Posšmesna števila 20 vinarev. Štev. 73. V Llisbliani. v pstek dne 11. aprila 1919. Leto I. tena celoletno po pošti K 40-—, za Ljubljano K 3B-— . polletno ... 20'—. ... 18 — . Četrtletno ... 10—, . . . 9'— . mesetno ... 3'50. . . „ 3 — uredništvo lu uprava: Kopitarjeva ulica 6. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK laserati: Enostoipna petltvrsta (59 mm flroln % I mn visoko ali nje prostor) za enkrat pc 50 «w. u dv*-In «c£l.ke s,_ebrne masivne vaze in jih poda umet-nici. »Hvala lepa, a mislila sem na vazo," Piavi Rachel. »Ta je tudi Vaša,« je uljudni ^ugovor. Ko je bil obed končan, prosi "'okirja, če jo da zapeljati v svojem vozu domov, ker je biio niedtsm začelo dsže-vati. Radevolje ji gostitelj prošnjo usl:ši, a ko jo spremi do vofca, ji reče za slovo s prosečim glasom: »Kajne, gospa, voz mi boste pa poslali nazaj?« s Ples. De he Fonchardiere piše o plesu; Ples je fenomen. Kakor zemlja, mei-i in planeti, čuti tudi človek potrebo, da se vrti. On pleše instinktivno, kot papiga na palici, kot medved v kajbi, kot kanarček v kletki. Pleše veliko in strastno in je uver-jen, da dela nekaj koristnega. V rejnici, človek ne pleše za zabavo. Plesalec je mučenik, ki ga muči sto mučiteljev. Naj-prvo lakirani čevlji in trdi ovratnik, nato pretežke plesalke, ki jih je treba voditi spretno skozi množico tako, da jih ne po-gazi. Nato muzikant, po čegar taktu je treba skakati. Dalje reditelj, ki zahteva od plesalcev vse mogoče stvari. Nov ples se da opravičiti iz osebnih in iz socialnih razlogov. Pri primitivnih narodih je ples molitev. Pri civiliziranih narodih je ples koristen v higijeničnem oziru. Ples se bori proti prenagli odebelitvi. Največja njegova zasluga je, da nam prihrani mnogo razgovorov. Res, človeka popade groza, če pomisli, da bi se moral brez plesa ves čas razgovarjati ali še hujše — misliti! Poleg tega pa rodč v§i plesi nekaj zakonov. In če bi žene samo govorile in ne plesale, bi poroke v tem slučaju gotovo padle za 50 odstotkov, s Nenavaden, dar. Mnogo časopisov je prineslo zadnje čase vesti, da je poskušal ameriški polkovnik Lea s pomočjo nekoliko oficirjev — rešiti cesarja Viljema. Polkovniku se je posrečilo, da je prišel v grad, toda holandska straža ga je preprečila. Sedaj je Lea priznal, da je hotel prinesti, cesarja Viljema — Wilsonu v darilo. s »Side-cars«, Pariz je uvedel novo vrsto voz za javne službe, z imenom »side-cars«. To angleško ime označuje one motocikle z malimi kolesi na boku, kjer ima prostor še en sedež, Ta voziček bo zamenil avtomobile, ki jih po reveziji manjka dva tisoč. Cena za kilometer vožnje bo trideset centimov, med tem ko sta nejo avtomobili petdeset centimov. Za časa vojske je bilo fabriciranih zelo veliko teh »side-( arsov«, in popravek je zelo la-c'Jfons^ 0c^ niih trojna: prvič bodo cenejši, drugič potnik samec ne bo potreboval sedeža za štiri osebe, tretjič vedno jih bo lahko najti, Pn toliki draginii voz-nikov bo to zelo dobro, a istotako bi bilo dobro, če bi uvedli to tudi pri nas. i, Rudarstvo v Srbiji, Te dni so v oelgradu zborovali posestniki nudnikov in rudosledci ter se posvetovali o sredstvih, kako cim preje upostaviti delo v rudnikih, oklenili so, da se organizirajo in v glavnin potezah določili pravila. s Godba in ples t Perziji. V Perziji je godba in ples pri vsaki slavnosti; pri najrazličnejših prilikah v radosti in bolesti, pri svatbah in pri pogrebu imajo godbo in ples. Godba moderne današnje Perzije je arabskega izvora. Nasr Fariabi iz Turke-stana je vpeljal današnjo perzijsko godbo in ji je dal obliko, v kateri se danes neguje. On je bil tisti, ki je izumel malo kitaro, in pozneje, ko sc jc pokazala potre- ba, tudi boben in kemanče, ki so neke vrste gosli. Ta Nasr Fariabi je bil tudi skladatelj, ki je za tri imenovane instrumente uglasbil pesmi, ki žive med narodom. Večina perzijskih pesmi je tudi arabskega izvora, to je prenešenih iz Turškega v Perzijo. Godba ni zaznamovana z notami, saj Perzijani not sploh ne poznajo, ampak perzijska godba prehaja od generacije na generacijo samo po spominu učiteljev. Razvoj perzijske godbe izvajajo učiteji godbe. Žalost, boi, veselje, radost, humor, komika, da, celo politika, vse, vsak motiv je izražen v godbi, je izpremenjen v godbo in prehaja od roda do roda. Ni je torej reči, ki bi ne bila izpremenjena v godbo. Vsaka priložnost jim nudi povod h godbi. Najbolj pa se prepevajo Hafizove in Saediove pesmi. Oba ta dva pesnika pozna cela Perzija in njih izvodi so znani vsemu narodu. Njih popularnosti ni mogoče primerjati s popularnostjo evropskih pesnikov. Umeje se, da se popevajo pesmi tudi drugih pesnikov in tudi pesmi, zložene za razne slavnosti. L. 1907, so vstajo slavile vse perzijske kitare. Tedaj je tudi nastala pesem na hamandškega guvernerja, proti kateremu je bila cela vstaja naperjena. Rečena pesem o svobodi se je tako-le glasila: »Bratje moji, sinovi moje domovine, Perzijani! Kako dolgo hočete še živeti v needi-nosti? Edinost izpreminja tla, na kateri rastejo samo glogovi grmički v sočnate senožeti, Needinost pretvarja plodovite gredice v puste puščave. Edinost je zdravilo za potrebe našega srca. Needinost je vzrok naše nesreče. Povejte odločno, da sta vlada in domovina dvojčka, rodna brata, Pfav kakor slava in bogastvo, A niti vlada, niti ljudje ne morejo postati srečni, če niso složni, edini. Kralj vseh kraljev, pomiluj nas! Cuj za trenutek naše bede. Po tvoji milosti je postal veliki vezir boljši hlapček. L o je tiran, krivičnik, brez vere in vesti, ki vse iransko ozemlje pleni in uničuje. Njegova nasilna vlada ugonablja našo nesrečno^ deželo, da nam solze oči zalivajo. Koprnimo in mremo po pravični vladi. Prosveta bo naša opustošena mesta zopet oplodila. Ne moremo je dlje stradati. Tako nujna in potrebna nam je kakor romanje v Meko, kakor post in molitev.« — Romanje v Meko, post in molitev so tudi temelj perzijske vere. Svobodomiselno gibanje je bilo torej že pred dvema letoma, kakor je razvicino iz pesmi, jako močno in je privedlo k popolnemu političnemu prevratu in k ustoličenju novega šaha. Kar se nadalje godbe in godbenih odnošajev tiče, sodijo godci k osebju odličnih in bogatih družin, v katerih zavzemajo prvo mesto. Godbenikom ki imajo svojo umetnost za svoj živ-Ijenski poklic, se v Perziji prav dobro godi. Zlasti za pouk v godbi so dobro plačam. v l eheranu je tudi premnogo plesalk, ki žive od svoje umetnosti. Ukusu Perzija-nov pa bolj prija gracija plešočih mladeničev kakor plesna umetnost mladih Perzi-jank. Plesna društva in družbe tvorijo eno veliko organizacijo, koje načelnik je visok uradnik perzijskega dvora. Šah ga prišteva j k najožjemu krogu svojega najvišjega urad-ništva. Iz tega se da posneti, kako važno mesto v Perziji zavzema ples. flprovizacija. a Kruh ali moka, Ker ni mogoče takoj odstaviti nekaterih ovir za ureditev prodaje krušne moke namesto kruha, se bode do vštetega torka 15. t. m, dajalo na krušne izkaznice le kruh in sicer v nedeljo dosedanji črni kruh, v ponedeljek in torek pa beli kruh. Hlebček belega kruha bo ethtal 35 dkg in stane 1 K 32 vin. Kdor pa hoče za sredo in potem naprej namesto kruha krušno moko, naj to takoj v ponedeljek sporoči peku oziroma oni prodajalni ali konzumu, kjer dobiva do torka svoj kruh Na poznejše prijave za moko se ne bode moglo ozirati, ker je treba krušno moko že v torek 15, t.m. nakazati, vsak kilogram posebej pa ne morejo hoditi prodajalci po moko. Namesto kruha se bode dobila tista moka, iz katere se peče kruh v vojni pekarni oziroma pri pekih. Opozoriti pa je treba še posebno, da se dobi v ponedeljek in torek le bel kruh, in da ne sme noben pek primešati beli moki kako drugo moko, četudi bi jp imel še kaj v zalogi, Kje in kako se bode dobila od srede naprej moka za kruh, se pravočasno objavi. Svoje krušne karte naj torej vsak odad brez skrbi peku ali vojni prodajalni, ker se bode dobila krušna moka od srede naprej na krušne rodbinske legitimacije. Prodaja moke za kuho oziroma pecivo, ki se dobiva na močne izkaznice, ostane neizpremenjena. a Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase zanesljivo jutri, v soboto 12. t. m, pri g. ravnatelju Lilleku radi nakazila za sladkor. a Prodaja saldkorja. Na vsak drugi odrezek sladkorne izkaznice se dobi 1 kg sladkorja, ki stane 4 K 50 vin, a Semenski krompir. Vse one stranke, ki so se zglasile v gospodarskem uradu na magistratu za semenski krompir, dobe krompir v torek, dne 15, aprila dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 2. do 5, ure v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Kilogram stane 80 vin. in dobi vsaka stranka toliko krompirja, kolikor ga je priglasila. a Iz mestnega aprovizacijskega odseka z dne 9- aprila je poročati: Krušne moke še vedno zelo primanjkuje, Kruh je bil zadnje dni tako slab, da ga marsikdo sploh uživati ni mogel. Odsek je soglasnega mnenja, da nikakor ne kaže še naprej iz te moke peči kruh. Zato se s prihodnjim tednom opusti peko hlebcev, Peči se bodo začele žemlje iz bele amerikanske moke. Vsaka žemlja tehta 6 dkg in se prodajajo žemlje na krušne izkaznice po 30 vin, kos. Kdor ne bi hotel žemelj, lahko zahteva moko. Že pri krušnih komisijah tekoči teden bo vsaki stranki na prosto dano, ali se odloči za prejemanje moke ali kruha (žemelj). Razdelilni načrt in nadaljna pojasnila glede prejemanja moke in žemelj se pravočasno objavijo v časopisju. — Izkaznice ubožne akcije revidira poseben pododsek aprovizacijskega odseka. Prihodnji teden se razdeli po pol kilograma bele moke na izkaznice. M’ Svatovska koračnica. Norveški spisal Bjornstjerne B j o r n s o n. (Dalje.) »Mi smo mislili,« je dejal oče nežno, »da se lahko zanesemo nate.« Mildrid je molčala, »Toda kako se je to zgodilo?« je vprašala mati, »ti moraš vedeti to!« »Ne, jaz ne vem tega . , . res ne vem. Jaz: vem samo toliko, da ne morem nič zato, da ne morem ponolnoma nič zato!« Sedela je nepremično in se držala z obema rokama trdno za klop, »Sam Bog ti pomagaj. Kaj je vendar prišlo nad te?« Mildrid je molčala, molčala. Oče se je zopet vmešal prijazno v pogovor, Mirno in prijazno jo je vprašal: »Čemu nisi vprašala v ti zadevi koga izmed nas, ljubi otrok?« Tudi mati je zdaj dejala prijazno: »Ti veš, kako smo ljubili vas otroke, ki šmo živeli tako samotno življenje in kako smo ljubili posebno tebe, Mildrid, ki si nam bila najljubša,« Mildrid ni več čutila klopi, na kateri je sedela. Da, nisva mislila tega, da naju boš tako zapustila. To je dejal oče. Četudi so bile te besede izgovorjene zelo obzirno, vendar radi tega niso bolele nič manj »Saj vaju ne mislim zapustiti,« je dejala in zatrepetala. »Tega ne moreš reči,« je dejal oče v bolj resnem tonu ko poprej. »Ti si naju že zapustila,« Mildrid je čutila, kako je to resnica in kako vendar ni resnica. Toda ni si bila na jasnem v tem . Mati je dejala: »Kaj nama je pomagalo, da sva ljubeče in bogaboječe živela z najinimi otroci?« Radi hčere ni hotela več reči. Mildrid pa se ni mogla vzdržati več: »Ne bom vas zapustila, nečem vas žaliti.., Jaz nisem mogla .,, ne, jaz nisem mogla!« Vrgla se je na mizo, glavo na roko in obrnjena proti očetu je bridko jokala. Nobeden izmed staršev ni mogel radi čustva, ki ga je pri tem objelo, izreči niti besedice, Zato je bilo vse tiho. To bi bilo lahko trajalo dolgo, toda Janez Haugen je zapazil iz svojega skrivališča, da potrebujejo njegove pomoči. Njegovo lovsko oko je zapazilo, kako se je Mildrid vrgla čez mizo in tedaj je planil kvišku. Kmalu je bilo slišati njegov nagel korak čez dvorišče. Potrkal je, vsi so pogledali kvišku, a nihče ni dejal: Notri! Mildrid se je dvignila vsa zarudela od joka. Vrata so se odprla in Janez s puško v roki in psom ob strani je stal na vratih bled, a miren, vstopil je, zaprl vrata za seboj, pes pa se je dobrikale približal Mild-ridi. Janez je bil preveč razburjen, da bi bil zapazil, da mu je pes sledil. * »Dober večer!« je dejal. Mildrid se je spustila začudena na klop in se globoko oddahnila. Ves strah jo je minul. Ona ima prav, da, ona ima prav! Zdaj mora priti, kar Bog hoče. Nihče ni odgovoril na njegov pozdrav, nihče mu ni dejal, da naj stopi bližje, _ »Jaz sem Janez Haugen,« je zaklical nalahno, postavil puško na tla in jo držal z eno roko. Ko sta se starša spogledala večkra zaporedoma, je nadaljeval pogumno: »JaZ sem prišel z Mildrid sem, zakaj če je °na storila kaj napačnega, je to moja krivda.« Mati je pogledala očeta in ta je deja končno, da se je cela stvar zgodila brez vednosti in tudi Mildrid ne ve povedati, kako je prišlo do tega, Janez pa je 0<1' govoril, da tudi on ne ve tega, »Nisem več otrok,« je dejal. »Ose®' indvajset let imam, in vendar je prišlo tako, da jaz, ki nisem nikoli mislil na beno deklico na svetu, ne mislim na beno drugo stvar več, ko na Mildrid, ^ bi mi odrekla ona — tedaj ne vem, kaj storil. Preprost in odkritosrčen način« s terim je on govoril, je učinkoval, Mudn,. je kar oživela, ko je videla, da je sPra7^ ta nastop celo stvar v popolnoma OT1' čen tir. Kapo je bil obdržal na glavi, ni bila navada, da bi se odkrival tujec, če je stopil v hišo. Zdaj se je odkril, oa kapo na cev puške in položil roke nanj0. Nekaj dvorjanskega je bilo v tem mlade' niču. »Tako mlada ko je Mildrid,« je de' jala mati. »Nihče ni mislil, da bo storila kaj ta' lcega,« je pristavil cče, »To je res,« je dejal Janez,« toda za , sem pa jaz toliko starejši. Posestvo P1^ nas ni veliko in ne zahteva velikih nap° rov. Poleg tega pa imam tudi pomoc dovolj. Oče in mati sta pogledala drug drU' gega, nato Mildrid in slednjič njega. »Ali bo šla s teboj na dom?« je vpra' šal oče neverjetno in nekoliko zasmehljiv0^ »Da,« je dejal Janez ponosno. sestva ne snubim.« Pri tem je zardel in Mildrid tudi« ^ Če bi se bilo posestvo pogreznil0 zemljo, bi stariša ne bila tako iznenada3' ko sedaj, ko sta slišala, kako se je Ja^.fl zaničljivo odrekel posestvu; Milaf! s molk je pričal, da se tudi ona ne tem. Ta sklep mladih ljudi je spravi* s* risa nekoliko v zadrego; čutila sta se 11 Ijena. (Dalje.) ka- Mslesifin MafeK sBammSIkarsHa ©forC w ESosmaSa8’ nun prejema damsfs® modne b**s Isamaasztsaa šlamrrfGte v popratriJo lamzMsrcts v večji množini, obliko na TaZpoUgP. Izdainteli konsorcii »Večernega lista*. Odgovorni urednik Viktor Cenčič- „ ^ Tiska Jugoslovanska tiskarna v *