dnevnik '3' "=^945 V„TrS,U sssa* •53ftHass ZTm,M 26' "»"»ni- r«l (C3.v Zakriž «t*SS?niJri“rnr»*en ^ 5. do 17. »G 1 = 1 ro z — &•■ c_ TJ CD 3 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 185 (11.601) Trst, torek, 9. avgusta 1 Proslava ob priključitvi Istre Jugoslaviji Mika Špiljak o dobrih °dnosih z demokratično Italijo ^udarjeni veliki uspehi, ki jih je Istra dosegla po vojni Pajon - 7 J ^l^an' 4ara<^i pametne politike r‘Jo (jJTja z Italijo smo s to sosed-')'0!natsl(o0 yzPostavili politične, di Iržavp ’ človeške, demokratične, ^fpopi . Dffliose, ki so lahko vzor vsej ““ _7,sernu svetu, je dejal pred- li ob4A?Sedstva SFRJ Mika Špi-fnikl^r^ci 2. zasedanja AVNOJ 8* Piiirior'V' ^st'r°’ Reke, Slovenske-\oslavi Ja’ Zadra * ndela otokov k 2 [jjjj. hegij kJ?10 v selo kratkem času ■ odni^n° veliko, dosegli smo 111 tudi im6, s katerimi smo lahko "M. p . zadovoljni in nanje po-S s°deta) . drugi poti, razen Vanjem Haniern obeh držav, sodelo- gibanj in de-J? *>i ttMrri- Italije in Jugoslavije, N* W ^ doseči takega sodelova-J^nje 7 i? f>a. Zato se danes sode-z demokratičnimi Ve$ni 7 7} fdami, ki so v absolutni M, 'u ®.žayo Italijo - proti faši-l Italiji nfIVJa v vsem svetu, tudi ®ve, pi . ar so pokazale zadnje vo-y °koliCi iir1 zverinstvo nad Slovenci Moo potrjuje, da je po- ^ppi T^ljevati sodelovanje in ■ vei P03*! oživljanju fašizma, teipp;.;,. e^a sodelovanja na trd- Jie, se bodo krepile tudi de- mokratične sile, s tem pa bo močnejše skupno sodelovanje in koristnejše za obe državi in njene narode. V zvezi z rezultati, ki so jih dosegli v Istri. Slovenskem Primorju, na Reki, v Zadru in na otokih, je Mika Špiljak delegacijam občin dejal, da so tam dosegli izredne uspehe, da ljudje živijo veliko bolje in bolj demo- kratično, da živijo svobodno, ne glede na narodnost in veroizpoved. «Te-žimo k temu, da bi jutri še bolje živeli, je dejal Špiljak, čeprav imamo probleme tako na tem območju kot v vsej Jugoslaviji. Menim, da so tako tu, kot v vsej državi, velike mož- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dolar nezadržen RIM — Poskus osrednjih bančnih zavodov, da bi zadržali napredovanje dolarja, je po vsemu sodeč propadel. Valuta ZDA je pričela teden z novim rekordom in vse daje slutiti, da bo v kratkem presegla mejo 1600 lir. Že včeraj se je dolar približal tej «zgodovinski» meji, da bi potem pristal na 1597,75 lire, kar je za šest točk več kot ob zaprtju v petek. Dolar pa ni pridobil samo v Italiji, temveč tudi na drugih mednarodnih valutnih trgih, vzrok temu pa naj bi bila predvidevanja, da se bo kupna moč denarja v ZDA okrepila. To naj bi botrovalo najrazličnejšim finančnim špekulacijam, ne nazadnje tej, da mnogi menjujejo denar v ameriško valuto. Skratka, predvidevanja niso rožnata. Izvedenci milanske borze menijo, da se bo rast dolarja lahko nekoliko zaustavila, nikakor pa ne prekinila, seveda če ne pride do intervencij izven finančnega tipa. Na to daje misliti tudi poteza najbolj važnih ameriških bančnih zavodov, ki so včeraj dvignili «prime rate? od 10,50 na 11 odstotkov. ~. Ut 2 Ut C_ -i-' i—; Ni 2> Z 3> 1—i n 2> o- o o ro o o Vojska pra_____ oblast v Gvatemali CIUDAD DE GUATEMALA — General Oscar Humberto Mejias Victo-res je včeraj prevzel oblast v Gvatemali potem ko je odstavil dosedanjega predsednika generala Riosa Montta. Do državnega udara je prišlo po krajšem oboroženem spopadu, v katerem je padlo za sedaj še neznano število ljudi. Victoresa je proglasil za predsednika vojaški svet, ki baje lahko šteje na podporo vseh gvatemalskih političnih strank ter družbenih in gospodarskih sil. Dosedanjega predsednika Riosa Montta obtožujejo, da je vodil vlado pod vplivom fanatične verske sekte, ki naj bi imela svoj sedež v Združenih državah. Sile, ki so ostale zveste Riosu Monttu so nudile odpor kakih 15 minut, nakar so se firedale golpistom. General Victares je bil do 9. junija lani obrambni minister, dokler niso razpustili vojaško hunto, potem ko je Rios Montt postal predsednik. Slednji je prevzel oblast z državnim udarom 23. marca 1982, potem ko je odstavil generala Lucasa Garcio ter oblikoval vojaško hunto, v kateri sta bila poleg njega še general Horacio Maldonado Shaad in polkovnik Luis Gordilo Martinez, ki sta bdla v hunti do junija istega leta. Maldonada Shaada, ki je bil tudi notranji minister od takrat ni videl več nihče, medtem ko je Gordilo Martinez 21. junija zahteval od Riosa Montta naj se odreče svojemu položaju. Na sliki (Telefoto AP): Oborožen vojak v bližini predsedniške palače. . Pnvojaškem oporišči detr!r», ?nsl° do hudih nerei S “i varnostnimi Sfkia vlni iV zvez* je komunisti H* vprašanje na predi nr=na “^anjega minisi ti» Maj 1' da i® Puclja na C tieh j! ^.mladeničev, ki so se. Stlrali c J*ko na miren način i "M v CrmT Namestitvi manevrii v. isu. Komunistični posl d trdijo, da je že od jutra kvestor iz Raguse umetno povzročil napeto vzdušje in večkrat grozil tudi prisotnim parlamentarcem. Komunisti zato sprašujejo, ali gre za njegovo o-sebno pobudo, ali pa če je imel navodila od vlade. Na sliki (arhivski posnetek AP: demonstranti v Comisu). NA 2. STRANI Začetek obravnave o Toniju Negriju RIM — Z nekajdnevno zamudo je včeraj končno zasedala parlamentarna komisija, ki mora izdati dovoljenje za sodni postopek proti radikalnemu poslancu Toniju Negriju, ki je glavni obtoženec na procesu «7. aprib. Na dnevnem redu je bilo poročilo liberalnega poslanca Stefana De Luče, ki je v svojem daljšem posegu obravnaval zahtevo sodstva po sodnem postopku in aretaciji padovskega poslanca. V bistvu je De Luca v svojem poročilu pozval komisijo, naj sama ne zdrkne v politični proces, ampak naj se omeji samo na obravnavo zahteve sodstva. Sam je med vrsticami povedal, da se nagiba k ugoditvi zahteve po sodnem postopku, je pa v dvomu glede zahteve po aretaciji. Sicer pa bo svoje zaključke sporočil danes, ko se bo v komisiji začela razprava, ki pa se najbrž ne bo zaključila pred 15. t.m. Komisija bo marala pregledati niz sodnih aktov, nakar se bo razprava preselila v parlament, ki bo moral odločiti do 26. septembra, ko se bo nadaljeval proces «7. aprib. Včeraj je pred komisijo spregovoril tudi Negri, ki naj bi ovrgel obtožbe, kot so izjavili nekateri člani komisije. Sam Negri pa je včeraj tožil dva policijska podčastnika, ki sta ga v nedeljo zasledovala po Rimu. Sam o tem ni hotel dati nobene izjave. NEZNANI PREDMETI PRI PORDENONU PORDENON — Kaže, da je področje Pordenona zelo priljubljeno neznanim letečim predmetom (UFO). Ni se še poleglo presenečenje nad čudno štirioglato sledjo, ki so jo odkrili v prejšnjih dneh pri Villotti di Chions, ko so včeraj odkrili novo pri Azzanu Deci-mo. Ožgana . površina v tem kraju je zelo podobna tisti iz prejšnjih dni, čeprav je oblika sledu različna: gre za nekakšno okroglo jormo, kot da bi na zemljo pristal predmet le z «nosilnimi nožicamh in ne s celotnim ogrodjem. Kaže, da je prisostvoval pojavu tudi očividec, neki kmet, ki je izjavil, da je zjutraj okrog petih rhdel leteči predmet, ki je pristajal na zemljo. Vendar to ga ni vznemirilo, saj je v bližini oporišče NATO pri Avia-hu, tako da ni na pojav polagal nobene važnosti. Danes bo vsekakor marsikaj razjasnjeno. Iz Piše bo namreč prišel znani italijanski ufolog Malanga, ki bo raziskal oba kraja in analiziral tudi material, ki ga je neznani leteči predmet pustil ali izgubil na zemlji. Vsekakor bo zanimivo tudi dejstvo, da je januarja letos neki 15-letni deček že uvidel* leteči predmet, ki naj bi se približal zemlji na razdaljo 300 metrov. V istem obdobju pa so zabeležili podobne sledove tudi na svežem snegu. ^°žar v tržaški industrijski coni ^L6]Ni 'zi„^VsIpiiskl coni je v po °geni • inc podjetja «Colom-ih Mtrov f “ničil na tisoče kubič-(L ^Mpč i ^Nko vnetljive surovine kud So Kii-23 “titijardo lir škode. rJ iW a Požaru kos šele po več ShL ^ si, •J11'3*1 intenzivnega dela, sku^iev-anh rnoi'a-H še nadzorovati od-kj Mia. rvOJ^mkov iz uničenega se JaV0Časni P0®08 gasilcev, kj^Požar« 1 *“ ’ a ''~,na, je preprečil, da tipoža'.?' gašenju poslužili tudi lahk k"* ^®tiia, je preprečil, da 0^te°t^enj razširil na preosta f* Tta]ija^ medtem ko si 5 odstotkov privošči tujino (Francijo. jo, Španijo in Veliko Bntanjv1 v v ka, tudi letos bo ob 15- aV^S, ^ toviščarskih krajih vse zase« ^ pr? bo malce popravilo Nasedanj" več pozitivno turistično ne*17, . Spet skrivnostno pismo o usodi Emanuele Orlandi MILAN — Primer ugrabljene Ema-' nuele Orlandi postaja vedno bolj zapleten. Včeraj popoldne je uredništvo časopisne agencije ANSA prejelo pismo od »Turške protikrščanske osvobodilne fronte Turkesh». Že prejšnji teden, v četrtek, je isto uredništvo prejelo podobno pismo, ki je bilo prav tako pisano v slabi italijanščini in z mnogimi napakami. V pismu, ki je prispelo včeraj, je ena novost: v prvem odstavku je rečeno: Sporočilo 2: Ugodili ste naši drugi zahtevi. O Mirelli Gregori (ime dekleta, ki je tudi izginila brez sledu) — XXX — 17 — 13 — 17. Kaj pomenijo te številke in tri črke X? Ali 'beseda je v rodilniku). Ugrabitelji prej zahtevajo naj papež v nedeljo, 7. avgusta, (se pravi dan pred prihodom pisma) izreče te besede: «Ali Ag-ca je človeško bitje kot Emanuela Orlandi.* Kot smo dejali je pismo polno napak in težko razumljivo. Vsebuje pa nekaj podatkov o življenju dekleta, ki navajajo policijo na treznejšo presojo, kot je storila s prvim pismom. Včerajšnje pismo (s kolki in znamkami za 13.000 lir) pravi tudi, da je Emanuela živa in da sprašuje po fantu, ki ji je nudil dokaze o svoji ljubezni. Zakaj so ugrabitelji nalepili na o- gre morda za šifrirano sporočilo? Ta^Jvojnico toliko kolkov in znamk? Mor- domneva morda le ni iz trte izvita, saj je po podpisu organizacije še dodatek: «če starši hočejo informacije o Emanueli, naj vprašajo tako kot oni in Emanuela vedo ob 23 RAI (zadnja da, ker so poslali pismo kot ekspresno in priporočeno. V resnici je prišlo kot ekspresno, ker je za priporočeno pošiljko potrebna navzočnost pošiljatelja na pošti. Ob zaključku mirovne manife3t&clJe NEREDI V COM1S1 COMISO — Tridnevni protest proti oboroževanju in še posebej proti namestitvi ameriških jedrskih raket «cruise» v Comisu na Siciliji, se je žal zaključil z neredi, nasiljem in polemikami. Tiskovne agencije poročajo o kakih šestdesetih ranjenih tako med pripadniki varnostnih sil, kot med manifestanti ter o dvajsetih a-retacijah, po katerih sta dva manife-stanta ostala v zaporu. tonomije», ki se je z,°?>Lanifes^L spoštovala miren značaj je, tudi udeležila zborov aj|j P‘ lo po policijskih in vojaško s^e sati žaliiva eesla. Varnost« ^ t sati žaljiva gesia. va‘" uo > Neredi so izbruhnili pred vhodom v vojaško oporišče v Comisu, kjer gradijo poligon za ameriške evroizstrel-ke. Kakih tisoč manifestantov je posedlo po tleh, nasproti p>a se jim je postavila vrsta policijskih agentov in karabinjerjev. Vse do 14. ure se je manifestacija, ki jo je organiziralo gibanje IMAC (mednarodno zborovanje proti manevrimim raketam), mirno odvijala, potem pa je nekaj manifestantov (baje članov »proletarske av- licisti uporabili solzita dreke, končalo ranjenimi med manifesta nostnimi silami, od katen či ni nihče huje ranjen- odigralo v kake pol ^ številnih levičarskih P®*"* ki so se udeležili mirovne cije v Comisu. . Brutalen poseg kvestorja v Ragusi s0.Km stro obsodili predstavita* n, poS% kalcev, PDUP in DP. r-i h,n „ neredih rai*J® .j„ r ci so bili v neredih rtar'telo < pa je precej ostrih pušč* x\ft na račun Bettina Cra**Ja komaj sestavljene vlade- Reprogramiranje dinarskih dolgov za stabilizacijsko usmerjene OZD BEOGRAD — Do nedavnega je izvozno usmerjenemu delu jugoslovanskega gospodarstva ostajal razmeroma visok odstotek od deviznega priliva, kar je dajalo možnosti, da se je nekako znašlo in uvažalo manjkajoče surovine, reprodukcijski material in podobno. Poleg tega so uporabljali kompenzacijske posle, kar je bila začasna rešitev. Vendar pa to ne pomeni, da posamezne delovne organizacije nimajo drugačnih težav, kot na primer rok plačila za izvoženo blago, ker tuji kupici vztrajajo na šestmesečnem, enoletnem ali celo daljšem kreditiranju. Pogosto gre za tradicionalne piartnerje, zato bo treba po vsem sodeč delati kompromise. Vse to brez dvoma v zadnjem času vpliva na zadovoljevanje potreb, s tem p»a tudi na zadržanost do najemanja blagovnih posojil, ker je treba najeto posojilo pravočasno vrniti. V to skupino sodijo tudi tisti, ki ne proizvajajo neposredno za izvoz. Marsikaj iz uvoza bi prišlo prav, vendar je vprašanje, kako dolg vrniti, je rekel generalni sekretar združenja jugoslovanskih bank dr. Milovan Milutinovič. V sedanjih razmerah z več strani zahtevajo glede koriščenja tujih posojil obvestila, vendar je malo konkretnih aranžmajev in v določenem smislu vlada zadržanost do novega zadolževanja. Ne bi smeli pozabiti, je dejal Milutinovič, da to niso predraga posojila za sedanje veljavne pogoje na svetovnem finančnem tržišču, čeprav njihova cena ni zanemarljiva. Seveda posojila odobravajo v devizah in nikakršna konverzija ne pride v poštev. So tudi taki primeri, ko blagovna posojila ponujajo v eni državi, medtem ko morajo surovine, reprodukcijski material in drugo, čeprav deloma, kupovati v drugi in izvažati v tretjo državo. Vse to proučiti v kratkem času in prevzeti finančne obvez- nosti do uglednih posojilodajalcev iz 15 držav, ni preprosto. Pogovori s posojilodajalci v posameznih državah še niso končani, tako da bo kmalu jasno, kdo ima interes in kje. Trenutno so »odprta vrata* do Francije, Italije, ZRN, Avstrije in še nekaterih držav. Na voljo je blizu milijarde dolarjev, ta denar pa bi, če bi ga razumno porabili, lahko spodbudil gospodarstvo in izvoz, je poudaril dr. Milovan Milutinovič. Napačna je ocena, pravi generalni sekretar združenja jugoslovanskih bank, da bo reprogramiranje dinarskih dolgov zajelo vse brez izjeme. To hi bilo v nasprotju s konceptom dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Načelu selektivnosti se zanesljivo ne bo mogoče izogniti, in vsak stabilizacijski, oziroma sanacijski pjrogram bo šel skozi pravo rešeto. Nemogoče je še naprej dovoljevati, da bi s sredstvi tistih, ki dobro poslujejo, pod pri rali obstoj kolektiva, kjer sanacija tudi do sedaj ni dala pričakovanih rezultatov. Čas, ki prihaja, zahteva spodbujanje zdrave proizvodnje, predvsem izvozno usmerjene, je poudaril Milutinovič. Vsekakor ne bo izostala pomoč proizvajalcem surovin, reprromateriala in vsem, ki so usmerjeni v nadomeščanje uvozne opreme ali nadomestnih delov. Lahko bi rekli, da so to poglavitna, vendar ne edina merila. Poslovne banke ne bodo podprle reprogramiranja niti eni organizaciji združenega dela, v kolikor se sanacijski projekt ne bo vključeval v stabilizacijske tokove. Bodoča proizvodnja mora biti tako rentabilna, da bo omogočila postopno umikanje prej odobrenih sredstev, ki jih poslovno bančništvo že dolgo terja, je med drugim dejal dr. Milutinovič, (dd) V OKVIRU PREISKAVE Potrjen pripor za štiri osebe ^ PALERMO — Državni A iHonieeoDn CaEQ ct.l Caltanissette bi potrdil pripor Sebastiano štirih o moških in ženske), ki 50 Areisk^iiS atentatu Rocca Chinnicija. V si p toženi sodelovanja pri Parili Preiskovalci so tudi ug. trdili, da sta bila mandata« ca Greco iz Ciacullij®, gt že vrsto let zasleduje. « j ii**L«jš ni pa je prišlo na dan « v od oseb, ki so jo areVL njih dneh: gre za iz Palerma, ki pa je d . oci 4.!°ga “ ba na^,vLibanonu' Avtomobil-bam-^CriT* ,s ^bdoni, je nekaj po vii^L u Eksplodiral na glavnem ži-niestu ^ v Baalbeku, antičnem rujein T; , Bekaa, Id jo nadzo-Pretežn^^ v°jaške sile. Žrtve so ki ji), 1Preprosti libanonski civilisti, trgu na cJi?0 v tistem trenutku na fardeiai, ume' Eksplozija je povsem "Novimi - v središču trga, pod «•“- 0,11 ruševinami smrt nail ,rusevinami pa je našlo bruhnil: , ^9 oseb- Takoj nato so iz-d Ušteli .i^ P(!žari' ki s° jih gasil-m«dtem /l*trotiti šele po nekaj urah, '1 Pnistov^^J^P6-Rdečega križa Plameni ^^.Pod ruševinama in med Preživeu nJTzbčno iskali morebitne ba narioin- ^e’ da je bil avto-bom-sNiva s kar 75 kilogrami raz dva jej prav tako kot tisti, ki je »»sejo eksplodiral pred neko seb, Talfr»1T?abiu in ubd dvajset o-suveru tj, iripoli, ki se nahaja na ‘-'loanona, kot Baalbek, 70 ki- lometrov oddaljen od Bejruta, sta pod nadzorom sirskih čet že od leta 1976. Takrat so namreč sirski vojaki vkorakali v Libanon, da bi s svojo navzočnostjo zajamčili spoštovanje prekinitve ognja po letu in pol trajajoči državljanski vojni med libanonskimi kristjani in muslimani. Novi posebni bližnjevzhodni odposlanec predsednika Reagana, Robert McFarlane se je medtem v Damas ku, kjer so ga zelo hladno sprejeli, srečal s tamkajšnjim predsednikom Hafezom Asadom, kateremu je men da predlagal umik sirskih in izraelskih čet iz doline Bekaa kot prvi korak k dokončnemu umiku vseh tujih sil iz Libanona. Papež Janez Pavel H. je v tele gramu, ki ga je poslal bejrutskim verskim predstavnikom ostro obsodil tragična atentata v Tripoliju in Baal-beku in ju označil za dejanji slepega terorizma. Poglavar katoliške cerkve je hkrati izrazil željo, da bi s pomočjo dialoga in sporazuma čimprej prišlo do trajnega miru v Libanonu. V Nagasakiju demonstracije proti jedrskemu orožju m I* F 9 VT‘ X JU , , 'h gjhjfeVfgs«!* Okoli deset tisoč ljudi je včeraj manifestiralo v Nagasakiju proti tekmovanju v oboroževanju z jedrskim orožjem. Nagasaki je s Hirošimo edino mesto, ki je ob koncu svetovne vojne doživelo jedrsko katastrofo. (Telefoto AP) ZOA sitop/njujejo pritisk na Nikaragvo Vojaški manevri ZDA v Hondurasu Ja*kih etl p AL PA — g prihodom prvih ameriških vo-^bškn.K« ?° se včeraj v Hondurasu začeli skupni v°jne '‘jonduraški vojaški manevri. Gre za največ je fiki ij, j^i ki so jih doslej imeli v Srednji Ame-j^nevrih ° trajali od šest do osem mesecev. Pri blaških . sodelovalo skupno 11.600 ameriških in hon-“•(lOO nln~°Jakov ter 19 vojnih ladij ZDA s skupno okoli Mane^narji in marinsi. bjbnačijQ S0 56 za<^eb' včeraj, vsi komentatorji ? ^ashing-t neposreden pritisk ZDA na Nikaragvo, ki , edn100 obtožuje, da izvaža revolucijo v države boduj^, Amerike. “ fc v^ke vojske. a . Ud ČLL(X ItTVUlUC ooierike. Isto mnenje je izrazil tudi glasnik _ vojske, polkovnik Cesar Olivier Sderra, ki 0P°zorii‘n Voru z novinarji poudaril, da gre za «jasno Proti .^abdinistični vladi». ®4Pet ooijvnevrorn ■ ki bodo nedvomno zaostrili že itak Ravniki V Prednji Ameriki, so se izrekli pred- ^>enju k«*' naprednih držav Latinske Amerike, po /j Po mi_ A'n'1 poteza Washingtona ogroža poskuse, da Jb?fievrotnni h01* rešili spore v Srednji Ameriki. Proti Askega u„50 se izrekli tudi nekateri poslanci ame-h. V zvezi gresat Jj sekretars Položajem v Nikaragvi je ameriški držav-sthhoglavi p^ge Shultz izjavil, da ZDA ne skušajo 11 levičarske sandinistične vlade, obenem pa «ne morejo prezreti ciljev protisandinistične opozicije.* V tem okviru je v odgovor na vprašanje, ali ZDA podpirajo protisandiniste Schultz dodal da, «glede na mnenje, ki ga imamo o vladi v Managvi, ne moremo prezirati cilja opozicije.* Po mnenju ameriškega državnega sekretarja je sandinistična vlada doslej ravnala tako, da si je sama nakopala nasprotovanje ljudstva. Končno se je v razgovoru z novinarji George Shultz dotaknil tudi problema miroljubnega reševanja položaja v Srednji Ameriki. S tem v zvezi je ocenil kot spodbudne nedavne izjave Kube in Nikaragve za miroljubno reševanje konfliktov, dodal pa je vsekakor, da «moramo pa še preveriti, če gre zgolj za besede ali pa konkretno pripravljenost na pogajanja.* O položaju v Srednji Ameriki se je s francoskimi novinarji razgovarjal tudi kubanski premier Fidel Castro. Castro je izjavil, da ocenjuje rešitev salvadorske krize kot enega bistvenih problemov vsega področja. Po Castrovi oceni so salvadorski gverilci dali resne predloge za politično reševanje konflikta, vprašanje pa je, ali bo vlada na te predloge pristala. Castro je tudi ostro obsodil ameriške vojaške manevre, dodal pa je, da ne bo nikoli klonil politiki sile in izrazil prepričanje, da tudi Managua ne bo popustila takim pritiskom iz Washingtona. ZDA in Francija o čadski krizi WASHINGTON, PARIZ — Z ozirom na svojo vpletenost v krizo na Bliž njem vzhodu in v Srednji Ameriki ter na angažiranost na raznih drugih delih sveta, si ZDA v tem trenutku močno želijo, da bi Francija, kot nekdanja kolonialna sila in po vsem so deč tudi Zaire, odločneje posegla v čadsko krizo in se postavila po robu «vojaški intervenciji Libije*. Francoski zunanji minister Claude Cheysson pa je s svoje strani žago tovil, da ne obstaja nikakršen u-sklajeni program med Francijo in ZDA glede čadskega konflikta in da Francija ni podrejena ameriški vo lji ter nima nobenega motiva, da bi posegla sistematično po ameriškem receptu. Pač pa je francoski zunanji minister izrazil zadovoljstvo nad po močjo, ki jo ZDA nudijo afriškim državam in še posebno Čadu, čeprav bi lahko več storile za gospodarsko pomoč, pri kateri so se v zadnjih letih pokazale dokaj skope. boi aRcarii in Iračani: ,8°« mrtvih Bag >jisču Sfevo F ' TEH£RAN — Iraško po-J: čete lzJavilo včeraj, da so ira-lhn'ih izPad loncev iz h,* ha Sr | ' so jih Iračani obko-spijem odseku fronte. Naj-S. kjefdl » bili pri mestu Mešička irJe, bila popolnoma uniče sb1 v°jakm, ka bri8aV0^aiAeea Hsta rKurier«, po katerem Kr ■ nekaj misli o avstrijskem položaju. u »®r», takr,*1^ n‘ vsakdanja osebnost. V vseh sn, dsfcj v avstrijski socialistični stranki, kot $lTe°0Vori T°nki, pazljivo prisluhnejo, kadar on o jn' :Sal nt zaman vodil leta in leta svoje tujstvu adl( avstrijskega političnega življenja ,w. n. V svoje mnenje o avstrijskih za- .Parlomternbru ho taka priložnost, ko se bo rn 'netit in bo Kreiskg zelo verjetno spre- n jiRUj. ~»jotvcyu pututc žjjjpdaj sg avstrijskega kanclerja. Pti&a, ff.Je umaknil iz aktivnega političnega ’k^>°št, nudila se mu bo še marsikatera Ses, ■ V ,Z’,p,Wc svoje mnenje o avstrijskih za 8o>, 'I. PaTlan,tern^ru bo taka priložnost, ko se bo otil ment in bo Kreiskg zelo verjetno spre-ni “ kar j p rekel uredniku b Po delnem neuspehu svoje ^1. gia v°atvah. Angleški premier vlada z noticigj. 'n>‘ *akaj ne bi mogel vladati avstrij-2 Vendar je pametno, da človek, ki je že čez 70 let star, preda krmilo v roke mlajšim. Ali je napravil napake? Seveda jih je bilo, toda najhujša je bila, ker ni bil dovolj energičen, da ni dovolj kritiziral: napake, privilegije, bogatitve. V teh časih se je namreč ustvaril nov razred in on je zaradi tega v določeni meri razočaran. Politiki morajo biti odločni. On, Kreiskg, ne nasprotuje «zelenim», toda zaradi njih je Avstrija ostala brez jedrske centrale v Zivetendorfu. In potem je vprašanje finančnih stroškov v, zvezi z mladimi zakonci in brezplačnimi knjigami v šolah. Po njegovem novi ukrepi ne bi smeli prizadeti najrevnejših slojev. Potem so se pogovarjali o gospodarstvu. Krei-sky je dejal, da se Avstrija še vedno nekako prebija med težavami, toda sedaj je kriza potrkala tudi na avstrijska vrata. «Veste — je dejal bivši kancler — lahko je krmiliti v rečni strugi, toda ne more se spremeniti smer toka.» Potem je še pristavil, da bi moral biti svoj čas bolj odločen in izvajati bolj energično davčno po litiko, saj ne bi bil proračunski primanjkljaj danes tako visok. Če bi tako ravnal, bi prišlo v državne blagajne 70 ali 80 milijard šilingov. V zadnjem času pa so ga pregovorili, naj tega ne stori. Kreiskg je menil, da je bil sklep o vladni koaliciji skupaj z liberalno stranko pravilen. Liberalci so sicer meščanska grupacija, toda koalicija bo vztrajala in ne bo prišlo do predčasnih volitev. Bivši kancler je zelo pohvalil dr. Sinovca. Rekel je, da je potrpežljiv človek, toda je zelo od ločen in kar dela, dobro dela. Kreiskg pa se je zelo razjezil nad dunajskim županom Gradzem, ki je pred dnevi izjavil, da se v vodstvu stranke, skupaj s Kreiskim, ni moglo govoriti. Točno — je dejal bivši kancler — toda zato, ker je govoril vedno samo on. V dunajskih političnih krogih so prepričani, da bo rstari lisjak» in rzaslužni kancler» vedel povedati v septembru še marsikaj. Aretacije demonstrantov OMAHA (Nebraska) — 189 demonstrantov, vključno s katoliškim duhovnikom je bilo aretiranih med protijedrsko manifestacijo, ki so jo organizirali pred strateškim poveljstvom ameriškega letalstva ob 38. obletnici eksplozije atomske bombe nad Hirošimo. Kaže, da je do aretacij prišlo, ko so manifestanti skušali prodreti v oporišče. Med aretiranimi je tudi duhovnik Darrell Rupiper, ki je zaslovel, ko je leta 1980 obiskal osebje ameriškega veleposlaništva v Teheranu, ki so jih muslimanski študentje imeli za talce. «Nessie» prvič na filmskem posnetku? LONDON — Ali bo v kratkem re šena skrivnost lochneške pošasti? Vprašanje, ki si ga zastavljajo znanstveniki, pa tudi navadni ljudje, že vrsto let, je spet postalo aktualno v zadnjih dneh, potem ko sta ameriška raziskovalca uspela posneti na magnetoškopski trak domnevno pošast, ki je že vsem znana z imenom «Nessie». Raziskovalca, ki pripadata skupini za raziskovanje kriptozoologije, že dober teden stalno nadzorujeta jezero Loch Ness s pomočjo videoregi-stratorjev. Po njihovem pripovedovanju sta «Nessie» prvič zapazila prejšnji četrtek, ko naj bi iz vodne gladine pokukala čudna glava. V soboto pa sta uzrla približno 10 metrov dolgo bitje, ki je plavalo približno en meter pod vodno gladino. «Naj-prej sva videla val, ki se je hitro premikal po jezeru — sta izjavila raziskovalca — nato se je nekaj prikazalo na površju, vendar se je v hipu potopilo.* Znanstvenika sta v isti sapi tudi dodala, da bo le podrobna analiza posnetkov lahko odgovorila vsaj delno na vprašanje ali «Nessie» res obstaja in kaj za eno bitje je. Irska policija preprečila ugrabitev kanadskega milijarderja LONDON —. Posebna enota irske policije je preprečila ugrabitev kanadskega milijarderja Gelena Westo-na, ki ga je skupina kakih sedem pripadnikov IRA hotela ugrabiti iz njegovega dvorca v kraju Roundvvood Park, približno 30 km od Dublina. Weston je solastnik, skupaj z drugimi člani svoje družine verige veleblagovnic ter luksuzne trgovine z živili «Fortum and Mason* v Londonu. Policija je prejela anonimno telefonsko obvestilo, da Westona nameravajo ugrabiti in je pripravila zasedo. Ko je skupina teroristov prispela je prišlo do streljanja, v katerem je več ljudi bilo ranjenih. We-stonovo premoženje ocenjujejo na 9 tisoč milijard lir. «Zeleni» osamljeni BONN — V borbi proti namestitvi evroizstrelkov se zahodnonemški socialdemokrati ne bodo povezali z gibanjem tako imenovanih zelenih, saj to ne bi bilo koristno, ker so akcije zelenih take, da škodijo tej borbi. To je izjava, ki jo je dal izvedenec SPD za razorožitev Scheer, ki je še dodal, da dejavnost zelenih samo koristi desničarski koaliciji in njeni tezi, da so tisti, ki protestirajo proti namestitvi evroizstrelkov nevarni za zahodnonemško varnost, za notranji mir in za demokratično ureditev Zvezne republike Nemčije. Nevama je tudi zahteva, naj ZRN izstopi iz atlantskega zavezništva, kar potrjuje trditve kanclerja Kohla, pravi Scheer1* da je glavni problem prej izstop Zahodne Nemčije iz NA TO kot pa namestitev evroizstrelkov. Kitajski pilot dezertiiral SEUL — Kitajski pilot, ki je v nedeljo s svojim migom 21 pristal v Južni Koreji in zaprosil za politično zavetišče bo najbrž odšel na Tajvan. Tajvanske oblasti so kot znano obljubile tistim kitajskim pilotom, ki dezertirajo in pripeljejo svoje letalo s seboj nagrado v višini 2,5 milijarde lir. Tako nagrado je že pred časom prejel kapetan Yung-ken, ko je sklenil pobegniti iz LR Kitajske. V Tajvanu take pobege močno rekla-mizirajo, češ da so posledica nezadovoljstva, ki vlada v kitajskih oboroženih silah. V' Cez mejne prehode na Tržaškem čedalje več tujih letoviščarjev Včeraj okrog poldneva je znašala temperatura v našem mestu največ 24,8 stopinje Celzija. Nalivi in veter prejšnjih dni so pač znatno omilili vročino, ki je zdaj pa zdaj bila skoraj neznosna. To je tudi olajšalo vožnjo turistom, ki se v dolgih vrstah podajajo na počitnikovanje v planine in zlasti na morje. Kolikšen je turistični promet, se najbolje zapazi na Trbiški cesti, po kateri so se še posebno v nedeljo vile nepregledne avtokolone, pa tudi seveda na mejnih prehodih. Predvčerajšnjim je bila na vseh glavnih blokih, od Fernetičev in Ra-bujeza do Peska, silna gneča. Zlasti veliko je bilo zahodnih Nemcev, Holandcev, Avstrijcev in Švicarjev, pa tudi Belgijcev in Francozov, in to v obeh smereh. Eni so se vračali z dopusta na dalmatinski obali, drugi so se tjakaj šele vozili, seveda skozi Pesek - Kozino. Približno enako raznolika je bila letoviščarska druščina pri Fernetičih, vendar ne tako številna, saj večina turistov potuje na morje, medtem ko te od Fernetičev pot vodi v zeleno nižavje in višavje Slovenije, kamor se letoviščarji z evropskega severa pripeljejo prek Avstrije in skrajne severovzhodne i-talijanske meje. Tudi pri Rabujezu se m bilo šaliti s prometom: prvenstveno pa je šlo za Tržačane in druge prebivalce spodnjega dela Furlanije - Julijske krajine, ki so navsezgodaj odšli na istrsko obalo in se pozno zvečer vračali domov. Vseeno p« je med njimi bilo lepo število tudi tujcev Poglavje zase so Italijani iz notranjščine. Po številu avtomobilov z italijansko evidenčno tablico sodeč so se tokrat v večjem številu opredelili za počitnikovanje v Jugoslaviji, kot pa lansko leto. čez mejo so se peljali s težko natovorjenimi osebnimi vozili, od avtov do avtodomov («cam-perjev») in stanovanjskih prikolic. Po večini so se odpravljali na jugoslovansko morsko obalo, mnogo pa se jih je podalo na Bled in Bohinj, na škofjeloško območje, na Pohorje in še globlje v zeleno Slovenijo. Precej je takih, ki so se odpeljali v to ali ono naravno zdravilišče, kamor vsako leto redno zahajajo. V slovenskih zdraviliščih, ki so sicer bolj podobna letoviščem kot pa zdravstvenim domovom, je poleg Italijanov zlasti veliko letoviščarjev z evropskega severa, bolj malo p>a iz Zvezne republike Nemčije. Zahodni Nemci so si tudi v splošnem letos rajši izbrali italijanske turistične centre, čeprav jih je tudi po Jugoslaviji na desettisoče. Jugoslovanskih avtomobilov na mejnih prehodih skoraj ni videti, ali bolje, so, a se v reki tujih letoviščarjev zgubijo. Toda o krizi v matični domovini smo že dovolj pisali, pripomnimo naj le, da je domače ljudi usmerila v domača turistična središča. Včeraj je bil na mejnih prehodih turistični promet normalen, brez zastojev, vendar po malem neprekinjen, kot vsak dan. Drugače bo v nedeljo in za veliki šmaren, ko bomo znova prisostvovali množični selitvi. Kaj pa Tržačani in okoličani? Veliko se jih je odpravilo iz mesta in pokrajine, a veliko, morda več kot lani, jih je ostalo v domačem okolju. Vsaj zaenkrat. Ko je bila soparica, so si čez dan pomagali, kot so vedeli in znali, zvečer pa se odpravili na Kras, na hlad. Te dni jim pa tega ni bilo treba: temperatura je bila v mestu zvečer pravšnja, na planoti pa je prav zeblo. Ljudje so se kvečjemu zbrali ob stojnicah po vaseh, kjer so bili razni prazniki. V kopališčih in na prostih plažah je seveda gneča in morska voda je tudi postala privlačnejša: z 28 stopanj zadnje dni julija ji je tempera tura zdrknila na nekaj čez 24 (včeraj). V Boljuncu Veselo razpoloženje Poletni partizanski praznik, ki ga organizira Zveza borcev iz Boljunca, se je v nedeljo popoldne dokončno razživel. V nedeljo je bila tudi uradna 1 slovesnost pri spomeniku padlim. Z vaškega trga v Boljuncu j sprevod k spomeniku, obka boljunski partizani položib v ^ -grai v «Ogrnjena noč» v tržaški industrijski ccrni POŽAR UNIČIL SKLADIŠČE PLUTOVINE Silovit požar je včeraj v zgodnjih jutranjih urah povsem uničil skladišče plutovine podjetja «Colombin» v tržaški industrijski coni. Ognjeni zublji so zajeli nekaj tisoč kubičnih metrov surovine, ki je bila nakopičena v skladišču. Kljub takojšnjemu po-segu gasilcev, je ogenj v nekaj urah opravil svoje. Po prvih izračunih presega materialna škoda, ki jo je povzročil požar, milijardo lir. Gasilci so bili ognju kos šele po več kot desetih urah prizadevanj, s tem pa ni bilo še konec njihovega dela: po gašenju so morali še nadzorovati odstranjevanju ostankov s pogorišča. Požar se je razplamtel malo po 3. uri zjutraj. Zajel je skladišče podjetja za predelavo plutovine «Colombin», ki ima svoje objekte v industrijski coni, med Ul. Flavia in Ul. Caboto, nedaleč od plovnega prekopa Italcantieri. Podjetje Colombin je na svojem področju zelo avantgardno, razpolaga z najmodernejšo tehnologijo za izdelavo plutovinastih zamaškov, ki jih izvaža tudi v tujino. Na «srečo» se je ogenj lotil «le» 3 tisoč kvadratnih metrov skladišča, kjer je bila shranjena surovina, ni pa poškodoval izredno dragocenih predelovalnih aparatur, tako da je lastnik podjetja, 68-letni Bruno Colombin, kljub razumljivemu šoku ob pogledu na ogenj, ki je v nekaj urah uničil del njegovega truda, že včeraj izjavil, da bo njegovo podjetje še vnaprej nadaljevalo s proizvodnjo zamaškov. Komaj je bil dan alarm o silovitem požaru, je prihitelo na kraj več skupin gasilcev z glavne tržaške postaje, pa tudi iz Milj in Starega pristanišča. Njihovo delo je bilo zelo otež-kočeno zaradi pomanjkanja vode na področju. Tako so priklicali na pomoč še gasilski protipožarni čoln, ki je črpal vodo kar iz bližnjega plovnega prekopa. Na ta način so v kratkem preprečili, da bi se požar še razširil na bližnje objekte, ognja, ki je švigal iz skladišča v nebo, pa niso mogli, zaradi visoke vnetljivosti plutovine, ugonobiti vse dokler ni surovina zgorela. Po prvih izvidih sodeč kaže, da se je vnel požar kar sam od sebe. V skladišču je bila namreč natrpana zelo velika količina plutovine, ki je sproščala posebno vrsto plina. Le ta se ni mogel sprostiti iz skladišča; ko je povsem nasičil prostor je prišlo do vnetja, ki je botrovalo požaru. Potem ko je bil ogenj pogašen, je čakala gasilce še ena težka naloga. Morali so nadzorovati odstranjevanju še tlečih ostankov plutovine iz opu-stošenega skladišča na odprto 5n poskrbeti, da se ne bi ostanki spet vneli. Zaradi majavih štrlečih nosilnih struktur skladišča, ki jih bo moralo specializirano podjetje po-dreti do tal, se bo akcija zavlekla še na danes. Včerajšnji p>ožar je, poleg obilne gmotne škode, nemalo prekrižal račune podjetju «Colombin». Pred kratkim se je namreč podjetje že domenilo za nakup večjega zemljišča prav nedaleč od skladišča, da bi tako še razširilo svojo proizvodno dejavnost. Namesto razširitve bo moralo sedaj najprej poskrbeti, da bo zacelilo globoko rano, ki mu jo je zarezal ogenj. • Predsednik avtonomne ustanove tržaškega pristanišča je odredil, da bo jutri od 15. do 21. ure prepovedano parkirati ali pa voziti se po trgu pred pomorsko postajo zaradi slovesnosti polaganja venca pred spomenik ^Jazariu Sauru. Gasilci končujejo z gašenjem požara Pogled na opustošeno skladišče plutovine račnice in žalostinko je UP" ^ pned orkester Breg. številni PrlST .pu Ne temi vicekonzul SFRJ y . VZP* venka Kovačič in delegati se - ANPI iz vseh vasi dolinsk g^a podpredsednik in tajnikZ" Jože Korošec in Anton Ostr ,g0yo-Vili Lapajne, Mario Abram ^girio' ren za zunanie zadeve Prl Mtief ren za zunanje zadeve . oDi,.. kraški Zvezi borcev, ki J tupi#: predstavljal tudi krajevno gdru-Ankaran, predsednica in taj flZer# ženja aktivistov za tržasK pod' Neva Lukeš in Anica predsednik pokrajinske VZr ^ije Agostino Zerilli, zastopnik . VZPI - ANPI iz Križa in stevi ^ gi gostje so padle počastili nutnim molkom. . ^ Poletni partizanski prazni^^0$? to nadaljeval na dvorišču ga gledališča F. Prešeren ^ ga tom pihalnega orkestra £>r vodi Niko Peršič. Pozdravne oVo-gostom in obiskovalcem Je j- je v ril Boris Bandi - Škantar, ^avi)° svojem govoru opomnil na ^ n» divjanje fašistov px» nas . prij koncu pa zaželel prisotnim „u počutje na partizanskem P1"" -j.e of> obujanju spominov na jnf? tu bil David Danieli s Kolonko ^ y stopili pa so še Mirko M? gjlv# kotišča, Igor Šuligoj z Opd : fr# Sinkovič in Sergio Ražman g# Mario Ražem iz Štramarja*brinP Ceppi od Domja, Corradnjgj^ca Boršta, Boris Kocjan U v# Tiberio sam.. Ta^v# naše ljudi n® seveda nastopi so za nase .j— zato so izvajalcem vneto F še posebno ker so harmonik stare tržaške in slovenske J po* srni in tudi kakšno P®rtlZt!»nanje % veli so res lep uspeh in P"2#)#'. blike. Večer se je nato po# s prosto zabavo, za ka^f njanj. ^ bel ansambel Pomlad iz n16 f jf Na sliki: harmonikarji* ^ deljo nastopili v Boljuncu- Medtem ko podjetja prevzema v posest preostale površine med Nabrežino in Prosekom Pripraviti potrebne dokumente za prejem odškodnin Podjetje Vellani je včeraj po nalogu gradbenega podjetja Plače Moulin začelo ugotavljati stanje še preostalih zemljišč vzdolž državne ceste štev. 202 med Nabrežino in Prosekom, ki jo bodo razširili in spremenili v avtocesto. Z ugotavljanjem stanja zemljišč jih pjodjetje istočasno prevzema v posest; glede izplačila denarne odškodnine, pa se je po znani razsodbi ustavnega sodišča, ki je razglasilo protiustavnost dosedanjega zakona, ki je urejeval vprašanje izračunavanja višine razlastitvene odškodnine, obvezalo, da bo vsakemu lastniku v primeru, da italijanski parlament ne bi izglasoval novega zakona v roku 120 dni od prevzema posesti zemljišča, takoj zatem izplačalo določeni predujem na dokončno odškodnino. Prav zaradi splošne negotovosti, ki obstaja glede izračunavanja višine odškodnine, se stanje razlaščenih zemljišč ugotavlja na drugačen, popolnejši in točnejši način, saj ni še znano, po katerih kriterijih bo izračunana njihova vrednost; poleg zemljemercev podjetja Vellani so zato pri ugotavljanju stanja zem ljišč. ki se bo na tem odseku gotovo zavleklo do četrtka, prisotni tudi predstavnik družbe ANAS ter zastopniki KZ in konzorcija NZ. Dela vzdolž državne ceste 202 v Nabrežini Podjetje je torej dalo točna jamstva za izplačilo predujma na celotno odškodnino; že sedaj pa je treba ponovno opozoriti lastnike, naj pravočasno pripravijo dokumentacijo, brez katere jim podjetje ne bo moglo izplačati odškodnine. V pričakovanju na nov normativ, ki se v bistvu ne bi smel veliko razlikovati od starega, naj sd zato priskrbijo vse potrebne dokumente. Doslej so morali vsi razlaščenci ob podpisu pogodbe predstaviti davčno števil ko (tudi fotokopijo) in nadomestno izjavo iz pričevalne listine (dichiarazione sostitutiva del-l’atto di notorieta), s katero so pod lastno odgovornostjo izjavili, da so lastniki (v primeru solasništva je bilo treba najaviti svoj delež) razlaščenega zemljišča (ki je prosto raznih hipotek ali služnosti). Tavolarno vknjiženi lastniki so morali poleg zgoraj omenjenih dokumentov predstaviti tudi tavolarni izvleček (estratto tavolare) razlaščenih nepremičnin. Dediči, ki niso bili tavolarno vknjiženi pa so morali poleg že omenjenih dokumentov predložiti še nadomestno izjavo izpričevalne listine, s katero so pod lastno odgovornostjo izjavili, da je pokojni lastnik umrl brez oporoke in poleg tega navedli vse njegove ostale dediče (z deleži, ki jim pripadajo) ter še mrliški list. Vsi tisti, ki so že plačali zapuščinski davek so morali predstaviti tudi potrdilo o zapuščinski prijavi, oziroma obrazec (mod.) 240, ki ga je treba zaprostiti pri zapuščinskem uradu. Tisti pa, ki še niso plačali zapuščinskega davka, so morali predstaviti ustrezno prijavo na pristojne urade in zaprositi za obrazec 240. Posebno pozornost so Lfteresenti morali dati naslednjim terminom: je pokojni lastnik umrl P ^ a ki davek zastara po l*1* zapuščinski davek zastara po P^‘,“'red — če je pokojni lastnik umrl f> ^ zapuščinski davek zastara f>o 20 * (pre_,jtl V nrimeru. da nbstaia zastaranj ,, primeru, da obstaja zastaraj j ,. pmv ) zapuščinskega davka, j® w pr1 potrdilo o dedovanju (certu^ ^jor zione) žiti potrdilo o dedovanju dita), ki ga zainteresirani lahko ®- * sodniku. ,n je J1 Neposredni obdelovalci zemlje. ^jenU1 jp tje, pa so morali poleg zgoraj aanfpeStPjjjt i-je, pa so morali poiejj j HnrflC5, |j5> kumentov (davčne številke in nao pod Af jave izpričevalne listine, s katero laStjiik>^|r no odgovornostjo izjavni, oa sta r ji laščenega zemljišča; ta dokumenta ^ 2* ^ na za tavolarno vknjižene lastnike izp diče) predložiti še nadomestno odr

vsekakor na razpolago za vsa P°J. ‘ ^ r" vse druge obveznosti, ki spremljaj titveni postopek. primorski dnevnik — 9. avgusta 198,3 tržaški dnevnik □ 5 uul y j. , Ji je jj- aj)em mestu, kot drugod po svetu, so se v nedeljo spomnili trageda S5,me *n Nagasakija. Pisani balončki, ki so jih otroci spustili s 'hbno p\ yis°k° v nebo, svarijo države in njihove voditelje, da si miro-°veštvo želi spravo in sodelovanje med narodi, ne pa vojn in rožljanja z orožjem Protest zaradi vandalskega napada na stadionu I. maj Odbor ŠZ Bor je na svoji izredni seji, ki jo je sklical po vandalskem napadu na njegov objekt na stadionu «1. maj» v Trstu, najostreje obsodil zadnje dejanje fašistične drhali, ki se ni ustavila niti pred sedeži tistih ustanov, ki se v Trstu že desetletja trudijo za tvorno in prijateljsko sožitje med obema tu živečima narodoma. Žaljivke na račun našega društva, ki je v povojnih letih prvo oralo ledino ponovne obuditve telesne kulture med Slovenci v Italiji in se pri tem vključilo v ustroj celotnega italijanskega športa, katerega je s svojimi tekmovalci predstavljalo v vseh, tudi najvišjih ligah, kot tudi na vseh reprezentančnih ravneh, vključno na mednarodnih, dokazujejo, da fašističnim vandalom ni do tega in takega sodelovanja, da želijo obrniti kolo zgodovine nazaj, torej v čas, ki ga vsi pošteni demokrati nočemo in zavračamo. Prav zato napad na naš športni objekt ogorčeno obsojamo, od oblasti pa pričakujemo, da bodo fašistične delinkvente odkrile in predale roki pravice. ŠZ Bor Predsedniki rajonskih svetov na sestanku z ACT Predsednik upravnega sveta konzorcialnega podjetja za prevoze je tudi letos priredil sestanek s predsedniki rajonskih svetov, na katerem jim je o-lisal proračun ustanove za finančno leto 1983; poleg tega je bil na sestanku govor o raznih problemih javne prevozne službe v tržaški pokrajini. Predstavnike decentraliziranih organizmov občinske uprave je vodstvo ACT tudi seznanilo z zadnjimi pobudami, ki jih je sprejela ustanova, da bi se uporabniki učinkoviteje in racionalneje posluževali javnih prevozov. Trgovinska zbornica in CAR TUBI Trgovinska zbornica je izdala tiskovno sporočilo, v katerem ponavlja svoja stališča glede uporabe pomola Bandiera. Kot smo poročali v nedeljo, je sodna oblast dala zapreti delovišče konzorcija za ladijska popravila CAR TUBI, s čimer je ostalo na cesti 70 delavcev. Zbornica opozarja, da je njen predsednik Modiano že maja letos posredoval pri luški ustanovi EAPT, naj bi konzorciju dovolila še naprej uporabo omenjenih prostorov, a v podobnem smislu se je izrazil tudi zborničin odbor na sejah z dne 15. in 22. julija in svoje mnenje posredoval vodstvu EAPT. Sprehod po tržaških starinarnah Na Opčinah tradic iona In i «Tahor» SKD Tabor prireja od petka do ponedeljka na Opčinah tradicionalni «Tabor* z bogatim kulturnim in zabavnim sporedom. Tako bodo v petek zvečer v dvorani domačega Prosvetnega doma odprli razstavo ko-stumerke, openske rojakinje Marije Vidau. Umetnica, ki jo bo občinstvu predstavil rešišer Jože Babič, je diplomirala na Akademiji za kostumografijo in modo v Rimu, naši javnosti pa je predvsem znana kot ko-stumerka Slovenskega stalnega gledališča. Za svoje delo je Marija Vidau prejela številna priznanja, med temi diplomo in srebrno kolajno na slikarski razstavi v rimskem «Palazzo delle esposizioni* (leta 1969), Borštnikovo diplomo in nagrado na istoimenskem srečanju leta 1975 za predstavo «Dva bregova», nagrado za kostumografijo na 8. jugoslovanskem opernem bienalu leta 1982 za «Ve-roniko Deseniško*, Borštnikovo diplomo in nagrado Društva oblikovalcev Slovenije na Borštnikovem srečanju leta 1982 za «Krvavo svadbo». Odprtje razstave bo, kot smo že omenili, v petek ob 20.30, odprta pa bo do nedelje, 21. avgusta. Naj še omenimo, da bo v okviru «Tabora» v nedeljo ob 15. uri nastopila nabrežinska godba na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. V ponedeljek. pa bo ob 18. uri nastopila folklorna skupim KUD «Karol Pahor* iz Piram, zatem pa se bodo publiki predstavili člani domače folklorne skupine SKD Tabor. Vsak večer bo prosta zabava s plesom. • Šola za usposabljanje bolničarjev «Guido Ascoli» sporoča, da se bodo vpisovanja za tečaj poklicnih bolničarjev zaključila konec tega meseca. Vse informacije v zvezi s tečaji nudijo v tajništvu zavoda Ul. Stuparich 1 (tel. 783-882). ZADNJA VEST Z GORIŠKEGA V njih dobiš v9e, kair želiš, le da imaš denar in dla se vsaj malo spoznaš ^PoloiečPeČiimi “žitfci poletnega fc »fcleniW’ ki ga delovna obveze Jjanje ^ v mestni okvir ie sti- CejHo 'J 'tuiucenem smislu le- [«#0 marne. Vendar pa se mo-K-9a stro[e- I^i na^T? so dandanes stari pred-® M „?;i°sno zel° Priljubljeni, za-uk Tei„l-Va Prodaja ali prepro-,e lakoj JUno dobro uspeva. Toda ‘° so rahr>Tamo ločiti «staro šaro*, i ,0 Po rt Predmeti, ki jih pro- ki , ceno’ °d starih predme-'■ Peifcjg® Pravzaprav tudi rablje--■ Pm njihova častivredna lahko v mestni okvir, je sti-raznovrstnih trgovinicah, določenem smislu re- ______ ____________ j!?sf. h^kon^0^ dajeta večjo vred ^3° v so še tu predmeti. ^ Poznav™^30 V P°ŠteV VTed !° poVT6tUdi v tem oziru istočas-naoede™ Pragmatsko mesto: m v rm'™ kategorija ima nam ■ ln prori 3 u neicaj veruuu- ife ng dstavnikov, toda posebne ^ačnin^ndi o nobeni od treh. yJ » IJU L11Ki ItUIIK {J?Piifi tJeJn mestu nekaj verodo-‘‘oii - •• ■______________ yMkuU\,m “najrevnejšem* predli, ar»i koridor P. 5 Ronke-lau ftr odbor pravočasno javil po dnevnem časopisju. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da so uradi popolnoma zaprti od 8. do 15. avgusta. SKD Tabor - Prosvetni dom - Društveni bar je odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob ponedeljkih, četrtkih in petkih pa tudi v jutranjih urah. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem poštenemu najditelju g. G. PANJEKU iz Trsta za fotoaparat, ki sem ga izgubil v juliju na počitnicah na Jezerskem. Pino Čepar. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZOBOZDRAVNIK IVO PETKOVŠEK bo odsoten od 10. do 31. avgusta. PRODAJAM šotorsko platno 13x7 m primerno za pokrivanje. Tel. 226113. OSMICO je v Rupi odprl Venceslav Buzin. Toči belo in črno vino. ČISTILNICA Tatjana — Nabrežina Kamnolomi 78/D odprta vsak dan od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure; ob sobotah zaprta. PRODAJAMO mladiče dobermann z rodovnikom. Tel. 213-526 od 19. ure dalje. ODDAJAMO v najem za krajšo dobo dvosobno stanovanje na zahodnem Krasu. Telefonirati v večernih urah na številko 225-320. VINOGRAD oddamo v najem v Grlja-nu (nad žel. postajo), približno 500 kv. m, samo sposobni osebi. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Vinograd*. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino. dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220 601 od 13.30 do 14.30 NAŠLI smo enoletnega, majhnega psička, rjave barve z belimi in čr nimi lisami na cesti Salež-Zgonik. Telefonirati 229103. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Danes, TOREK, 9. avgusta *983 JANEZ 0 Sonce vzide od 5.47 in ^one bu. 20.24. — Dolžina dneva D-3' »1.18 na vzide ob 6.19 in zatone 0 Jutri, SREDA, 10. avgusta LOVRENC Vreme včeraj: temperatura ob 32 ^ 24,8 stopinje, zračni tlak ^ ustaljen, veter 13 km na uro » vzhodnik, vlaga 30-odstotna, ^ blačno, morje skoraj mimo, tura morja 25,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN oKLl^veC RODILI SO SE: EUsa Gabriele Bortulin, Marcu Raffaella Fantina, Valentina gna, Enrico Peracca, Micae . p UMRLI SO: 84-letna Wa/LTsePPe winski dalTAbaco, 72-letm je Germani, 76-letna Emma gr por. Sbaiz, 94-letna Emiba letna Olga Spunton, 55-e ga-, 9' Milossa, 68-letna Simeona letna Gisella Bole, 88-letn Baldassi vd. Reiner. DOLINA , cnsič f OKLICI: uradnik Edoardo> uradnica Susanna Maun, ,-a pe- Fabio Švara in gospodinja ^ gtfl" čar, orožnik Girolamo Mign^ dentka Daniela La Mantia-DEVIN - NABREŽINA gijo* OKLICI: zdravnik Sergio « kirurginja Annamaria Mmc REPEN purič f OKLICI: mesar Silvester estetistka Marta Bernarda ZGONIK: finančni stražnik co Glorioso in gospodinja ors" gente - Russo. DNEVNA SLUŽBA ^ (od 8.30 do 20.30 j a Ul. Giulia 1, Ul. sv. Ju® geslj# Felluga 46, Ul. Mascagm Bazovica, Žavlje. ,20.3® (od 8.30 do 13.00 in od 16 #® d piero2 Ul. Mazzini 43, Ul- Tor b- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) pjero * Ul. Mazzini 43, Ul. Tor Sesljan, Bazovica, Žavlje* LEKARNE V fl^ t Boljunec: tel 228-124, Ba^°v ^go#; 226-165. Opčine: tel- 211-003- ^jjl, tel. 225-596, Nabrežina: tei-Sesljan: tel. 209-197. ^ ZDRAVSTVENA DEžUBNA ^ ^ Nočna služba od 21. d® A do ' 732-627, predpraznična od ^ ure in praznična od 8. d Šolske vesti Tržaško tajništvo Sondika^ ^ ke šole obvešča zaintere aj-bAj o osebje, da je na šolske« d#], a ogled dokončna lestvlf;bju v jv suplenc neučnemu kem letu 1983/84 in 1984^ gl< Zainteresirani lahko ke obrazce, za prošnje n »le v sobi štev. 4. R°k t.d1'.-* fh prošenj zapade jut11’ e les« dni po objavi dokončne Razstave V Tržaški kreditni banki t Atilij Kralj svoja zadnja skimi motivi. ra*sV Limi mouvi. vvanči5 fit' V TK galeriji - Ul. sv. F gA je odprta skupinska raz J?afika trfca&ki umetniki 111 ® seh tuiih v^JiL 8. 1983 Ameriški dolar Kanadski-dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Mali dinar & Ir k % £ 0 K % % M J.?5 0 Tfn es; BANCA Dl CREDITO D' gANK TRŽAŠKA KREDITNA S. P. a THBT - ULICA F FILZI 90 Rezijanski folklorni festival bo umrl? borih 800 tisoč lir gmotne pomoči ni «dokumentacije» nikoli dovolj ~ odru se je v desetih letih Pretežen Preko 100 folklornih skupin, oslale v,12 sosednjih držav in tudi iz P° našihVT°ee' pa je bilo S . . ac*aiih preko 15 tisoč.» ie predsednik reti odpri v i°rne lupine Luigi Palet-■griščn d e)i° zvečer na športnem V np7iii /v«—• ___z__.n' 6**5011 v D ... ‘JVC'-C* na aiAiiuiciu iet°šnjega osrednjo prireditev (flore, k; __ ^tivala rezijanske fol- Sledil je nastop skupine «Lepa Anka* iz Vinice pri Novem mestu, ki je predstavila narodne noše, plese in glasbo Bele krajine. Ponovno so se predstavili rezijanski publiki plesalci skupine «Alpenvereines» iz Beljaka, ki so posredovali obredne tradicionalne plese iz Koroške in iz drugih predelov Avstrije. folklorn- Ja Pireja že 10 let sama stala že j,'™?' Prireditev, ki je po-ftezije življenja in zgodovine dolino Dna L, vsako leto v slikovito Skoval, ,.sc* in Kaninom številne C1 tezi ja n,*!; JP^itelje ljudske kulture ti, da živ,- ”.e lzseljence. Velja omeni-(•500 ijurii danes,v Reziji približno le k »ad 4o't[a(2pr^en*^1 P° svetu pa jih UstvaH!;topil1 na oder gostitelji, ki (riiitio, fja P^Jetno vzdušje in lahko Zaključil je večer nastop skupine «Danzerini di Lucinico* iz Ločnika pri Gorici, ki deluje že od 1. 1929 in ki je doživela velik uspeh pri publiki, čeprav je pri marsikomu pustila vtis, da gre za nekoliko «pocukrano» in umetno folkloro, ki se prilagaja današnjemu in predvsem neosvojenemu okusu. rn0 da ‘-j , 10 vzdušje m lahko f , Prav glasba in plesi frireditvp ,) ''‘"ne skupine jedro vse >, ki v'J redstavUi so bogat reper-k°t tistega i10 0631-3 tak0 poznavalca SVfetn \t_ ^1 Se Drvir nrihliža temu bogat reper- Sv^tu. j^ea’ se prvič približa temu jH iiuS^.^40 iskanj? j 2a živr. ■ tra(*icij m plesov, pac 'rilgim natm tV0rno kulturo, kar med H*Tabuje tudi dejstvo da se stareit.i,na osnovi modelov in slo-PPho na . Posmi ustvarja. Naj ome-^igrantm,lmer novejšo skladbo «Ta fe Sarn na^*’ Posvečena kot nam po-Uedeljo n °j’ izseljencem in ki so jo fvu in Postavili številnemu občin-atero so želeli pozdraviti ^sotne -‘‘'■513*11*. f re?.ijana eir[igrate. Od občinstva se J? «Lena 3 skuPina poslovila z zna- rnarnarica», ki je postala Bil je lep praznik, ki pa bo tudi zadnji, vsaj sodeč po besedah predsednika skupine Luigija Palettija. Na športnem igrišču, kjer se je doslej vsako leto odvijal praznik, bodo namreč uredili razna igrišča in zgradili športne strukture. V dolini pa baje ni podobnih ustreznih prostorov za tovrstna praznovanja. Tudi v tem primeru torej drži latinski rek, da nihče ni prerok v lastni domovini. Rezijanska folklorna skupina, ki ima preko 45 nastopov letno izven Rezijske doline, ki je nastopala po skoraj vseh odrih Evrope in ki bo v kratkem šla gostovat z ZDA in Kanado, se srečuje doma s številnimi težavami. Pa še to, videmska pokrajinska u-prava ni še odobrila finančne podpore skupini (800 tisoč lir) za leto 1982 ih stalno zahteva novo dokumentacijsko gradivo kot potrditev kakovosti in obsega opravljenega dela. JOLE NAMOR p t relja opereta tržaškega operetnega festivalu Razgibana in barvita Viktorija in njen huzar» ziser Giorgio Pressburger, dirigent Oskar Danon *VVctoPte in J"Sati ,i‘ S7n° že imeli priložnost X* op^tZse^ž ,9tede na dote eie „ 1(0 so z onstran oceana in ^ D u 4 vnsiTan oceana tiJ*0 Priv, .. Ptesov, v Evropi P a se dri Prpi * v Evropi pa po!? JMterega žrtev te še afri tudi i? druge svetovne vojne M kovtponistaUi AAbraham’ madžar opp.. . 1 židovskega porekla. člf® £&2hu0drih Dunaja, Budim >o 33 osvajale ob- JS* Deharjeve in Kal Ijfail v tn**16, Abraham pa je ho! s spo L čarob™ svet šele leta frel]-.DoZetpJ>rvencem *(tespodičin tip„s '*Q(i ®n za novosti ni mogel > svei^odij in ritmov iz . „ 7,oe'inerja - Bede napisal *0| "A v kal neae napisat (io»2 Uovim ■ U‘n te «klasično» pome-valčka , os fokstroti, po- je‘'[ŽYle. pa 2 eksotiko, za ozračje sarZev,eda dajala priložnost bJ**ko jr,' kl se odvija od Sibiri-v in angleške am- „„ ll >’ domovini glavnih Mo je sa»nja. *os%?r *VikUrrite in nten opisna tlTlil v Muzikalnem smislu 10 fte in m ^Muieu med klasično »kletema ,Kalom oziroma revi- ^ svet °Tej' kt sta potem pre- *lNi)C’trit, 2 Pse” - -Tned dramo in ko- ifraJ* nal°oe zavedal C* bi hlTj a}edaliZiY,V ,zaradi njegove ve-ripi ’ da Se , izkušenosti pričako- v veliki meri kos, ‘91 Se h —»močmireti yiicun,u- Sicer pa je znal odlična izkoristiti oder zlasti pri razporejanju in domiselnem vodenju množičnih prizorov z zborom, baletom in raznimi statisti na sceni, ki jo je zasnoval Carlo Calvi z lepimi in dokaj izvirnimi koreografijami Franca Estilla in sredi bogastva kostumov po zamislih Sebastiana Soldatija. Predvsem pa je imel režiser izjemnega sodelavca v dirigentu Oskarju Danemu, v tem verzirariem mojstru taktirke in tudi dobrem poznavalcu operetne zvrsti in njenih zahtev. Pod njegovim vodstvom je orkester muziciral z dognano melodično barvitostjo in ritmično pestrostjo. Zasedba vlog je bila tokrat tako v pevskem kot igralskem oziru zelo posrečena. Gabriella Cegoleam, kot Viktorija tokrat prvič gost tržaškega operetnega festivala, je zadovoljila predvsem pevsko in pojavno, nejasna je bila le v govoru. Njen partner kapitan Koltay je bil tenorist Gaetano Scano, pevec, ki zna svoje ne prevelike vokalne zrno gljivosti dobro dozirati. Viktorijinega moža, angleškega ambasadorja Hodgsona, je s pevsko in igralsko eleganco tolmačil nekdanji pevec lahke glasbe Arluro Testa. V pevskem smislu je bila malo presenečenje Liana Rotter kot Japonka O Lia San, prav tako pa Vincenzo Manno kot grof Ferrg. pa Emilio Curiel kot bonco in Luigi Palchetti kot župan madžarskega mesteca Doro-zma, v katerem se zgodba veselo — kot se za opereto spodobi — tudi konča s tremi porokami v vrtoglavem ritmu čardaša in napevanju ma džarski zemlji. Teža komičnega dela operete je spet slonela na dveh specialistih te ga žanra, na sopranistki in subretki Danieli Mazzucato in na rojenem ko miku Sandru Masslminiju. Sopranistka Mazzucato je zaigrala in zapela svojo Riquette, Viktorijino sobarico z izjemno svežino in pravšnjo dozo razigranosti, Massimini pa je svo jo večplastno vlogo od sicer posilje nih, pa vendar sprejemljivih tragič nih trenutkov do prekipevajoče ko mičnosti, podal z dobrim nadzorova njem svoje ekspanzivnosti. Kozaka je igral Granfranco Saletti. V celoti lepa predstava, ki kljub svoji izredni dolžini in nekaterim razvlečenostim ne utruja in daje še eno potrdilo uspešnosti tržaškega operetnega festivala, (jk) ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 TV dnevnik 13.45 Casta diva - film 15.20 Glasbene meje: Afriški festival 1. del 15.50 Happy days - TV film 16.15 L’opera selvaggia: Peru 16.50 Danes v parlamentu 17.00 - 19.45 Fresco fresco - glasba, spektakel in zanimivosti 17.10 Astroboy 17.30 Poglej in zmagaj 18.00 ColoradO 18.30 Potovanje v skrivnostni svet 18.40 Gosti in glasba 19:00 J. London: L’avventura del grande Nord -4. del 19.30 Poglej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenska napoved 20.00 TV dnevnik 20.30 Macario: Zgodovina nekega komika - 2. serija 21.50 Quark: Otoki, kjer živijo pingvini - dokumentarec 22.40 TV dnevnik 22.50 Neapelj prej in pozneje 00.05 TV dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 TV dnevnik - Ob 13. uri 13.15 Šola in vzgoja: Jadranje 13.45 Cinevarieta 14.10 D Mago Merlin: Romeo in Julia - TV film 14.40 Giallo, arancione, rosso ... qua-si azzurro 15.30 Iz parlamenta 15.35 Lahka atletika, svetovno prvenstvo 19.45 TV dnevnik - Vesti 20.30 Previdnost in pilula - film Igrata David Niven in Deborah Kerr 22.00 TV dnevnik - Vesti 22.10 Sereno variabile 22.50 Koncert posvečen Bobu Mar-leyu 23.55 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Manerba Garda: kolesarstvo 19.00 TV dnevnik 19.10 TV dnevnik - deželni program 19.55 Kamera in spomin 20.05 šola in vzgoja 20.30 Jazz 21.25 TV dnevnik 21.50 La donna dai due volti - film 23.40 Speciale Orecchiocchio JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.00 Poročila 18.06 V znamenju dvojčkov 18.25 Od vsakega jutra raste dan -Divača 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Življenje Berlioza - francoska nadaljevanka 20.55 Skupno 21.40 Miniature 22.00 Dnevnik II. Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja 18.45 Telestart ’82 - zabavnoglasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Skupno 20.50 Družina Kempovski 22.20 TV dnevnik Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: REZIJA — Nedeljska prireditev TRŽIČ — Politični položaj TRST — Požar v tovarni plutovine TRST — Fašistični izgredi na stadionu «1. maj» 15.25 Atletika - Helsinki - svetovno prvenstvo 19.30 TV D stičišče 20.00 Ryan - serijski film 21.00 Ne računajte z nami - celovečerni film 22.50 TV D danes 23.00 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dober dan, Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Marry Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giorno - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 La piccola grande Neli - TV film 12.30 D ritomo di Simon Templar -TV film 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 Questa donna e mis - film 17.00 Search - TV film 18.00 fl mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Poldark - TV film 21.25 Le diciottenni - film 23.25 Boks 00.25 Cielo di fuoco - film RETE CUJATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 9.45 Lorso e il cagnolino - risanke 10.15 Un viaggio nal passato - film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 I bambini del dottor Jamison -TV film 13.00 Matt Helm - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 Una spiaggia a Zuma - film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers 18.,'10 Quella časa nella prateria - TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 L’uovo del serpente - TV film 22.40 La citta degli angeli TV film 23.40 FBI TV film Contro corrente - film ITALIA 1 r 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - TV novela 10.00 Stagione selvaggia - film 12.00 Riuscirži la nostra carovana di eroi a . . . TV film 12.30 Vita da strega 13.00 Bim, bum, bam 14.00 Adoloscenza inquieta 14.30 Violenza - film 16.25 Bim, bum, bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Soldato Benjamin - TV film 20.30 La parete di fango - film 22.15 Kojak - TV film 23.15 La giungla del denaro - film Cannon - TV film TELE PADOVA 10.00 Giovani avvocati - TV film 11.00 Le austostopiste - film 13.00 - 14.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 - 19.30 Risanke 19.30 Attenti ai ragazzi - TV film 20.00 W.K.R.P. in Cincinnati - TV film 20.30 Film 22.00 TV film O.B. VIL - Crimine di guerra 23.00 L’ispettore Regan - TV film 0.30 El Macho - film TRIVENETA 8.30 Harry O’ - TV film 9.30 Hanna in Barbera - TV film 10.00 Monitor 12.40 Informacije 12.50 Zvezdni prah - TV film 13.30 Horoskop 13.40 Risanke 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Srečanje v dežju - film 16.00 Filmski program 16.30 Harry O' - TV film 18.00 Risanke 18.30 Hanna in Barbera - TV film 19.00 Carovane verso il West - TV film 20.10 Betty White - TV film 21.00 Stara Amerika - film 22.30 Velike zarote 0.10 Film 3.10 Agente speciale - TV film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 Tlie Beverly Hillbillies - TV film 13.30 I pionieri del Wisconsin - film 15.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 19.50 Novice v nemškem jeziku 20.10 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.40 Una vergine per il principe -film 22.10 Horoskop 22.15 TV dnevnik 22.30 Udinese story 0.10 Abat-jour 0.15 Novice v nemškem jeziku TELEOUATTRO 8.30 IV ezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Pogovori, Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljeva-jih, Branko Hofman: «Noč do jutra*. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: - Glasbeni pot puri; 12.00 Glasbe?-: jubilej; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: - Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije, 17.30 Rubrika; 18.00 Furio Bordon: «Roka». Drama. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.20 V Primorskem dnevniku ob 17.00 med drugim o žetvi v Sečovljah, nastop koprskega Stavbenika na tujih tržiščih, naložba tekstilne tovarne I-deal v Novi Gorici. 13.20 Zanimivosti. . . pogovor z Vladimirom Kovačičem - slovenskim pisateljem in glasbenikom, ki v Grož-njanu izpopolnjuje igranje na čelo. 17.30 Počitniški vrtiljak: slišali boste o delu pionirske brigade na mladinski delovni akciji Istra 83. 18.00 Sotočje: med drugim pogovor med mladim županom kraja Dreka v Benečiji. Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Glasbena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje; 15.30 Za varnejši jutri; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (ltoll|anski program) 7.15, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Time mušic; 8.32 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lu-diojipivi dopisniki; 10.00 Glasba -pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in pesem; 15.45 Glasba; 16.15 Casadei; 17.00 Narejeno v Jugoslaviji; 18.45 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Radio tudi mi; 11.0 Spominske pesmi; 11.34 Renato Fucini: Storie di un gentiluomo di campagna; 11.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio 13.15 Master; 15.00 Glasbena kolona; 16.00 II paginone; 17.25 Globetrotter; 18.05 Ecco a voi Edoar-do Bennato; 18.25 Koncert; 19.30 Jazz na radiu; 21.00 Spia e' controspia; 21.45 Pripoved za vse; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Dva moška in ena ženska; 9.32 Subito quiz; 10.30 La luna sul tre-no; 12.10 Deželni program; 12.48 Un’isola da trovare; 13.41 Sound-Track; 14.00 Deželni program; 15.00 Zgodovina Italije in njene okolice; 15.37 Lahka glasba; 17.32 Aperti il pomeriggio; 19.50 Una finestra sul-la mušica; 20.45 Večerna detektivka; 22.40 Chopinova glasba; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za. ..; 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Čez tri gore; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba iz filmov; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Smeti vse bolj dragocene vendar ne zaradi surovin Veliko je te dni razprav o smeteh. Pravzaprav o taksi, ki jo bomo za odvažanje in predelavo, oziroma upepeljevanje smeti obvezno plačevali po novem letu. Tudi v tistih občinah, kjer doslej služba pobiranja in odvažanja smeti ni bila organizirana. Z novim letom bo namreč pričel v celoti veljati zakon številka 915 iz lanskega leta, ki prinaša precej novosti na tem področju. Bistvena novost je v tem, da zakon nalaga občinam, oziroma konzorcijem, da ustrezno s predpisi poskrbijo, poleg pobiranja in odvažanja, še za predelavo, oziroma sežig smeti in odpadkov iz gospodinjstev, trgovin ter javnih lokalov. Torej nič več prostih ali toleriranih odlagališč. Služba pobiranja in odvažanja ter sežiganja (oziroma predelave) smeti postaja torej obvezna. Tudi v tistih, sicer redkih, občinah, kjer doslej še ni bila organizirana. Nova določila, ki v bistvu predstavljajo le prilagoditev normam, ki že veljajo v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, nalagajo seveda tudi drugačna finančna bremena, ki jih bodo morale občine v razmeroma kratkem roku v celoti prenesti v breme uporabnikov uslug — občanov. Doslej so namreč občine z dohodki iz davka za smetarsko službo lahko krile le stroške v zvezi s pobiranjem in odvažanjem smeti, strošek za predelavo ali upepeljevanje pa so navadno krile iz lastnih sredstev. In ta res ni malenkosten, saj se suče, upoštevajoč razmere v naših krajih, že nad 2000 lir za vsak stot smeti. Omenjeni znesek se seveda nanaša na u-pepeljevalnik v Sovodnjah, ki se ga poleg goriške občine poslužujejo še tri druge občine. Drugod so stroški še višji. Tako izda goriška občina za upepeljevanje smeti že okrog pol milijarde lir letno. In prav glede novih obveznih poviškov tarif za odvažanje in upepeljevanje je te dni veliko besed. Že dosedanje tarife, ki so jih v večini občin ustrezno povišali že ob sprejemanju letošnjega proračuna, so precej visoke, po novem letu pa bo treba za tovrstne storitve plačati še približno od 20 do 30 ah še več odstotkov. V letu 1985 pa je treba računati na dodaten povišek. Spremenili se bodo kajpak tudi kriteriji glede določanja površin, ki se upoštevajo pri odmeri davka, tako pa bodo morali plačati tudi tisti, ki so bili doslej iz takih ah drugačnih razlogov izvzeti. Tako bodo med plačniki takse na pobiranje smeti tudi kmetje. Plačevali bodo sicer samo za površine bivalnih prostorov in garaž. Razlog za polemike predstavljajo tudi vehke razlike v tarifah med posameznimi občinami. Strošek za smetarsko službo je višji v večjih občinah, razmeroma omejen v manjših, zato so tudi tarife lahko zelo različne. Tako bodo recimo občani v Gorici v prihodnjem letu plačevah že po 605 lir za kvadratni meter, njihovi sosedje v Sovodnjah pa samo okrog 370 hr za kvadratni meter. Zanimivo pri tem pa je, da je povprečna količina proizvedenih smeti na prebivalca v glavnem enaka. Suče se okrog kilograma smeti dnevno. Zakon določa tudi, da se davek plačuje na površino stanovanja. Ne u-pošteva pa število oseb, ki v določenem stanovanju stalno bivajo. Tudi to je eden od razlogov za polemike, ki bi ga kazalo čimprej odpraviti. V posameznih občinah pa pripravljajo v prihodnjih mesecih tudi temeljito revizijo dosedanjih davčnih zavezancev in seveda prijavljenih površin. Tako nameravajo, pod še hujšim pritiskom, ki ga nalaga finančni zakon, kriti glavnino stroškov, ki jih imajo v zvezi z odvažanjem in upepeljevanjem smeti. Tudi letos pohod Stragorizia Društvo Gruppo marciatori Gorizia je tudi letos pripravilo vse potrebno za masovni pohod z naslovom Stragorizia, ki mu dajejo mednarodni značaj. Pohod bo sicer šele v nedeljo, 25. septembra, vse pa je že pripravljeno in prireditelj je v teh dneh že razposlal vabila. ERSA na sejmu Agritalia 83 Tipična vina in gastronomske izdelke iz Furlanije - Julijske krajine so predstavili na sejmu Agritalia 83 v Riminiju. Sejem je, kakor znano, namenjen predvsem turistom iz tujine, ki v tem času polnijo plaže ob jadranski obali. Na omenjeni prireditvi so bili predstavljeni tudi tipični kmetijski proizvodi iz drugih italijanskih dežel. Furlanija - Julijska krajina je bila dovolj dobro zastopana z vini (zadružna klet iz Casarse, Zadružna klet iz Krmina, kmetijsko posestvo Friulvini), siri, žganjem, be-nemškimi gubanicami in postrvmi. Organizacijo na sejmu je prevzela deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki je uredila tudi razstavni prostor ter poskrbela za tisk ustreznega kataloga, namenjenega predvsem obiskovalcem (in kupcem) iz inozemstva. V publikaciji so namreč navedeni naslovi, v posameznih državah, kjer interesenti lahko kupijo tipična vina in kmetijske pridelke iz Furlanije - Julijske krajine. Tako kakor ob drugih sejemskih prireditvah, so tudi na Agriitalia 83 bili na sporedu uradni dnevi sodelujočih dežel. Uradni dan Furlanije - Julijske krajine je bil 21. julija in ob tej priložnosti si je prireditev in posebej še razstavne prostore v katerih so bili predstavljeni tipični pridelki Furlanije, ogledal novi predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Analiza delovnih pogojev v Zadrugi ITE Veliko skrb posvečajo v zadnjem času v zadrugi ITE delovnim pogojem in predvsem zaščiti zdravja zaposlenih. V sodelovanju s službo medicine dela so se lotili podrobne analize o pogojih dela in o nevarnostih, katerim so izpostavljeni uslužbenci v različnih dejavnostih. Na skupščini, te dni, so se domenili za celoten potek akcije ter zlasti poudarili pomen tovrstnega posega. Umrl je Camillo Medeot učitelj in zgodovinar Včeraj popoldne so v rodnem Šlov-rencu pokopali Camilla Medeota, znanega kulturnega delavca na Goriškem, predvsem pa vnetega preučevalca krajevne zgodovine, zlasti novejšega obdobja. Pokojnik se je rodil 25. julija 1900 v Šlovrencu, diplomiral je na učiteljišču v Gradišču, poučeval v raz-, ličnih krajih na Goriškem, dolgo let pa v Gorici, do upokojitve, leta 1965, ko se je z veliko vnemo lotil publicističnega dela. Ime Camilla Medeota bo ostalo s svetlimi črkami zapisano v seznamu tistih, ki so preučevali goričko zgodovino. Tega se je lotil resno že pred veliko leti, vendar se ni spustil v objavljanje svojih del, ker so bile razmere tako pred vojno kot po njej pač takšne, da je moral učitelj, torej človek ki je bil v državni službi, molčati raje kot da bi se zameril nadrejenim. Takrat so bile možnosti za premestitve, ki so bile kazensko obarvane. Camillo Medeot je bil namreč eden izmed najbolj zavzetih mladih pristašev katoliškega politika Luigija Faiduttija, ki so ga italijanske državne oblasti po letu 1918 izgnale iz države. Pisal je v tednik furlanskih katoličanov v Gorici po prvi vojni, bil med voditelji ljudske stranke, dokler ni tudi ta podlegla fašizmu. Šele ob upokojitvi seje ji Ijanja svojih spisov. Že P”-1’ .. opisal trpljenje furlanskih }n ^ skih duhovnikov med italija ^ temacijo med prvo svetovno je vzbudil veliko zanimanje * p da polemike s strani tistm, ^ ^ je bilo sveto vse kar so tu, ,.j« je bilo sveto vse kar so tu, ^ krajih, napravile italijansKe ^ pa čeprav je šlo za /o&S -«■ sni ■ ■ - . flS,l je bilo vse uperjeno v cijo našega področja. hi Po tem prvem daljšem je najprej izhajal v revjj j: jei# isontina, potem v samostojn ^ je Camillo Medeot napisat ^ vrsto prispevkov o tukajsnP1 ni. Obdelal je zgodovino 0^ učiteljišča, «0 italijanskega ------- prevratu, zbral in uredil £ .■■ furlanskih ujetnikov v sf1, prvo vojno, spise o GrO"®Voj51"1 prijatelja Zoffa o dogodkm ^ vasi, šlovrencu. Kot zadsiio J ju sal svojo zgodovino Šlovrem ^ lo užaloščen ie bil, da mu f lo užaloščen je bil, da šnja občim ni še izdala. ČItjUr UUCIUU, Ul OP — - pu /. seveda razne članke, occt*j pobudnik dveh srečanj o . ^ furlanskih katoličanov v pft -------------- , , f jini in m njih sodeloval z spevki. . H®1 Bil je vsestransko iz0"r,,/utelj^0' ki se ni zadovoljil samo z & J njem v ljudski šoli. ^°^r0:rneli ^ vedal pomem, ki so 9a_. 01 f veaai pomem, ki w ... mu > venci v goriški zgodovini bilo zelo žal, da ni mogel a je-skih virov, ker ni P02”?*, sTOPlt zika. Oddolžil pa se je tem ^ttiP . kn TU! V 0)1- ZlKCl. UCLaOLZU pu oe J& v pil neznanju s tem, da J? t P knjige o furlanskih pa/ • •• V « V>1 TT Tlj I /VM/T P -J siji "dal sliko Vem Pilona-Z )# tako pošten, da je ^ ft* telje velikokrat vprašal naj ^ ja vedejo ta ali oni članek, jo nasvete pri pisanju de- -g gblP Preč! več kot letom dni VH > . # na kronskem. uoijuvu slišala iz ust italijanske9 ^ 1$ mrja. Bil je zares posten njih dni. (mw) S podelitvijo nagrade «Amidei» končano srečanje o Zavattiniju Priznanje prejeli scenaristi filma «Io Chiara e lo Scuro» V nedeljo zjutraj se je končalo srečanje z in o pomembnem italijanskem kulturnem delavcu Cesareju Zavattiniju. Ta kulturni dogodek je enkraten za goriško javnost saj je Za-vattini s svojim delom eden vidnejših scenaristov in aktivistov italijanskega neorealizma in kinematografije nasploh. Binom De Sica - Zavat-tini (režiser-scenarist) predstavlja steber italijanskega povojnega filma in je že dalj časa objekt številnih študijev in razprav na ravni evropske filmske kritike. Italijanski neorealizem je tudi osrednja tema na mednarodnem seminarju italijanistov, ki se vrši v Gradišču ob Soči. S prisotnostjo Zavat-tinija v goriškem Kulturnem domu so udeleženci seminarja imeli možnost neposrednega pogovora in razglabljanja. Pestra debata se je okvirila predvsem na Zavattinijev zadnji film (prvi kot režiser) «La veritaaa» (1. 1982), dalje je prešla tudi na problematiko neorealizma in pomen, ki ga je ta imel v italijanski družbi. O tem je Zavattini priznal neuspeh prvotnih idej: «Film, ki„smo mislili, da bo spremenil italijansko družbo, ni spremenil ničesar.* Osrednja manifestacija pa je bila v goriškem Auditoriumu, kjer se je nadaljeval razgovor z Zavattinijem. Po običajnem uvodu goriškega župana Scarana in občinskega odbornika za kulturo Obizzija je pogovor vodil Darko Bratina. Med prispevki h konferenci je prof. De Marchi orisal Zavattinijev lik potom antropološke a-nalize. Prof. Liana Nissin pa je poročala o Zavattinijevi terminologiji in predvsem o pomenu, ki jo beseda dobi v Zavattinijevem filmu «La ve ritaaa*. Prispevka Jožefa Heipsteina, profesorja na poljski univerzi v Wrocla-wu in Aliče Helmanove pa sta opisala pomen, ki ga je imel neorealizem za razvoj in nastanek povojne poljske kinematografije. Angleški režiser o-pozori na zanimive analogije med italijanskim scenaristom in nemškim gledališkim teoretikom ter scenaristom Bertoltom Brechtom. Za končni razgovor z Zavattinijem je žal ostalo malo časa, naporni program je tudi utrudil že osemdesetletnega scenarista tako, da se je debata zreducira- la na nekaj polemičnih odgovorov nekaterim poceni formuliranim sklepom avstrijske profesorice Elie Kan-dut. V drugem delu srečanja žal ni bilo Zavattinija, in prav takrat bi bila prisotnost mojstra nujno potrebna saj se je diskusija oprijela določenih ključnih trenutkov Zavattinijevega scenarijskega opusa. O tem so se pogovarjali Massimo Mida, režiser, ki dobro pozna Zavattinija in je z njim tudi večkrat sodeloval, kritik Giorgio Tinazzi in scenarista Bernardini ter Age Incroci, ki sta se tudi dotaknila sodobnih tematik scenarijskega dela. Zvečer so na goriškem gradu po- Prisbevki Namesto cvetja na grob Tatiane Mikluš por. Cumini so za pogrebne stroške prispevali še: Silvan Primožič, 25.000 lir; Stojana Gravner, 10 tisoč; Manuela Primožič in družina 20 tisoč lir. V nedeljskem seznamu darovalcev je bilo za prispevek 22.000 lir napačno zapisano »ostalo*. Prispevek je dal Otelo z Oslavja. delili nagrado «Sergio Amidei* 1983. za najboljši scenarij scenaristom filma «Io Chiara e lo Scuro* Maurizia Ponzija, Ferriniju, Oldoiniju, Nutiju in Ponziju. Priznanje je podelil goriški župan Scarano, ki se je zahvalil žiriji za vloženi trud in poudaril da bodo nagrado podelili vsako dru go leto najboljšim italijanskim ali tujim scenaristom. (D.J.) V Se danes in jutri filmski večeri V okviru filmskih prireditev o italijanskem neorealizmu se še danes in jutri nadaljuje na dvorišču goriškega gradu predvajanje filmov v okviru ciklusa »Zavattini cinema*. Drevi ob 21.15 bo na sporedu film «Umberto D.», ki ga je leta 1952 režiral Vittorio De Sica, jutri pa se bo ob isti uri ciklus zaključil s filmom »Le italiane e l’amo-re» (1961) Cesareja Zavattinija in drugih avtorjev. Kot običajno je vstop prost, v primeru, da zaradi slabega vremena predstave ne bi mogle biti na prostem, bodo filme predvajali v kinodvorani Stella Matutina, ob isti uri. y/ _ Avto je zgrmel v Soc° šofer le lažje ranjen Voznik fiata 127, ki je včeraj zjutraj okrog 8.30 zgrmel v Sočo v bližini Pierisa, je kajpak imel precejšnjo srečo: v bolnišnici v Palmanovi, kamor so ga pripeljali po nesreči, so mu dežurni zdravniki ugotovili le zlom komolca na desni roki ter druge poškodbe ter ga sprejeli za mesec dni na zdravljenje. 34-letni Giuseppe Gallo iz Tržiča, tako je namreč šoferju ime, se je peljal po cesti iz Cervignana proti Tržiču. Tik pred mostom čez Sočo v Pierisu je na rahlem ovinku iz za enkrat nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste in padel v škarpo na desni strani. Razbitine avtomobila so se ustavile šele na produ, dobrih sedem metrov pod cesto. Približno ob isti uri se je pripetila prometna nesreča tudi v Štandrežu. V nesreči se je poškodoval 34-letni Pier-giorgio Cian iz Kraške ulice 9, ki se bo v goriški splošni bolnišnici zdravil 40 dni. Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v nedeljo zvečer, okrog 23. ure v Ronkah. 42-letni Karlo Ferletič iz Doberdoba, Tržaška ulica 1, se je z motornim kolesom peljal po državni cesti št. 305, ko ga je v bližini pokopališča zbil avtomobilist, ki pa se po nesreči ni ustavil. Ferletiča so prepeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč, nato pa odredili njegovo premestitev v tržaško bolnišnico, saj je bil ponesrečenec v globoki nezavesti. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Preiskovalci skušajo ugotoviti istovetnost brezvestnega avtomobilista, ki je po nesreči pobegnil. Doslej so ugotovili, le vrsto vozila: domnevajo, da je Ferletiča povozil avtomobil znamke citroen DS. Črna kronika beleži še eno smrt in sicer v Gradežu. V nedeljo so namreč potapljači odkrili truplo 17-letnega Klausa Seppa Innerhoferja iz Bočna. Mladeniča so pogrešali od sobote popoldne, ko se je s prijatelji odpravil na kopanje v bližini plaže Belvedere. Zavarovalnice ocenile škodo zaradi toče v vinogradih Strokovnjaki zavarovalnih družb so te dfii že dokončali z ugotavljanjem višine škode, ki jo je v Brdih povzročila toča, ki je padala med ne- vihto, točno pred tednom d ^ f Največ škode so leder^nega vzročila na območju vzh«* * & Prevala, Jazbin, Gradišku«^ o# ma Valerišča. V poprečju F r0jdf čila okrog pet odst. Pr?f * je ^ na posameznih območjih^ y 1 znatno višja. Tako naj h1 pač katerih vinogradih, odvis ^ f, njihove lege, uničila kar 30 odst. pridelka. rthrWoČiC Na zgoraj omenjenem ^ cer razpolagajo s topovi ^ v vanje posebnih raket Pr0H.1a n% dar kaže, da je ujma P ^ doma in nepričakovano. Pr tC. je ulila močna ploha. V niso uporabili, ker men računal na nevarnost toče-izvedeli, je na najbrnJ področju le nekaj vecjm jiio „ kov zavarovalo pridelek.^ št torej zavarovalnica Dovn Kino Gorica ^ VERDI Zaprto zaradi 18.00-22.00 «Spectris»-? jg. Prepovedan mladim GRAD (na prostem) ejea- D*. Režija Vittorio De * Tržič t d * PRINCIPE 18.00-22.00 tCo0l> . — dimen sione zero»- gra» 11 EXCELSIOR 18.00-22.00 * Excelsior». A. Čelen ta Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 »Noč meriški film. . ^gn , SVOBODA 21.00 «Hvala petek*. Ameriški glasbeIcesti»' DESKLE 20.30 «Poljub na zilski erotični film. uri* Marija Maru^pj^ nilienih bratov v , ^«0 GREBI 8. uri H. usmiljenih bratov v igvn jv na Placuti in na i Poletna kulturna dejavnost v Mariboru Koncert, bogata razstava ter nova literarna dela hiltumn ^ .Petnih dneh po navadi da se . zamre. Ne zato, ker morje r,5-ziv° izleže v gore ali na ki se’ s u P,3 zato’ ker imajo ljudje, Pavico hKU j ro P°klicno ukvarjajo, 1)0 livlionP Vendar pa kultur Mariborj, le zamre, ne usahne. V to pjstt. ’ 113 Primer, odkoder prihaja tih dneh m.ore čiovek tudi v teh vro-°ju. UziVati v kulturnem življe-horsitg Oni6 113 Premer orkester mari-to Uniof.per® Priredil v veliki dvora-Privabn i °i zaključni koncert, ki je tiirnur je zrejmo veliko občinstva, k riborski „i efrk° prispeval znani ma-n°rski oiiLk erdk> profesor na mari-^izbraiin •’ šoli Stane Jurgec, ki 'torniv SDn Popravil zelo dober in za-Sesto simfre- ; namreč Beethovnovo c'ie za 0«nio, Hummlove Introduk Hali 000 m orkester ter štete « [Pali orkp-t~ “* umesier ter Suito za 1,1 dirigentterT^s*ovenskega skladatelja Suita ^ Demetrija žebreta. metrija orkester je delo De- [Jastalo v -*z mladih let, sa i ie >t,LCf„sP...ko je orkester ter Suito bil saj je Žebre še kU star komaj dvejset , .„,'s 3 kraJšo skladbo v štirih 2«iba, naznaki plesnega rtfe„nakrsne so okoli tridesetih .Pisali, Prvi Sta l ~ *** Sroteskn ^arc*a zazveni ve- 2' pfvie&ki Š ameriški glasbe j5 *?*«£? 4S1 stSS fr Medtem Vdanostjo počasi razvi p]esn° skladbo dinamično za knjige dveh mariborskih pisateljev in sicer Miroslava Slane in Janeza Švajncerja. O romanu «Proletarec» Miroslava Slane v založbi Obzorja je bilo v javnosti veliko izgovorjenega in napisanega še pred izidom. Doslej se je Slana predstavil predvsem kot pesnik, dramatik, mladinski pisatelj, prozaist krajših del, polemik in publicist, medtem ko se je s «Proletarcem» uveljavil tudi kot romanopisec. Izid romana je bil dalj časa zadržan, zato je zbudil zdaj toliko večje zanimanje. «Proletarec» je roman o nekem študentu, ki životari doma, na ulici in v lokalih; osebna izgubljenost v še bolj izgubljenem svetu brez iluzij v odrešilni modemi svet, kar povzroča konflikte in uporništvo. Izpovedo-valna moč romana je brezkompromisna. Pisatelj jc prepričan, da bi se tudi današnja mladina borila, če bi sovražnik napadel domovino. Prav tako je v izdaji založbe Obzorja izšla knjiga «Prelom», prvo delo iz obširne triologije enega najplodovitej-ših mariborskih pisateljev, Janeza Švajncerja, ki predstavlja tri obdobja v Mariboru. V «Prelomu» se odvijajo dogodki v času zloma Avsto-Ogrske monarhije in poseg generala Maistra, katerega zasluga je, da je prišel dpi Štajerske in Koroške v okvir Jugoslavije. Janez Švajncer živahno in zanimivo upodablja tisti čas in življenje ljudi. S svojim literarnim prijemom pre-dočuje tudi prehodno obdobje povojnih let v novoosnovani državi. Čeprav roman ni in noče biti zgodovinski*, je oblikovalno močno prikazana zgodovina Maribora, kar daje delu privlačno pobodo. Povsem drugačen pa je Švajncerjev roman «Oči in srce», ki je v presenetljivo kratkem presledku za «Prelo-mom» izšel pri založbi Kmečki glas. Švajncer je posegel tudi v kmečki '■•vet, ki mu je življenjsko in umetniško čustveno blizu. «Oči in srce» je že njegov četrti roman iz kmečkega življenja. Vse to dokazuje, kako je pisatelj priljubljen pri bralcih ki jih zanima podeželska stvarnost. V opisovanju življenja ha vasi in oblikovanju tamkajšnjih ljudi je pravo mojststvo pisatelja. Je eden redkih ustvarjalcev, ki zna pronikniti v globino problemov na vasi. Njegovi ljudje so živi liki, podkrepljeni s pogovornim jezikom, tipični za podeželje, odkoder izvira rod Švajncerjev, kar daje knjigi še poseben čar. E, FRELIH Blues Kot »cett živahen • sinkopiran Srt zvahii^’ ^ dobro pripravljen > ve*i;i3 . V veliko unionsko dvo- Partizanski praznik v Boljuncu MkrlVeliko ni!walteljev glasbe. Prav ^frtje jmpabllke je prihitelo tudi na j zgodovini ^e- razstave «Uniforme L ^desetj ‘ ,1° je priPrava ob svo-h ajniski mariborski Po- W2'JavnateljNaiVeČ ZaSlUg ima * Ki muzeja dr. Sergej °Sije na Slovenskem. ,Vnteški drani tiaj/riJform h 170 najrazlicnej- drag^ kaLor,mi je verjetno i* vjr^a uniforma narodne pa so ® Manboi ’ra iz leta 1848. Sicer 'p11?6 iz najrazličnejše uni- fft > *Z sta.. 7 um tai.fKoslavi^6 Avsto-Ogrske in sta 7% UnifteL! a tudi iz dobe NOB, vrsteč6 raznih rodov vojske > njj! dežel, tako da se oko 7' ki njih, seveda oko li- to torti iv,i m aniioraie povšeči. ni« m? zatišju pa ni odpo-s >t ali 7un,borska založniška de-i,a , Piscev -/ i® dejavnost maribor-rajižnem *nasb)pom Poletja so se trgu pojavile zanimive V okviru partizanskega praznika v Boljuncu so v nedeljo popolne položili vence pred spomenik padlim domačinom Simpozij o stavkah v rudarskem revirju Slovensko zgodovinopisje, povezano z neto ljudsko željo po spoznavanju in odkrivanju, išče in vrta tudi že v problematiko, ki je bila še do včeraj politikum. V mislim imam namreč organizacijo simpozija o ti pote -giji stavk v rudarskih revirjih, diskurz, ki je tekel med znanstveniki in udeleženci ter ob prisotnosti revolucionarjev iz te samosvoje tradicionalne trdnjave delavskega gibanja. Pobuda za obeleženje teh stavk je izšla ob praznovanju 100-letnice ene izmed prvih stavk na Slovenskem sploh. Delavsko gibanje in problematiko delavskega gibanja do leta 1918 je predstavil Franc Rozman, ki je skupaj z Miroslavom Stiplovškom (stavke v medvojnem času) tudi avtor lične knjižice, ki je ob tej priliki zagledala luč sveta z naslovom «Pr-ve rudarske stavke na Slovenskem*. Iz povedanega izhaja, da so bili revirji v vsem času pred prvo svetovno vojno eden izmed najmočnejših aglomeratov delavskega gibanja na Slovenskem sploh. Delovni pogoji šobili obupni. Nezavzetost delavcev za razredne in strankarske ter sindikalne organizacije je bila velika, pogojevali pa sta jo strašna beda ter represivnost Trboveljske premogovne družbe, ki se je v teh krajih obnašala kot država v državi. S stavkami ter s protestnimi akcijami so se revirski rudarji skušali zoperstavita hegemoniji rudarske uprave. Novega zagona je čutiti predvsem v dvajsetih letih tega stoletja, ko zaveje po Slovenskem nek revolucionarni duh, ki ni le lokalen, ampak splošno evropski in ki pomeni vrh dosežkov in organiziranosti delavskega razreda. Smisel za praktičnost in občutek za resnico je kmalu, po besedah Stiplovška, zaobšel reformi -zem socialne demokracije ter se priključil revolucionarnim težnjam, strnjenim v okviru komunistične stranke. Rudarji organizirajo v času dveh, treh let več kot 100 stavk. Režim odgovori na to s profašistoidno akcijo arjunašev 1924. leta ter z represijo, ki ima svojo analogijo v znameniti husinski bund, v kateri je sodelovalo tudi več «knapov» iz trboveljskih revirjev. Režim ščiti pre-mogokopno družbo (sestavljena je iz nemškega in francoskega kapitala) ter jo favorizira in omogoča vedno večje dobičke, česar ni videti na plačah delavstva. Prava kriza pa šele prihaja, saj se v tridesetih letih na Slovenskem čutijo posledice velikega kraha a-meriške ekonomije. V trboveljskih rudarjih, predvsem pa pri njihovih ženah, prihaja vse bolj na dan prepričanje, da se tako ne da več dalje. Vse bolj pogosti so odpusti z dela, socialni pogoji so minimalni, za samo preživljanje, razsajala sta o-troška TBC ter podhranjenost. Delavec ni z mezdo več uspel reproducirati lastnih moči, svoje delovne sile. Vse te okoliščine, ki jih je v odličnem referatu predstavila Nevenka Troha, so delavce silile v razredni spopad, ki je svoj vrh dosegel v znani gladovni stavki rudarjev 1934. leta, ki je spražila široko solidarnostno akcijo po vsej državi. O-cene te stavke so na Dunaju, kjer je tedaj bilo vodstvo takratne jugoslovanske komunistične partije, negativne, toda mladi slovenski komunisti so se že takrat zoperstavili takemu načinu obravnavanja stvarnosti. Bolj se bližamo 1939. letu, bolj je opazen nek nemir, ki napoveduje skorajšnjo katastrofo, drugo svetovno vojno. Iz obravnavane tematike izhaja rdeča nit vseh dolgoletnih bojev revirskih rudarjev in ki bi jo lahko sintetično imenovali kot boi generacij rudarjev z jamo, s smrtjo, z upravo z vsemi okoliščinami, ki so bile vedno naperjene proti knapom, ki so mu pa izoblikovale značaj in voljo do boja. Lahko bi rekli, da so, kljub spremenjenim pogojem upravljanja, trboveljski rudarji še danes taki, trdi, samosvoji. To je prišlo do izraza tudi ob obravnavanju prve povojne stavke v Jugoslaviji. Izhodišča za diskusijo je ha osnovi partijskih dokumentov podal Ivanič, ki se je med resolucijami in stališči ter v citiranju le-teh omejil le na en aspekt problematike. Diskusija je pokazala, da se delavci niso hoteli angažirati proti sistemu in da je celotno dogajanje spadalo le v lokalni okvir ekonomskih kategorij, saj so lokalni funkcionarji s stavko zahtevali podražitev cene premoga. Slišati je bilo mnogo ocen, vendar so na kancu vsa mnenja konvergirala na stališče Lidije šen tj ure, ki je stavko iz leta 1958 okarakterizirala kot kratek stik med lokalno birokracijo in birokracijo sploh ter delavci - rudarji, za katere se je takrat zavzel predvsem Edvard Kardelj. Sam referat, kot tudi diskusija sta pokazala, da se tudi stavka leta 1958 v svoji idealni liniji ne odmika od celotnega dogajanja v revirjih. Odločitev, da jo tako raziskovalci kot u-deleženci osvetli jo v okviru vseh stavk, je znak, kako daleč je slovensko zgodovinopisje seglo pri analizi povojnega dogajanja, ki seveda ni bilo neko literarno dogajanje, ampak je imelo svoje viške in stagnacije, ki so prisotne v vsaki družbi. Priznanje le-tega je znak moči in ne šibkosti neke družbe v celoti. BORIS GOMBAČ ^limbarski, avtor romana «Gospodin Franjo» '1 njegovo nemirno, celo razburkano življenje Odkrita beseda o razmerah v okupirani Bostnli mu j/e onemogočila mirnejše življenje C ;n . vojaški službi znal to b4d!JUTbezni za Pi^je v Uspel ' In v tem je tudi ze- e*1**«* bila precej ne- fenbra to£kana- * bil Š j®52, v Spodnjih Lokah »C*'So gaTJe končal domače šojo ž|vf°ie, kje?*8 311 v Ljubljano na to. n taije Je začel precej bed-7°go ir7n<:«a kmečkega študen-'n i>0 n7'° rad j® bral. tako 8l«WinrtiiuPOka2al veliko ljubezen tovs7tv° naJ\domae<> besedo in Sj živijo Iz tega študen- fc hj;Vs,ri io .nja ob izbruhu vojne ieta 1866 ga Pojavil i prem°tito da se je y ta ’ ^ehrav k v°jakom kot prosto-l. vote3rneri “ne! Se niti 15 let. Ji| Jptootn „ 'fstopil iz šole, toda VC^ilad n,so sprejeli, ker je v^rtitti ^ ■ ^ ie*310 je^-7!0 tisto leto ni mogel Lor<>n7flU P°begnil; klatil 7 (.7erh u; Jskem, Koroškem in T gg ... *JCr SO IJa b Hi |rtpit rtjcah polagati spre , i° je rirPPn°vni sprejem v 2. svoje bomo življenje. Pomagal si je z inštrukcijami in prav to mu je bi lo usodno, ker je povzročilo njegovo drugo dogodivščino. Obtožili so ga namreč nedovoljenega razmerja z učenko - hčerko neke vplivne mestne osebnosti. Zato je dobil tudi v šoli namig, naj zapusti gimnazijo. In spet se je podal na «vandranje» po slovenskem svetu. Hotel je tudi k vojakom, kot enoleten prostovoljec, a mu starši niso dali potrebnega privoljenja. Kmalu pa je moral na vojaški nabor ter bil potrjen za tri leta. «Bil sem žalosten,* piše, «kajti moja bodočnost je bila uničena*. Dodelili so ga k dragoncem v Maribor. Začelo se je njegovo preseljevanje po vojaških garnizijah, zlasti madžarskih in slovaških. O tem svojem vojaškem življenju je zapisal: «Delam ko črna živina, pijem ga in živim ko grof. . .» Namreč, rad je o-hiskoval podeželske gostilne, da je tam spoznaval ljudi in navade. Tako mu je mineval čas dolge obvezne vojaščine med obupom in sanjami o bodočnosti. Svetovali so mu, naj ostane kot prostovoljec v vojaški službi, a želja po domačih krajih in ljudeh ga je vlekla v domovino. In takoj ko mu je 1. 1875 potekal predpisani rok, se je veselo od peljal proti svojim domačim krajem — v Ljubljano in pod ljubljeno Limbarsko goro. V domovini pa ga je čakalo veliko razočaranje, ker ni dobil službe. Mislil je spet se vrniti v šolo, a ker bi ga sprejeli le v tretji letnik in ne v četrti, kot je prosil, se je zagrenjen vrnil k vojakom v upanju, da morda pozneje dobi primemo službo. Toda vojaške suknje ni več slekel. Vse do upokojitve. Vojaščine ni ljubil. Občutil jo je kot «babilonsko služnost*, Pa tudi domotožje ga je mučilo. Leta 1884 je postal poročnik in je nekaj let preživel tudi v Tri-dentu, kjer se je dobro naučil italijanščine. Ker ni imel upanja, da bi mogel bliže domu, je po 32 letih vojaške službe zaprosil za upokojitev, kar mu je bilo ustreženo. Tedaj je služboval v Krakovu; in ko se je končno peljal proti domu, je zapisal; «Nobene vojaške dolžnosti več, prost do groba. .. Peljem se v slovenski svet, ki so mi ga hoteli iztrgati iz srca, pa ga niso mogli, ker je bil tam pregloboko zasajen, svet mojih mladeniških let, ki me je spremljal nad 32 let po tujih krajih... Pot k svojim je krasna in srečna. .. Najlepši trenutek življenja je oni, ko se človek vrača v domovino. ..» Naselil se je v Ljubljani in se tam lahko bolj mirno in prosteje pisateljsko ukvarjal. Sodeloval je pri Matici Slovenski, Pisateljskem društvu in še kje. Ni pa mu bilo dano končati svojega življenja v ljubljeni domovini. Vzrok temu je bil njegov roman «Gospodin Franjo*, ki je izšel 1. 1914, kjer Podlimbarski opisuje razmere v zasedeni Bosni. In to v avstrijskim oblastem nenaklonjenem duhu. Zaradi tega ga je vojaško častno sodišče obsodilo na odvzem stot-niškega čina. Toda ostal je na svobodi. Junija 1916 pa je dobil policijsko obvestilo, da bo zaradi knjige «Gospodin Franjo* konfinfiran, ter mora v dveh dneh zapustiti domači kraj. Za novo bivanje so mu določili mestece Pulkau na severu države, kjer je že bilo konfiniranih mnogo Italijanov, Čehov in drugih. Sprva je bil zelo potrt, kot bi slutil, da ne bo več videl domačih krajev, a se je počasi pomiril. Bil je pregnancem in beguncem za tolmača, pomagal jim je sestavljati razno uradno pisanje, itd. Zaprosil je, da bi mu bala kazen preklicana, a prva prošnja je bila odbita. Šele po drugi, junija 1917, je bil uslišan, toda v domači kraj se ni smel še Vrniti .Na dovoljenje za odhod je moral še čakati. In bilo je 18. septembra 1917 zjutraj. Kot običajno je odšel na sprehod. V neki gostilni, kjer se je u-stavil, ga je prijela slabost, legel je na klop in tam ležal ves dan brez zdravniške pomoči. Zadela ga je kap. V taborišču so o dogodku zvedeli šele zvečer. Skupina italijanskih internirancev mu je prihitela na pomoč, spravili so ga v posteljo in skrbeli zanj kolikor se je pač dalo. A njihova skrb je bila zaman. Naslednjega dne, 19. septembra je umrl. Prav tedaj je prispelo dovoljenje, da lahko zapusti Pulkau. Italijanska skupnost je položila na krsto venec z napisom; «Gli esuli Italiani a Franjo Maselj*. (Italijanski pregnanci Franju Mas-lju). Po svetovni vojni so ga 1. 1922 prepeljali v Ljubljano kot narodnega mučenika in ga tam pokopali z veliko častjo. Slovstveno se je Podlimbarski začel udejstvovati že v mladih letih. Navduševal se je ob čitanju domačih pisateljev, zlasti ob Jurčiču, ki mu je postal vzor. Njegova »Jurija Kozjaka* je bral vsaj desetkrat na leto. In tako je tudi sam začel pisati pripovedi iz turških časov. A mnogo je pisal iz lastnega in domačega življenja. Ko so ga 1. 1885 poslali kot častnika v zasedeno Bosno, je tam doživel svoje največje življenjsko in slovstveno doživetje. Piše Slodnjak: »Njegova poštena slovenska in slovanska duša se je zgrozila od žalosti in sovraštva, ko je videla, kako je Bosno izmozgavala avstrijska in ogrska židovska trgovina, kako jo je zanemarjala uprava in kako se je v tamkajšnjem ljudstvu porajal vedno večji odpor zoper tuje prihajače ter se obujal narodni in človečanski duh. . .» V času, ko je živel v Bosni, je pisal krajše povesti iz bosanskega življenja. Iz tega gradiva in doživetij je v poznejših letih zraslo njegovo največje delo — roman «Gospodin Franjo*, ki mu je prinesel slavo, a tudi nevšečnosti in pregnanstvo. LADO PREMRU Prvo svetovno atletsko prvenstvo v Helsinkih (od 7. do 14 . avgusta)^] POLJSKI ŽE DVE ZLATI KOLAJNI Na 100 m Leivis in Gohrjeva (Ashfordova poškodovana) Razburljivo v troskoku - Italijani poprečni, Jugoslovani slabi Prva dva dni SP sta dala šest odločitev. Izstopa uspeh Poljske z dvema prvima mestoma. Italijanski tabor je poleg nekaj uspehov doživel tudi nekaj bridkih razočaranj, porazno pa se je prvenstvo začelo za Jugoslavijo. Včerajšnja tekmovanja sta imela v dveh finalih na 100 m glavni točki. Sloviti Američan Carl Lewis je v moškem finalu upravičil pričakovanja in gladko zmagal pred dvema rojakoma. Čas 10”06 pa gotovo ne mitizira tega atleta. Vzhodna Nemka Maries Gohr je premočno osvojila ženski tek. Američan- ka Ashford je slabo začela. Ko je bil izid v korist Gohrove in Koehowe že jasen, se je svetovna rekorderka zgrudila na tla zaradi poškodbe. Poljak Hoffmann je rešil gledalce pred klovnsko predstavo Američana Banksa. V troskoku, ki je potekal v znamenju popolne sovjetske predaje, je najprej povedel Banks, v zadnjih dveh skokih pa se je Poljak «razpi-štolita. Najprej 17,35 m in končno 17,42 m, ko je bila zmaga že itak gotova. Poljska, dežela v gospodarski in politični krizi, je postala na mah velesila! Prvo kolajno je za Afriko osvojil Nigerijec Agbebaku. Nedeljski program je imel v ženskem maratonu svoj višek. Ob odsotnosti Američanke Benoit (bolezen) in Novozelandke Roe (skrivnost) je premočno zmagala favoritinja Waitz. Met krogle še zdaleč ni dosegel ni voja, ki je bil za to panogo pred SP običajem. Kontrola dopinga, ki je praktično za vogalom, je verjetno prestrašila marsikoga. Poljak Sarul in vzhodni Nemec Timmermann sta bila junaka te tekme. Ni povsem jasno če je bila preizkušnja na 20 km hitra hoja ali počasen tek. Tekli so skoraj vsi, zmagovalec Canto pa je v zadnji fazi presegel vse mere dostojnosti. Kje so bili sploh sodniki? Očitno je šlo za pomoč tretjemu svetu. Italijani so po predvidevanju izgubili Saro Simeoni (poškodba), nepričakovana pa je izpadel že v četrtini finala sprinter Pavoni. Damilano v hoji je odkrito priznal, da so bili ostali močnejši. Ribaud je bil v teku na 400 m diskvalificiran, ker je prestopil progo. Urlando v kladivu ni dosegel kvalifikacijske norme. V finale se je u-vrstila Possamai na 3000 m. Slabo je šlo Jugoslovanom. Krogla-ša Milič in Ivančič nisja dosegla finala, Lidija Lapajne je potrdila slab vtis iz DP, Rok Kopitar je izpadel na 400 m čez ovire že v predteku, Rozman na 10.000 m pa je podlegel ostremu tempu nasprotnikov in odstopil. SP v številkah^} Izidi Dvojni uspeh vzhodnih Nemk Halo, Lasse obišče SP. Prisostvoval bo venstva. Italijanski minister Lagorio, ki se je še do nedavnega ukvarjal s tanki in bojnimi ladjami, se sedaj bavi s športom in turizmom. Brez odlašanja je sprejel vabilo, da zadnjim dnem pr- Na 100 m ženske je bila Gohrjeva prva pred M. Koch (obe NDR) U Kubanec Alberto Juantorena je po uspešnem teku na 800 m preveč pogledoval po nasprotnikih. Stopil je na rob tekališča, padel in si zlomil nogo. O SP je prava lekcija zemljepisa. Za zabavo poiščite otoke Cook, državico St. Lucia, Deviške otoke, Vanatau. S predtekmovanji pa tekmovalci teh državic redno zapuščajo sceno. KAJ MENI... David Inamo Favoriti v današnjih tekmah Kratochvilova in Moses Mladi Borov atlet David Inamo u teh dneh vztrajno sedi pred televizorjem. «Prvenstvo ima neverjetno široko udeležbo, vendar je tudi kakovost močno razpršena. Pravih favoritov skoraj ni. Prevzeli sta me obe poljski zmagi v krogli in troskoku. Odločilna je bila tu optimalna učinkovitost ob pravem trenutku.» rNestrpno pričakujem tekmovanje v deseteroboju, panogi v kateri običajno nastopam. i S sedmimi odločitvami stopa SP v živo. Argumentov za ugibanja je na pretek. Ženski sedmero-boj bo morda prinesel Ramoni Neu-bert nov svetovni rekord, kladivo bo seveda «sovjetsko». Ostaie panoge so «odprte». Višek naj bi tretji dan dosegel s finalom na 10.000 m. Američan Salazar ni pokazal ničesar, v precejšnjih težavah pa so bili Etiopci. Kedirja bi lahko še vedno imeli za favorita, s pomočjo Bekele-ja pa bo moral od samega začetka vsiliti hiter tempo. Tudi približna ponovitev pred tekov reže Etiopce iz borbe. Spretnejši izgleda od Afričanov Shahanga. Verjetno bodo Evro- pejci vsilili svojo igro. Nekaj nam pravi, da bo prvak Cova. V ženski višini izgleda Sovjetinja Bikova objektivno najboljša, razlike pa so vsekakor malenkostne. Intenziven bo dan za Jarmilo Kra-tochvilovo. V 35 minutah polfinale na 400 m in finale na 800 m. Na 400 m ne bo imela težav saj ji bo tek (zanjo lagoden) okoli 51”50 dal zanesljiv vstop v finale, morda pa ji bo le odvzel svežino za končni sprint na 800 m. Če bodo hotele Sovjetinje obdržati premoč, bodo morale začeti s peklenskim ritmom. Ker res velike osebnosti ni, mislimo, da bo Kratochvilova le vsilila taktičen tek in na koncu zmagala. Po trojici na 100 m bi utegnili A-meričani uspeh ponoviti na 400 m čez ovire. Nemec Schmidt se v polfinalu ni posebno izkazal. Nesporen favorit ostaja Moses. V nedeljo FINALI Maraton ženske 1. Waitz (Norv.) 2.28’09” 2. Kickerson (ZDA) 2.31’09” 3. Smehnova (SZ) 2.31’13” 4. Mota (Port.) 2.31’50”; 5. Gareau (Kan.) 2.32”35”; 6. Fogli (Italija) 2.33’31”; 7. Joyce (Irska) 2.33’52”; 8. Toivonen (Fin.) 2.34T4”. Hoja 20 km 1. Canto (Meh.) 1.20’49” 2. Pribilinec (ČSSSR) 1.20’59” 3. Evsjukov (SZ) 1.21’08” 4. Marin (Šp.) 1.21’2I”; 5. Lelievre (Fr.) 1.21’37”; 6. Plazek (ČSSR) 1 ura 21’54”; 7. Damilano (It.) 1.21’57”; 8. Leblane (Kan.) 1.22’04”. Krogla 1. Sarul (Pol.) 21,39 m 2. Timmermann (NDR) 21,16 m 3. Machura (ČSSR) 20,98 m 4. Laut (ZDA) 20,60 m; 5. Bojars (SZ) 20,32 m; 6. Beyer (NDR) 20,09 m; 7. Andrei (It.) 20,07 m; 8. Ako-niemi (Fin.) 19,85 m. Predteka na 10.000 m sta bila na izredno visoki tehnični ravni. Posebno prvi, kjer so tekači masovno tekli pod 28 minutami. S taktično zrelim tekom se je izkazal Italijan Cova, ki je z največjo lahkoto tekel v 27’46”61 in nedvomno dokazal, da sodi v ozek krog favoritov. Nekaj težav so imeli Etiopci, za las pa se je v finale u-vrstil super-favorit Salazar. Včeraj FINALI 100 m moški 1. Leivis (ZDA) 10”06 2. Smith (ZDA) 10”21 3. King (ZDA) 10”24 4. Wells (Vel. Brit.) 10”27; 5. Nunez (Dominik, rep.) 10”29; 6. Haas (ZRN) 10”32; 7. Narracott (Avstral.) 10”33; 8. VVilliams (Kan.) 10”36. 100 m ženske 1. Gohr (NDR) 10”97 2. Koch (NDR) 11 ”02 3. VVilliams (ZDA) 11”06 4. Ottey (Jam.) 11”19; 5. Bailey (Kanada) 11”20; 6. Marjamaa (Fin.) 11”24; 7. Taylor (Kan.) 11”30. Troskok 1. Hoffmann (Polj.) 17,42 m 2. Banks (ZDA) 17,18 m 3. Agbebaku (Nigerija) 17,18 m 4. Conley (ZDA) 17,13 m; 5. Marinec (ČSSR) 17,13 m; 6. Čado (ČSSR) 17,01 m; 7. Joyner (ZDA) 16,76 m; 8. Ba-kosi (Madž.) 16,76 m. 16.20: 16.30: 16.35: 16.50: 17.10: 17.15: 17.20: 17.35: 17.40: 18.35: 19.30: 19.45: 400 m OVIRE daljina 400 m 400 m 800 m sedmeroboj 800 m 3000 m zapreke VIŠINA 10000 m KLADIVO SEDMEROBOJ ?BŽ5f SfSS l 800 n> «Hehinki» p° RAI 2 Ljubljana Koper Kolajne POLJSKA ZDA NDR NORVEŠKA MEHIKA ČEŠKOSLOVAŠKA SOV. ZVEZA NIGERIJA Svetovni fei ttr 84,^ 0* Današnji spored 9.00: disk 9.30: sedmeroboj 10.00: 4x100 m 10.30: disk 10.40 : 4x100 m 15.30: 3000 m 15.45: sedmeroboj 16.00: 400 m ovire Ž kvalifikacije Ž daljina Ž predteki Ž kvalifikacije M predteki Ž polfinale Ž kopje Ž polfinale 400 m ovire: moški: Moses (ZDA) 800 m ženske: Kratochvilova (ČSSR) 800 m moški: Coe (Vel. Brit.) Višina ženske: Meyfarth (ZRN) 10000 m moški: Rono (Ken.) Kladivo: \ Litvinov (Sovjetska *ve Sedmeroboj: Neubert (NDR) . H Med častnimi 9ost‘ .fj’ si^t Brazilec Joao de ^.ivei ^ rekorder v troskoku, morali lani po hudi ™ sreči odrezati nogo. ■, H Finski tisk se je z® fi< favoritov. Od domačinov £ ^ «kandidiral» metalko kopA* hitrohodca Solonena. se ^ H V birokratskih težavah s^(0 j šli etiopski tekači .^^3 Njihova zveza baje m P ^ nila prijav. Zaželeno j?C0padr bra volja premagala 0 ^ H Ameriški atlet Carl baje za reklamo neke varne bajno vsoto Ivo jev na leto. ' H Simbolično je v s^t'' atletom in eno atletinj ) di Palestina. Pravilnik ^ f ,, Ul ruiesiuiu. I - f (O i' ljuje prisotnost tudi en • ^or j/ stajajo politično, brnela ^ stavo, v tajništvu ponirala tudi himno. Ljuhljanska Olimpija druga v Cisteminu CISTERNINO — Košarkarji ljubljanske Olimpije so na mednarodnem turnirju v Cisterninu osvojili odlično drugo mesto, čeprav so v zadnjem srečanju izgubili proti, sicer favoriziranim ameriškim košarkarjem Pro Kedsa (95:105). Ljubljančani pa so bili drugi zaradi boljše razlike v koših. V drugem srečanju 3. kola pa je moštvo Hall of Farne iz Chicaga premagalo ekipo Rive-stonija iz Barija s 97:88. KONČNI VRSTNI RED 1. Pro Keds 6 točk; 2. Olimpija Ljubljana 2 točki ( + 7 razlika v koših); 3. Hall of Farne Chicago 2 točki (+3); 4. Rivestoni Bari 2 točki (—9). «Zlato kolo»: Visentini v vodstvu LUMEZZANE (BRESCIA) — Emanuele Bom bani je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke za trofejo «Zlato kolo». V sprintu je na cilju prehitel Španca Lajarreto ter rojake Cassanija, Baronchellija in Beccio. Med dirko sta zaradi padca odstopila Giuseppe Saranni in Silvano Cantini. Na skupni lestvici vodi Roberto Visentini pred Bombinijem, Beccio, La jarreto in Baronchellijem. Tržaški Bic pričel s pripravami Pod vodstvom novega trenerja De Sistija je včeraj tržaški košarkarski prvoligaš Bic začel priprave za letošnjo naporno sezono. Tržačani bodo namreč zaposleni na treh frontah; državno prvenstvo, Koračev in italijanski pokal. Z zmago proti brazilskemu Vascu de Gama Udineseju «1. trofeja Zarnik' VIDEM — Zicov Udinese je v velikem finalu zelo uspele «1. trofeje Za-nussi* visoko premagal brazilski Va sco de Gama in tako dosegel letošnjo že tretjo zaporedno pomembno mednarodno afirmacijo, saj je v prejšnjih dneh že prepričljivo odpravil splitski Hajduk (v prijateljski tekmi) in madridski Real (v prvi tekmi turnirja). V finalu za tretje mesto je slavil zmago zahodnonemški Eintracht iz Frankfurta, ki je z 2:1 odpravil španski Real. Turnir Zanussi je vsestransko uspel. Videmski prvoligaš je z igro povsem zadovoljil čedalje večje število navijačev, bolj kot podoba ekipe pa izhaja iz turnirja okrepljene društvena blagajna, saj so Videmčani v dveh tekmah kasirali kar milijardo lir, srečanji pa si je skupaj ogledalo 80.000 lju- biteljev nogometa iz vseh krajev naše dežele in celo iz sosednje Avstrije in Veneta. Že sedaj je torej moč reči, da sodi Udinese po zaslužkih v sam vrh italijanskega nogometa, kar potr juje, da je bil Zicov nakup dobro premišljena investicija, ne pa nerazsodno IZIDA Udinese — Vasco de Gama 3:0 (1:0) STRELCI: v 35. min. Virdis, v 57. min. Marchetti, v 59. min. De Ago stini. * * * Eintracht — Real Madrid 2:1 (1:0) STRELCI: v 22. min. Svensson, v 46. min. Korbel, v 83. min. San Josč. . r razmetavanje denarja ( če biti opravičilo za ',.®a aj ki so značilna za italU311 ni svet). ie bU ^ Kar zadeva igre san*®’ e|tip® tfš dokaj kakovosten, čepm ^jco Frf so kdove kako 0o/ chetti sta bistveno l7', kat •f9i ^ vitost videmske sredine., ^ vsem pozna v napadu, prodoren. ^ir PRIJATELJSKE skih profesionalnih klu nStV* j P. pravljajo na bližnja stijo kot na tekočem membnejše velja irse ie tretji poraz Rome .v, p1?.), Švici. Rimljane je v ne? 1 še domači Servette z s Na VN ZRN v formuli ena Slavje Italijanov V' Zensko SP v košarki Naslov Sovjetski zvezi — Avtomobilska Ve-heimu - 3 formule ena v Hocken- riega .^.minila v znamenju popol-lidov z,?4 italijanskih pilotov in bo-tticlj' aZ'a^ai ja sicer Francoz Pa-vendar predvsem po ja, dnioi™° zanesljivega ferrari-Dle CnJi; ^ je bil Italijan Andrea mesij) Jr na aIt® romeo. Na tretje Cardo pa*Je uvrstil njegov rojak Ric-Kro 0-656 na i)rat,hatnu-t^fstartu je Arnoux prehitel farialu Tambaya (ki je Ji več nrS1 e^stepil). vodstva pa le traHiAir nbbmanu, razen ob ko ^ .Analnem postanku v boxu, šel Pia,.J13 dirke začasno zna- sieer nainl ®razdski as je bil tudi lik. V L.varnejši Arnouxov nasprotja znat Jlh desetih kro&ih je nate je k zmanjšal zaostanek in tel, kbm^0’- da h° Francoza dohi-®totor. U Je nenadoma odpovedal te Artuvfii8*50 zmago v Nemčiji se SW vključil v boj za na- Jtegov Prvaka, čeprav je telim Prost (renault) s če- 1)3 Hiff .fe okrePil SV°J P°ložaj ^t^neo je bil nedeljski prvi *na. saj n-n P° povratku v formulo nikoli z^Ka! 15ahianska hiša doslej še Patrp« •da tako visoke uvrstit-S Waf hjj v nedelj°- Prvič letenj “,‘hrko brez okvar, kar je ^ dober uspeh. V superfinalu je premagala ZDA s 84:82 Zadnjič sta se Ferrari in Alfa romeo uvrstili na prvih dveh mestih dirke za formulo ena leta 1951. VRSTNI RED VN 1. Arnioux (ferrari), ki je 305 km dolgo dirko prevozil v 1.27’10” s poprečno hitrostjo 210,524 km na uro; 2. De Cesaris (alfa romeo) po 1’10”; 3. Patrese (brabham) po 1'44”; 4. Porst (renault) po 2’; 5. Watson mc-laren) po 1 krogu; 6. Laffite (wil-liams) po 1 krogu. LESTVICA ZA SP 1. Prost 42 točk; 2. Piquet 33; 3. Tambay 31; 4. Arnoux 28; 5. Rosberg 25; 6. Watson 18. SAO PAULO — Na ženskem svetovnem košarkarskem prvenstvu v Braziliji je prvo mesto osvojila Sovjetska zveza, ki je v odločilnem superfinalu premagala ZDA s 84:82 (40:37). Bronasto kolajno je osvojila Kitajska, ki je v malem finalu premagala Južno Korejo s 71:63 (32:27). Padel je tako zastor nad prvenstvom, ki je potrdilo popolno premoč sovjetskih in ameriških košarkaric. Ti ekipi sta bili edini, ki sta izločilni del prvenstva končali s pozitivno razliko v koših, kar potrjuje, da ni- sta imeli enakovredne konkurence. V obeh medsebojnih spopadih pa so bile boljše Sovjetinje, ki so tak ponovno prišle do svetovnega naslova, katerega so iztrgale prav Američankam, dosedanjim prvakinjam. Kot znano, je Jugoslavija prvenstvo končala na osmem mestu. Po uvrstitvi v finalni del so «plave» dokaj razočarale. Po najbolj optimističnih napovedih — ki pa jih je zagovarjal sam trener Vasojevič — naj bi se celo potegovale za bron, v resnici pa niso bile dorasle nasprotnicam. V finalnem delu so premagale le Južno Korejo, ki pa je bila že demotivirana. «Pla-vimx> so na vsaki tekmi moči pošle v drugi polovici drugega polčasa, ki je bila vselej usodna. Kljub temu pa je treba pripomniti, da gre za dokaj mlado ekipo, ki si šele nabira izkušnje za bodoče nastope. Med posameznicami je bila najbolj uspešna Jugoslovanka Jasmina Perazič, ki je bila s 112 točkami peta na skupni lestvici najboljših strelcev. Omeniti velja, da bo že septembra na sporedu evropsko prvenstvo. KONČNI VRSTNI RED SP 1. Sovjetska zveza, 2. ZDA, 3. Kitajska, 4. Južna Koreja, 5. Brazilija, 6. Bolgarija, 7. Poljska, 8. Jugoslavija, 9. Kanada, 10. Kuba, 11. Avstralija, 17. Japonska, 13. Peru, 14. Zaire, Spencer ugnal rojaka Robertsa ANDERSTORP — Na motociklistični dirki VN Švedske je v kategoriji do 500 ccm spet zmagal Američan Spencer, ki je rojaka Robertsa prehitel prav v zadnjem krogu. Kljub Spencerjevi zmagi pa bo o končnem zmagovalcu odločala šele zadnja dirka v Imoli (4. septembra). V kategoriji do 125 ccm je zmagal Švicar Kneubuhler, vendar svetovni prvak ostaja Španec Nieto. Moserju dirka po Norveški OSLO — Italijan Francesco Moser je osvojil dirko po Norveški. Zadnjo etapo od Tonesberga do Osla je zmagal domačin Saether, Moser pa je bil šele peti s 36” zamude. Na končni lestvici ima 10” prednosti pred Švedom Christian-sonom in Nilsonom. TPK Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. * * * ŠZ Bor — Košarkarska sekcij*a obvešča, da se bodo treningi za kadete pričeli 16. tega meseca na stadionu »Prvi maj». Vsi zainteresirani, to je tudi začetniki letnikov 1967 in 1968, se lahko prijavijo na stadionu neposredno pred pričetkom treninga. Točen urnik treningov bomo sporočili naknadno. 1. — 1. Ariramba X 2. Rasian 1 2. — 1. Allones X 2. Aubin dTris 2 3. — 1. Acceso 2 2. Hisaka X 4. — 1. Ilandily 2 2. Ado 1 5. — 1. Achiras Gis X 2. Agial 1 6. — 1. Dubai di Jesolo X 2. Ant X KVOTE: 12 — 65.042.000 lir 11 — 985.000 lir 10 — 82.000 lir t 5 f i t i i t f j i ( f i Tretje zamejsko balinarsko prvenstvo vsestransko uspelo Ite treh iErarv86*^ hi pol neprekinje-tete (ob sredah) se je kon- >tv0 u, Zamejsko balinarsko prstenih 'dn-,je ob sodelovanju KOthisija Priredila balinarska asem četverk, vsaka S* iSS1 * odigrala po 14 te-vw"° doma in na gosto- i,.VlJ nastJff skapaj je na prven-? Priča W skoraJ sto balinarjev, j te čpj.,. 1 0 vse večji množično-^če^je bolj priljubljene pano-r*#.j, if nekajkrat dež oviral ^^kem, se je prvenstvo S? te roKT1^ in doseglo osnovni ^C^6’ ^ sic®r da se zamej-nave7„^osteie srečujejo med e stike. Ui°i° vse trdnejše brat- ^Pnjtnega vidika je pr-fetterjev6*^ °h veliki premoči l?*1 post„inaPfT'skega Poleta, ki so Betele jn vjjidi prvaki tržaške posle Pp ital?- ° Prihodnje dni nasto-rjju. ^ inskem prvenstvu v A-mti’ rtn^ Lokar 1. &01NIK IN JUNAKI h6r Se Krišpin se ga ni še prav trdno držal, av2apl-n “il rodil šele lani in si ga je bil obesil sv .^tal jV j0”1- A kilo je takole. CjPiih vjf dolg, suh, s popolnoma belimi lasmi pri i>‘sl Pod '"desetih letih v hiši sredi kuhinje, zadnji Sm PreHaSi0’ Se v zrateu zavihtel z rokami in no-tla a pri rnS°Sed°rna Blagonjo in Jejčičem, ki sta Pol i 8ati,Pod va!Setik letih v hiši sredi kuhinje, zadnji j, d®la p,.: --“ouuma Diaguuju m jcji-h/ciu, •'• 4 Pol sv,,01!2! in gledala zvedavo, ter na pol kriče, Sl*eie se dejal: vj ‘Pinom * načeli Nemci z mano, s takim žalostnim ttfe.Pj v ’ . 6a ni drugo kot kost, koža in jetika. e*al s Peoeh po taboriščih bi ugasnil in mrčes . Prav POgradov. Z mano ni nič.» SM^devpJ11^ mu )e bilo Jurij, za Benka se je pisal Hijte sta c- . rišPin je obvisel za zdaj v zraku. So-v I ime pač zapomnila, vendar še ni mogel K. ihpio iad ^emci prav spretno oaDirau ijuui za k, S6Cev strijo, tako spretno, da je trajalo nekaj k° to „eden so vaščani spregledali in razumeli, , 0^ sfe. st»r°g cerkvi0'*1 P° maši se je postavilo vojaštvo bij]? havaH-0, zalel° gruče moških, ki so obstali po VijJ)o Posta' na mestu, in jih odgnalo na svojo naj-Vse 1° — *Da pregledamo dokumente in spra-flel/ntem S':Vari s papirji v red.» avci v jih nagovarjali, da bi šli kot civilni ^ničijo, če pi šlo zlepa, so jim podtikali ali se bo vzdevek moža prijel. "V*. ko~ Za nem^ke okupacije, v njenih prvih me-■•0|0 ihdi S° .^emci prav spretno odbirali ljudi za S J - l 1 . JI • J Mnlrni zveze ali vsaj simpatije s partizani — «Zato nočete iti od doma, mar ne, zato?!» — in jih vztrajno pregovarjali, prepričevali in jim pretili. «Žalostni Krišpin* — zaradi svoje suhosti, mr-šavosti in zgodnje osivelosti se je pač moral takega čutiti — se je poti v Nemčijo bal, bal toliko bolj, ker ga je že sama beseda — Nemčija ali transport ali industrija — zabolela kakor telesna rana. In ker je bil že dolgo bolan, je poznal vse odtenke bolečine in si bil trdno v svesti, da ima zaradi te bolezni tudi zajamčeno zaščito pred Nemčijo in transportom. Toda od koga? Ne, tega danes ni vedel, le venomer se mu je zdelo, da ima to varstvo povsod in zmerom nad sabo, da nanj lahko z mimo vestjo računa. «Ta bolezen je kapital! In kdo bi se svojemu kapitalu radovoljno odpovedal? Komu na čast? Mar bi kapital vrgel svoje obresti! Mar bi od teh obresti živel! Raje bi se kapitala veselil!* Ker pa je Jurij Benko, žalostni Krišpin, dan za dnem poslušal, kakšne reči se gode po svetu blizu in daleč, sporočali so jih ljudje in radio, se mu je zdelo, da mora «vse svoje račune« na novo pregledati, če treba, popraviti, če treba, do kraja spremeniti. «Zakaj,» se je vprašal, «kdo na svetu je danes varen? še mačka ne!« In začelo se je pregledovanje računov. Od tega dne se je jel Benko zanimati za prav vsako malenkost javnega značaja, ki se je zgodila na svetu, v deželi ali v njegovi dolini. Koj je razumel, da se bo po tem moral ravnati. Razumel je predvsem, da je njegova bolezen kapital, ki ga ne kaže tratiti, marveč, ki je iz njega treba izžeti, iztisniti kar moč dobre obresti. In ko je doumel to nekako temeljno podlago svoje strategije, je začel takoj misliti na razna oporna mesta, kjer bi se v bodoči bitki lahko s pridom in dalj časa držal. Tako si je kar spočetka, preden je predrl v skrivnost boja, ki ga je še čakal, preskrbel zdravniško spričevalo, ki ga lahko pokaže vsakomur, ki bi mu hotel do živega. Tega spričevala ni bilo težko dobiti, saj si je Jurij Benko zdravil svoj kašelj dolgo vrsto let in je zdravnik sam izjavil, da ni pričakovati uspeha, ker je bolezen — s svojo starostjo vred — trdovratna in trdoživa. Zdravniku se je zdelo samo po sebi razumljivo, pravično in pošteno, da Benku ustreže in mu napiše spričevalo. Žalostni Krišpin se je vračal iz trga prek planine domov in se glasno pogovarjal sam s sabo, ves lehak, pomlajen in živahen. Pot je šla čez odprte, razgledne senožeti, se spustila v ozko dolinico in v drugo, a to niso bile dolinice, temveč globoke zaseke, jarki. In daleč, že dosti prek polovice poti je imel za sabo, ga je oplazila neka misel, neki navdih s tako silo, da je obstal na mestu kakor vkopan. »Nazaj!« je zavpilo v njem in pri priči je začel računati, kako je s časom. Bilo je še mogoče priti do mraka v trg. Bilo je še mogoče dobiti danes dve, tri stekleničke na stare recepte in — «Oho!» je vzkliknil Benko, «potem smo pa na konju!« Dolgo je moledoval in prosjačil v lekarni, preden je dobil, kar je potreboval. Dobil je na stare recepte tri stekleničke zdravil z mrtvaško glavo na trebuhu. V eni je bilo zdravilo, ki je pošteno smrdelo — lizol, rabil ga je pred leti za izpiranje posode, v ostalih dveh pa so bile rdeče kocke in to zdravilo mu je vzbujalo prav posebno spoštovanje. Vsaka rdeča kocka je bila posebej zavita v črn papir in na vsakem črnem papirju je posebej stala bela mrtvaška glava nad dvema prekrižanima belima kostema. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 'ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 n viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni i 2.900 lir za mm višine v Širini 1 st' si 550 lir beseda. Ob praznikih: pc 18%. Osmrtnice, zahvale in soža Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske čajo pri oglasnem oddelku ali uprav dežel v Italiji pri SPI. dul (Sir. 1 st., agalni oglasi a. Mali ogla-ak 20%. IVA po formatu, jine se naro-: vseh drugih primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa is-H« lil Ko Bak Kin je dobavljal drogo mafiji Tajska izročila Italiji prekupčevalca z mamili PALERMO — Na zahtevo italijanskih sodnikov so tajske oblasti včeraj izgnale iz države in izročile italijanski policiji kitajskega državljana Ko Bak Kina, enega naj več jih azijskih prekupčevalcev droge, ki je bil v poslovnem stiku» s palermsko mafijo. Ko Bak Kina, ki je že v nekem italijanskem zaporu, bo v prihodnjih dneh zaslišal palermski sodnik Falco-ne, ki je v zadnjem času vodil preiskavo o prekupčevanju z mamilom. Po dosedanjih izsledkih italijanskih preiskovalcev je kitajski prekupčevalec dobavljal mamilo tolpi, ki jo vodi Gaspare Mutolo eden od vplivnih bosov tako imenovane nove mafije. Mutolo je, kot vse kaže, navezal tesne stike tudi z zločinskimi organizacijami iz Terama ter z mafijskim bosom Rosariom Riccobonom. »gospodom* palermske četrti San Lo-renzo. Niti te mednarodne trgovine s heroinom in kokainom je sodnik Fal-cone začel počasi razpletati v začet ku leta po aretaciji nekaterih itali janskih in tujih kurirjev heroina, k. so jih policijski agenti prijeli na rim skem in milanskem letališču. Od njih so preiskovalci nato prišli postopno na sled Mutolu in Ko Ba- Kinu, ki je do pred nedavnim živel v tajskem glavnem mestu. Kitajskega prekupčevalca je tajska policija aretirala pod obtožbo kršitve določil o emigraciji pred približno enim mesec m, včeraj pa je bil Ko Bak Kin d :ončno izgnan in izročen italijanski pravici. Prekupčevalec je že star znanec italijanske policije. Leta 1976 so ga namreč aretirali, ko je skušal vtihotapiti v Italijo večjo količno heroina. Tedaj so ga obsodili na šest let zaporne kazni, kmalu po procesu pa izpustili začasno na prostost . «Vespucci» osvojila flegmatične Britance -si Italijanska šolska ladja «Amerigo Vespucci« se je med poletnim križarjenjem ustavila tudi v Londonu, veliko pozornosti med ljubitelji jadrnic £ jyto (v Irj JJj 1 r \ VKl J : J j.f ^ |B '1 p iir Kalabrijski lekarnar osvobojen po osmih mesecih ujetništva CATANZARO — Doslej neznani ugrabitelji so včeraj zjutraj ob 4,30 izpustili na svobodo 60-letnega lekarnarja Giuseppa De Sandra iz Bovalina (pokrajina Reg-gio Calabria), po več kot sedmih mesecih ujetništva. Prejšnjo soboto sta zaročenca njegovih dveh hčera odnesla odkupnino v znesku 500 milijonov lir v neko zapuščeno in na pol porušeno poslopje. Ugrabitelji so izpustili De Sandra kakih 10 kilometrov od Bovalina. Menda so ga kar vrgli iz avta. Neki moški, ki se je zaradi vročine hladil na terasi, je opazil .dogodek in kmalu nato je prispela patrulja prometne policije, ki je odpeljala lekarnarja na policijsko postajo, potem ko je še utegnil telefonirati domačim, da je živ in zdrav. Po zdravniškem pregledu so poslali De Sandra domov, da bi se nekoliko opomogel od duševnega in fizičnega zloma. Zdravnik je dejal, da lekarnar ni sicer v nevarnosti za življenje, toda sedemmesečno ujetništvo ga je hudo potrlo in prizadelo. Ugrabljenec pa je le podal nekaj izjav o svojem življenju v ujetništvu. Dejal je, da so ga ugrabili v lekarni. Malo pozneje ko so ga peljali neznano kam z avtomobilom, so ga še udarili z ročajem pištole po o- brazu. Že nekaj dni po ugrabitvi je njegova družina prosila ugrabitelje, naj bodo prizanesljivi, ker De Sandro boleha na srčnem ožilju. De Sandro je še pristavil, da so ugrabitelji ravnali z njim zelo grdo. Držali so ga priprtega v bližini nekega naselja, saj je večkrat slišal zvonenje iz bližnje cerkve. Občasno je tisto področje preleteval tudi he likopter. Če je bila nevarnost večja, so ga ugrabitelji spravili v jamo v zemlji, ki je bila dolga dva metra ter so jo prekrili z vejami, da bi s helikopterja ne opazili nič sumljivega. Z ujetnikom so ravnali zelo surovo. Vsake tri dni, vsaj, je prihajal neki zakrinkan neznanec, ki je bil po lekarnarjevem mnenju pijan, ali pa pod vplivom mamil. Ta ga je večkrat pretepel. V ospredju je prišlo vprašanje odkupnine. Spočetka so ugrabitelji zahtevali vsoto, ki je družina ni premogla. Pozneje se je lekarnar vdal in pisal ženi, naj plača odkupnino. V zvezi z ugrabitvijo so prejšnji mesec karabinjerji iz Locrija aretirali poleg dveh drugih 06eb tudi 53-let-nega Filippa De Domenica (demokristjan po političnem prepričanju), ki je baje nekaj časa vodil pogajanja o odkupnini. Povečana prodaja po pošti MILAN — V preteklem letu se je v Italiji močno povečala {F j \\$ pošti, saj je dosegla vrednost kar 770 milijard lir. Največji to ^ janski podjetji sta Postal Market in Vestro, ki sta svojo prodaj° jsne C letu povečali za 19, oziroma 20 odstotkov. Italija je po obsegu ggpj, v daje blaga široke porabe na četrtem mestu v Evropi, takoj z liko Britanijo in Francijo. Strup za označitev mejje NEW YORK — Še nedavno tega so v ZDA uporabljali ^a^gje «oranžni agent*, preizkušen v vietnamski vojni, za markiranje ^ s Kanado, kljub temu, da je bila uporaba te snovi zaradi njene v ■ 0C nosti, že šest let prej prepovedana. Po poročilih televizijske m ^ ekipe tehnikov s helikopterji natresle «oranžni agenta na ,ro~,foČO trov gozdov vzdolž ameriško kanadske meje; snov namreč P° danje listov z dreves, s čimer je državna meja bolje vidna. Tudi jablane v najem BOČEN — Neki hotelirki blizu Merana je šinila v glavo kaj _ _ , ......... . gfjJ misel o tem, kako bi podaljšala turistično sezono in hkrati Pr’va ^ nove turiste. V tujem tisku je tako objavila reklamno sporočilo. ^ ifl najem jablane, ki se nahajajo v bližini njenega hotela: za ko ^ ali 30 tisoč lir bo tako vsak turist lahko tri leta užival sen?jt ^ ^ v Diizini njenega noieia: m — jn sptm A— OBHAM6ME ČETE, Al TODA Z A PO ROŽ -CEV Ml BILO MOČ USTAVITI .. MAJ VEČKRAT SO JO POLJAKI POPIHALI. I :ko i OTI