r*—- Največji H d o venski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 g Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TXLSPON: OHelaea 8—9878 NO. 291. — STEV. 291. GLAS NARODA * list: slovenskih Jelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. lagged every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I^BBQl! fats red as Bscond Olssi Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Oongreas of March S, 1870 TELEFON: OHelses 3—8871 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1933. — SREDA, 13. DECEMBRA 1933~ VOLUME XT.I, — LETNIK XLL PREDSEDNIK ROOSEVELT ZA ZNIŽANJE DAVKOV EDINOLE V SLUČAJU, DA BODO DAVKI NA PIJACO NIŽJI, BO MOGOČE ZATRETI BUTLEGARJE V deželi je še vedno kakih petdeset milijonov galon butlegarskega žganja. — Po mnenju predsednika Roosevelta je treba davke čimbolj mogoče znižati, ker sicer ne bo mogoče iztrebiti butlegar-stva. — Predsednik rekonstrukcijske finančne korporacije pravi, da je dolar zdrav denar. Monarhisti podpirajo špansko vlado AMERIŠKI POSLANIK V MOSKVI Sprejet je bil z velikimi častmi. — Vsepovsod vise ameriške zastave. 2 njim je devetletna hčerka. t WASHINGTON, D. C., 12. decembra. — Pred- sednik senatnega finančnega odbora, senator Har-rison je po seji s predsednikom Rooseveltom rekel, da smatra predsednik za mnogo važnejše, da odpra vi butlegarstvo, kot pa da dobi od žganja več davkov za zvezno vlado. Harisson pravi, da sta si predsednik Roosevelt in kongres edina v tem, postaviti na žganje kar mogoče nizke davke, samo da bodo butlegarji izločeni. Na seji, katere so se poleg predsednika vdeležili tudi člani finančnega odbora obeh poslanskih zbornic, je "nekdo ' predlagal $2.60 davka na galono žganje. Harrison pravi, da predsednik ni omenil te svote in je vsled tega mnenja, da bo znašal davek na žganje manj, kot pa $2.60. Predsednik je pooblastil Josepha H. Choate, administratorja za žganje in namestnika zakladniške-ga tajnika Edwarda C. Lowry, da zastopata vlado pri seji finančnega odbora obeh zbornic. Po mnenju davčnega izvedenca kongresa, L. H. Parkerja, se nahaja v deželi 40 do 50 milijonov ga-lo n butlegarskega žganja. Davek na žganje mora | biti kar mogoče nizek, da bo vladno žganje moglo \ tekmovati z butlegarskim. Parker je rekel, da bodo ! prvo leto popili 1 miljonov galon žgan ja, ako ne' bo zvišan dosedanji davek na žganje SI. 10. Ako pa bo ta davek celo znižan, ga bodo popili 200 mili-■ jonov galon. Parker pravi, da lastniki butlegarske-1 ga žganja ne bodo zlili v jarke, temveč ga bodo sku-1 šali prodati. Kongresnik Crowther, ki je član odbora za davek na žganje, je rekel, da mora biti davek na žganje tako nizek, da bo mogoče kupiti kvart žganja za S 1.50. Senator je še rekel, da naj kongres pooblasti predsednika, da prične z državami, ki izvažajo žganje v Združene države, pogajanja za trgovske pogodbe. CHICAGO, 111., 12. decembra. — Na letnem banketu zveze illinoiških tovarnarjev je govoril Jesse H. Jones, predsednik Reconstruction Finance Corporation ter rekel med drugim: — — 2e nekaj tednov so nekateri ljudje v skrbeh za ameriški dolar. Ta skrb je po mojem mnenju povsem brezpotrebna. S tem ne rečem, da ni stabilnost dolarja izvenredne važnosti, toda o stabilnosti ne more biti nobenega dvoma. Dolar je najboljši denar sveta in bo brez dvoma tudi ostal. Prav nič se ne bojim, da bi predsednik ali pa kongres uveljavila v tem oziru kake izpremembe. • Jones je nadalje rekel, da želi predsednik zvišati cene blagu in izdelkom. To se pa ne more naenkrat zgoditi, in bo imel pri tem tudi kongres odločilno besedo. PANAMERIŠKA j _KONFERENCA j Združene države bodo podpisale pogodbo proti1 vojni. — Argentina je za znižanje carine. Montevideo, Uruguay, 12. dee. j Amerika in Argentina ista vrgli danos na paiiaanerčski konferen- j ci na -tehitnifo ves svoj vpliv za j uwljavljenje mini in izvedbo1 £T(is]xxla.i»ke obnove. Združene države IhmIo podpisale pogodbo. ki jo je predložila Ar-] gentina in ki je naperjena proti1 vojni. Argentina l>o pa pristala na , predlo«? ameriškega državnega j tajnika Ilulla. naj so carina zniža in naj se omi'i razne druge t:--' govske ovire. l'o mnenju ameriškega državnega tajnika, naj bi j vse ameriške republike sklenil? trgovske po-1 godbe, kar bi oživilo med njimi trgovino in jim nudilo v gospodarskem ozirn veliko •jkmik«". Xa sedanji panameriški komfe-renei ni tako ostrih debat kot so se vršile na prejšnjih. Povsod je opažati najlepši sporazum. __ MLADA ŽENA BO OBEŠENA --- • I Jackson, Miss., 12. decembra.' Najvišje sodišče države *Missir*>ip-pi je rarwodi-Io. da mora biti 17 let stara črnka Annie May Harmon 17. januarja obešena. Xa smrt je bila obsojena, ker je umorila svn-jega moža Joseph a 27. decembra 1032>Za svoj črn se je izgovarjala. da ji njen mož ni bil zvest. NEMŠKI AEROPLAfT _SE JE RAZBIL Hamburg, Nemčija, 12. decembra. — Na letališeu Fuhlbuettel b!izu Hamburga se je- razbil potniški aeroplan Lufthanse in ubitih je bilo še>t 1 seb. med njimi dva Xe\vy orvaaia. Moskva, Rusija, 12. decembra. Sovjetska mlada je opusi?'« vse dosedanje običaje in predpise, tla je priredila ameriškemu poslaniku WnMiauuu C. IJullittu tak sprejem, kakoršnega še ni bil deležen noben jnislanik kake druge drža-ve. Moene svetilke so razsvetljevale prizor, ko je prvi ameriški ]w>-slanik pri sovjetski vladi izstopil iz železniškega \xiza. Kannere so deset minut jema'-e slike. Iiulllitta je pozdravila veliki delegacija sovjetskih uradnikov, skupine u!i!ittcfva hčerka Anne .m* je v esc Jo ostaje so vojaki zadrževali množico. Pred j>o-stajo je bi'o nenatvadno veliko število avtomobilov in fotograf-skih kamer. Velika množica se je tudi obrala pred National hotelom, s katerega je vi lira J a veika ameriška zastavo. Zastava je bila izdelana l>osebno za to priliko. Po obisku j>ri fzunanjein komi-sarju Litvinovu je Mullitt tnlSel pr> mestu Iskat pripravno poslopje xa poslaništvo. V sredo bo predložil svoje poverilne listine predsedniku Mihaelu T. Kalininu v K remiju. WYNEK00P JE OPROŠČEN Chicago, m., 12. decembra, — Sodišee je Earleja Wynekoopa o-proBlilo A?iake krivde pri umoru njegove žene Hhete. Vsled tega je obdolžena umora samo njegova, mati dr. A ice Wynekoo-p. ki .se nahaja .v zaporu pod obdolžbo. da je na operacijski mizi svojega u-rada ustrelila svojo sinaho. Takoj . ko je bil Wynekoop izpušen iz wapora. je obiskal svojo mater v okrajni j«*«"i ter ji obljubil. da bo .storil v>e. nik vlade • na interpelaciji* glede štiri dni traja jtnV ivstaje. v kateri je izgubilo življenje nad sto -oseb. , Vlada je izjavila, da jp anarhistična vstaja popolnoma zatrta. I>o pretečega generalnega ištrajka ni prišlo. Vojno stanje ni bilo proglašeno. , Vstaja se je začela v petrk ter se je razšila po severnem in seve-rovzhodnem delu Španije. Svoj višek je dosegla včeraj 1 v krvavem spopadu med vladni, mi Tetami in anarhisti. Vladnim četam se je pesrečiv«. vstaje premagati, in proti večeru je izavladal mir. Stroge fnlredbe .so še vedno v j veljavi. Vojaki so nadomestili meščansko gardo in patrulirajo po ulicah in cKrajih, kjer nevarnost Je vedno preti. } Po Madridu in nekaterih dru-I gih delih Špa«ske so se danes še i vedno vršili nemiri, toda vlada jim ne pripisuje nobene važnosti. { V madridskem Cus.tro ('aminos okraju je bil ustreljen neki sindikalist. ko je skušal .položiti bombo na že'eznif*iko tračnico. TAJNIK ICKE§ JE PADEL Washington, D. C., 12. dec. — Notranji tajnik lekes je na ledeni ulici padel tako nt.srečno, da .si je zlomil rebro in j«' bil pre|»e!jan v mornariško boliik'nico. Irkt.s je šel iz .svoje hiše v urad. k<» .se mu je prL|x»trla »esreea. Ker se mu ni zdelo, da je |>oškoil-ba resna, je šel v svoj urad. kjer je bil nekaj eatsa. Ko pa je jM*>ta-jala boleeina na de>ni .strani valilo večja, so mu ]>omagaf!>i v avtt>-mobil in se je odivljal iv bolni- ' >Jlit*o. Aimerikanski žrtvi .sta: Enima Amalia Armstrong iz Astoria, X. Y.. rvxlova jh> Jamesu Arins-trong. ki je bil nekdaj v nesrečen»mi Nemci so pruski tlrža\nii svetnik (Jisstav Wafremna. pilot lk v vodnjaku. F.strelrl ga je in dobil (za njegovo kožo ♦24.-'»O nt-tgrade. Kim, Italija, 12. decembra. — j Dam-s je umrl tukaj v stan^ti »59 Vt |»olkovnik eina. Bii'o je saiTa-štvo. i.sta strast, ki spremlja vsak umor. — Ako boste našli prave vtnli-telje. b:?.") predlagala ena-kt (v oborožitvi bojne mornarice za vse države. ".Jiji" je dobro poučen o mornariških zadevah. •fapj»etova-n<> objavila, tla bo na prihodnji mornariški konferenci zahtevala enako mornarico z Anglijo in Zdr. državami. Obenem bo tudi predlagala. da je vsaki držaivi dovoljeno gradit i bojne ladje, ki so za njeno obrandro na jpripra vnej-e. \ o jaška .sila mornarice naj bo o-mejena stmo. kar se tiče napatla. ne pa za obr.;nrbo To .stalisi'-e zavzema Ja^xmvka že več let. ker bi s tem bila najmočnejša |x»morska .si a v Aziji. .lapoitska a Imiralite-ta že izdeluje t« i/atlevev:i načrt.* katerega bo pr»|l«tžila mornarica k^r>f» ren»-i leta 1%"». Zunanji minUt r Koki Ilirota je predlagal, da bi .se trle le tega -Taj»on>ka |M>gajala z Združenimi državami i-i Anglijt» |>re^l konfe-renro. Ans-fija temu pr»-tlb>gu tia^proiuje. «itt> bi tudi rMia prit h »b i a za ta načrt Ztlru-žene države. 4a(M>nska se v tem o/iru ne bt» ptt^ajaLa z Anglijo, ako .se j* »gajasi j ne udeleže tudi Združene držaive. Japonska vlatla -tudi uoriblje. koga naj pošlje kot svojega poslanika v Washington, ker je bil dosedanji poslanik Katsuji Deretlim |M»ročila vt»jnega-ministra <>značujejo nasledil j<-skupine vjetiH bolivr>kih vojakov : ^ 1. r»o!ivij.ski ka valerij-ski polk i'Maiza" s poveljnikom oberstom Vitlaltnn Araaiibar. šestimi ] >r<».*-niki in šustimi |H.d]>ori čniki. 2. ]*olivijski 20. regiment "lo-ca" in 21 regiment "abarao". skupno 1 -">04> mož t:i vc> častniški (štab tektvm 'bojev, v katerih je pa-| dlo HI H) 1 iolivijcev. -{. liolivijska 4. in divv.ija. 10.."»(H> nnoK in nad 7 častnikov. I kakor -timIi velika m:, »žina mi: ii-eije. i Mt-Nlne obi rati .so pozvale n .<• [trgovce, tla za obhajanje zma »e [ Zii-]>ro svoje trgovine, tla se more-! jo njihovi iLslužbeiici ub ežil i I pr< lola ve. , \"elika ninožit-a. katero cenijo I na 20.000 ljudi, je z glasnimi kli-[ ci kotaka'a |w> mestu. X :d"kof je v katelrali v zalu\"«lt> za zmago pel Te Dernn. ^♦nlanja vojna meti Itolivijo in Paragvajem je pt«slediea nad -"»O let- starega .spora me 1 «>b na državama i/.arad Chaco 1'oreal. ki je (Mikrajina sainili džunge' in b* še tleltniia pri'Lskaiwi. ilržavi pa zatrjujeta >r. ojo pravico do te zemlje. Davek za tujce v Franciji Pariz, Francija, 12. decembra. Ameriški gtjsptwlarji so 7.«»*o razburjeni vse!d določbe v proračunu. katerega jpe tHlobrila {Milanska zbornica in ki določa •"> .«Lst«»t-kov tlaivka od plače v.s'ketra tujca. ako pri delu sedi. in 10 «Ml.stot-kov «>ti plače za vsako tlrugti delo. (Hetb JiižiioaanerL^ke države. 1 >iga na-rt»dov in Združene države >kn-šale pt^sretlovati tza mir meti obema državama, pa >e ji.ni d<» >e laj ni parts'ilo. Setlaj se nahaja v lioliviji pt>.^fbna komksija nnxlov iu bo .-kušaia p< -red<»va-ti za mir. te«^a tlavka razmišlja ameriški |its'«nik. ki pa v tem ♦»-žiru ne bo storil nt»b*-nega koraka. dokler te predloge ne sprejme tu«Ii .-»enat. Tudi fran»se»ki jxnljerniki. /lasti laMtniki rutlnikt»v. t>»tro ]»r«w te>tirajo |M-i4i temu tlavko. ker so v n;iLS|»n»tju > pogmlhami z .|ru-gimi tleželami. V fmncittkih pre-mo«rarskih okrajih je zap«*slenih KT».000 tujttnv rwjvee Poljakov. Ako >topi ta tlavek v veljavo, bodo morale premogarske družbe plačati na "eto do 100.0a je po setla-njih gosjXHlarskih rai7anera!h nemogoče. X>a \Tsestraji.ski pritisk bo senat, ki bo razipravljail v petek, to predlogo uajbrže zairrgel. Uspehi, ki jih jC dosegel predsednik v nekaj | ^^ zdrav ter pri tem slavi, predsednika, ki zna mesec,h. so tako ogromni m vsestransk,, da mu ne, tako dobro ravnati z valuto moremo drugače reci kot: — Dobro ste storili, go- spod predsednik! — Zelo sem bil presenečen, — je rekel, — ker z dolarjem nisem mogel toliko kupiti kot sem priča- PARIZ, Francija, I 2. decembra. — Ameriški generalni postni mojster James A. Farley, ki se mudi na počitnicah v Evropi, je zagotovil danes ameriškim trgovcem v Parizu, da je ameriški dolar po- I ' i i.a&m* ^ koval. S tem pa ni rečeno, da sem vznemirjen. Roosevelt natančno ve, kaj imajo v mislih njegovi kritiki, dočim njegovi kritiki ne vedo, kakšnega mnenja je on. i r - » KARTUZUANCI SE SELIJO Pariz, Francija. 11. deeembra iSHi menihi, kartuzijariei. jH»žefji-vt» gletlajo na svoj d«»m v <*har-treit>e v Fraiieiji. K art uzijam-i bili leta lfHH izgnan» Francije in > » n. rli Tia Spaaskem. v^laj pa / primere!! prostor \ K:a::ri ji. k^er b«"-ejo r.* ;>.*t B-^le'ovati > vet o v ni > Allan i liker ehartreiise. I>i» .sedaj jim je t|.»v«»ljevai.t fran-•••■ska vlada. «Ia xv smeli pri^mja-t» v Franeijo "na dopiist" ter >o v eivihii t»bleki izdebnali I:ker. k i-terega ne zna nikdo tlmgi napraviti. Ker je sedaj pr«>hibieija v Ameriki odpravi jena. bo franeo-ska v'tada kartuziijaneem zt»)>et tlo-votits, da se smejo naseliti v »vo-jeni st-aroin saanocft nu v Dt>i*phiny blizu Grenobla. kjer so pričeli izdelovati jirvi liker leta 1757, j1 ZADNJA VSTAJA JE USTVARILA | MOČAN BLOK V PARLAMENTU MADRID, Španska, 12. decemb ra. — Senator i Antonio Goicoecheta, ki je bil še začasa kralja Al-| fonza španski notranji minister, je ponudil danes španski vladi "zaupanje in prijateljstvo monarhi-stov, v namenu, da vzdjži red in reši deželo." S ten) se je ustvaril v parlamentu mogočen vladni blok, se-stoječ iz monarhistov, pristašev centruma in desnega krila republikanske stranke. nt II lilODf* HEWTOBK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1933 TTrm T A Iff? "EST SLOVENE DAILY ta U. 0. Ju .■----■■» - -------i 11,. i i rtu "Glas Naroda" I f — i--———^ —J Ritmuc nmnuNfl oomtavx ^ ^ ^ _ U OocpmtlMl Ptae* «f b«taw Om corpora ti &b and »(Miihii of abon officers: — W imi Bcrs^h W Mazfcattan- Mew f«fc Cttr. W. ¥. " O I. A 8 NARODA" ___(VM Pan Ufitmil nedelj In praaftw jopia »rez podplMK in oeeOooetl se ne prloMuJeJo. Uenar naj *e blagovoli ■ailjad po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proehno. da M Dopisi csdi preJAnJe bivaliK* ne in« nI, da hitreje najdemo naslovnika. "ULA8 NARODA ". 219 W. 18th Street, New lark. fc. ? C Helm t—1879 revizija versaillske mirovne pogodbe Še danes, po petnajstih netili, vlada v svetu skoro isto razmerje kot je bilo umetno ustvarjeno v Versaillesu. Takrat so odločevali zmagovalci in diktirali pogoje. Nemčijo in Avstrijo so skoro do golega oskiibili. Razmeroma še najmanj sta bili prizadeti Bolgarska in Turčija. Skoro sleherni je dcibil, po čemer je hrepenel, "zmagovalki" Italiji se niso vse njene želje do pičice vresničile. Dalmacijo bi rada imela in Slovenijo do Save. Umevno je, da po spremembi versaillske mirovne pogodbe in pogodb, ki, so bile; sklenjene za njo, streme izključno le tiste države, ki se čutijo prikrajšane. Najbolj prikrajšana je bila Nemčija, in baš zato je njena zahteva m^jbolj glasna. Tudi Avstrija se oglaša in z Avstrijo vred Italija, ki se ji strahovito cede sline po naši zemlji. Interesi Italije in Avstrije se križajo na Tirolskem, kajti Italija je v svoji nenasitnosti pogoltnila tudi precej nemške zemlje in prebivalstva. Temu nasproti pa Anglija in Francija ter države Male antante nočejo ničesar slišati o kaki reviziji. Plen, ki so si ga zajamčile, hočejo obdrza'td. V Evropi se snuje nova grupacija sil. Na eni strani Anglija, Francija in Mala* antanta, na drugi strani pa Nemčija, Avstrija in Italija. Bolgarska še koleba in ne ve, komu bi se. pridružila. S tem, da je dal Mussolini bolgarskem kralju za ženo hčer italijanskega kralja, je skušal privezati -Bolgare nase. To umetno ustvarjeno "prijateljstvo" pa ne bo držalo. Bolgari, ki so že dolgo vrsto let igrača v rokah lisja-ške evropske kliplom^cije, so začeli slednjič uvidevati, da je le v 'tlndni zvezi z Jugoslavijo oziroma v okrilju Jugoslavije njihova bodočnost. * . Nasprotje med obema skupinama sil je že sedaj precej vidno in se bo sčasoma tako poostrilo, da bo najbrž lira vnano z orožjem, če se bo Liga narodov izkazala brez moči in brez vpliva. Petnajst let je v življenju narodov kratko doba, toda zdi se, da so narodi že začeli pozabljati strahotno lekc ijo, ki jim jo je dala svetovna vojna. Little rails, N. 7. iiaamere v tukajšnjem mestu se še ttaso nič kzpreoihen i!>e. Grade-nje mostu Zeta reko Moha\rk zelo počasi napreduje. Mraz je tudi že večkrat prav močno pritisnil, tako da če «i se prikaizal iz hiše, te je streslo jx> xjelem životu. Po tovarnah je ludi malo ljnidi zaposlenih in jih po večini tava po mestu. gledajoč. kje bi .se kako delo dobilo. Obljubili so naim mestni očetje, da bodo preskrbeli delo -kakem 300 cwebam za par krio in z vžigalno vrvico\ zaižgal. Potem je šel k Slovniku in mu povedal, da je upravitelju r;tz-strelil okno. I'praivtelj X. Einspieler je ko-t priča med drugim izpovedal ; -— Po znanih demonstracijah so me nekateri sovražili. Slutil sem nekaj, toda na kaj takega nisem bil propravljen. Ponoči okoli 2. sem začni" dve .-trr.šnd detonaciji. < J-ovorimo. da je lal grda, ko jo ob.-«oj«rao. a jo znamo vselej olepšati. * NaViitino se oni. ki najlepše govore. nsjgrle lažejo. * Ko boš spuaiiio je, uis Kovich. Kralj, se je noveanbra ponovi- i la raizprava o nočnein atentatu • na stanovanje šolsikega upra vite-Ji Ija Nikolaja Einspielerja tv Dolu I! pri Ljubljani. Atentat, ki je imel j politično ozadje, je bi!' izvrScn ob J 2. zjutraj 27. junija lani. V oknu!, je nastala silna eksplozija, ki je! vrgla polovico okna v upravite-J Ijevo stanovanje deloma na njegovo -po*te'jo, deloma na tla ob nasprotni strani okna, -drugo jhi-i lovico pa (ven na njivo. Zaradi atentata je bilo lani ob-j toženih več kmečkih fantov, med! njimi tudi brezposelni delavec j Ivan Ogrin iz Zabo-ršta. občina! Del. Pri razpravi U. septembra la-: ni so bili visi obtoženci oproščeni' ^riradi pomanjkanja zadostnih dokazov v smislu § 2$(). k. p. Domski orožniki pa niso mir-civaii in so ]vo razpravi nadaljevali poizvedbo, i Naipos^ed so ugotovili, da je pra-1 vi atentator Ivan Ogrin. ker je še tivto noe pravil sosedo Nikolaju Slovniku. da j^ "nekaj naredi'. ksT bo dmgi dan ivide1". Ogrin je ' bil -letos oktobra ponnvno «mi-ran, 'ž njim pa tudi nekateri drugi. Ogrin je zločin priznal, prek"i-eal pa je imena vsr-h onih. ki nij t bi ga bili nagovorili k atentatu.,! Zato je bila preiskava proti so-i — osumi juncem ustavljena. Ivan Ogrin, ki je brez desne roke, je v sedanji razpravi, kratko dejal: — I)a, sem kriv! Predsednik: — Kako je prišlo do tega atentata? Obtoženec® — Takrat, ko so bi-j le demonstracije, so ljudje govo-( rili. da je upravitelj kriv raznih ' nretaeij. Sklenil sem. da jra izato; malo oplašim. Predsednik: — Kje ste dobili! materija I ? Obtoženee: — Dinamum sem | dobil že pred poll leta. PretL^ednik : — Za kaj ste sra ra-, , bili? Obtoženec.*: — Streljal sem ri-be. _ J Obtožence- je nato povedal, kako je napolni! kolesarsko balaneo ( Z dinsmonom. peskom in papir-j • T11;fTT'T V™ I \p Nato je v podrobnostih opisal u-j' činek dina.move eksplozije V ne- t varnosti je bilo njegovo, njegove Kop: oge in d.veh otrek življenje. Priča Slovnik Nikolaj, delavee iz Zabor'.ta. ipj^ovedal kratko: ' j -— Ogrin je priše! tisto noč kj-meni. Spa! srni m hlevu. Vprašiilf sem tra. kaj je prišel. Odvr- , I nr-'j je: Tiho! lloš že jutri videl. I Nato je odše!. < Državni tožilec je zahteval stro- 1 [ go oKcdbo. ki jo obtoženec rca-!:-:i?ži, sla f-e slični atentati r.e bedo (ponavljali, kajti taki atentati, ka-• kor je t:?, pri katerem je Je golo naključje od>'o'ilo tako. da. ni nih-Č- <.b!ežal ranjen e:'h> mrtev. J pač niso za "straži 1 o" ... | Branilec — ex <>ffo: — Dejanje ! gfrtovo ni lepo. narobe, prav gr-: do. Hotel pa je uj>ravitelja samo i preplašiti. Zati> zasluži hatine. Ni j stre gel upravitelju po življenju. ! Po kratkem posvetovanju je j ]>reclsednik sporoči!, da je Ivan, Ogrin obsojen na 2 leti in (i mese- * i cev težke ječe ter tv izgubo čast-' j nih državl;ans-kih pravic za 5 let. 01 sojeni Ogrin je m koncu pri-pemnil: — NiČrsar nhn^m proti j «odbi. — Sprejel je kazen. !-----...------j IŠČEM debro žensko, kat?ro vv.i.cCi živeti na farmi. Pišite angleško ali slo-1 vensko na : Andrew S ark, Cummings, C al. ^^illii^li^K^^ijIlihlli!!'!!!^^ BLAZNIKOVE rafike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. TUNEL ZA AEROPLANE ce nameravati: v domovino? Piike nam tako) bo brezplačna, navodila in zagotavljamo Vam, da boffte po ceni tor udobno potovalL . SLOVENIC PUBLISHING CO. i (TRAVEL BUREAU Ji ™ VM Milili »few York, M.% DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70....................Din. 100. " $ 4.95 .................... Din. 200 $ 7.20....................Din. 300 »» $11.65 .................... Din. 500 " $22.75....................Din. 1000* V ITALIJO Za $ 9.00.................... Lir 100 " $ 17.50 .................... Lir 200 " $ 42.75....................Lir 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ TllTRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih al! lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIM DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morat* poslati--9 3-75 •» '» $10 00 " f' _____$10.85 •» •• 115.00 •• " ------$1« — m $20.00 " " ____$21.— •» $40 00 » ......$41.39 " $50 00 " " ______$51.50 F11>|wim li floW v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujo* nakastia izvršujemo po CaMe Letter za prlstofbfo* $1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glat Naroda" III WM&T t»h 8TEMMT NEW YORK, N. T. V mestu Hants v Angliji #rade ogromen tunel, v (katerem ibodo preiftku&li uspešnost awopLanov. Skozi tuneil bo pilx&l veter z naglico 120 milj na uro. * ' — . Gospodar .se vrača s sejma. Hlapec pride z vozom na kolodvor. Med potjo i>« retevija ta-le. pogovor : Gospodar: — No. kako je kaj doma ? Hlapec: — Xi-e novega. Gcspodar: — Torej A^se pri starem ? Hlapec: — D«, s»e pravi, -samo Sultan j p pojrinil. Tiospodar: — Kako .v" je to zgodilo? Hlapec: — Konji so ga poni^n-i drali. J 0<»|>odi!r: — Kako to. da so ga ' pomendrali ? Hlapec: — Ko se je- rešil rz o-gnjene ne\*a rn<*»t r, je ostal pod njihovimi nogami. Gofepo<.lar: — Kakšne ognjene nevarnosti ? Illiapec: Kon.iski hlev je pogo-reT. (rCKpodar: — Kdo ga je pa za-žga 1 ? Hlapec : — Xe veni. (roapodar— Xo. kdo pa ve? IDapec: Xrhee. ker smo bi-i r.Tsi pri senu. Gospodar: — AJi je bila stara mati tudi pri «enu.' Hlapec: — X>. ui bila. — G c^-poilar: — *Xo. pot em pa ona ve. ■Hlapec: — Xe ve. Gospodar: — Zakaj ne ? Hlapec: — Xaeli smo njene kosti na pogorišču. Gospodar: — 'X.x pogorišču konjskega Itleva ? Hlapec: — Xe na pogorisčru hiše. * Ženska vse ve, o prav vse. Ženska ve. kakina je moda. pozna naj initimnej'5e skrivnosti fxvxtjili prijateljic, ve. kaj se godi doma in po svetu, pozna, politiko. Skratka: zerwka ve vse. Z eno .samo izjenxo. Saj si jb že sMša!, dragi prijatelj, ko ti je rekla, stokrat. ne enkrat: — Xo. tega pa res ne vem, čemu sem tebe vnela. * Poštama, devica je šla k adrsiv-niku ter mu začela pripovedovati o svojih križih m težavah. Zdi-a\Tiiik jo je poshižal in zapisoval njene bolezni.- — Bolečino v glarvi, bolečine v prsih, utrujene noge... — tKoC'iko ste pa stari ? — jo je vprašal. — Štiriindvajset le^ — je rekla in se ji je poznalo. da> ne govori resnice. In zdravnik je poleg bolezni, ki mn jili je naštela, napisal tudi: Izguba .»-pemina. * Pownamn rojak::, kini nikdar zadovoljen. Čemeren je. ve je zdra<* ali bolan. in vedno se prfcotžuje. pa če ima denar ali ne. Stajrbn. da -bi ne bil 7«dovoljen, č<» bi mu pečeni pišc«nci v usta leteli. V 'takem slučaju bi najbrž vzkliknil: — Hijdič. kje je pa solata f • V_ A" ... " .: i ■ • T . W, ■" ' I . ' rt i "0 LA 1 HAID DV --------' ■ I I • __UCJgggg- NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1933 -1——^MHWI^W^— II I ■ THE LAEQEBT SLOVENS DAILY (tO.ll "Gospod nadlovec — pokorno Iprekajena — Ako dovolite —" * "Za pijačo dam jaz — Vino ali pivo —" 4 Pivo!" "Cel sodček, jroKpod nadlovec!" "Mi je prav!" . J AN KO F. 8 KIM ŠE K: DVE SIROTI jSpisal A. D. EKNERY 75 postavil na s k rajno levo krilo. "Kakšen hudič —je skoeil službujoči nadlovec Rebec nad pri-Šleca. — "Odkod1 je tebe prineslo? Česa i»"eš tu t — Kako se pišeš.' Kdo te je odredil na raport" "Lovec Kostanjev— Dopust—" je zablebetal nesrečnež — "Nazaj sem 'prišel — Žandarji —" ".Mars v reto! Tod za ojjloin! Po vrtovih — Doma me počakaj! — M-arš! — Marš!" Nadlovčeva desna nojra je trdo nadela v vojakovo zadnjico, da je Janez nalik *plošenemu zajcu izginil za poslopjem. "Hen* Hmptroann. ieli melde gehorsamsl--"ji* zabrnel nad. lovcev jjrlas-- "K menaži grem," sem se javil pisarniškem starešini, pobegnil sko. zi zadnji vrata in jo ubral za .Ju- Petnajst let in več počiva na tej zgodbi. Resnična je od <"rk«* do črke. kakor je »resnična beseda, ki pride iz ust božjih. Verujem, da je mnogo njenih junakov še živih. Veselili in zdravih. Če jo dobe v rcrke in jo bneLjsl j x drezino v KoObHjsko šuino. da bi j tam i^ilaral delavce. Imel je s *e- < okrog tisoč diarjeiv. Ko pa ' je prispet", }z Lemdave do prvega j pro»da. so gj imparl'i. nepoznani | markirani roparji, ustavili vo dre- ' zino in z grožnjami B'silili tlenar. j V žalno t an i zadevi s<* je vršila I energična preiskava. 15 H o je are-' tiranih nekaj fantov iz Lakosa. DRi'OI DEL Črna noč te je poveznila na me. Slwal iiibem ničesar več-- Nek&j minut pozneje me je v po-zeleneli obraz bodril nadporočnik: "Pokonci glavo, lov«?! Vraga! Ce ste bolni, zakaj ne marodirate! — Ho sedaj dobro!" 4 Ho. gospod nadporočnik — Na prsih sem bolan — Že dolgo — Pijača —" "Takoj k zdravniku! Na mentu! Recite, da «em vas jaz poslal — Od njega naravnost v četo — V j>o-steljo — Ce vam ne bo bolje, boni zahteval, naj vas odpremijo v bolnišnico — " "Uvaja, jrospod nadporočnik." "Pojdite! — Aha! — Stojte! Vzemite tole brzojavko in jo domov prede oddajte na pošti. Recite go-?podični, da je nujna! Potrdilo mi prinesite jutri zjutraj — Danes je i-* dosti kasno —" Vlomljenih kolen sem se odzibal iz cdjutanture. Na in'.Ti komolce, v dlaneh glavo wm med zidovi svoje sobo premišljeval : "Kaj sedaj 1 Kako.' — Kam?" Tri «i in belil glavo, da je pokalo in se lomilo v prenapetih možganih. Ali — moj Bog — re silne misli od nikoder. Samo ura budilka je tiktakala enakomerno. Požirala minute in četrtinke z neobrzdano naglico. In muhe so bren-cale po kotili in se vrtoglavo zale-tavale v umazana stekla za zapra-ženih oknih. Pred menoj je ležala adjtrtaxrtQya brzojavka. 'Tri četrt na pet! Kristus križani! Kaj naj storim?" seru se zagnal g sedeža. — "Kaj--!" Odprl seni oknice in vrata, da je v ostrem prepihu zatrepetalo celo telo. Stisnil cigareto med suhe ustnice, prižgal jo in globoko v prša potegnil t.-ožirek rezkega dima. S težavo zakolovratil od mize do vrat — od vrat do mrae — In se je nepričakovano zasvetilo za razboleiriui čelom — "Oj. bedak! Tako enostavno! Tvegano, res! Ali vsaj za dan. dva >i podaljšam rok! Prigrabim čaji! ('a.'«! Časa! Edino tako pojde. če pojde. Drugega izhoda ni! Vsaj za sedaj ne! Podpisal sem ga en-krat. nad poročnika, podpišem ga še v od strain i mojster. In bo posla) svojega podrejenega h Kostanje včevemu Janezu, lovcu "na dopustu", da mu pove: "Gospod soklat, doput ti je Bkrajšan! "Au-genblicklich" se poberi v kasarno nazaj! Nič izpraševanja ne trpim! Služba je služba! Klobase in krvavice ae jedo samo za Božič in pustne dni! S prvim prihodnjim vlakom — m3rs!" In Janez pride. In mu vzamem ilopusfnico. In jo aežgem. Usta mu pošteno zamašim. Naprej naj gleda sam! Na drugo — nadporočnikovo — brzojavko se -bo štražmojstrov odgovor, če so moje predpostavke pravilne. gla>il: "Lovca Janeza Kostanjevca pred tremi tedni ui bilo doma!" Oziroma. Če je fant resnično bil vojni begunec: "Lovec Janez Kostanjevec je bil pred tremi tedni donia!" Niti besedice ve? gospodje orožniki v svoji točnosti ne bodo doda jali svojemu poročilu. Ker bodo ne samo iz same dopustnice temveč tudi iz vsebine moje brzojavke jasno videli in vedeli. da nam v četni komandi sedanji Janezov dopust ni nobena skrivnost. Če je Janez bil pred enaindvajsetimi dnevi v Mirni Peči ali ne, to ni moja skrb. Poglavitno jc in ostane, da komanda ne izve. da je sedaj na obisku pri materi. Ker bi v tem slučaju moral gospodu stotniku in še drugim razložiti in raztolmačiti jaz. na kakšen način ir» - čigavim dovoljenjem se je fant podal na tridnevno rajžo. - Z ognjeni j-e igral. S požarom. Z življenjem. Na eno edino oko na kocki, ki se je v pričujočem slučaju službena točnost ali netočnost varnostnih organov imenovala, seirt stavil vse! Vse in ničesar! V mreži. iz sto zank povezani, sem se valjal brez moči. kakor ujet sulec in mogočnosti, da se iz nje osvobodim razen te ni lilo. Ako se bo odgo vor orožnikov glasil drugače — recimo, da fanta svoj čas ni bile doma, temveč da je sedaj na do pustu; in morda še celo dostavek da so ga žandarji v zvezi prve "če tine" brzojavke odpravili nazaj h kadru — Potem — Seveda—Po tem — Nap i jem se kakor žival — Doma pa — na zidu — visi moja puška — Tudi seieiij vrvi bo za dostovnl — Ako ne —- Izgubiti ne morem ničesar več! Samo hit>ro! Brez slehernega odlašanja! Na nepopolnejših s četno štam-piljko žigosanih dopmtnicah, ki sem se bil ž njimi preskrhel. je bi-1o za dobrega pol pednja čistega prodora. Pečat je bi! udarjen v spodnjem d^nem kotu. Za razne manjše dopise in brzojavke smo v adjutant uri trosili vsakovrstne stare tiskovine. Štedilo se je pri sol-datih tiste dni tadi na papirju, ne sflmo na hrani in kruhu. Z Živo naglico. da so toi škarje dvakrat spod. letele. sem iz dopustnice odf*eza! netmkani kos rn brez daljnjega u-prbanja napisal nanj sledečo brzojavko: "Orožniški postaji Mirna PeČ— Na dopustit se nahajajoči lovec nadomestne čete 7. lovskega bataljona naj prekine svoj dopust in se nemudoma vrne h kadru. — E. K. F. I. B. 7. — Z občudovanja vrednim mirom in sigurnimi potezami sem poleg četnega pečata zopet podpisal — gospoda adjutanta. "Pet? Nt poito! Vssk trenutek je dragocen." Tristo sekund pozneje je poštna gospodična klepala ne morzejev a-r?sli okrog 200 litrov vina.. Na^ednjo noč so tatovi b-li-zu tinm ukradli revni kočariei Šut-nerjevi l-epegi prešiča. Ker še ni jv»jasnjen vlom v Dol-goe«iv"o trgovino in s<» razne tatvine na flnevnem redu. obstoja suni. da je na delu organizirana vlomilska. tolpa. Pri belem dnevu je bi':«. ukra*dena tit:li sirknj;i u,j)ra-vitelja iz njegove jiisame. A" suknji je bilo tudi nekaj denarja. — Bivališče ni baš razkošno; ttxbi kaj za (to; gotovo se je počutila tam gori enako dobro kakor v plači in spala je na slami kot princesa. .. Jakolb je vstal in stopil k stopnicam. — j Frocliardka ga je pi'ijela za roko. — Hodi tiho, morda še spi. Lahko si jo pa ogledaš, ne bo se ustrašila, ker te ne bo j videla. — Zakaj pa ne, mati l Mene lahko pogle-jda vsaka. — Slepa je, angelček. — Ah, tako. Potem takem se mi pa ne mudi, jo boni že še videl... Ne, s slepimi pa nimam nobenega opravka. Glej, glej, torej si začela ustanavljali zavetišče za pohabljence. Šepasti in slepa, kmalu bomo imeli j same pok veke, — se je smejal Jakob, ležeč I na starem divanu. ki ga je bil kupil še oče. — Pazi no. angelček, da mi ne pomečkaš ! praznične obleke. i Vzela je v culo povezano Luizino ofbleko i in jo podala sinu, rekoč: — To bo za tisto, ki stopi na Marjanino i u mesto. Pokazala mu je tudi Luizin nakit, češ, to je pa dragocena reč, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti. Jakob je potežkal nakit in odgovoril, da bi kazalo takoj prodati ga. — Trgovski taleiftf imaš. — se je za smejala Frocliardka. Toda te igračke lahko obdrži va. Zdaj bomo zaslužili dovolj denarja, da nam nakita ne bo treba prodajati. Rada imam dragulje, — je pripomnila in si pomerila Luizine uhane. — Poglej no. Jakob, ali mi pristoiajo! ti, izgubljeni v tem velikem nietftu. O, hvala vam. gospa. Hxig vam povmi stotero, kar ste storili zame! Tudi Henrika vam bo hvaležna za 'to, da ste me privedli k nji... Da, da! — je odgovorila Frochardka hladno, — ko jo najdeva, to gospodično... — Toda, — je klejala slepa z drhtečim glasom, — kaj mi niste "rekli... ne — *i\>-ljubili ste mi... — Kaj pa?... Kaj sem ti obljubila t.. Da bova iskali tvojo setrof... No dobro, s tem lahko računaš... Slepa ni razumela čudnega glasu, ki je z njim Frocliardka izgovorila te besede; nasprotno, v prekipevajoči hvaležnosti je iztegnila proti nji roke in zašepetala: — Kako dobri ste, gospa; plemenitejš«« duše v svoji nesreči nisem mogla srečati... - — Ce je človek mati in oče družine obenem, draga moja, pač zna sočustvovati trpečim bližnjim... Toda trpela sem že i-liak :dovolj; otri si solze, ki mi trgajo živce. — Da, gospa, da prihranim vam pogled na moje gorje... Glejte, ne jokam več... Nočem več plakati. In dbrnila je svoj od bridkosti izmučeni obraz k starki, rekoč: Zdaj bom imela pogum in moč, da bom lahko hodila ves dan. Kdaj pojdeva z Vloma ? In ogrevajjoč se za misel na napore, ki se je čutila za nje dovolj močno, da najde Heu-riko, je dejala: — Hodili bova od jutra do večera; spremljala vas boni iz okraja v okraj. In na voga- Ob enajstih dopoldne sem pred šolo prestreže! pismonošo. , ''Za na.s * Za komando.' IJrz«>. javka -1'* "Da." ".Morda iz Mirne Pee i ? Čakamo jo že od davi!" "Hoeni^tein — Tako je!" "Dajte! V adjutanturo ne morete — Offirierabenprecbung!" '* Vzemite! Potrdilo nam vrnite po ordonancu —" "V redu!"--- V zaklenjenem stranišču sem trepetaje odlepil brzojavko. Prebral jo z zamegljenimi očmi. "Bop moj. če si kje na gvetu ali v nebesih — hrala ti! Hvala!" Odgovor je bil "kratek". "Jedrnat!" Točno po prejetih navodilihr pu-arrnidkeg* konjička: loaxtr .Janez*. u^oianjevca pred tremi tedni ni bilo doma na dopustu." — Stop! Podpis! Z arabsko guiho, ki sem si je bil že ob osmih ob prrhodu v piaarno pripravil ete^leničieo in del v žep sem brzojavko ptefridno zalepil in odnatei adjutant« --- Četrtega*dne zjutraj na stezi pred Solo stal postojen raport. V prvem nadstropju so na hodniku zažvenkHale ostroge. "Habt Acht!" Tedaj se je za ovinfcom na ee«ti utrnil bled in pre^aden Kostanjev, oev «)anezT lovec, z nahrbtnikom na plečih i ti kovčegom ,v r«Aah. Pri-dirjal «Lo raportiw* vrste in ne bre^ lx»e'> popravilo okorelih in olrj.n^nih sklcnov. kot čr s« ilubro viirsrvcte z ANfilOR l'ait> pellfr in iK.krito s (linolnti .-bvoro. Za bolj hu — Koliko nam bo pa neslo, da imaš podnajemnico i — je vprašal. — Nič se ne boj. tolilko bom že imela, da bom laliko dajala svojemu Jakobu, kolikor bo hotel... Toda najprej ti moram pojasniti.. . In FroehaiMka je sedla na prvo stopnico ter jela pripovedoval svojemu sinu o vsem, kar se je bilo zgodilo od prejšnjega večera, ko ga je Ibila zapustila v krčmi. — No. ti imaš pa res pasjo srečo. mati!... Samo če bo gospodična našla. .. ono drugo, svojo sestro. — Saj ni treba, da bi jo našla. — No, ali jo hočeš naučiti peti l ! lu vsake ulice bom klicala sestro. .. Saj mi i boste dovolili klicati jo — je^li? In slišala me bo. Klicala bom na vso uioč: Henrika! Jaz sem... jaz, tvoja sestra Luiza!. .. Henrika!... Henrika moja! Oglasi se!... In ker je starka molčala, je vprašala boječe: — Kaj mi ne bos*ie dovolili klicati sestro.' — Klicala boš lahko, kolikor boš hotela! — je zamrmrala Frocliardka. — v tem ne vidim nič hudega. In lieememo je nadaljevala: — No. dobro, zdaj, ko si že pripravljena k (Mliodu, te odvedeni v nekatere okraje... Samo obleči se moraš... Pomagala ti bom namestu komomice.. . — Vajena sem oblačiti se sama, gospa; j odkar sem slepa, si pomagam z rokami in K POLOŽAJU NA KUBI T«kt*m vzadrnje kubaJit»ke vstaje «e je pinsrW-5''!) vxta^-m znvzatt po-1 i<*ijpiki g-lavni Nt&u v Hftvjtivi. l*omaLra-ti obleči jopic*, se je Luiza dotaknila blaga in vzkliknila presenečeno: — Motite se, gospa, to ui moja obleka! — Seveda ne, toda to ti posodim, — je odgovorila Frochardka brez oklevanja. Nadaljevanje fledi., Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nasK knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. t Knjigarna "Glas Naroda" = r* ■■-H- naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1934? - stane 50 centov. - naročite ca se danes mL , ■- NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1933 na LARGEST ILOfXRl DAILY te U. 0. Mm lil^llllllllllllllllfeTOIllliW ]WE SMEM TE LJUBITI 1 1 Zanimiv roman iz življenja • —^ ZA "Q LAS NARODA" PRIREDIL I. H. | 20 Zdravnik >> tzariKlrai ,jx>gle*da. — Di*bno, miVvfitJjiva jrunpicta. .saiui morale v«%Ieti. kaj morate .kaj ne .smete storili. Tre »»j sporočite njenim sorodnikom hi tre- la je liitHi. Oil da se prikloni. — Takoj «e bo zgodilo. }-os}hkI doktor in hvala vami Nekaj vam. Nt op i (J kida nepremično, ko odide zdravnik. D j«; bilo stanje bolnice nevarno, to je vedeJa. t<*1a r*e, a .si bila tako «li*l<*o. G-ilda ? Kaj imaš taiko dolgo govoriti »z zdravnikom ? — pravi trpko bolnica. CiiMa ji lahno poprafvi -blazina. £<*laj si rmora izmisliti kako nedolžno laž. — O — zdravnika sem samo vprašala, ako boš mogla za svoj Šestdeseti rojeni dan. 3. oktobi-a. nekoliko vstati. Morebiti te bomo-mogli i* rvadit i na divan pri oknu v sosednji sobi. — In kaj je rekel zdravnik? — Ako b<>5 |»okorno kzpo'njevala vse njeg<»ve odredbe. upa. da ti !*> nrogeii dovoliti. — — Oh. prav nič ne čutim, da bi mi biV> kaj na boljše. — pravi powpa žalostno. — K«r .si še vedno tako ^laiba. To pa je po ^lolgi bolezni razumljivo. Ro že boljše. — S tem me že dolgo tolažiš. Toda sama ne opateim nikakegj Izboljšanja. Ali je gcspod Trrbnitz danes zopet porfal cvetlice? — I)a. maans. — Xo — in kaj ? — Izrazil je željo, da kmalu ozdraviš. — Neumnost! Tega ne mislim. Vedeti hočem, če .si se že kaj t pamet avala.. fiilda nekaj ča>* /umišljena gleda pred se. Ako se ji zopet proti vo. potem jo bo gospa zopet zmerjala in se bo razburila. To bi pa mog'o "pospešiti njen konec. Zato pravi tiho: — O tem bova govorili, ko bos zopet zdrava, mama. Do tedaj se bom premislHa. Ker j«» do -sedaj Oikla na taka vprašanja odgovarjala vedno z "ne". je bila irospa vklcla v njenih diploma tičal i h besedah prvo znamenje popuščanja. Tn vsled tejra postane nekcliko prijaznejša. — G i Ida. sedaj boš dobra in me ne boš več jezilia. — Jeziti te prav gotovo nikdar ne maram. mama. Sleda j pa bi ž<-ela s teboj še nekaj govoriti. Ali misliš, da bodo tvoji sorodniki pustili da troj šestdeseti rojeni dam ipoteče kar tako, ne da bi te obiskali in se s t oboj poravnali * (r<>»pa se /aničljtvo nosnie.je. — To je mogoče. Saj pc*kun»jo vse. da bi dobili bogato ded-ščino. Toni napravi!* oporoko — da — prrav gotovo. Ti boš kot gospa Trib-nitzova jHxledova'a. moje premoženje In moji draigi sorodniki se hod o od jeze ra-ztrgaJj. — Vn kaj, mama. prav nič sc ne bom čudila, ako sedaj pridejo vsi fv Wi«Td>aden in se txxlo skušali s teboj po'bota.ti. — Mo^tc! Toda. le naj pridejo, dosegi ne bodo ničesar! — Toda ravr*«t i bi se mogla ž njimL — -Mislim, da se ne bo zgodilo. Saj se moram na nje vedno jeziti 1*pa m }». da jim ne bo prišlo na -misel, da bi me obkkadi. Prišli bodo sjj'iio v r panju. da ibom ksnaftu in brez oporoke umrla. Toda te us'tis-e jim ne bom napraWla. C, »VI* je dor-ogla, kar je hotela. Svojo redtiieo je pripravila na to. d« prklejo njeni soordniki. Več ni liotela. Bolnici da predpisana jrdravila in jo prosi, da petskuša zaspu.ti. Trdino pa .se ito zgodi, že vpnafa stara gospa : — Ali b< an mogl* i*a .*tvo>j rojstni dan. ko boni 'ležaila na diva-!iu, sprejeti gospoda Tribnitza ? Težko že čakam na njegove prijazne in liiibeznjive bo?>ede. di'dine listni«* «<» zategnejo. — Bomo videli, ako bo mog<če mama. — pravi tiho. — In gospa raros kmalu za ho i. (iilda mirno sedi poleg postel je in čaka, da pride strežnica, ki bo mesto n je*ewtala pri "bolnici. Pri tem mora vedno misliti na to. da so njene ure »tete. Ta miši"' je izbrisala vse. (kar je-morala -pred njo pretrpeti. Na nič drugega ni mogla m'si it i. kot da je bila. njena dobrotnica. Kaj bo ž njo. kadar ji om-rje redniea. tega Oitda ni vedela. Na to sedaj tudi mi mogla misliti. V.«e bo že kako prišlo. Samo da *ros>pai ne bi >ipozn«la. da nnora u-mreti. Tako strašno bi ibiSo gledati njen smrtni boj. Že samo misel na snrrt jo je razburila do skrajr.iosti. G?lida je v svoji srvni bojazni molila, da bi IU»gf fijeni rednici dodeli mirno smrt. * «1 1 Ko «je zdravnik šel tala v veži. ko pride mimo zdravmik. — Gospod doktor, kako gre gospej ? — ga vpraša. — Ne dobro, railostljiva go*pa. liavnokar sem povedal gospici \ erdenovL da naj ob-vetiti njene soncxlnike. — Tako slwba je? — Žalibog! — In. ali ste gwpiei Verdenovi jKjvedali. -za kaj seim vas pro ^ila ? ^lislini. .namreč zaradi oj>oroke. — Sem povedal. Toda ^ je odločno protimila. da bi -z gospo govorila o oporoki, ker noče. da bi se v tem poltižaju razburjat« spa Marsalb-ova izamalwie z roko. — Ali ste sličali, go.-piea T/arsen? Tk> je Gi'da>. Vso svojo bodoč-nost potav'.ja na kocko, da svoji «nej rrja^isi »rednici prihrani malo smrtne« strahu. Ako je že vzgojila otroka \ upamju. da i>ostane r.jiMia dedinja, naj bi tudi napravila oporoko. To sem ji povedala že pred boleznijo. Tn ako ji nlkdo drugi ne pove. da je-za -to že skrajni čas. ji bom jm povedaJfi, Jutri izjutraj grem k njej, kajti nocoj je nočem nuet-iti in tedaj ji born poveda'a. kaj je treba tako napra viti. Se\-ed« ji bom. kolikor mogoče, prizanesljivo povedala, toda z-od ii'o se bo prav gotiovo. ITboga Gil da ne sme zastonj prenašati (Dalje prihodnjič.) Koledar 1.1934 Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRI2IH IN TE2AVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE» — vse to kratkih povesti, zanimi- vih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le- Cena 50c tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU nt WEST lSfth STREET NEW IOKK, If. f. pišite nam za ceni voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-TC vanji ............................—■———« lllllliMII IIM1 CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KXGLISII SLOVEXE READER ST ASE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' - 21G WEST ISth STREET NEW YORK CITY SHIPPING ggr NEWS ^ Razne vesti. VLJUDNOST IZDALA ROPARJA Dobra vzgoja so k«že povsod, ee* -O pri ljudeh, ki m> zašli med zločince. Nedavno j»* stal pml sodiščem v Lvonu Frederic Masni ma t. obtožen roparskega napada. Mo< j»a tudi kot zločinec nikoli ni pozabil, da jc sin bivšega občiii.«>kega svetnika in -noči in okna na vrt so bila "»dprta. ker je bilo z«'lo toplo. Rodbina je -eiila k večerji. Xaenkiat je p je upra« I tr I j zavedel. je skočil neznanec k vratom 'in jih zakleni). Potem je pa po-Iti-gnil iz žepa revolver in v.:; k lica!; j" Roke kvišku!" Dajte mi denar al; pa vas ustrelim!" Pre*te«šeri;-mu ttpravhelju ni preostaja!:) dru-Uv|?a. neffo dati roparju denar. Po-regnil je iz čepa denarnico, vzel ii je tisočak v manjših bankov-!cJi in jih vrgel na nii/.->. To )parj:i premalo. V desnici je še vedno držal na upravitelja na merjeni revolver. z levico je pa naglo segel v denarnico in potegnil iz nje dva tisočaka. Potem jf* ukradel še zlato uro, upraviteljevi ženi pa prstan. 1'praviteljeva že-na so je ta čas počasi pomikala proti vratom. Ropar je pa pokazal tudi kluče in jo vprašal ironično, kam je namenjena. Otrok, ki je videl, kaj s godi s starši, je začel bridko jokati, za njim j<* pa zaplakala še mati. Sklenila je roke in začela bridko tarnati: "Izgubljeni smo, sestra leži v bolnici v Toulou>u. pa ne bomo mogli plačati za operacijo! Usmilite se nas. nikar nas ne pogubite!" j In res se je roparjevo srce omehča-. [ lo. "Da vam dokažem, da nisem i tako krut. kakor mislit^." je dejal. | "vam vračam tisoč frankov. Deda ; me sili, da pridem po tej poti do denarja." V naslednjem hipu jt* bil že zopet na oknu. kjer se je za ili i p ustavil, rekoč: "Zdaj odlia-1 jam! Zunaj me čaka pajdaš. Ce J se kdo izmed vas v naslednjih 10 minutah gane, boste vsi ustreljeni." Potem je pa izginil v noč. Prestrašena rodbina je nepremi-jčno t'akala 10 minut, potem je pa | planil upravitelj v sosedno sobo k j telefonu in obvestil policijo. Poli-jcija pa ni hotela posredovati, češ. j naj >e obrne upravitelj na orožnike. C as je pa hitel in predno s«» bdi poklicani orožniki, jc bil ropar že na varnem. Napadeni so pri za-siišanju izjavili, da je je p resen e-jtila roparjeva uglajenost in njegov k a val irski nastop, zlasti napram ; upraviteljevi ženi. To je zadostovalo orržnikom, da so roparja takoj izsledili. Frederic Masolmat je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Xj epov stari oče je bil župan v Toulousu. Slaba družba je spravila Ftderica med zločince. Ker je bil | že predkaznovan, ga je sodišče ob-jsodilo na štiri leta težke ječe. V je-jči se ho gotovo naučil žargona francoskih zločincev, da ga prihodnjič ne bodo tako hitro zasačili. BREZVESTNI PESTUNJI Pariška " Coinedia " prinaša razgovor dveh pestunj (nurses), ki jra je ujel njen sotrudirk v boulojrn->kem parku. Otroka sta ležala v vozičkih. Pestunji v obveznih tem-nomodrih plaščih in rutah sta sedeli na klopi, pletli neke lepe čipkaste stvari m se mirno menili. Ena je rekla: "Xajhujse je to. da zvečer veiln-o moram ostati doma. Ce se otrok zbudi in se zjoče. pa opazi go*pa. da nisem doma. vedno naredi lepo komedijo. Sicer pa si znam pomagati. Vbrizgavam otroku enostavno morfij, potem spi kakor klada. — Druga je odgovorila : "Morfij To je nevarno, draga moja. Zdravnik vam lahko naredi velike 11 ep ril i k.*. Jaz naredim drugače. Mi imamo kopalnico poleg o-trokove sobe. Ce odprem samo za nekolik m:nut plin. tudi ostane o-11i*"k popolnoma miren do svita." Ce ni ta razgovor izmišljen, pomeni seveda večjo grozoto kakor vsi umori v dnevnem tisku. tako majhna, kakor že 70 let poprej ne. Te številke nam razlože lahko marsikaj političnih in vojaških dogodkov na Daljnem vzhodu. Ogromno število japonskega prebivalstva, ki šteje SO milijonov duš. ki pa j • potisnjeno na razmeroma majhno otočje, na katerem ni prostora niti 400.000 kvadrat kilometrov, mora ■ kajpada iskati novih seltšč v sosed-' nih deželah. To pa je mogoče le na Kitajskem, na Koreji in v Mandžuriji. Zaradi tega se tudi mednarodni spopadi skoraj neizogibni, l MORGENTHAU IN ROOSEVELT . i KAKO SE MNOŽE JAPONCI Pre l kratkim je Mussolini napisal članek, v katerem je dokazoval. kako silno se mneže a-zijatski narodi v primeri z evropskimi. Podatki. ki jih priebčujejo listi, dokazujejo. da se po ehno naglo mno-'.e Japonci. (ilavno mesto Japonske Tokio je še leta 1925 štelo 2.000.000 prebivalcev. danes pa s predmestji vred fteje že 4.000.000. Ce se bo mesto tako razvijalo, bo v 40 letih postalo največje mesto na le Azije, ampak vsega sveta. Z ozirom na tako na-(glo množeče se prebivalstvo je j mestna uprava v Tokiu dovolila j poldrugo milijardo jenov za povečanje mesta, za zgradbo novih cesta. mostov, šol in železnic. Xa Japonskem se vsako uro rodi 240 o-trok, umrje pa le 136 ljudi. Xa ta nsčin je japonsko prebivalstvo samo v letu 1932 naraslo za 1,007,8<>3 ljudi. V tem letu se je prvič zgodilo, da se je število Japoncev pomnožilo v enem letu za en milijon; kajti umrljivost leta 1932 je bila MORSKEGA GADA SO VIDELI Vesti o morskih gadih so se pojavljale včasJi v tisku navadno za pasje dni, zdaj pa prihaja iz Kanade vest, ki se zdi verjetna. Znani kanadski advekat in član parlamenta \V. II. Langlev je baje videl med otokom Vancouvre in ka-nad ko obalo okrog 25 m dolgega morskega gada. Xjegcgvo izjavo potrjuje v polni meri neki Kemp, ki. pripoveduje, kako je z ženo in sinom na otoku Chatham v Cieor-govi ožini naenkrat zagledal na morju peneče se \alove. Prvi hm je mislil, da se bliža plima. Xaen-krat je pa ves prestrašen opazil v morju okrog 2"> m dolgo in pol metra debelo kačo. Premikala se je v spiralah in vsak hip se je pokazal del njenega telesa nad gladino. Bila je zelenkasto modra in na so'.n-cu se je svetlikala kot aluminij. Rep je imela nazobčan in v vodi se je premikal kakor vijak parnika. Kemp pripoveduje, kako se je v>ch treh polastila groza, ko je morska pošast priplavala do pečin, kjer je dvignila glavo in vrat -i metre nad vixlo. Odaljena je bila od njih dobrih 400 m. tako da glave niso mogli dobro videti. Videlo je samo, da je mnogo močnejša od telesa. Kmalu je pošast zoj>et izginila pod vodo in zapustila za seboj peneče ve valove. Morskega gada .sta videla v zadnjih dveh letih tudi dva kapitana v morju blizu Oak liaya. 14. decembra; I'aria v Havr« 15. decembra: ISeretigaria ▼ Cherbourg Kurop.i v Bremen C"Dte d] Sxtroia v Genoa 20. decembra: \V;iipic v Cherljourg 20 januarja: Champ'ain v Havre Conte di S.LVoia v Cent.a Volendum v I>oiil<>gtie Bremen v Bremen 2-;. Januarja: Hamburg v Hamburg Berengaria v Cherbourg 2'. januarja: Kuroi-a v Bremen 31. januarja: Manliuttan v llavre V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE IG. DECEMBRA ].'!. Januarja — .V. Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca CHAMPLAIN 30. Decembra — 20. Januarja N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojaanila in potne liste vpra-MJte naše pooblaščene agente Slovenic Publishing Co. TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York City. N. Y. FRENCH LINE KNJIGE VODNIKOVE ^DRUŽBE Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 JAPONSKI POLICIST OBGLAVLJEN V* otoka Forinozc. ki jc pod japonsko oblastjo, poročajo: V sredo >o v okraju Otake domačini ob-glavili japonskega policista, njegove tri otroke pa umorili. Ta zločin je maščevanje domačinov, ker je bilo več vaščanov od japonskih oblasti (prijetih in zaprtih, ker so tihotapili salpeter, da bi iz njega delali smodnik. Japonske oblasti >e boje. da bi še več drugih japonskih organov javne varnosti prišlo ob svoje £lave. Zato ,