. 17, 688 Dnevno sveže SLIVE skladišče »Eksport« Koražlja, Koiodrvorska 1. 726 V nelem ENODRUŽINSKO VILO v V. okraju oddam ugodno v najem. Naslov uprava. 707 Sobe odd« OPREMLJENO SOBO zračno, mirno, oddam. Naslov v upravi Usta. 708 OPREMLJENO SOBO s popolno ■ oskrbo nujno potrebujem. Naslove na upravo lista pod »Gospodična«. 706 Iščem- čisto, mirno in udobno SOBO z uporabo kopalnice od 15. t. m. Dopise prosim na upravo »Večernika« pod št. »555«. 1002 Stanovanje DIJAKINJO sprejme v vso oskrbo boljša družina. Koroščeva ulica 2-II levo.______________________ 710 UčJteljska družina sprejme DIJAKINJO Cankarjeva ul. l-II. 709 NIŠJEŠOLCA(KO) sprejme na stanovanje in hrano profesorska družina. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi. 704 ENOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. oktobrom v bližini gl, kolodvora. Vprašati v upravi lista. 722 Lokal v centrumu se išče. Ponudbe »a; upravništvo ,,Večcmika“ pod šifr° „Lokal“, Izdaji! In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1 • ^ Velja na mcscc prejemati v upravi ali po poStt 10 din, dostavljen na dom 12 dh>. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava; Mariborj Kopališka ul, 6. Telefon uredništva in °Pr H. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409 Radio Sobota, 3. septembra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert. 18 Zabavna glas* ba. 20.30 Pisan večer. 22 Napovedi, P°' ročila, nočna glasba. — Beograd, 20 Narodne pesmi. 21 Zabavni koncert. 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. 7" P r a g a, 20.15 Pisan večer. — Paris P. T. T., 20.30 Simfonični koncert. L y o n, 20.30 Prenos iz pariške opere. — Milano 21 Catalanijeva opera »Lo* reley«. — Koln, 20.10 Mascagnijeva Opera »Cavalleria rusticana«. — Varšava, 20 Večerna prireditev. NIŽJEŠOLKA iz boljšu družine se sprejni" v vso oskrbo. Pomoč Prl učenju, nožnost nemške kon-verzacije._______________ ENO ALI DVE DIJAKINJI sprejmem na popolno oskrbo-Klavir in kopelj na razpok' go. Naslov v upravi. .727 SPREJMEM DVE DIJAKINJ1 v dobro oskrbo. Maribor, G? sposka ul. 46-11, desno, takoj zraven stopnic. '-v DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo oddam z okto* brom. Wildenrainerieva 15. 730 Stanovanje išče —Wl—IIIIM III ■ DVOSOBNO STANOVANJE blizu glavnega kolodvora J celim komfortom iščem 15. t. m. Dopise z opišem st* novanje in ceno na upravo »Večernika« pod »Blizu koJO' dvora«. 10®^ Službo lšie_ VPOKO.TENEC . zdrav in krepak zmožen sl? venščine, srbo-hrvaščine nemščine išče zaposlenje ko1 sluga ali skladiščnik. Ponudj be prosim na upravo »Dela zmožen«. 1*^ Prispela Je velika kolKIna Slmensovlh kozarce* z» vlaganje. Cene nizke, vsakomur omogočen nakjjP Veletrgovina Pinter & Lenar«* Zahvala Vsem znancem, ki so mojega nepozabnega moža, gospoda Ivana Mlinariča spremljali na poslednji poti, posebno gg. pevcem in darovateljem krasnih vencev, se tem potom najlepše zahvaljujem. FRANČIŠKA MLINARIČ.