L!st faiaja ođ oVTobra 1947 J« tednik ~ Ud 1. januar. a ly58 kot poltednik - Od »• Januarja 1960 trikrat te-^ns*°. in sicer ob ponc elJklh- sredah in sobotah LA KRANJ — SREDA — 17. KJLIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 83 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan EEGVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Za 10 odstotkov več prehodov kot i pričakujejo letos v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo na dveh obmejnih prehodih v jeseniški občini IniA«. 5.1 Pri Naklem so začeli betonirati temelje za most čez Tržiško Bistrico. Most bo dolg 50 m Širok Lani so na obmejnih prehodih na Korenskem sedlu in v Podrožci zabeležili 12.476 prehodov naših turistov z maloobmejnimi dovolilnicami v Avstrijo, medtem ko je Avstrijcev v istem času prišlo v . j našo državo 17.555. Kot kažejo podatki, ki so jih zbrali na oddelku za notranje zadeve jeseni-III ške občinske skupščine, bo v letošnjem letu tovrstnih prehodov za dobrih 10 odstotkov več. V obeh polletjih je na teh dveh prehodih namreč približno enak maloobmejni promet, toda v letošnjih prvih šestih mesecih je bilo prehodov z obeh strani skupaj že 17.344 — od tega je prišlo k nam 10.043 avstrijskih državljanov, naših pa je odšlo tja 7301. Znatno več tujih turistov pride na Gorenjsko z maloobmejnimi dovolilnicami motoriziranih, medtem ko se naši bolj poslužujejo železniškega prometa. Tako so.Jeseničani in okoličani v prvem polletju 4500-krat prestopili mejo v Podrožci (z vlakom), na Korenskem sedlu pa le nekaj več kot 2700-krat, medtem ko SO Avstrijci nrek tega prelaza prišli k nam več kot 4600-krat. Pravijo, da gredo jeseniški občani s propustnicami prek meje običajno dvakrat na leto. V glavnem prehode izkoristijo za izlete. Ker je na Koroškem maloobmejni pas nekoliko manjši kot v jeseniški občini, je lahko sklepati, da mož nosi prehoda v sosednjo državo oni bolje izkoristijo, verjetno predvsem zaradi ugodnejše menjave denarja. Na oddelku za notranje zadeve so nam povedali, da Avstrijci v našem maloobmejnem pasu v glavnem nakupujejo živilske artikle. — 2. vv Jažbenih planih ^svoJm 19; julija' sc bo sestala ^čLnarTe-IOJedno seJ° okrajna ■° dnevnP jana- Za Prvo toč-JePredviH rcc,a hkratne seje °kraJne !?°' da bodo zborniki 5*ajc oh v čine analizirali le-P,°šna ,?'nske družbene plane. •seh oMK*itev ob pogledu ^ sn ■ družbenih planov flani v J.,ccr košnji družbeni Cti bolje ,!?erJ»vJ * preteklimi S.Preveč vendar Pa ^ l'h Gotovi t uni in naceln' v svo->h na V,ah in Ukazanih mož-foliJnicga ra/V(>'a- Med ?e Plin? etne občinske druž-l>»CiaVSeh občin Uubljan-1 Ganuli8 ;sodita družbena pla-J*"^ In .,n ,cseniškc občine, * *adovltt dn,žbeni r»lan ob- tSSfca\aI«a vseh 26 občin b^er»h d'ia> da so v mnosih In > Plan. men,ac"e * druž, lf,a 'Mud?1 raČUl1s^ netočne J?« ne uflPOdatkl v dokumen. S?- ^ o?ajo s "arnlm bese- ^ Pov*cti h Panov ie mogoče C?j 8°SPodar°fSnOVna naČe,a » CJ 8oSPodar°fnOVna "aČe,a ^ ariaio S S,va v " *io . SCK Proizvodu •In,*! celotl ,SCK nroi™odn >C.anirteVana V a vpetkovi 5Up$Čina T' scii "o okraj; * UrCi8M?ravlia,a tudi o s, 2r*J"- Ch> dokumentacije i^ed LP:ru°blcniatiki J« : c, ni-vseh Mji bo okrajna gJPjavljala tudi o sta- >ie, da k Kranj. Pred ** V 2vezi P ,ne Vode prejela k>4aSthCZnc sk'epe-Ok Da tere iar Uravnavala ^*r*Efe v prihod rtnuJskdi izjav. — P v na jal vina na a s i liše nje več Rezultati polletnega gospodarjenja v tržiški občini Znatno povečanje izvoza Vredost industrijske proizvodnje v tržiški občini znaša 5 milijard 625 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi s pokazatelji v prvem polletju lani 7,7-odstotno povečanje Večina industrijskih podjetij v tržiški občini je v zadnjih dveh mesecih svoje proizvodne planske obveznosti močno popravila. Tako pri štirih manjših podjltjlh vrednost proizvedenega znaša okrog 57 odstotkov letnega načrta, tri večja podjetja po so doslej še nekoliko pod planom, vendar ga bodo — kot ob polletnih Izračunih zatrjujejo njihove službe — do konca leta zanesljivo izpolnila in morda tudi presegla Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v tržiški občini ob polletju znašala 5 milijard 625 milijonov dinarjev, kar je 8 desetink odstotka več, kot predvideva proizvodni načrt, medtem ko je v primerjavi z lanskimi rezultati to 7,7-odstotno povečanje. Tovarna kos in srpov je plan presegla za 7,4 odstotka. Vrednost proizvode je za prvo polletje znaša tu 284 milijonov dinarjev oziroma 12,2 odstotka več kot lani. Proizvodnja še r*iprej nemoteno teče, tako da bodo letni plan presegli najmanj za 3 odstotke. — Vrednost proizvodnje v tovarni pil »Triglav« je v prvem polletju znašala nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev, s čimer je bil plan presežen za 7,7 odstotka. Čeprav podjetje še nima odobrenega dodatnega kredita za obratna sredstva (5 milijonov dinarjev), so bili proizvodni rezultati letos več kot 23 odstotkov boljši kot lani v tem času. — Združena lesna industrija je letni plan dosegla skoraj s 60 odstotki in znaša vrednost njenih proizvodov 373 milijonov dinarjev. Največjo proizvodnjo so zabeležili v maju, medtem ko je v juniju spet nekoliko padla. Dotok hlodovine in železniški transport, ki sta bili podjetju doslej največja ovira pri delu, se izboljšujeta, tako da bo letni plan verjetno precej presežen. — Tovarna lepenke je proizvedla za 140 milijonov dinarjev izdelkov oziroma presegla plan za 6,1 od- j stotka. Proizvodnja lesovine je bila v maju rekordna, saj so jo izbrusili 258 ton. Predvidevajo pa, da bo v prihodnjih mesecih proizvodnja nekoliko nižja zaradi pomanjkanja vode. Vrednost proizvodnje v Bombažni predilnici in tkalnici je znašala 2 milijardi 652 milijonov dinarjev, kar je za tri odstotke več kot lani v tem času, vendar še vedno desetinko pod planom. Prodaja izdelkov te tovarne je v minulih mesecih na domačem trgu zastala, posebno manjše je bilo povpraševanje po ozkih tkaninah, kar je značilno za vse prvo polletje. — »Peko« je proizvedlo za 10,2 odstotka več kot lani, in sicer znaša vrednost proizvodnje milijardo 580 milijonov dinarjev, kar je 6 desetink odstotka manj, kot predvideva plan. Na domačem trgu se je prodaja nekoliko izboljšala in so že pričeli izdelovati jesensko in zimsko obutev. — Tovarna usnja »Runo« je v prvem polletju proizvedlo za 20 odstotkov več kot lani, in sicer znaša vrednost 496 milijonov dinarjev. V tem podjetju je nedoseženemu planu (49,7 odstotka) krivo pomanjkanje delavcev in slaba kvaliteta surovih kož, tako da kupci usnje iz njih pogosto vračajo. Zelo lepe uspehe so dosegla tržiška industrijska podjetja pri izvozu, saj so v prvem polletju prodala v tujino za 369 milijonov 177 tisoč deviznih dinarjev izdelkov, s čimer so plan presegla za 10,1 odstotka. Ce izvozne rezultate primerjamo z lanskimi, vidimo, da je vrednost izvoza letos kar za 38,6 odstotka večja kot lani. Do konca leta bodo izvozni uspehi še boljši, saj je na primer največji izvoznik »Peko« doslej v izvozu pod planom, do konca septembra pa ga bo že precej presegel. — 2. Praznik Bleda BLED — Krajevna skupnost Bled je za proslavitev praznika Bleda — od 17. do 22. julija — predvidela celo vrsto prireditev. Danes popoldne bo slavnostna seja organizajij, zvečer pa bo Slovenski oktet priredil v festivalni dvorani koncert domačih in umetnih pesmi. Naslednja prireditev bo v petek. To bo revija slovaških narodnih pesmi in plesov, za soboto pa so predvideli srečanje na Straži, ki se bo začelo že popoldne. Ob tej priložnosti bodo kurili taborni ogenj in izvedli nastop folklore. V nedeljo, 21. julija, bodo kar štiri prireditve. Donoldne bo strelski dvoboj ZROP Bled : Gorje z malokaUbr-sko puško, ki mu bo sledila žalna komemoracija na partizanskem pokopališču. Zvečer bo v zdraviliškem parku promenadni koncert vojaške godbe, proslavljan je pa bo zaključeno s tradicionalno blejsko nočjo — velikim ognjemetom. - S. Ob koncu prvega polletja Težave moramo hitreje odpravljati Zbrani podatki omogočajo občinskim skupščinam, da spremljajo gibanje gospodarstva in izpolnjevanje letnega načrta ter s priporočili in ustreznimi ukrepi pomagajo od1 pravi jati težave 2e prejšnja leta — zlasti pa lani so na sejah okrajnega odbora večkrat ugotovili, da jc treba intenzivneje spremljati gibanje gospodarstva in ob tem takoj svetovati, pomagati in usmerjati gospodarske organizacije pri reševanju težav in odpravljanju slabosti. Letošnje volitve so marsikje trenutno zameglile te napore, vendar je povsod težnja, da bi sproti zasledovali nekatere najvažnejše pokazatelje o gibanju gospodarstva. Osnova za to so mesečna poročila, ki jih na podlagi podatkov iz podjetij izdeluje zavod za statistiko in proučevanje gospodarstva — Ljubljana. Mimo teh poročil, ki jih občine prejmejo z ustreznimi analizami že sredi meseca, pa skoraj vse občine zbirajo še svoje podatke s posebnim poudarkom na določenih problemih, ki jih zasledujejo. Mesečno spremljanje tega gibanja pa daje osnovo občinskim skupščinam, da lahko spremljajo gospodarski razvoj in izpolnjevanje postavljenih načrtov ter ob tem posredujejo in pomagajo, še preden se prve težave razrastejo v večje probleme z ekonomskimi posledicami. 2e samo zasledovanje postavljenega načrta je posebno zanimivo in lahko tudi izredno učinkovito. Poglejmo na primer načrt naših občin o dviganju narodnega dohodka na prebivavca od lanskega na letošnje leto. V jeseniški občini so predvideli, naj bi se narodni dohodek na prebivavca dvignil od lanskih 509.2t)0 dinarjev na 543.500 dinarjev letos oziroma za 5 odstotkov, v kranjski občini od 519.400 na 533.000 dinarjev ali za 2.6 odstotka, V radovljiški občini od 338.000 na 353.000 dinarjev aH za 4,4 odstotka, v škofjeloški občini od 292300 na 310.900 dinarjev ali za 93 odstotka (največji vzpon!) in v tržiški občini od 493.000 na 523.000 dinarjev narodnega dohodka na prebivavca v povprečju, kar pomeni povečanje za 6.3 odstotka. Taki so bili postavljeni načrti In sedaj je treba vse napore za to, da se ta osnovni cilj tudi doseže. To je potrebno še zlasti sedaj ob zaključku prvega polletja. Občinske skupščine naj bi analizirale zlasti dosedanje gibanje proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu ter gibanje izvoza in produktivnosti. Tako priporočilo jim Nadaljevanje na 2. strani 2S h H . 8 tUđl turtstl^S1 *ezera v bližini hotela Zlatorog je te dni precej obljudena. P ' kl stanujejo v hotelu ali počitniških domovih radi zahajajo k J Prijeten prostor za kampiranje privablja veliko gostov, ezeru, čeprav je voda hladna XIII. gorenjski sejem v Kranju od 2.-13.8.1963 G S • Pestra izbira blaga široke potrošnje • Bogati večerni zabavni programi CTrvDir*, 17". TE DNI PO SVETU t TROJNI SESTANEK V MOSKVI V Kremlju so se začeli trojni razgovori o prepovedi jedrskih poskusov med vladami ZSSR, ZDA in Velike Britanije. Razgovore je začel sovjetski premier Niklta Hruščov. Prevladuje splošni vtis. da so se razgovori začeli v vzdušju, ki veliko obeta. # LETO MEDNARODNEGA SODELOVANJA Sovjetski veleposlanik v ZDA Fedorenko je izroči] generalnemu sekretarju OZN U Tantu pismo sovjetskega zunanjega ministra Gromika, v katerem Sovjetska zveza podpira predlog, naj bi leto 1965 razglasili za leto mednarodnega sodelovan ja. # NAŠ PAVIUON V KIJEVU V Kijevu so svečano odprti jugoslovansko razstavo blaga /a široko potrošnjo, na kateri razstavlja več kot 100 jugoslovanskih proizvodnih podjetij različne proizvode. # ODPRTA MEJA Togoški predsednik Nikolas Gru-nuski je prispel v glavno mesto Gane. S predsednikom Nkruma-liom bo razpravljal o tem, tla bi Spel odprli mejo med obema državama. # IIERTER V PARIZU Posebni odposlanec predsednika Kennedvja za pogajanja o /nižanj« carin Chrislian Herter je prispel v Pariz. Iz Pariza bo odpotoval še v druge zahodne evropske prestolnice, kjer se bo pogovarjal o pripravah za konferenco o znižanju carin. 9 VLADNA KRIZA NA NIZOZEMSKEM V HaagU so sporočili, da Jan de Ouav ni mogel sestaviti nove nizozemske vlade, za katero je dobil mandat. # OBISK NA DANSKEM Zahodnoucmški zunanji minister Schitider sc je vrnil z dvodnevnega uradnega obiska na Danskem. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogQ& Že več kakor dva meseca se z curki iz gasivskib škropilnic In Kennedvja. Hiša Kennedv ni sme- nezadržnim pospeškom odigrava solzivec. Tri tisoč mož zvezne voj- la več odlašati starih dolgov do na ulicah ameriškega juga trdo- ske, ki se je zasidralo v Blrming- črncev, ki so od nje zahtevali n.s- vratna borba ameriških črncev za hamu, je izpolnilo voljo zvezne no enakopravnost, ukinitev rasne- rasno enakopravnost. 11. maja le- vlade. Neredi so bili za vvashing- ga zapostavljanja in popolno cna- tošnjega leta se je na jugu ZDA tonsko vlado samo začetni sunek, kost pred zakonom. Neredi črncev v irisstu Berminghamii razvnel ogenj, ki se postopoma širi tudi na sever, v mesta in naselja, kjer živijo »barvani ljudje«. Tistega dne se je kakor vroča lava znašlo na ulicah »trdnjave belcev« kakšnih 242 tisoč črnskih prebi-vavcev, ki so začeli gotovo najbolj množično gibanja za dosego rasne enakosti v tej dvobarvni ameriški državi. Od tega dne črncev na ameriških ulicah ne preženejo več niti sirene iz policijskih vozil niti Robert Kennedv, predsednikov brat in minister pravosodja, je takoj na začetku dejal: »Meščanskih pravic za črnce ni mogoče doseči na ulici!« VVashingtonska vlada predvsem pa predsednikov brat Bobbv sta končno spoznala, da sta dolžna nekaj storiti za črnce. Okoli 18,8 milijonov črncev — 70 ostotkov vseh ameriških črncev — je leta 1960 oddalo svoje glasove za kandidata demokratske stranke Johna Gibanje ameriških črncev za rasno enakopravnost je pretežno političnega značaja. Socialne in ekonomske razmere črncev niso tako izrazito vplivale na sedanja nasprotja. Crnci v južnih državah resda živijo slabše kot belci, vendar po podatkih iz »trdnjave belcev« Birminghama ima okoli SO odstotkov črncev svoje hi|e, 40 odstotkov jih vozi avtomobile in 92 odstotkov hladi svoja živila v hladilnikih. VVashingtonska vlada je ostala do črncev brez moči. Noben ameriški pravosodni minister ne more spremeniti rasnih zakonov v južnih državah, ker odnosi med črnci in belci ne sodijo v pristojnost zvezne vlade, temveč jih južne ameriške države rešujejo po svoje. Zvezna vlada se v te odnose lahko vmeša samo v primeru, če so ogroženi zvezni zakoni in zvezna ustava. Tako se je od majskih nasprotij v Birminghamu washing-tonska vlada lotila reševanja črnskega problema lahko samo polovičarsko. Pod pretečim črnskim nacionalizmom je bila dolžna nekaj storiti, da bi pomirila razburjeno črnsko prebivavstvo. Pri tem je prišlo do težkih nasprotij, ki se vedno bolj kažejo v ameriški ureditvi. Lokalna policija in lokalne varnostne sile so črnce razganjale s psi ovčarji, zvezna vojska pa jih je ščitila, belci v južnih državah so se hudovali nad črnci In streljali na njihove govornike, belci na severu pa so obračun na jugu spremljali dokaj neprizadeto. Kljub rastočemu valu nezad* voljstva in protestov črnce^rtdu. vilnih izgub in žrtev pa **P je zakonodajno delo v aine^S predstavniškem domu zelo P in prav po polževsko.-Vladni' tek zakona, ki bi preprečil " povedal širjenje rasnega z»u v podjetjih, dobiva v P08^^, klopeh In skupščinskih oflj številne spreminjevalne P*^^, in zavlačevanje je več kot o» ^ Zagovorniki »bele ^^L^ upirajo proti slehernemu v~£s vanju dveh barv. Zagovarjajo^ trditvijo, da zvezna vlada ^ pravice vmešavati se v ww»*»" <**m • • NAPOVED VREMENA ZA SREDO Pretežna sončno, popoldne zmeren razvoj kopastih oblakov, v Alpskem svetu SO proti večeru mo/ne kratkotrajne nevihte. Naj-nižje noJnl temperature med 10 in 13" v Primorju 20, dnevne okoli 28. v Primorju do 30°p. v naslednjih dneh s. lepo in toplo vreme. najvišje nadalje PODATKI O VREMENU Na Gorenjskem je bilo pretežno jasno, drugi podatki pa so: Ljubljana, temperatura 2(v, Planica 25", Lesce 25 stopinj, zračni pritisk 1017 milibarov, rahlo pada! Jezersko,24 stopjiij Celzija. ■ 4P Na Rečici so nekoliko pod planom /aiadi rekonstrukcije obrata. Urejujejo novo skladišče žaganega lesa. Po zaključenih delih (predvideno čez dva meseca) bo skladišče urejeno za delo z bočnim viličarjem in lesa ne bo {ifeba vec skladali ročno« # Obrat na Jesenicah jc edini obrat, pri katerem so na prvem mestu težave z zaposlovanjem delavcev. Domačih lesnih delavcev v tem kraju skoraj ni mogoče dobiti. Zato si pomagajo s se-zonci in drugimi, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, zaradi česar pa je v obratu zelo močna Fluktuacija. 9 V Kranjski gori in Belci jc večkrat na vrsti pomanjkanje pogonske vode, precej zastojev pa je tudi zaradi remonta starih strojev. No, kljub temu so z izpolnjevanjem planskih nalog na tekočem. 9 Precej preseneti visoko prekoračenje polletnega plana v Podnartu in še posebno v Lan-covem, kjer je le malo manjkalo, pa bi dosegli letni plan. Visoka odstotka razlagajo takole: plan dobave hlodovine jc bil znan šele po prvem četrtletju; zaradi tega v žagah niso mogli že v začetku leta razporediti dela. Ker so, imeli pri obratih dovolj lesa, so delali, kolikor so mogli. kvalitete lesa pri uvoznikih. Plan izvoza se je letos povzpel na vrednost 1 milijon 600 tisoč dolarjev; okoli 53 odstotkov vrednosti izvoza naj bi bilo na račun rezanega lesa, ostalo pa finalnih izdelkov. Nadaljevanje s I. strani Težave moramo hitreje odpravljati daje tudi prej imenovani zavod, ker ugotavlja, da letošnji občinski načrti niso vsi pravilno usklajeni z realnimi možnostmi, lako na primer izhaja iz občinskih planov, da bi sc proizvodnja v družbenem sektorju kmetijstva povečala samo za 9.7 odstotka. 1» jflO^' medtem ko so sc pokaza ^ ^. nosti za povečanje n^črt tud' okrajni stotkov kot predvideva. Mesečne ali vsaj analize gibanja gospoda dvomesfj nrtU gO- občinskih okvirih bodo P yg0. tovo odkrile številne P^-^efl* tovile glavne slabosti m uspehe ter tako pomaga' jjafljU jati k hitrejšemu odpr težav. — K. M. Zanimivo je, da bo kljub 27 odstotkov manjši dobavi surovine brutoprodukt podjetja višji kot lansko leto. Zasluge za to imajo končni izdelki, katerih proizvodnjo so močno povečali. Gradbenih plošč so lansko leto izdelali 4100, letošnji plan pa znaša 5500 plošč, vrat bodo izdelali za 20 odstotkov več, prav tako so povečali proizvodnjo sredic. V načrtu pa imajo še nekatere druge izdelke. S. Glasbene prireditve na sejemskem prostoru Med nastopajočimi tudi Slovenski oktet kvartet Magnifico, Beti Jurkovič in Mar Deržaj Program večernih zabavnih prireditev, ki bodo spremljale XIII. gorenjski sejem blaga za široko potrošnjo, nam obeta marsikaj dobrega. Med najbolj razveseljive novice vsekakor sodi napoved koncerta Slovenskega okteta, ljubitelji zabavne glasbe pa sc bodo še posebno razveselili nastopa . Štirje večeri bodo tekmovanju mladih pevk (na zadnjem ti™ finalno tekmovanje) vccv J Med - rnla di- mi pevci najdemo tudi *jj-_§/j£ na: Franc Bratje I vec itd. Vrsta zabavnih Babic. GrctgjpP Bratje Boštjančič. M°T se b° ečeroVg ~ I kvarteta Magnifico iz Skopja, ki i začela v petek, 2. avgus^ ^jjjU bo izvajal južnoameriške in me- ditvijo pod nasloVOO "sta« hiške pesmi. melndil n<\ nolke do V1 _£ Stalen gost na zabavnem gostinskem prostoru bo kranjski jaz/. prostoru ansambel, ob njem pa priljubljeni pevki popevk Beti Jurkovič in Marjana Deržaj ter Kranjčan Peter Ambrož. melodij od polke kl jučila pa V torek, 1* a koncertom domače p«1' jem in humorjem. ^\ g^eii W jal glasbeni bovci. — S. a nsa mbel Potek akcije »Debeli rtič« Najmanjši najbolj radodarni V kranjski občini naj bi zbrali 2 milijona dinarjev V tem času se bliža h koncu zadnja akcija za zbiranje sredstev za dograditev naravnega mladinskega okrevališča RKS na Debelem rtiču. V akcijo so vključeni vsi slovenski občinski odbori Rdečega križa, ki zbirajo denar po delovnih skupnostih. Kot je znano, je bila akcija, v kateri so prispevali posamezni delavci, že lansko leto. Glavni odbor RK Slovenije priznava, da je občinski odbor RK Kranj med najbolj delavnimi in uspešnimi organizatorji zbiralne akcije za to prepotrebno in izredno pomembno mladinsko ustano- Nov klubski P'oS vo. V tej akciji naj bi delovne skupnosti v kranjski občini (nekaj nad 110) prispevale skupaj 2 milijona dinarjev. Do konca junija jc bilo zbranih 809 tisoč dinarjev, ki jih je prispevalo 71 darovavcev. V tem času so vsem tistim, ki se prošnji za ustrezen prispevek niso odzvali, poslali nove prošnje, z. mnogimi po so se člani odbora kar sami I uu Ti^^tor^" &»', pogovorili. Uspeh ni izostal. Prvot-1 nov klub(skl P"- % dol«? >v ni vsoti se je pridružilo še 909 ti-' b,vavci te vaSl **J ^ brila le 50 tisoč večjimi tovarnaim J^JP*jJj je P°p0vtst'! le lova' .~400 ugodila prošnji indus, ki jc prispeva'' dinarjev. — S. tot v Seničnem ,e0uiJjJ Tržič - Na zadivi^ občinskega mladtnsktg■ v|j»l» so med drugim r*J)Slredni,.p^ razo'1 udeležbi mladine na_nika, ^l #r slavi občinskega P 4. avgusta v *ffi£& do tedaj izročili svoj Skupno z Zvezo ^d%ci občine Tržič bodo n> ^ v organizirali v Senično „a it Praznovanje letošnjega občinskega praznika JESENICE — Odbor za pripravo praznovanja praznika občine Jesenic jc že izdelal program praznovanja. V tednu pred 1. avgustom bodo razna športna tekmovanja, na večer pred praznikom, to je 31. julija, pa bo v Cufarje-vem gledališču slavnostna seja občinske skupščine Jesenice. Po seji bo izpred gledališča odhod motoriziranih patrulj k partizanskim soč dinarjev (ki so že nakazani ali obljubljeni), tako da do izpolnitve plana manjka manj ko, 300 tisoč ^ k noda - f^O. dina,',eV- ziča, prek Loma m£ V»K Predloge za višino prispevkov so menika pod Storzicc ^ p izdelali po posebnem ključu. Kot. (/a m|ajšc udeležen osnovo so upoštevali število za- ] Vetrna , ;a so poslenih. Občinski odbor RK Kranj ugotavlja, da je na splošno največ razumevanja za dograditev mladinskega okrevališča v manjših kolektivih in v večini zdravstvenih ustanov. Med njimi vseka-špomenikom, pred gledališčem pa kor prednjači Lekarna Kranj, kjer promenadni koncert godbe Svobo- s" obljubili kar 100 tisoč dinarjev, de Jesenice, na športnem igrišču • Precej več, kot je bilo predvideno, pod P.šato pa koncert godbe na 1 je prispevala tudi elektrarna Sava pihala Svobode Javornik — Koro- Kranj. Na žalost še tako vestno ška Bela. Ob 20.30 bo na hokej- izpolnjene ali presežene naloge skem igrišču osrednja proslava, manjših delovnih skupnosti nc bo- na kateri bo nastopila 80-čianska folklorna skupina iz Kosmela, do mogle nadomestiti manjših prispevkov velikih podjetij. Tako je medtem ko bo na pra/nik večja'na primer Iskra, ki so jo ustrez-plavalna prireditev na letnem ko-i no številu zaposlenih zaprosili za pali.šču. 1 450 tisoč dinarjev, do sedaj odo- rili tudi o izveuu;. oti*w0 vsemi člani mlad;n ^ %. cije v tržiški občini- ?,0 zajela želje po^^pol«^ tivnem delu v druzbc° ^ y^ organizacijah, da o ^sii* sc rencami kadrovska & lahko pripravila P7bor0v stavo komiteja ^^-^i Bih aktivov. RaZPra;ovih 5S P o ustanovitvi dveh * lc>* * skih aktivov, m »«J obeh v t # ° p-varniške komiteje, v pf# aktiva pričela delat^ % nimi konferencami- Iz naših komun prva seja ■v«ta za šolstvo Kranj - v kratkem svet bo Za šolstvo svojo prvo ,0 ^-olitvah odbornikov imel sejo nove ob- van Skupšcl,lc »0 bili imenc-1 ie bojazen, Srp. CVllni starši ne bi prispevali 11 čustev v3 i ,. j0]j otrokovo malico v svet Prava ln zaključki seje ^abni°l0R2at0 nedVOmn° Na mestu, kjer bo stal spomenik Ivanu Groharju, je bila prej baraka, ki je ovirala pregled. Z zemeljskimi deli so postavitev spomenika že začeli, nanosili pa so tudi že kamenje iz Podroštskega grabna. Med drugim bodo pred postavitvijo spomenika počakali na odgovor cestnega podjetja v Kranju Polurni razgovor s predstavniki turistično-olepševalnega društva Sorica Optimistično pričakovanje po- ^lužnostna **e krii Bitr obrt "»Je potreb kraja riosti*1^ f^Vet krajevne skup-aeji 0vJ, Je -ie na svoji zadnji rnatiko k' Uravnaval proble-ttiočju 50brtn»štva na svojem ob-ti. \j0f.t P,ersPcktivni razvoj obrhih uSl SO' da >e v zad"Jih kovala i°Slna obrt lako na' kritično' k posta'a stanje zelo obrtnih' ,Jboli primanjkuje ske, šjV]Us 8 kovaške, čevljar-^ehaniJ ' mehanične, clcktro-strokc «?e' scdlarske in zidarske bilo nntCJ; 'e bil mnenja, da bi »ostj0, *k s kraievho skupen ScrTabniCa ustanoviti prime- UsJuge t' ki bi nuclil potrebne lQaa to ne bo t^o lah- ko "itn lav: ^vatniki anJa za ne kažejo obrtne za-de-na bi in bi Vašar? neko,ik<> laže dobil. "ost „n ' obl',n,štva bo skup-(,° seda-V"tlla Vei Pozornosti kol nih UslUMh fikUŠala vrzeli V obrt-«an čimprej, odpraviti. 'ovniCc V" nr,vatne Volj0 L . "Pnosti pa nimajo H zgraH° rebnib sredstev, da "»bavili pot,cbnc delavnice *e kadcr°Prem0' mcdtem ko Zelja, da bi postavili spomenik svojemu rojaku slikarju Ivanu Groharju, ni nova. Ce-stokrat so na vprašanja izletnikov in turistov, potem ko so si leti ogledali zbirko v župnišču, v odgovor zmigova-li z rameni. Zdaj, kot kaže, se je ta želja že začela bližati uresničitvi. Lansko leto so imenovali pripravljalni odbor za postavitev spomenika. Akcija je dobila širši odmev- O tem so razpravljali že tudi na zadnjem sestanku turističnih in gostinskih delavcev škofjeloške komune. Po predlogu inž. arh. Toneta Mlakarja je bila izbrana lokacija. Spomenik naj bi stal na odcepu cest (ena pelje na Bohinjsko, druga pa v Zgornjo Sorico), nasproti vaške gostilne oziroma dober lučaj od rojstne hiše. Kdaj bo postavljen spomenik, še ni znano, kajti ni še dokončne odločitve, kakšen naj bi bil — toda kljub vsemu pravijo: spomenik bo! ELEKTRIKA PROSTORI IN KLUBSKI Sleherni turist, ki pride prvič v ta kraj, se nemalo začudi, ko izve, da nočno temo preganja električna energija i/ lastne clcktrarnicc. Le-ta daje istosmerni tok. Va.ščani pa bi radi »pravo elektriko«. Kadarkoli se ozrejo na osamljeno transformatorsko hišico, ki malce spominja na gorskega viharnika, žalostno zavzdihnejo. Tolažijo se, da bo letošnjo jesen verjetno že »pritekla« po daljnovodu »prava elektrika«. Samo do zadružnega doma. Iz njega se bo v kratkem preselil mizarski obrat v sosednjo hišo, ki jo že adaptirajo. Potem bodo uredili klubski prostor. V prosvetnem društvu »Ivan Grohar« razmišljajo, da bi nabavili ozkotračni kinoprojektor. Za gotovo pa bodo kupili televizijski sprejemnik, zakaj zanj so že sredstva (prihranjena vstopnina od iger in drugih prireditev in pa prostovoljni prispevki vaščanov). Morda se bodo že v prihodnjih zimskih večerih zbirali okrog televizorja, saj si to na vso moč želijo. Mimogrede bi omenili, da bodo uredili okolico zadružne ga doma, kjer bo tudi športno igrišče in parkirni prostor za okoli 25 avtomobilov, vodovod in kopališče pa naj bi zajel perspektivni plan komune. HOTEL V SORICI V Sorici že danes razpolagajo z dvajsetimi ležišči, ki so na voljo izletnikom in turi- stom. To je prav gotovo precej za ta kraj. Ondan, ko smo bili v Sorici, je skupina petih Ljubljančanov v koledarju prečrtala že štirinajsti dan, danes je menda tja prispela skupina Tržačanov, ki bo ostala prav toliko dni. Prav to pa je rodilo zamisel, ki morda ni tako optimistična, da bi zadružni dom preuredili v turistični objekt. Pravzaprav v hotel, saj bi imel 14 sob, in če to pomnožimo z najmanj 2, bi bilo v Sorici 28 postelj (!). Pb grobem preračunu bi veljala oprema 20 milijonov. Investitorja zdaj še ni. Ce ga ne bo, razmišljajo, da bi ponudili prostore kakšnemu »krepkemu« delovnemu kolektivu. Tako kot so v Sorici z negotovostjo zmigovali z rameni zaradi spomenika, tako zmi-gujejo sedaj ob stavku, ki obvezno vsebuje besedo denar in investicije, ne samo oni, temveč še marsikdo. Turisti pa ... •9 Doklej ! $ Sorica e /migovanie jc dostopna za vsa Q motorna vozila. Iz Škofje + Loke vozi ob sobotah in # nedeljah avtobus, ob delav-Q nikih pa samo do Podro-4) šla. od koder pa do Sorice Q ni daleč. — St. I. otroke v kranjski občini mora plačati Oskrbnina v vzgojno-varstvenih ustanovah ne sme biti ovira, da °troci najbolj potrebnih družin ne bi bili deležni teh ugodnosti °bĆinskl sindikalni svet Kranj je razposlal vsem podruž-n,eam posebno priporočilo sveta za socialno varstvo in sveta ** varstvo družine občinske skupščine Kranj, v katerem na-*0<5» sindikalnim organizacijam, naj poskrbijo, da bodo nji-0v* delavski sveti še v mesecu juliju razpravljali o potrebni P°moČi posameznim družinam, ki morda zaradi ekonomskih te*av ne dajo svoje otroke v vzgojno-varstvenc ustanove, ce-Prav bi bilo morda to potrebno. Uttnj krlčece neskladje, o ka-* n«mr^° VeĆkrat P,8a»- Kakor Je t mar8lkte »H«! beseda, Mv*ne FCba razSirJatl otroškovar- ^tltj h8ian°Ve' prav tako 90 P°" >»o „, .°ka*>vall, da ne koristile, je !d°b«toječlh zmogljivosti. a »o mnogi otroci zapo- slenih staršev brez potrebnega varstva, brez rednih obrokov hrane in da hkrati Iz vrtcev sporočajo, da nimajo dovolj otrok. Vzroki za tako stanje, kot pravi sedanje priporočilo občinskega sindikalnega sveta, so v glavnem ekonomskega izvora. Zaradi ta- ^javnost avske univerze 'V ltvtll Pri redil Delavska univerza v Tržiču je v minulem Šolskem ai.jev 8 44 različnih predavanj in 10 celoletnih šol oziroma tktOaT' ni področJu splošnega izobraževanja ter 35 tečajev iz ^ 8lujat , 14 17 ''Imske vzgoje. Redno šolo pri DU je obiskovalo U 712° ICV' serninarjev in tečajev se je udeležilo 1016, predavanj v*8oje Obiskovavcev. V okviru izobraževanja na področju filmske 9,87 ubčC DU priredi,a 109 filmskih predstav, ki jih je obiskalo V ^branj °V| dve samostojni prireditvi pa si je ogledalo 705 ljudi. ^"•Vani DOC*atk* kažejo, da se je vsak občan udeležil vsaj enega , • v organizaciji DU, skoraj na vsakega pride tudi po en 'Pisk ilno Predstr ave v okviru filmske vzgoje,, vsak enajsti občan « val seminarje ali srednje šole. 2. kih ali drugačnih razmer so še zmeraj družine, kjer preprosto ne zmorejo stroškov, da bi za otroka plačevali posebno oskrbo V vrtcu itd. Tslo priporočilo tudi ugotavlja, da skrb za otroke ni in ne more biti prepuščena slučajnosti, ker je to eden izmed pogojev za neovirano razvijanje sposobnosti proizvajavcev (zaposlenih staršev) in pot do povečane produktivnosti in nadaljnje rasli individualnega in družbenega standarda. Priporočila svetujejo vsem vzgojno - varstvenim ustanovam, da v popolnosti izrabijo svoje zmogljivosti s prevzemom vseh zapuščenih in potrebnih otrok na svojem območju, seveda v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi in drugimi organi. Otroke iz družin, kjer mesečni dohodki ne dosežejo niti 7.000 dinarjev na člana družino (tudi taki so primeri) imajo za socialno ogrožene, otroke iz družin, kjer pa dohodki dosežejo izmed 7.000 do 15.000 dinarjev mesečno, pa uvrščajo med socialno šibke. V pr-I vem primeru naj bi ne zahtevali ' nikakega prispevka staršev, v drugem primeru pa naj bi leti prispevali polovično oskrbnino v vzgojno-varstveni ustanovi. Ostali del pa bi prispevala delovna skupnost, če gre za zaposlene starše, v nasprotnem primeru pa mora to prispevati sklad občinske skupščine za varstvo otrok. K. M. Svet za strokovno šolstvo Kranj — Zaradi številnih stro j kovnih šol in obširne problema i tike je bil nedavno imenovan tu di povsem nov svet za strokovno šolstvo pri občinski skupščini Kranj; ukvarjal se bo s strokovnim šolstvom. Svojo prvo sejo bo imel ob koncu tega meseca. Obravnaval bo analizo dela šol in učnih uspehov v strokovnih šolah v šolskem letu 1962/63. - R. Pred jubilejem v Davči Prisluhnili smo spominom... # Davča, partizanska Davča, kjer ni bilo hiše, da nc bi v najtežjih # časih nudila gostoljubje borcem, bo spet oživela. V soboto in O nedeljo bodo v »partizanski dom« prihiteli številni borci, osebje # bolnice, nekdanji ranjenci in drugI. Ob toplih, prisrčnih objemih # in stiskih rok bo spet oživel prenckateri spomin ... »V času. lik preden se je porodila zamisel naše bolnišnice, se je mladi in mlajši rod vključeval v bojne enote, tako da se je v Slovanskem Primorju in na Gorenjskem borilo že šest brigad in več odredov. Osrednje osvobojeno ozemlje je tedaj obsegalo porečje Idrijce, gornji tok obeh Sor in Savo Bohinjko. Spremenil se je tedaj tudi že način bojevanja. Prejšnjo taktiko, ko so partiza ni napadali iz zased in imeli majhne izgube, so zamenjale ofenzive z delnimi napadi ter napadi na okupatorske postojanke, ki so jih uničevali; seveda so bile s tem načinom boja tudi naše izgube večje. Problem zdravstvene pomoči borcem je bil zato z vsakim dnem večji in ureditve tega vprašanje nismo smeli odlašati, posebno ne kirurške pomoči in stalne oskrbe ranjencev, dokler ne bi ozdraveli . ..« tako pripoveduje dr. VIKTOR VOLCJAK, prvi upravnik »Franje« in kasnejši sanitetni referent IX. korpusa. V nedeljo bo imel slavnostni govor na srečanju v Davči. Vztrajali smo V Kranju na Zlatem polju smo obiskali zakonca SMIO. JOŽE in ANGELCA, oba bolj znana kot Božo in Marija, sta bila med osebjem oddelka »C« SVPB »Franja« — Božo bolničar in upravnik, Marija bolničarka, kuharica in perica. Danes je Božo varnostni teh-nik v »TekstlUndusu«, Marija pa gospodinji. Med drugim se spominjata: »Kmalu po novembrski ofenzivi 194.^. leta je baraka nad Ran-tovo domačijo (bila jc polovico v zemlji), v kateri je bilo 20 ležišč in kuhinja, sprejela prve ranjence. Cez nekaj časa smo zvedeli, da je baraka izdana. Hitro smo postavili novo postojanko v Hllpovl gmajni. Bila jc veliko večja — z 52 le/išči — in je bila razen sprednje stene vsa v zemlji. Dohod do nje je bil po vodi. V zadnji nemški ofenzivi smo bili najbolj v škripcih. Tri dni smo bili z okoli 50 ranjenci (med temi jih je bila skoraj polovica negibnih) skriti v smerčju, ko so Nemci hodili streljaj od nas, Niso nas odkrili. Nevarnost je minila, nastopila pa je druga težava; ni bilo hrane. Kar jo je še bilo, smo jo porazdelili med ranjence, ko smo v/trajali v smrečju. Hrane ni bilo moč dobiti, zakaj nemške patrulje so se še klatile okoli. Rešil nas je naš obveščevavec Jože Ranl-Samec. Vedel je za bunker »Pod Zbontom«, kjer je bila hrana. Hitro sem se odločil, da vdremo v ta bunker, zakaj skrb za ranjence mi je bila prva. Ko so prišli »pokrajinci« (pod njihovo oskrbo je bil bunker) in našli skoraj prazno shrambo, mi je kar trda predla. Dva dni so me zasliševali zaradi »vdora« v njihovo shrambo.« »Tito ...?« Ja, ja, Tito .IOZA BAJžELJ. ki jc delal v sanitetnem ekOnomatU TX. korpusa, se Je ondan, ko smo posedli za mizo v njegovi htsi v Zolcz-nlkih, zamislil. Nagubal je čelo in se zagledal skozi okno proti R»-titovcu ... »Bilo je menda avgusta leta 1944. S krivca smo Opazovali boj med nemškimi lovci in zavezniško »letečo trdnjavo«. Nenadoma |e švignil plamen. »Leteča trdnjava« jc začela izgubljati višino. Bjla je že kakih 1500 metrov nad nami, ko je njen strelec z zadnjim nabojem zadel še edinega zasledovavca — nemškega lovca in »zapi-kiral.« Posadka je izskočila. Pet se jih je spustilo v Novake in Dav-čo, ostale pa je veter zanesel proti Jelovici; dva so Nemci ustrelili. Stekli smo proti Davči: Viki Demšar, Janez Furlan, Franc Lotrič in jaz. zakaj dva ameriška padavca je veter zanašal tja. Težko ranjeni telegrafist in poročnik, ki je imel samo izpahnjeno nogo, sta se spustila proti davški cerkvi. Ranjenega so dekleta in žene že prenesle v Močilarjevo hišo. Prvi sem prisopihal v hišo in na tleh zagledal padavca, ki jc iz desne noge močno krvavel. Ko me je opazil, je segel po pištoli. Ne, ne — sem mu z rokami dopovedoval... V hipu me je oblil mrzel pot. Poskušal sem nemško. Nt razumel. Z glave sem snel »titovko« in muNkazal rdečo zvezdo. — Tito ,,..? — je nezaupljivo pogledal. Ja, ja, Tito, Titov partizan sem. Zaupal mi je. V tem so prispeli ostali tovariši s poročnikom. Držal je v rokah beležnico in svinčnik ter spraševal. Zal, nismo se mogli sporazumeti. Sporazumeli smo se šele s pomočjo Barbe z Roba, ko smo ju nesli v »Franjo«. V mladosti je bila dojilja v Egiptu, pa je dobro govorila angleško. Zvedeli smo, da je bilo letalo že nad Nemčijo zadeto in da je posadka upala, da bo vzdržala do Italije. Toda kljub temu sta bila oba srečna, da sta pristala na našem osvobojenem ozemlju. Poročnik je kmalu okreval. Nekako čez štiri mesece je spet priletel nad naše kraje. Takrat je pošiljki, ki jo je odvrgel, bil priložen paket za nas, za njegove rešitelje. V njem je bilo pismo z izrazi globoke hvaležnosti in s prisrčnimi pozdravi.« — S. Skrabar Puštalska brv (na sliki) nI le bližnjica Iz mesta na Škofjeloško kopališče, ampak tudi privlačno sprehajališče. Prav za slednje pa postaja nevarna, saj je že dalj časa ni nihče obnavljal. Nekateri bližnji stanovavci so kdaj pa kdaj zabili kakšno desko, ki pa seveda ni dolgo držala in bi brv čimprej kazalo zapreti SREDA, 17. JulijVMjJ Iz naših komun Bliža se montaža žičnice BOHINJ — Gradbena dela pri I zgornji postaji žičnice na Voglu se bližajo koncu in bodo verjetno zaključena Se ta mesec. Prihodnji mesec bo podjetje Metalna Maribor začelo Ž montažo žičnice, tako da bo nared do sezone zimskih športov. Do zime nameravajo urediti še nekaj drugih stvari. Za hotel so do sedaj pripravili teren, letos naj bi zgradili še temelje do plošče in cisterno za zbiranje deževnice. Ker je rok za dograditev hotela (po pogodbi med investitorjem - hotelom Zlatorog in gradbenim podjetjem Bohinj) postavljen na julij 1965, bosta njegovo vlogo za nekaj časa prevzeli dve leseni planinski koči, ki bosta imeli skupaj 60 ležišč. Obe koči bosta po dograditvi hotela ostali na Voglu. Tudi ti dve, montažni koči naj bi bili pripravljeni že letos, razen njiju pa še vlečnica, ki bo smučarje potegnila od zgornje postaje žičnice - nihalke do 750 metrov oddaljenih smučišč. Čeprav si te dni vsak raje poišče zabavo ob vodi, so tudi naše gore presenetljivo dobro obiskane, posebno tiste, na katere se da priti brez truda (prizor z Vilran-ca) M. Pogled na hotel v Kranjski gori. Te dni v stavbi polagajo parket V prijetnem počitniškem naselju Kropa, 17. julija — Pojutrišnjem bo iz. počitniškega naselja RK Osijek v Kropi odšla prva i/mena otrok, ki so tu preživeli 20 dni prijetnih počitnic. V izmeni je 170 otrok do 15 let starosti. Prvi izmeni bosta sledili še dve, v katerih bodo povečini mladinci. Življenje v naselju, ki mu tako po posrečeno izbrani lokaciji kot tudi po nadvse prikupni ureditvi še vedno ne najdemo primere na našem koncu, je zanimivo in pestro. Ob naselju je dobro opremljeno igrišče, takoj pod njim je kroparsko kopališče, v okolici pa več kot preveč možnosti za izlete. Prebivavci malega naselja so obiskali tudi nekaj bolj oddaljenih krajev: Bled, Vinlgar, Vodiško planino itd. — S. Nov obrat UKO v Kropi je tik pred dograditvijo Nov obrat pred dograditvijo Kropa — V UKO so menili, da vlekla (prav sedaj je "večina zi-bodo lahko vse svoje delavnice, l darjev iz Prckmui ja odšla do- razstavo in prodajalno preselili v nove prostore že poleti. Ker pa so se gradbena dela nekoliko za- V tem času obirajo črni ribez na nasadu v Podvinu. Kmetijsko posestvo Poljče je za obiranje uspelo pridobiti okoli 65 obiravcev, med katerimi je največ učencev mošenjske in radovljiške osnovne šole. Dela se lotevajo z veliko vnemo, saj sedaj, pri prvem obiranju, zaslužijo 22 dinarjev za kilogram obranega ribeza. — Letos, ko obirajo že drugič, pričakujejo okoli 6 tisoč kilogramov pridelka. Večino bodo izvozili ali prodali za predelavo v sadni sok mov na Žetev) bodo otvoritev novega obrata verjetno združili s proslavo obletnice osamosvojitve podjetja v začetku septembra. Ob Savi Dolinki • NA JESENICAH jc knjižnica, ki je ena najmočnejših v Sloveniji. Tare pa jo precejšen problem — pomanjkanje denarja. Zaradi tega ne morejo redno nabavljati knjig, še manj pa skrbeti za ostale, vaške knjižnjce in za izpopolnjevanje knjižničarskega kadra. Razen rednega poslovanja pripravljajo pregled šolskih knjižnic, ker je kaj več s sedanjimi sredstvi nemogoče. Svet Svobod in prosvetnih društev bo moral posvetiti jeseniški knjižnici večjo pozornost in ji v "obliki enkratne ali večkratne dotacije pomagati iz denarnih težav. • NA DOVJEM so v okviru tamošnjega kultumo-prosvet-nega društva ustanovili folklorno skupino, ki je pod vodstvom starešine tovariša Po»o-karja naštudirala venček gor-njesavskih In drugih slovenskih plesov. Plesavci in plesav-ke, oblečeni v slovenske narodne noše, bodo večkrat nastopali pred domačimi in tujimi gle-davci v Mojstrani in Kranjski gori. Prav bi bilo, da bi KUD za svojo folklorno skupino navezal stalne stike s sorodnimi društvi in da bi skupina redno nastop-Ua v Mojstrani in bliž-1 njih krajih. • V MOJSTRANI se obeta letos bogata turistična sezona. Trenutno je tu na oddihu 328 gostov, ki so v hotelu »Triglav«, v domu »Sonja Marin kovic« in pri zasebnikih, ki imajo na voljo 300 postelj. Na turistično sezono so se letos pripravili tako, da bodo lahko obenem sprejeli 500 gostov, ki jih pričakujejo v prihodnjih tednih. Turistično društvo in uprave počitniških domov nudijo gostom tudi razne Izlete in možnost kulturnega razvedrila. Izkušnje naših kolektivov Če se dekleta zavzamejo... # Obrtno podjetje OKOVJE v Kamni gorici je zanimivo po »tIJ*. 9 turi zaposlenih. Izmed 44 članov kolektiva je 35 žensk rjCe # šklh. Večina so to mlada dekleta Iz Lancovega, Kamne 0 in okolice. Tako razmerje zaposlenih delavk imajo ni« • # v tekstilni industriji, za kovinsko stroko pa je to redko In vendar tem dekletom, da tako imenujemo kolektiv elcd^^ večino, ni šlo dobro zadnja leta. O tem je pravila pred dnevi sednica njihove sindikalne organizacije Barbara Glavan. Toda zdaj »Zmeraj slabša plača je bila. Dela ni bilo vse drugače.« Tako je pravila Barbara. Kaj je torej tisto — vse drugače? ''eg*J Barbara, njihov direktor in drugi so povedali veliko zanlD*\ \i Slo je tako slabo, da so zadnja leta imela »dekleta« *a^cbni ali 13 tisočakov na mesec, fie lani aprila je bil povprečni dohodek v kolektivu samo 13.800 dinarjev! . ..,ijlo Nato so dobili novo tehnično vodstvo. Ze samo to K upanje v spremembe i stavili in usposobili so izvodnje, da bi povečali produktivnost, in podobno v/biiJ o tehnično vodstvo. 7.e samo to i1 po-in napredek. To pa je bilo tudi pro-> nove stroje, začeli iskali druge >nl1 pre- Da ne bi omenjali, kako so se stvari mesec za mesece ^pu mlnjale, naj zadostuje samo podatek, da so jeseni, ko so v občinskega družbenega načrta začeli sestavljati svoj I Vre« načrt za leto 1963 povsem presenetili občinske ekonomiste^" m"U°n0I nost proizvodnje so za letos skoraj podvojili v svojem naL^'j0 lanskih 46 milijonov dinarjev so za letos predvideli 85 ni spo- dinarjev. Takega skoka seveda ni naredila nobena druga £ ^jji darska organizacija v občini. Vendar tudi to še ni vse. Ze ^„t, petih mesecih so tudi tako povečani načrt prekoračili za 20 <>c ! str«'1' Celotni napredek je dosežen v precejšnji meri z novim • ^ t drugačnim, umnejšim načinoih dela itd. Velik napredek . dc\\fi segli z uveljavljanjem galvanizacije. Prej so posamezne -^acij0 obdelovali štirikrat ali pa še večkrat. Sedaj pa je z P^f%$ s° pa se večkrat, sedaj pa injšo porabo materiala in lepše. -zg izdelovati tudi okusnie izdelke iz umetnih mas, ki ji'1 ° da so videti izredno lepo. cc\\^x Velik korak k spremembam pa je bil stik z vsf _j \^cl podjetji kovinske stroke v okolici. Prej so bili zaprti 8» prccej sedaj pa so postali dopolnilna dejavnost ostale industrije- ^ y delajo za tovarno Iskro v Kranju, za Plamen v Kropi, za ()Cni' Begunjah, za Verigo v Lescah in za druge večje in redne jgljitf ke, tako da lahko delo planirajo in smotrno razporedijo n o(jjCtj2 roke. Med velike in redne odjemavce sodi tudi trgovsko P^.^flil' Merkur v Kranju, ki mu izdelujejo posebne vrste tako ^ jjifl francoskih nasadil. To so tečaji za vrata. Prav ta ^ a0lo 73 mnogo obeta in sedaj pripravljajo poseben tekoči trak fL. \[ K1 izdelavo teh nasadil. Ko bodo to delo pravilno m«nam^odtUe uredili, bo en delavec letno dosegel 10 milijonov bruto Vx0X po vrednosti. 0$eWe S temi spremembami v zadnjem letu so si povečali tu^' (jl«iar dohodke, ki so v zadnjem mesecu dosegli v povprečju juiat,JeV Jev. Tudi to še ni veliko, toda glede na lanskih 13-8°° ihodi>ie' pomeni za zaposlene velik uspeh In še lepše obete za P Delavka v podjetju Okovje v Kamni gori«/ Mednarodna brigada v Bohinju v Bo"°ncticlick zvečer .jc prispelo evm • 34 ,nIadincev iz številnih kil0PSklh in izvcnc\ ropskih držav, Nadi budu beležili mednarodne , n*ke delovne akcije v Bo-Ju* zastopniki ZDA, BUJe, e uni'c. Francije, An-Jc' Škotske, Belgije, Švice, Ni-CSR . L' Norveške, Švedske, 1,1 Jugoslavije. Med njimi jc Udl de*et deklet. la °d 15. lal zevain 1 Pa bodo Akcija bo traja-julija do 15. avgusta, de-"a razširitvi izobra- ae»* centra CKZMS. Njiho-lanaloga. ki j0 enem morajo izvršiti v Zem].c mesecu, je izkop 2000 m' Škot in Američan sta prispela na delo pri mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju Do prihoda tujih udeležencev te mladinske akcije je bilo na delovnem mestu in je tudi že 1 pričelo s pripravljalnimi deli 16 mladincev iz Ljubljane, -Prekmur-ja, Štajerskega in Primorskega. To so študenti in dijaki TSS ter gimnazije. Postavili so. šotore in pripravljajo prostor za razne športne ter zabavne prireditve. ■ • Tuji mladinci, ki sc bodo udeležili te atkcije, so pripadniki dveh mednarodnih organizacij »Service Civil International« in »American Friends Committec (to so neke vrste kvekerji). Zanje je odbor pripravil predavanja o našem družbenem sistemu, o zgodovini SFRJ, o šolstvu in o naši ustavi. Lahko pa se bodo seznanili z vsem, kar jih bo še zanimalo. Povečini so ti ljudje že bili na delovnih akcijah, zato z njimi ne bo težko delati. V bližini mladinskega doma, kjer bodo zgradili nov izobraževalni center, je vikend naselje, kjer letujejo tuji turisti. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki jih je ta akcija zanimala, zato so sc z dovoljenjem odbora pridružili ostalim brigadirjem. Tako so bili še pred prihodom ostalih tujih udeležencev tam že Američan, Skot in Francoz. — T. J. *ttali oglasi • mali oglasi Prodam *a bftkLVec tisoč kosov dobre-Preddvor°VCa* Matevž Gazv^ N^Smotorno kolo nemškega Šič, Ton!KlJa' tudi na ček. Gra-w 20 2626 |75 ttJJ°J,7Hlam MW in Avgusta i*1* Pi-kH !anko vse na ček. Bo-P*dosHa1?m'k' Orehovlje 3 pri Prcv. 2627 150 ~- aj 110X0 NSU Pri slov cem °glasn Po ugodni ceni. Na- dodam R Kranj, C. talcev 10. 2630 telic- r°dam sZ 2631 st^šne 0n /)00 kosov rabljene no!ica 21 V* Mčake. Praprotna jx. 2632 s rodain fi , , P' Seniki V uv 3tare PuJske- er" oddelku 2628 ^ni^Pm.. mlado kravo 1W ljc 2> G°l»i^ U 25 Prodam semensko rdečo deteljo in semensko dolgo belo repo. Poženk 34, Cerklje 2638 Prodam kavbojske škornje in števec za kolo, Kranj, Titov trg 5 2651 kupim Kupim enofazni motorček 0,30 do 0,42 KW, 220 V in 1.000 do 1.350 obratov v minuti za čevljarski šivalni stroj. Poizve sc v trat i k i Markič, Tržič 2639 Kupim pločevinasto sedežno banjo. Naslov v oglasnem oddelku ■ 2640 Kupim kotel za kuhanje perila. Anton Erjavec, Sodišče, Kranj 2641 Kupim mlado kravo, dobro mle-karico. Cebašek, Podreča 54, Smlednik 2642 ^ak*ijami7-0l)l° hranjenega NSU j,avca- A *ka 33 l75ccm. Kranj, Ljubi jan- Kranj, 5 Iščem avlomehanikarskega po-2633 \ močnika in nekvalificiranega de- Avtomenanik Anton Jenko, Srn led n i:s k a 76 2582 Od Kranja do Besnicc sem lzgu- 2634 ^clrini ~£ aj J,uv<) kompletno j bila denarnico z večjo vsoto de-okno looy ''c° Za role?"° *w 7 orna- j narja in osebno izkaznico. Pošte- P; Ogled: Kokrica 147 nega najditelja prosim, da mi v r-/'"Odatn 2635 | ne vsaj osebno izkaznico. S. C. Besnica 2643 karnatk? c**"1* r°*eče detelje r »Prodam rniki 44 263<> 175 ccm. C WoldPn °gled od 15. do 18. 2637 Dne 26. junija sem pozabil v gozdu žago amerikanko. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Alešk, Kranj, Stareto-va 18 2644 J,tračni* C** »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -a ' °e*na «» *nal" 1306 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, •tevilka 10 dinarjev, sobotna itevilka pa 20 dinarjev Zahvaljujem se Zavarovalnici Kranj in Glasu za izplačano zavarovalnino. Blaž Urban, Panger-ščica. 2645 Od apoteke do trgovine Sava sem izgubila žensko denarnico z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti visoki pagradi vrne na naslov v dokumentih ali vratarju tovarne Sava 2646 V središču Kranja sem izgubila črno jopico brez ovratnika. Prosim vrniti proti nagradi. Kranj, Zasavska 38 2647 .Obveščam stranke, da bom imel delavnico zaradi dopusta zaprto od I. avgusta do 1. septembra. Dvignite dežnike, prinesene pred I. januarjem 1963 do začetka dopusta. Preostale bom v septembru razprodal brez povračila vrednosti -— Alojz Jenko, Kranj 2648 Od samopostrežbe v Stražišču do Zg. Bitnja sem izgubil moško ročno uro. Prosim proti nagradi vrniti. Naslov v oglasnem oddelku 2649 Do končne rešitve sodišča prepovedujem vsakomur, da bi kaj kupoval od mojega moža Antona Mali, p. d. Rozmana iz Golnika 48. Marija Mali, Golnik 48 2650 objave Pri zdravljenju hemeroidoV (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažimo bo-lečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v gro-sističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »Loka« Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. OTVORITEV LOVSKE KOCE Lovska družina Selca obvešča, da bo v nedeljo, 21. julija 1963, ob 10. url otvoritev lovske koče na Rakpavkl na Jelovici. Po otvoritvi prosta zabava. Dohod je možen z avtomobili. Vsi prijatelji narave vabljeni! RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri občinski skupščini škof ja Loka razpisuje naslednje štipendije: 1 štipendijo za študij matematike in fizike na VPš i štipendijo za študij na srednji glasbeni šoli Hk 1 štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli — finančna stroka (moški). Prednost imajo dijaki višjih letnikov. Prošnje je nasloviti na komisijo za štipendije občinske skupščine Skofja Loka in priložiti: 1. življenjepis 2. prepis zadnjega šol. spričevala. Rok za vlaganje prošenj je do 1.8.1963. kino RADOVLJICA 17. julija angleški film GANG* STERJI ob 18. in 20. uri 18. julija amer. barv. CS film SALOMON IN KRALJICA SABA ob 20. uri 19. julija francoski CS film STRELJAJTE NA PIANISTA ob 20. uri Kranj »CENTER« 18. julija premiera franc. CS filma OKUS NASILJA ob 18. in 20. uri 19. julija ' francoski CS film OKUS NASILJA ob 18. in 20. uri Kranj »Storžič« Kranj »STOR2IC« 18. julija japonski film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA ob 18..in 20. uri 19. julija japonski film PRTSTA-NTSCE ZADOVOLJSTVA ob 18. in 20..uri • t • ■ • Letni kino »PARTIZAN« 18. julija italijanski VV film AVANTURA ob 20.30 19. julija ameriški film ZLATI KADILAK ob 20.30 Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Mišo je užaljen splezal na skalo pri šotoru. Bojan in Jure sta se pogovarjala z Mašo in si ogledala čoln. Dekle jima je pokazalo puško za podvodni lov. »Rekli smo, da z nobenim civilistom ne spregovorimo besedice,« se je jezil Mišo. »Takšna pirata!« Od jeze je začel peti piratsko pesem: »Strahopetcem tu ni mesta, kdor junak je, hajdi k nam! Gladka ravna nam je cesta, kjer se pleni, vsi smo tam.« Naposled so se doli v zalivu poslovili. Profesor in Maša sta vstopila v čoln in odplula. »Mišo, pridi dol!« je klical Bojan. »Kar sama bodita!« je odvrnil Mišo. »Bolje bi bilo, če bi se kar odpeljala!« »Uh, kakšen si!« se je razburil Jure. »Ko bi vedel, kako lep čoln imata! Maša mi jutri posodi puško, da bom lovil ribe. Profesor prinese trnke, lahko boš tudi. ti lovil.« »še copatke naj ti prinese in dudo, zelenec!« »Saj ni tako . hudo,« Ju je pomiril Bojan. »Ne bosta nas ves dan motila. Samo kopata se tu.« ' Bojan, in Jure sta se trudila, da bi spravila Miša v dobro voljo. Pomiril »e je, ko so se lotili urejanja tabora. Govorila sta mu, kako bo lepo, ker bodo dobili plavuti, masko in puško za ribolov in ee celo vozili v motornem čolnu. / Uredili so si notranjost šotoi'a in zgradili ognjišče. Ogradili so ga s kamni in pokrili z. vejevjem. Jure je pripravil dobro kavo, narezal kruha In odprl konserve. »S profesorjem bom govoril,« je naposled rekel Mišo. »Z Mašo se vidva zabavajta. Pirat sem, nič nočem slišati o deklicah.«: »S teboj sc hoče igrati,« ga je zbodel Bojan. »Mene že ne bo podcenjevala. Pokažem jI.« ^ GOLOSOVSKI ^iim verjeti 10 • °8e in se(«t 5?' mineval. Vera je sedla v kot, kar na tla, podvila Ko se jeSKrč,la- Tresla jo je mrzlica. iPm na iztpJ'ltlračl101 so se odpi*> vrata in vstopil ie ječar s plad-, stavil krienih rokah. Na pladnju sta bila dva krožnika. Ječar • "Izvni;. 0znika previdno na mizo in dejal:-^mt^'-iati.« »Jej,, -e ođSel- .j^uy*r o delu, zato je poklical brigadirko Stašo in jo kar v mojem imenu zaprosil, naj pove kaj o kulturnem življenju v brigadi. »To bodo vesti iz prve roke,« je menil — »Staša je namreč predsednica Mladinci, ki urejajo smučarske terene v Kranjski gori, so se spoprijeti tudi s precej debelimi debli... komisije za notranje življenje brigade.« Potem je četrt ure govorila samo ona. Povedala je, da je njeno delo — kar najtesneje sodelovati s predsedniki ostalih komisij, kot so: ideološko-politična, kulturna in športna. Najbolj jim gredo »od rok« kulturne prireditve. Malo je namreč dniiyda ne bi zvečer posedeli ob tabornem ognju in izvajali kulturni program. Tako so brigadirji za brigadirje pripravili literarne večere o Lermontovu, Puškinu in Shakespearu, na katerih so seveda brali odlomke iz del teh velikih mož svetovne literature. Fantje so v večini in i>a«ajo radi literarne večere, ki jim navadno botruje Staša (to mi jc zaupal morali sni Ciro), vendar so šc bolj P0"0^ na prvo nogometno tekmo, .j teri so s štirimi goli VrcmZ&e vojaško moštvo kranjskogor enote. Ait\f? Nekaj manj kot sto brI*afl%,i z Viča in Rudnika živi v »"JJj, pri nekdanjem kopališču *\ življenje. Delo pri urejCiV smučarskih terenov pod Be c8 vo kočo na pobočjih Vit . jim je (sicer resna) zabava, stotki opravljenega dela P8 ^ čilo, ki si ga žele čim«*č- ^ dvomno bo z njihovim del olji . sko središče precej v Ko sem bil nazal * 5 še smučarsko središče precej dobilo. — Ko sem bil nazaJs/boJ de že sredi vasi, sem za zaslišal poznani brigadirsKi zdrav »ko-ruk, ho-ruk • • •«» starega Matevža tako Pjje^t'jtf Sport • Šport $ Šport % Šport • Šport & Šport ^ taV te*1* - Kljub temu da je Pot** ^ vanja motilo deževno VieZ«n» ' an u~ ie z lanskimi pombi, da ti dve modu** ^1» nogi, sodeč po udeležbi t» 1» tekmovanjih, kvantita« vedno ne zadovoljujetal- ^ Rezultati - gumenjakj- ' k; 2. Primožič, AK Kranj, .W 747; Silvo Seražim, AK Kranj. {0, Dušan Zupane, AK Npv<>n. ^ 670; 4. Stanko Oberlajt, £ Ljub-ribor; 5. Janez. Smole, pc-ljana; diesel - vzpenjavc■ nedik Janko, 780; 2 M'"a ^oj dik 716, oba AK Bled,.*, \aii|a momo /jOS bili v obeh kategorijan zelo dobri rezultati, P°5(ob p Engelsbergar, AK 4. Peter Kovačič, AK. W ^ P. Veri Kolman. MK LiUJa