Katollšk cerkven list.
Te*aj XIV.
V Ljubljani 10. kozopenska 1861.
List 21.
ItllVIl VIHKL
POZDRAV MILOSTI POLM.
Adfcma je obljabljen bil Mesija, Ko perva sta človeka bla grešila; Poguba večna jima je protila, Zbežala dušna njo je lepotija.
Zaperla se je raja domačija. Zdaj ternje zemlja jima je rodila. Le v pota sta obraza kruh služila; Pa hujši še bla greha razpertija.
Telo postalo nju je umerjoče, Še zdaj mori smert ljudstva pričajoče, Tako do konca dai bo kraljevala.
In dasa ▼ upa ječi le trepeče,
Želi Odrešeaika si aesreče;
Vsa zemlja je željno po njem zdihvala.
Vsa zemlja je željno po njem zdihvala, Ki, ko se po potopa je množila, Je z mnogo ilegi spet se napolnila, Ter je pod teškim jarmam tih ječala.
Al daleč je se zarja bila zala. De solnca prihod bi ji naznanila; Viharjev jeza je se zmir gostila Oblakov groznih černe zagrinjala.
Očaki so se Njega veselili, Pa v duhu le veselje to vžili, Ker doba srečna ni se priveslala.
Preroki prihod so prerokovali, Narodi Naaj-ga so se pripravljali, Enako ga Marija pričakvala.
Enako ga Marija pričakvala, Ker doba se spolnila prerokvana, Ko Juda vlada bila je pregnana, In je Heroda moč kali pognala.
Pa zdaj nar hujši reva je nastala, Je zemlja v zmotah bila zakopana, Luč solnca bila ji se ni prižgana, Temuč jo grehov megla pokrivala.
Al ravno zdaj iz za megla temnice Prisije milo zgodnje svit daaice, Nje »vit devica bila je Marija.
Ko premišljuje vso device srečo, K' bo sveta lač prižgala prežarečo, Glej. angel ravno Nji pozdrav razvija.
(irlej. anjel ravno Nji pozdrav razvija. Ki davno že je bila zaželena, Kot zarja, ki od solnca razsvitljena. Krasoto po obzorji nam raziija.
Vsih čednost slavni venec Jo ovija. Ki je. v molitev mnogokrat vtopljena Ostala zmir devica prehlažena, Katere vse preseže lepotija.
V	samotni sobi serčno je molila, De bi obljuba Božja se spolnila. Se f>pet odperla raja bogatija.
Naenkrat, ko ves up v Boga le stavi. Jo v Nazaretu Gabrijel pozdravi: Radaj se, polna milosti Marija!
Raduj se, polna milosti Marija! Obilost tih posebno Te obliva.
V	svetosti z nami si neprimerljiva,
V	nebesih slava večna Te obsija.
Gospod je s Tabo. blagor Ti. Marija! Ki hči Očeta si preljabeznjiva. Sinu resnična mati in skerbljiva. Duha si svet'ga sveta lepotija.
Ti med ženami si blagoslovljena : Kot zemlji zleg prinesla perva žeaa. Tako si Ti ji blagoslov podala.
Stermiš nad tem, ko se odmeva v sobi
Beseda taka angela v bliščobi;
Al ▼ to si Ti pohlevaa vsa se vdala.
Al v to si Ti pohlevna vsa se vdala, ('e tudi ono ni Ti znano bilo. Kaj pozdravljeaje to bi pomenilo, Ker 6tan deviški si za vselej zbrala.
Al ?agel pravi: rMoč bo obsijala Nm Vikšiga. devico Te premilo ; Zato boš Sveto, ki se bo rodilo Iz Tebe. Jezusa imenovala.
In lej, nič nemogoče ai pri Boga, Nič ne v nebesih, ne aa zemlje kroga." Marija! vdana si Bogu ostala:
..Glej. dekla sim Gospodcva, naj meai Zgodi 6e po besedi mi rečeni!" Ter mati si nar Vikšiga posula.
Ter miti ai nar Vikšiga postala, Roda je kralj* Davida, in bode Is grehov tmiae rešil vat narode, Kraljestva Njegt moč bo vemo stala.
Pastirjev družba jasli je obdala, Z višav ao glasi peli dan svobode; Odperl nebes zakladov je posode, Lao vere je na zemljo prisijala.
V	posled. ko vterdil je stebre keršanstva, Ga je križala vsa derhal tiraastva,
Ker spodletela ji je slepotija.
Spolaila se obljube je resnica, Pričela ae od raja nam pravica. In sterta bla pekla je oblastnijn.
In sterta bla pekla je oblastnija. Stvarem s M arij no pomočjo podporno Odpadlo je železje vsim okorno, Ker v to vezala jih je hudobija.
Napuhneža je srečna harmonija Pa pekla pervih staršev v raji zorno , Zapeljal nju serce Bogu pokorno, Kot je želela pekla prekucija.
„Z ženo cd zdaj ti bo sovraštvo pravo, Nekdo Nje mlajših pa ti eterl bo glavo!» Tak zapeljivca v raji Bog kaznuje.
Zato se Tvojiga rod pozdravljenja Spominja in Sinu tud včloveoenja, Ak zvon nas na pozdrav Tvoj opomnuje.
Ak zvon nas na pozdrav Tvoj opomnuje Z zvonika vsaciga visoke line. Okrog in krog vse hribe in doline Zvonenja harmonija napolnuje.
Ko solnce se is za gori vzdiguje, Ko dvigne se opoldne v visočine, In ko obdajajo nas mraka tamine : Zvonenje glasno ae povsodi čuje.
Če nas mord bolezni in nadloge,
V	nas up nov lije, grešnike uboge, Glas zvona, ki premilo se oglašuje.
Ko zjutraj, v sredi in na koncu dneva, Nam zvon na T6 se spomniti veleva, Pobožno Te kristjan poveličuje.
Pobožno Te kristjan poveličuje, Doma z družino Te nebes Kraljico, ^ Mogočno v cerkvi z ljudstvam pomočnico, Ko svona don češenje naznanuje.
Popotnik o pogledu se raduje, Ko veter ziblje zrelo že pšenico; Odkrit časti usmiljeno devico, Zvoni ko i daljne cerkve njemu ptuje.
Pastir na paši zraven cede svoje, Prepeva Ti pohlevno pesmi Tvoje, De glas prijetno zlega se v daljave.
Kot angelov glasovi Ti donijo,
Naj Ijadstva vse brez neha Te oastgo:
Lej solz zjasnila temne si nižave.
Iiej solz zjasnila temne si nižave, Zatirale so mračnih ur jih sile ; Cvetlice niso še glavic razkrile, Ker goste traine krile so dobrave.
Kar z zarjo šine dneva svit v višave, Cvetlicam solace pošlje žarke mile; Razširjajo. ki žlahni cvet rodile, Nam lepši blage sapice dišave.
kot po viharni noči tam na morji. Prisije solnce /. nora na obzorji,
V	na> pril.od Tvoj življenje novo lije.
Doline >olz se s petjem napolnile. % teb vedno naj to ljudstva Te častile. Knak kot «i> Ti \brane harmonije.
Enak kot so Ti vbrane harmonije, Vsih množic angelskih sladki glasovi, Časti izvoljenih Te vsi stanovi Že tam, kjer večno čisto solnce sije.
Pred temi naj se mili glas tu skrije, Kjer kratko aijejo nam tožni dnovi. Ti zlagajo Adamovi sinovi. Umetne in prestavne poezije.
Al te so dela le moči človeške, In slave ae dosežejo nebeške, Kjer Ti doad brezkončne pesmarije.
Kot ljudstva no ljubezni Tvoji vdane, Pesnikov blasih glasne lire vbrane, Naj cvet se mojih strun Ti v čast raavije.
Naj cvet se mojih strun Ti v čast razvije, Oko premilo na Te se ozira, Iz serca globočine spev izvira, Vsa skerb v zavetji Tvojim le počije.
Razklada pomlad blage lepotije. Mladosti čut si v njedro jih nabira, Iz cvetja zgodnjiga de mlada lira Ti med pozdrava čerke venec vije.
Lej praznik oznanenja se obhaja,*) Ko glas budi se milih pevcov gaja, In logi zelenijo in planjave.
Cvetlice razne — verste so soneta, V njem glas se čutji pervih mi razcveta, Al slab je, plesti venec Tvoje slave.
Al slab je, plesti venec Tvoje slave, Ki glasi Ti done nebeške hvale, De v njem okorne strune bi vbirale Gorečih čutji mojih Ti pozdrave.
Naj bi, ker stiskajo nas tu težave, Kreposti Tvoje žarke pošiljale, In bi na poti srečno spremljevale Me v domačijo skoz sveta pušave.
Nevreden, vem, je venec, slavo peti Ti Rešenika Materi presveti: Al milost naj bi našla melodija;
Sej, ko je trna bla nekdaj raj pokrila, Le milost sama rarake je zjasnila: Adamu je obljubljen bil Mesija!
Adamu je obljubljen bil Misija, Vsa zemlja je željno po njem zdihvala, Enako ga Marija pričakvala; (»lej, angel ravno Nji pozdrav razvija:
Raduj se, polna milosti Marija! Al v to si Ti pohlevna vsa se vdala, Ter mati si nar Vikšiga postala, ■n sterta bla pekla je oblastnija.
Ak zvon nas na pozdrav Tvoj opomnuje, Pobožno Te kristjan poveličuje: Iiej soli zjasnila temne si nižave.
Enak kot so Ti vbrane harmonije,
Kaj glas se mojih strun Ti v čast razvije. ^
Al slab je, plesti venec Tvoje slave! L. E. Nozarjev.
Blagoslovila ali zegni matere hato-lišhe Cerkve.
(Dalje.)
Blagoslovljenje p o k c p a 1 i š a.
Kako so se začele skupne keršanske pokopališa? Po rimljanskih neverskih pravicah si je slehern poko-pališe izvolil, kjer je hotel, le znotraj mesta ne. Rimljanje, ki so imeli zanikarne zapopadke od prihodnjima življenja ali ~•) Za ta »od je bil pevcc B. D. Marii pričujoči venec namenil, kteri 6c jc pa zakasnil.
pa nobenih ne, so torej iskali toliko bolj svojih ranjcih časni spomin ohraniti, in so jih pokopavali ob cestah in drazih krajih, kamor so ljudje bolj zahajali. Torej še zdaj posvetnjaki toliko derže na ta časni spomin. „V zvezde te bodo kovali, tvoja slava bo živela od rodu do rodu,u in druge neslanosti se slišijo. Kaj vse to pomaga, ako bo pa duša peklenske britkosti terpela! Pervi kristjanje pa so imeli pri tem žlahtneji nagibe in so si grobe volili posebno radi pri pokopalisih svetih mueencov ali marternikov, in so imeli upanje, de bodo leti za njih duše prosili pri Bogu. Ko so pa po prestanim preganjanji trupla marternikov v cerkve prenašali, so se dajali še zmiraj nar rajši blizo marternikov pokopavati; od tod izhajajo pokopališa v cerkvah ali rake. V cerkve pokopavati pa je bilo razan visokih in zasluženih mož, zlasti duhovskiga stanu, kmalo prepovedano; torej so jeli okrog cerkev napravljati pokopališa. Zares, prav lepo in pomenljivo je, dc srenjani počivajo okrog cerkve, v kteri se časti poglavitni pomočnik kake fare ali soseske; torej so verni duhovnjanje po nekim vernim čutilu vselej v serce žaljeni, ako se jim pokopališe od cerkve odterga. Merzlo Jožefinstvo, kakor je žive tergalo od Cerkve, tako tudi mcrtvim ni privošilo pri nji biti. Te mesta so se imenovale zatorej v cerkvenem jeziku „atria ecclesiae" (cerkveni dvori), ker so bili koj okrog cerkve; božje njive, pokojniša (britofi, t. j. Friedhof) ali mirni dvorovi; tudi spalniša, počivališa (xoiurjTfoinr, coemeterium, dor-mitoriam).
Čimu se pokopališa blagoslavljajo?
1.	Zato, de se telesa vernih, ki so bile v življenji tempelj sv. Duha in bodo enkrat častitljivo k novimu življenju vstale, spodobno in sveto v zemljo spravijo.
2.	De nas svetost tega kraja tolikanj bolj opominja za raertve moliti, ki nas upauje in ljubezen z njimi sklepa.
3.	De naj nas blagoslovljeno pokopališe spominja na eno in edino vero, ki je ranjke z nami vezala.
Pač modra in pravična je torej cerkvena postava, de le tisti, ki so bili v življenji s sveto vero sklenjeni v eno občino, smejo tudi po smerti v ravno tisti blagoslovljeni zemlji počivati, ako niso z velikimi pregrehami te pravice zgubili ali celo v krivoverstvo ali ueverstvo padli in se tako že v življenji ločili iz občine sv. katoliške Cerkve. Pravico, med katoliškimi brati pokopan biti, zapravi, na pr., kdor velikonočno Obhajilo opusti, kdor sam sebe umori, kdor razuzdano živi in v očitni nespokornosti umerje.
Slabo pamet in zanikarne zapopadke od pravice torej merzli in hudovoljni posvetnjaki na znanje dajejo, ko se jeze, de sv. Cerkev ne pusti med ljube verne pokopavati merličev, ki jim vse življenje ni bilo nič mar za vero, sv. Cerkev in njene dolžnosti. Cimu bi jih kdo po smerti med verne silil, ko v življenji niso hotli med njimi biti. Nikoli v cerkev, nikoli k spovedi in sv. Obhajilu, pohujševal ker je mogel, materi sv. Cerkvi vedno nasproti delal: po smerti pa hoče vender med vernimi biti! (V pasjo grapo z njimi, ki so živeli in umerli po pasje!)
Kako se tedaj pokopališe blagoslovljuje ?
Poprejšnji dan se postavi v sredi pokopališa za moža velik lesen križ in pred njim se v zemljo vsadi triročnat lesen kol, komole visok, za tri sveče *).
Naslednji dan gre duhoven v beli cerkveni obleki s svojim spremstvam, z blagoslovljeno vodo in kadilam in vošenimi svečami pred križ na sredi pokopališa. Na tri-vogeljnik se denejo in prižgo tri vošeue sveče, in mašnik prične blagoslovljevanje z molitevjo. v kteri prosi, de naj Bog. ki je varh duš. to pokopališe očisti -J-,
*) Tako je [to ljubljanskim v Rimu poterjeniin obreilniku ali ritvalu.
Kadar sc pa po pontiflkalu opravlja, se postavi pet križev, eden
v sredi, višji mem družili štirih, ki sc na nar zadnjih koncih
prostora tako postavijo, de s srednjim križem zopet križ delajo.
Blagoslovnik gre od križa do križa in pri vsakim opravi molitev in drugo, kakor jc pri velikim križa zaznamnjano.
blagoslovi f in posveti f. de bi človeške telesa, tukaj po dokončanim življenji počivajoče, ob velikim sodnjim dnevu s srečnimi dušami vred vredne bile. večni ga življenja zveliča nje doseči. Nato se pojo litaiiije vsih svetnikov, med kterimi vsi kleče; po besedah: de vsim vernim mertvim večni pokoj dodeliš, pa blagoslovljevavec vstane in z roko križ delaje na glas reče: ,.De to pokopališe očistiš in blago-j-sloviš!" In pričujoči odgovore: »Prosimo te, usiiši nas!" Mašnik nato zopet poklekne in litanije se dokončajo; potem pa vsi vstanejo, mašnik pokropi križ z blagoslovljeno vodo, rekoč: „Po-kropi me, Gospod, s h i s o p a m, in bom očišen; očisti me, in bom bolj bel kakor sne g." Pričujoči pojo 50. psalm, mašnik pa obhodi vse pokopališe na okrog in poprek in povsod kropi z blagoslovljeno vodo. Ko pa nazaj pred veliki križ pride, opravi še eno blago-slovuo molitev, tri sveče s trirogeljnika nanj postavi, eno na verh, drugi dvč na obojne rame križa, pokadi in pokropi križ ter odide. Slovesnost se dokonča z visoko dari-tevjo svete maše, v ktero se privzame tudi molitev za vse, ki bodo na tem pokopališu počivali.
Kaj pomenijo te šege iu opravila?
Križ naznanuje, de je ta prostor odsihmal za cerkveno rabo odločen, mašnik ga je zdaj z banderam sv. križa za Cerkev v posest vzel in križ je porok našiga prihodnjiga vstajenja; tudi nas opominja, de tukaj počivajoči le samo od križaniga Jezusa svoje zveličanje pričakujejo. Ravno to pomenijo tudi križi, ki se ranjcim na grobe postavljajo. Torej je lepa navada, grobe mertvih s križi o-zaljševati; ni ga dražjiga in lepšiga spomina na grob ver-niga katoličana kakor je križ, to sladko in tolažilno znamnje našiga zveličanja. Nespametno in nekeršansko pa je, tudi nar dražji spominke na grobe postavljati, ki pa le ajdovske reči pred oči stavijo in nikakoršuiga keršan-skiga znamnja nimajo. Trirogljati kol pred križem pomeni brezmesna mertvaško okostje človeškiga telesa, in to, de se pod križ postavlja, naznanja, de merliči, ki bodo tukai počivali, kakor pod senco drevesa sv. križa velikiga dneva pričakujejo, ko bodo vsi mertvi z grobov k sodbi vstajali. Goreče sveče so podoba molitev, ki se na pokopališu opravljajo, tedaj nam zaznamnujejo večno loč, ki jo mertvim prosimo in vošimo. Prejde pa ena noč, prej-den se loči prižgo, de bi se spomnili na grobno temo. ki predhaja pred častitljivim vstajenjem. Ko mašnik goreče sveče na križ postavi, s tem naznanja, dc križani Zveličar bandero svoje zmage postavlja na prostoru smertne mertvašnice, de je smert premagal, ih bo trupla k večni loči obudil. To je prelepo naznanovauo v nekim predglasji, v kterim se bere: „0n je večni dan, vedno sviteča luč, neprejenljiva svitloba! On zapoveduje svojim naslednikam, vedno tako v svit-lobi hoditi, de tema in večne noči odidejo in srečno pridejo do domačije luči (Jan. 12, 35). On se jc v svoji ljubezni do ljudi jekal na l.a-zarovim grobu, po vsigamogočnosti svojiga v Njem prebivajočiga božanstva pa ga je zopet k življenju obudil. Po Njem tedaj v ponižnosti k Tebi kličemo, o Gospod! daj de vsi, ki bodo na tej božji njivi pokopani, sodnji dan. ko se bo angelska trobenta razlegala, vstanejo svojih grehov rešeni, v e č n i g a zveličanja deležni, in prišteti trumam Svetnikov, in v Tebi, ki si večno življenje, inilostniga in usmiljeuiga Očeta najdejo, de Tebe z vsimi Svetniki v vsim veselji poveličujejo vekomaj."
Opomba. Ako sc na pokopališu kaka strašna pregreha zgodi, na pr., morija, prešeštvo itd., jc pokopališe oskrunjeno; ali če se po enim poglavitnim ali več delih razdcrc; se mora potem vnovič blagosloviti, prejden se sme
ondi dokopavati. To novo blagoslovljenje se imenuje sprava pokopališa, ker ima podobo s pokoro, kakor pervo blagoslovljevanje s keršcvanjem. (Dal. nasled.)
Za duhovsko službo.
(Sklep duhovnih pogovorov v lavant. škofii.)
IV. Iu Missa sol emu i cuin assistentia.
1.	Ki ist gefehlt, beim Incensiren des Evangeliums nicht zuerst die Mitte danu rechts und endlich links zu ineensiren, oder vor und nach der Incensation gegen den Altar Inclinalioneu zu machen. Der Subdiacon soli das Buch iiber die Augen halten. Der das Missale oder den Canon halt, hat nie zu genuflectiren.
2.	Fehlerhaft ist es, \venn die Assistenten die Genu-fleziouen vervielfaltigen. Man mache beim Auf- und Ab-steigen die Genuflexion nur ein Mal, und z\var von vvo man ueg — oder \vo man her kommt. Beim Cebertragen des Missales macht man die Geuuflexion oder Inclinatiou nur iu der Mitte.
3.	Es ist ein Fehler, \venn der Diacon gegen die \Vand. und nicht gegen das Volk gevvendet das Ite Missa est siugt.
V. Dur *h folgende Mi t tel \vare diesen und dtrgleichen Fehlern vorzubeugen:
1.	Die jiingeren Priester seieu vsrpflichtet, den Mess-Hitus alljahrlich ein Mal durchzustudieren, vveil die Er-fahrung lehrt, dass man nur zu leicht, durch Angeuohnung und blinde Nachahmung abueicht, und auf Abvvege kommt. Darum wird jedem Neuge\veihten das Handbuch fiir Priester vom heil. Alphons von Liguori als Vade mecum gege-ben, und dasselbc ist als Normale fiir den Kitus bei der heil. Messe bestimmt.
2.	Iridem sich das glaubige Volk an der Gleichfor-migkeit am Altare cbenso erbauet, als an der Ab\veichung der Priester von den kirchlih vorgeschriebenen Normen stosst, so sei es alleu llerren Dechantcn und Pfarrsvorstehern zur heil. Pflicht gemacht, den unterstehenden Priestern die \vahr-genommeneu liturgischen Fehler mit aller Liebe zu bemer-ken. so u ie es fur jeden kathol. Priester eine Pflicht der Liebe ist. seine Amts- uud Standesgenossen auf vvahrge-geuommene Fehler aufinerksam zu machen, und gegensei-tig zu sorgen, damit Alles zur Erbauung \vohlanstiindig und mit Ordnung geschehe. L Cor. 14, 26, 40.
3.	Jeder Priester uiedme vor jedem heil. Messopfer \venigstens ein Viertel Stiindchen der Betrachtung, und ervvage \\ohl, \vas die Kirche zu ihm spricht: Mandantes et omnibus districte praecipientes in virtute sancte obedien-tiae. ut Missam juita rituui, modum et normam in missali praescriptam decantcnt et legant (Pius V.), ut majestas tanti sacrificii commendetur, et mentes fidelium per haec visibilia religiouis et pietatis signa ad rerum altissimarum, i|uae in hoc sacrificio lateut, contemplationem ezcitentur. Cone. Trid. sess. 22. c. 5. Die genaue Einhaltung der Vorschriften bei dem Messopfer ist darum eine Gevvissens-saehe. somit auch ein \vichtiger Gegenstand unserer Ge-\vissenserlorschung und der heil. Beicht. Nie solle der Diener jenes \Verk leichtsinuig verrichten, das dem Herra so viel gekostet hat; und \ver im Kleinen treu befunden, nur dem \vird Grosses arvertrauet \verden; beim heil. Messopfer ist Alles erhaben und gross. „Elitus in minimis etiam sine peccato negligi aut mutari haud possuut. Paria sunt non facere et male facere. Bcuedict. XII.
Kako bi bile primerne domače in deržinske p o-božnosti zopet napraviti, kjer so nehale, in kako bi se dale s pridam pospešiti?
1. „Justus meus ex fide vi vit, moj pravični živi iz vere," pravi apoatelj narodov; skušnja pa uči, de vera
svojo moč zajema iz pobožnih opravil. Skupne pobožnosti so sapa žive vere; domača in deržinska pobožnost pa je terdna podlaga očitne službe Božje. V tisti meri, kakor domače pobožnosti in pobožne vaje zginujejo, umira tudi živa vera, in ž njo vred uravnost ali čedno življenje. Zavoljo tega jc Kristus priporočal skupne domače in deržinske pobožne opravila (Mat. 18, 19—20), in učil jih je s svojim lastnim zgledam; ravno tako so delali aposteljni, tako pervi kristjani. Imenitna skerb djanskiga dušniga pa-stirstva je torej ta, de se domača pobožnost ohrani in poživlja.
2. Namen katoliških domačih pobožnost pa je ta, de se Božja čast in češenje njegovih svetnikov in nasprotno spodbudovanje k dobrimu očitno razodeva „v duhu in resnici.*' Jedro te pobožnosti je v tem, de se skupno moli angelovo češenje, zjutranja, zvečerna, pred- in pojedna molitev, molitve, ki so naložene ob prilajšanih postnih dnevih, roženkrauec ali kake litanije, — de se tudi iz kacih duhovnih bukev kaj bere, ali kaka spodbudna pesem zapoje. K temu se štejejo marsiktere pobožne šege, postavimo, po-kropljenje z blagoslovljeno vodo, ali blagoslov staršev itd., samo de s tacimi rečmi uiso kake vraže ali prazne vere sklenjene.
De bi delavni ljudje vsi skupaj svojo jutranjo molitev opravili, se ne da lahko doseči, razun ko bi se to zgodilo pri kosilu (to je, pri zajuterku, kosilcu *). Toliko prid-niši pa naj vsaka mati ali njena namestnica z otroci zja-tranje molitve skupaj opravi, in nikoli naj otrokam ne da jesti, dokler niso odmolili. Mlado delo, stara navada. Zve-čerua molitev se naj pripravniši opravlja po večerji. Molitev pred jedjo in po jedi naj se ua glas moli, zraven tega se lahko tudi angelsko češenje obmoli in ob prilajšanih postnih dneh naj se s to molitvijo tudi za prilajšanje naloženi očenaši opravijo. O predvečerih svetih praznikov, kakor tudi ob vsih nedeljah in praznikih zvečer naj se z zvečerno molitvijo vred opravi času primerni roženkrane ... kake litanije. Molitve naj bodo kratke in dobre, de se jih vsakdo lahko nauči, iu jih brez posebne zamude časa lahko opravi, kakor so na pr. „Zlate molitvice." Ako se kje otroci tih militvic doma niso naučili, mora to šola nadomestiti. (Dal. nasled.)
Pogovor dveh protestantov od WjU-trovih naukov.
Poleg nemškima. — Spisuje Marešič.
Sedmi pogovor.
Od obhajila v eni podobi; od svete maše; od češenj a svetiga Rešnjiga Telesa.
(Dalje.)
Vilko. Ko bi le ne imeli papeževi toliko vražnih traparij pri maši.
Bogoljub. Kaj imenuješ ti vražno traparijo? V. Vsiga, kar pri maši imajo, ne vem, mislim pa le to, kar katoličani imenujejo obrede (ceremouije), in še nar bolj malikovanje, ktero zraven vganjtjo, ko zakrament molijo.
B. Prav si odgovoril, de vsiga ne veš, kar papeževi pri sveti maši imajo; ko bi ti kdaj v njih bukvah bral, kaj vse njih obredi pomenijo, nikoli bi jih ne imenoval vražnih traparij. — Zastran malikovanja, ki se katoli-čanam očita, moram odkrito spoznati, de zavolj taciga očitanja mora vsaciga luteranca v dušo ali serce sram biti. V. Le počasi, starče! pri teh sim tudi jez.
•) Na kmetih je zjutraj kosilo, opoldne južina, zvečer večerja. Tako imenovani rfrustik" ali zajutrek je tedaj kosilo; gospoda, ki se rada dolgo oblači, kosi se le opoldne, po francoski šegi pa celo še le ob 4 podoldne.
B. Sim že zdaj slišal; ker se pa zmirej prijazno in odkrito pogovarjava, ti še enkrat rečem, de mi bolj neumno ne moremo zabavljati, kakor de katoličani zakrament svetiga altarja molijo.
V. Jasneje razloži.
B. Kaj verujejo katoličani od zakramenta, ki ga zakrament altarja imenujejo?
V. Verujejo, de je pravo telo in prava kri Kristusova v njem pričujoča.
B. Prav je, zato ga tudi molijo; sej to je keršansko !
V. V sv. pismu ne stoji, de naj sveti zakrament altarja molimo.
B. To mi je lep dokaz. Mora sc kali vsakimu kristjanu reči in zapovedati, de naj Kristusa moli? Prav za prav se mora reči, de ni pravi kristan, kteri Kristusa ne moli tam, kjer ga veruje pričujočiga.
V. Zakaj je Luter moljenje zakramenta sv. altarja pri nas odpravil?
B. O ljuba priprostost! veliko tega je pri nas odpravljeniga, kar je naš reformator razločno obranil, tako se z mo-ljenjem sv. altarja godi, in de ne boš dolgo dvomil, vzemi drugi zvezek, beri stran 227, a—b, boš vidil, kaj je Luter 1523, tedej šesto leto po začeti reforina-cii pisal,
V. — „Kdor ne veruje, de je Kristusovo telo in kri tukaj, prav stori, de ga nc moli ne v duhu ne v mesu. Kdor pa veruje, kar je dosti skazano, de sc mora verovati, ta ne more brez greha častenja Kristusoviga mesa in kervi opustiti. Sej moram spoznati, de je Kristus tukaj, če je njegovo telo in njegova kri tukaj; njegove besede ne lažejo, in ni ločen, od svojiga telesa iu svoje kervi. In ko je ležal mertev v grobu, je bil vender Kristus in svoje časti vreden, če tudi ni bilo v njem nič kervi. Tako moramo se med seboj častiti in spoštovati, kar Pavel Rim. 12. uči, zavolj Kristusa, kter duhovno po veri v nas prebiva. Res je tudi, de je razloček med tem, de Kristus gori v nebesih sedi in v zakramentu in v sercu vernih. On je v nebesa šel, de ga tam morajo moliti, iu spoznati, de je on mogočen Gospod nad vsimi rečmi (Filip 2). Pa v zakramentu in v ser-cih vernikov ni prav za prav zato, dc naj ga molijo, temuč, de bi naui zapovedoval iu pomagal. Xa zemljo ni prišel v mesu zato, de bi ga molili, ampak, de bi nam služil (pomagal), kakor sam govori: Nisim prišel, de bi ukazal meni služiti, temuč, de jest strežem in svoje življenje dam za mnoge; — iz tega ne izhaja, de ga ni treba moliti; sej so ga mnogi na zemlji molili, in moljenje je sprejel! trije kralji pri jaslicah, slepci in mnogi drugi so ga molili."
B. Kaj je zdaj v tvojih mislih ?
V. Ne vem, kaj bi mislil?
B. De te kdo ne zmeša, de je Luter ta nauk pozneje over-gcl, beri v osmim zvezku, stran 361, a, kar je malo pred svojo smertjo 1546 teologam v Lo\ven-u nasproti pisal.
V. „V visokovrednim zakramentu altarja (ki ga tudi moliti moramo), se daja in prejema resnično in bistveno telo in kri Gospoda Kristusa, obodvoje se daje vrednim in nevrednim."
B. Ce smo mi še lutcranci, so tedej tudi neverniki in turki, ti nasprotvajo veri kakor mi Lutrovci. Lej, za to sim v svoji veri ucpokojin, ki so naši po lutrovi smerti njegove nauke toliko vdrugačili. Kdo je nam ljudem dal pravico, po svoji volji zdaj to zdaj uno iz vere iz-pušati, iz vere, ktera naj nas v večno zveličanje pelje? Rajši bi se kaj terdniga in stanovitniga deržal, in to najdem pri katoličanih, kar so učeni že mnogokrat ska-zali. In odkrito ti spoznam, de sim nekaj časa sim, kadar sim v kako katoliško cerkev prišel, pokleknil in Jezusa kleče molil.
V. Mislim, de je prav, de Jezusa molimo tam. kjer ga pričujočiga verujemo, gerdo bi bilo, de bi nas kdo silil kakor zarobljeniga jetnika, de naj ga molimo. Ko bi papeževi le pri Kristusu ostali, in bi ne molili tudi Marije in drugih mertvih svetnikov.
B. Od tega raji drujikrat, sprehod uaraa zdaj ne bo škodoval.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Vprašanja pri poslednji po-skušnji za duhovske službe. A. Ei jure canonico.
1.	Quos effectus producit irregularitas, atque <|ua ratione tolli possuut irregularitates? II. Sempronius viduus, uio-reui dueturus Bertham, in confessionali reum se accusal turpis commercii habiti cum sponsa sua Bertha. ^uoniodo procedeudum coufessario, ut certitudineiu obtineat, impedi-inentum erirninis Setnpronium inter et Bertham revera locum habere ? (Memoratus procedendi rnodus pro lubitu lingua quoque vernacula c.vhiberi potest). III. Ad quem, staute tali impedimento, petitio pro obtineuda dispensatione diri-genda, et quaetiam e>unt potiores ratioues vel causae cano-nicae, ad quas iu petitiouibus cjusmodi in geuere attendi debet. Dr. Leon Vončina. — B. Ex thcologia d o; matica. 1. Estne religio christiana perfectibilis ? 2. Vindi-cetur dogma catholicum de processione Špiritu* Saucti ex Filio quoquc contra Graecos schisinaticos. 3. yuau e>t ma-teria Sanctissirnac Eucharistiae ? Dr. Jan. Zlatoust Pogačar. — C. E T h e o I o g i a morali. 1. Necessitatcm lidci du-plicem distingui debere, e.vpouatur. 2. Ex priucipiis uiora-libus dc concursu ad peccata alicna defiuiatur quaestio: utrum licet cooperatorcm esse editoris fulii pcriodici (časnika) religioni ct Ecclesiae inimici. verbi gratia: conscri-bendo eique offereudo lucubrationcs, utut per se Ecclesiae non adversas. 3. Sui observationem continuam et sui cxa-men frequens necessarium esse medium profeetus iu virtute ostendatur. Dr. Matija Leben. — D. Ex eiegesi bibli-ca. L Fiat paraphrasis ex Matth. cap. XVIII. a v. 15 us-que ad finem. 11. Evplicetur epistolae ad Ilebr. caput V. a v. 1. —10. Dr. Mat. Lebeu. — E. Iz dušniga p as ti r-stva. 1. Sponsus viduus in confessione confitetur, se cum sua sponsa (quae adhuc innupta est), adulterium commi-sisse atque liberos procrcasse. tjuid agat confessarius ?
2.	Venientihus supra dietis in ecclcsiain ad copulationein, licetne dare sponsae benedietionem sponsorum, ncc nc, et quarc danda, aut non danda ? 3. {Juomodo sacer-dos se gerat erga suos inimicos aut adversarios; quaudo necessaria est puhlica defensio; estne licita aliquando de-fensio de cathedra? (Uuaestiones datae erant in lingua vernacula.) Jožef Zupan. — F. Govor. Homilija iz evang. 19. nedelje po Bink. Jož. Zupan. — G. Keršauski nauk. 1) 8. zapoved. 2) (Juando pastor animarum, speciatim pa-rochus, melius saluti sui gregis procurat, — num, quando incestis vinculis implicatis et jam prules habentibus in ma-trimonium omnimode impedit. an potius, duru iu matrimo-niurn snadet eosque in hunc finem adjuvat? (In ling. vem.)
Jožef Zupan.
Iz Ljubljane. Te dni je bil v Ljubljani prečast. O. Jan. Reinthaler, iz srednje-afrikanskiga misijona, ki je iz reda sv. Frančiška in iše tovaršev, zlasti samostanskih, duhovnov in ueduhovuih bratov (fratrov) za svoj misijon. Posledujih je že več dobil, duhovna za gotovo do undan še uobeniga ne. Zeli pa tudi uesainostauskih duhovnov, kteri bi imeli za misijon poklic; kteri pa niso duhovni, in bi želefi v misijon iti, bi mogli v misijonu v red svetiga Frančiška prestopiti, aesamostanski duhoven pa v tretji red, de bodo vsi ena edina de rž i na, ter bodo s toliko večim pridam in edinostjo zamogli delati. Prečast. O. Reinthaler ima namen, zdravju nevarne kraje, kakor Hartum. Goudokoro, začasno zapustiti, in se z vso močjo lotiti okrajin pri sv. Križu, kjer je obnebje zdravo in ljudstvo bolj
voljno in pripravno za kersanstvo. Misijonar ima veliko upanje za keršanstvo v unih krajih ; pravil je: ko je gosp. Lanz poslednjič dobil povelje, s sv. Križa v Selal odrinili, de ga je neki drug bližinj narod hotel od unih pri sv. Križu z govedi odkupiti, samo de bi jih ne bil zapustil. Prišel je gosp. misijonar zdaj iz Rima in ima od ondot oblast, si tovaršev zbirat, kakor je že znano. Gosp. provikar Mat. Kirchuer, ki je zdaj na Dunaji, se bo za zdaj podal v svojo domačijo na Parsko; ne misli pa misijona zapustiti, desiravno ga je serafinski red prevzel, temveč želi svojimu poklicu do smerti zvest ostati. Kdo iz reda sv. Frančiška bo izvoljen misijonski prednik, še ni znano. O. Reinthaler misli že proti koncu tega mesca s pridobljeno deržino v Egipt odriniti. Bog daj, de bi se res že enkrat moglo kaj opraviti z nesrečnimi Kamovci!
Iz Ljubljane. ..Narodna čitavnica v Ljubljani," je 30. vel. serp. t. I. od vis. deželniga predsed-ništva poterjena. Namen tega društva je: branje časnikov in bukev v raznih evropejskih jezikih in veselice v besedah, igrah, plesih itd. Sprejemljejo se v družbo polnoletni iz mesta in odzunaj, posamezno ali s celimi deržinami. Poslednji plačujejo po 12, poprešnji po 4 gold. na leto. Zato imajo družuiki pravico, družbine časnike in bukve brati, se besed in druzih veselic vdeleževati, bukve in liste tudi domu jemati, svoje vošila in pritožbe zastran društveuih reči v posebin zapisnik zaznamnjevati, in tudi izobražene ptujce v društvo voditi. — Bog daj, de bi se društvo v vsih reččh tako ravnalo in obnašalo, de bi se ga mogli pošteni domorodci vsih stanov z dobro vestjo v prid domo-\iue vdeleževati.
Z (aorenskiga. Terdno upamo, da bo Bog našo lepo kranjsko domovino obvaroval pred taisto omiko, ktero nekateri judovski in protestantiški, bolje reči, novopagan*ki časniki dunajskiga mesta s pravo vražjo serditostjo po svetu trosijo; saj nam še slednji dan dokazojc, kako se naš narod zvesto derži svoje matere katoliške cerkve. Pojdi le. prijazni bravec, od ene meje naše dežele do druge, povsod nahajaš zidanje in popravljanje cerkva, naprave novih zvonov, novih altarjev. novih šol i. t. d. Posebno pobužui duh se razodeva tudi pri škofovih obiskovanjih; povsod so birin-ski duevi pravi prazniki veselja za obiskovane fare. Ker je več enaciga Danica že naznanovala, omenimo le še eniga kraja na Gorenskim, namreč Kranjske gore. — Ze prezale naravske lepotije cele te okolice same na sebi so pripravne, dušo človeško z bogoljubniini čutili navdajati in občudovati .Stvarnika v njegovih delih, — 5. kim. pa so tudi človeške roke imele dokaj dela, imenovano farno vas ozališati iu za slovesno sprejetje prot večeru pričakovaniga višjipastirskiga obiskanja ozališati. — Ravno pred dolgim mostam pri vhodu v vas je bil postavljen krasen slavolok, na štirih belih, z zelenimi venci ovitih stebrih. z napisani ..Salve optime an-ti-tes, pozdravljeni, predobrotljivi višji pastir!" pod taistem pa so bile na obeh straneh škofijske znamnja. Bile so od zadej lučice prižgane, iu sc je vse tudi v noči brati in v:diti zamoglo. Z verha slavoloka je vihral med mnogimi manjšimi velik slovansk prapor ali bandero. Od slavoloka naprej so stale enako drevoredu ob obeh straneh mostu pri deržajih gojzdue drevesa, s prapori ozališaue, med taistimi pa so visele v enakomerni daljavi ena od druge različno barvane papirnate svetilke ali baloni. Tudi skozi vas gori noter do farne cerkve so bile po večih krajih drevesca ob cesti postavljene. Imele so vse te priprave zares mogočen pogled; zato tudi gre verlimu gosp. Mih. Razingar-ju, poštarju spod Korena, ki je vse oskerboval iu vodil, posebna hvala. —
Malo pred nočjo se pripeljejo milostljivi knezoškof, od mnogih gospodov spremljani, od Jesenic pridši, iu so bili ob slavoloku sprejeli od domače in sosednje duhovšiue. ki jih je v talaru in roketu pričakovala. Milostljivi višji pastir sc podajo pešice čez razsvitljeni most. Cnkraj taistiga
je stala z malimi cerkvenimi banderci šolska mladina, in ko škof do otročičev pridejo, se vzdignejc otroci v procesii pred Njimi naprej skozi vas. Zvonenje in streljanje je poveličevalo in spremljalo lepo procesijo prot praznično ozali-šani in obilno razsvitljeni farni cerkvi, iz ktere so harmo-niški glasovi orgel visokimu Obiskovavcu svoj mili pozdrav nasproti doneli. Ob ranem jutru 6. kim. je zopet pozdravljal mogočin strel veseli dan iu združeval se s prijetnim trijančenjem. Ob 8 je bil med obilnim duhovskim sprem-stvam slovesen vhod v cerkev, kjer so Njih milost najpred maševali, potem zakrament sv. birme delili, poslednjič pa še nov cerkven zvon blagoslovili, pri kterim sv. opravila je omenjeni gosp. poštnik Mih. Razingar kumoval (za botra bil). — Zgodba omenjenega zvona je mična. Neoženjena brata Simon in Jaka Hlebanja sta ga kupila z upanjem, da se bo v Srednjem verhu nova cerkvica zidala. Ker pa čas zidanja še ni določen, bo zvon ta ča* pri neki kapelici obešen, da se bo z njim zvonilo angelovo češenje. Pač lepo in posneme vredno djanje! Ogledali so Njih milost še ob koncu zalo novo šolo, ki je bila lansko leto dozidana in kranjskogorski fari najlepše spričuje, kako slavno ona napreduje. Tudi farna cerkev v vsih opravah kaže, da ima nad vis. čast. gosp. fajinoštrain Sim. Vilfau-am, skerb-niga duhovniga gosp. Očeta. —
Popoldan so Milostljivi knez škof zopet zapustili Kranjsko goro, kjer Jiin je pri izhodu v imenu cele fare slavolok z napisam nasproti klical: ,,Vale optime antistes, srečno, predobri Pastir!"	R. P.
Iz Krašnje. Bilo je lepo spomladausko jutro, nebo jasno ko ribje oko iu zemlja bila je po planini, po homcih iu hribih brez snežne zimske odeje. Pihljal sicer je vetric, pa ne toliko merzel, ko veliko več prijetno hladan; travniki jeli so oživljati se, ter se oblačiti v lepe zelene barve svoje, smehljalo se je tudi že drevje sem ter tje v kratko-časnim zeienji, in sadne drevesa so razpenjale rodovitne svoje berstove med tem, ko so veselo šumljale bistre vodice, gore in snežniki pa se lesketali veličastno v jutranjim solucu. V severo-zapadu je zerl nebotični Triglav, ves v snegu in solnčnim lesku, na lepo oživljeno plan; v sneg zaviti so kipeli proti uebu na severji in severo-vzhodu: Stol, veliki in mali Storžic s kamniškimi snežniki, in po gorah, po hribih in homcih, bolj ali manj že zelenih, in po široki planjavi so se vzdvigale iu svetile ko zali labudji cerkve in cerkvice. Prekrasni pogled, prijetno jutro, vesele priče vernosti ljudstva slovenskiga, pa tudi lepote drage domovine naše! O takem jutru se čuti človek nekako čudno prevzetiga : Kakor kdaj v otroških letih, ko ni še poznal sveta in njegovih zvijač, nc 6kerbi in nadlog, vidi se nia svet v nenavadni, silno mikavni, rekel bi, rajski podobi; serce se mu širi v persih, čuti in želje se blaže, in misli so hitro visoko nad nebam. gori pri Bogu. Nedolžnost otroška in nje zlati čas, narava ravno iz zimskiga spanja se vzdvigajoča, in nje razno, toliko lepo razcvetanjc, prijetno za oči in za duha, večnost, iu v nji nedolžno, sveto, ncjcnljivo, rajsko življenje, in Bog, edini vzrok in začetnik, On vsegamogočni stvaritelj vse stvaritve, vse to je v tako tesni zvezi med sabo, da se človeku verniga serca o takim jutru skor da drugače zgoditi ne more. Otroške, brezskerbne, nedolžne leta so nekaka podoba sladkiga, pre-srečniga življenja nebeškiga. krasota razcvitajoče narave spomladi spominja nekako človeka krasote rajske v večnosti. iu ljubezin, ki v vernim rodoljubu do domovine plaini, je v žlahti z ljubeznijo do Boga; podperate se obe med sabo v serca domoljuba, ter inu kažete nad domovino tukašnjo zemeljsko drugo in lepo ko delo vsegamogočniga stvarnika, Boga pravice, resnice in ljubezni, pa mu odkazujete tudi domovino unstrau groba, nejenljivo in vse lepši iu prijetniši od tukajšnje časne. Tako misel rodi misel in človek obču-dovaje lepoto narave o lepim spomladanskim jutru povzdigne se tako lahko k Njemu, ki je bil. jc in bo na \>e veke.
začetnik in Gospod vsih stvari in stvaritve v^e. In nekiga takiga spomladanskima lepiga jutra z ravno omenjenimi čuti in mislimi je popotoval neki popotnik, Slovenec po rodu in duhu, na Gorenskem v neki kraj po posebnih opravkih. Pridši tedaj semkaj opravi vse opravila, potem pa se poda, okrepčat se, v gostivnico. Tukaj najde popotnik naš dva • gosta, ktera prijazno pozdravi, ter se ko tretji k njima za mizo vsede. Beseda da besedo, pogovor se prične, pa hitro zapazi popotnik, da ima Slovenca in nemškutarja pred sabo. Slovenec potegne s popotnikam in prepir zavoljo slovenščine se vname. To in uno je bilo zdaj pretresovano, in zelo prizadeval si je nemškutar revšino slovenščine dokazati. Popotnik mu svitlo in temeljito pojasnuje, da se moti, da temu ni tako, pa na vsaki dokaz druziga ugovora nemškutar vedil ni ko krič: „Das ist eine Blamage, bla-miren Sie sich nicht." Popotnik vidi, da s takim prepiram nikamur ne kaže, in da se le prazna slama mlati, zato obrača pogovor na druge reči, plača zadnjič, kar je po-vžil, ter se verne in jo maha spet nazaj prot domu. Tukaj, vidiš, imaš živi eksemplar nasprotnika narodnosti naše, in sicer nemškutarja svojoglavniga in strastniga. Taki človek, če tudi dobro sliši, če ima tudi zdrave oči, nabrušen jezik, in je razsvitljeniga uma, je in ostane slep, gluh, in inu-tast za prid in srečo slovenskiga naroda, ter ne spozna, ker »poznati noče, kaj da narodu v blagor služi, v povzdvigo in čast. Zvenilo mu je blago čutje domorodno v sercu, on zastran domorodstva ni prijatel ne pravice in ne resnice pod vodstvam ljubezni keršanske, zato pa tudi pripravljen, ako mu kaže, vselej in povsod treti pravice narodove. Zelo zamore taki človek škodovati narodu, in sicer tem več, kolikor veči veljave je tu ali tam. S takim človekam se ue prepiraj veliko, resnobno in spolno zavednostjo, da si Slovenec, in da je pravica, ki bo mogla prej ali pozuej vender le obveljati, na tvoji strani, plačaj takiga odpadnika, ako ti slovenščino psuje, s kratko pa jederno besedo. Spre-obernil ga boš težko kterikrat, ali pa nikoli ne, in ako ga hočeš prepričati po ravni, spošteni in keršanski poti, s pomočjo pravice in resnice pod vodstvam ljubezni keršanske, metal bodeš veči del bob v steno.
Z Gorenskega Naznanila si, ljuba Danica, ▼ svojim 17. listu smert vis. čast. gosp. Blaža Kersnika, vpo-kojeniga fajmoštra. Življenjopis njih, kakor ga je o priliki njih zlate nove maše natanko naznanil 8. list lanskiga „Slov. prijatla," pripoveduje med drugim, da so bili ranjki jubilant čez 28 let fajmošter v Železnikah. Akoravno poslednji čas niso tu živeli, so bile vender njih goreče želje, da bi počivalo njih truplo med svojimi nekdanjimi ovčicami, kterim so bili skoz toliko let dobri duhovni oče in pastir, in so delili z njimi dniv žalostne in vesele. Iu želja te so se spolnile ranjcimu. Žalostno sicer je naznanoval v jutro 8. vel. serp. mertvaški zvon iz visocih lin železniške farne cerkve smert nekdanjiga pastirja, al veselilo je vender zvest« čedo, slišati, da bo truplo rajniga gosp. fajmoštra k počitku sem preneseno. Ce'i ta dan in celo noč so romali ljudje v Selce, kropit ljubljeniga nekdanjiga pastirja ter vidit še enkrat njih milo obličje. O pervem svitu 9. vel. serp. je šlo zopet mnogo železniških farmanov dragimu mer-liču v Selce nasprot, kjer so o domači vis. čast. g. fajmošter Vincencij Majer imeli černo peto sv. mašo in zraven sta maševala tudi gg. kaplana, potem pa je bilo mertvo truplo od domačiga vis. čast. gosp. fajmoštra zunaj selške vasi, od čč. gg. kaplanov in od vis. čast. gosp. St. lenar-škiga fajmoštra gosp. Pri m. Remic-a pa do Železnikov po-sprcmljeno in med glasno molitevjo ljudi lesem odneseno. Sest učencev višjih ljubljanskih šol je svetilo poleg tru-ge. Kar ni bilo šlo ljudi v .Selce, so se zbrali pri vhodu v železniški terg. kamor je bil inerlič okoli 7 prinesen, in kjer so ga tudi na^i domači gg. duhovniki z čast. gosp.
•) ZakAsnjeno.
soriškim kapianam sprejeli. Lepo oicer je sijalo jutranje solnčice, al gledalo je le žalostne obličja; mar*ikaka vroča solzica se je vternila v žalostno pozdravilo ranjciga gosp. Očeta. Počasi se je gibal zdaj žalostni sprevod proti po-družni cerkvi sv. Frančiška, kjer so bile naj pred dabovne molitve, potem so imeli vis. čast. gosp. št. lenarški fajmošter Prim. Remic primerni ogovor in so med drugim posebno goreče ljudem priporočevati, de naj v molitvah nikoli ne pozabijo svojiga ranjciga gosp. fajmoštra i. t. d. Po ss. mašah je bil merlič položen ravno pred velikim križem k večnimu počitku, kjer bo čakal med svojo nekdanjo čedo glasu angelove trombe. Bog podeli ranjkimu gospodu večni mir in pokoj; kadar pa v poslednji dan vstanemo, naj nas postavi milostljivi Sodnik #vse, pastirja in čedo, ua svojo desno stran! —	Rodoljub Podratitovski.
V	Marburgu. 6. vinotoka. Pretečeno sredo na večer so počastili naše mesto s svojim obiskovanjem prevzvi-šeni knez in nadškof salcburški, gosp. JožefTarnoci, in knez škof kerški. mil. gosp. Valentin Vieri. Prevzvišena gosta sta do petka večer tukaj ostala; v četertek sta tudi duhovšnico obiskati blagovolila in jo pregledati od izbe do izbe; v petek pa, to je, v god presvitliga cesarja Frančiška Jožefa, so sami vikši škof, spremljani od kerškiga in našiga kneza škofa in vse duhovšine, veliko sv. mešo služili.
Šole so se to leto tukaj jako napolnile. Gimnazija šteje okoli pol četerti sto učencov. duhovšnica pa 51 bogoslovcov; v pervo leto je bilo 19 novincov sprejetih. — Ker je deržavno določeno število bogoslovcov za našo škofijo na 62 postavljeno, duhovšnica jih pa še 50 sprejeti ne more, so dokupili milostljivi knez škof to leto še eno hišo, ki se duhovšnice dotikuje, za 10.000 goldinarjev. tako da imamo zdaj, hvala Bogu! prostora zadosti.
V	Terstu je mestno svetovavstvo sklenilo, de naj bo učna beseda v ljudskih šolah italijanšina; nemšina de naj se le v rečnicab s pomočjo italijanšiue uči. Od slovenšine ni ne doba ne sluha. Zlasti tehtno pa je to, de je nekdo ▼ zboru svetoval, naj se duhovstvu moč do šole odvzame. Tako po vsih krajih „freimaurarstvo," tisti strašni sovražnik Boga, Cerkve ia ljudstva, svoje roge zmiraj bolj prederzno moli in kaže. Ce je res, kar neko prerokovanje pravi, de bo turštvo in judovstvo Antikrista izleglo, bo zanesljivo potuhnjeno freimaurarstvo njegov kum ali boter.
V	goriških fantinskih začetnih šolah z nedeljskimi in pripravniškimi vred je bilo 795 učencov. V vsakim odredu je „italienisch-deutsche" in „slovenisch-deut9che Abtheilung; razloček je, de v slovensko-nemškim razdelku so „81 o venske" imena pravilno po slovensko pisane, v laško-nemškim pa prav nevkretno pa talijansko ekažene. na priliko: „Covacig, Zalateu (Zaletel), Zerne (Čeme), Cassutta (Košuta), Cociancig (Kociančič), Jakopig, Med-vescig, Starre, Codellia (Kodelja), Orii (Orel), Taucer, Brezauscek, Coss, Macorig (Mahorič), Velicogna (Velikonja). Colienz (Kolenec), Planiscig, Zernettich itd. Sicer pa z malim razločkom vse kaže, de goriška mladost ima slovensko domovino, in tudi potalijančeni se bodo mende sčasama zavedili, de so Slovenci po rodu, domovini in imenih, zlasti ker so še vselej na slovenski zemlji. — V dekliški šoli čč. mm. 1'ršulinaric je bilo 166 otrok. Verli tega še lašk „Progresso" razkazuje „ljudsko šolo, scuola popolare urbana di Gorizia," v kteri je bilo 171 učencov, in enako dekliško s 183 učenkami, razun 128 nedeljskih. De tudi te šole s tremi odredi nekoliko počislamo, postavimo semkaj na pr. obdarovane in pohvaljene II. odreda, ki so: ..Gollob, For-nasarig, Milattovig, Wouk. Oni, Oblasciak, Vodapiviz. Leon;" drugo leto se bo ne mara bralo že pravilno pisano: ..Golob, Fornazarič, Orel, Oblašeak. Vodopivec; zapoved je namreč, ako kdo kaj ukrade, de jc dolžan poverniti.
V	goriški glulioiiiuški šoli je bilo letaš 4s gluho-uiutastih, 31 rejeneov iu 17 rejenk. Zavolj deuarniga p--
manjkanja je vstav pogrešal učenika in nčenice za uboge gluhomutce, in namestovali so jih, za moški spol nekaj v. č. g. vodja Andrej Pavletič, nekaj učitelj g. Lojze Ko-meanc s pomočjo gluhomutca znaniga spreobernjenca Stef. Morpurgo-ta , za ženski spol pa častita šolska sestra*) Marija Lojza Kngsterova z novakinjo Magd. Andorferjevo. Nauk se je delil v štirih oddelkih, dveh fantinskih in dveh dekliških. Zraven šole ima vstav delavšnico, v kteri se rejenci po svojih zmožnostih učijo raznih rokodelstev, mizarstva, strugarije, rezljarstva. Tudi sc vadijo na vertu kmetije, vertnarstva, nar bolj potrebnih in raznih hišnih del, in sicer dekliški spol pod vodbo čast. gospe E t vi ne Huberjeve. Tudi imajo nekteri rejenci veliko veselje do čebelarstva; pridelali so poslednjo jesen 800 liber medu in 95 liber voska. Med dobrotniki tega vstava najdemo Mil. vikšiga škofa, več korarjev in druzih duhovnov itd., samo tistih dunajskih človekoljubov nobeniga ne, ki hočejo šolo od cerkve ločiti. —
z Rimam je že poterjen s podpisi 4 škofov, kteri imajo 50.000 duš pod svojo vlado. K temu veselimu spreobra-čanju pripomagajo neusmiljene stiskanja ubozih katoličanov na Turškem ; godi se namreč, kakor vselej : bolj ko se sovražniki pertajo katoličanstvo zatreti, čverstejši se vko-reninja. (HI.J.
Jesen.
Razgled po herdanskim svetu.
Dunajske pove cerkve. V tem ko vihar nejevere, mlačnosti, freimaurarstva nad Dunajem strašno buči, pa nepremagljiva ladija, katoliška Cerkev tudi nad tem |me-stam serčno in neprestrašeno dalje jadra v svojih delih. To se vidi tudi nad novimi cerkvami, ki se zidajo. Go-tiska Božja veža, ki se zida v spomin srečniga otenja Njih c. k. veličanstva Franca Jožefa, svoj pot napredva; v predmestu „Altlerchcnfeldu" je ravno kar nova prelepa farna cerkev dozidana, ozališana in posvečena, iu že se ima začeti spet nova cerkev zidati v predmestu „Breitenfeld-u,u k čimur ima zadevni odbor že skorej vse pomočke v svoji posesti. Pri taki gorečnosti je pač čudno, de sc pa po drugi strani freimaurerjem dopuša, naj dobrotljivše cerkvene rede, bolniške strežne sestre, dobrotne naprave ubozih sirot, katoliško vredene šole itd. napadati, preganjati, obrekovati, odpravljati! Očitno se vidi, de so judje, freimaurerji in poimenski katoličanje naravnost osnovo napravili, po kteri bi katoliško Cerkev iz Dunaja do čistiga pregnali in to mesto pojudili, poprotestančili, tudi rajši poturčili, kakor de bi katolištvo še v njem terpeli.— Znani malar Fuhrich, ki je med drugim tudi umetno izdelani križev pot za ljubljansko šenklavško cerkev malal, je od svitliga cesarja dobil red železne krone 3. reda za malarsko olepšavo nove cerkve v Altlerchenfeldu.
V	Mddling-u na Dunajskim je zbor šolskih učiteljev napravil prošujo, de naj se šola v tem stanu ohrani, kakor dosihmal, ter naj se ne loči od cerkve, kakor maiopridni dunajski mestni zbor želi. De tista sovražua dunajska „Preša" nad tem roji in piha, kakor nad vsim katoliškim, se ni čuditi.
Tirolci so bili v začetku mal. serpana t. 1. svetimu Očetu poslali pismo, v kterim so jim potožili vsilovanje protestanštva v njih čisto katoliško deželo iu jih pomoči prosili. Na to pismo so jim sv. Oče 5. kimovca s prav prijaznim pismam odgovorili, v kterim gorečnost Tirolcov za čistost sv. vere hvalijo, njih poganjanje „bogoljubno in pravično tirjauje" imenujejo in pravijo, de so se tudi za nje potegnili.
V	Levovu je 15. kim. poslednje posvečenje za du-hovski stan prejel O. Tomaž Urbanv, bivši avstrijanski konjiški stotnik, rojen 1818 in 1857 v novištvo oo. Ber-nardinov stopil.
V	izhodnji greški cerkvi se veliko gibanje čuti, zlasti v Carjigradu; velik del greškiga duhovstva se namreč želi zediniti z rimsko Cerkvijo. Terdi se, de dogovor
*) Gorje gluhomutkam, če dunajski freimaurerji to svedo! kmalo
jih kodo njih dobrotne nčenice osvobodili.
Ljuba jesen, ljubi čas.
Dost' veselja imaš. Z dobrim sadjem mikaš nas. 8 polnim drevjem kimaš, Zato si komovec, Sadu natresovec.
0 predragi vinotok !
Oče grozdja, vinca. Veseli tvoj sladki sok Gorca in dolinca; Zato veseli so, Ko grozdje tergajo.
Ljubi Bog v jesen' je svet
Stvaril po modrosti, De zamogel bi živet' Adam i njo v svetosti; Ta sad je dober bil, Človeku neškodljiv.
Grozdje, orehe, jabelka,
Hruške, kostanj, češplje. Breskve 'n druziga sadja. Tud lesnika, nešplje. Vse to nam jesen da Od ljubiga Boga.
Sadje vse pa brez sadu.
Nič ni za človeka. Let' za letam brez rodti,
V	ogenj se poseka: Vse to bo nas zadel'. Ljudi brez dobrih del.
Dokler smo tedaj na svet',
V	dobrim bogatimo : lMladi var'mo lepi cvet,
Stari sad rodimo,
Ker to vse a nami gre, Ko večnost se odpre.
Ko pridelke spravljr.mo,
Pojmo Bogu hvalo, Božje. kar pridelamo , Je darilo zalo: On, Ooe vsih reči. Je vreden vse čaati.
Enkrat nas bo k sebi zbral,
Dal nebeške mane, Bo gostil ga na višav' Kdor mu zvest ostane: O jesen ljubljena Veselja rajskiga!
Duhovske zadeve.
V	goriški nadškofi i so prestavljeni in vmesteni naslednji čč. gg.: A nt. Gregorič iz Libušine za eks-posita v Ponikve; A v g. Čuk iz Gradišča za eksposita k št. Tomažu; Jož. Tuni iz Turjaka za duh. pomočnika in učitelja v Vilese; An t. Hvalica, novomašnik, za sub-sidiarja in učitelja v Libušino; Jož. Pusič, novomašnik, za duh. pomočnika v Romans; Jož. Zei, novomašnik, za učitelja in subsidiarja v Turjak; Mat. Primožič iz Ga-brovice za gospodarja (ekonoma) v semeniše.
V	ljubljanski škofi i. Naslednji gg. so prestavljeni: Mart. Ran t iz št. Jerneja v Hine; dr. Jož. Rogač iz Boštanja v št. Jernej; Karol Hofer iz Hin v Boštanj. G. Juri S mre kar, farni namestnik v št. Lam-pertu, je 24. kim. umeri, in vikarija je bila 28. kim. razpisana. G. Jernej Lenček, ekspozit pri sv. Petru v fari Slavini, je umeri 7. t. m. R. I. P.! Tudi lokalija Ko-privnik je zdaj razpisana.
V	lavantinski skofii. Č. g. Lorenc Herg, bivši začasni učitelj cerkvene zgodovine, je imenovan fajmešter v Lembahu; — č. g. Jakop Bohinec, kaplan na Doberni. pravi učitelj cerkvene zgodovine; — č. g. Franc Rat pa fajmešter v Frauhajmu. — Prestavljeni so gg. kaplani: Anton Žičkar na Doberno, — Cocej Janez v Brasloviče, — JanesAntoličv šen-Peter pri Radgoni, — Matija Dolinar za namestnika v šent-Janž na dravskem polji, — Gašpar Lesjak za namestnika v Dobje, — Henrik Križaj v Tinje, — Juri Jugovic v Reče, — Melhior Goličnik v Muto, — Mihael Je ras v Reihenberg.
Pogovori z gg• dopisovavci•
G. F.: Hvala za naznanila; z vprašanjem o „G. m.j." ne vem, kaj mislite?