***weeWMwaM*
Posamezne Številke« Navadne Din —*75» ob nedeljah Din t*5*
.TABOR* Uh«)» yn\
nedelj* h> prarnikov, t datumom noslodniega <it «T*eai?:n«> po poJti D 16' semstvo D IS’—*, dostavi D U*50, n« bskuioice tn ser ati po dogovor*
pssmmuziif
'SSSSS
Leto:
Naroča tn pH opravi .TABORA*. MARIBOR, Jurčičeva uliea {tov. 4
*am
Posamezne ItMfflm Navadno Mn —"7S. ob nedeljah Dia 1*501
UREDNIŠTVO •t oaha]« * Harf* b«v, JorSieova nL at 4, t nad-•tropi«. Telifoa EntararH. H ajd. UPRAVA w nahaja » JiaEtfeii aC«i U 4, pridig 4esno. Tal*. «•» it U. - SHS poltnoSalHtd M IVIH.
Na aarožila hren danarja m a* vin. — Rolrnpitl u a« vta&i«.
Maribor, petek 26. januarja 1923.
Številka: 20
Primorskim rojakom v Jugoslaviji.
Pori lom naslovom se nas zopet spominja, v >.SIoy: Narodu« g dile 23. 't. tn. uelq -g. A. G. s priporočilom, da naj bo-, demo pur v kini in da naj si ohranimo Proste roke tako dolgo, da nam bode on šr nekaj-prižel povedati. Previdnost Pa m pvipoiočati je bilo čisto odveč, k.:,iti skušata-nas je izučila ostati pre-vjfh*j,ej?i, kakor smp bili do sedaj. Predvojna, in medvojna doba- uas jo toliko .prelškaf-Ha. da - smo postali previdnejši in o ima mo. več volje Rediti sladkim besedam ali culo krivim- prerokom pomagali do mehkih foteljev.
Mariina vojna, katero nam je naprtila germanska naduta ;«airodna krvoločnost, je ^krivila naš gospodarski prepad na Goriškem, katerega je povzročila Trgovsko-obrtnA zadruga,- pod , 'vodstvom današnjih prerokov. Svetov-, na 'vojna je prehitela konkmrz Trgov-»ko-obrtne zadruge in nas s tem obvarovala pred eramothim gospodarskim Prepadom na Goriškem. Usoda nam je Žal bila določena, bili smo potem potom vojne z domače nam toli ljubljene grude pregnani in smo se po preobratu razkropili pb različnih; krajih naše lepe Jugoslavije, 'a povečini med brati Slovenci, največ pa ob. severni meji, kjer bodemo v 'polni'meri služili kakor do sedaj državi in domovini ter prevračali korita narodnim parazitom.
•'Ne razpolagamo sicer a milijoni in razkpšpimi vilami na Dunaju, ka^P? iia^ dobri pi»i.iatbl;j* ki nam prmu? ja svoje nasvete/ali vendar smo s6 tu bb najbolj ogroženi meji V toliki} udo* mačili ib gospodarsko' združili, da uam je že danes mogoča odbiti všaki germanski napad, pa če bi prišel ta tudi Pod zaščito najbolj prefriganega prijatelja. kateri ki morda želi poleg lepe vile dosegi preko naših trupel še mehki fotelj.
Bili smo trpini pred voino in taki .*mo povečini še sedaj, ali ono imamo in si to tudi hočemo ohraniti za naprej in to je — cisti narodni značaj,' ljubezen do celokupne nebkršene Jugoslavije in na tem vs trajati do konečue reditve naših bratov onkraj meje. Samo z vstrajnim plodcmoenim delom jih za-aioremo rešiti’, a nikoli g fotelji ali ko-niptnim delom. Naš prijatelj A. G. je sicer naštel celo vrsto, kaj je on vse dobrega napravil, kar bi mu mi prav radi likvidirali, ali ta lista bode izgleda-1& dMigače, kadar mu jo bodo dšrugi ^Wrta^nli H njegovega predvojnega in Mdi današnjega življenja.
Kdo nns zamore rešiti smo Že ome* ni'H ali da nimajo volje nas rešiti * .ti, Pa katere nam namiguje g. 'A. G., tega Jmo prepričani, kajti ako bi ti rep im©r voljo, so imeli že več ko dovolj prili-*«. Ti odklanjajo vt?ako enotnost naše domovine, da. ime '.tugoslavija se cele torzijo, med tem ko mi govorimo in da-too v»e sanjo, Če treba tudi življenje.
, ’ Ko čitamO v Omenjenem članku bahanje, kaj so že vse ra Jugoslavijo &toS-^i, nas spominja prigodbioe iz starega Avstrijskega p&rlamenta. ko se je tai Krat mogočni Wolf bahali, da so Germani ttstvarili Avstrijo in da imajo ^^no orni pravico v tej odločevati im iko je češki poslanec Klofač odgovoril: i^i ste jo ustvarili, a:vi no bodete uni-
Kdo bi bili plačal tovarno mila in ^,w,Ke ogromne'dolgove, da ni pri-a svetovna vojna, o tem -*»• le tiho!
~ ^ll Primorci, kakor tudi vaj drugi ^Venci pa hočemo slediti nasvetu na-Prijatelja in bodemo ostali mre in vemo že dnnes.kaj Wa ;5e in 5» ^®su volitev. Korupna mesta
Kongres šumar. udruženja v Mariboru.
Maribor, 23. jdn, Dan es Je tu v dvorani hotela »Stara pi varna« zapečejo tretje zasedanje glavne uprave Jugo slovenskega. šumatskega udrnženja ob jako velikem zanimanju in vdeležbi isJ cele naše države. Na programu kongresa je več važnih vprašanj našega, gozdarstva, v prvi vrsti pa. projekt novega gozdarskega zakona. Presenetljiv je bil poset številne, deportacije okoliških kmetov, malih gozdnih posestnikov, ki so vsi Člani trd raženj a terso zaprosili glavno upravo, naj hi se zavz?la za oimskorajšnje osnovanje gozdarske šo-
le v Mariboru, v kateri bi si njihovi sinovi pridobili potrebno teoretično in praktično znanje z& upravljaiaje gozdov. Poleg tega so prašili upravo naj bi se zav*ela tudi za ukinjen je rami K odredb aigrarne reforme, ki je raz?iri’a svoje delovaai je tudi na posestva teh malih mamljivih posestnikov. Upravni odbor je z velikim zanimanjem zaslišal želje deputantov ter o^’.jubil, da bo zastavil pa merodajnem mes*u ves pvoj vpliv, da se ustreže njihovim željam. Kongres se nadaljuje jutri ter bo zaključen v eoboto.
Seja finančno-ekonomskega odbora.
, Beograd, 25. jan. (I*v.) Včeraj popoldne ss ie vršila seja finanouo-eko. uoiusrkega ministrskega odbora, na kateri se je razpravljalo o potrebah poljedelskega in prometnega ministrstva. Posebno se je debatiralo o kreditih. k'i jih je odobril finančni odbor, in ki naj
bi ee uporabili za izboljšanja, puotaifta v državi. Radikalna vlada pa hoče do-voljene kredite uporabiti v dru^e namene, 'kakor so bili nd.finančnega odbora odobreni, ^fed drugim namerava nabaviti 200 novih železniških 7ozosr.
i
katere se nam tem potenj
)
Volilno gibanje.
Kongres makedonskih’ nin*ft manov. — Protičevo gibanje.
ga. sKiem-n Trasuraan- ctanje vuwte m aa je moralo uredništvi ski vaditelji z 'radikalci. Glasom tega besedilo še oeto analno omiliti. Na dol pakta bpdo_muslimani.naetopild v vseh' ž;fv«, da ie govoril v južni Srbiji, da obrežjih, kjer upajo, da bodo pri volit- »o Macedonci Bolgarih in da. je ustavi 'rn}> zmajali samostojno, drugod up bo- od®lasov«ua pod grožnjami .s smrtjo, do.podpirili -radikalce. .Nos-iJei list. mo». .pravit »Predvsem .ie zame popolnoma raao biti muslimanski k^ndidatje. Glk-c: breKpredmetzno, kdo je v južni Srbiji soan izjay nekateiib odličnih udeležen- Srb in kdo Bolgar, ker stoji«! na stali-cev kongresa bodo mueJimani tudi *v šču, d!a so Srbi iri Bolgari en narod, Ifcr parlamentu.-podpirali radikaJe® ter kor so en narod Srbi, Hrvatje in Slo-Stpanli tudi v radikalni klu^.	venci.« Kar se tiče uporabe zakona <
Beograd, 25.. jan. (lav.) Te dni zaščiti države, pravi, dab.i ga le veseli-pTione izhajati v Mitroviči (Srem) gla- lo, če bi ga Paši«; nad njim uveljavil, silo Protičevih »neodvisnih* radikal- ker .bi mu ne bilo treba potovati po cev »Nova Srbija«. Uredništvo prevza- mrzli Maicedoniji, temveč bi lahko seme Jjazar Popadic. _	Sel v topMb’ beograjskih zaporih. Tb pa
Beograd, 25^ jan. Dr. Mtipncilp hi povzročilo v Mačedoniji nov požar, lvamč je v včerajšnjem »Radikalu« re- ki bi: Maoedoitce uveril, da moramo fu-aginal na grožnje, izrečene proti pri- di mi prenašati enaka nasilja današ-ataseni. Piiptida glede uporabe zakona ji jega režima, p zaščiti države. V svojih izvajanjih -
Gospodarski boj med Francijo in Nemčijo.
Essen, 24. jan. Kolodvorsko osobie je na prHtožbo nemšlce vlade, da je po v DussoMorru, Padu ifi Hamboruu rein«]ca kamimia v službi ^ramcc^ov* \ danes zjutraj zastavkalo. Obrat ponol- Pornhrjit. 8d,govorila, v posebni noti. v 1-5!11?8,	^	so	prijavljeni	kateri izj'avlja, da takih protestov, ki
štiri vojabki vlaki in za jutri zjutraj gredo oeividno samo za. zamenjavo €	-c	•	»a	'	^	vlog, ne more dopuščaiti. Nemška vlada
. M a n n h e j m, ~4. jan; Zveza tranh skuša sistematično odpraviti versaill športnih delavcev je danes ustavila de- <?ko mirovno pogodbo; prepričana pa v pristanišču, TransTM>rtnim delav- naj bo. da. »a ji to ne bo posrečilo in cem 8e je^ pridružilo tu«i ostalo prista- Francija bb sk^ela. da Pride Versaill-ni^ko osobje. Na Renu počila ves pro- «ka mirovna pogodba do popolne ve-■met .	■	Ijave.
Berl in, 24. jan. . Glasom poročila r Berlin, 35. lan. Predstojnik1 dežel^ »Berbner Tagblatta« potuje v zasede- nega finančnega ©rada v Diisseldorfu nem rubrskem oaemfljti po nalogn an- dr. Schnlthis je izpuščen nn svobodo gleŠke vlade n osebna an glesl-i a komisi- Predsednik rudn ižkih' ravnateljev v ja, da se na licu mesta prepriča o stvar- ReaMinghaueenu tajni svetnik Reifei-nem položaju v zasedenem ozemlju. ««n ie obsojen na ?! leto jete z odsrodit-Pariz. 24. jap. Minister za. javna vijo Jva^i. Tudi on je rapuščen na svo-dela. iln general Weygand sta danes bodo. V Poiruhriu ie bilo tekom včerai-zveoer odpotovala v ruhrsIlCo ozemlje, šnjeta dne izvršenih še več aretacij. — da proučita na licu mesta sedanji po- ,\ift(ogo ne#fe»'h nradnikov je izgnanih' loža j in prve rezultate zasedbe. Glasom iz zasedenega ozemlja. ehjaVe vojnega ministrstva je odposla- L u d .w i g s h a f e n, 24. ja n. Po dol-nih v Poruhrje 3750 JelezttiŠkiK uraH- g^trajnib pogajanjih so Francoz i'zopet nikov in nameščencev, da zasedejo me- vrnili -zaplenjenih 100 milijonov mark, sta stavkajočih nemških' felezniČarjev; namenjenih za izplačilo mezd delav-B er 1 i n, 25 .jan.. Francoska vlada «tva. ?>!' • 'J .
, . —+0—	S5? V Tf ■
Smrt demokrafskega poslanca, *' Paro 34.70 Beograd 5.4fly Tjondon 24.95, Beograd, 25. jan. (Izv.) V torek Bwlvn 0.02 pet osmink, Praga 15.—, je umrl v Tetovem demokratski levičar, Kalija 25.65, Newyork,'53f>,—, Dunaj pevanee Laa«*. FoniautinoviS, Tei se jo ' 0.00T4,‘ ži^iMMmie terone 0.0075, Budimpe-7, Davidovičem udeležil svojca«; zagreih- 0.205: Varšava 0.01 sedem oamink, ..Ske^a^kon^rs^a. 4. i.,; -; ,. ir	2V00.;;:" ' '
~ Cnr.iE, SJ. 3«a,,(fe,). BKedJyaau :;-
ponujajo pa odklanjamo, prijateljem s temi obljubami pa kličemo: Ne piro« dajajte nas! -	Goričan.
Rusija in Francija.
Ruska sovjetska vlada. Je ra^ptislal^ časopisom komunistične stranke na celem svetu oster protest proti frgneoski akciji v ruhrskem ozemlju,. Ta protest gotovo ni presenetil francoskih pOntj&o’v, ki se zavedajo, da. sovjetska Rusija ne more pozabiti, da je Francija onemogočila mednarodno poso>jilo sovjetski - Rusiji, zahtevajoč poprej priznanje in plačilo predvojnih ruskih dolgov.,Sedaj je smatrala Rusija za najprimernejši.trenutek! da se maščuje nad Francijo. Protesti, , manifesti in izjave sovjetske vlade ter mo-sovske internacionale .prati Franciji so na dnevnem redu. Francozi se radi te£a nič ne vznemirjajo; zadnji protest, smatrajo za čiu ljudi nizkotnega mišljenja. Francosko Časopisje piše, da je zadnji protest sovjetske vlade dokaz malih ljudi, kiJmajoi v. rokah rusko vlado, ki,ne presoja do-: godkov. z višjega, širšega obzorja. V} svoji protestni noti obsoja sovjetska v!a-j da tudi versaillsko mirovno pogodbo. —# Nobeno človeško delo ni popolno in brez napak. Vse se lahko kritizira. Toda med, kritiko in kritiko je razlika. Kritika lahko pripomore k izboljšanju, pa tudi uniči še tako dobro stvar. In ruska kritika ni stvarna niti dobrohotna. Brez olepšavama; in skrivanja se je sovjetska'vlada posta«! vila na stran Nemčije, toda ne one demo«-: kratične, temveč pristno hohenžollefške^ To povdarjajo nele francoski, tudi č6škp-; slovaški listi, med drugimi ’ polofidrjelna; »ČeškOslovenska republika«. •	■ 'ij
Sovjetska vlada obžaluje, da je' ver*; saillska mirovna pogodba odvzela Ifem« Čiii moč militarizma. »Protestiram.^*, pravi sovjetska vlada, »da je bila odvzeta Nemčiji trgovska mornarica, odvzeta tretina rudnikov, iri tri četrtine železne industrije in končno proti vcrsaillski. nji-; rovni pogodbi, ki tlači ves nemšty narod z Korostastnimi reparacijami, t. j. plačilo; v denarju, s premogom in drugim bli>«i goni.<	.	il
Nemško časopisje brez razlike stranic1 in socialnih nazorov- toplo pozdravlja!1 manifest moskovske vlade. »Ruski maj}i-| fest«, piše »Kolnische Zeitung«, »je prvi korak države, ki se je postavila na strani Nemčije za njeno pravico«, ter dostavljaj da stopajo te dni v ospredje historične; in prirodne sile, kojih obseg in delovanje! se ne da nitj približno oceniti, »češkoslo«] vaška reptiblika«.piše v komentaruk sovjetskemu manifestu, da lepe besede ■ ft*| frare Nemčiji ne bodo nič pomagale in ne; bodo niti za pičico spremenile mirovnJH' pogodb. Moskovski manifest bo izročani pozabljivosti kakor vse dosedanje izjavo hiperproduktivnega bombasta in donu«. šljije. -	*	■	r
Izjava.
T
i Kot! kandidat na,oredne stranke sem' o3 »Slov. Naroda« bil opravičen tonil
pričakovati podporo; nego' sNetkajre-nje proti mojemu okraju. ' Izmišljeni1 obrtnik' ptujskega okraja hoče meni v, >Slov. Narodu« dopovedati, da bi mo-1, ral jaz biti nosilec liste -in ne okrajni kandidat. Ce je ta .obrtnik moj volilec, ^akaj ni prišel na kandidiitski shodf Povdarjati moram, da odgovarja po*r ■polnoma moji žel.ii-in- sklepni zaupni** km% da nastopim kot okrajni kandidat^ v okraju, ki ga poznam in ki pozna. m&«< ne. Moram tudi' povdarjati, da mi I#] bilo od nosilca liste dr. Kukovca pe-i nudeno, da kandidiram izven Ptuja -la v okraju šmareko-rOgaškem-kožj«B^f skem, taiko da bi imel 100.000 prebivtM-«dv all 38.000 volitev, a's©m jaz to oa« klomijil, ker mi je bilo preveč volilnega deia .aa moje Nosilec liate moM
stran ,
mOrni
vri* oni
W«!bor; 26/ y«nSirJa 1923,'
Liti rman la mora delovati v vseK 14 pkr»ji(h in to je v naši stranki edino paš priljubljeni voditelj dr. Kukovec, U deluje kot poslanec od leta 1909 naprej v celem okrožju. V mojem okraju je 70.000 prebivalcev ali 14.000 volilcev, 55a izvolitev enega poslanca je žo povprečno potrebno samo 5000 volilcev. Če pe upošteva relativna večina pri dodelitvi mandatov okrajnim kandidatom posameznih 'list, je izvolitev tudi pri nižjem številu do 9000 e v. ‘2500 glasov mogoča. Pri zadnjih volitvah je bilo oddanih v okraju 4003 narodnih naprednih glasov. Meni štejejo v smislu volilnega zakona glasovi vseh manjših okrajev nego hi bil po številu glasov moj okraj. Ti glasovi pridejo toraj ravno tako meni v prid, kakor nosilcu 'liste in stranki. Jaz sem torej dobil kot kmečki in obrtniški kandidat ooleg Ivana Rebeka največji okraj na Štajerskem. V najslabšem -slučaju moja kandidatura podpira vsaj kandidaturo Ivana Rebeka. Da se doseže složen nastop naprednih strank, je g. dr. Kukovec, kakor znano, izjavil pripravljenost prevzeti srezko kandidaturo' v Prekmurju, a dati ulogo nosilca kmetu Stefanu Kuharju. »Slov. Narod« je takrat izrazil svojo škodoželjnost, da do tega sporazuma « SKS vsled njene slepote ni prišlo. Njegova iskrenost se torej mora tudi takrat, ko hoče meno imeti za nosilca, smatrati kot dvomljiva, j,, Ivanjkovci, 25, jan. 1923.
Lovro Petovar, predsednik pripravljalnega odbora
V	napredne bmooko-obrtne zveze.
. Politične vesti.
. * Vlada ne ve, kaj hoče. Zadnje dni |K> se razširile po časopisju vesti o vladni krizi. Zlasti se je govorilo o omajanem stališču finančnega ministra Sto-jadinovjO-a in notranjega ministra Vujičiča. Po zadnjih vesteh »oditi sta si oba ministra vsaj za prvo silo »popravila« svoje stooke. Vlada se sicer čuti
-	skrajno oslabljeno in notranja na-sparotja postajajo vsak dan ostrejša, vendar pa na krizo ni misliti, razen če tj ibi nastopili še težji zapletljaji. Volitve so radikalcem oči vidno zmedle štrene jfin’ v stranki sami neprestano narašča razprtija. To se pozna tudi vladi, ki se čuti bolj eksponenta strankarske sku-SMUe kot pa nosiitelja državne oblasti. ..ijEVeganianja demokratskih uradnikov so na dnevnem redu. Radikalci bi radi še pred volitvami očistili srbi jonske ,pokxajine od demoikratskih uradnikov. tVs& ta znamenja kažejo, da se vlada zaveda svoje nesigurnosti in zato hodi
po potili, ki fie koristijo niti stranki, še manj pa seveda državnim interesom.
* Jugoslovangko-italijanska pogajanja v Iftusannj. Naša in italijanska delegacija na lausannski konferenci sta se delj časa pogajali glede izvedbe sam-margheritske pogodbe. O rezultatu pogajanj je razpravljal na svoji zadnji sej; naš ministrski svet. Zunanji minister dr. Ninčic je poročal o poteku pogajanj in izjavil, .da je bila naša delegacija prisiljena privoliti v gotovo koncesije italijanski vladi, ker bi sicer Mussolini sploh ne predložil parlamentu sanmorglieritske pogodbe. Zahtevo so tičejo predvsem administrativne in tehnične strani izpraznitve ter določajo tudi podaljšanje roka. Tret,a cona torej še ne bo tako kmalu evakuirana od italijanskih čet. •
* Stambolijskij opozarja na resnost položaja. V izjavi, ki jo je ministrski predsednik Bolgarije podal rumunske-mu listu »Aurora«, naglasa nevarnost nove vojne med Grško in Turčijo, ki bi zelo poostrila položaj na Balkanu. Stambolijskii je govoril tudi o odno-šajih napram Jugoslaviji in je povda-ril, da se v zadnjem času kaže mnogo več naklonjenosti za zbližanje obeh dr žav, kakor se je kazalo poprej .
* Bolgarija ostane nevtralna. Inozemsko časopisje poroča, da je bolgarska vlada v posebni noti zahtevala sestanek male antante, na katerem naj bi se z ozirom na splošni evropski položaj in dogodke v Traoiji določile smernico za skupen nastop. Obenem je bolgarska vlada opozorila na zveze med bolgarskimi fcomitaši in madžarskimi fašisti, Z merodajne bolgarske strani se ta vest odločno demontira. Bolgarska vlada hoče ostati strogo nevtralna tudi v očigled morebitnim komplikacijam na Balkanu.
* Propaganda za podonavsko mo narhljo. »Miinchener Post« prinaša poc gornjim naslovom članek, v katerem pravi, da je skrajno neprimerno, načenjati to vprašanja v času, ko nemška država je či pod francosko pestjo in Litavoi ogrožajo Memel. Propaganda ža podonavsko zvezo v f rancosko- češko -slovaškem smislu se vodi iz Prage. Dozdevno bi se hotelo na ta način Avetri jo prisiliti, da pristopi k mali antanti. Glavni podpornik te ideje je bivši francoski poslanik na Dunaju. Aliče, ki v tem smislu razvija živahno agitacijo iz Berna.
* Program madžarski fašistov. Organizacija madžarskih fašistov izdaje posebno revijo za narodne delavce. V tej reviji je napisal vodja madžarskih fašistov Julio Gombbs članek o zgščiti madžarske rase. V tem članku podaja smernice, kako naj »e madžarski narod
Mihel Zotmos	>_,
Markiza Pompadour.
' k' Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandre.
-	.	(Dalje.)
. ' 'Ali česat — Ni si mogla predstavljali, pa gotovo nekaj gorostaanega, — ‘.Beikake tempe mahinacije, spletke, pri . katerih bi pač i ona sodelovala — nevede — kakor kolo pri stroju, — brez lastne volje. — kolo stroja, ki trpinči
ili koga, — koga? Njo samo? —
.Nel r-
Gospoda de Tournehem? — Ne, — i 'Jljega ne! »-
Koga tedaj, koga vendar?! —
J - pred kom se je vzdignil Henrik d’ ' iEttoles in te sence postavil svoje no matno telo, — svojo postavo hudobnega Škrata? —
•7 ' »Zgubljam se v tem labirintu!« • 5e nadaljevala, — »zdi se mi, da vsto-: pwm v noč, y strahoto in grozo, — trepetam in boiim se, in nikogar ni pri metni, kateremu bi mogla zaupati se, — posvetovati, nikogar, k;i naj hi me varoval in vodih« —
V	tem trenutku je služabnik prine-•el pismo, katerega je odprla z mrzli-t čno roko. — pismo je bilo od gospoda de Tournehem. — Njen oče se je Veselil i njo zaradi poroke, — čeprav ga je Stalo presenitila vest. — Naznanjal ji Se svoj obisk m zvečer, kor mora še ■ prej v trgovino, da nakupi še nekaj malenkosti. Pohvalili je tudi jako . Stariha d’ Etiolea.
obrani tujcev. Ppdrobno razvija borbo proti Židom ter je izdelal cel program za protižidovski boj. Gombos naglaša, da j«.boj za, naaodno-plemensko čistost
v	prvi vrsti boj proti Židom in gospodarski nadvladi Židov na Madžarskem. Program je razdeljen v dva dela: zunanje in notranjepolitičen. Na zunaj treba, pravi Gombos, združiti vse narode turanskog porekla in plemena v skup-, no zajednico in na ta način položiti temelje za bodočo piadžarsko zunanjo politiko. To !>odi glavna naloga madžarske politike, ki jo morajo podpirati vse madžarske manjšine v inozemstvu. Na znotraj mora vlada v vsakem oziru podpirati madžarsko pleme in skrbeti za njegovo zdravje, toda lc zdravje Madžarov. Zaščita decc in materinstvb se mora biva jati samo pri krščanskih madžarskih materah, sistem enega o-troika pa »e mora kar najodločneje pobijati. (a le pri Madžarih, Židom naj se priporoča!). Madžarskim kristjanom se mora prepovedati izseljevanje v inozemstvo, podpirati pa povratek inozemskih Madžarov. Priseljevanje zidov se mora z vsemi sredstvi preprečiti. Posebno pažnjo se mora posvečati šolstvu. Na Madžarskem ne sme biti ana! fabetov. Osnuje naj se »krščanska agrarna banica«, lcoje glavna naloga bo emancipacija od židovskega kapitala. Uvede naj se zopet do leta 1848. veljavni zakon, da ne smo noben Žid na Madžarskem imeti nepremičnin. Vse mora biti samo last madžarskega plemena po geslu: Madžarska Madžarom!
*	Spopadi v madžarskem parlamen tu. Na se51 madžarsko narodne skupščine v torek le prišlo med poslancem Bo-gya in socijalnimi demokrati do ostrih spopadov. Poslanec Bogva je dolžil so-oiJalne demokrate, da delajo politiko r.a malo antanto. Poslanec Varnay (soc, dem.) je zaklical: »Na najpodiojši način lažete ih obrekujete!« Poslanec Bo-gya ie navajal dalje, da je akcija so cijalnih demokratov našla vedno odmev v sovražnem inozemskem časopisju. Tudi med vojno madžarski vojaki niso bili nikdar .premagani z orožjem, temveč le vsled izdajstva omajem. — (Nemir pri soc. dem.) — Ko pa je poslanec Bogya z ozirom na soc. demokrate izjavil: »stojimo pred dobro zasnovano mafijo in nujno je potrebno, da najprej obračunamo z notranjimi sovražniki,« jo nastal v dvorani tak hrup, da je moral predsednik seio prekiniti, in ponovno pozvati skoraj vse soc. demokratske poslance k redu.
Pismo ji ie padlo iz tresočih se rok,
—	in zaihtela je bridko v svoji tugi. — »OK oče moj, moj dragi oče! Ti se veseliš z menoj! —■ Žalostna ironija usode.« —
Ure eo minevale in bližal se jo večer. — Proti svoii navadi ni prišla gospa Poisson, da se smuče okoli svoje hčere, kakor jo je imenovala. — Tudi gospa Hati«set ni napravila svojega o-biska. — A Ivana sploh ni niti opazila te nenavadne odsotnosti, posebno na tak dan, — kajti obe ženski ste morali pač dobro vedeti, kaj se ima zgoditi naslednjega dne. —
Sedeča v globokem naslonjaču, glavo sklonjeno pa beli roki, — je Ivanka premišljevala. — V njeni duši — v njenem bojevnec! in smelem duhu so se 'vrstile druga za drugo možnosti vspe-šnega upora. —• In slednjič se ji je zazdelo, da je dobila pravi izhod, —- kajti za hip se ji jo zablisnilo žarko upanje v očeh.—
»Da,« — jo šepetala, in govorila sama s seboj, — »zakaj naj ne postavim zoper nasilje moči, — če mi ta ostudnež grozi, s smrtjo, — zakaj hi se pač njemu ne moglo groziti? — Zakaj bi pač no stopil pred njega zvest, dober, vdan vitez, da mu zakliče z mečem v* roki: »D’ Etioles, — to, kar misliš storiti; je nesrkmno,^ podlo, oj d* Etioles! Ali takoj uničiš dokaze svojega podlega obrekovanja — tu pred menoj, — ali pa se dvoboju jeva, dokler eden od naju dveh obleži mrtev!« —«
Stisnila je čelo. kot da Koče izsiliti jasno idejo iz svojih razburjenih možganov. — A čez nekaj hipov, že Je .veselo vzkliknila:
Darujte za .Sklad otroške bolnice' v Mariboru.
»Rešena! — Rešena! — Gotovo me bode rešil oni mladenič, on bo rešil mojega očeta! — Kako se že imenuje? — Ah, da, —■ že se spominjam, — vitez d’ Assas. — De, da* on bo moj rešitelj
—	Samo da se še spomnim naslova, katerega ie dal grofu du Barry. —Oj — gotovo se spomnim — če bi se imela še toliko truditi. — Evo. — že imam! — Rekel je: »Pri treh delfinih« — v ulici St. Onorata.« —
Skokoma 'je bila pri svoji kitajski pisalni mizici, — vzela je mrzlično pi eemski list ier, kakor da jo navdihuj® notranja sila, — ne da. bi pomišljala, je začela pisati. —
»Ne .poznam vas, — kakor me tud
vi	ne poznate, — A včeraj ste se mi pri kazali kot podoba pravega viteza, ki so v prejšnjih časih hodili po svetu in branili vse zatirane in revne. — boje' vali se zoper hudobije in podlost. — Zaupam v vas, — ne vem zakaj, ali go tovo je, da je moje zaupanje brezmejno. — Ali sto res ono, kar si predstavljam? —r Ali som prav tolmačila vaš pogled, vas značaj, —ker si predstav zijam, da vam nisem brezpomembna? —
V	tem slučaju pridite, prihitite kar na,'ihitrejo mogoče v ulico Bons En-fanfs, — pridite! — Pridite! — Katera si bodi ura, po dnevu ali ponoči. -? pridite — a vsekakor, pridite pred jutriŠ njim dnevom! — Pridite, — lie zgubljajte časa. vsak trenutek je dragocen Jutri bi bilo prepozno! — Co sem mm vdihnila le trohico simpatije, — če je v vašem srcu le malo sočutja aa-dekle, katererilu preti največja nesreča, — če hočete odstraniti od mene grobno kata-jj^pfo. ki visi nad mojo glavo' in mi
Dnevna kronika.
— Kdo bo tretji? Pišejo nam: Kle-rialci imajo sedai dva oklofutana poslanca. Žebota je oklofutal Škrjauc, Pušenjaka pa je »birmal« dr. Novačan. Radovedni smo, kdo bo tretji!
,— Volilni mehurji. V Ljubljani začneta izhajati dva nova dnevnika. Radikalci bodo nastopili z »Jutranjimi Novostmi«, katerih glavni urednik bo prodali Andrej Gabršček, do zadnjega časa lastnik »Warenverkehrsbureaua« na Dunaju. — Dr. Šušteršič bo izdajal »Ljudski dnevnik«. Kakor je videti, no bo manjkalo volilnega papirja.
— Za občinske reveže v Krčevini je darovala ga. Wogerer ob priliki smrti svojega prerano umrlega sdiptroga, g. Hermana W6gerer, tovarnarja v Krčevini, 2000 K, za kar ji izreka županstvo najiskrenejšo zahvalo.
— Zahteve uradništva. Kongres državnih uradnikov v Splitu je, kakor znano, prodal vladi spomenico, v kateri zahteva med drugim izenačenje dra-ginjskih doklad po vsej diržavL Te dni nameravajo državni uradniki podvzeti energično akcijo, da prisilijo vlado k izpolnitvi njihovih zahtev. Predvsem bodo zahtevali, da smatra vlada ureditev draginjskih doklad za izredno nujno zadevo, katero lahko reši brez finančnega odhpra. Istočasno z izenačenjem zahteva uradništvo tudi zvišanje draginjskih doklad v taki meri, da je zasigurana eksistenca uradništva.
— Premestitev pošte Radna v Bo« Stanj in uvedba selske pošte- Ker ec je premestila pošta Radna v Boštanj, se S 1. februarjem ti 1. izpremeni ime te pošt© v uradni naziv »Boštanj«. Od 1. fo« bruatrja 1923 dalje 6© mora torej splošno rabiti ime Boštanj namesto Radna. Z istim dnem se uvede dostavljanje poštnih pošiljk no selskem pismonoši v sledečih krajih: Dolnji Boštanj, Radna in Log. Dostavljalo se bo vsak da« razen ne^lj. .	*	’	•
—■ Za vojnoteKnlČn! zavod v KragO' leven j© potrebno. 20 ključavničarje^ (za kovaško ključavničarstvo), 12 stroj"1 nlh ključavničarjev in monterjev, 10 kovačev, 10 strugarjev. 10 puškarje^, in 10 kolarjev. Podrobnosti se izvejo pri državni borzi dela v Mariboru. j
— Resno stani© dr. Rašina. Poročali smo že, da se je stanje češkoslovaškega' ministra dr. Rašina poslabšalo. Najpo-vejše vesti govore o nevarni komplb kaciji. Razvija se pljučnica in vnetja prsne mrene. Dra Rašina oskrbuje šest zdravnikov.	'*■
— Konkordat z Vatikanom. Komi"' sija’ za izdelavo osnutka konkordata i Vatikanom je dokončala svoj® delo, t®f predložila svoj elaborat posebni komi-
preti z uničenjem. — pridite, takoj ko prejmete ta moj listi — Pričakujem vas kot edinega človeka, ki me moto rešiti! —- Pridite!!—■«
Potem se je podpisala: -»Mladenka v rožasti obleki z goljate pri Romitoriju.* —
In za postekriptum je še pristavila* »Ulica Bons Enfauts, —* nasproti palače Argenson, — vpraša jte po Ivafli/ Antoraijetl Poisson. — Pridite tak<W< pirosim vas!! —«	•
Ne da bi ga še enkrat prebrala, j0 dejala dišeči list v svilen ovoj, kafer® je navadno rabila, — napisala še n®' slov in zapečatila. —•	.
»Kdo bo sedaj ponesel to pismo,«'•'l ie začela zopet premišljevati. — »Ste; ga? — Ne! — Lujjza? — Mogoče, —* *h ne, ne, — Lajiza je premehka in V&* ssonka bi potem zvpdela vee, — in J*2* Poissonki ne zaupam! r— Ono ima ^ vsem tem neko ulogo, katere ne mor®*® razumeti! — Komu naj torej zaupam*® A v tem hipu je nekdo potrkal vrata; medtem 'ko je uira »a krasn®1® podstavku ia saksonskega parcela®9 ra\mo odbila peto uro popldne, i®. Ivana pi’isluškovaila, se je zaslišal hv1^ pav moški glas:
»Ne pusti se motiti, — drago ifetf: jaz sera. — papa Poisso«, — prijat®1* svoje hčerko!« -—
*	: »Ta pijanec?« — je nehote zašaP®" tala Ivana, pa se zdrznila.—
»Sicer pa, — zakaj ne? — Za denarja »tori, kar hočem jaz! —* Da* evo poslanca, ki bo nesel pismo ia jutri s© ne bo tega eploh niti
MiflSor.TČ* JuBaria $gj£
m tfc.?
p:
Stfraa S.
feiji pod 'predsedstvom ŠJurioiča, ki ima nalog, da predlog še enkrat natančno Prouči. Takoj na to se •bodo pričela pogajanja med našo državo in Vatikanom,	-	•	j	*%
— Požar na Madžarskem. Baratska tovarna stekla, največje podjetje te vrste na Madžarskem, je pred par dnevi popolnoma pogorela. Vzrok požara 80 ni dognan. Skoda sega v visoke milijone.	.;	i
Dopisi.
Podova. V nedeljo dne 21. t. m. Erog 23. ure zvečer je prišel pas. sin Jakob Bobar v stanovanje posestnice Pernat v Goricj. ter začel z nožem v roki razdajati, ceš, da jo bo »zaklal«. Posestnica Pernat je klicala na pomoč. V tem je prišej domov njen sin Alojz Pernat. Takoj je pograbil stol in udaril ž njim razgrajača. To je bil povod, da sta se sprla do resnega. Pernat je tokom pretepa parkrat sunil Robarja z nožem, 'da je ta na lica mesta podlegel za/dobljenim ranam. Robar je bil baje velik Pretepač. Pernat se je po tem činu sam javil orožnikom v Racali.
Slovenska Bistrica. Za prisednika v gerentskem. sosvetu okrajnega zastopa v Slov. Bistrici sta poleg dosedanjih prisednikov imenovana še Ivan Hajd nik, posestnik v Leskovcu občina Čreš. tijevec in Melhijov Zorko, župftiik v Spodnji Poliskavi. Ker je gospodarstvo tukajšnjega okrajnega zastopa popolnoma zavoženo, bi lahko le strokovna, revizija potom Tačunskega uradnika Ugotovila neredmpsti, ki so se dogajala zadnja leta. Mi smo to že ponovno na-glašali in upamo, da se bo to v naj' krajšem času izvršilo; če n&, pridemo s točnimi podatki. — Gostilničar Ivt Walland v Slov. Bistrici je dobil kavarniško koncesijo,
Rog. Slatin*. Združeni lovci Rogaške Slatine Ih okolice' prirode V n ode ljo dne 28. januarja 1923 v prostorih hotela »Pošte«, veliko lovsko veselico. K a vsporedu je poleg plesa in drugih običajnih zabavnih točk tudi posebna Zanimivost: razstava, ra^.ne divjačine ter modernega, in historičnega lovskega orožja. Čisti dobiček je namenien sim-tnašnim otrokom šolskega okoliša Ro-gaSka Slatina in Sv. Križ.
Zidanmost. Cecilija Lasnik, ki ie t Pred par	kakor smo že poročali,
'jusfcrelilft svojfega moža. Stefana Laz-lika, je bila pbšoiena radi prekoračenja obrana- na S meseca, težke ječe. oštarica Vida Kušarjeva je bilupre-eščena h glavni pošti v Ljubljano, novem mestu obilo srečž!
Loka pri Zidanmostu. Ob priliki go vanja gospoda Vinkota Dremlia se nabralo za naš gasilni dom 685 K. «em darovalcem iskrena hvala!
Zidanmost. Računski natakar Mir ; Štrukelj je v najkrajšem času upo-jbil 2500 računskih listkov v pric. ). posnemajte!
Crebše, učiteljico .v Poetovi. Obilo sreče!
m Svetosavska beseda. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru priredi s sodelovanjem Glasbene Matice iri vojaške godbe v. vseh prostorih Narodnega doma na dan prvega srbskega pro-svetitelja in učitelja v soboto 27. jan-ob 20. uri »Svetosavsko besedo« s plesom in sicer polovico v korist ionda menze jugoslovenske akademske omladine v Gradcu, polovico pa v svrho zidanja pravoslavne cerkve. Posebna povabila se nerodo razpošiljala, vstopnina bo prostovoljna in ne določena. Istega dne prepoldan ob 10-30 uti proslavljajo v Narodnem domu pravoslavni učenci vseh tukajšnjih šol sv. Savo kot svojo krsno slavo z blagoslovom vode, sekanjem ko* a in otroškimi deklamacijami. Vstop prost. Vsi udeleženci so gostje dece. — Opozarjamo naše narodno občinstvo na obe prireditvi.
m Meščani! Več kot 500 jugosloven-skih dijakov se. nahaja na študijah v 1 ■hradeu, katerim se obstanek vedno bolj in bolj otežuje radi nekonsolidiiranih jrazaner, ki tarejo danes vSo Evropo. — Gmotne neprilike so zadobile toliko vpliva na duševno delo, da mu je onemogočen vsak napredek in-mu preti sl guma dekadenca. Zato apeliramo na patriotski čut spoštovanega meščan stva in prosimo, da se v člmvečjem šte vilu odzove s prostovoljnimi prispevki n s tem proži možnost humanitarnemu cJlj-u otvorjenja jugosilovenake akade-mične menze v Gradcu. Mala tukajšnja srbska pravoslavna cerkvena občina
iriborske vesti.
MaHbor 55. jamiiij* 1923,
m Mariborčani! Jutri v petek ob 2. ml popoldan prispe na povratku domovino na glavni kolodvor naš Ji pesnik in kulturni delavec Jc$il ritar. Maribor j« prvo obrdejno me-ki ga pozdravi, »ato mora hiti ta Po®draw tudi res dostojen naše pošto Kdorkoli ho utegnil, moča priti Oa kolodvor.	"	'i ’ i*i- ■
m Pevski odsek Glasbene Matice po-»Iva v»e pevfee, da se jutri ob 1. uri popoldan zberejo na glavnem kolodvoru k sprejmu peanika Stritarja.
m Slovensko žensko društvo poziva hvojje članice, da se v kar. najobilnejšem Številu udeleže sprejema pesnile* Stri-tairja na glavnem kolodvoru.
11 «x. Oriona poziva vee svoje člane, ■vdeleže jutri sprejema pesnika tja. Zbirališče ob 1. uri pred ko-
rejema pesnika Stritarja se
kakor doanavamo tudi godba ©nega društva »Drava«.
Veliki župan dir. Ploj je brzojav-oc^pokiliean v Beograd k razpravam Južne železnice. Odpeljal se je da-in se mm najbrže v, pon-t. m.
g.
aik m gospodično Zinko
odstopa iz svojih neznatnih sredstev polovico čistega dobička Svetosavske besede v korist menze! Vzemite ai jo za vzgled, pohitite na to zabavo in darujte prostovoljne prispevke! Olajšujte eksistenco stebrom naše inteligence v bodoči veliki Jugoslaviji. Odbor jugoslo venske akademske omladine v Gradcu.
in Prošnja. Šolska mladina iz^inarn tna na Pohorju gostuje v tukajšnjem Narodnem gledališču na Svečnico dne februarja j p v nedeljo 4. februarja vsakokrat ob.15. uri (3. uri pop.) s krasno mladinsko potdejanko »Kralj Matjaž«. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen novomti šolskemu odru Šmartnem, ie treba paziti, da bodo stroški čim najmanjši. Podpisano šolsko vodstvo vljudno prosi vse prijatelje mladine,’ zlasti še ljubitelje Zelenega Pohorja, da hi.po možncsti rurejeli ene* ga ali dva teh malčkov v oskrbo za šti rl dnt, t, j. 1., 2., 3. in 4. febrnaria, da se tako izognemo dragim.cenam v hote. lih. Gostoljubnost ljubih Mariborčanov bo mladini Pohorcem gotovo ostala v neizbrisnem sppminu ter bodo vedeli pripovedovan o'njej še v sivi starosti. Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravo »Tabora« pod šifro »Pohorc«. Oljenem se slavno občinstvo najvljudeje vabi. da si ogleda »Kralja Matjaža« in da vidi lep napredek pohorske mladine. — Šolsko vodstvo Šmartnem.
m Protestna zborovanje državnih uslužbencev in upokojencev ter jugo slovenskih železničarjev. V nedelio dne 28. januarja ob 11. uri se vrši' v veliki dvoranj Narodnega doma protestno zborovanje. Dnevni red: Zadnji obupni klic državnih uslužbencev, upokojencev in jugoslovejtskih železničarjev za zbolišanje njihovega nevzdržnega gospodarskega položaja. Govoril bodo po en zastopnik državnih uradnikov, niž jih uslužbencev, železničarjev in upokojencev. Tolvariši! Vsi na krov! Poka žimo z dtestojno manifestacijo, da je naša beda prikipela do vrhunca in da zboljšanje našega položaja ne trpi ni-kakega odloga več!
m Zdravniški tečaj PTL. Zdravniški tečaj priredi od 12. do 22. februarja 1923 proti tuberkulozna ]|ga v Marjbo ca. Zdravstveni od«ek Za Slovenijo le pritrdil učnemu načrtu. Vodil bode te čaj g. docent dr. Matko. Obvestila 'so se vsa okraina glavarstva, da opozore okrajne in okrožne zdravnike radi u-deležbe. *	*	«
m »Ljudski knjižnici« je daroval g. Ivan Harjnt, trgvec s poljedelskimi stroji na Aleksandrovi cesti 45 Din. 55 p., katere je nameril za inserat v »Ma riborskem. koledarju«, pa je v istem po žal iraostel. Veekakor pa »vino kot nagona; ajatelji
M. K..
m Dramatski odsek Tugbilov. Milnice ima svoj občni zbor dne 27. t, ni. ob 19. uri v prostorih Jug. Matice, Sodna ulica 32. Na občni zbor se vabijo vsi. ki bi imeli veselje sodelovati v tem odseku.
m Dar Dijaški kuhinji. Gospod Dar-<o Guštin je daroval Dijaški kuhinji v Mariboru mesto cvetk na krsto t gospe Loupuščeko ve Din. 100. Prisrčna ivala!
m Prihodnje predavanje v »Ljudski univerzi« se vrši v pon d el j ek dne 29. januarja. Predava Božidar Borko o emi: »Evropa pred vojno in 00 vojni«. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer mala kazinska dvorana).
m Mestno elektviško podjetje poroča svojim cenj. strankam in odjemalcem toka. da do danes prj omenjenem podjetju kot obra-tovodja zaposlen g. Walter G iger z današnjim dnem ne stoji več v-službi, ter ni upravičen izvrševati. kaka dela v imenu podjrija.
m Grajska klet. V petek -6. jan. 1923. coneert polnoštevilne go.dh? glasbenega. društva »Drava«. Začetek ob 19M. Vstopnima 2 dinara.
bJemTrKdor naroči oba letnika hkrati, ju dobi za skupno ceno 50 dinarjev, ka^ teri znesek je s poštnino vred naprej vposlati.
Orjuna.
Narodno gledališče.
Kepertoirc:
Četrtek. 25. jan. Dvor. A.
Petek, 26. januarja ob 15. uri Užit karji. Izv. Dijaška predstava.
Sobota, 27. januarja Gplgota. ab C in kup.
Nedelja, 28. januarja ob 15. uri U-ž*‘Vari:. Izv, Znižane cai?e. — N c* jo'.i a 28. jan, ob 19 in pol uri Kozarec vode Izv. Igra »Dramatično društvo* iz Ce-ja, —
Dijaška predstava. Jutri v petek, 26. jan. ob 15. ee vprizori za, dijaJ<e na (nove j še slovensko dramsko delo »Užit carji«. Spisal Alojzij Remec. Dijaki naj si kolikor mogoče že tekom dopoldnem kupijo vstopnice, da ni v zad njem trenotku nepotrebnega navala in da se lahko predstava točno prične.
»Golgota«. V soboto, 27. jan. se uprizori zadnjič v tej sezoni lepa mistična drama »Golgota«. (Ab, C in kuponi).
Ker je v soboto zadnji dan pred
ustanovno skupščino, bo tega dne pošlo valo tajništvo od 3. dor^. vire zvečer. Opozarjamo osobito že prej priglašene člane, da pridejo po legitimacije, ker sicer niti oni ki imajo znake, pa so brez legitimacij,, ne bodo imeli pravice glasovati. Zahtevamo neomajno disciplino; kdor misli da zanjo še ni dozorel, naj raje ne vstopa v Orjuno! Bolje, da imamo 20 discipliniranih, kakor pa 2000 nediscipliniranih članov.
^1*1 *'(ifr-;.*!
Kultura in umetnost
x Dr. Metod Dolenc, Sadašnji položaj kaznenopravnoitr zakonodavstva kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Ljubljana 1923, Nakladom. Ig. pl. KIelnmayr &■ Ped. Bamberg u Ljubljani. Nas priznani kazenskopravni strokovnjak, profesor ljubljanske univerze gosp. dr. Dolenc j© spisal za neko inozemsko strokovno 1 revijo razvoj kazenskopravne zakonodaje v naši državi od preobrata sem. Ta svoj spis nam ,ie sedaj podal v srbskohrvatskem prevodu, ker ga bo goto\'o vsakega našega pravnika zanimalo dobiti celoten pregled čez vse, kar se je ustvarilo v Jugosla viji na polju kazenske zakonodaje. Dr. Dolenc je podal zelo informativno sliko ki bo zanimala tudi nepravniške kroge. Knjigo toplo priporočamo! ■
x Zbornik znanstvenih razprav. — Izdaja profesorski zbor juridlčne fakul tete H. letnik 1921-22 v Ljubljani 1922. Samozaložba, Cena 35 dinartev. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Pravkar je izšel II. letnik »Zbornik znanstvenih razprav«, obsegajoč 197 stran« s sledečimi razpravami-: 1. Univ Prof. dr. Ivan Soiger: Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna po-sledioa (mednarodna krivica. 2. Univ. prof. dr. Leonid Pitamic: D ržavno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema. 3. Univ. prof. dr, Stanko Lapajne: Meddržavno in medpokrajin-sko stečajno nravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 4. Univ. prof. dr. Rado Knšelj: Posledice državnega preobrata na polju patronatneera prava. 5. Univ. prof, dr. Metod Dolenc: Kgiminailnopclitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12 Vidovdanske ustave (t. z. kancelparngraf). Opozarjamo vse kroge inteligence, a posebno Baše pravnike v administrativni in di-plomatitani službo, na publikacijo, ki so naroča pri dekanatu ju. fakultete v Ljubljani. Ijo tam je tudi še v založbi Zbornik znanstvenih razprav I. ‘letnik, ki prinaša na 19 tislwvnih polah devetero znanstvenih razprav, ki se pečajo z pravnoagodovinslvimi, civilno-©ra^nimi in d ravuafUoz^fičioiaji pro-
Gospodarstvo.
g Produktna borza v Novem Sadu, 22. jan.: pšenica: bačka 475, sremska 480; ječmen: bački 325, sremski 830; oves: bački 295, sremski 300; koruza! bačka 225, za maree-april 268; fižol: novi beli 390; ®ofca, bačka (z vrečo) št 0 710; za kuho 685, krušna št. 6 — 635; otrobi: pšenični 182; mast: svinjska ab Bacila 3100: tendenca: čvrsta.
g Prodaja lesa. Kr. direkcija šum v Vinkovcih bo prodala dne 29. januarja t. 1. ob 10. dopoldne potom javne dražbe hrastov in drug les. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani interesentom tta vpogled,
Turistika in šport
Kongres društva za promet stranaca,
kupališta i mineralnih vrela u kraljevini SHg, Kako smo več javili, saavalo je Društvo za promet sfcranaoa u Zagrebu za 29., 30. i 31. o. mj. jedan kongres, na kojem če se pretresati pitanja vrla važne naravi o organizaciji i reorganizaciji prometa stranaca i kupaAfSt*. —-Pozivi su rasposlani početkom januar« o. g. Svi interesenti, koji iz bilo kojeg razloga nijesu primili poziva, a žele o-vome kongresu priisustvovati. neka so izvole obratiti neposredno na Društvo za promet stranaca u Zagrebu Tr* 1.15.
Obiskujte
mestni muze)
T Canlnrjerl nliel. Odprt mko nedelj« od 10.-13, ure. Vstopnina 1 dinar.
Dr. Radoslav Pipuš; •' S'
Draginja.
Kaj je draginja?
To je beseda, katera se dane« zelo mnogo rabi. Velika večina vseh pa, ki rabijo to besedo, bodisi v pismu ali govoru, bi prišla v veliko zadrego, če bi morali dati točen odgovor na .vprašanje, kaj je draginja, če bi »e dane* govedina pirodajala po 30 K kg, kram1* pir pa po 6 K kg, bi vsi rekli, da je govedina zelo po ceni, krompir pa *»&»• drag, akoprav znaša cena govedini 5-krait toliko, kakor cena krompirju. Kaj' je toroj dragol V vsakdanjem življenju se imeauje dirago tiste blago, sa katero je treba danes plačevati večjo ceno, kakor se ja plačevala včeraj aji la-;: ni, ali pa pred nelcaterimi leti, to je V, bližnji preteklosti. Mi pa govorimo, da' je blago po ceni, če se za to blago danes plača matije, kakor se je plačevalo nedavno, torej zadnje mesec? ali zadnja leta. Danes nehote primerjamo vse cene s tistimi cenami, ki so .veljale prea svetovno vojno, ker štejemo 03* predi svetovno vojno za normalni čas, čas od začetka vojne naprej pa za nenormalen čas. Potemtakem trdimo navadno, da je drago tisto blago, za katero moramo, v resnici, ali pa vBaj po našem domnevanju danes plačati več, kakor aino plačali pred vojno. Pri tem pa napca* vimo navadno veliko računsko napako. Mi primerjamo samo enha števila, 1» se .prav nič ne oziramo na težkaj so ta števila pomenila pred vojno, in kai Pomenijo danes. Pozabljamo, da je denar« s katerim navadno plačujemo blago, ravno tako blago, kakor vsaka druga vttsta blaga Kakor dragim vrstam blaga, se tudi denarju menja vrecfno«. Krona, s katero smo bili. vajeni cene Označiti p>ral voifto. niti blizu ni to, kar
'j6 Brona., s katero danes označujemo cono. B-aznnerjf med oboma vrstama kron, j našnJa
švicarska franka; te se pravi. da jo dali u gosJovonsifca - krona vredna
torej med predvojno in med današnjo -približno silo'petdesetino svioaiM&ega fcrono. nam kažejo bumi teo&tf. Za’Iranka ali nekdanjo avstrijske krone. ^Jvropo so danes'V prvi vrsti odločilni' Kdor prodaja, .blago, vpraša vodno. kij tečaji Curiške borze. To je, skorai v my ^Upec nudi za to blago. Prodajalcu ,%-^j Evropi se vrednost .dfcnada danes ni • na tem ležeče, da dobi to^alJ ono 'določu:ie po švicarskih frankih, ker se število papirnatih .podobic, ki jih liud-
ja vrednost švicarskega franka od leta 1914 naprej iraned vseli evropskih va-
je imenujeio bankovce, atuoak' rtjemu je na tem le/, e'Se. da dobi gotovo vred-
kron. Temu rarmenu so se JčoliltorfeUi-1 ženo ino^^uif? gotovega, biaga.
,-1- J L	rV-1_____s*'Iti.*___**___________
liit ali denarnih vrst do danes najina-. nost, vrednost, za katero dobi spet drugje spremenila.	j	go blago, ali vsaj 'enako	množino ena-
,	j	kega	Mag a. kakor ga	je on prodal.
Draginja in valuta,	■ I Kdor jp pre^ gVetomo vojno za ta ali
Fred	vojno	se	je	za	100	švicarskih j	drugi	predmet zahteval	2 K,, ta m<>r.a
jikov	dobilo	približ-no 95	avstrijskih j	danes	zahtevati 50-krat	toliko, to jo
avstrijska krona je! 100 iugoslov enakih kron. da dobi isto
frankov
kron., To se Piavi
bila malo več vredua, kakor švicarski vrednost, TOrej se m
frank Danes dobimo ?a 100 jugoslo- katero je leta 1914 vebalo - K,	A	.	*	.
venskih kron samo 1 frank in 45 cent j pa velja 100 krop. Cena tega Maga, tonalni stroški švdearske veljave. Do nedavna pa. sta rje vrednost, katero . moramo	v
zn 100 iugovslovenskih kron dobila 2 j dobimo to blago,.je ostala ista.	Vec ah
podražilo o
blago,
danes
ko-prilagodil^ :tudi-mezd* Delavci, ki so leta 1914-na dan j^uisiR 12 K, dobivajo danes po vseeno po 80 K. do 1^0 K na dan.	■	\r-	-	.>.y	'
Upravičeno ifn neupravičeno	V
•	'i	• • k
podraženie.	.‘a
Vendar na cene Magn ni vplivala	m
da je proizvajanie gotovega blagra danes 'združeno z večjo težavo iti z JU-
na-
sprptj: ^ro^^Om;y,pnečlvojni dobi tefr §aH., to je. ida, m«forv«aj narasli v. tist? meri- kakor le žcubiT' deuar vrednost^ potem P® bil ©^upravičeno. zahtevati da)iie#> *«. to^blkao 50-krat toliko jugoslovanskih kV«!.,kakor se- je *a isto bit* go leta 1914; plačalo avstrijskih kfon> Vsled tog£ opažamo tudi, da. niso cene .vsajenim M&gu poskočile v isti meri,, v
ja. T^ni nok'atevjf .vrstah blaga je cena poskočila n«, i00-k'ratno svoto. pn’ drfl' i	*a	Pa	ie dosegla koma? 25 do 304aratni
meroma vec^hnv _*troSki 1<akorfe to - ^ v „«avo'ine,čene. Dokler se mte*
■odo wed voSno, tedai	I	lovalci	in trgovci držijo teh načel in po
botleposkeSlh*	"»*	določajo	eerie	svojega	blaga.	«0
ampatTa’nWaj Ce so torej	^^tirnapožtene«a	poste-
se
švicarska franka. Potem se je vrednost maji je so se pri., nas vse oene prilago-'jttgoslovenikc krone nekoliko dvignila,) dile temu. raamerju. V oboe se danes
a v zadnjem času spet padla. Po v pne-! pri nas za. vsako blago plača Približno ono pa smerno reči. da sta se leta 1922 50-krat toliko hifo^lovaniskih ^on^ka-za 100 .iugoslovenskih kron
Bombard Keflermann:
Pač pa postopa 'nepošteno že sproti	\m£	ti	danes	^.hteva	50-krat tolilEo
k,: V	mori.	kakor	kakor	je njegov«
ed vojno, veljalo v avstrijskih ako se stroški za proizvajanje risa
ne moremo
ditL d4|hf»Mlfnk.	v.avtrtisHfi
zahtevati, da oi-se ceai?. te-jtrrtnaV a|b-A ^ .fvrtSl.; —i,.,.;..«
t
kolikor ie denar	vlwu^	tem	časopi.nrso	zvišali	v
mu blasru povijala samo za .toliko, za. .	^•	»	•	,.	-_3
c; 7	jssraž
,.mU »». - AKo .'.umi *#** W"J,a ?**»* “*«»
_ U  ...... Ako so se pa
drugi*etrani stroški, s katerimi je adru-
(Dalje prihodnjič;)
PREDOR.
Roman.
(Dalje.)
(119)
vročega rova. Njegovi ljudje so mu vzdeli priimek »ruski hucjič«-
Dan za dnevom so rovi bruhali Štiri tisoč vagonov hribine na Acoro in tri tisoč vagonov na BčrmudO. Na-I stala so nedoKledno obširna nova. ozemlia. Ceri, kleče-s ta. plitvine, otoki so se strnili v celino. Nastalo ie povsem novo kopno, ki ga je stvori! Aljan. J^jegOvi gradi-, telji pristanišč so postavili najmodernejše pristaniške Ameriški del predora je bilo še najlaže .zmagovati.' stavbe, ježe in loninike valov, ladietiice in obmorske . V nesrečno tokavo je šlo osemdeset dvojnih kilomet- svetilnike.. Pristati so mogli največji parniki. Njegovi rov hribine. Dan in noč se je v globočino^ usipal plaz graditelji mest grušča pričarali nova - tpesta. kamenja in grušča, črežnio je bil narejen.tri sto metrov širok nasip. Preprežen je bil s tiri in bj-ez prestanka so jz rovov pribraevali vlaki in svoj tovor jzvračali v globočino. Severni del je bil v letu dni zasut in izravnan in je nase dobil velikanske stojnice z dinamkami, ohlajevaJnicami in ozonovkami. Pet let po obnovitvi gradnie so se spredki rovov od Amerike in od Bernmd drug drugemu tako približali, da se je mogel Allan skozi hrib po brezžičnem telefonu dogovarjati s Stro-
Mala oznanila.
povsod
s
hoteli, bankami, blagovnifcami. cerkvami, šolami — vse. vse ie bilo čisto nov<$! Eno pa je bilo za peterico novih Altanovih mest značilno: da so bity.- bfez občnega rastlinja. Stala so na grušču od mle in granita, bleščeče zrcalo na solncu in megleč oblak prahu na' vetru. X desetih letih pa bodo prav, tako zelena kakor druga mesta, Zakaj trgi, vrtovi, javrii nasadi, kakor jih imajo Condon, Pariš, in Berlin, so bili že določeni. Njegovi
__________ I	_	___ graditelji so dovažali cele ladijske tovore prsti, chilski
inom. ki je poveljeval v B^rmudi. Allan je. zaukazal, da solitrovniki so pošiljali soliter, morje je dajalo halogo, naj se hrib predolbe s smernimi rovi in ves. svei; je z Njegovi graditelji so dovažali .rastlinje.in arevje. In napeto pozornostjo čakal trenotja, ko bi se rovi strnili, res, tu in tam so se že kazali iz nic pričaram nasadi: se Celo.nekateri znanstveniki so bili uverjeni, da se bodo zaprašenim palmovjcm in drevjem ter revno travico^ rovi zgrešili. Ne more biti drugače, nego da vplivajo sU* | Zato pa sO Allanova mesta, imela nekaj drugega-ne hribinske gmote, vročina ozromne. nlasti. železovca irnelo so nairavnejše ceste vs^jta sveta in najlepše po*
'!n velikanske množi električnnih energij« na; najbolj na- brežine vseh kontinentov. Podobna:.- so ,si bila kakor tančno mersko orodje in motijo. Toda že, ko so se ■ brat bratu. Bi'a so sadike Amerike, izpostavljene trd-smerni rovi zbližali, da so bili samo petnajst kilometrov. njavice ameriškega duha.’ opremljene s krepkovolj vsaksebi, so sejsmografi razstrelbe v rovili zazname- ( nostjo in navdane S tvornostjo.	*
novali. V petnajstem gradbenem teiu so smerni Jovj tr-j v Mac Citv? ^ konec gradbene dobe našteli cili drug ob drugega. Preračuni so pokazali razloček, gc ve£ nes0 ma:jj0n'stanovalcev! petnajstih metrov v vis ocino m desetih metrov v stran>	.	m-t;.	Rrfi,^„iixv
razloček, ki ga je bilo kaj lahko izravnati. Dve leti nato	*	lUaije	prmo nj
so bili' dvojni rovi Amerika-Berrnuda prebiti in z oščit-jem iz železobetona oklenjenj.
To je bilo graditvi silno*, v korist: vlak? so lahko cement, železo, tračnice in moštvo prevažali na Ber-
■ Predorske delnice so se podražile za dvajset odstotkov! Denar ljudstva je prihajal nazaj.
Težavnejša je bila gradnja francoskega dela, ki ga je Allan dal;najprej nadaljevati enorovno. Tu so v štiri-J najstem graditvenem letu vdrle ogromne množine bla-' ta. Rov se je bil nameril na oceansko »gubo*. Popustiti je bilo treba tri kilometre izvrtanega rova z dragoceni- i ml stroji in aparati vred. Da ustavijo vdirajoče blato in vodovje, so zgradili dvajset metrov debelo steno 1z' železobetona. Pri tem vdoru je dve sto sedemdeset oseb storilo smrt. Predor pa jo je zavil daleč.okoli ne-, varnega mesta. Na tem ovinku se je zopet nameril na blatovino, a so jo po obupnih naporih obvladali. Pet ki-' lometrov tesra dela proge je stalo ogromno vsoto šest-; desetih milijonov dolarjev. Dogradili so ta rov v dva j-’
, s©t prvem gradbenem lotu.	>
Odkar sta bila franooski in ameriški del predora1 dogotOvljena, je bilo troškov za graditev dokaj manj. ;
Iz meseca v mesec so lahko odplavljali bataljone de-; tavcev. A kljub.temu je predor Še zmerom nožtral mi-i Barde. Ethel je dala za predor vso svojo ogromno imo-j ttfrio črav do zadnjega centa! Če se predor ne dogra-j dL pojde lahko beračit. Lloyd sam je bil udeležne s tako velikanskimi vsotami, da bi ga n odrlo, če se ne bi deparštveno kretal nad vse spretno.
Najtežavnejša je bila graditev atla litrčkih delov predora, ker so bile daljave ogromne. Dan in noč, iz, leta v leto so kopice uznojenih mož besno razdevalei hrib- Čim globlje so prodirali, tem hujše je bilo za prevoz in prehrano, zlasti ker so te dele predora zaprvo ponajveč gradjji enorovno. Tukaj se predorovcem ni bilo boriti z vodo, ampak z vročino. Rovi so tukaj držali navdol do globočine šestih tisoč metrov pod morsko gladino. Vročina je bila tako silna, da podporje ni •smelo biti iz lesa. ampak iz železa. Vzduh v vročem, globokem in dolgem rovu je bil tem slabši, ker je vsaj .nekoliko zadovoljivo prevotrovanje mogoče samo po , dvojnem rovu. Po deset kilometrov vsaksebi so morali dolbsti postajnice, v katerih so potem dan in noč gibale ohlajcvalnice, ozonovke in zračne sesaljke.
Graditev teh predorskih delov je bila najbolj težavna in najbolj orjaška, kar so jih ljudje kdaj izvrševali.
Od dveh strani so se vrtalni stroji pomikali globlje in globlje. »Tolsti Muller« od Acorov sem skozi; Strom pa od Bermud tja skozi. Stromovo storilo je bilo nadčloveško. Njegovi ljudje ga niso nič kaj marali, pač pa so ga občudovali. Bil je človek, ki je mogel dneve in dneve prebiti brez jedi, pijače in spanja. Bil je skoraj vsak dan v rovu in je po cele ur$ osebno, vodi! delo ,V, $prednjaku. Vča$i g^, ftp več dni ni bilo iz. ognjeno
LŠS	fisdoll	^ilSW2»	liskv
Trgovski pomoinlk * Iral^tno-
pomainiiko prakso, iiče b*)j*o slnibo n« d*feli *li"» mestu. Vstep 15.febru*rjtalil m tre*. P«piri se :pe»iljajo*^od »P*-iten It 1060* M«tB*lei«*e H<*ie fri Miribora. 163 2-J
Msblirano stanovanje «« rt-
. menjt * prartim. N*ilov pare aprttt; ; tTi 3—1
Skorai novi škornji m prodaj.	T,tipr*vi. 17,i
liSa a« posojilo K 50 000 «1
d*br®id*it trg. peiljttje prati
30*/« obrtstim. Poatdkt nt
nprtT« pod »*t 3S*.	187
Novo!
Telika partija volaanih blnr, roktTie in nogaric, kakor tud! ostalo tinsko robo prodaje po aeroijetno nizkih ce* n ah nora trgorina
B. VeselMč S Ko.
Maribor, Gosposka 26.
m 7-*
mmBBEmBamsaeam
 Svarim vaakpgar4, raiširjati o moji oaebi
neresnične govorice, ker bom proti vsakemu sodnijsko postopal,
Josip Ajster«
Smrekove (n»») hlodi!
kopi	V-	.
Mariborska lasna Industrija
. ^ Maribor, KoroSka easta 46.
Ganljivi in tolažilni so bili mnogoštevilni fziiazi odkritega sožalja, katere smo sprejeli ob smrti naše ljubljene matere
n rt
Prisrčna hvala vsem prijateljem, ki so prihiteli od blizu in od daleč, da sprejmejo pokojnico na poslednji njeni poti, prisrčna hvala č. gg. duhovnikom, sosebno g. župniku Andreju Bračiču na cluhapolnem nagrobnem govoru, presrčna hvala ženskemu druStvu, ' Sokolu, požarni brambi, požrtvovalnim pevoem ter šolski Hvala za prekrasne venoe.
Ruše, dne 23. januarja