Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel)»ka Izdaja celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SEOVEMEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petlf-vrsla mali oglasi po 1'SO in 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Diu □ Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo in dneva po prozntKu uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6111 Kokoplsl se ne vračalo. netranklrana pisma se ne sprelemalo - Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328 Političen list sa slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.St.ti ^ Čekovni račun: Ljubljana Otev. 10.050 ln 10.349 -a lnserate, SarajevoSt.7563. Zagreb it. 39.011, Vraga In Dunal Si. 24.797 Smith ali Hoover? Ves svet se zanima za izid ameriških volitev. Ali katoličan — demokrat Smith, ali republikanec — kveker Hoover? Volivna borba je dosegla tak razmah, da si ga Evropejec ne more niti predstavljati. Ves človeški izum na polju tehnike je v strankarski službi. Silovitost tekme podkrepljujejo atentati in revolverski streli. Ogromen strankarski aparat, ki nima primere z nobeno politiko v Evropi, je na mrzličnem delu. Gre namreč za svetovno najvažnejše mesto ameriškega predsednika, katerega ustavne pravice zasenčijo daleč pravico evropskih monarhov in gre za strankino moč, ki ob zmagi hladnokrvno vzame urade tistim, ki so jih do sedaj imeli, da posadi svoje vanje. Pa tudi zunanji svet ima več kot preveč povoda, da se briga za novega ameriškega predsednika. Gre za šefa države, ki ima sicer samo 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, pa do 80 odstotkov svetovne industrije, tretjino vseh železnic, štirikrat toliko avtomobilov kot ostali svet, kjer znaša povprečen dohodek državljana 2000 dolarjev. Gre za državo, ki da za vzgojo več kot ostali svet, ki ima visoko razvite univerze, kjer je ozka zveza med demokracijo in vzgojnim sistemom; za državo, kjer stoji tisk na čelu sveta, ki obvladuje železo kot Grčija nekoč marmor; za državo, kjer so etično-religiozni motivi močnejši kot v Evropi, kjer državni narod še ni razjeden po razrednih bojih kot v Evropi, kjer je tako industri-alizem kot agrarizem na višku razvoja, razvit poseben tempo življenja, ki avtomatično sili tudi neameriški svet, da se mu ukloni. Gre za Združene države severne Amerike, zmagovalke svetovne vojne in svetovnega upnika, ki si je že razdelil z Anglijo morske ceste, da se končno mesto angleških iu francoskih oglašajo na m^rju ameriške sirene. Tej državi na čelu je z diktatorskimi pravicami oborožen predsednik s svetovno tehtnico v roki. Kdo bo: Smith ali Hoover? Dvoje taborov si stoji nasproti: republikanski in demokratični. Ker ima predsednik tako veliko moč, dalje pa je notranja borba med obema strankama tako srdita, je upravičena radovednost tistih, ki se sprašujejo po programih oziroma razlikah med Hooverjem in Smithom in kdo bo zmagal. Najlažji in najstarejši odgovor je znani ameriški: Demokrati in republikanci so kakor dvoje enakih, praznih steklenic, od katerih ima vsaka drugo etiketo. Eni imajo oblast, drugi bi jo radi imeli. Nekaj novega naj bi bil sedanji republikanski volivni šlager: Proti rumu in — Rimu! Vendar pa dobimo v zgodovini ameriških strank nekaj posebnosti. Angleški odmevi, ko so se z Angleži vred v dobi kolonizacije preselili v Ameriko tudi predniki sedanjih angleških liberalcev Whigs in konservativcev Tho-ries, bo s svobodno Ameriko pravzaprav izginili. Toda že pri pogajanjih za ustavo iz leta 1789. sta se na filadelfijskem kongresu 1. 1787. pojavili dve stTuji: »Za močno centralo« in »za večje pravice posameznih državic.« To je bil prvi veliki političen boj v Ameriki. Ta bistvena razlika spremlja obe stranki pravzaprav še danes. Sicer so bili tedanji republikanci za širok federalizem in sta se stranki z današnjim imenom šele ustanovili 1. 1854,, vendar je ta razlika ostala tudi naprej. Posebno ostro je prišla do izraza v meščanski vojni v šestdesetih letih, kjer je vprašanje centralizma in federalizma imelo poleg sužnjev glavno vlogo. Od tedaj se je oprijel strank nekak program: demokrati so za večje pravice državic, republikanci za močno centralo. Nekako spremljajoče oikolnosti bi bile: Sever je bil od nekdaj za republikance, jug za demokrate. Ker je na severu industrija, so postali republikanci njeni zastopniki, demokrati pa zagovorniki poljedelstva. Demokrati imajo dalje parolo boja proti vsem privilegijem, ščitenje malega Človeka, ostrejši radikalizem, manjšo zaščitno carino. V novejšem času pa še spremembo prohibicijskih zakonov, ki prebivalstvo samo korampirajo in zunanje-politično za idejo Društva narodov. S kandidaturo Smitlia pa se je prvikrat pojavilo tudi versko vprašanje. Pri tem seveda ni misliti na kak evropski pojem »antk- in »klerikalizma«. Cerkve so v Ameriki absolutno ločene od države in uživajo z državne strani enake pravice in enake prostosti. V tem oziru tudi Smith ne misli ničesar spreminjati. Podčrtati pa je njegovo osebnost, silovito priljubljenost in smer javnega delovanja, kot jo daje k a! ol ikoni in Smithu ravno katolicizem. Tudi Amerika je prišla v tem dosetletju do blagostanja, v katerem so sc ideje-vodnice velikih Amerikaucev in verskih sekt iznialičile Ugodno posojilo r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. Slov.) Med prvimi stvarmi, ki bodo prišle v prihodnjem skupščinskem zasedanju na dnevni red, je novo posojilo državne monopolne u; 3ve v znesku 1 miljarde 200 miljonov Din. To posojilo je monopolna uprava najela pod zelo ugodnimi pogoji za 30 let po tečaju 90 za 6Vko/0. Tudi v vladnih in političnih krogih se smatra, da pomeni to posojilo dober finančni uspeli, ki istočasno kaže, da kreditu države ni nobena dosedanja akcija prinesla škode. To posojilo odobri finančni minister in bo takoj nato prišlo na dnevni red ministrske seje, da sc izdela zakonsko pooblastilo, nakar ga bo takoj sprejela narodna skupščina. v izrodke. Kapitalizem v njihovem smislu izpodriva že plutokracija; demokratizeni se pretvarja v materijalizem. Maltus koraka vzporedno s kapitalizmom in delavskim pesimizmom. Kjer se od katoliške strani razlega: i zmagali bomo z zibelkami! tam se od nasprot-, ne strani prodajajo sredstva za »kontracepčeiK — ne— roditi in prihaja cilj — mesto prehranjevanja in dolžnosti — uživanje! Golo blago-slanje, dobra obleka, lepota in uživanje postajajo cilj, ne sredstva življenja. Zakonska vez Dr. Korošec ozdravel r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je bil zadnje dni malo indisponiran in ni prišel v svoj kabinet. V vseh belgrajskih krogih se je opazilo veliko zanimanje za zdravje slovenskega premlerja. Jutri pride g. dr. Korošec zopet v svoj kabinet, ker se počuti že popolnoma dobro. Konferenca demokratske stranke r Belgrad, 26. okt. (Tel. rSlov.«) Jutri se j bo vršila v Belgradu konferenca DS, na kateri ; bo Ljuba Davidovič poročal o političnem položaju in na kateri se bo obravnavalo o sta- j lišču, ki ga je treba zavzeti proti akciji Zagreba. Hrvatski trgovci v Belgradu r Belgrad, 26. oktobra. (Tel. "Slov.«) Iz Zagreba je prispela delegacija trgovcev in to-čilcev pijač, ki so v Belgradu obiskali vse me-rodajne kroge, med njimi predsednika vlade g. dr. Korošca, ministra gg. Bariča in A n g j e 1 i n o v i č a ter ostale činitelje. Predložili so jim svoje zahteve glede pravilnika o točenju pijač, ki se sedaj izdeluje. Dnevnice r Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se širijo vesti, da je izdelalo vodstvo KDK nekak program za propagando in angažiralo zagrebške liste, da pišejo in propagirajo izjave in ideje KDK. Radi tega se je v Za-grobu menda ustanovil tudi poseben fond. Nekateri vladni poslanci so se odločili, da zahtevajo od skupščinskega predsedstva, da ob sestankih narodne skupščine kliče poslance imenoma in da se tistim poslancem, ki ne bodo navzoči, ne izplačajo dnevnice. Ugleden poslanec je izjavil: »Ne moremo dopustiti nezakonitosti, da bi poslanci dnevnice prejemali za nedelo, ne samo za nedelo, ampak celo za javni bojkot ustanove, v katero jih je narod poslal. To je vendar jasno. To se ne more nikomur zdeti uasilje ali krivica, če se doličnim poslancem odtegnejo dnevnice.« Spori v SDS č Zagreb, 26. okt. (Tel. Slov.) Radi včerajšnjega Popovičevega bivanja v Belgradu, za katerega se pravi, da je iskal zveze z vladnimi krogi, je prišlo do očitnega izražanja nezadovoljstva v rstah HSS. Ti poslanci so namreč v veliki večini za tako politično taktiko, ki se izogiba vsakih stikov z vlado. Misli se, da bi radi tega moglo prt do intervencij nekaterih poslancev pri vodstvu KDK, ki da bi radi tega zahtevali od Pribičeviča, da obračuna s Popovičevo strujo. Ker pa je ta struja razmeroma močna, bo imel Pribičevič preccj težav, da doseže v svoji stranki soglasje glede na političen položaj. Sedaj se še ne more govoriti o dobrih odnoša-jih v klubu SDS, ker Popovičeva struja, ki ima mnogo pristašev v sanic parlamentarnem klubu SDS, odločno zahteva, da se sedanja slaba politika SDS spremeni. Pribičevič to dobro ve, vendar ne reagira na prizadevanja Popovičeva, ker ne želi, da bi prišlo do spora. Govori sc, da je med Popovičeviini' prijatelji tako razpoloženje, da bi moglo priti do očitne akcije proti Pribičeviču, kar bi bistveno vplivalo na Pribičevičev položaj v KDK. Sanse KDIC vsak dan slabše r Belgrad, 26. okt. (Tel. Slov.«:) G. M;loš S a v č i č, o katerem pravi Pribičevič, da s1? je sam izključil iz KDK s tem, da išče zvez z zastopniki četvorne koalicije, je danes obiskal g. Aco Stanojeviča. Z njim se je sestal ob 9 dopoldne v Prometni banki. G. Stanojeviča je prosil za mnenje o današnjem položaju in za poli, po katerih misli, da bi moglo priti do pomiritve in sporazuma s KDK. Gotovo je, da -:0 vsi šefi izrazili svoje iskreno mišljenje in voljo, pristopiti k pogajanjem s Hrvata. G. Stanojevič je pri tej priliki izrazil željo za sestanek šefov, ki l)i se morali skupno razgovoriti o merah za pomiritev. Stanojevič je ob 11 odšel v dvor, kjer ga je Nj. V. kralj sprejel. Po razgovoru z g. Sta-nojevičem se je g. Savčič sestal z g. Davido-vičem. Z njim se je razgovarjal o možnosti stikov s KDK. Megleno stališče, ki ga je zavzel Pribičevič proti Savčičevi akciji, se v Belgradu mnogo komentira. Vsi krogi so mnenja, da slojijo šanse KDK vsak dan slabše. Na resno organizacijo borbe od strani KDK nihče ne računa. Vodje KDK so posvetili svoje sile le-teinu edinemu namenu, da vzdržijo v masah neko bolestno razpoloženje, vendar niti v tej stvari ni soglasja. V Zagrebu se opaža močno razpoloženje proti pisanju Narodnega valac. Gotovo je, da bi v slučaju, da bodo vodilni krogi v Zagrebu izrazili svoje soglasje s to pisavo, prišlo do spora ne samo v vodstvu koalicije, marveč tudi med masami, ker da bodo nekateri listi, ki so dosedaj bili za akcijo KDK, preokrenili. To bi bil prvi večji znak ozdravljenja psihoze hrvatskih mas, v katero sta jih spravila dr. Maček in Pribičevič. Razcepljenost HSS v Splitu č Split, 26 okt. (Tel. Slov.) Mnogi pristaši HSS so bili s kandidati za občinske volitve nezadovoljni, zlasti radi tega, ker je bilo na listi preveč kmetov. Zato so nekateri meščani vložili posebno listo HSS, ki ji je na čelu bivši član občinskega sveta ing. Josefovič. ""oleg njega je na iisti več odličnih pristašev HSS, tudi kmetov iz okoliških vasi. HSS nastopa na ta način razcepljeno, česar nikakor ni bilo pričakovati. Ra-ditega se more pripetiti, da bo HSS prišla iz volitev slabše kakor sicu. Kajti njeno geslo je bilo: sloga vseh Hrvatov. Radi nesloge v njenih lastnih vrstah pa zgublja to geslo na meči v korist drugih strank., Proti madžarskemu kral;estvu v Bukarešt, 26. okt. (Tel. Slov.) »Adeverul poroča, da so zadnje madjarske izjave o obnovi madjarskega kraljestva povzročile v Pragi in Bukarešti! nevoljo in povzročile, da sta romunska in češkoslovaška vi"' stopili v razgovore, na kak način bi se moglo opozoriti madjarsko vlado na to, da pomeni ponovno načenjanje vprašanja madjarskega kralja, posebno pa postavitev Habsburžnnov na madjarski prestol, resno ogrožanje evropskega miru. Nemško-romunska poganja v Bukarešt, 26. okt. (Tel. Slov.) Na včerajšnjem ministrskem svetu je Rjavil ministrski predsednik Bratianu o nemško-romunskih gospodarskih pogajanjih, da co vesti o tem neresnične in da je upanje, da sc bc;'o pogajanja med obema delegacijama končala ugodno. Dosledno sa ciljem Dr. Korošcc ves čas, odkar je šef vlade dela za mir in spravo med 'jugoslovanskimi narodi, vzdržuje zakonitost in rod v notranjosti in dviga ugled države na zunaj. To si je stavil dr. Korošcc za svojo nalogo in te linije se dosledno drži. Pri tem ga niti najmanj ne motijo vsa izzivanja KDK, dr. Mačka in Svetozarja Pribičeviča. Mirno prehaja dr. Koroščeva vlada preko dnevnih afer in aferic, ki jih uprizarjajo zagrebški demagogi. Vlada je tudi napram skrajnim nespodobnostim, ki si jih dovoljujejo posamezni člani KDK, do zadnje meje popustljiva. Ta popustljivost gre tako daleč, da jo nekateri smatrajo mogoče za preveliko. Toda dr. Korošec ve, kaj hoče in le za ta cilj dela. On ve, da hrvatski narod niti od-daleč ne odobrava posameznih veleizdajalskih in protidržavnih nastopov posameznih svojih poslancev. Za taka dejanja KDK hrvatski narod nc more odgovarjati. Hrvatski narod potrebuje miru. In to čim več miru. Vsaka smo-trena politika v današnjem položaju mora stremeti za tem, da se na Hrvatskem duhovi pomirijo, da bo mogoča trezna sodba tudi med širokimi masami volivcev. Zato jc napram Hrvatom potrebna izredna obzirnost. KDK to ne gre v račun. Ona potrebuje | dnevnih senzacij. KDK mora dajati dnevne izjave v liste. Te izjave morajo biti senzacionalne, misteriozne in take, da neprestano vznemirjajo hrvatske volivce. Kajti KDK drugega sploh nima. Z izstopom iz parlamenta si je vzela možnost stvarnega nastopanja pred i politično javnostjo. Zato bi utonila v pozab-ljenjc, če bi uprizorjene senzacije nc delale reklamo zanjo. KDK si želi, iskreno želi in težko pričakuje, da bi vlada storila le en težji, močnejši in ostreijši korak proti njej. Dr. Maček in Pribičevič si želita niinbus političnega mučeni-štva. KDK je v svoji demagogiji šla tako daleč, da z zločini hoče pritirati svoje poslance v ječo, da bi potem mogla govoriti o hegemo-nističnein belgrajskem režimu in o svojih mu-čenikih za hrvatsko pravo. V teh razmerah ni nič čudnega, če nekateri člani vlade, tudi nekatere stranke, govore in pišejo o preveliki popustljivosti vlads napram KDK. Težko je-n. pr. ministru, če mu radičevski in samostojnodemokratski omla-dinci pretepajo njegove pristaše in škodujejo posestnikom, trgovcem in obrtnikom, ki so njegovi volivci, če časopisije KDK poziva na bojkot in imenoma prinaša firme, podjetja in posameznike, proti katerim morajo nastopati organizirane bande KDK. Če tedaj nekateri belgrajski listi dvigajo proti temu početju KDK najostrejši protest in zahtevajo tako zvano močno roko, s katero je n. pr. pokojni Pašič užugal radičevce, da so mu jedli iz roke, se temu ne bo čudil. Je pa najgrša nemorala, da te pozive bel-graljske politične javnosti na dr, Koroščevo vlado izrablja ista KDK in piše v svojih listih o nesoglasju v vladi, o napadih na dr. Korošca v tem smislu, kakor da jc v vladi nesporazum, da je vlada slabotna in da je dr. Korošec tisti, proti kateremu nastopajo KDK prijaznejši krogi v vladnih strankah. To jc najbolj groba perfidnost. Razumeti jo je mogoče le, če računamo z miselnostjo samostojnih demokratov. Samostojni demokrati se zavedajo, da jc SDS spravila pokojnega Radiča na kolena samo z nasiljem, z obznano, zaporom in z grožnjo na vislice. Samostojni demokrati si ne morejo misliti, da bi bil v Jugoslaviji kdo, ki bi na modrejši, finejši in da-lekovidncjši način mogel reševati veliki problem srbsko-hrvatskega spora. Oni si ne morejo misliti, da ima dr. Korošec pred očmi Jc kaj drugega kot samo t r e n o t n o rešitev političnega problema. Na dlani jc, da bi vlada s silo KDK lahko takoj zadušila. Toda pravtako je na dlani, da bi s tem naša država nc bila bolij konsolidirana. Dr. Korošcc pa hoče spraviti srbsko-hrvatski spor na temelj in tla, na katerih bi bilo mogoče trajno zbliževanje, bratsko sodelovanje, iskreno reševanje med- I pomeni v premnogih krogih le vprašanje, kako ! zgraditi hišo in obvarovati dedščino, kakor | pomeni vožnja z aeroplanoni nekaj povsem tacijonalisličnega. Da so na delu sile, ki hočejo val materijalizma zajeziti, jc bilo pričakovati. Da so pri tem delu odlično udeleženi katoličani, smo videli žc na velikem cerkvenem kongresu v Chicagu. Da ima Smith tu poseben ciij, ka/.e njegova osebnosi. Spričo tega je silno težko reči, kdo bo \olil Smitlia. Njegov katolicizem izrabljajo ua vse načine. Mnogo jili bo gotovo odvrnil. Gros demokratov, Ircev, poljedelcev in zlasti mnogo delavstva bo nedvomno potegnil /.a seboj. Socijalna politika, mačeha republikancev, bo pridejala svoje. Nadvse značilno pa je, da sc njegove šanse zboljšujejo in da se prvotno razmerje 60% za republikance 40% za demokrate zboljšuje Smithu v prid tako, da že računajo s polovico. Ce pa bo Smith izvoljen, bo in uolitično najvplivnejši katoličan na svetu. sebojmih »porov in tako vedno popolnejše združevanje v trdno gospodarsko in državno celino. Dr. Korošec ima pred očmi zgodovinsko korist države in tej koristi podreja njegova vlada vse trenutne ozire. Radi tega namena žrtvuje vse popularne gesite in vsako trenutno olajšanje svojega dela. Dr. Korošec hoče ustvariti temelj, ki bo traijen. KDK hoče za vsako ceno preprečiti to ustvarjajoče delo. Naj propade Hrvat, naj propade Srb, naj propade država, samo da bi se rešil trenutni politični polom KDK. Polom KDK je ravno v tem, da vsi njeni nastopi jeknejo v brezdanjost, nikjer ne nalete na odpor in — izginejo. S tem gineva vsak dan tudi KDK sama. Pribičevič in dr. Maček to vidita in odtod najnovejše intrige. Pa jima tudi te ne bodo pomagale. Spomm grške zmage V Atene, 26. oktobra. (Tel. Slov.) Ministrski predsednik Venizelos je c priliki današnje šest-najstletnice, ko je stopila Grčija v balkansko vojno proti Turčiji, naslovil na prebivalstvo Macedonije spomenico, v kateri se z globokim "•anutjem spominja zgodovinskih dni, ko je glavno macedonsko mesto hclenizma Solun vrglo raz sebe stoletno robstvo. Zasedba Soluna po grški vojski je bila prva etap novega ^ poglavja grškega narodnega življenja in po šestnajstih letih slavi Solun ta dan s ponosno zavestjo, da :>o se popolnoma uresničile vse nade, ki jih je stavil helenizem na pridobitev tega mesta Glavno mesto grškega severa je prestalo vse preizkušnje vojne, vse požare in množico stotisoč beguncev, ter je postalo sredisce gospodarskega, družabnega in intelektualnega življenja, ne samo Grčije, temveč tudi velikega dela Balkana. „6rof Zeppelin" se vrne V Lakehurst, 26. okt. (Tel. Slov.) Dr. Eckener je opustil namero, da bi »Zeppelin« napravil krožni polet nad srednjimi državami Severne Amerike, ker vetrovi pri tleh onemogočajo, spraviti zrakoplov iz hangarja. Dr. Eckener je odredil že vse potrebno, da se zrakoplov »Grof Zeppelin« vrne v Nemčijo, kar se bo zgodilo v soboto ali v nedeljo. Uvidevnost prihaja. Sirahisuifa nesreča 30 mrtvih - Uslužbenca oobegnila - 12 milijonov le]ev škode v Bukarešt, 26. okt. (Tel. »SI.«) 0 b 3 zjutraj so jo pripetila strašna železniška nesreča v Romuniji pri postaji Rccca 8 km od Slatine, ko jo Simplon-ekspresni vlak Bukarcšt-Pa-riz trčil skupaj z brzovlakom iz Sibinja. Oba vlaka, katerih lokomotivi sta se zadrli druga v drugo, sta se užgala. Dosedaj se poroča, da je bilo 30 mrtvih in 50 večinoma težko ranjenih Med mrtvimi v ekspresnem vlaku je tudi dopisnik lista »Echo rte Pariš« La Co s t e, ki je potoval iz Angore v Pariš. O ostalih potnikih ekspresnega vlaka, ki so potovali v spalnih vagonih, je znano samo to, rta jc ostal pri življenju italijanski duhovnik monsg. An-gani V brzovlaku je bila ubita v tretjem razredu cela rodbina nekega kmeta, obstoječa iz staršev in 5 otrok. V onem spalnem vagonu, v katerem se je nahajal tudi inženjer Rocca ? ženo in hčerjo ki so vsi mrtvi, se je nahajal tudi sin italijanskega generala, ki se je pred kratkim ponesrečil pri neki avtomobilski nezgodi v okoUci Bukarešta. Rešeni potniki opisujejo strahote katastrofo. Plameni gorečih vlakov so v temni noči strahotno osvetljevali prizore ko so se o,i vseh strani Culi izpod gorečih razvalin obupni kriki na pomoč. Na železniški postaji Rocca ni bilo nobenega uradnika, ker sta službojoči uradnik m kretnicar pobegnila Prvo nomoč so dali ponesrečencem gojenci artrljerijske šole iz Sibinja, ki so se nahajali v brzovlaku. V brzovlaku je bil tudi potnik, ki je poznal Morsejev brzojav in ki je iz postaje prvi brzojavil za pomoč. Oba strojevodji sta bila na mestu mrtva. Še le ko je prišol pomožni vlak iz Craiove, so se začela reševalna dela ter so težko ranjene odpravili v bolnico v Slatino. Dosedaj se je ugotovilo, rta službojoči uradnik in kretmfar nista vršila svoje službe, pa tudi vlakovodja brzovlaka iz Sibinja bi moral takoj ustaviti svoj vlak ko je opazil, rta vozi po napačnem tiru. Kretničarja in službujočega uradnika, ki ste kriva nesreče, išče policija, torta sta pobegnila. Škoda železniške uprave se ceni na 12 milijonov lejev. „ .. . , ' v Bukarešt, 26. okt. (Tel. ?Slov.<) Reševalna tlela po nesreči v Receji se nadaljujejo. Do večera pa se še ni moglo ugotoviti točno število in identiteta žrtev. Port razvalinami vlaka se nahajajo še mnogi potniki. Posebno izport razvalin simplon-ekspresnega vlaka še niso mogli rešiti potnikov. V Bukareštu se širijo divje vesti o obsegu katastrofe. Smatra se, rta je število žrtev mnogo večje, kakor se je prvotno poročalo. Zvečer se poroča, rta dopisnik »Echo de Pariš« La C o s t e ni mrtev, temveč da je ostal nepoškodovan. Zbor KDK je vendarle že tudi nekatere zagrebške kroge prepričal, da sta šla dr. Maček in Pribičevič v svoji licitaciji vendarle predaleč. Kot izraz teh uvidevnejših je »Morgenblatt« napisal uvodnik, v katerem jasno označuje govore v Sisku kot veliko napako. Pravi, da je KDK napl avila že obilo napak, ki jih sedaj sama obžaluje. Tako si n. pr. dr. Žerjav sedaj, ko je prepozno, želi nevtralno vlado. Ko pa je bila nevtralna vlada na dnevnem redu, jo je KDK pokopala Sedaj so bila na vrsti stvarna pogajanja, pa sta jih dr. Maček in Pribičevič onemogočila. Članek v »Morgenblattu« končuje: V politiki, kot v vsaki stvari so gotove meje, do katerih moremo iti. En sam centimeter preko meje je preveč, cel korak čez pa onemogoči najboljše ideje. V Sisku je KDK napravila cel korak. Klevtati hočejo. Klerikalna oblastna večina molče odobrava zločin Puniše Račiča? To je točno prepisan naslov iz »Kmetskega lista«. Ta naslov pove, da hočejo radičevci res klevetati SLS, da odobrava umor. Ta naslov je najboljši dokaz, da je bil poslanec Zupančič res potreben najostrejše kazni. »Kmetski list« je začel popolnoma posnemati svoje zagrebške tovariše. Piše tako, da ga je oblast morala deloma zapleniti. Pa tudi v nezaplenjenem delu je več mest, vsled katerih bo radičevsko glasilo najbrže imelo opraviti z možmi postave. Kaj ima kmet od tega? Pomanjkanje vagonov je prav prišlo onim, ki sedaj niso v vladi in izrabljajo ta nedcstaek, morda tudi s pasivno re-sistenco, za ustvarjanje še večje neprilike v agi-tacijske svrhe, češ sedanji ministrski predsednik g. dr. Korošec je temu kriv. Pričakovati je, da bo »Jutro« prineslo sliko, predstavljajoč, da ima ministrski predsednik skritih cel park vagonov v svojem kabinetu. Nekateri zvesti pristaši SDS, ki so še na vodilnih mestih železniške uprave, pomagajo to razpoloženje v škodo SLS še poslabšati s tem, da zahtevajo ležarino od blaga, ki se je odložilo na železniškem svetu v dobri veri, da dospo naročeni vagoni v običajnem času. Akoravno ima odpošiljate!) radi zastaje blaga vsled pomanjkanja vagonov ogromne škode, ki jo je zakrivila železniška uprava, je slednja še toliko predrzna, da si upa zahtevati od blaga, ki je na ta način zaostalo, velike leza-rine. To seveda povzroča pri prizadetih občutno nevoljo proti sedanji vladi in služi KDK za izvrstno agitacijsko sredstvo. Opozarjamo gospoda ministra za promet na to in upamo, ela slednji ne pusti iztirjati na ta način nastalo ležarino._ Novosadska vremenska napoved. Vedro in lepo. Tupatam nekoliko oblačno. Zmerni vetrovi v raznih smereh. Strog poslovnik v Budimpešta, 26. okt. (Tel. Slov.) Novi načrt madjarskih vladnih strank o poslovniku za madjarski parlament težko ogroža svobodo govora poslancev. Tako posebno določba, ki jo je sklenila večina, da se stavki, fraze ali celi govori, ki žalijo čast in ugled države ali parlamenta, ali ki ogrožajo obstoječi državni in družabni red, smejo črtati iz zapisnika in da se ne smejo objaviti. Predlogi za izpremenitev zakonskih načrtov se bodo v bodoče obravnavali samo v odborih. Načrt kaže tendenco, da se parlament oropa svojega značaja kot politični forum ter se bo razen tega tudi bistveno poostril poslovni red pri posvetovanjih v odborih. V ple-numu bodo smeli v bodoče govoriti poslanci v splošni debati samo eno uro, pri interpelacijah pa 15 minut. Angleška zveia i Franci!© v London, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Lord Cushendun je v nekem svojem govoru branil angleško vlado glede angleško - francoskega mornariškega dogovora proti očitku tajne diplomacije. Anglija od početka do konca pogajanj ni prikrivala ničesar. Cilj angleške politike je, da vzdržuje z vsemi državami enako dobre odnošaje. Najvažnejši faktor za Anglijo pa je ohranitev prijateljskih odnošajev do najbližjega soseda, to je Francije, s katero antante ni treba obnoviti, ker ni nikdar prenehala obstojati. Ravno zato, ker upanje na mednarodno razorožitev v tem času ni posebno veliko, bi sc morala Anglija, če noče obstru-irati razorožitev, zadovoljiti s tem, kar je sedaj mogoče. Anglija se resno trudi za to, da se omejijo vojaške rezerve, v tem pogledu pa se nahaja v veliki manjšini. Požar v katedrali v Pariz, 26. okt. (Tel. Slov.) V katedrali v Tournayu je včeraj nastal požar, pri katerem je bilo uničenih več dragocenih cerkvenih umetnin. Novi finančni minister CSR v Praga, 26. okt. (Tel. Slov.) Že dolgo obstoječa demisija finančnega ministra dr. Engliša bo sprejeta po 28. oktobru. Dr. Engliš se ne strinja s subvencioniranjem sladkorne industrije, katero trdovratno zahteva vladajoča stranka. Kot njegov naslednik se predvsem imenuje guverner Narodne banke dr. Pcspišil. Političen položai v " Bolgarski odločilni politični činitelji stoje pod vtisom izolacije bolgarske zunanje politike. Zakaj z Jugoslavijo je še meja vedno zaprta. Med Romunijo in Bolgarijo niso nastali nič prijaznejši odnosi. Gotovi del bolgarskega časopisja je sicer z navdušenjem sprejel Venizelo-sovo pogodbo z Mussolinijem, toda že nekaj dni je moral zabeležiti tudi zboljšanje odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo. A četudi bi se kdaj Venizelosu posrečilo priboriti Grčiji vodilno vlogo na Balkanu, ne bi imela Bolgarija od tega nikake koristi. Saj je razmerje med grškim in bolgarskim narodom vse prej kot prijateljsko. To dokazuje tudi dejstvo, da še grški parlament do danes ni sprejel t. z. Kalfov-Politisove in Mollov-Kafandarisove pogodbe, ki sta bili sklenjeni med Grčijo in Bolgarijo pod pokroviteljstvom Društva narodov in ju je že pred leti odobrilo bolgarsko narodno sobranje. Vse do angleško-francoskega sporazuma meseca junija t. 1. je živela bolgarska javnost v prepričanju, da se bo za dosego svojih političnih ciljev vedno lahko opirala razen Italije tudi na Anglijo. An-gleško-franccska nota bolgarski vladi meseca septembra pa je dala bolgarski vladi razumeti, da ti vodilni evropski velesili želita drugačno smer bolgarske zunanje politike. Ta izoliranost je ostala širokim ljudskim množicam prikrita vse do druge polovice oktobra, ko se je začel volilni boj za okrožne skupščine. Zakaj bolgarsko časopisje prinaša o tujem svetu zelo malo poročil v kratkih, često nejasnih telegramih brez naslovov. Obširnejših poročil o političnem položaju v inozemstvu ne prinaša že zavoljo pomanjkanja prostora, ker c 143*i krajevnih organizacij. V tem volivnem boju skuša pogoltniti ostale demokratske frakcije in tako povečati svojo moč, nato pa po volitvah vstopiti v sedanjo vladno večino Demokratičeskega zgovora, ki bi mu vsled vrenja v njegovih vrstah bili Malinovi demokrati dobrodošli. V nedeljo, 21. t. m. so zborovali tudi liberalci. Nar. liberalna stranka si je pridobila največ zaslug za bolgarsko ustavo in za zedinjenje severne in južne Bolgarije. Liberalna vlada Stambolova je izvršila organizacijo državnih uradov in zavela v Bolgarijo napreden duh. Toda od balkanske vojne 1. 1912-13 liberalna stranka ni mogla več ohraniti discipline. Po svetovni vojni so razpadli v več frakcij. Ko je zadnjo nedeljo prišlo v Sofijo okrog 7000 delegatov Kjorčevove narodne liberalne in Stambolove liberalne stranke, sta se ti sorodni stranki zopet zedinili in pozvali ostale liberalne frakcije, da se jima priključijo. Istega dne so zborovali tudi »široki« soc. demokrati, ki imajo pod vodstvom Janka Sako-zova in Pastuhova organiziranih nad 30.000 članov. Naglasili so svojo zahtevo po levičarski vladi in pripravljenosti, da vstopijo v vlado. Sprejeli so resolucijo, kjer pozivajo dr. Džidrove »tesne« soc. demokrate, da se zopet združijo 7. njim. Seveda ne drži križem rok tudi vladna stranka Demokratičeski zgovor (Demokratska zajednica). Zadnjo nedeljo so bili skoraj vsi ministri na shodili. Naj pa izpadejo volitve v okrožne skupščine kakor hočejo in naj pride do vladne spremembe ali ne, gotovo je, da se razmerje Bolgarije do Jugoslavije ne bo mnogo spremenilo, dokler bo bolgarska diplomacija verjela tujim sufler-jem, ki so kljub sladkim besedam v resnici ravno tako malo naklonjeni Bolgariji, kakor so Jugo-slaviji.Ni samo v interesu svetovnega miru, temveč tudi v prospeh Bolgarije same, da išče prijateljske vezi s svojimi sosedi in da postavi dobrohotnost in prijateljstvo za temeljni princip svoje zunanje politike. Bratski bolgarski na-od pa naj bo prepričan, da še ni treba biti sovražnik Bolgarov, kdor je prijatelj Srbov in da bo imel bolgarski narod med slovanskimi narodi tem več iskrenih prijateljev, čim bolj bo dokazoval svojo velikodušnost in res pravo slovansko vzajemnost. Šedivy. VSAK DAN 8-19, M O POSLUJE INSERATNI ODDELEK ..SLOVENCA" V PAVILJONU POLEG UNIONA -NAKOCNINA - INSERATI. M (P* s A UlIBOB za Slovensko Stražo Dobre in senčne strani nove uredbe Davčna, zakonodaja in ustroj eksekutive, to je organov, ki naj davčne zakone izvršujejo, posegajo globoko v gospodarsko življenje vseh pridobitnih slojev: delavcev, obrtnikov, kmetovalcev in industrijalcev. Vsi so interesirani na dobri davčni zakonodaji in na točno poslujoči finančni upravi. Imamo novi zakon o neposrednih davkih in sedaj se uveljavlja uredba o novi organizaciji davčne in finančne službe. Ta nova uredba o organizaciji finančne uprave zasleduje zlasti dva namena: decentralizacijo uprave in razbremenitev finančnega ministrstva. Doslej je bila tendenca vse centralne uprave, da pridrži sebi čimveč jo kom-petenco. Posledica tega je bila preobremenitev ministrstva in zastoj v reševanju poslov, ker ministrstvo ni razpolagalo s potrebnim številom kvalificiranega uradništva. Uredba o organizaciji finančne uprave predstavlja prvi poizkus decentralizacije ali prenosa poslov na podrejena davčna oblastva. Decentralizacija ima to dobro stran, da se delo razdeli na večje število oblastev I. in II. stopnje davčnih uprav in finančnih direkcij, do katerih imajo državljani lažji dostop in ki odkazane jim posle lahko hitreje in ravno vsled ožjega kontakta s prizadetimi strankami tudi bolje rešujejo. Rekli smo, da ta uredba predstavlja le poizkus resnične decentralizacije. Kajti vidi se ji, da se merodajni faktorji še niso mogli otresti nekega nezaupanja do nižjih instanc, kar pa je končno razumljivo in utemeljeno v razmerah, ki še vladajo v nekaterih pokrajinah. Gotovo pa je, da predstavlja nova uredba velik korak na boije, zlasti na polju indirekt-nih davkov, to je taks in trošarin. Doslej smo pri teh davščinah pogrešali vmesno instanco med davčnimi uradi in generalno direkcijo davkov v Belgradu kot drugo in zadnjo instanco. Potreba take vmesne instance s primerno kompetenco je bila preobčutna.. Odslej bodo reševale finančne direkcije vse pritožbe proti odločbam davčnih upraVv pristojbinskih zadevah, odločale v sporih' Jo taksi na vozila ter izdajale dovoljenja za brezplačno uporabo trošarinskih predmetov za industrijske, obrtne in poljedelske svrhe, kar je bilo dosedaj pridržano ministrstvu. Trgovski krogi bodo zlasti z veseljem pozdravili določbo, da dobe nove finančne direkcije obširno kompetenco tudi v carinskih zadevah. Carinarnice bodo podrejene neposredno finančnim direkcijam, ki bodo imele vsled tega veliko širši delokrog kot pa sedanje finančne delegacije. Na polju neposrednih davkov ne uvaja nova uredba v kompetenci nobenih bistvenih izprememb. Vse posle glede odmerjanja davkov, ki so jih v Sloveniji opravljala davčna okrajna oblastva in davčna administracija v Ljubljani, bodo odslej izvrševale takozvane davčne uprave. Le davek na dobiček podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, bo odmerjala finančna direkcija. Vsi davčni uradi v Sloveniji se ukinejo, ravnotako tudi vsa davčna okrajna oblastva. Mesto njih bodo poslovale davčne uprave. Finančni minister bo naknadno določil število in sedeže teh uprav. Pričakovati je, da bo imel vsak politični srez svojo davčno upravo. Lahko se pa združita dva sreza v eno upravo, oziroma se kak večji srez lahko razdeli na dve davčni upravi, V območju finančne direkcije bo 24 političnih srezov in približno toliko bo najbrže tudi davčnih uprav. Sedaj imamo v Sloveniji 17 davčnih okrajnih oblastev in 43 davčnih uradov. Vsled zmanjšanega števila uprav v primeru s sedanjim številom davčnih uradov bodo državni izdatki v Sloveniji nižji, ker bo zadoščalo manjše število uradništva in ker ne bo treba plačevati najemnine za toliko uradnih prostorov. Z novo uredbo se vsa davčna in finančna služba v celi državi uredi enotno. Iz tega vidika pomeni veliko pridobitev. Druga njena dobra stran je v tem, da prepušča obilico poslov, ki so doslej spadali v kompetenco ministrstva, finančnim direkcijam. V tem vidimo jamstvo za hitrejše funkcijoniranje. Pokazati pa moramo tudi senčne strani uredbe. V stvarnem pogledu je ministrstvu pridržanih vse preveč poslov, ki bi po pravici spadali v delokrog nižjih oblastev. Tako bodo finančne direkcije smele dovoljevati povrnitev preplačil na davkih in taksah le do malenkostnega zneska 500 Din. Samo do iste višine bodo tudi smele odpisovati davke in pristojbine zaradi neizterljivosti in zastaranosti. O višjih zneskih bo odločala generalna direkcija davkov v Belgradu. Prepričani pa smo, da se bo uredba v tem pogledu kmalu popravila in kompetenca nižjih oblastev razširila, čim bodo ta obiastva v praksi pokazala, da se jim brez škode za državo lahko prepusti več pravic. Ljubljanska oblastna skupščina Včeraj se je vršila 10. seja v drugem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine. Predsednik dr. Natlačen je otvoril sejo ob 9 dopoldne. Skupščinarjem je sporočil, da stavlja oblastni odbor sledeče predloge: 1. glede pritožbe dr. Antona Vilimeka zoper disciplinsko razsodbo disciplinskega sodišča oblastnega odbora. 2. Da naj oblastna skupščina sklene, da se cestni progi 1. od Štemarjev v Škofji Loki do stika z deželno cesto Škofja Loka-zelez-niška postaja pri gostilni Plevna v dolžini ca 800 m; 2. odcep deželne ceste Škofja LoKa— Jeprca proti Bitnjam v dolžini ca 270 m izločita iz kategorije deželnih cest ter odstopita, prva proga škofjeloški, druga staroloski obelili v last in neposredno upravo kot javni občinski, vaški ali gospodarski poti. 3. O nakupu travnika pri bolnici v Brežicah Nada ]e navaja predsednik, da je oblastni odbor poučil predloge, ki so bili vloženi v skupščini oziroma pri oblastnem odboru glede gradnje deželnih cest. Zato predlaga, da oblastna skupščina sklene: 1. da se zgradi deželna cesta II. vrste Stara cerkev—Gorenje—Km— Stari breg—Novi breg-Trnovec; 2. da se zgradi dežebia cesta II. vrste Knežja lipa-Spodnji log; 3. da se zgradi deželna cesta II. vrste Lazeč—Novi kot-Prezid z odcepom pri Bajterberski dragi v smeri Stari kot; 4. da se dogradi deželna cesta II. vrste Mirna-Pihi-boj-Sv. Križ; 5. da se uvrsti občinska pot Ra-zor—Podsmreka med deželne ceste II. vrste; 6 da se preloži deželna cesta II. vrste Dra-šiči—Repica; 7. da se preloži klanec na deželni cesti II. vrste Kumpmatelj—Vrcice; 8. da c v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. Drevi ob osmih orlovska akademija v velikš dvorani Uniona. Ljubljana Sočna služba lekarn Nočno služBo vršita: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti. © Kardinal dr. Avg. Hlond pride v Ljubljano drevi ob 17. uri in 22 minut. Na kolodvoru ga pozdravijo cerkvene, vojaške in civilne oblasti. Svira godba Dravske divizije. O Žalno mašo za padlimi in umrlimi borci imata Udruženje vojnih invalidov in Zveza slovenskih vojakov v Ljubljani v pondeljek, dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Dolžnost vojnih invalidov h vdov ter bivših vojakov svetovne vojne je, Ja se maše udeleže, vabimo pa tudi vse drugo cenjeno občinstvo, pose! r.o pa 'ruštva in korpo-racije. Maša ima tudi pomen slavnosti desetletnice. O Kdor želi potovati v Prago prihodnje leto, ko bodo Čehi slavili lOOOletnico sv. Vaclava, naj svoj naslov sporoči Jugoslovanski i Orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski dom. Poto-| vanje traja teden dni in stane za III. razred 750 Din. Všteta je v tej vsoti tudi vsa prehrana na potovanju in v Pragi. O Avtozveza Ljubljana—Zg. Šiška (mitnica). Od 27. t. m. se otvori redna zveza med Ljubljano in Zg. Šiško (mitnico). Cena 1 Din Avtobus bo vozil vsakih 10 minut. 0 Masarykova cesta je zopet -'ostala briga mestne občine. Ob kolodvoru urejujejo hodnik ter polagajo ob njem robnike do Dunajske ceste. Na nasprotni strani pa kopljejo v smeri od Dunajske ceste proti Miklošičevi cesti odvodni kanal. 0 K sadni razstavi na velesejmu. Občinstvu, ki si je ogledalo sadno razstavo se sporoča, da je dobiti na velesejmu še nekaj zabojev sadja, kakor: Kanadk, mošanckarjev, tafelčkov, bobovcev, bo-skopskih kosmačev itd. © Čuden samomorilni kandidat. Pasanti Ma-sarykove ceste so v četrtek zvečer prisostvovali mučnemu prizoru. Neki popolnoma pijan možakar se je vlegel na tramvajski tir ter na ves glas kričal, naj tramvaj vozi preko njega, da bo vsaj prej »hin«. Stražnik je uganil njegovo namero, neznanec je hotel namreč s tem trikom vzbuditi sočutje občinstva in potem kaj uaberačiti. Pa se je zmotil, kajti moral je v zapor. Ugotovili so v njem starega potepuha Antona Š. Zjutraj ko so ga izpustili, se ni hotel nič spominjati, izjavil pa je, da bo odšel peš v Zagreb iskat dela. © Mestna zastavljalnica v sredo, 31, t. m. radi snaženja ne posluje. G Pri Čadu pod Rožnikom zopet vsako soboto in nedeltjo sveže koline. Koncert Pevske Zveze Na sporedu nedeljskega koncerta so zastopani po svojih krepkih pesmih sledeči skladatelji: E. Adamič z dvema, O. Dev in dr. Dolinar vsak z eno, Ant. Foerster z dvema, P. Jereb, J. Klemenčič, A. Lajovic, Ant. Nedved, Iv. Ocvirk, St. Premrl, H. Sattner dr. Schwab in M. Tome vsak po eno in V. Vodopivec z dvema. Višek sporeda bo gotovo skupno petje v zboru krog 800 pevcev in pevk. Ženski zbor (krog 450 jievk) bo odpel Klemeučičevo nežno zasnovano »Slanico« iz »Pevca« III. 1., moški pa krepko Foersterjevo »Povejte, ve, planine!« Pesem je polna dramatične sile, spada med naše najboljše klasične pesmi, ki zahteva svežih glasov in živih src. Ker zahteva tehnično izredno veliko od pevcev in je pisana le za številnejše zbore, je le malokdaj na sporedu. 350 krepkih moških grl bo dalo pesnu gotovo tisto silo, ki jo je vložil vanjo skladatelj-ve-likan. Skupno bo pa zapel združeni mešam zbor Sattnerjevo »Vrbieo« (Glasb. Mat. 1898), ki je, dasi pisana v dosti homofonem stilu, izredno polna dramatične sile, ki jo vsebinsko dviga in zene do vrhunca. Izredno učinkovit je konec, v katerem naroča vrbica deročim valovom, naj pozdravijo brate v tu-iini in zahteva, naj nam tujina »skoraj vrne drage rojake«. Spored je tako zaokrožen, da velja prva pesem našemu Korotanu (St. Premrl, Stiško okrožje), vmes se vrste koroške narodne, pesmi goriškega in izrazitega belokranjskega folklora (»Kresovale tri de-vojke«). Vodilna misel se prelije v rajanje otrok, peva o slov. domu in naših fantih (Dohnarjeva »Domu«), se igra z Lajovčevimi »Pastirčki«, tozi z »Mojco«, nad hudobci, ki plešejo po nasi zemlji (Adamičeva »Tožba«), se zavije tja na naso sinjo Adrijo, kjer vidi zasužnjene brate in vpraša z bolestnim krikom: kdaj vstane naš narodni junak? Kdaj vstane iz robstva prost Slovan? (Foerster »Povejte, ve, planine!«) in dvigne v sklepni pesmi v mogočnem zboru zahtevo po vrnitvi bratov pod rodni krov. Ko praznuje naša P. Z. proslavo našega osvobojenja. ne more drugače, kakor da posveti svoje misli in vse svoje srčne zelje onim bratom, ki še niso z nami, ki še niso dosegli osvobojenja in ujedinjenja. Naj bo ta mogočni koncert - iskren pozdrav njim, ki bodo v duhu z nami, kakor bomo mi ž njimi.____ double suknje in double blaga najcenejše pri Drago Seliwaij>, Ljubljana □ Akademska maša bo jutri ob pol 12 v frančiškanski cerkvi; točno ob četrt na 12 pridiga (g. ms°T Vrcže). " □ Proslave 10-lelnice češkoslovaške in 25-Iet-nice »Češkega kluba«, ki se vrši danes ob 20 uri v veliki dvorani Narodnega doma, se udeleži tudi konzul dr. Resi iz Ljubljane, ki pride v Maribor danes ob 14.51 Na proslavo pridejo tudi gostje iz Zagreba iu Ljubljane; udeležbo je obljubil tudi zastopnik Zveze jugoslov.-češkoslov. Lig iz Belgrada. Sodeluje vojaška gedba, ki bo izvajala same češke skladbe. □ Opozorilo. Ob priliki obiskanja grobov na obeh pokopališčih na dan Vseh Svetnikov 1. nov. £'.•']. Se iz prometnih ozirov brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja za vse vrste vozil po Pobrežki cesti od državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča na Pohrežju. Vozila, namenjena na omenieni pokopališči, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo. . .. . □ S svojega dopusta se ie včeraj vrnil urednik Slov. Gospodarja Januš Goleč in je nastopil pn tukajšnjem okrožnem sodišču svojo desetdnevno cu-stodio honesto. .. . , □ Pojasnjena usoda Ignacija Zalokarja. 21. junija t. 1. se je odstranil od doma 13-letni Zalokar Ignacij, učenec II. gimnazijskega razreda. Domov ga ni bilo več. Na vse strani so se vršila poizvedovanja Nekatere priče so sicer izpovedale, da so videle dečka omenjenega dne na desnem bregu Drave in da je deček padel s čolna v Dravo. Toda skrivnostno izginotje 13-ktnega dečka in pa dejstvo, da ni Drava v teku štirih mesecev vrgla utopljenčevega trupla na suho, je dalo povoda najrazličnejšim govoricam in domnevam, ki so se pa končno pokazale kot neresnične. Dne 13. t. m. namreč so nash de- lavci ki delajo pri regulaciji reke, v bližini vasi Starše pri Št. Janžu na Dravskem polju in sicer na nekem otoku človeško okostje moškega spola. Samo na srednjih delih telesa je bilo še nekaj mesa; «udi so se našli deli obleke in perila. Oče Ignacija Zalokarja se je na podlagi poročil o najdbi *-upla neznanega utopljenca podal dne 23. t. m. Št. Janz na Dravskem ]x>lju. kjer si je v tamošnji mrtvašnici ogledal okostje ter ostanek obleke in drugih predmetov, ki so se našli na okostju neznanega utopljenca. Po natančnem ogledu je oče spoznal utopljenca za svojega sina; to je mogel ugotoviti na podlagi najdenih hlač iz takozvane hudičeve kože in pa na podlagi najdenega ključa od vežnih vrat, ki se docela ujema s ključavnico omenjenih vrat. Tako je po preko štirimesečnem poizvedovanju jx>jasnjena žalostna usoda 13-letnega Ignacija Zalokarja in se je hkrati pokazala ncosnovauost govoric, ki so se širile jx> Mariboru. □ Obvestilo. Zaradi gradnje novega mosta je spodnja Radvanjska cesta med gostilnama Fuchs in Lah zaprla; zgornja Radvanjska cesta pa je odprta. □ Razpis službe. Mestna občina mariborska razpisuje mesto knjigovodje za mestni avtobusni promet. Reflektanti naj vložijo primerilo opremljene pismene prošnje najpozneje do tO. nov. na mestnem magistratu. Prošnji je priložiti dokazila o večletni praksi v enostavnem in dvostavnem trgovskem knjigovodstvu. . x., □ Pobegnil bi bi! rad, pa se mu ni posrečilo. 25-letni Cene Kokot je na tukajšnjem sodišču dobro znana tvrdka. Njegova prolesija so tatvine Oni dan je zopet bila razprava. Cene je bil obsojen na dve leti težke ječe. Na potu iz razpravne dvorane št. 53 v prvem nadstropju pa do jetnišnice ga je spremlja! paznik-dobričina Takob Leskovšek. Tik pred vhodom v jetnišnične prostore pa je Cene nepričako: vano navalil na Leskovška ter ga sunil na tla. Pri padcu si je paznik pretresel možgane in obležal v nezavesti. Cenetu bi se bila nakana zares posrečila, da ni slučajno prišel mimo avskultant g. Kejžar, ki je, videč paznika na tleh, takoj razumel situacijo — že je zapazil Ceneta, ki je švignil skozi vrata na prosto. Začel se je lov; Cene je bežal po Sodni in Marijini ulici ter bil že na tem, da izgine v smeri Narodnega doma. Toda g. avskultant Kejzar je bil hitrejši. Dohitel je begunca in ga obvladal. Tako se je Cenetu poizkus pobega temeljito ponesrečil. Za nameček bo dobil še nekaj pokore radi — nasil- nega pob€g3. □ Nezgoda. Marija Stajnko, odvetnikova so-proga.se je spodmaknila na stopnicah, ki vodijo v klet njenega vinograda v Limbušu. Pri padcu si je zlomila desno nogo pod kolenom. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico. & Vprašanje modernega celjskega kopališča. 2e svočas je celjski občinski svet sklenil pričeti s predpripravami za zgraditev modernega javnega kopališča, ki naj bi odgovarjalo higijenskim potrebam Celjanov in tudi potrebam leto za letom živahnejšega tujskega prometa. Kakor je na eni strani potreba takega kopališča za Celje nujna, tako pa je na drugi strani pri finančnem položaju mestne občine načrt zgradbe običajno malo rentabilnega kopališčnega podjetja skrajno težko izvedljiv. Vedno bolj izvedljiva pa poslaja misel ob dejstvu, da ima velik interes na takem kopališču ludi Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki ima baš v Celju spričo močne tukajšnje industrije prilično veliko število zavarovancev in ki ima tudi finančne možnosti, da pri gradiji kopališča sodeluje. V svrho potrebnih nredrazRovorov se je vršil te dni v županovi sobi celjskega mestnega magistrata sestanek zastopnikov mestne občine in okrožnega odnosno osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Za mestno občino so bili med drugimi navzoči gg. župan dr. Gori Kan, podžupan dr. Ogrizek, obe. svet. mag pharm. Posavec, mestni inžener Pristovsek, za OUZD pa njega predsednik g. Miha Krek ter ravnatelj g. dr. Joža Bohinjec. Na sestanku so se razmotrile vso razne možnosti udejstvitve načrta, vendar pa do konkretnih zaključkov še ni prišlo. Obe strani bosta o teh možnostih sami razpravljali, na kar se bo tekom enega meseca vršil ponovni skupni razgovor. Vsekakor pa je že ta sestanek dovede! vprašanje modernega kopališča dosti blizu uresničenju, ker je tako na eni kot na drugi strani vseskozi dobro razpoloženje.__ KI zamedlte znatnega popusta na vsa oblačila, pri Roflsi«i;, F/Infolfasnca. Metlika Skioptično predavanje bo, kakor že omenjeno, v nedeljo dne 28. t. m. ob 4 za okolico in ob pol 8 za meščane in bližnje okoličane. Pri predavanju ne bomo samo spoznali velikega slovenskega misijonarja, ampak tudi amerikanske in kanadske pokrajine z njihovimi prvotnimi prebivalci. Kuga preseljevanja ni morda v nobenem kraju tako razpašena, kakor ravno v metliški okolici. Samo v letošnjem letu jih je že odšlo iz metliške župnije čez 50 ljudi, večinoma mladeničev in mladih gospodarjev. Trtnica je gotova stvar, kakor smo že videli iz sklepov Ljubljanskega oblastnega odbora in pa tudi iz tega, ker pogodbi, ki sta se sklenili z lastnikoma Nemaničema iz Prašič šit. 2 in 3. Lega trtnico je zelo pogojena, ker leži v najboljšem delu naših vinskih goric, namreč v Drašičih pri Metliki. Trbovlje Povečanje ljudske šole. Ljudsko šolo v Trbovljah bodo povečali za telovadnico in pnzidali še štiri razrede. Dobro bi bilo, da bi se zgradila tudi šolska poliklinika in kopalnica za šolarje. ,v . Nesocijalno delo socijalistov. Socijahsticni župan na naši občini je odredil, da bodo službovali občinski stražniki odslej naprej sedemkrat po deset ur na teden namesto dosedanjih šestkrat sedem ur, predvidenih v občinski pragmatiki. Odvzeta jim je na ta način tudi nedelja. Kako zastopajo v praksi socijalisti osenmrni delavnik, sc jasno vidi iz zgoraj navedenega dejstva. Pomanjkanje električnega toka. Oortmki se se pritožujejo, da večkrat na teden zmanjka električnega toka, vsled česar se jim skrajša zaslužek in so primorani uporabljati petrolejke. Čudno se nam zdi. da za lokale manjka razsvetljave, medtem ko so ulice vedno razsvetljene, jx>sebno v bližini raznih domov. Laško Seja sosveta Okrajnega zastopa se vrši dne 3. novembra ob 8 zjutraj v prostorih Okrajnega zastopa Laško iu ne dne 29. t. m., kakor je bilo prvotno "ir,vljeno. Preložitev seje je bila potrebna radi veliki!i slavnosti, ki sc vršijo ob priliki 10-letniee narodnega osvobojenja v Ljubljani. Vodovod v Laškem bo dograjen, ako bo ugodno, že tekom kakih dveh tednov. Slovenska Krajina Društvo za narodovo zdravje v Murski Soboli. Dne 28. oktobra se bo vršil v občinski posvetovalnici v Murski 'Soboti ob 11 ustanovni občni zbor. Namen društva je s pomočjo oblasti ustanoviti za Slovensko krajino Zdravstveni dom, ki bo zdravil trahom iu drugo nalezljive bolezni. Občnega zbora se bo udeležil g. dr. Ivo Pire, predstojnik Državnega liidijensitega zavoda iz Ljubljane. Tečaj za brezalkoholno produkcijo v Murski Soboti. Treznostno društvo v Murski Soboti bo priredilo v nedeljo dne 28. okt. t.l. ob pol 10 v Hor-vatovi gostilni v Soboti tečaj za brezalkoholno produkcijo in konserviranja sadja pod vodstvom gosp. j>rof. dr. Somreka in g. prof. J. Priola iz Maribora. Na tečaj vabimo učiteljstvo, gospodinje in umne kmetovalce. * * ♦ V Krifah pri Tržiču so razpisane občinske volitve na nedel.io dne 16. decembra 192.8. Beklama-cijski rok je od 29. okt. skozi 14 dni, vlaganje kandidatnih list pa od 25. nov. do 4. dec. Morda se bo dosegel kompromis, tako da bo ena sama lista brez volitev. Zagorje ob Savi. Zveza slovenskih vojakov in Jugoslovanska Matica vabita na pros avo 10-letnico osvobojenja in ujedinjenja, ki se vrši 27. in 28. okl. Sjiored: V soboto. 27 okt. zvečer zvoni pri farni cerkvi in vseh podružnicah v spomin padlim bojevnikom v svetovni vojni. Ob 18 zbirališče pred rudniško restavracijo. Nato bakljada pred spomenikom, ki bo razsvetljen. Tu govorita dva govornika. Ob 20 igra: »Za čast herojev«. V nedeljo, 28. okt. ob 19 sv. maša za padle vojake. Po maši zborovanje pred spomenikom. Popoldne ob 15 bo ponovljena igra prejšnjega večera. — Odbor. Dol pri Hrastniku. V sredo, dne 24. t. m. so se razdelile nagrade razstavljalcem najlepšega sadja o priliki razstave sadjarske podružnice. Izmed 58 razstavlialcev je bi'o 27 nakradenih v skupni vrednosti 2800 Din. Odbor sadjarske podružnice se tem potom iskreno zahvaljuje občinskemu uradu, okrajnemu zastopu ter ravnateljstvu kemične tovarne, premogokopa in steklarne, kakor tudi g. viš. sad; nadzorniku M. Humeku ter stavb. Jezernikti, ki so s svoiimi prispeki omogočili, da je razstava tako v obilni meri zadostila svojemu namenu. — V. Jur-ko. t. č. predsednik podružnice. Zaključni ratun za 1927-28 Sedaj so objavljeni podatki o drž. dohodkih in izdatkih v. mesecu juniju 1928 za prorač. leto 1927-1928 in s tem tudi za celo leto 1927-28. V samem prorač. letu so znašali dohodki 10.772 milij., izdatki pa 10.513.1 milij., v naslednjih 3 mesecih pa so znašali dohodki 162 milij. Din, izdatki pa 568.6 milij., skujmo torej dohodkov 10.931 milij., izdatkov pa 11.081.7 milij. Din; deficit znaša torej 47.7 milij. Din. Proračun je znašal v dohodkih in izdatkih 11.477.6 milij. Din. Najbolj so zaostajali za proračunom dohodki prom. ministrstva (dohodki 1.977.6, proračun 2.700.3, izdatki 2-309.7, proračun 2.662 milij. Din). Dohodki so bili naslednji (v oklepajih pro-računane vsote): splošni neposredni davki 900.1 (945), posebni 774.2 (761.3). trošarina 670.7 (755.1), t»kse996.4 (1082), monopoli 2372.8 (2296.9), carine 1657.8 (1688.6), j>romet 1977.6 (2700.3), pošte 478 (487), šume in rude 485.2 (451.4), nepremičnine 20.7 (20.7), kmet. posestva in šole 9.6 (44.6), denarni zavodi 131.3 (81.5), kapitali 4.2 (8.7), drž. tiskarna 23.4 (44.9), obrtne ustanove 6 (12.9), razno 98.7 (116.7), dolarsko posojilo 267.4 (—); izdatki pa: vrh. drž. uprava 119.9 (122.3), penzlje 618 (752.7), drž. dolgovi 694.4 (678.3), pravosodje 263.2 (294.2), prosvetn 737.3 (871.8), vere 112.4 (139.0), notranje zadeve 561.8 (620.4), narodno zdravstvo 240.5 (263.6), zunanje zadeve 1409 (103), finance 1071 ......" ...... (358.3) kmetijstv trgovina 49.5 ((56.1), soc. pol. 274.6 (384.7), agrarna reforma 45.1 (53.1), izenač. zakonov 0.3 (0.3), rez. krediti 175.9 (181). razne obvez.nosti 53 (—), začasna izplačila 414.0 (—), po fin. zak. 27.3 (—), dol. posojilo 101,9 (267.4), pomoč pas. krajem 40 (150) milijonov. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA. Iz poročila za 1927—1928 posnemamo, da je družba proizvajala skoro enako množino mart. jekla kakor prejšnje leto (41.281 ton napram 42.606). Prodaja se je povečala in zmanjšale so se zaloge. Tvorniea elektrod je bila le slabo zaposlena, vendar ni zaključila izgube. Boln. blag. brat. skladnice izkazuje 31. dec. 1927 679.000 Din imovine (1926 647.080), pokojninski sklad nameščencev pa 201.000 (193.000) Din. — lz bilance je razvidno, da so se «i-rovine in zaloge znižale od 25.6 na 22.4 milj. Din kakor tudi dolžniki od 23.75 na 21.1 milj. Din. Na drugi strani so se upniki znižali od 46.1 na 39.3 milij. Din. Zaradi znižanja zalog so se naravno znižali tudi izdatki za obresti in vsa znatna tuja sredstva. Bruto-donos (s prenosom) se je povečal od 5.3 na 5.6 milj. Din. Znižala se je postavka obresti od 2.9 na 2.4 mili. Din, pač pa so se povečali davki od 0.3 na 0.6 milij. V splošnem daje bilanca ugodnejšo sliko radi znatne razbremenitve podjetja. Čisti dobiček znaša 1.7 milij. (1.2). Po dotaciji fondov m razdelitvi tantijem znaša dividendn za 1927-1928 15 Din na delnico ali 10% napram 10.50 Din (7%) za 1926-1.927. ,..„., Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil pred rednim (zastopanih je bilo na obeh 74.000 delnic od vseh 90.000) je bilo sklenjeno v izvrševanju sklepa občnega zbora z dne 27. febr. 1925 napraviti za svoje podjetje v Bistrici (žičarua, »Slovenec< je poročal o tem 7. t. m. št. 230) lastno otvoritveno bilanco v smislu avslr. zakona o zlatih bilancah, za 1. julij 1927. oz. 1928. Hkratu je bilo sklenjeno ustanoviti za žičarno v Bistrici v Rožu posebno d. d. z glavnico 450.000 šilingov (razdeljeno na 450 delnic). Gibanje trgovstva in obrtništva. Po statistiki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sta bila v tretjem četrtletju t. 1. prijavljena 402 trg. obrata (v drugem četrtletju 323), odjavljenih pa 258 (4o->); največ prijav beležijo trg. z meš. blagom 90, z lesom 41, branjarstvo 29, z dež. pridelki 19, sejmarstvo 17, izposoi. mlatilnic 13, z delikatesnim 13 itd.; odjav pa je bilo največ v trg. z meš. blagom 44, les 29 v branjarstvu 20, sejmarstvo 19 ,z dez. pridelki 11 itd. — Obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 611 (720), odjavljenih pa 300 (345); od teli je bilo ind. podjetij novih 5 (6), odjavljenih 2 (2). Prijavljenih je bilo največ šivilj 85, čevljarjev 62, mlinov'47, gostiln 46, mizarjev 45, krojačev 34: odjavilo pa je svoje obratovanje: gostiln 38, čevljarjev 31, mlinov 27, šivilj 22, krojačev 21 itd. Poravnalni rok: v konkurzni zadevi An,on Dogša, trgovec v Ormožu je naknadni ugotovitveni narok in razprava o prisilni poravnavi 30. oktobra. Guverner Narodne banke Ignjat Bajloni v Ljubljani. V nedeljo zvečer pride v Ljubljano guverner Narodne banke Ignjat Bajloni. V ponedeljek bo stopil v stike z gospodarskimi krogi. Obiskal bo zbornico, borzo, Zvezo industrijcev itd. 26 oktobra 1928. DENAR Devizni promet je bil danes slab. Do večjega jirometa je prišlo v devizah: Berlin. Curih, Trst in Praga Privatnih deviz je bilo zaključenih nad četrt milijona dinarjev. V tečajih pa je omeniti učvrstitev Dunaja in Trsta, dočim je Praga popustila. Cevizni tečaji na ljubljanski borzi 26. oktobra 192*. povpraš pon. srednji sr. 25. X. Amsterdam 2279.50 2285.50 2282.50 — lierlin 1353.50 1353.5( 1357.— 1357.— Bruselj — 791.45 — — Budimpešta — 992.8ii — — Curih 1094-10 1097.1 i 1095.61 1095.61 Dunaj 799.10 802.10 SC0.60 800.54 London — 270.23 — 276.23 Newyork ,i6.855 57.055 56.955 56.95 Pariz — 222.42 — 222.25 Praga , 168.35 169.15 168.75 168.77 Trst 297 32 299.32 298.3: 298.10 Nowyork 519.50, Pariz 20.91, Praga 16.40, Trst 27.25. Sofiia 3.755, Varšava 58.25, Madrid 83.75. ' Dunaj. Belgrad 12.4875. dinar 12.46. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kerditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 denar, Vevče 110 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 denar, šešir 105 den. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda ar. 132 do 433.50, termini: 11. -138 bl„ 12. 441.50-443 (441 do 442) ex ex 417, 421, 2. 1929 456-462, 7 odst. inv. pos. 85.75—86, agrari 55.75-50 (55.50—55.875 do 56). Bančni papirji: Hipo 57.50- 5S (57.50), Poljo 17 den., Hrv. 60 den.. Kred. 85 den., Jugo 88.50 do 89 (88.50), Lj. Kr. 127 den., Medjun. 57.50, Narodna 7080—7100, Prašted. 920—925 (920), Srpska 151 do 152 (151), Zem. 135-140, Etno 160-180, Kat 37 den., Obrt 38-39 (38). Ind. papirji: Guttmann 200 do 205, Slavonia 6.50—7.50 (7.50—6.50), 12. 6.50 do 7.50 (9—6), Slaveks 100—105. Danica 145 den., Drava 540—555, šečerana 480- 490, Brod. vag. 75 do 80, Isis 21—28, Ragusea 482- 489 (489), Trbovlje 482.50 495, Nar. šum. 20 den.. Piv. Sar. 250—280. Mlin.1950 den. Belgrad. Narodna banka 7070, vojna odškodnina 430—432.50, 12. 442.50, 7 odst. inv. pos. 85. agrari 55—56. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.50, Hipo 6.95, Alpine 43, Greinitz 2.25, I.evkain 9.35, Trbovlje 61. Žito Danes je bila ponudba v jiženici večja, vendar se zahtevajo neizpremenjeno visoke cene Pričakovana besa torej ni nastopila. Kupčija v Sloveniji stalno počiva. Samo mariborski veliki mlini kupujejo večje množine. — Laplatska koruza je v Buanos Airesu poskočila za 15 točk in se je pri nas ponudba tega blaga popolnoma prenehala. — Moka je neizpremenjena kakor tudi ostali proizvod. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78 —80 kg 1% 302.50—305, nov. 307.50—310. dec. 312.50-315. januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg 295—297.50, oves bač. 295— 300, koruza času primerno suha 305.50—370, ameriška 315.50—320, ajda domača 300 - 305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50—317. Zaključen 1 vag. koruze Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr 250—252.50, bn. in bn. par. Vršac 245—247.50. Oves: bč. 256-262.50. Koruza: dec.-jan. 260—265, marc-april 287.50 do 292.50, april—maj 292.50—295. Fižol 900—920. Ječmen 255—260, pol. 285—290, bar pol. 295—300. Moka: Og 357.50—367.50. št. 2 337.50-347, št. 5 317.50 do 327.50, št. 6 270—280, št. 7 250-260, št. 8 205 do 215. Otrobi: bč. 182.50-187.50, bn. 180—185. Seno: fko. bos. p. 102.50—107.50, fko. bč. p. 107.50 do 117.50. Tendenca: promet: 7 v. pšenice, 1 v. ovsa, 23 v. koruze, 8 v. moke, 1 v. otrobov, 1 v. fižola; skupaj 41 vag. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica :okto-I ber 25.70, marec 28.12—27.90, zaklj. 27.92—27.94, maj 28.84—28.68, zaklj. 28.68—28.70. Rž: marec 26.68—26.54. zaklj. 26.52—26.54, naj 26.90-26.86, zaklj. 26.86- 26.88, okt. 24.70—24.00. Koruza: maj 29.88—29.80, zaklj. 29.80-29.90, julij 30.11-30.40, zaklj. 30.44-30.46. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vagoni hrastovih plohov. Tendenca je neizpremenjena Hmelj Nurnberg, 26. okt. (Tel. >SIcv.<) Dovoz hmelja 30 bal, prodanih je bilo 40 bal, in sicer virtember-ški po 200, Hallertau po 208—210. Tendenca mirna, razpoloženje tesno. > Premog Položaj na premogovnem trgu označuje sezij-sko naraščanje povpraševanja. Naš konzum se krije vedno zadnji čas. Ko je pritisnil mraz, jc naraslo povpraševanje, sedaj pa se je vreme izboljšalo in povpraševanje je ponehalo. Letos je položaj na premogovnem trgu še poostrilo pomanjkanje vagonov, kar je sicer vsakoleten liojav v tem letnem času, vendar letos v še večji meri kakor prejšnja leta. Navzlic vsemu temu so cene ostale neizpremeaijeue, celo izkazujejo lahno tendenco navzdol. V Sloveniji Trboveljska že celo lelo dni ni izpremenila cen, dočim so v inozemstvu sedaj iz raznih razlogov narasle v zadnjem času. Sedaj notirajo njeni premogi fko vag. radn. postaja: Kosovec 320—340 Din, kocke 300—310, orehovec 260—270, grahovec 180—185 in zdrob 100—140; v drugih rudnikih so cene: li-gnitasti premogi kosovec 110—140, rjavi slabi 225 do 235, najboljši 340 Din vse rudn. postaja. Izrazito čvrsta pa je tendenca v inozemskih revirjih. Tako so se angleške cene premoga sedaj zvišale, kar je sezijski pojav, ker imajo Angbži tkzv. zimske cene. Sedaj so cene angl. premogom (fob) od 12.3 do 18.6 šilingov, koksom pa 18.3 do 27.6. V Češkoslovaški je bil položaj do 23. oktobra zelo napet: za takrat namreč ie bila odpovedana kolektivna pogodba in je bilo pričakovati stavke. Zato je hitel ves konzum, da se še pravočasno krije; vendar je bila nevarnost odklonjena, ker ji' vladna intervencija imela uspeh. Zaradi teh dejstev jo uvoz v Jugoslavijo popolnoma ponehal: že trelji teden ni prišel niti 1 vagon v našo državo. Istočasno jo zavladala uervoznost tudi v Gornji Šleziji, kjer so ravnotako imeli občutno pomanjkanje vagonov. Prišlo jc do velikega dviga cen premogu in koksu. Šlez. revir je sedaj v prima premogih \es razprodan, v sekunda pn je voliti še izvestne količine. Ravnotako jo razprodan v koksu. Sedaj so cene za gornješlezijski kosovec na licu 10—15 švic. frankov za tono, za kokse pa 23—27 švic. frankov. Tudi v Porurfu so cene šle gor, za nas pride v poštev samo koks, ki stane ca. 19 mark. V ostr.rsK- m revirju so cene za premog 140 Kč, za kokse 180 do 210 Kč tona. Zagreb. Berlin 1355.50—1358.50, Curih 1004 10 do 1097.10, Dunaj 799.10—802.10, London 275.83 do 276.63. Ne\vvork 56.80—57, Pariz 221.42 -223.42, Praga 168.35--169.15, Trst 297.20-299.20. Belgrad. Atene 74.50—75, Berlin 1355-50 do 1358.50, Budimpešta 991.35—994.35. Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 799.1-802.1. London 275.73 do 276.73, Ne\vyork 56.78-56.98. Pariz 221,42—222.42. Praga 168.35—169.15, Trst 297.13- 299.15. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.83, Budimpe-I Sta 90.56, Bukarežt 3.15, Dunaj 73.01, London 25.205, Stenski koledar 192 za pisarno in dom, dvostranski, oblike 34X42 cm, obsega poleg koledarja še poštne določbe in prostor za beležke, lično izdelan v večbarvni litografiji, prodaja Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. Cena za preprodajalce po 3 dlnarfe, na drobno po 4 dinarje 50 par. weTa iimnfeh vrvemens Peter Klemen: Slovenski kurir in njegova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) PRVO POGLAVJE. Dnevi po prevratu in priprave za pot. Bilo je tiste dni, ko smo prepevali po ljubljanskih ulicah zopet pesmi, ki so bile umrle v naših grlih onega težkega štirinajstega leta. Niso bile umrle, onemele so bile kakor zvonovi in orgle na veliki četrtek. Tiste dni pa je zopet hreščalo lepa naša domovina iz vseh gostilniških kotov ljubljanskih vinotočev in je naša reč slovenska zopet živo klila brez skrbi in strahu pred madjar-skimi avditorji. Praznovali smo svoje osvobojenje in pri leh slovesnostih je bilo vsega do mere in čez mero. A največ je bilo vina, ki je teklo v kozarcih, litrih in potokih. Vsi smo bili pijani, nekateri od samega, čistega veselja, drugi od veselja in pijače, tretji po več dni niso zatisnili očesa, češ, praznik je velik in vreden izdatnega pitja, da se zalije novorojena svoboda, ki naj živi in pro-speva. In svobode je bilo res na debelo in drobno. Vojaški konji so se pasli, prišedši z italijanskega bojišča, po ljubljanskih deteljiščih in mladi ozimini, sestradani in pohabljeni kopitarji so se sprehajali po ljubljanskih ulicah, po Tivoliju so osli mul ili po slani ožgano travo in rigali, rigali v neizrečeni žalosti in dolgočasju po svojih tovariših izza bojne črte, ki so jih bili zapustili lačne v prvem jesenskem mrazu ter so bili odšli domov, daleč, daleč, Ko sem ga zopet srečal, je vedel povedati še mnogo več o interesantnem potovanju. »Pomisli,« mi je rekel, »videl boš Italijo, Švico, Francijo, to je za sedanje razmere vendar nekaj posebnega. Torej pojdi, ne bo ti Zal.« In rekel sem, da grem, pa je bilo konec najinega pogajanja. Pripravil sem še isti dan vse najpotrebnejše za svojo pot. Zmetal sem v kovčeg nekaj perila, nekaj gumbov, sukanca, šivank in prtljaga je bila gotova. Nato sem letal od fotografa do fotografa, da dobim za svojo legitimacijo primerno človeško podobo. Hitri fotograf v Tivoliju je imel svojo botego zaprto. V Prešernovi ulici so bile tudi že izginile slike nekaterih človeških bitij, ki so se bila dala ovekovečiti. Povsod zastonj. Proti večeru se mi je končno posrečilo dobiti moža, ki me je blagovolil filmati z obljubo, da bodo figure v dveh dneh gotove. In govorilo se je tisti večer, da odpotuje drugi dan velika komisija za finančne in gospodarske zadeve v Švico, če pa treba, še dalje, celo v Pariz. Rekli so, da je neobhodno potrebno, da se uredi vprašanje naše valute, pripovedovali so, da si moramo zasigurati kruha, moke in takih reči, češ, da je brez hrane zelo težko živeti. Menili so tudi, da riaš denar v tujini ne velja bogve koliko in je treba, da nam slavna komisija pridobi nekoliko kredita na zunaj. Mene so prijazno povabili, da potujem z njimi kot kurir, človek, kakršnih prej nismo rabili, in tudi ime ni bilo v navadi. A tiste dni je bilo ime v modi ir, je donelo nekam prijetno oficijelno, skoraj bi rekel, diplomatsko. Če bi rekel, da mi je Strokovnjaki na konferenci za nemSko državno reformo, kivzopet zboruje v Berlinu; od leve na desno: drž. komisar za štednjo Samisch; profesor državnega prava dr. H. Triepel; hesenski drž. predsednik B. Adelung, ki je odklonil Luthrove preosnovne predloge in podal nove; pruski mini ster. ravnatelj dr. A. Brecht, ki jc preosnovno vprašanje obdelal v dveh velikih spomenicah. — Posamezne nemške države bdjejo trdovraten boj za čim večjo samostojnost, vsem na čelu Bavarska, močne struje pa delujejo v nasprotnem pravcu za čim tesnejšo enotnost vseh drž. delov. ■ : 'S?.--'- . , '' ' ; - . t--, > V ? ' ■■■ N ' ' * ' ' - .. v,. - ; Nakladalni mostovi Kruppovih tovarn. Slika kaže mogočnost, pa tudi lepoto moderne tehnike. kamorkoli, pod ljubo domačo streho, pa naj bi si bila hiša še tako lesena, zakajena, nebogljena, in streha še tako slamnata. O j, svoboda, prostost! Kaj smo čutili tedaj ob tej besedi, danes skoraj ne moremo več povedati. Štiri težka leta so bila za nami, leta grozote in strahote. Na Suhem bajerju so tulili grobovi, izkopani z divjo strastjo in birokratsko megalomanijo nadutih avditorjev, sveže razrita in prekopana prst je dehtela po krvi naših bratov, sorodnikov in znancev, ki so ! morali plačati z življenjem pikro opombo, ue-rodno šalo ali odkrit dovtip na staro avstrijsko podrtijo. In mi vsi, ki smo morali vedeti, da peljejo danes tega, jutri onega, smo trepetali v groza, ne iz strahu, da bi sami prišli na tisto žalostno pot, ampak iz gneva, srda in studa, da more človek postati za človeka tako ostudna zver, vredna sovraštva, kot ga zasluži komaj sam hudič. Bog jim daj večni mir in večna luč jim sveti vekomaj! Tiste dni pa je orosila domovino blagodejna rosa prostosti in začutili smo zopet, da smo vsaj malo ljudje. Svobodni smo bili, mogoče celo preveč. Kajti nekateri so svobodo ! razumeli po svoje. Šli so celo tako daleč, da v splošnem vpitju niso več razločevali, kaj je moje in tvoje, in če je kdo v razigranem veselju in bratski ljubezni usekal koga za desno uho, mu je drugi v imenu svobode priložil tri klofute po levem licu. Bili so veliki dnevi, ki so pa našli tudi dosti majhnih ljudi. In v tistih dneh, resnih in veselih, smeš- j nih in žalostnih, sem šel na pot, da vidim in slišim, kakšne pojme imajo ljudje onstran naših mej o svobodi mladega naroda. Bilo je 14. novembra 1918, ko mi je dr. lože — bilo je ravno pri kosilu — zagrozil, :'a moram v imenu Narodnega sveta v tujino — kot kurir. »Torej ti greš,« je rekel, »boš videl, dobro se ti bo godilo in ne boš se kesal.c Izgovoril sem si eno uro časa za premislek, kajti težko se je po štirih letih mrkega ljubljanskega životarenja spoprijazniti kar meni nič tebi nič z dolgim, negotovim in nejasnim potovanjem, ki mi je že od daleč dišalo po pustolovstvu in karabinijerih. Obljubil sem dr. Jožetu, da nui svoj sklep povem čez eno uro v kavarni, in sem odšel. tudi beseda »kurir< pripomogla do sklepa, udeležiti se interesaninega potovanja, ne bi ravno lagal. Kdo pa danes ni samoljuben in komu se ne bi treslo srce od veselja, če bi ga kdo zval vladnega kurirja? Fejtebodi, sa-moljubje, sram te bodi, Peter, tvoje slabosti! ________(Dalje.) Mladi Coolidge — železn. uradnik Ameriški državljani imajo zopet enkrat prijeten predmet za svoje pogovore: Coolid-gev sin jc nastopil svoje mesto kot železniški uradnik začetnik — elerk. Svojo službo si je izbral pri železniški družbi v New Havvenu (Conntecticut); to se seveda ni zgodilo slučajno, marveč ima tamkaj svojo nevesto — Florence Trumleulle, hčerko prejšnjega tamkajšnjega guvernerja. Mladi Coolidge ima 25 dolarjev plače na teden in ne uživa v uradu nobenih predpravic. Zato pa pazi nanj naj-slovitejši ameriški detektiv, ki dobiva vsaj desetkrat višjo plačo nego mladi Coolidge. Sicer so pa predsednikovemu sinu najboljše varstvo goreče simpatije prebivalstva, ki ga kar obožuje. Ko je šel prvi dan v službo, ga je čakalo na ulicah na tisoče ljudi, ki so mu prirejali ovacije, tako da je zamudil, dasi je šel pol ure prezgodaj od doma. Nekdaj odlika, sedaj nadloga Francosko javno mnenje jc čimdalje bolj vznevoljeno nad razmetavanjem traku Častne legije ter zahteva, da se za resnične zasluge ustanovi nov red. Po vojni se rdeči trak legije deli vsevprek, tako da je vse preje nego čast biti član legije. Napoleon I., tako se naglaša, je ustanovil legijin red izključno za može, ki si pridobe za Francijo dejanske zasluge. Pod tem pogojem se je red do konca 19, stoletja na splošno tudi podeljeval; potem pa se je začel pomen reda podcenjevati in rdeči trak na lahko roko razdajati. Vendar je bilo ob začetku svetovne vojne vsega približno 45.000 nosilcev reda Častne legije, dočim si danes krasi gumbnico z legijinim rdečim trakom okroglo 150,000 Francozov. Danes se zbadljivi umetniki norčujejo iz tega odlikovanja kot prave narodne nadloge. Zanj se potegajo )e še hotelski ravnatelji ali penzionatski voditelji, pri katerih je bil kak minister par tednov na počitnicah — ne glede na tiste, ki dobe trak po ženskem posredovanju, Na ta način je padel ugled najvišjega reda, ki ga more podeliti Francija, na tako nizko stopnjo, da z njim resničnih zaslug ni več mogoče odlikovati. Preiskava krvi odkrila resnico Pred porotnim sodiščem v Potsdamu se že dolgo vleče pravda zaradi alimentov nezakonskemu otroku neke tovarniške delavke, v kateri je biilo vprašanje očetovstva zelo zapleteno. Šele preiskava krvi je odkrila resnico. Zgodba je naslednja: Meseca marca 1926 jc berlinska tovarniška delavka Elza W. povila dete. Mladinskemu uradu je označila kot očeta podstražmojstra K. iz Juterborga, proti kateremu je urad vložil tožbo za alimente. K. je priznal, da je imel odnošaje z W., vendar je plačevanje alimentov odklonil, ker mu je W. sama priznala, da je imela znanje tudi s podčastnikom H., vojaškim kopališčnim mojstrom. Sedaj je moral tudi H. pred sodišče. Toda na razpravi sta tako H. kakor W. prisegla, da se sploh ne poznata in se nikdar videla nista. Sodišče je nato obsodilo K.-a na plačevanje alimentov, za katere so mu zaru-bili plačo in mu skozi dve leti vsak mesec odtegovali določeno vsoto. V tem je pa K. zvedel za priče, da je W. dejansko obiskovala kopališčnega mojstra H. Sodišče je sedaj odredilo preiskavo krvi vseh prizadetih. Preiskava krvi je dognala, da spada nezakonski otrok h krvni skupini B, nezakonska mali in namišljeni oče K. pa k skupini O. Ker je znanstveno dognano, da spada otrok vedno k tisti krvni skupini kakor eden izmed staršev, je bilo sedaij jasno, da K. ne more biti oče. Sodišče je nato uvedlo kazensko postopanje proti W. in H. zaradi krive prisege. Na kazenski razpravi je W. priznala, da je nekoč H.-ja obiskala. Toda čas se potem s porodom nikakor ni strinjal. Kdo bi tedaj mogel biti oče? Po dolgem obotavljanju je W. slednjič jokaje priznala, da je mimogrede nekoč spoznala še tretjega moškega, čegar ime pa ji je neznano in ga potem tudi nikdar več videla ni. Na podlagi tc izijave je sodišče H.-a oprostilo, W. pa obsodilo na šest mesecev ječe. H., ki je bil zaradi te zadeve odpuščen iz vojaške službe, je bil reaktiviran. K., ki že nad dve leti plačuje alimente, je pa predlagal obnovo svojega procesa, ki se bo sedaj končal v nljegov prid. Skrbstvo za samomorilce Na Dunaju so s tekočim letom ustanovili poseben urad, ki se peča s skrbstvom za ljudi, ki nameravajo ali so že poizkusili samoumor. V tretjem četrtletju je bilo uradu naznanjenih 1037 slučajev samomorilnih poizkusov. Od teh je 46 oseb na posledicah umrlo, 133 oseb pa ni biilo mogoče najti. V nadaljnih 267 slučajih kake skrbstvene uredbe niso bile potrebne, v 334 slučajih pa je urad pomagal bodisi z denarjem, delom, stanovanjem, zdravniško oskrbo ali posredovanjem med prizadetimi — v 207 slučajih so bili vzrok samomorilnemu poizkusu družinski spori; v pijanosti se je hotelo končati 60 oseb. Med samomorilci jc bilo 422 žensk in 332 moških. Lona Chaneya pot do filma Lon Chaney je bil rojen pred 43 leti v Co-loradu Springsu kot sin gluhonemih staršev. V zavodu, kjer je rastel, so pogostoma prirejali pantoinime, v katerih je sodeloval tudi Lon, ki je kazal že kot otrok veliko nadarjenost Kot 12 leten deček je delal kot strojnik v majhnem gledišču za 25 centov na večer. Z 18. letom je postal, kakor tudi njegov brat, član potujočega gledališča, kjer je bil dirigent, komik in še marsikaj. Leta 1912 je prišel Lon Chaney prvič v Los Angeles ter je nastopal tam v operetah. Pozneje je postal član operetne skupine Farry Hartmann. Kmalu nato je postal ravnatelj komične skupine Colp Idyl. Leta 1922 se je «o-poskusil tudi v filmu, in sicer pri Universalu v Los Angelesu. Sedem let je delal pri tem ood-jetju, največ v filmih Ali Christie. Njegove partnerice so bile Dorothy Phillips in Priscile Dea.i Uspeh ni bil kaj posebnega. Slednjič se mu je posrečilo dobiti drug angažman in tako je dobil v William Harthovem filmu »Maščevalec« prvo značajno vlogo. Prvi njegov večji uspeh je bil v filmu »Miraele«. Danes prištevajo Lona Cha-neya med največje ameriške igralce. V dvef} ^ trež) vrsiaf) Za dostojno oblačenje šolske mladine. Rimski vikariat je izdal okrožnico, ki obvešča starše učenk na verskih zavodih, da sc bj vsaka učenka, katere krilo ne sega preko kp* len, brezpogojno izključila od pouka. Milijonske ustanove v proslavo češkoslovaške desetletnice. Češkoslovaški denarni zavodi so darovali v proslavo lOletnega državnega jubileja ogromne vsote v socialne in kulturne namene: Osrednji socialnozavarovalni zavod 35 milijonov, Deželna banka 25 milijonov, Češka hipotekama banka 8 milijonov, Praška mestna hranilnica 9 in pol milijona; tudi ostali zavodi so sklenili milijonske ustanove. * »Kaj, branjarijo hočete prodati in tega vašega podnajemnika poročiti?« »Zakaj pa ne? Ta revež mi je toliko dolžan, da bova lahko leta in leta od tega živela.« To so odvetniki! Veš, da mi je zagovor-i nik postavil v račun tudi postavko: »Za vstaja-1 nje ponoči in razmišljanje o vaši zadevi — Din 150.—.« »Božiča, nc veš, kako visoko te ljubim in spoštujem!« »Natančno: 300.000 Din dote dobim; pravkar mi je povedal oče.« Dvomiva usluga CC?TRlGMT P i B B0*6 CQP£.NM\0LM^2V Jaka in svee .,Dom m Svet" štev. 8. Osma številka »Doma in Sveta« prinaša nadaljevanje Bevkove novele >Soha svetega Boštjana«, ki vsebuje nekaj vsebinsko in psihološko poglobljenih momentov, vendar se mi zdi, da je očr-tavanje Ivanovega duševnega razvoja nekam preveč lahkotno, neizostreno in nedognano. Kljub temu pa, da pisatelj ni izčrpal in izrabil mikavne in zapeljive snovi, ki bi mogla nuditi obilo umetniških pobud, se vendar dobro čuti njegova pri-povedovalna zmožnost, za katero bi bila velika škoda, če se ne bi pravočasno zavedla strogih umetniških zahtev in stvarnih umetniških nalog. Magaj-na Bogomir je objavil črtico »Igravca«, v kateri skuša subjektivistično, z liričnimi sredstvi rešiti dovolj komplicirano psihološko zagonetko. Magaj-na je najbolj svojski in najlepši v poetičnih partijah, ki učinkujejo kot pesmi s svojo sanjsko simboliko, ki izžareva tudi v celoto, jo preseva in tako približuje doživetju nakazanih in šele v nevidnem središču združenih »idejnih« zmislov umetnine. Vendar pri Magajni umetniške celote še ne nosijo vsi deli enako zanesljivo in močno, kažejo se še razpoke in ne vedno lahko določljive šibkosti, ki onemogočujejo tisto kvalitetno višino umetnine, ki i o označujemo kot zrelost. Na njegov razvoj sem radoveden. Naglega napredka do sedaj še ni pokazal, tudi še ni odkril nobenega popolnoma zanesljivega oporišča za končno sodbo. O njegovi nadarjenosti pa ni mogoče več dvomiti, vprašanje je le, kateri je njen najprimernejši delokrog in kakšne so njene meje. Anton Vodnik nadaljuje cikel pesmi »Skozi vrtove«, Vital Vodušek pa nas je presenetil s socialno »Pesmijo žene«, ki dokazuje, da utripa v njem čas resnično in mnogostransko. Ivan Pregelj se tudi v četrtem, predzadnjem dejanju igre »Salve virgo Catharina ali, Ljubljanski študentje« kaže mojstra v obvladanju točno si stavljenih umetniško-formalnih nalog, zrelega umetnika, ki pozna disciplino oblikovanja in ekonomijo sredstev. _ v »Prosvetnem delu« se nadaljuje »Pregled novejše ukrajinske književnosti« (M. Lubynec-Kllj _ i. šedivy): Moderne smeri pred svetovno vojno. Hvalevredno je, da »Dom in Svet« seznanja občinstvo s tujimi, malo poznanimi literaturami, vendar bi pripomnil, da bi bilo morda boljše, če bi bili taki pregledi krajši in sorazmerno bolj zgoščeni. — V tej štev. nam opisuje Viljem Ries tudi »Mlado slovaško slovstvo« s kratko, a informativno zadostno karakteristiko njegovega najboljšega sodobnega zastopnika Emila Boleslava Lukača. — Dr. i Stanko Vurnik nadaljuje z »Uvodom v glasbo«, ki vsebuje novo poglavje: Glasba brez izvenestetske vsebine. Na važnost te razprave sem že opozarjal pri prejšnjih številkah. — Zajemljiva je tudi Re-sova literarno zgodovinska drobtina: »Gregorčič Zamejskemu«, prvič, ker nam je Ivan TrinkoZa-mejski, pesnik beneških Slovencev, na fioseben, izjemen način drag, in drugič, ker vsebujejo ta pisma tu pa tam le kak droben, a vreden lit. zgod. prispevek. — Od novih knjig so ocenjene: Iz Cankarjeva »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, I.-2.: »Skulptura« (I. Vurnik), Dr. Nikolaj Omersovo »Stihoslovje I.« (Dr. Jakob Šile), in dr. I. Mencingerjeva »Hoja na Triglav« (Franci Vodnik). — Ta štev. obsega dalje umetniško prilogo z I. Plečnikovo Garderobo na Hradčanih in reprodukcije Plečnikovih del v tekstu: Stol, Interjer v LAnyh, Interjer na Hradčanih, Pohištvo, Salon na Hradčanih, Knjižnica na Hradčanih in umetniško dovršen Čebelnjak, iz katerega ti postane princip njegove umetnosti prav tako jasen kot postavim iz cerkve sv. Frančiška v Sp. Šiški. Nova Evropa, knjiga XVIII., br. 8, 26. oktobra 1928 prinaša sledeče: Socijalna medicina — Naša ideologija (A. Štampar) — Uticaj civilizacije na narodno zdravlje (D. Konjevič) — Borba protiv tuber: kuloze kao socijalne bolesti (V. Savič) — Lečnik i narod (L. Hercog). — Na platnicah čitamo ostro kritiko dr. Konjevičevih, Košutičevih in Pernarjevih metod z ozirom na inozemstvo. Bogoljub, leto XXVI., štev. 11, november. Vera in življenje, glasilo verskega in cerkvenega življenja za Ljubljano in Vič. Leto L, štev. 2, november. . Bernska konvencija za zaštitu knjizevnickih i umetničkih dela i njene revizije. Pod tem naslovom je dr. Janko Šuman napisal knjigo, ki nas izčrpno informira o tem problemu. Cena 55 Din. Arhiv za hemiju i farmaciju, urejuje dr. V. Njegovan, letnik II., štev. 4. Nove ruske leposlovne knjige. Vjač. šiškov je izdal roman »Ugrjum-reka« iz sibirskega življenja; Leonid Grabar pripravlja »Industrijske pripovedke« iz življenja sovjetskega delavca; llija Sadoijev je napisal zbirko pesmi »Krutaja žiznj«, P. Nizovoj roman »Pod severnim nebom«, Gljeb Aleksjejev pa »Naslednika herojev«. Moskovski liudožestveni teatr. ki je tudi pn nas znan, slavi letos 30 letnico svojega postanka. pravilno sodbo. Tekma se razveljavi, sodnik gosp. Voglar dobi šestmesečni suspenz, nato pa mora napraviti ponoven izpit za bazena - sodnika. Krllka Concordije Radlčeva in pa naša krilka imata za-brano igre. O napadih občinstva, v kolikor spadajo nekateri pod kompetence raznih športnih instanc, se bo še razpravljalo. Ta odločen nastop je vsega odobravanja vreden. Vse take stvari se morajo že v kali zatreti. Prvenstvena nogometna tekma med Primorjem in Ilirijo, katero je tukajšnja podzveza pravilno razveljavila, se bo ponovila 4. novembra v slučaju, da JNZ potrdi odlok LNP. Medtem ko Hrvati vpijejo na ves glas o hrvatskem športu, beremo v uglednem dunajskem listu, kako se je neki važen funkcijonar Gradjanskega v neki restavraciji obnašal. Za ukrotitev tega športnika je bilo potrebno pet stražnikov. List pripominja, da je bil skrajni čas, da se je ta odličen športnik sam onemogočil. Smo istega mnenja. — V. SLOVANSKI TURNIR V PRAGI. Češkoslovaška nogometna zveza bo prvi dan slovanskega turnirja absolvirala svojo 41. medde-želno tekmo. Ustanovljena je bila leta 1922., prva njena igra je bila proti Danski, v Pragi. Od dosedanjih 40 tekem jih je vodil največ Avstrijec Braun, namreč 7; G jih je vodil Oger Ivančič, po 3 Belgijec Laugenus in Danec Andersen itd. Sedaj bosla vodila Braun in Ivančič zopet vsak po 2 igri in se bo dvignil s tem njiju rekord na 9 ozir. 8 iger. Zveza je namenila dragocen jubilejni pokal onemu moštvu, ki bo premagalo čslov. team. Pri tem se bosta upoštevali obe tekmi, tako ona proti čslov. amaterskemu kot ona proti čslov. profesionalnemu moštvu. Ce premagajo na primer čslov. profesionali Jugoslavijo 3:1 in če premaga Jugoslavija čslov. amatere 3:0, je pokalni zmagovalec Jugoslavija. Spori GOSTOVANJE HAŠK-a (Zagreb) V LJUBLJANI. V nedeljo 28. t. m. Ilirija : Hašk. Jutri, ob 15.30 se sestaneta na prostoru SK Ilirije po več kot enoletnem presledku Ilirija in HAsK, sedaj vodeči klub v prvenstveni tabeli Zagreba. Povdarili smo že, da spada HAŠK v elitno skupino naših nogometnih moštev ter da predstavlja s klubi Gradjanski, Hajduk, BSK in Jugoslavija v naši državi razred zase. V moštvu ima seveda celo vrsto znanih reprezentančnih igralcev JNS-a, oz. Zagreba. Svoj izredni renome si je pridobil HAŠK predvsem s svojo fino, v tehničnem pogledu absolutno dovršeno igro. V tem pogledu ne doseza HAŠK-a morda noben klub v državi in le maloka-teri v inozemstvu vštevši profesijonalna moštva. Ilirija se gotovo zaveda, da proti HAŠK-u ne bo imela lahkega stališča. Nahaja se pa v tako dobri formi, da bo mogla tudi proti takemu protivniku častno, morda celo zmagovito zastopati Ljubljano. Na vsak način bo srečanje Ilirija : HAŠK zelo me-rodajno merilo za sedanjo kakovost našega domačega nogometa napram najboljšemu razredu v državi. Predtekmo odigra ob 14. odlična rezerva Ilirije s kombiniranim I. moštvom SK Svobode. NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja I. a razreda se srečata jutri Primorje in Jadran, ki je bil svoječasno opasen konkurent dolgoletnemu prvaku Iliriji, je v poslednji spomladanski sezoni pokazal zelo slabo formo, tako da je uspelo Primorju zmagati nad njim z 12 : 0 in Iliriji celo z 19 : 1, torej seore, kot se ga le malokdaj doživi. Izgleda pa, da se je za jesensko sezono prav dobro pripravil, ker je v kvalifikacijski tekmi za prestop v I. a razred premagal svojega konkurenta Reko, katero se je smatralo za favorita, z rezultatom 4:1. Tudi v prvenstveni tekmi proti Hermesu se je dobro obnese! ter moremo potemtakem tudi jutri pričakovati dokaj napete borbe. Tekma prične ob 15.30 ter se vrši na igrišču Primorja na Dunajski cesti. V predtekmi nastopita rezervni moštvi Primorja in Jadrana takisto v prvenstveni tekmi. Predtekma prične ob 13.45. Službena objava smuško tehničnega odbora Jugoslovanske zimsko-sporfne zveze. (Iz seje dne 22. oktobra.) Teoretični sodniški izpiti določeni na 11. novembra t. 1. se ne vrše iz razloga, ker tozadevni pravilniki še niso dotiskani. Isti izidejo v najkrajšem času. Izpiti se prelože vsled tega na 7. in 8. decembra t. 1. Teinu primerno se podaljša termin za prijave do 15. novembra t. 1. Prijave je poslati na naslov Fr. Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova 14. — Tajnik. DROBNE VESTI. O dogodkih, ki so se vršili med nedeljsko izbirno hazensko tekmo, je te dni zveza izrekla edino Fmos, drva. lohs, mM premog in oilit - »iurma« Vilhnrjevu cesta (za Glavnim kol.), Kralja Petra tri? R Miklošičeva cesta 4 — Telefon štev. 28'_'0 :Programi Hadio-Cfubljana Sobota 27. oktobra ob 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17.30: Delavska ura: Naša socialno zavarovalna zakonodaja. Predava dr. Jože Bohinjec. — 18: Državni čin zjedinjenja iu kako smo do njega prišli. Predava Ivan Hribar, bivši kr. namestnik. — 18.30: Nemščina. Poučuje dr. Piskernikova. — 20: Recitacije. Nato koncert. — 22: Poročila. Nedelja 28. oktobra ob 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Manifestacijsko zborovanje ob 10letnici osvobojenja: Vitez Pogačnik: Prva narodna vlada, b) dr. Janko Brejc: Deklaracijsko gibanje, c) dr. V. Ravnihar: Osvobojenje. — 12: Slavnostni koncert godbe KDD iz Jesenic v študiju Radia oddajne postaje. — 15.30: Slovesna otvoritev Radio-postaje v Ljubljani, nato veliki koncert Pevske zveze. — 18: Smrt Majke Jugovičev od dr. Voj-noviča drugo pjevanje, igrajo Majko Jugoviča gospa Rogozova, Andjelija gdč. Juvanova. Damjan Jugovič g. Rogoz. — 20: Koncert opernega orkestra, Glasbene Matice in solistov.. Prenos iz Zvezde. — 22: Poročila. Drugi programi Sobota, 27. oktobra. Zagreb: 17.30: Lahka glasba. — 20.15: Književni pregled. — 20.35: Zabavni večer. — 21.50: Glasbene zagonetke. — Praga: 15: Svečanosti ob priliki 10 letnice obstoja češkoslov. države, — 19: Slavnosten koncert. — 22.25: Lahka glasba. — Leipzig: 17: Zabavna glasba. — 20.30: Zabavni večer; nato plesua glasba. — Stuttgart: 10.35: Modema plesna glasba. — 20.15: Skladbe P. Bacha za lutnjo; nato zabava. — Bern: 17: Orkestralni koncert. — 20: Simfoničen koncert. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 17.30: Instrumentalna in vokalna glasba. — 20.45: Massenut: Cendrillon, opera v štirih dej. — Berlin: 17: Zabavna orkestralna glasba. — 20: Z mikrofonom po Berlinu; nato plesna glasba. — Dunaj: 11: Kvar-tetna glasba. — 16: »Dornroschen«, pravljična igra. — 18: Komorni koncert sonat starejših mojstrov. — 20.30: »Smejoči zakonec«, opereta (Evsl°r). —-Miinchen: 10.30: Orkestralni koncert. — 20.30: »V drugi instanci«, ljudska igra. — 22.30: Plesna glasba. — Milan: 20.50: Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 18: Orkestralni koncert. — 19.30: Prenos iz opere. — 22.30: Koncert ciganske kapele. Ukradena ura (Izpred sodišča.) Celo dopoldne sedi v klopi užitka r Matevž in čaka, kdaj pride na vrsto. 78 let je star in skoro popolnoma gluh je že. Imel je Matevž uro, lepo, spominsko uro, 600 krone je bila vredna, pa jo je revež zgubil. »Kdaj pa je to bilo, oča?« »I kdaj je blo. Takrat, ko so še češnje ble.. .< Toliko ve Matevž. In še, da jo je prav zagotovo našel tisti Fronc s Podbrega. Saj se je balial zuro pred fanti. NJemu, Matevžu, je pa ni hote! dati nazaj, ko mu je »evo dvakrat rekel zanjo«. Sodnik pa bere iz spisov, da je pač fant Matevžu dvakrat pouujal uro nazaj, toda je ni Matevž maral vzeti. Tako je v preiskavi trdil Fronc. K razpravi pa ni prišel. Pa je sodnik Matevžu verjel in Frouca obsodil na tri dni zapora, ker si je pridržal najdeno blago tuje lastnine. Zdaj je pa »o reč sodnik komaj dopovedal gluhemu Matevžu, ki strmi vanj z odprtimi usti ... Potem pa praša, kako bo s stroški, ki jih je imel z vožnjo na sodnijo. »Kar na 55 pojdite«, ga poduči sodnik. Toda mož ne razume in zija, zija, nazadnje zine jKičasi, oprezno: »Ja, gspod presvetli, gdaj že liism biu ublan, koko nej pa grem evo na 55.. .?< Sodnik mora poklicati slugo. IOm mani pandne liung.c (Hvala ti, veliki Lama s cvetko lotosa). EiUEHi ozn?! h*—* m »i. Studie n O/0" »r U -r K ooo^atN 3 3 > X" N U -- o - N* —I N. , —r-jcra < <■ c/i —• N t"3 J j d i 2o2g = •1 3 B B i • - re N < jj n I P o N J^J cz. 3r' BO« != ** QTQ . . N • s.pS-1< J— 5 i^I Sr^l.S 1-O S S * •Bn F-*?" =111=111 ZaUaf rabi napredni radio amater Tungsram Darium cevi ? Ker so te cevi z ozirom na današnje stanje znanosti in tehnike najpopolnejše in najtrpežnejše! Kako se prepričate o tem. da so Tungsram Darium cevi za Vaš aparat najboljše? Prinesite aparat k eni izmed podpisanih tvrdk. Če bi bilo to združeno s težkocami, pošljite radio-trgovini stikalno skalo svojega aparata ali pa pišite, za kakšen namen želite uporabljati cevi. Tungsram Darium cevi Vos presenetijo s foho močnim ln Čistim Ionom, kol si boljše niste mogli predstovliatl. FRANC BAR, LJUBLJANA, Mestni trg 5 RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5 RADIO VAL, LJUBLJANA, Kongresni trg 3 SLAVO KOLAR, LJUBLJANA, Dunajska cesta 22 A. VERBAJS, LJUBLJANA, Gosposvetska cesla 13 IVAN BOGATAJ, LJUBLJANA, Kongresni trg 19 KAROL FLORJANČIČ, CELJE, Cankarjeva cesta 2 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva ulica 6 RADIO STARKEL, MARIBOR, Trg Svobode 6 JOSIP OGRIŽEK, NOVOMESTO JAKOB KLENOVŠEK, TRBOVLJE Opozaiiamo na .IHali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Gostilna in posestvo Zgornji Rožnik se proda ali da v najem. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 10.405. Velika izbiro volnenega in svilenega pliša za damske plašče pri JOSIP ŠL1BAR - Ljubljana Stari trg 21 (poleg Zalaznika) Sijajen zaslužek! ferirte dri. papirjev na nies. obroke pod najboljšimi pogoji in z največjim zaslužkom išče »Slavija« k. d. Beograd, Kralja Mil. 37/11. Strok, izobr. ni potreb. Pozor! Enonadstropna hiša na najprometnejšem kraju, z dobro idočo trgovino z mešanim blagom, manu-fakturo in železnino, obstoječo nad 60 let; vsebuje 3 lokale, 3 velika skladišča, 2 kleti, ter 8 stanovanjskih sob in velik podstrešni prostor, vse v dobrem stanju in deloma na novo prenovljeno, sc proda z vso zalogo radi starosti iz proste roke pri Mariji Lenger, Žiri nad Škof jo Loko. Proda se radi nenadnega odpotovanja izborno vpeljana trgovina z drvmi, ogljem in premogom z vsem inventarjem, zalogo drva in premoga in potrebno opremo; motorna električna žaga za žaganje drv, naprava za vezanje kolobarjev, veliki voz s konji in mali ročni vozovi za razpeljavar.je po mestu. Prostrano in zelo prikladno skladišče s potrebnimi barakami za pisarno z vpeljanim telefonom, kuhinjo itd., sc nahaja v večjem mestu Dalmacije na zelo prometnem kraju. Resni reflektantje naj se obrnejo pod »Za- 17.773« na Publicitas, Zagreb, Gunduličcva 11. sexvx treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena inamka.CekTačun Ljubljana10.3ti9.Tel.^.2?-2ž. Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova koruzo v storžih Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe. Dobro kuharico z večletnimi izpričevali, samostojno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, iščem. Starost nad 30 let. Ona, ki se ne boji samote, naj se javi upravništvu pod -Sama« št. 10.424. Poslovodjo starejšo, strokovno izobraženo moč in knjigovodkinjo- blagajničarko išče »Lesna industrija«. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Lesna industrija« štev. 10.460 na upravo lista. Trgov, vajenca poštenega, sprejmem z vso oskrbo. - Naslov v upravi Slov. št. 10.494. Kuharica zmožna vseh gospodinjskih poslov, išče službe, najraje v župnišče. Ponudbe pod »Kuharica« 10,463 na upravo. Šofer trezen in pošten, ki bi opravljal tudi druga dela, išče mesta; vstop 15. nov. ali 1. dec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.419. Zaslužek Potniki (ce) kateri obiskujejo privatne stranke, se jim nudi krasen zaslužek. Iščem tudi rajonske zastopnike; visok zaslužek dokazan. Cenj. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. Tri pletilje dobro izurjene, dobijo takoj stalno službo. Selo St. 41, p. Moste p. Ljublj. Strojepisko brezplačno praktikantinjo, sprejmemo. Ponudbe pod »Začetnica« 10.469 na upravo Slovenca. Natakarica simpatična in delavna, z nekaj kavcije, sc sprejme na Sv. Jakoba trgu 5. Stanovanja Vinski sodi! Kupi sc 10 dobro ohranjenih hrastovih sodov po 30—35 hI. Ponudbe na upravo pod Hrastovi sodi« št. 10.408. Domači kostanj lep in zdrav, nudi po 2 Din kg (franko Novo mesto) ter lepe debele zimske in navadne hruške ter drugo sadje po nizki ceni razpošilja Fr. Modic, Tolsti vrh, pošta Št. Jernej. Za praznik Vseh svetnikov nudim cernj. občinstvu nagrobne dekoracije, la-vorje in palme, krizan-tcmc, cvetlice, šopke, vence itd. M. Keše, trg. vrtnar, Linhartova ul. 5, pri starem pokopališču. Razpisujemo dobavo 40 kolesnih podstavkov, 100 plošč dimenzi-jonirane črne pločevine. 122 palic železa, 4200 zakovic in 100 vijakov. Ponudbe je vložiti do 6. uprava Slov. št. 10.491. novembra t. 1. Risbe in pogoji interesentom na razpolago pri Direkciji državnega rudnika Za-bukovca pri Celju. Jedilnico v najboljšem stanju, ugod. prodam. - Naslov pove Oddam sobico parketirano, z električno razsvetljavo, v sredini mesta solidni gospodični. Naslov v upravi 10.444. Učenec v 16. letu, poštenih sta-rišev, sc odda za učenje kovaške obrti k dobremu samost. mojstru, najraje na Dolenjsko ali Štajersko. - Naslov v upravi Slovcnca pod št. 10.4/6. Opremljeno sobo oddam gospodu event. tudi gospodični, najraje čez dan odsotnemu. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 10.495. SZS0S9 Lep lokal na prometnem kraju, se odda. Florifanska ul. 31/1. Casjez/čfo pa tudi dobra reklama f L J -SLOVENCU- Fižol za kuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. Avto! Proda se dobro ohranjen 3 sedežni Pcgeaut avto za primerno ceno. Pismene ponudbe pod -Avto« št. 10.409 na upravo. Polhove kože Rabim odjemalca, tudi do 2000 kom. jih dobavim, ako je cena sigurna in obvezna. Takojšen odgovor na: Alojzij Grims, Stara cerkev pri Kočevju. Smokve suhe, zelo lepe, z otoka Krka, pošiljam za ceno 10 Din za kg v paketih po 10 kg. Josip Strčič, trgovec, Dobrinj na Krku. Več spalnic po nizki ccni proda Ivan Napast, Vižmarje pri Lj. Volna in bombaž za strojno pletenji,- in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 Židovska 4. Italijansko brinje smokve in češpljc za žganjekuho ima vedr.o na zalogi A. Šarabon, Ljubljana. Posestva Enodružin, hišo oziroma savbeno parcelo, kupim na Vrhniki. - Ponudbe poslati na: Ivan Grom, veterinar, podpolkovnik, Osijck, štab div. Lepo posestvo s 25 orali zemlje, pri južni železnici in glavni cesti, naprodaj za 80.000 Din. - Naslov: Pekarna Vivod, Laško. Danes in jutri ter vsako nadaljnjo soboto in nedeljo pristne domače klobase. Se priporoča Joško JELAČIN, Dolenjska cesta. cap maslo v hlebih po 1 kg kupim vsako količino za izvoz dvakrat na teden. — D. GUŠTIN, Moste, Ljublj. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristile priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Uica 82. Novo življenje v gostilni pod »Skalco«, Mestni trg. Dobra domača kuhinja! Vedno sveže delikatese! Vsako soboto in nedeljo domače klobase! Sprejemajo se abo-nenti na dobro domačo hrano. Obed in večerja 12 Din. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Vsak dan godba! V sobotah in nedeljah salonski koncerti! Točna postrežba! Nizke ccne! Darujte Podpornemu društvu sle pih, Ljubljana, *Voliova ulica It. 12! Otomifie v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, mo-droce itd kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapetniltvo, Marijin trg Z Mlinar |i! i li, proso, njdn In Jcfmrn kupite nnjcenejc pri A. VOLK, LKJDLJANA vclctrtrovln« /.Itn In moke Pristno Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti Lipton čaj Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75 Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki Neporušmh ur nimamo; pač pa zanesljivo trpežna prava švicarska žepna ura iz solidnega dobavnega vira more služiti vrsto let brez popravil. Take ure po zelo ugodnih cenah z jamstvom se nahajajo v ilustriranem ceniku stare strokovne tvrdke Anton Kiffmann, Maribor 40 b, ki ga dobite na zahtevo brezplačno, RAZPRODAJA demonUranega %T u Z616Z9 starega mostu čez Kokro pri Kranju sc vrši v ponedeljek 29. t m. na licu mesta zgradbe. Interesenti sc vabijo k nakupu. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Prodamo ploščo 30 ks Vulkanfiher lesa ŽEBLJARSKA ZADRUGA V KROPI NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH BCNJIGOVEZNfiCA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA o II. NADSTROPJE Jnserati v-SloVencu' imajo naivečii uspeh' Tvorniški prostori z vodno močjo od 20 HP, sc oddajo takoj v najem. Pojasnila daje Anončno in reklamno podjetje Joža Rozman, Miklošičeva cesta 6/1. ribki Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja ln zelen:adi. Spisal M. Humek. Cena Oin 24'-. Jugoslovanska knigarna v Liubliani. v Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc ■zdajaten ilr. Fr. ' moreč. Urednik: Franc rerseglavi