H rr- 'Oa krajše k. 1( t in Št. 58. dosscusa* , Tini. Dru ga i V Trstu, v saboto J jbra 1882. Tečaj VII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ adimati J« moC«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Gena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za fietrt leta 4 gld. BO kr. - Posamezne Številke se dobivajo Dri opravniStvu In v trafikah v Trst« po K krM v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravniitvo »via Zonta Si. -rr Vsi dopisi se poSiijajo Uredništvu »via TorrentB« Tip. Hnala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti so ne vračajo. — [meriti (razne vrste, naznanila in poslanice) se zaračnuijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasiti z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Pomoč kmetu. Govori in piše se zdaj prav dosti, kako bi bilo pomagati našemu kmetu, ki živi v slabih razmerah, in kateremu preti celo popolna poguba, ako mu ne dojde pomoč o pravem času. Tudi sedanja vlada si nekda ozbiljno prizadeva, da to za Avstrijo najvažnejše prašanje popolnoma reši, in kakor naznanjajo časniki, ima vlada namen uže v prihodnjej sesiji državnega zbora predložiti poslancem v tej zadevi uže izdelane predloge. To je vse prav in lepo, ali paziti je treba, da se stvar prime na pravej strani. Pred vsem je treba vprašati, kateri so uzroki, da naše kmetij-stvo tako hitro in močno propada, da naši kmetje ne morejo napredovati, kakor bi bilo to v njih in v interesu države? Ti uzroki so ja3ni: 1. so zemljiški davki previsoki. 2. Posestva so preobložena z dolgovi, od katerih kmet ne more niti plačevati obresti, ker so navadno previsoke. 3. Napaka je, da so posestva postala prosta zadolžljiva in, po volji posestnika prodavljiva in odstopljiva. 4. Se večja napaka je, da navadno roditelji spoznavajo vsem otrokom enake, ali pa velike »parte«, oziroma dote, Katerih bremen kmetija ne prenaša. 5. Naše ljudske šole se še vedno premalo bavijo s kmetijskim podukom. 6. Ker je zemljišče izročeno kapitalu, kakor novemu slabšemu fev-datarlju, nego je bil takozvani »gruntni gospod« in ker je v Avstriji premalo kapitala, zato je kmet če-stokrat izročen v svojej bedi krutemu oderuhu. 7. Prava morala in pošteno vedenje, zmernost, treznost tudi mej kmetskim stanom pojemlje; vsled česar ponehava tudi veselje do vstrajnega dela. Še so drugi uzroki, a ti so glavni in nekaterih je omenil tudi naš dopisnik izpod Nanosa v denašnjem listu. Pred vsem torej moramo dokazati, zakaj je davek previsok. Vsak dobro podkovan narodni gospodar dobro ve, da je le tisti davek naraven, moralen in produktiven, kateri se nanaša na resnične dohodke; ti pa se pri kmetijstvu vsako leto spreminjajo. Po no vej postavi za zemljiški davek so vzeli sicer za podlogo čisti dohodek; toda ta dohodek so izračunih poprečno z oziroin na večo in manjšo dobroto zemljišč, a v poštev niso jemali neviht in drugih nesreč in položja posestnika samega; zarad tega ostane v tem obziru iluzorično načelo, da kmet plačuje davke le od čistega dohodka. Ako v poštev jemljemo veliko konkurenco, katero nam delajo nekatere dežele, ki so še deviške in prideljujejo z majhnim delom in večinoma z mašino toliko žita in drugih surovin, da«io-rajo, ker niso tako gosto nasajene s prebivalstvom, nad polovico pridelkov izvažati in spečati po vsakej ceni na tujih trgoviščih; ako pomislimo, da je promet z vsakim dnevom cenej i, ako nadalje v poštev jem- Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Prvi gradiščanski škof bi imel biti groflgnaci, ki se pa iz Trsta, kder je škofoval, ni preselil. Za časa Marije Terezije je bilo plemstvo, bodisi v duhovskih ali deželskih službah, največ v čislih, a f)od cesarjem Jožefom se je tudi v tem obziru na >olje spremenilo, ne le grofi, nego i drugi učeni poštenjaki so lahko veliko službo zadobili. Škof Ignacij je bil zadnji z naslovom »tržaški grof«. Mnogo novih, za duhovsko službo primernih du-hovmj &e je ustanovilo. V Trstu je od starodavnih časov bivala le župnija, pri sv. Justu. a ker se je Sudstvo pomnožilo, ustanovite se 1..1777 dve novi župniji: pri jezuitih, in v novem mestu pri cerkvi sv. Antona, ki je bila v prvič 1. 1767 sezidana, pa 1. 1827 podrta, in od istega leta do 1834 se je dozidala sedanja veličanstvena cerkev novega sv. Antona. Vsled ukaza tridentinskega cerkvenega zbora povsod, a v Trstu so se upeljale uže 1.1527 prve krstne fmatične; knjige, katere se še dan denes hranijo v župnijskem arhivu pri jezuitskej cerkvi, in iz katerih je razvidno, da ste dve tretjini žiteljstva bili slovanske krvi. L. 1780 se upe-Ijejo krstne knjige tudi v novej župniji novega sv. Antona. Cesar Jožef je bil jako Človekoljuben in torej je želel polahčanje zlasti kmečkemu stanu; prav ganljiv in spodbudljiv vzgled je dal, ko je potovaje po Moravskem sam prijel za drevo ter oral. Na onem mestu so mu pozneje postavili spo- ljemo, da vsled tako nizke pomorske voznine Amerika dela vsako leto večo konkurenco našim domačim pridelkom in da v tem obziru tudi Rusija z vsakim letom postaje siloviteja in da imajo zarad tega naši domači pridelki skoro vsako leto manjšo vrednost; ako torej razen neviht, zadolženja posestev in še mnogo drugih neprilik, trezno računimo tudi z našim svetovnim položjem in z vsako leto večo konkurenco, moramo priti do spoznanja, da je prav lehko mogoče, da naš kmet popolnoma obuboža samo zarad previsokega davka in ako to stvar izpeljujemo nadalje, Erišli bi prav lehko do dokaza, da kmet prav za prav i moral biti prost direktnega davka ter bi moral plačevati primeren davek le od onega pridelka, kateri proda. Mi poznamo posestnika ne daleč od Trsta, ki prideluje navadno do 60J kvinčev vina, ta posestnik plačuje z dokladami vred nad 100U gld. davka; — znano je pa, da ta posestnik porabi vsako leto za delalce najmanj S do 4000 gld.; a 4 leta skupaj ni pridelal več nego kakih 6—700 kvinčev vina, recimo, da je ta pridelek vreden 8 do 9000 gld. in da je drugi postranski pridelek živeža vreden vsako leto 1000 gld,, kar pa ni, in da je bil toraj njegov dohodek v 4 letih vreden 13 do 14000 gld., a to svoto, to je 14000 gld. gaje stalo samo delo; torej je bilo njegovo posestvo pasivno za ves davek in še več; naj ga taka šiba proganja kakih 10 let, da namreč zgubi 20 ešno vravnati po postavah in paragrafih. — Naj važnejši faktor je pri tem kristijanslu milosrčnost in ljubezen do svojega bližnjega. Zatorej so pa tudi duhovniki v prvej vrsti poklicani pri vredbi teh zadev sodelovati. Tisočletna zgodovina spričuje, kako marljivo je skrbela katoliška cerkev za uboge in zatirane; zgodovina nam kaže v naj sijajnišej svetlobi občudovanja vredna dejanja kristjanske milosrčnosti in inilo-darljivosti. To so pripoznali vsi nepristranski zgodovinarji in drugi pisatelji. Tako je pisal eden najbistroumniših nemških pisateljev, slavni Herder, kateri kot protestant pač ni imel preveč simpatij za katoliško cerkev, v svojem slovečem delu »Ideen zur Pnilosofie der Geschichte der Menscbheit« pod naslovom »IVirkung der Hierarchie in Europa*: Vor Allem muss man des Guten erwahnen, das unter jeder Hulle das Ghristenthum, seiner Nitur nacb, bringen musste. Mltleidig gegen Arme und Belrangte, nahm es bei den wilden Verheerungen der Barbaren sie unter seinen Schutz. — Viele Bischofe in Gallien, Spanien, Italieu u. Deutscbland baben dies wie Heilige er-wiesen. Ihre VVohnungen und die Tempel vvurden eiiie Zutlucht der Bedrangten; sie kauften Sclaven los, befreiien die Geraubten, und steuerten dem ab-scheulichen Menschenhandel der Barbaren, wo sie wussten und konnten. Diese Elire der Milde und Grossmuth gegen den unterdruckten Theil des Menschengeschlechtes kann man dem Ghristenthum nicht rauben; von seinen ersten Zeiten au arbeitete es zur Bettung der Men-scben. Tako toraj piše nemški protestant. In to kar ja glede kristijanske milosrčnosti nekdaj veljalo, velja tudi še danes, in obžalovanja vredno je, da se hoče s temi postavami stara zveza med ubogimi in mej cerkvijo pretrgati. Milosrčnost in milo-darljivost kristijanska se razločuje od občinske po postavi prisiljene podpore za uboge kakor čisto zlato od ponarejenega talini-zlata. Obširno, z izvenredno marljivostjo izvrstno izdelano poročilo deželnega olbora, kakor poročilo gospodarskega odseka, katero je čest. gospod poročevalec v tako kratkem času jako bistroumno in izvrstno sestavil, — oba poročila hočeta dokazati neobhodno potrebo teb 2 postav. Ako bi bile res tako potrebni, Čemu toliko dokazovanja in pisai jenja? Kar je zares potrebno in koristno, to se pač kmalo spozna, ni treba veliko dokazov. Obširna poročila pa le kažejo, da te dve postavi stojite na jako slabih nogah, ker jih je treba s tako obširnim poročilom podpirati. Pa ako bi smeli po teh postavali boljšega vspeha pričakovati, vendar bi zdaj ne bil Čas za te pre-membe; prel par dnevi, v 12. seji seje postava o vravnavi glavnih občin sprejeli, in pričakovati imamo na Kranjskem namesto sedanjih ž}/5 le 96 občin. Zdaj bo uže velika težava glede razdelitve siromaškoga premoženja mej dotične občine, in po nekoliko časa bo treba to stvar zopet vravnati, in premoženje po glavnih občinah deliti, toraj nove težave in nove zmešnjave. Iz poprej navedenih in tudi zarad zadnje omenjenega vzroki ne bomo glasovali za te 2 postavi. Vi imate večino, ih ji sprejmete ali imeli boste tudi vso odgovornost tega sklepa«. (Dobro, dobro.) Za njim govori g. Svetec ter obširno razpravlja težave, ki jih bode nova postava imela za župane, in slabe nastopke, ki bodo iz nje izvirali glede ubožnih naprav. Namesto prenarevanja ubožnih postav, naj bi se raje odpravili viri, in kterih uboštvo izvira, naj bi se ul>ogim ne dovoljevala ženitev itd. Govornik pravi, da bi stavil nasvet, naj se prestopi na dnevni red iu naj se deželnemu odboru naloži, da natančneje poizve in poroča o premoženji in stanji ubožnih naprav, ali ker ve, da se je veČina za to postavo uže odločila, zato ne stavi omenjenih predlogov, ampak bode z svojimi tovariši tudi v tretjem branji glasoval zoper obe postavi. KotieČno izreče, da ta postava ne namerjava druzega, nego od cerkve ločiti ubožne, kakor so prej ločili šolo. Čudno se mu zdi, da na onej strani sede veliki posestniki, ki bi morali biti konservativni, pa so potegnoli z nemško-judovskim liberalizmom. Ne ve pa, se li bodo dobro Sri tem čutili naši ubogi. — Schaffer ugovarja, da ode krŠanskej ljubezni tudi zdaj še mogoče skrbeti za ubožne, breme občinam pa se bode polajŠalo, ker dobe v roke pripomočke pomagati ubogim. Tudi izreka začudenje, da hoče manjšina glasovati zop-^r postavo, ko je vendar lani storila sklep, naj deželni odbor predloži postavo o o Ipravi farnih ubožnih naprav.— Detela ugovarja, da bi bila manjšina temu sklepu pritrdila. (Schaffer trdi, da je bil dotčni sklep soglasen, Vošnjak pa pravi, da se to ne da konstatirati.) — Svetec zavrne SchafTerja, da bi občine dobile novih sredstev zi pomoč uhožniuj, ker z dotič-nimi zakladi prevzemo v svoje oskrbovanje tudi uboge. — Poročevalec Kaltenegger ugovarja predgoverni-koma in zlasti trdi, da bi prepoved ženitve ne pomagala dosti zoper razširjanje uboštva. Ko se prične posebna obravnava, pa prosi, da bi bral samo paragrafe, pri katerih bi bilo kaj ugovora, drugi pa naj se imajo za potrjene. Dr. Poklukar prosi konštatirati, da on in njegovi tovariši po zoper postavo, in da se njih molčanje in obseden je nikar ne smatra za pritrditev. — Postava glede odprave farnih ubožnih naprav se potem z vsemi 9 paragrafi sprejme brez ugovora in premembe. Pri drugej postavi glede oskrbovanja ubogih so se sprejeli nasveti: 1. Deželnemu odboru se naroča, pri vladi delati na tako premembo domaćinske postave, da bi bilo za pridobitev domovinske pravice potrebno vsaj 10 letno bivanje v do-tičnej občini; 2. vlado prositi, naj streho izvršuje postavo zoper vlačugarstvo in naj se županom polajša raba žendarmarije; tudi naj se osnuje državna post iva, po katerej naj se postopači, ki se dela boje, spravljajo v posilne delalnice; 3. deželnemu odboru se naroča po vsej moči pospeševati zidanje ubožnih hiš in hiralnic. Za te resolucije so glasovali tuli narodnjaki, (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. V delegacijah bodo imeli letos Slovenci dva zastopnika. Namesti grofa Hohenvvarta bo zastopd kranjsko deželo poslanec Klun, Goriško pa dr. Toukli, Trsta, zastopnik je poslanec Burgstaller. Časniki poročajo, da vlada namerja predložiti prihodnjemu državnemu zboru same take zakons ce načrte, ki imajo namen zboljšati državno in ljudsko gospodarstvo. Neposrednji davki se imajo preurediti, oziroma dohodninski davek, in ohdačiti talca dohodni na r ki se je do zdaj davku bolj ali manj odtezala. Obrti in kmetskemu gospodarstvu se podele olajšave, posebno se bo skrbelo za to, da se stanje kmetskih posestnikov zboljŠa in obuboživanju na kmetih meja postavi. Dalmatinski deželni odbor je sklenol z Lan-derbanko na Dunaji zajem 250.01)0 gld. odobren po deželnem zboru v „zadnjem zasedanji, za zgradbo bolnišnic v Zadru, Šibeniku in Dubrovniku. V češkem deželnem zboru je 17. t. m. dr. Rieger vprašal, ali vlada misli predložiti nov volilni red, da se deželni volilni red spravi v soglasje s potrjenim volilnim redom za državni zbor, in da se odstranijo pomanjkljivosti sedanjega volilnega reda. Hrvatske Krajine volilni red je cesar potrdil. Ban je tedaj s tem dobil dovoljenje, da sme volitve razpisati. Upati je, da se hrvatski zbor v potrebnih rečeh zedini i da pridejo uže meseca marcija prihodnjega leta novo izvoljeni poslanci iz Krajine v deželni zbor. Na hrvatskem vseučililči se z novim letom odpre tečaj za jarmacevte. Zastran naseljevanja v Bosno in Hrcegovino je poslala bosniška vlada vsem avstrijskim političnim oblastnijam okrožnico, v katerej to stvar pojasnuje in poudarja, da sedaj še ni v stanu tujim naseljencem oldajati državne zemlje, in da bo to šj le potem mogoče, ko se zemlja natančniše zmeri iu katastrira. Tudi drugih podpor zaiad slabega stanja deželnih financ ne more naseljencem deliti, podpirala pa jih bo moralično. Naposled pristavlja ta okrožnica, da je najbolje, ako se zastran naseljenja vprašajo tiste politične gosposke, v katerih okraji se kdo misli naseliti, ker te so dobile ukaz, da imajo na vsako poz-vedovanje natanko in hitro odgovoriti. Vnanje dežele. Papež je poslal tridentinskemu pokneženemu škoru 4000 frankov, da jih razdeli mej Tirolce iu Ko-rošče, poškodovane po povodnji. Poročila iz Londona trde, da Črnogorski knez k malu pojde v Rim v posebnem poslanstvu ruskega carja. V Moskvi so razstavo 13. t. m. zaprli. Poročila o njej trde, da je ruska obrtnija v zadnjih letih velikansko napredovala; posebno izdelki iz ždeza in jekla, potem svilna in tekstilna obrt se ji jako razvila. Ruski Časniki razodevajo svoje veselje nad tem napredkom, ter sklepijo iz tega, da je dežela zdrava, krepka ter se jej obeča velika bodočnost. V ruskih deželah na vshoInjem morji se je začelo nevarno agrarno gibanje. Ondotni pleinenitaSi, imenovani baltiški baroni, skoraj sami potomci nemških vitezov, ki so si baltiške okrajne osvojili, strašno so vladoulepni in vsaka, calo občinska služba je v njihovih rokah. Tam tedaj vlada nemško plemstvo, glavo po konci nosi ter je brez mere sebično in dela z drugimi narodnostmi kakor s Heloti. Telesna kazen se je na Ruskem uže davno odpravila, ali ti ošabni baroni jo še vedno rabijo. Grof Ignatiev, kateremu so se prebivalci omenjenih dežel pritožili, ukazal je vso stvar temeljito preiskati in prišle so na dan strašanske krivice, ki se ljudstvu gole. Stiskanje je tako, da mora uneti zoper baltiške barone splošen upor, ako se to neznosno stanje k malu ne zboliša. Na Rumunskem se je z nova začelo gibanje zoper jude. Tožijo jih, da delajo goljufne kante in so tako domaČe prebivalstvo za mnogo milijonov ogoljufali. Trgovska sodnija v Jasi jI je dokazala, da je v F. D I N O F zadnjih osmih letih 192 judov in le 8 krščanskih trgovcev kant napovedalo in d i pasiva prvih znašajo 50 milijonov frankov. — Je li potem čudo, da ljudstvo mrzi na ju'le? Na Poznansktm se ponemčevanje silno širi. Skoraj ne mine teden, da ne hi posestvo kiterega poljskega viteza prodalo se Nemcu. Samo letos se je prodalo nže okoli 20.000 oralov polj*ke>a posestva Nemcem. Do leta 18'iS niso imeli Nemci v pozenskem in ohorniškem okrožji skoraj nič posestva, zdaj pa je uže dve tretjini vsega posestva v nemških rokah. Poljski časniki vedno svare poljsko plemstvo, naj poljske domovine kos za kosoin ne p i odaje Nemcem. Turki so upornike v južnej Arabiji blizu mesta Rechod popolnoma pobili. Poveljnik angleiAe vojske v Egiptu, \Volseley je 18. t. in. zapustil z generalnim Stal om Kajiro in danes se vkrcal na la lijo v Aleksandriji ter se vrne skoz Trst na Angleško. Pričakujejo ga v Londonu 28. t. m. Dopisi. Z Goriškega 16. oktobra. Moj prijatelj z Goriškega se je preselil čez noč iz »Slovenca« v »Slov. Narod«, ne vem, ali prostovoljno, ali so mu pri »Slovencu« posvetili. V zadnjej sobotnej številki »SI. N.« je poklonil mojej malen-konsti celo dolgo filipiko v namen, da me slavno občinstvo spoznn o i prave strani ter se varuje narodne izdajice, — poturice. A ravnal je z menoj vendar po prijateljsko — zamolčal je ime in le s prstom na me kazal. Vidi se, da gre možu za sivar in ne za osobo (!) A ne zamerite, gosp. prijatelj, to nikakor ni prav, da bi stvar trpela zaradi malenkostniii osebnih o/.irov, zaradi pretirane Vašu delikatnosti. Kar nič se ne ži-nirajte, ampak le na dan z imenom. Moj Bogi saj pometajo nekateri naših listov tako po domača z Abrami, Nabergoji In drugimi veljavnimi imeni po svojih predalih, kakor bi rasli narodni delalci /.a vsakim grmom in bi jih imeli na tisoče na izbor. Ako se smejo taki možaki po javnem potu brezobzirno sumničiti, potem si moram skoro v čast šteti, Če mojo malenkost »in efflgie« obesite. Le povejte torej slav. uredništvu, koje Vam je gostoljubno odprlo svoje predale, povejte Čest. čitateljem našega dnevnika, da je moziceij, katerega ste po svojej rahiej vesti primorani proglasiti kot narodno izdajico, — oni, koji je dolgo let vstrajno »gratis et cum umore dopisoval »Slov. Narodu«, pase je zdaj kot pravi Ephialt prodal tržaškej »Edinosti«, da, onej sumljivej »Edinosti«, o katerej se v prijateljskih krogih šepeta, da se sidnči v žarkih Depretisove milosti.*) Povejte.....a to je Vaša stvari Povejte vse, kar veste in znate. Vidite, jaz sem v svojem narodnem izdajstvu uže tako utrjen, da se mi o Vašem solističnem blebetanju godi (dovolite, da pogrejem staro primero), kakor mesecu na tarči, o katerem nam je pripovedoval nekdaj stari očka Pogorelec na Ijub-Jjanskej gimnaziji. »Voik, pes in mačka so srdito režali proti mesecu, a ta jih je mirno zavrnol: Tulite, lajajte, mijavkajte, mene vendar ne spravite z mojega pota!» Na me metajte, kolikor Vam drago, jaz gotovo ne črbneui več, dokler se bo Vaše polemizo-vanje sukalo okoli moje osobe — da le pustite nale veljavne može pri miru. K, Izpod Nanosa* 17. oktobra. Dragi čitatelji naj mi prizanesb, ako tudi jaz svoj denašnji dopis uvrstim mej one, koji tarnajo zoper sedanje neznosno vreme. Mnogo njih je sicer, kojim ni treba dosta brigati se, je li slabo ali dobro vreme, kajti njin plače ne vzame »ni toča ni moča«, ali mej te se, žal, mi prištevati ne moremo. Kmetovalca mnogo briga, kako vreme je posebno jeseni, kajti od tega je odvisno njega blagostanje, njega bodočnost. Vsled tega se mi kmetovalci ne moremo ponašati s dobro letino, dokler nemamo svojega pridelka doma, v varnem kraju spravljenega. Kedor se pred hvali ter veseli, ta hvali dan pred nočjo, pije na medvedovo kožo. *) Nam je to cisto novo, a opazovali smo uže tu in tam Jeremije, kateri so točili nad nami krokodilske solzč. — Lehko se je zaviti v togo polltiške modrosti in oumničiti ljudi pri kozarcu vina, ljudi, ki so resnično in iskreno navdušeni za narodni napredek In delajo, kolikor morejo, v prid narodu. — To je ona podpora, katero dobivamo tržaški Slovenci, ki smo v najhujšem boju proti našim sovragom, od nekaterih naših prvakov. — Če ne morete ali nočete koristiti, vsaj sumničiti ni treba; če pa positivno znate, da smo podpirani po g. baronu Pretisu, pa na dan z dokazi, to bi bilo moško. — Menimo, da s« vedno zvesto držimo svojega programa in da imamo pogum tudi g. baronu Pretisu v zol>6 povedati, kar mu gre, da ga pobalinsko ne napadamo, kakor drug Primorski list in njega prijatelji v Kranjskih listih naše narodne može, tega je uzrok prepričanje, da z mirno besedo več opravimo, več koristimo stvari, nego pa s puhlo, surovo frazo. — Mi smo menda tržaške razmere tako popisali, da so našo natanjčnost in poznanje teh razmer pohvalili tudi nemški, to je Slovanom prijazni listi, in menimo, da nismo zakrivali ali pokrivali napak naše deželne vlade, oziroma g. barona Pretis-a; mi smo nadalje prvi izrekli se za zedinjeno Slovenijo, kakor naj boljo trdnjavo proii Iredenti; nekateri slovenski listi nas niso niti podpirali glede tega našega nasveta, in vsi znajo, da je naš namestnik največji nasprotnik te ideje. — Mi smo prvi grajali to, da se vladne osobe vtikajo v stvari zadevajoče sprt-jeuia cesarja, drugi listi se niso upali grajati županov itd. direktno, ampak njih privrženci so dotična jajca legli v tujih gnjezdih; mi smo to storili. Naš list se v obče vede neodvisno na vsako stran, kedo nam more nasprotno dokazati? In vendar nas sumničijo, grdo sumničijo naši konkurenti, (ker druzega niso), a vsak lehko spozna namene tega sumničenja. In Ker ni zadosti, da o listu slabo govore, spravili so se tudi na delalsko društvo, katerega nenavadno uspešno delovanje, posebno potem, ko je zadobilo visoko zastitnlštvo, mora priznati vsak Človek, tudi neprijatelj našega naroda. Koliko so torej vredni in kam spadajo malenkostni napadi na nas, sodi občinstvo •amo. Uredn. Pri nas je letos kazalo po.. itpo, sena je bilo sicer pomalo, otava pa je bolj .azala ter nam obećala seno nadomestiti, kar bi bila tudi, da je bilo ugodno vreme, ko jo je trebalo sušiti, kar pa žalihog ni bilo in tudi še ni. Ko se je pričela splošna košnja, začelo je tudj deževati, in tako s»ilno, da po vode: Podnanosca, Sicn, KorotanŠca, Pivka In druge kar na mah narastle, razvodenele in poplavilo vse nizko ležeče senoieti, na katerih je skoro črez in črez pokošena otava ležala, ter te na tisoče stotov odnesle, ostala pa, kamor voda ni mogla, segnjila je popolnoma vsled tolikega deževja. Pa tudi za ostale jesenske pridelke je ta naravno dolgo trajajoči dež velike škode; rast je vsa zaostala in kar je gnjilo-bi podvrženo, to gnjije, Ker se vsled pomanjkanja lepega vremena niti domu spraviti ne dd. Razvidno je toraj. da se je letošnja, tako lepo kazoča letina kaj slabo obnesla i to bo imelo neizogibno slabe nastopke. Neizrečena škoda in zlo je za naše kraje, da se glavna ter najbolj potrebna podlaga kmetijstvu, [to je živinoreja, premalo pospešuje, tu pa tam celo zanemarja in uniČeva. Mesto da bi se živina redila, prodaja se seno ali mrva v Trst in druge kraje, uoslikrat po čisto niskej ceni. Temu je prvi uzrok ta, ker so posestva preobložena z dolgovi, katere so večinoma predniki pa tudi sedanji gospodarji napravili vsled slabih letin, bolezni, dosedanjih velikih zemljiških davkov, kakor tudj s tem, da so se otrokom, oziroma bratom in sestram, preveliki dedni deli ali dote izrekale, največ je pa skoraj krivo splošno neumno gospodarstvo. Kakor pa je težavno slednjemu podjetniku vznržati se, ako nema novca ali gotovine, da poplača, kar potrebuje potrebno, enako težavno je tudi kmetovalcu brezi tega vzdržati se, bodi si še tako umen gospodar. Pri nas pa denarja zelo po-manjkuje, posebno mej kmetovalci; zato so večkrat primorani, eno i drugo prodati, in to po vsakej ceni in proti lastnej volji; le da se dobi denar, s katerim se eno ali drugo poplača. Pač lahko razumljivo je, da se letos mnogo živine poproda, kajti kedor proda seno, moral bo prodati i živino, ker kakor zgoraj povedano, otave je malo ali nič, toraj ne bode mogoče skoz zimo živine prerediti. Mnogo gospodarjev je uže do sedaj peno poprodalo, zanašaje se na otavo; zdaj ti še pasejo, a ko nastopi zima, primorani bodo živino prodati, naj si bode cena tej kakoršna hoče. Kaj pa, če vreme še steljo zapre, da si še te ne bo moč priskrbeti? Potem bode živinoreja pri nas tako uničena, da se bode to mnogo let Čutilo. Opravičena je toraj skrb na bodočnost vsled tolikega deževanja, "katero pa še vedno ne kaže, da bi prenehalo. Po mojem opazovanju se ml pozdeva, da zima ne bode kaj mrzla, gotovo pa bofj mokra. Prvo naj bi uže bilo, poslednjega si pak ne želimo. Bomo videli. *) Hinko. Domače in razne vesti. • Zaplenjena je bila današnja številka, preskrbeli smo precej drugi natis. Za Tirol ee in Korošce po povod nji zadete nabral je tržaški odbor 20.UU0 glu. Te dni je daroval tudi cesarjevič Rudolf 2000 gld. Železnica Tr M-lir pelje. C. k. deželno namestništvo je izdalo razglas, po katerem se ima 26. t. m. v Hrpeljah sniti komisija, določena za pregled železniške proge Trst-Hrpelje, da svojo nalogo reši. Lastniki zemljišč, po kateriu bode železnična črta potegnena, se imajo isti ali sledeče dni osobno ali pismeno pri komisiji z svojimi zahtevami oglasiti. ljudske šole v Trsiu in okolici. V mestu je bilo v minolein šolskem letu 10 laških šol, na katerih je podučevalo 63 učiteljev. 12 katehetov In 13 pomoćnih učiteljev; dalje 04 učiteljic in 20 pomoćnih učiteljic. Število šolarjev je znašalo 82J2 (4237 fantičev in 3975 deklic). — V okolici je bilo 11 slovenskih ali mešanih Šol z 2437 otroki (1348 dečki in 1089 deklicami), 16 učitelji, 14 učiteljicami in 2 pomoćnima učiteljicama. — V mestu pa je še mnogo drugih šol, kakor c. k. nemška meščanska Šola z blizu 1600 šolarji, protestantovska, srbska, grška, judovska in obilo privatnih ljudskih in trgovinskih šol. Gospod dež. predsednik kraujski Winkler, bil je te dni tukaj z družino inje predvčerajšnjem zvečer zopet odšel v Ljubljano. Baron Citidel Lanoy, mani slovenski državni poslanec je prišel zadnjo sredo v Trst i na-stanovil se v Hotel de la Ville. »Triester Zeltung« ima dop s z Goriškega, v katerem pravi, da je delovanje nemškega »Sciiul-vereina« le defenzivno in ne ofenzivno. — Mi ne verno, od kedaj sem so v Soškej dolini kaki Nemci, katerih narodnostima ta»Verein« pravico in dolžnost braniti? Nočemo napadati Nemcev in njih organa zarad takih ahotnosti; a to hočemo povedati gospodom v zobe, da nismo vendar še tako bedasti, za kolikor bedaste nas morda drži dopisnik, ki more kaj tacega pisati, Saj vrabci na strehah uže čivkajo, da »Scliulvereiti« ima namen germanizacije. Oberdank obsojen, Sliši se, da je vojna sodnija uže obsodila Oberdauka na smrt. Njegova mati je bila v nedeljo pri njem v ječi. Oberdank se je kazal popolnoma neobčutljivega zara l njegove usode, še celo materi je nekda rekel, da ni treba prositi za njega nobene milosti; a ločitev je bila ganljiva in ko je mati odšla, padel je Oberdank v med-levico. Mati je odšla v ponedelek spremljana po enem odvetniku v Beč, da poprosi cesarja milosti za svojega sina. Cesarja pa ui bilo na Dunaji in zato je oddala prošnjo v kabinetnej kancliji, kder so jej zagotovili, da bode prošnja predložena cesarju. Žena je nekda od same razburjenosti zbolela na Dunaji in *) Piši večkrat, naš list rad sprejema tvoje stvarna dopise. Ured. Še leži v nekem hotelu. Kaj vse stori prenapetost in slaba odgoja, pa slaba tovarŠija. O bombah. Ona dva hudobneža, katera sta dala Lloydovemu krmarju Sponghia kovčeg z dvema bombama, da ga v Tistu otda, imenujeta se Levi in Pa-renzani, ter sta avstrijska podanika. Beneška sodnija ju je sicer zaprla, potem pa zopet spustila, češ da lima ne more dokazati nobenega prestopka, Če tudi je Sponghia enega izmej nju spoznal ko tistega, ki mu je bombo izročil. Sicer sta pod policijskim nadzorstvom, ni pa še gotovo, ali ju italijanska vlada izroči avstrij-skej, ali ne. Vedenje beneške sodnije je vsekako pomenljivo. a čudimo se mu ne. Duhovske spremembe v tržaškej škofiji: V. g. Fr. Paniur je nameščen za kateheta na c. k. pripravnici v Kopni, Premeščeni so: č. gg. VonČina Filip 7. Opčin v Skedenj; Škerl Jože od sv. Jakopa na Opčine; MarkiČ Mat. iz Hrušice v Dolino; Svetičič Fr. iz Predloke v Hrušico; Križaj .Jam. iz Žminja v Pred I oko; Bro\oviČ Vek. iz Opertlja v Žminj; De-stradi J. (novoposvečen) v Opertelj; Koiiper Anton (novoposveč.) v Brezovico; Klemenec Fr. iz Podgorij v Skocijan; Rakovec Lovro iz Škocijana v Podgorje; Znidarlić Karol iz Gračišča za oskrbnika v Kostanjo; Zobac Pet. iz Kostanja v Omag; Bacci Jur. iz Omaga v Bnje; Gabrielič Iv. iz Zmina za oskrbnika v sv. Ignac. Poredni so* to se mora pustiti. Prinesli smo, kakor našim čitateljem znano, vest, da pojde namestnik, baron Pretiš na potovanje; kakor pa goriški dopisnik v »Novicah piše, ne pojde, ampak pripravlja potrebno za deželnozborske volitve, ki bodo po mnenju omenjenega dopisnika uže zdaj precej in mi smo nalašč prinesli to vest. da z njo omamimo previligirane patrijote v Gorici. »IVie der Schelm ist, so denkt en, ta pregovor je najboljši odgovor na takšna nizka, pa zlobna sumničenja. Prijetna Ječa. Višji ječa- Calligarich in nižji ječar La nrenčich tržaške mestne tranče (ječe) bila sta zasačena 16. t. m. ko sta tri jetnike pi-av dobro gostila. O teh jetnikih se po mestu marsikaj pripoveduje; pravijo d i utegnejo biti tuli v nekej zvezi z bombami. Nam, to se ve, ni znano, koliko je na vsem tem resnice, a zadosti zanimivo je uže to, da mestni ječa rji gostije napravljajo zaprtim. Sliši se celo, da se je Galigaris do višega c. k. uradnika izraza 1, ko je ta prišel oglelavat ječo, Češ. da c, k. uradniki nemajo nič opraviti v mestnej ječi. Vidi se iz tega, kake pojme imajo mestni služabniki o Avstriji in koliko bi bilo treba trebiti Avgijev hlev. — Vseh pet so potem deli pod ključ v tranči deželne sodnije. Koliko Je Ural vprašata dva tržaška potepina zadnjo sredo na kasarnskem trgu nekega kmeta s Krasa. Ta potegne iz žepa uro, — in bliskoma mu jo iztrga iz roke eden potepinov, ter se požene s tovarišem tako naglo v beg, da ju kmet ki je bil prvi trenotek od strahu kakor okamenel, nI več mogel doteči. Zapomnite si torej, kmetje, koliko je v Trstu ura! Nesrečno dekle. V četrtek ponoči je skočila 18 letna Domenika Kancian iz Štanjela na Italijanskem, ki je služila pri nekej družini v ulici »della Sanitd«, iz drugega nadstropja na tlak in je vpričo ostala mrtva. Podnevni brzovlaki mej Trstom in Dunajem bodo od 16. t. m. vozili seboj tudi vozove tretjega reda. Uoinet. Nekoliko časa sem se vidi, pri jasnem nebu vsako noč proti jutru na južno-izhodnjej strani prekrasen komet z velikim svetlim repom. Kedor rano ostane, lahko ga vidi. zarod velikanov, o katerih narodne pravljice dokiij pripovedujejo, ni še pomrl. V Trstu na lesnem trgu je na razgled postavljen tak velikan, po imenu Franc Winkelmaier, rojen v Gorenjej Avstriji. Pisatelj teh vrstic ga je videl — in je kar ostrmel. Win-kelmaier je v 21. letu, nema še brk in še vedno raste, f»a uže meri 7 čevljev in 4 palce. Mož navadne ve-ikosti mu še ne sega do pazduh. V njegov prstan gre srebrn goldinar. In ta velikan je sin majhnih roditeljev. Nesreča. V 17. dan tega meseca je padel 28 letni mož Luka Kralj iz TrebiČ, ko je živino pasel, v brezdno kakoršnih je mnoge na Krasu i niso ga mogli več najti. Mož je Šel po drv, a na propadu se mu je odkrušil kamen in padel je v strašno globo-čino. Ko ga ni 4iotelo domu biti, šli so ga iskat i našli tik brezdna njegov klobuk in čevlje. — Iz Trsta je Šlo več ognjegascev s potrebnimi pripravami na mesto iskat truplo onesrečenega, ki je zapustil troje otrok. IZ Podbrež pri Sežani se nam piše: Slavno županstvo v Sežani nam je dovolilo 300 goldinarjev za napravo novega vodnjaka. Pa vidi se, da ga še ne dobomo tako hitro, kajti A. B. ga hoče imeti v svojem dvorišču, dru