Dolenjske Novice izhajajo »iik ])e1.(!k; ako : : je ta lîiiii praznik, (hiu iioprej. : :
Cena jim je na celo leto (od aprila do ajjiila) H li, za pol leta !•.»(► K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in driiffc evrofiske državo znaša îl'ùO K, za Aiiicriko -l-riO K. List ill Oírlasi se ])lafiijeJo iiaprt^j.
Vse dopispj iiai-očiiiiio in ozimiiiia sprejema tiskarna J. Krajec uasl.
Bojmo se žida!
Nevarnost, ki preti od dne do dne bolj ]iaši mili domovini, nevarnost namreč, da se zaredijo med nami židje, sili l'Jovekn ])ero v roke, da bi najtisal resen opomin do svojih rojakov, naj se )n'ebnde k zavesti, kakšna nesreča se bliža nam vsem, ako pride žid v našo deželo, in kakih sredstev se naj oklenejo, da zabrainjo to nesrečo, ki je hnjsa nego toča in požar. LSovražnik, ki imiii nniči vse, kar nam je drago in ljubo, ki nam uniči imcitje in dušni ituj-; Sovražnik, ki se je že široko zajedel ])o Goretijskem in v Ljubljani, je vže tudi pred našimi durmi, vže trka na vrata in, ako se mu ne odpro i'adovoljno, pripravljen je s silo ulomiti in poteptati potem vse, kar se im stavi v bran; — Vže je postal Žid pozoren tudi lia naSo nadepolno dolenjsko domovino, posebno sedaj, ko mu je pot Se bolj uglajena po novi Itelokranjski železnici. Vže je spozind, da je tukaj med nand Še dovolj pia/.nega ])olja za njegovo obdelovanje in, ker je drugod že vse dobro obglodal, obrnil je svoje rojiarsko oko na Dolenjsko, katero bi tudi rad razjedel, kakor razjeda trtna uš vinograde!
Ivaj ])omeni za človeško družbo Žid in kako nastopa Žid v pogubo kmetom, trgovcem in obrtnikom, pač že vsak ve, ki čita poučne spise in knjige, če nima zaprtih oči. — Žid je po svoji naravi že lažniv in hinavski, in nikdar ne govori, kar zares misli, marveč inui vedno jtri-(»ravljeiio laž, da bi pokril resnico, s katero hoče oškoditi svojega bližnjega. Zaiadi te svoje lastnosti je i-avno toliko bolj nevai'en in škodljiv neizkušenim, poštenim ljudem, ki vedno le verujejo to, kar čujejo govoriti, kakor so to navajeni sami med seboj. — Zares mi smo prepošteno in preodkrliosrčno ljudstvo; zato pa ravno nas želi zlobnost židovstva zloi'abljati v našo pogubo, ako se ne zavemo v jiravem času. Z lažjo dosega žid, da se mu posrečijo hudobne nakane
ill da zmagonosno proilii-a povsodi, kamor pride inej neizkušeno iti luidolžno ljudstvo, kakor mesari volk, ko se zažene mej ubogo eedo, tako dolgo, dokler Se katera diiia. Žalostne, srce pretresujoče zglede o tem nam daje tužna Galicija; a tudi sosedna llrvat-ska propada kot žrtev prodirajočega židovstva in, ako se ])oje „još Hrvatska ni propala", je to samo žalostna ironija, ki bije v obraz resnici.
Žalibog, že dosedaj ni izvzeta tudi naša Kranjska in Slovenska sploh, kjer se že prav jiridno naseljuje židovstvo. Ozrimo se na našo lepo gorenjsko stran, v Ljubljano itd., povsod počenja že Žid svoje pogubonosno početje. S sladkimi besedami in z denarji premoti nezavedno ljudstvo, da mu kar trumoma prodaja svoje posestvo za mali denar, on se pa smeje v pest neizkušenim ljudem, ki ne znajo ceniti vrednost dragega doma.
Tu sedaj je toi'ej na vrsti naša dolenjska sirau! Dolenjska je zadišala Židom, odkar je jiritekel v Kočevje ))rvi vlak; se i)olj, ko jili je pripeljala železnica v kras dolenjski: Novomesto. Vodo na njihov mogočni mlin je kot nalašč napeljala belokranjska železnica, ki jih bo zvezala med seboj ])o širnem svetu k veliko uspešnejšemu skupnemu delovanju. Gotova stvar je, ila leži v načrtu židovske zarote, da mora tudi Dolenjska izginiti v njeno žrelo,
In kdo bode prvi občutil navzočnost Žida na Dolenjskem"? — Naš ubogi kmet, za njim pa nič manj trgovec in obrtnik!
Politični pregled.
Avstrijski in iialijatiski poslatiik bosta baje v kratkem odpoklicana iz Drača, Od-poklicanje bo seveda posledica neznosniii albanskih i'aznter.
Oržavfii proračun za leto 19I4-/I5 izkazuje izdatkov ;í,4l)(),7:ií().ir)(; K, dohodkov 3 milijarde 46(),9K7.9(>2 K, jirebitka torej 2()1.7-i(j kron. Predloženi državni proračun za leto 1914/1") jirvikrat všteje
netodohodke državne loterije v znesku 14 milijonov kron. Dohodninski davek je proraČunjen za lîdw milijonov kron višje, dohodki od tantiem so proračnnje.nl na t) iu pol milijona kron, davek na à^'anje je proraČunjen za 35'9 mil. kron višji, davek napeneČa vina je proraČunjen na 80t).()U() K. Višjim dohodkom za "jo'â mil. kron stoje nasproti nakazila deželam, in sicer iz di-rektniii davkov G in jwl milijona kron, iz davka na žganje za mil. kron višje kot leta 1913. Več zahteva izdatkov službena pragmatika v znesku 30 milijonov kron, nakazila deželam 40 mil kron in razredna loterija ôS'S mil. kron. ilariua je ijrora-čunjena višje kot doslej: 11 mil, kron, vslcd večjega uvoza. Zemljiški davek prinese 908.0(K) kron vcč, hišni davek G mil. kron več, pridobniuski davek prinese 14 8 mil, kron več, davek na sladkor ininese 10 mil. več, davek na vino 1'2 mil. kron manj, loteriji M-1 mil, ki'on manj, sol Idi mil. K manj, tobak pa za 12-4 mil, K več.
Volilno gibanje v Istri za bližajoče se deželnozborske volitve je zelo živahno, Slovenci in Hrvati nastojiajo složno, kakor je videti, bodo tudi tukaj Nemci iii Italijani v bratskem objemu.
V Oraču je proglašeno obsedno stanje; mesto od vseh strani utrjujejo. Spopad med vstaši in knezovimi četami se bo vrSil vsak čas. Ta boj bo odloiil, ali knez Wied še ostane v Albaniji; vstaši odločno zahtevajo nečaka turškega sultana princa Brhan blddina za kneza.
Verska vojska, Gibanje v Albaniji kaže vedno bolj značaj verske voj.ske med mohamedanskimi vstaŠi in katoliškimi Albanci, Mohamedanci očitajo katoličanom, da so se podali v službo tujcev. Katoliški Albanci korakajo proti Draču, da tam ščitijo kneza Wieda, ki !)o bržkone v kratkem odpotoval v Skader, če ne celo za vselej iz Albanije. A^staške čete se vedno bolj immičejo proti Draču in zahtevajo, da zasede mesto A\'ieda kak niohamedanski knez albanski prestol. Velesile niso jedine —
celo Avstro-Ogerska in Italija sta zadnji čas bolj hladnega mertsebojiiega obnašanja.
Poljedelski svet je zboroval dne 3. junija na Dunaju pod predsedstvom poljedelskega ministra. Obdelati ima pred vsem postavo za električne naprave, vprašanje o razbremenitvi zendjiških dolgov, poljedelsko-delavski pogodbi, socijalnem zavarovanju, o kartelni pogodbi in podporah kmečkih zadrug.
Odkrita prijateljica. Že skraja so naši politiki skrajno nezaupljivo zrli na skupno akcijo naše in italijanske vlade. Kako opravičeno je bilo to postopanje, potrjuje zadnja vest, da so vstaški muslimani v Albaniji oboroženi z italijanskim orožjem. Sedaj tudi lažje razumemo, zakaj se je podal Kssad paša kot vjetnik v Uim, Gotovo ima v Rimu prav {irijetno jelniŠnicx).
Kandidati za albanski prestol se še vedno oglašajo. Zadnji se je pojavil nek kiKiZ Ivan liatkovič^ kateremu so baje Albanci že prestol ponujali, v Betrogradii sc lia zavzemajo za ruskega genei'ala princa Louis líonajiarte,
Francoska svoboda. Francoska vlada je zelo svobodoljubna. Zadnjih volitev so se udeležili tudi šolski i)ratje v Lille ; vlada je zato že odredila, da se mora zapreti njihov zavoil blizu Lille. Policija je udrla tudi v samostan jezuitov in jih izgnala iz njihovega zavoda ]\[auvan.>cu. Res lepa svoboda!
Albanci proti Italiji. V Skadru je razjiuloženje muslimanskega in katoliškega prebivalstva proti Italijanom zelo neugodno. Po mestu širijo plakate iiroti obisku italijanske šole.
Gospodarske drobtine.
Kako najdalje ohraniš surovo maslo?
Maslo, ki je ležalo v sobi s 15'^ gorkote 24 ur dolgo, je postalo plesnjivo, - Maslo v zračni sobi se je ohranilo tVi dni nepokvarjeno, — Jlaslo, ki je v zi-ačni sobi plavalo v skledi vode, obdržalo se-je zdravo
LISTEK.
Je li spadala kdaj mokronoška župnija po pravu pod kostanje-viški samostan?
Spisiil iirof, Stoltlasft.
Tukaj nastane zdaj vprašanje, je-li se je vikarijat mokronoški izločil iz tre-beljskti ali iz šentruperške župnije. Znano je iz zgodovine .Mokronoga, da je bilo to posestvo nekdaj last grofov seliških. slednjič blažene Heme, ki ga je podidila 1. 1044 po njej osnovanému samostalni v Krki Jia Koroškem. Ko je bila pa 1. 1072 mesto tega samostana utemeljena krška škoiija, je I(i-ta dobila vsa njegova posestva, med drugimi tudi Mokronog. Od tega časa je ostal Mokronog v oblasti krških škofov, dokler ga ni i. 1437 osvojil Jan A'itovec za svoje gosi)oda]'je celjske groi'e. Po sklenjenem miru je dobil mokronoško posestvo iiojiet krški škof in je ostalo v posesti le-teh fin 1. KUG, ko je kupil graščino Mahorčič 'n potem .Alihel Scberenburg, za katerega i« postal leta lG4y mokronoški vikaidjat župnija.
Že pod oblastjo seliških grofov se
je razvilo pod gradom živahno selišČe; kajti Mokronog je stal ob važni cesti, ki jc vodila od Save ob vodi ilirni na glavno cesto Trebnje-Ljubljana. To selišČe je postalo sčasoma celo malo mestece, a so ga kasneje ugonobile razne nezgode, posebno hudi požari ter je ostalo le še kot trg, kakor i e tudi še dandanes (Valvasor, X.L 393—394). (lotovo je, da so imeli prebivalci tega selišča zarana svojo kapelico, kjer se je opravljala služba božja. Morda je že blažena Hema postavila tukaj kakšno kapelico in jo izročila duhovščini po njej bogato obdarovane veležupnije šentruperške. Že ime patrona današnje župnijske cerkve sv. Tilna pokaznjc, da je češčenje njegovo preneseno iz Koroške, kjer je Še dandanes deželni patron. A ko je dobila ta kapela svojega duhovna, je bil Ic-ta bi'ez dvoma ])odložen nadžupniku Sentruperškemu, kakor sta mu bila tudi podložna vikarja v Pol-šniku in Boštanju, Ko je bila pa velc-župnija šentrupei-ška vtelesena novomeškemu kapiteljnu (1. 1493), je ta oblast prešla na novomeškega prosta. Od kdaj je imel Mokronog svojega duhovnika, ni dokazano, ve se le, da je postal mokronoški vikarijat samostalen 1. 1509 in da se je izločil iz veležupnije šentrui>erške in ne
iz žui)nije trebeljske. Iz kratke beležke v vidanskem arhivu izvemo, da je bil leta 1 .^07 vikar v Mokronogu neki Jernej Turk, durjev sin Pavel pa kajdan pri Materi božji na Gori ju'i Mokronogu (Niedernass(;nfufs). (Izvestja 1. 1892. Str. 71). Ta Turk je bil menda tudi jirvi samostalni mokronoški vikar. Spadal pa je ta vikarijat še naprej pod oblast šentruperškega nadžupnika, novomeški pro.Št lia je imel pravico potrjevati vikarja. Vendar pa si je prisvajal neko pravo nad mokronoškim vikarijatom tudi trebeljski župnik, kar nam dokazuje beležka v videmskeni arhivu, jio kateri je imel župnik trebeljski Arzt 1. 1597 in 1598 za vikarja v ilokronogu Melhioi-a Ti'umŠiča, ki je bil vikar tamkaj še 1. KJOO. (Izvestja 1. 1S93. Str. 280). Po tej beležki tedaj izvemo, da si je trebeljski žiiimik prisvajal pravo nad moki'onoŠkim vikarijatom proti; šentruperškemu nadžupniku, kakor je to činil kostanjeviški ojKit glede patronata proti novomeškemu iiroštii. Zanimiva je tudi še beležka v videmskeni arhivu, da je nadarbino sv. Tilna (beneticium s, Egydii) v .Mokronogu na koncu 1(1. veka imel oddajati luteran Fr.tJall iz Luknje (de Lu eg), (izvestja 1. 1892. Str. 71). Ce je nadarbino dobival vikar mokronoški, bi bil to tudi
dokaz, da ni imel na mokronoški vikarijat pravice patronata kostanjeviški samostan, (ialli so imeli v jiosesti Turu v Mokronogu, s tem })0sestV0ni jia je bilo v zvezi tudi podeljevanje te. nadarbine. Ko so postali Galli zopet katoličani, so imeli v Turiin (in Turn Madipcdij) svojega duhovna, kar izvemo iz Wallijeve veselo-gorske kronike, kjer se imejiuje za 1, 1744 tedanji grajski duhovnik Anton Gi'ilec.
IjCta 1G49 je postalaiz vikarijata mokronoška župnija, ko je tedanji grašČak Ernest Mihel Scberenburg utemeljil zaklado za vzdrževanje župnika; tržani pa so poskrbeli za urejenje župnijske cerkve. Tri leta poprej (1. 1 G4G) pa je pisal opat -Inrij Zagošen že omenjeno jusmo, s katei im je zahteval prezentacijsko pravo na nmkro-noSko dnbovJiijo, n je bil od prošta no-vome.Skega oiUiit. S tem pa vjirašanje glede prezentacije še ni bilo rešeno, ker so si mokronoški tržani prisvajali še luulalje to jjravico zase, in zdaj še posebej radi tega, ker so uredili cerkev mokronoško za župnijsko in tudi še sicer poskrbeli za IndjSe dohodke svojemu žu])ntkn. ^Kooo(; iiriUodujič.)
iy dni. Maslo, kt je bilo zgneteno in s so[,jo potreseno, sd je 1 i) iliii sveže oln^aiiilo.
Preskušnja kosilnih strojev na Grmu
sc Ik» vi-šila v pondeljek IT), junija t. kia popolndnc ol) 3. nii. V ])reskiišnji bo pet kosilnili strojev. Zadnjo iiedeljo se prc-skiišnjii ni mogla na travniku vršiti, ker je bila ;;eni!ja po zadnjeni deževju preveč preiiioíena in preveC tiiebka za tako delo. Vabimo interesente, da se udeleže preskuSnjc ta pojuleljek. Vabimo k tej preskušiiji zlasti na.šc vefije iii velike jtosesinike. Po ("lo-j'ciijskeiii in Motraiijskeni jo žť ])oliio teli strojev v dehi. zakaj bi zastajali Dolenjci, saj iiiiaiiio tudi [)ri nas pripravne lege za tako košnjo.
Občni zbor živinorejske zadruge za novomeško okolico v Kandiji se vrši v pond e1 jek jiiiiîja in ne 15. junija, kakor so je zadtijie jmroěalo. 'I'o naj blagovolijo p. n. elani na znanj»; vzeti iu se obřniíga zbora poliioŠtevilno udeležiti.
Novomeška Čebelarska podružnica ima v nedeljo, dne 21. t. m. (na dan svetega Alojzija) popoludiie ob nri v go-stilniškili prostorih g. Jožeta Zure-a („jtri iSteniburju") v Kandiji svoj retlui oliíni zbor ter vabi svoje eeiijene Člane k obilni udeležbi,	Odbor.
Zadnje deževje in nalivi so napravili mnogo škode pri nas po I >olenjskem. Lepo stoječi travniki so bili v iiiŽjib legab povsod poplav]j(;ni, tako da bo marsikod s])ravljati blatno seno. Trpeli so pa tudi d]'ngi sadeži.
Letošnji roji. Na. 1 >oienjskeni lelos čebele ))i'av pridno rojijo. To ugodnost naj poraliijo čebelarji v to, da pri drugih in trtitjili rojili ndade matice, ki se jili pri tej pi'iliki vediU) dol)i, sbi'atiijo, da ž njiini ]K)magajo brezmaticiiim panjem. Sploii naj l)i letos eebclarji vsis stai'e mat.iee iia-ilomeslili z itdadimi iti si s tem zagotovili jie le obilnejši zarod, ampak tudi take panje, ki sigurno preziniijo.
Dvodnevni čebelarski tečaj na kmetijski šoli 3ia (irmu se je vrSil itretečeiio nethdjo 7. in v pondeljek S. t. m. U(ieleži)a je l)ihi ])i'av' obilna. Prvi dan se ga je ndeležilo in dnigi dan febehirjciv i/, K'ranjskefça in J Čebclai' iz Koroškega. Med čebelarji jih je lulo mnogo iz novomeškega okraja in iz lîelokranjskega. Med udeleženci so bili tudi ti'ije gg. nadiiřitelji.
Kdaj se soba zrači? 'J'akoj zjutraj okna od])irati, je pozimi napačno. Najprvo naj se peč zakuri, imtem naj se okna odpro. Segreti sobni zrak sc veliko liitiejšo izmeni z mrzlim zunanjim zrakom. Ako po kratkem času okna zapreš, imaš dol>er in cist zi-ak ter v kratkem jnijctiio to-I)loto v solii.
Pri požaru se spomni na to, da je v sobah pri tleh Iti—24 centîmcti'ov visoko še večino dobei- zrak. .\ko bi imel v sobah kaj iskati, vrzi s(! na roke in sc pomikaj na ta način naprej. Dobro je, čc /eimi robec namočiš v vodo in ga jio-tegneš čez obraz, ker boS ložje dihal.
Kako si napraviš kislo mleko v zimskem času? Tako, da v en Četrt lilra jiileka denes itolovitro male žličiee (2Vag) svežega limoninega soka. Pusti jiotem mleko 3(i ur v mlačni sobi, da sc utrdi. Limonin sok mu okus zelo í)oboljŠa.
Ako hriplješ, stisni v Tiij g glicerina sok ene limone, dobro zmešaj in vžij vsako uro te zmesi eno žlico.
Saje so izvrsten prijiomoček za zatiranje i'aznili zeliščnih škodljivcev,!!, jii'. uši, gosenic itd. Ako se seme namoči v sajasti vodi, je varno pred tako golaznijo. Zato po zimi spravljaj saje, da jih s]iomladi jiorabiS.
Nov sneg takoj odkidaj izpred čebelnjaka. Ako sneg pustiš ležati in ga raz-hodis, ga soince strdi in mnogo čeLiel Jia njem jioginc.
Palme iiozimi največ trpijo v gorkili in suiiilj sobah. k'o začno vsled tega bij-ati, pozna se na tem, da začno listi na konceh rtnueneli.
Za brajdami Jiaj sc zid večkrat pre-I)f.li. Jiela barva ^imreČ odbija gorkoto !u\ grozdje in gorkoto tudi ponoči popolnoma
ne izgubi. Črne stene pa gorkoto vase sprejemajo in tudi ponoči trti ne oddajajo.
Gospodarstvo.
Trška gora in Grčevje po zadnji neviliti.
Komaj smo se rešili po našili vinogradih puid spomladno pozebo, pa že prihajajo di'iige nezgode. Že dolgotrajno tle-ževje, ki smo ga imeli meseca maja, nas je oviralo pri našem delu, tako da sc nismo mogli o jn'avem času lotiti Jie škroj)-Ijenja, ne žvepljanja. Vse delo je zastajalo, kai'sepri današnjem pomanjkatiju delavnili moči dvakrat hnje občuti. V petek 5. junija popohi(hic [la je prišlo čez Trsko goro in Grčevjc pravo neurje, ki je trajalo z malimi jtreneliljaji skoraj 2 uri in napravilo mnogo Škode jio naših vinogradili. Parkrat sc je vsula toča, vjucs je pa lilo, kakor da bi se bil oblak utrgal. Skoda, ki jo trpimo po tej Jievihti je dvojna, in siecr po toči in 1)0 hudem nalivu.
Škoda, ki jo je napravila toča ni tako velika, kakor se je bilo skraja bati. Upati je, da se bo ta škoda popravila. Dobro je, da mladje ni nikjer odbito. Toča st; jioziia najbolj na listih, ki so več ali manj poškodovani, mladi pognaiijki in zarod so pa ostali, dasi se tudi na teh poznajo sledovi točo. Te poškodbe se utegnejo zarasti. Zaraditega lahko še zmeraj upamo na dobro vinsko letino.
Večja in velika pa je Skoda, katero je napravil silni iialiv. Ta škoda se ])ozna posebno v srednjih in nižjih legab, kjer se je zbi'alo veČ vode ikujjaj. V ]iar krajih je voda tako naj'astla, da je drla v celih jiotokih naprej, podrla meje, izdi'la in odnesla zemljo in katiienje v dolino. Xaeneiii mestu so nastali nevarni usadi, ki so zasuli pot, tako da ni moč po njej voziti. V nevarnosti je tudi bližnja zidanica. Na drugem kraju je uničila voda velik del vinograda, podrla škarjio, iztrgala trte, iz-drla zemljo in odnesla vse skiijjaj v dolino. Sicer je jia voda delala ]Jovsod škodo z izdiranjem zemlje po vinogi'adih in z izdiranjem poti med vinogradi. Na ]iar mestih so sc podrle meje in zasule pod seboj poti.
Ni tukaj namen poi)isati na drobno škode, ki se je iiosatneznikoin pi'ijietila. To bodeta storili županstvo in oki'ajno glavarstvo, ki bodeta gotovo tudi poskrbeli, da se najtežje i)rizadetiin potiiaga.
Opozoriti ]>a moram na to, da se bo ti'eba proti takim ncs]-ečam zanajirej malo liolj oborožiti in sieer s tem, da bomo še bolj, kakor dosedaj skriieli za odvajanje vode v slučaju nalivov, jia Jie samo ))0 vinogradih ampak tudi i)o voznili jjotih, ki jih imamo med vinogradi. Vsak ])o-sameznik naj skrbi za to, da izpelje po svojem vinogJiulu dosti in pi'ipravnili jarkov za odpeljavanje preobilne moče, da varuje Jia ta način svoj vinograd pred izdii'anjeni in odplavljenjem zemlje. Zgoditi se mora za od|jeljavanje vode jta tudi nekaj več po potih, ki iioljejo med vinogradi. Tudi tukaj bo skrbeti za to, da se bo voda prav obračala in da ne bo delala take škode, kakor se je to zadnjič zgodilo. Meje ob ])otih, ki so iz same. zemlje in ki se lahko porušijo ob takih nalivih in po tako dolgotrajni moči, kakor smo jo letos imeli, naj se pa i)odzidajo. Na vsak način naj se saj vozne jioti z obeh strani tako utrdijo, da ne pride do takih sluČaj»;v kakor sedaj, ko se je vozna pot vsliid usada ene meje čisto zaprla in bo ti'eVia nekaj dela, da se bo zopet lahko po njej vozilo. —
Uohrman.
f Josip Oerdešič.
V sredo, dne 10. t, m. ob 1. nri [lo-poludne je izdihnil svojo blago dušo moŽ, ki ni bil Dolcjijec samo po J'ojstvii, marveč tndi p{) vsem svojem javnem delovanju kot odličen sodnik in rodoljub. Porojen
dne 8. februarja 1834 v Čudnem selu pri Črnomlju, se je izšolal od 3. razreda glavne šole do konec gimnazije v Novem mestu, dovršil 1. 1K(U na visoki Soli v (!rad(;u pravoslovje ter vstopil diie 20, febr. ISGl pri e. kr, okrožnem sodišču v Novem mestu kot pi'avni praktikant in jo tu služboval Se kot avskultant. Od Di. l'obr. 18(i4 do r>. majar IS(i8 ga najdemo kot aktnvarja v Kostanjevici in v Zatičini, potem pa do 1. 1873 v Novem mestu kot sodnega adjunkta in preiskovalnega sodnika. Od leta 1873 jc bil namestnik drž. pravdnika v Ljubljani, a dne 2. jan. 1880 je že zopet v Novem mestu nastopit službo državnega pravdnika. Imenovan od Njegovega Veličanstva višjim deželnosodnim svetnikom v Ljubljani, je od 18. jan. 188ti do 25. dec. 188S prebil zopet pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, potem ))a nastopil odgovornosti polno mesto predsednika pri C. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu in je na tem najvišjem sodnem'mestu naše Dolenjske z izredno i)ravienostjo in modrostjo in ljubeznijo vstrajal do konea, dokler ni oh novem letu 11)05 po giidjivem slovesu od svojega uradništva po več kot 43 letnem vzornem službovanju stojjil v zasluženi pokoj, ki ga je ob strani svoje vzorne soproge preživel v lastni vili med svojimi ljubimi Novomeščani, izmed kteriii se je zdaj ])reselil v boljše življenje. — Od svojega HO letnega življenja je ta mož prebil nad 50 let v Novem mestu. To mesto se mu je tako ])riljnbilo, da si je od {)ovsod pomagal semkaj nazaj in daje nekoč ponuđeno ugoilnej.še mesto izven Kranjske odkhnhl in ostal do konca med nami.
Oej'deSičevo zaslužtio delovanje se je trikrat priznalo na Najvišjem mestu; 1. Iisy8 mu je bil podeljen visoki red železne krone 111. vrste; ob 40letnici njegovega službovanja 1. 1902 mu je cesar milostno |)odelil značaj dvoi'uega svetnika in ob prestopu v ti-ajni ])okoj je Njegovo Veličanstvo izreklo našemu ilvornemu svetniku .Svoje Najvišje priznanje za îiinogo-letno zvesto in jako vspešno službovanje. Pa ne samo z Najvišjega mesta so Oerdešiču dohajala odlikovanja; tudi ljudstvo, v čegar prid je deloval, ga je odlikovalo z izrednim zaupanjem in neblinjeno ljubeznijo in toplo livaležuostjo; mesti Novo mesto in Višnja gora sta svoji ljubezni m hval(;žnosti dali duška s iiodiditvijo Častnega meščanstva.
H ])onosom zremo Dolenjci in osoiiito Belokranjei in Novomeščani na tega svojega 1'ojaka, ki se je z lastnim umom in lU'idnostjo, z vstrajnostjo in poštenostjo dvignil iz borne kmečke liisc Jia tako visoko mesto v di'žavni službi, zraven pa nikdar ni pozabil svojega bornega slovenskega rodu, marveč i^ol branitelj njegovih pravic vedno možato stal tui njegovi strani
in uHi posvečal vso svojo skrbnost in dejansko ljubezen s podpiranjem njegove iida-dine, kot član in podponiik narodnih in človeškoljubnili društev in najirav. Jiil je Jiiož, ki nikdar nikonnir ni storil krivice, liač pa vsakomii]', kjer je mogel, pomagal in izkazoval ljubczenpo svojem geslu; „ Kjer ne jiioreŠ pomagati, pa molči (ia ne škoduješ!" Zato je jia ])ri vseh poštenih ljudeh vži-val samo ljubezen.
A' rodbini jc kot oče moral prebiti hude udarce osode; izmed šestero otrok uni neizprosna smrt ni pustila nobenega!
Dolgoti'ajrio in jako mučno ljul)ezen jo prenašal z veliko jiotrpcžljivostjo in udanostjo ob ljubcznjivi strežbi svoje gospe sojiroge ter jc slednjič ])o jjrejetili sveto-tajstvib za umirajoče izilihnil svoje zadnje besede: „Přestáno je; naj se zgodi, kakor liog hoče!" in v tem utihnil na veke.
Blagemu možu bodi trajen s))omin med nami!
DomaČe in tuje novice.
Promocija. Cand. phil. Pavel lírežuik, sin novomeškega gimn. ravnatelja, je bil v sredo 10. junija promoviran na dunajskem vseučilišču za doktorja modi'oslovja. Čestitamo obema lu-av iskreno!
Umrla je v ženski lioluiei v Novem mestu i)bčespoštovana gospa.losijia Dularja, posestnika in mlinarja v Vavtivasi. T'ruplo rajnke so prepeljali iz Novega mesta na domače pokopališče v Vavtivasi. N. v m. ]i. !
Amalija OvrdeSlč a iiotrthii uredni muiiaiija sumdiiiliuiii, [irijiitc-IJftii iti >:iiaiii'i:[:), ilajnnjnn iřikvitio IjiiiilJuni foiirofi;, iirciilagor, gosjioil
J(»s'p (jiordešič
c. kr, dvorni svetnik In preti-scdnik okroinegasodiSCa v pok., inielelj redn ži.>ie?:nc krone III. vrste, častili itieSCan nuvumeSki in viSnjcKorski i. t. d.
iirtnes oil l.iifi ]H)ii(iludtio i)0 (lolfil ill iiiiiíui boliîzni, jjrcjoiriSi svuto-tHjst.va /11 imiiraioie, KO let star, mirno ziitijiiU v Goninuhi.
Pogroh se viši v [ic.tek, dno 12, jiDiijfi ob [)ohi [">. uri )jopoIii(ltiG iz; lastno vile iiii tiiknjšnjo pokojialiMe.
Sv. nia^Tt mdii^tiica uc bode kIu' žila dne 17. junij« ob jiolii 10. uri v tllkdjiiiji kajiiteljski o(;rkvi.
.Vepoz It bilten pokojnika pniio-roCain v i)obuř,ni spomin.
Novo mesto, 10. jiniija ]fM4. ]'ro«im tilioga sožaljn-
K




Novomeška mestna občina naznanja
prežalostno vest, da je preminul dne 10. junija 1914 nje mnogozaslužni in občepriljubljeni častni meščan, preblagorodni gospod
Josip Gerdešič
C. kr. dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v pok., imetelj reda železne krone 111. vrste, itd.
Slava in čast njega spominu!
Mestno županstvo, 11. junija
xr

Zaupnica dr. Šusteršiču. Ob priliki pastoraliiti líoiifereiíccí v Metliki je podala soj^Uisno Ix'loki-ajijska iliiljov5(''iiia zauimico iiašumii (IcŽL-liniiiiu j^lavarju dr. LŠustcrsiiii.
Prvi letošnji shod na visokih Gorjancih pi'i	iMiklavžn bo v nedeljo 14. t. 111. oh Ki. uri.
Sejm v Kandiji st; vi'ši v éeti'tck, 18. junija za živino in blago.
Strela gaje ubila, Trtitekli petek je hilo tudi okoli Novoga iii<;sta zelo liiido nciirii3. Strele so kar švigale po zraku. Isti dan je delal siiioHnjiskih vinogradiii Alojzij Šlajkovec, posestnik iz Žihovega sela. Ko je začelo nioČno deževati, prišel je v liiSo tainoSiijega prijatelja Kajerja i/ Dolenje vasi. Rajer je še ]iriiiesel piti i/ pod hiso ležefe kleti ; navzoia je bila tudi Uajerjeva svakinja. Naenkrat med raz-govoroni grozovito iiahrešci ; Hlajkovec pad« v trenutku na tla. Njegova zadnja beseda je še bila „udarilo". Toškodovala ga sicer strela ni, Ic ves crn je postal. Jlrtev je bil na mestu iii ni bilo nobene rešitve. Hiši se »i zgodilo druzega, kakor par hiknjic se jc jioxnalo na stropu, Tiajer in njegova svakinja sta še dolgo od straha trepetala, pravita, da se jima je zdelo ]'avno tako, kakor ée hi jitiia bil kdo peščico „frajha" vrgel v obraz. Bliska in hudega vremena varuj nas Bog!
V	Kamtiem vrhu pri Ždinjivasi je strela ud ari ki v Blažicevo hišo in omamila douuiie dekle.
Ogenj, V (iaberju pri Brusnicah je gorelo v četrtek pri Štefanu Luzai'ju in vse poslopje pogorelo. Zažgali so zopet otroci. Yiii lu'usniški požarni hrambi se je vsaj toliko posrečilo, da so ogenj oiiirjili, siccr !)i bila nesreča še večja. Oh takih prilikah šele znajo ljudje ceniti pomen požarne hrambe !
Velike povodnji so imeli prejšnji teden na Koroškem, Štajerskem in Beneški Sloveniji. Na Koroškem je utonilo Tj oseh; v Beneški Sloveniji je škode nad 5t.)0,()00 lir.
Uspeh belokranjske železnice. V
Oniomlju se nasuli v kratkem velik lesni t]'govec lieiiedik blizu kolodvora. Novo podjetje bo baje labko dalo zaslužka okoli H)(l delavcem.
Gospodarji! Kdor rabi kmefkega delavca, luij pošlje 20 vin, na naš list z lui-tančnim naslovom.
Kmečki delavci! Ako iščete dela, pošljite na naš list znamko 20 vin. z natančnim naslovom.
Hudourje je napravilo přetečeni četrtek dokaj Škode po Dolenjskem, posebno po vinogradih na 'J'rški gori in v njeni bližini, Razume se, da je takšna nevihta ]iomešana s točo, vsikdar v veliko žalost in nesrećo ne samo vinogradnikom, ampak tudi posestnikom dulinarjem, katerini je letošnje vedno neugodno vreme že itak zehi poškodovalo travnike in lepa polja. N(;razuniljivo pa je, da se i)Osebno nekateri ljudje ob takšni iiesreči silno togoiijo, tarnajo in celo preklinjajo in pripisujejo vzrok neurja cx3lo svetnikom. Takšno go-(Irnanje smo žalihog slišali tudi sedaj pri (lomaciniii. — Kedaj še je kakšen svetnik Imdu želel ali liiido storil onim, ki ga íasté, ko se niti nad onimi ne maščuje, ki se iz njega norčujejo? — Ne verujte nioi'da ravno sedaj brezbožneženi, ki porabljajo priliko vaše gmotno nesreče v svoje Inidobnc iiamene, da bi vas pripravili ob Vaše zaupanje v božjo i)revitlnost in [)onioč.
V	poznejših „Dol. Novicah'- v podlistkih vam bodemo prinašali neko zgodbo, ki se je godila svoje dni nekje na Kranj-iikem, in katera se žalihog godi večkrat še dandanes. Zgodba se hode gotovo dopadla posebno še tistim, ki je še niso Čitali in vam bode v teh žalostnih časih vsakovrstnih nezgod in nevere v pouk, v tolažbo in v razvedrilo. Upamo, da bodete potem sodili tudi luiravne nezgode kot poslance iz neba in da se bodete ogibali 1^1'ivih iirerokov ter tembolj poslušali in 'i^iogali svoje domače gosjiode dušne pa-^tii'je, ki vas v resnici ljubijo.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo iit okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca maja denarnega prometa li)().H02 K ;-il v, Vložilo je 1 ")t> strank 3i),784 K (il v, dvignilo pa 20;} stranke 57.455 K (>8 v. Posojil je hilo danih IG strankam 25.7I-Í4 K, A^seh zadružnikov je 22(iS.
Pet rudarjev je podsulo v soboto, dne 30. Jiiaja v Zagorju ob Savi; po triurnem kopanju so bili še vendar rešeni, Postreščku je ukradel na novomeškem kolodvoj'u neznan tat kovček gospe 1'avnatelja Fajdige,
S. L. S. je zmagala pri občinskih vo-htvah v ViSnjigori v vseh treli razredih, Liberalci se Se volitev udeležiti niso hoteli.
Romanje k Gospej Sveti, na Vrbsko jezero priredi Slov. krščansko-socijalua zveza, dne 21. t. m. Posebni vlak bo odšel iz Ljubljane 21. junija ob 3. u]'i 3 minute zjutraj z državnega kolodvora v ňiSkÍ in dospel k (jiospej Sveti ob ti. uri 5 minut. Komarji si bodo tudi ogledali prestol, kjer so vstoliČevali koroške kneze, Celovec in Vrbsko jezero. Vlak se vrne zvečer v Ljuljano. A'ožnja stane iz Ljubljane in nazaj G K 50 v. Udeležba naj se prijavi najkasneje do 1 5. t. m. Slov. krščanskosocijalni zvezi v Ljubljano. Dolenjci, hajd na noge med koroške brate!
Avtomobilna zveza Brežice-Kozje-Grobelno. Z rednimi vožnjami se je pričelo zanesljivo v pondeljek 8. t. m. iji sicer bode vozil do 15. t. m. samo eden avto-JHobil, ki odliaja iz Brežic ob pol (i. uri zjutraj ter dojde v tirobelno ob polu 10. uri dopoldne, popoldne pa odhaja iz Urobelnega ob ])ol petih in i)ridc v Brežice ob pol devetih zvečer. Od 15. t, m, najirej vozil bo še drugi avtomobil, ki odiiaja iz (îro-belnega oh petih zjutraj ter pride v Brežice oh devetih dopoldne, pojioldne odhaja pa iz Brežic oli 2. uri (jO miiuit in pride v Orobelno ob G. uri 50 minut zvečer. — Brežiški, kozjanski in šmarski okraji zvezani bodo torej med seboj in železnico z dvaki-alno vožnjo tja in nazaj. Družl)a nabavila si je sedaj dva moderna avtomobila z 20 sedeži in 35 konjskimi silami, naročila je pa tudi že tretjega, tako da bode pod vsakim pogojem vzdi'ževala i'edni osebni in poštni pi'omet, ki se je družbi tudi povei'il od strani poštnega ravnateljstva, Ijjiulstvo vseh slojev z navdušenjem pozdi'avlja to podjetje, tembolj, ker je v rokah vodstva in družabnikov, katerim gi'c v prvi vrsti za to, vsaj deloma zadostiti gospodarskim potrebam teh treh v prometnem oziru popolnoma zanemarjenih slovenskih okrajev in pospešiti tujski promet, ne pa morebiti z visokimi cenami iskati dobiček. í^eleti je da se ga ljudstvo vsestransko poslužuje, da bode v kratkem niogoče zaČasjie vozne cene izdatno znižati. Okrožnica na vse živinorejske zadruge na KranjskeJii. Živinorejske zadruge se opozarjajo, da se pri odpošiljanju plemene živine po železnicah ravnajo po sledečih navodilih: 1. ilelezniške vozove je naroČiti pri načeljiištvu one postaje, kjer bo živino v vozove naložiti, najmanj 48 ur pred nakladanjem. V naročilu je navesti, koliko voz se želi. Naročilu za vozove je priložiti 1) kron (iO h kot vai-ščino, sicer na-čelništvo ni vezano luiročila izvršiti. Varščina se odpošiljavcu vrne, kakor liiti'o sprejme železnica živali v vozove, ali jia sc vračuni za prevozne stroške. 2. Živali morajo biti pregledane po živinozdravniku lu'edno se nalože v vozove, vsled cesar je potrebno že v prošnji za vozove navesti, da. [lostajno iiačelništvo oskrbi živino-zdravuika, ako se odjiošiljavec z istim sam Jie dogovori, o čemur jia se mora postajno načelništvo obvestiti. 3. Ako sc hoče doseči znižana železniška vožnja za prevoz živali, so potrebne sledeče listine: a) železniški brzovozni list, b) živinski \)otni list iu c) potJ-dilo (atest). Pri izpolnitvi železniškega bi'zovoznega lista je posebno paziti, da se izpolni besedilo v gorenjem naslovnem delu voznega lista, kjer je z
majhnimi črkami tiskano: „Tarife, ki jih je npoi'abljati". Zapiše naj se: „Tarifa za plemensko živino." Ako se ne izpolni ta odstavek, se mora plačati vkljub priloženemu atestu cela prevoznina. Potrdilo (atest) se dobi pri e. kr. kmetijski družbi, O teli najvažnejših določilih naj živinorejska zadruga poduči tudi druge živinorejce, kate]'i od]iošiljajo plemene živali ]io železjiici.
Požar na Uršnih selih. Dne 5, t, m,
je pogorela hLša z vso ojiravo krojiiškemu mojstru Jožefu Kulovec. ]\lož šiva s strojem ter i)osluša vpitje okrog hiše. Vidi, da nui nad glavo gori. bivalni stroj zagrabi in le to je vse, kar je rešil. Na okj'og same slamnate strehe. Le mirnemu vre-nuîuu in požrtvovalnemu naporu gospoda postajenaČelnika Franc Windiš se je zahvaliti, da niso vsa IJršna sela danes pogorišče. Omenjeni je namreč prvi prilntel z železniško brizgalno iii omejil ogenj. Odkod ogenj, se ne ve. ňkode do 1200 K.
Sprememba civllnopravdnega reda. Dne 3. t. m. je objavila \iradiia „Wiener Zeitung" cesarsko naredbo po § 14., takozvano „Sodnorazliremenilno novelo", s katero se naj i'azbremene sodišča. Odredba med di'ugim določa, da bode odslej raz-sojeval v ci\'ilnih zadevah do 2500 K pri sodnih dvorih (ii. pr. novomeški ki'esiji) samo ])o en sodnik, pri nadsodiščih pa mesto pet po trije sodniki. Pi'itožhe na najvišje sodišče bodo zelo omejene; v zadevah do .1000 K bo p]'itožba (revizija) na najvišje sodišče nemogoča, ako ste dve stojiinji že jeilnako razsodili. Odredbo vlada utemeljuje s tem, da se je število tožba silno pomnožilo in sodniki ne morejo veČ biti kos ogi'omnemu delu. Hazven tega je izšla še odredba po I5 14, o novem postopanju pri parcelaciji zemljišč in odredba, ki spreminja postavo o davčnem katastru.
45 000 kron so ukradli ])r(ijšnji teden tržaŠlvi svedrovci iz blagajne državne blagajne.
Na polomu karlovške posojitnlce je
udeleženo v velikem število tudi kmečko ljudstvo in služkinje. Ravnatelj "Herman je namreč po raznih agentih z visokinu obrestmi privabil deiia]' teli slojev v jio-sojilnico. Aretirali so doslej razven ller-mana tudi Člana ravnateljstva Kramerja in Balaša,
Prestolonaslednik se luleleži letos velikih gorskih vaj, ki se bodo vršile od 24, do 27. junija med Sarajevom in Konjico v Bosni.
Dijaki poljski delavci. Óeški Nemci so sklenili delati na to, da bodo dijaki med počitnicami hodili dtslat na kmete, da se bolj seznanijo s kincčkitiii razmerami. Kmetje kažeji) s ki'aja precej nezaupljivosti.
Tržaška porota je oprostila poštnega nadoficijala Bjekarja, ki je bil ohdolžen, da je poneveril 17.i)00 kron.
Maščevalni ženin, v Gross-Hosleiini je snubil 4. junija kmečki fant Avguštin Tomšič kmečko dekle. Ker je bil odklonjen, je ustrelil nevestino mater in oČeta in ne-vaiTio obstrelil hČer in nekega kmeta. Nato je zbežal na 3Um visok stolp in neprestano streljal na orožnike, ki so obkolili stolp. Morilec je oborožen z dvema puškama in s samokresom in ima seboj veliko zalogo patron in smodnika. Doslej je ustrelil 2 osebi, težko ranil ])a 13 oseb. t'erkvcnika, ki je hotel blizu priti, je ustrelil skozi oko v možgane.
Smrtna nesreča na južnem kolodvoru. V nedeljo zjutraj okoli Štirih je premikajoči stroj na južnem kolodvoru v Trstu povozil prostornega mojstra Jožefa Resiiika in ga grozno razmesaril ; revež je izdihnil na licu mesta. Vsled buije in dežja, ki sta bila v noči od sobote na nedeljo posebno močna, je Resnik, da hi se Ščitil Še boljo proti dežju, nosil tudi dežnik. Ko je jii'oti jutru hotel [»restoplti na tovornem kolodvoru tir, nt opazil in vsled burje tudi nt slišal, da sc mu bliža za njegovim hrbtom stroj, potiskajoč prazen voz, Voz ga je zgrabil in potegnil pod kolesa, stroj pa
O)
ii
nut je odtrgal obe nogi, pepelnjak stroja ])a mu je vrhu tega še razparal trebuh. Ponesrečeni Resnik je bil 50 let star in zapušča vdovo, omoženo hčer in sina.
Misijonarje pojedli. Na Novih Hebridih blizu Avstralije so pojedli divjaki 7 misi-jonaijev, ki so ]iriš]i med nje pridigovat.
Nov zrakoplov je znašel inženir Knobek. Krila tega zrakoplova bodo na-liravljena iz take snovi, da se zrakoplov v višini lOUO m sploh ne bo opazil. Zopet ]iridobitev za vojaške namene.
Po Z'raku bo vozil najnovejši vlak, katerega je iznašel nek Krancoz. A'agoni bodo imeli koničasto obliko in bodo vozili s poinočjo elektromagnetizma s hitrostjo 550 km na uro. Sprva bodo te vlake poskusili za pošto, pozneje tudi za potnike.
V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim doliitkom, Nekateri dobe, drugi zgiibc. Zadnjih je seveda ne\irinierno več, kot prvih.
Kt)miir je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag ta naj Čita današnji oglas „Slov. Straže glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateli, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk iji s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrŠi že v prihodtijili dneh, jiiSite Se danes jio pojasnilo, ki Vam ga takoj brez-jilačno pošlje: Valentin 1'rbančič, Ljubljana 3.
Dve krasni umetniški trobarvni razglednici v s]iomiii 500 let nice vstoličenja zadnjega kneza v.slovenskem jeziku lui Gosposvetskeni polju je izdala Slovenska Straža. Naročite takoj na dopisnicah veČ teh razglednic. Naročila naj se luislove: Pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani. Povsod razpošiljajmo letos te razglednice; s tem da te razglednice takoj pokupimo in razpošljemo, jiodpiramo delo Slovenske Straže in ji budimo novih prijateljev. Oena posameznih razglednic je 10 vinarjev, če se jih naroči 50 skupaj, je popusta 307„.
Loterijske številke. Gradec, lo. junija 5(j 10 15 G(j 81
Dopisi.
Črnomelj, v četrtek, 4, t. m. je priredila dolenjska podružnica Slomškove Zveze semkaj krasno uspel izlet, I^an je bil izredno lep in tako se je zbralo na vrtu hotela Lackner nad 7(t oseb, duhovnikov, učiteljev in učiteljic in drugih gostov. Jled drugimi je prihitel semkaj tudi drž. poslanec Jaklič, dež. jjoslanec jMihelčiČ; poslanec Jarc jo pa poslal brzojavne pozdrave! Najprej je pozdravil zbrano go-s])odo predsednik Slomškove podi'užnice naduČitelj g. Stular in tajnik g. P. Atanazij Ausser. Nato so pa sledile tiapitnice in govori g. poslanca Jakliča in ilihelčiča, g. nadzornika Štruklja, g, prof. dr. Ažmana, gg, župnikov Lavreučiča, Žašelja, Vovkota, g. dr. Malneriča itd. Le prehitro je minnlo popoludne. (jostje so si ogledali še mesto in se ob tričctrt na pet odpeljali proti Novemu mestu ozir. proti Karlovcu. Bili so to jirvi izletniki, ki so po otvoritvi železnice prihiteli semkaj, Bog daj, da bi tem sledili tudi di'ugi.
Št. Janž na Dolenjskem. Dne 5. t, m. se je ustrelil v gozdu pod líujio delavec-oglai', rojen 1802, leta, jiristojen v občino Sevnica na Štajerskem. Nameraval je ustreliti svojo hčer; k sreči se ni kapselj vžgal takoj ; med istim časom je dekle zbežalo, nakar je končal saursel)e. Bil je vdan pijančevanju, cei'kve ni obiska val. Več let že, pravijo, ni o])ravil sv, zakramentov. IvakorŠno življenje, taka smrt.
Pisal se je Jernej Zaiiiii. — Občinske volitve sc bližajo, liberalci Že knliajo, volilci j)o>;or!
Iz Št. Petra. Redkokedaj vidi Št. I'eter toliko gostov, kakor jib je viiU'1 v nedeljo l)i'i Bojancn, kjer se jc vršila veselica v korist nase })ožarne branibe, Skoda le, da je neiigodiio vrciuc toliko gostov zadržalo, ker so so bali dežja. V Ic]kmh Številu nas je ])oěastila jiožarna braiiiba iz Novega mesta, Kandlje, Mabarovea, l'rečjie in IJelecerkve. Za dobro jed in vijaio je skrbel g. Bojane, /a zabavo [ja mestna godba, za kar ji bodi izrečena še posebna bviila. Zahvaliti se nioraiiio tudi ineščanoin in drngini prijateljem društva, ki so niu naklonili toliko dobiikov in s tem )in[)o-niogli k nniterijelneinu uspehu veselice. ]'rav lepa hvala jja tudi našim sosediiini požarnim hrambam, kakor tuili vsem drugim, ki so i)ribitiiU lui veselico ali na ka-kors(!idioli način pripomogli k uspehu, ki bi bil v boljšem vremenu gotovo podvojen.
Belokranjski - vestnik. -
Iz AdleŠIČ. 27. maja, v sredo pred bijdvoštmi, je bila blagoslovljena naŠa tiova dvoi'azrcdna šola, iji v soboto' potem smo začeli v njej s poukom. l'osloiijii, ki stane okrog 42.()0() kron, je ])rav lepo in dela Ěast prevzemniku gos]», llomann Treo-tu, ]iiestneniu stavbetilkn v Ljubljani, ki jo je izvr.šil. Staro šolo jia smo dali v začasni najt-ni g. Lužarjn, trgovcu iz 1'odzemlja, ki ima v njej prodajalno, — Letina kaže pi'i nas dozdaj prav lepo. '^i'i'ta kaž(3 pi'av o))ilo zaroda, če ji le ne lio škodovalo to neugodno, premokro in hladno vi'emc, vsled katíírega tudi skoraj ni mogoče pravočasno ški'o]jiti in žvepljati. Tudi orehi, ki so nam zadnji dve leti pozebli, da jib ni bilo inč, so letos prav polni, I'avnotako slive, (češpijo), ki so tako polne, da jili je trelia že zdaj jiodiiirati. Oe ostane ves sad in se ne bodo moi'da izrožičilo, se bo drevje kar lomilo. Žal, da inim je sneg v letošnji zimi ])ó-lomil prav obilo tega plemenitega drevja in sicer iiíí. in ;-i0, decembra m. 1. in 11. marca, ko je /apal v lîeli ivrajini izi-edno debel sneg. Tri nas ga jc bilo ponekodi od 70 ctH (!o [ metra, da ni mogel skoraj sosed k sosedu, dokler si ni naredil z loiiarjem ali lopato pota. Sneg tega dne je nartîdil na drevju sploh in posei)no še na sadnem izredno veliko škode, a onostran Uorjanctív in okrog Ljubljaise pa ga je padlo ta ,dan primeroma Us malo.
Vinica, Tndi pri nas bodo zgubili nekateri vlagatelji vslcd polotim brajiihiice v Kai'Iovcu, katere pi'imanjkljaj znaša Že sedaj 7Va Jidlijona kron. Sreča je le ta, da teli vlagateljev ]>ri nas ni veliko, hujše je pri luiših sosedih "Hrvatili ; marsikateri ameiikanski žulj bo izkrvavel vsled drzne šp(;kulaeijo nekaterih karlovških mogoč-jijakov. Ňaj bi bil to svarilen glas /a naše Ijndi, naj se ne, puste premotiti vsled višjih obresti. Vlagajte svoje prihranke raji v domače zavode, ki vam nudijo za vaš denar večjo varnost. Domačini, opozorite o tem tudi svojce v Amenki.
V Metliki je hranilnica in posojilnica imela 21. maja občni zbor. Iz računskega zaključka je razviilno, da je imela koncem 1, IDll-î. 9ýl članov. DcJiarni promet je bil sledeči: Prejemki 240.442 K 45 h. Izdatki	K' C.H h. Vloženega je
bilo 101,421 kron 74 bel. i/.jilačanega 80,48S) IC li. Čisti dobiček 35!) K h.
Dobravice, „Dolenjske Kovice" so tndi in-i nas dobile svoje nai'očnike in jih prav z veseljem beremo. Skrbeli bodemo pa tudi, da se tudi drugod razširijo, ker so izborin) urejevane in v njib dobiŠ vse, kar je v sedanjem Času poti'ebno, bodisi v gosiiodai-skein, ali političnem oziru.
Božjakovo. Na nas))i'otni strani Jiožja-kovega na Hrvaškem se je ob železniški progi precej zemlje vsulo v Kolpo,^ katero zadržuje, kar posebno čutimo olj naši strani.
Največ škode pa dela ndinarju Antonu ViikšiniČ. Najbrže bodo morala tndi tu naša vlada poseči, da se ta iiedostatek odpi-avi,
Črnomelj. Ljudska hranilnica in posojilnica je ijiiela v letu 1.913 dohodkov 3«.r)25 kron 49 v, izdatkov jia 3(i.3S5 K 2t> v, skupaj 74.910 Iv 35 v. Vloženega je bilo 21.025 K, vzdignjenega 11.932 K 35 v. Obrestna mera hran, vlog obrestna mera posojil na osebni kredit ii'Vu, na vknjižbo 5Viî"/u. Hentni davek plačuje zadruga sama.
Metlika. Pri otvoritvi železnice je Jia kolodvoru v Metliki i)ozdi'avila eksceleiico železn. miiiistra ]\limica Koren iz Metlike z besedami: Vaša ekscelenca! Belokrajina se je danes obhikhi v svečanostno odelo, da pi'isostvujc slovesni otvoritvi težko pričakovane železnice. Tudi šolska mladi'na se pridružuje slaviteljem tega zgodovinskega dne, Sprejmite, Vaša ekscelenca, kakor tudi vsi Vaši ugledni spi'emljevald naše in našega učiteljstva najiskrenejše pozdrave! Navdaja nas prijetna nada, da sc z današnjim dnem odpre naši Ijnbi Belo-krajini pot boljše bodočnosti, V to pomozi liog! V znak naše odkrite ljubavi in neomejene udanosti do Vaše ekseelenec in šc posebno do našega presvitlega cesai'ja in njegove slavne rodovine, blagovolite si)rejeii ta šopek, liog A^as živi, ejcscelenca, in vse Vaše spremstvo!
Ameriški novičar.
v ('onemaiigli Pa. je 12. nmja vsled ])onovne operacije umi'la Neža Gačnik iz sosednega Jolinstowna, /Zapustila je možu 4 neilorasle otroke. — Dne 7. maja je nnij'la v (îrossu lútiis. Marija Jvlopćič. doitui iz Zagoj'ja ob Savi, — .lolietn sta bila poročena Martin Goršič z llozo Papež in Stefan Kralj z Marijo Knzina. — V l.'hî-cagi i>a sta bila v slovenski cerkvi poro-čeiui Mari in Krcnie.scc nd, in njegova sestra l\limie z neimenovanim ženinom. — V Ohisholiiiu je rojaku Kranmi Sclišnikar v rudniku zlomilo nogo. — V Kly, Min. so bili poročeni Hrvat l''ra!i Novosel s Slovenko Heleno Kni'c, čije stariši so I'odom iz Svibnika pri Črnomlju ; Řtajercc Leopold Smagaj z Belokranjicct Ano Nemanič, rodom iz metliške okolice, — V Newbni'gltu Ohio, je umrl F]'anc Mervar, mladenič, rodom iz Aleniškevasi pri Toplicah dolenjskili, V Anuiriki je bil 14 let.— Drnžintt Piimožic je zadela velika nesreča. Od 2. maja je jiogi-eŠala i) letnega dečka li.U(iolfa. Čez 11 dni so našli v reki njegovo mrtvo trujiio. Oče je že 2 leti v bolnici, mati je sii'otna.
Uradna statistika glede narodnosti v Združenih državah. Washington, D. C., K), maja. — J\led titjerojenim prebivalstvom Združenih držav, ki šteje 32,243.382 oseb, je angleškega izvora ](Mt37.420 ali 12,37o. Neîiicevje H,H17.271 ali 1 O.H"^; Italijanov 2,151,422 ali	Poljakov 1,707,040
ali 2,l7o; Židov LG7(3.7G2 ali
Čehov je 539.392, Ogrov 320.H93, Slovakov 2K4.444, Slovencev 183.431, Srbo-llrvatov 129.254, Uusov 95.137, Jlalornsov 35.359 ij) drugih ne podj'obiieje imeJiovariih Slovanov 35.195. Takih, kojih jnatej'inski jezik je neznan, je 313.834.
Veliko tovarniško podjetje z zalogo v Novem mestu, išče zji takojšnji vatop
zanesljivejša in pridiioga : okrajnega /iistopiiika :
kateri bi bil tndi z inkaso poverjen.
Ponudbe pod „zastopnik" na upravo tega lista.	42-y-2
Takoj se da v najem ati pa proda skupaj ali pa posamezno
pDSBstvovKan[li|ih.št.ZG
obstoječe s hiše, njiv, kozolca, v hiši je gostilna in je tik glavne ceste. Več se izve ravnotam.	47-3-1
„„Hnhir	I/"i-.jen cei'kveiiik
podoliic za I. sw. oDliajilo	^ ,<,3. .,„.0
ima v zalogi knjigarna J. Krajec nasi.
uredništvo Dol. Novic.
Vinogradniki, pozor!
Zanesljiva pravi
gumi „TRISSiN"
se dobi pri trgovcu
J. Picek-U ^^
Nokdanji poStni lilev
v Rudolfovem, se takoj odda kot za hlev, klet, skladišče, ali karkoli. 43-22 Več se izve pri g. pl. Fichtenau.
V Novem mestu
ki ima največjo zalogo pravega gumija „Trissin" za katerega se jamči, da drži pri vsakem vremenu najioaiye 14 dni, čc je pravilno i)ovezano.	4»
KEIL;i LAK
ii!ij))oljši lilk Zii tl:t i/, ntehke^^a lesa.
Keil-ovft tida iirevluliu (glii^uia) zft iiiiiivfiluc
lIliKO ííO v. Knil-ova jiaata !!a i'.evlju ÍIO v. Kc-iL-ov Itik ï.a Klatenje okvirjev 40 v. Kcil-ovo lesi'iiio /.ti pi'ido HO v. Ktiil-ov lak /.a klobuke v ra/.1l<^iiiU liarrali ima Tediio v Ziilogi tvrflkii:
J, Picek, Novo mesto.
Črnomeij: Atiion Ziirc. Idrija: VftI. (japřijiio. Kairinik: 1 l'uli;!;. Kočevje: ťraii/, Loy, Kranj: Fraiiť líoletic, Ljubljana; Loskovce & Miidim. Skofja Loka; M. Zi^'on. Zagorje: lïili M
Radovljica; OUu Hcmiaa Ul-O-H
Občni zbor okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo se bode vršil na nedeljo, dne 28. junija ob 9. uri dopoldan v mestni dvorani v Rudolfovem.
temu shodil so vabljeni in iniajo pravico samo 29. maja 1914 izvoljeni delegati, kateri se imajo na zboru z izkaznicami legitimirati.
I> nevn i red:
1. Poroiiio načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli upravni dobi.
á. 1'oročilo blagajnika o računskem Kakljnčku.
3.	Poročilo zastopnikov nadzoroval-uega odseka in razsodišča.
4.	Volitev načelnišiva.
5.	Volitev nadzorovalnega odseka.
tí. Volitev razsodišča.
7. Kazni predlogi.
Ako l)i občni zbor po pravilih ne bil ob i), liri skliipčcn, vrši se isti eno uro jiozneje pri vsakem številu delegatov.
Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem,
(bie 29, maja 1914.
Míilíso Petrič, t. č. načelinlc.
I
(.Slovenski Straži" prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte!
4T5.000
kron, o/.ironia frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dol»îtki velike skujiine ^ originalnih vrednostnih srečk ^
2. in 15, jrtnuarja, 1. febniarja, 1, marca ^livo)
kojili 13 vsakoleliiih žrtbanj se viši ilao 1. iu 14. iiiEijnika, 1. julija, 1. avgusta,
1.	KCptoiiibra (dve), J4. fiupfenilira ter
2.	110 v till lira.
kron, OKiroma frankov in lir /iiaSajo vpnkolelai ghivui dobitki manjSo skuiiiiic
^ originalnih vrednostnih srečk
2. in 15. jítnuarja, 1. februarja,
kojili 9 vsakoletnîli žrebanj sc vrii dno
I. in 14. niBjnika,	14. seiitembra ter
1. julija,	2, uovctiibra
1. nvfïusta,
Kaiiniaa za veliko skupiiio vseli 5 sreťík «o iilafa v HO. meisecih jio lj K, za iiinajio skupino vseh treh
srck^k pa v HO. iiieBOfîih iio 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat /.adeti! Vsi (iobilki se izplačajo v gotovem denarjul Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu knpnlne dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, torej zastonj. Vsak coiijcni naročnik zajiiorc ilobiti nagrade ia jircmije ti^r na ta naùin kiiiinino zase naroienili sref-k poljaljuo zaižiiti ali sploh dobiti jih zastonj.
PojMiiila dajo in tiaiwila Bprejema z« „Slovonako Stražo"
=== Valentin Urbančič, Ljubljana 3.	- 14-3-1
Popolnoma varno naložen denar.
fliâtiiimoiffl pesojfLMicâ
/a Kiiudijo iii okolico, re^. zadr. z iieoin. zavezo
= V lastnem doiuii v Kandiji
sprejema hranilno vlof^e od vsace^a, če je njen ud ali nc, ter obrestuje po
3, ()
-»i
1-0-10
na leto bfcz odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega [liaiujo.
Izdajate^ in založnik J. Krajec nasi,
Odgovorni urednik Dr. Ciril Ažman.