Stev. 223 V Ljubljani, ponedeljek 2. oktobra 1939 Leto IV Italijanki zunanji minister pri Hitlerju Evropsko časopisje napoveduje teden usodnih odločitev Berlin, 1 .oktobra. Uradno poročajo: Italijanski zunanji minister jgrol Ciano yt danes od 17.30 dopotoval ▼ Berlin, kjer (Ja |e na an-haltski postaji sprejel nemški zunanji ster von Ribbentrop z več višjimi uradniki zunanjega ministrstva. S postaje se je grof Ciano odpeljal v gradič Bellevuc. Ob 18.17 se je grof Ciano odpeljal ▼ zunanje ministrstvo na razgovor z Ribbentropm. Po tem razgovoru bo sprejet še pri kanclerju Hitlerju. Italijanskega zunanjega ministra je v Berlin povabila nemška vlada. Ker je do tega obiska prišlo zelo nenadno in v trenutku, ko gre za končno določitev iront v Evropi, je namen tega obiska lahko dvojen: 1. Da bo Nemčija skušala od Italije dobiti jasno izjavo, ali lahko računa * njeno vojaško pomočjo, po določilih nedavno sklenjene vojaške zveze med obema državam, ali pa 2. da bo Nemčija skušala pridobiti Italijo za posredovanje v smislu mirovnih predlogov, katere pripravlja Hitler Angliji in Franciji in jih bo najbrž sporočil v svojem govoru dne 6. oktobra. London, 1. oktobra. Politični krogi v Londonu cenijo, da bi mogel biti prihodnji teden zelo dramatičen. Sedanji mednarodni položaj določata dve dejstvi: prvič, da je Nemčija zvezana s Sovjetsko Rusijo in drugič, da sta Francija in Anglija odločeni odbiti mirovno ponudbo Adolla Hitlerja. Rim, 1. oktobra Glavni predmet v pisanju italijanskega nedeljskega tiska je berlinsko potovanje italijanskega ministra za zunanje zadeve gro- Romunskega in bolgarskega obiska v Moskvi ne bo BukareSta, 1. oktobra. Romunska vlada zanikuje vesti nekaterih evropskih radiopostaj, da naj bi romunski zunanji minister Gaiencu danes ali jutri odpotoval v Moskvo. T. ...Sofija, 1. oktobra. Bolgarska vlada uradno izjavlja, da so neresnične vesti o tem, da bi predsednik vlade Kjoseivanov in trgovinski minister Bojov imela namen, obiskati Moskvo. Nemško zastopstvo za trgovska pogajanja z Rusijo London, 1. oktobra, o. Še ta teden bo odpotovalo nemško trgovinsko zastopstvo v Moskvo. Voditelj zastopstva bo Schnurer. Ta delegacija se bo posvetovala v Moskvi v trgovinskem ministrstvu s sovjetskimi gospodarstveniki glede dobave živeža in surovin za Nemčijo. Poveljniki nemških vojnih sil pri Hitlerju Berlin, 1. oktobra. Hitler je sprejel danes popoldne glavne poveljnike čet, ki so se udeležile operacij: maršala Goringa kot glavnega poveljnika vojnega letalstva, admirala Roderja, poveljnika vojne mornarice, generala v. Brauhitsha kot poveljnika kopne vojske in generala Keitela, kot načelnika vrhovnega poveljništva obrambne sile. Razen tega je Hitler sprejel tudi generala v. Rund-stata, poveljnika južne armade, ter generala von Bocka, poveljnika severne armade, tdr poveljnika 14. armade generala Blaskovitza, poveljnika 8. armade generala v. Klugea, poveljnika 3. armade generala v KUchelarja ter načelnika glavnega generalnega štaba generala HUlderja. Dalje ji Hitler sprejel poveljnike letalskih sil generale Mil-cha, Kesselrmga, Lehra, poveljnika vojne morna-rice admirala Albrechta in kontreadmirala Sni-wmga, načelnika štaba vojne mornarice. Vodja rajha je izrazil vsem tem generalom in admiralom zahvalo v svojem m v imenu nemškega naroda za izredne zasluge Pooblastil jih je, da izrazijo vsem podrejenim četam priznanje zi hrabrost in uspehe. Sprejem se je končal z odlikovanji, ki jih je Hitler izročil osebno. Ameriško stališče glede nevtralnosti se počasi spreminja Netvvork, 1. okt. Ameriški senator Bridges iz New Hampshira, kandidat za predsednika Zedinjenih držav in doslej eden najognjevitejših pristašev popolne nevtralnosti, je izrazil svoje mnenje snoči po radiu. To mnenje je ugodno smislu *a Rooseveltovo pojmovanje nevtralnosti. Senator le med drugim dejal: Ne želimo videti, kako se *‘nta. nacizem in komunizem. Sklenili smo pre* l' r,azšintev teh sistemov na ameriško celi-se bomo proti temu in to preprečili. S v .^^al. naj člani kongresa ostanejo 1 VHS evropskega spopada, da bi ob potrebi lahko izvedli spremembo zakona o nevtralnosti. Ameriške tovarne morajo delati za narodno obrambo. Amerika bo ohranila nevtralnost vse dotlej, dokler bo to mogoče. Državno obrambo pa bo uredila tako, da bo ob potrebi lahko takoj stopila takoj, da bo nasprotnik takoj čutil ameriško silo. la Ciana na eni ter sklicanje nemškega državnega zbora na drugi strani. Italijanski tisk poudarja, da bo prihodnji teden prinesel več dogodkov velike važnosti v zunanji politiki. Nekateri listi celo pravijo, da bo prihodnji teden zgodovinski teden za Evropo. »Gazeta del Popolo« pravi o potovanju grofa Ciana v Berlin, da zadostuje, če se poudari veliki pomen, Id ga ima Italija v sedanjem trenutku in da se da po tem sklepati, kako važen je obisk grofa Ciana v Berlinu. Berlin, 1. okt. V* fkrr*: Današnji nemški listi se bavijo predvsem s sklicanjem nemškega državnega zbora ter z obiskom grofa Ciana. Ra- zen tega komentirajo listi posledice nemško-sov-jetskega sporazuma. »Berliner B8rsen Zeitung« piše, da ima Anglija še čas, da se do ponedeljka s svojo zaveznico Francijo posvetuje o odgovornosti, ki sedaj počiva na ramenih angleških in pa francoskih državnikov, ki naj uvidijo, 1. da je odslej nemogoče delati razdor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo v sedanjem trenutku in v bodoče, 2. da vsako nadaljevanje pomoči Poljski po končni razmejitvi na vzhodu pomeni napad na Sovjetsko Rusijo, 3. da je teorija o triletni blokadi izgubila ves pomen zaradi nemško-ruskega gospodarskega načrta in 4. da je nemogoče boriti Anglija zavrača vse nemške predloge o ustanovitvi okrnjene Poljske in o mirovni konferenci petih velesil London, 1. oktobra, o. Londonski radio poroča o današnjem sestanku med nemškim zunanjim minitrom von Ribbentropom m italijanskim zunanjim ministrom^ grofom Cianom. Na tem sestanku bodo najbrže sklepali o mirovnem predlogu, katerega bi predložili Angliji in Franciji. Ta mirovni predlog naj bi vseboval dve glavni točki: 1. Med sovjetsko Rusijo in Nemčijo naj bi se ustanovila nova poljska država z glavnim mestom Varšavo. V tej državi bi bila še mesta: Lodž, Radom, Kielce in Lublin. 2. Naj se skliče konferenca petih velesil: Italije, Nemčije, Anglije, Francije in Sovjetske Rusije. Na tej konferenci pa bi reševali tudi vprašanje Tunisa, Korsike in kolonij. V angleških krogih zatrjujejo, da taki mirovni predlogi ne bodo rodili uspeha, ker Anglija meni, da bi sprejem takih predlogov pomenil, da so si postavili Angleži sami Hitlerja za diktatorja. Anglija in Francija bosta odločno branili svoja načela in ne bosta mirovali, dokler ne bo obnovljena Poljska jn zrušen na-rodnosocialistični režim v Nemčiji. Poljaki prisegajo zvestobo novemu predsedniku republike Dosedanji predsednik Moscicki, ki je včeraj odstopil, je danes potoval čez Jugoslavijo v Francijo ■ Pariz, 1. oktobra. Predsednik poljske republike Moscicky je odstopil. Po poljski ustavi je sam po sebi postal njegov naslednik dosedanji predsednik senata Radislav Rackijevicz in je včeraj na poljskem poslaništvu v 1 arizu prisegel. Tlliratu je odstopila tudi dosedanja poljska vlada. Predsednik Rackijevicz jt imenoval novo vlado, kateri predseduje vrriov-ni poveljnik poljske vojske v Franciji general Sikorski. V poljski katoliški cerkvi v Parizu je bila danes genljiva svečanost. Poljaki, ki živijo v Parizu, so prisegli zvestobo novemu predsedniku poljske republike, da se bodo bojevali za Poljsko do kraja. Poleg predsednika republike Rackijevicza so svečanosti prisostvovali predsednik poljske vlade in poveljnik poljskih čet v Franciji general Sikorski, minister za zunanje zadeve Zaleski, finančni minister Koc, poljski veleposlanik Lukasijevicz in druge Italijanska radijska poročila o letalskih silah vojskujočih se držav pravijo, da angleško letalstvo nadkriljuje nemško letalstvo, kar se je pokazalo zlasti pri napadih Angležev na nemško vojno mornarico Angleška letala so povsod dosegla svoj cilj. Iz dosedanjega poteka bojev je razvidno, da se bo vojna odločila v zraku in na morju. ugledne osebnosti. Predsednika francoske vlade Daladiera je zastopal major Douars. Cerkev je hila okrašena s poljskimi zastavami in poljskim grbom. Predsedniku republike so bile prirejene burne manifestacije ob prihodu in odhodu. Po prisegi so prisotni Poljaki zapeli poljsko himno ter druge poljske nacional- Belgrad, t. oktobra. Bivši predsednik poljske republike Moscicky je danes potoval čez jugoslovansko ozemlje v Italijo in oa tam v Francijo. Ob prihodu na jugoslovanska tla je dal kratko izjavo, v kateri pravi, da je prepričan, da Anglija in Francija ne bosta sprejeli miru, katerega jima ponujajo, vse dokler poljska država z vsemi svojimi pravicami ne bo obnovljena. Izrazil je upanje, da bodo države južnovzhodne Evrope z Italijo ohranile svoj današnji položaj in da se ne docio zapletle v mednarodne težave. Sovjetsko turška pogajanja v Moskvi bodo nocoj zaključena Ugibanja o podpisu nove pogodbe Moskva, 1. oktobra. Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je povabil turškega zunanjega ministra Saradzogla za nocoj ob 18 v Kremelj zaradi nadaljevanja sovjetsko-turških razgovorov. Sklepajo, da je Sa-radzoglu predlagal Sovjetom, da sovjetsko-turška zveza ne sme vsebovati določil, ki bi nasprotovala obveznostim Turčije do Anglije in Francije. Sovjetski medgovor bo še nocoj izročen Saradzoglu. London, 1. oktobra, o. Londonski radio poroča, da bo turški zunanji minister Saradzoglu Varšava bo jutri vsa zasedena po nemški vojski Nasprotujoče si številke o nemških izgubah na Poljskem London, 1. oktobra, o. Londonski radio poroča, da bo Varšava z jutrajšnjim dnem popolnoma zasedena. Danes se je udala posadka trdnjave^ Modlin. Poljske čete se še vedno branijo na nekaterih krajih, druge pa se umikajo. Kakor kaže, se Poljaki^ Je ne mislijo popolnoma udati. Te poljske čete pa niso več v takšnem številu zbrane in tudi nikjer utrjene, da bi mogle nuditi resnejši odpor. Pariz, 1. oktobra, o. Nemško vrhovno poveljstvo zatrjuje, da so imeli Nemci v Poljski okoli 15.000 au imeu ncmci v roijsm onuu uaiitrau m ^ . .. smrtnih žrtev. Francozi pa to presojajo popolnoma na I morjem sta bili zbiti dve angleški letali. Hitler bo nadaljeval vojno z vsemi sredstvi, se proti vladi in proti državi kot protisovražnici miru, ako je ta država jasno pokazala, da zares želi mir, dasi je v toliki meri okrepila svoj položaj. »Volkischer Beobachter< poudarja, da si je Nemčija po končani vojni s Poljsko zopet pribo rila vse svoje pravice ter da se sedaj skupno s Sovjetsko Rusijo trudi za mir, ki ga narodi žele. Sedaj morajo izreči svojo besedo vlade, ki so se doslej posluževale raznih izgovorov, da bi lahko začele pustolovščino, s katero spravljajo v nevarnost usodo lastnih narodov in držav dasi za to ni nobene stvarne potrebe. odpotoval v Ankaro. Londonski krogi menijo, da bo sovjetsko-turška pogodba podpisana se pred odhodom turškega zunanjega ministra iz Moskve, ne pa kakor je bilo prvotno javljeno, d« bo pogodba podpisana šele ob povratku ministra v Ankaro. Ankara, 1. oktobra. Turška vlada sporoča da se zunanji minister Saradzoglu na pon iz Moskve v domovino ne bo ustavil v Romuniji in ne bo imel nobenih posvetovanj z romunskimi državniki. drug način. Oni računajo po žrtvah iz bivše vojne in sklepajo zaradi tega, da imajo Nemci najmanj 150.000 mrtvih in nad 100.000 nesposobnih za boj. Berlin, 1. oktobra. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča: Na vzhodnem bojišču poteka udaja Varšave in Modlina po določenem načrtu. Na zahodnem bojišču je bilo močnejše streljanje sovražnega topništva v okolici Saarbriickna. Na ostalih delih bojišča ni bilo večjih borb. Sestreljeni sta bili dve francoski in 10 angleških letal. Nad Severnim če bosfa Anglija in Francija odklonili njegove zahteve Berlin, 1. okt. o. »United Press« doznava iz odločujočih krogov, da je Hitler odločen v primeru, ako se odbije njegov novi mirovni predlog, nadaljevati vojsko z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kar se tiče mirovne konference, odnosno nadaljevanja vojske, poroča ta list: 1. da je Hitler sklical vojni svet, kateremu bodo prisostvovali vrhovni poveljnik vojske in predstavniki vlade, ki bo imel do totalne vojske proti zaveznikom važno vlogo, 2. da je povabil v Berlin italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, da razpravlja z njim o vprašanjih, ki se nanašajo na mirovno konferenco in na vojni svet med Nemčijo in Italijo kakor tudi na italijanske koristi na Balkanu, 3. da je sklical rajhstag za prihodnji teden, da s tega mesta sporoči nemškemu narodu namere vlade in pojasni nemško-sovjetsko mirovno ofenzivo, ki se tako v Londonu kakor v Parizu še vedno ne smatra za resno. Trdi se tudi, da hoče Hitler napasti Francijo in Veliko Britanijo, ki hočeta nadaljevati vojno kljub vsem prizadevanjem papeža Tija XII. in Mussolinija za konec vojske Nemško-romunski gospodarski sporazumi Bukarešta, 1. oktobra. Snoli so bile objavljene podrobnosti o novi ureditvi romunsko-nemške zunanje trgovine. Po novem trgovinskem sporazumu bo Nemčija uvažala v Romunijo vel premoga in surovega železa, medtem ko bodo Romuni izvažali v Nemlijo v prejšnji množini nafto, kateri bodo dodali še 25 odstotkov za. ieškomoravski protektorat. Veliva ostalih kolilin je prav tako nespremenjena. Kar se pa tile romunskih dobav iz Nemčije, bodo uvažali predvsem instal&cije za državna podjetja in gospodarske družbe. Vesti 2. oktobra Novi romunski poslanik ▼ Moskvi Davidescu ie danes dopotoval v Moskvo. Sovjeti so ustavili vse pošiljatve petroleja in nafte za Indijo, angleške kolonije ter Egipt. Morda L? to. prva Poledica novega sporazuma z Nemčijo ... Vrhovni poveljnik švedske vojske je dal vsemu prebivalstvu navodilo, naj nikomur ne daje podakov o gibanju švedskih ladij, o odhajanju parnikov iz švedskih pristanišč itd., češ, da se ie zadnje čase zelo razvilo vohunstvo’ ki bo Švedski samo škodilo £°, angleške mornarice je dalo vsem trgovskim ladjam opozorilo, naj se pripravijo na "leT npnhPa^ °u ne“Sl“h Podmornic, ki odslej ne bodo nobene ladje nič opozorile, mar- -J”:ef.obzirn° Potopile. Nemci so ta jfa tf2a’ *ter *° ba>e angleški Y iaP j nem e Podmornice. " p($a'ania o omilitvi blo- j, srsvsas, "*• r ctr* u Ho,“'"1” * Italijanski poslanik v Moskvi je snoči priredil polj-skejnu poslaniku večerjo. Kk° 0dpjslanslv° P°<1 vodstvom gene-rb|a!f' 1C dopotovalo v London. ‘ Romunska vlada ,e dovolila odpreti dve ruski *o]i v Bukarešti, v kratkem pa bo začel izhaiati tud. prvi list v ruščini. ,S ’ A^r°dn* ,P°bo*nos« «0 praznovali po vsej , • ?.‘,oveeni™' molitvami za srečen izid vojne Molitev sta se udeležila v Londonu tudi kralj in kraljica *Td 20;dod22 TeUkliCala ^ ^ VSe m°žke PrC1™|nik !rancoske yl«de Daladier je včera j nTkL f Posvetovanj z vrhovnim povelj' vLlh^ir "t e v,°Jske Gamelinom in po-nom francoskega letalstva Vuillemi Nem_šnk®, ^inejadie so na Severnem morju zaplenile štiri danske ladje, ki so vozil* ž,.vez v domovino. Nemški kancler Hitler je zapovedal, da mor« nva...Cast udaji Varšave viseti po vsej Nemčiji zastave sedem dni. Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel primasa Polj ske kardinala Hlonda in večje število Po Ijakov. V nagovoru je izrazil upanje, d« no tudi za Poljsko prišla doba vstajenja in_ novega življenja. Anglija je avgusta kupila v Združenih državah 101, Francija pa 150 letal. Nov nevtralnostni zakon je dobila Mehika Za kon prepoveduje tujim podmornicam, da bi se mudile v mehiških vodah in se tam oskrbovale s kurivom. Nemški in boljševiški listi pišejo o pomenu novega nemško-sovjetskega prijateljstvo m pravijo, da pomeni to prijateljstvo te melj za trajen mir. Angleški in francoski vojaški strokovnjaki menijo, da rdeča armada ne bi bila spo sobna voditi dolgo vojsko na tujem ozem lju, pač pa bi lahko varovala ruske meje Zato nove pogodbe med Nemčijo in boljše viki Anglije in Francije ne plašijo. Nemške vojaške oblasti poročajo, da so Neme prvi mesec vojne sestrelili V francoskih in 27 angleških letal. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včr raj imel govor, v katerem je razpravljal na kratko samo o notranje političnih vprn sanjib m novih nalogah fašistovske stranke Glasno nemške narodno socialistične strank' »Volkischer Beobachter« dolži angleškega mor nariškega ministra Churchila da je on dal ameriškemu časnikarju podatke, o tem, ko liko denarja so naložili nemški voditelj' pred vojno v tujini. List pravi, da so te trditve netočne. Ameriški poslanski vojni odbor je imel važne s?|,0’ n? kateri je sklepal o povečanju ame riške oborožene sile. Španija bo sredi oktobra začela redni prome z Južno Ameriko Nemški zunanji minister von Ribbentrop je v Mo 6kvi med drugim obiskal tudi kmetijsko raz-stavo- Pravijo, da se ni 6estal s turškim zuna-njim ministrom Saradzoglom Flgiptovska vlada jc sklenila zmanjšati bombažnr nasade za celo tretjino Na tem prostoru bodo sejali pšenico ter koruzo. Egiptovska vlada je do tega sklepa prišla po skušnjah iz svetovni-vojne, ko je ležalo v skladiščih ogromno vboin baža, medtem ko so žito z lahkoto prodajali Vojno ministrstvo bo odkupilo vso živino in vozove, ki jih vojska na vajah uporablja Vojska bo odslej vnaprej odkupila vso živino in vozove, ki jih bo rabila pri bodočih vajah Belgrad, 1. okt. Pred dnevi je kmetijski mini-ter dr. Branko Čubrilovič napovedal v svoji iz-avl, da bo vojaštvo odslej vso potrebno ži/ino in ožila za vojaške potrebe nabavljalo z odkupova-ijem. Ministrski svet je na predlog ministra za voijsko in mornarico izdal uredbo o odkupu »tvine n vozil za potrebe aktiviranih enot vojske in nornarice, s katero se predpisuje, da se prihodnje 'abavc potrebnega števila živine in vozil za voi-iko morajo izvršiti samo z odkupom Ministrstvu ra vojsko in mornarico je bil v te namene dan na 'azpolago kredit 300 milijonov din. Uredba se glasi: Čl. 1. Pooblašča se minister za vojsko in mor-aarico, da lahko za potrebe aktiviranih enot vojske in mornarice odkuplja od popisane živine in vozil, ki se nahajajo na vajh pri teh enotah, potrebno število sposobne živine ter dobrih vozil po navodilih, ki jih bo predpisal minister za vojsko in mornarico. čl, 2 V kolikor bi se potrebe aktiviranih enot ne mogle kriti z odkupom po čl. 1. te uredbe, se rooblaiča minister za vojsko in mornarico, da v sporazumu 6 kmetijskim ministrom, v banovini Hr-vatski pa v sporazumu z banom, izvrši odkup še potrebnega števila sposbne živine in dobrih vozil od proizvajalcev,, Za izvršitev odkupa po tem členu uredbe bo minister za vojsko in mornarico v sporazumu s kmetijskim ministrom, v banovini Hrvateki pa v sporazumu z banom, predpisal poseben pravilnik. Čl. 3. Za odkup živine in vozil po čl. 1. in 2. te uredbe se stavlja ministru vojske in mornarice na razpolago kredit v znesku 300 milijonov din. Čl. 4 Kdaj in v koliko preneha potreba aktiviranih enot za odkup živine in dobrih vozil po čl. 1. in 2. te uredbe, 6e pooblašča minister za vojsko in mornarico, da v sporazumu s kmetijskim ministrom, v banovini Hrvatski pa v sporazumu z banom, predpiše pravilnik o nadaljnjem postopku glede te živine in vozil. Čl. 5 Vse odredbe zakona in uredb, v kolikor so v nasprotju e to uredbo, prenehajo veljati tako, da se v prihodnje živina in vozila ne bodo več pozivala na vaje brez odkupa. Čl. 6. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«. Univerza, visoka šola naše mladine Kaj bodo predavali profesorji najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda 0 strokovni vzgoji naše mladine Napačna načela pri sprejemanju dijakov v strokovne srednje šole Ljubljana, 1. oktobra. Pojav, ki daje mnogo misliti, smo doživeli letos v Sloveniji. To je namreč pomanjkanje strokovnih šol. Leto za letom so učeni vzgoje-slovci in narodni gospodarji svarili mladino, naj ne sili toliko v gimnazijo in na univerzo, temveč naj se rajši prime strokovnih šol. Res je, da so bila pri nas nekoč leta, ko so morali zavodi, kakor Tehniška srednja šola, Državna dvorazredna trgovska šola, da celo Trgovska akademija, vabiti in prositi za učence ter so se pri tem ti radi sklicevali na to, da vsi absolventi teh šol kmalu dobe možnost zaslužka ali samostojne eksistence. Letos pa je pravi preobrat, ki je nastal morda prav zaradi tega, ker imajo absolventi strokovnih šol v resnici večje možnosti do eksistence, kakor pa recimo maturanti klasične ali realne gimnazije. Naval prijavljencev v strokovne šole je bil letos ogromen. Samo v Državno trgovsko dvo-razredno šolo se je 'prijavilo nad dvesto kandidatov, samih absolventov maturantov meščanskih šol ali nižjih srednjih šol. Prav tako je bilo na Trgovski akademiji in Tehnični srednji šoli v Ljubljani v enakem odstotnem sorazmerju prijavljenih mnogo več kandidatov in kandidatinj, kakor pa sta jih mogla ta dva zavoda sprejeti. Pričela se je že, nekako konec junija, žalostna, pa hkrati smešna tekma med očeti in sorodniki kandidatov. Kdorkoli je imel kakšne 'posredne ali neposredne zveze z ravnateljem oMitCS® ali onega zavoda, kdorkoli je imel kakšnega prijatelja z vplivnimi zvezami, vsak je sjcušal sprositi svojega varovanca v eno teh strokovnih šol. Ravnatelji teh zavodov si spričo takega navala prošenj, priporočil, protekcije in vseh mogočih sredstev, niso mogli pomagati iz zadrege. Uvedli so nekak matematični sistem preračunavanja točk, po katerem so odločili, kateri lijak ali dijakinja ima prednost za sprejem v strokovno šolo. Prav s tem sistemom pa je bila povzročena usodna napaka, ki se bo bridko maščevala po nekaj letih nad vsem narodom. Načelo je namreč popolnoma zgrešeno, dasi je navidez objektivno. To načelo ie tudi v popolnem nasprotju z načeli o poklicni izbiri. Prednost pri sprejemu v strokovne šole so imeli namreč predvsem absolventi nižje klasične gimnazije z odličnim maturitetnim spričevalom. Za njimi so prišli odličnjaki nižjih realnih gimnazij, za temi »prav dobri« klasične in realne gimnazije, pa tuai za te je že zmanjkalo prostora, za odličnjake in prav dobre iz meščanskih šol pa ni ostalo skoraj nič. Te trditve pa ne veljajo za drugo važno strokovno šolo, namreč za učiteljsko šolo. To pa je zasluga našega dobro organiziranega kmečkega stanu, ki je znal uveljaviti svoje zahteve, da morajo in morejo biti tudi kmečki sinovi, absolventi meščanskih šol, prav dobri učitelji. Če hi se trgovski, uradniški stan in stan prostih noklicev enako odločno organiziral in postavil prav iste zahteve kakor kmetski stan, bi trgovske in tehnične ter druge strokovne šole pri •prejemu učencev postopale po drugačnem sistemu. Vedeti moramo namreč, da te šole vzdržujejo davkoplačevalci in to je konec koncev - sleherni državljan. Ne gre tukaj, da bi ustvarjali elito nadarjencev, temveč da omogočimo manj nadarjenim usposobljenost za življenje. V ta namen so strokovne šole tukaj! Seveda si gospodje ravnatelji strokovnih šol zadovoljni manejo roke. Pri ogromni izbiri kandidatov so mogli izbrati najboljše, in bodo mogli pokazati tudi pozneje najlepše uspehe pouka. Vendar pa moramo misliti na to, čemu narod vzdržuje tri klasične gimnazije v Sloveniji. Ali morda zato, da iz njih pridejo kandidati za bodoče tehnične delovodje, knji govodje, računske strokovnjake, pisarje in uradnike druge kategorije? Vsa čast tem po klicem, vsako delo je vredno svojega kruha! Klasična gimnazija pa je namenjena drugim ciljem, katerih se naš narod instinktivno zaveda. Najboljši sinovi podeželja in mest, ki kažejo res izredne talente, te odločijo starši, /upnik, učitelj, župan (in morda še krajevni dobrotnikj, če je fant reven), da ga pošljejo študirat, in sicer v gimnazijo, seveda v klasično. Vsi ti činitelji računajo s tem, da bo fant nekoč postal član duhovnega plemstva našega naroda. Taka je bila izbira vedno v našem narodu in taka je ostala v glavnem še sedaj. Nevarnost, da ne bomo imeli več visoko izobraženih narodnih voditeljev, državnikov, vzgojiteljev, pesnikov in pisateljev, umetnikov, dobrih gospodarstvenikov, prvovrstnih tehničnih strokovnjakov, je ravno v tem, ker so strokovne šole s svojim fabriciranjem odličnjakov nižje klasične gimnazije pričele od jemati cvet naše mladine višjim ciljem. Kdor dovrši nižjo klasično gimnazijo ali realno gimnazijo z odliko, ta mora študirati naprej, pa čeprav se mu na koncu obljublja služba slabo plačanega profesorja, namesto mastne službe kakšnega industrijskega prokurista. Vzrok, da so učenci klasične gimnazije, bodisi na poznejših strokovnih šolah ali na univerzi boljši od učencev realnih gimnazij ali realk, je prav v tem, ker naš narod pošilja najbolj nadarjene v klasične gimnazije. Moda je tudi postala, da pošiljajo bolj premožne ljubljanske družine svoje otroke v klasično gimnazijo. S pomočjo plačanih inštruktorjev in skrbne nege morejo ti otroci, če so količkaj nadarjeni, doseči odlične uspehe in imajo seveda potem tudi prednost pri sprejemu v strokovne šole. In zopet smo v nasprotju z načelom, da morajo biti strokovne šole dostopne zlasti otrokom nižjih socialnih slojev. Tudi vprašanje, ki ga redno sliši vsak oče ali mati, ko zapisuje svojega otroka v običajno ali strokovno šolo, koliko plačuje davka, vpliva na ljudi dernoralizujoče. V šolo naj bosta sprejeta fant ali dekle, ne da bi poprej ravnatelj ali katera koli šolska oblast vedela, koliko plačujejo starši davka. Šele potem naj določijo višino šolnine! Zapostavljanje meščanske šole se mora nehati. Starši se skoraj ne upajo dati v meščanske šole svojih otrok, ker se boje, da bodo pri sprejemu v strokovne šole zapostavljeni. In vendar meščanska šola, zlasti s svojim poukom opisne geometrije, s pričetki pouka knjigovodstva, stenografije in strojepisja ter delo-tvornim poukom boljše pripravlja mladino k strokovni izobrazbi, kakor pa klasična gimnazija, ki je pač namenjena le vzgoji najvišjih izobražencev in prosvetljencev slovenskega naroda. Najvišji slovenski znanstveni zavod, univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, je s 25. septembrom začela zimski semester študijskega leta 1939-40. Do 10. oktobra bo trajalo vpisovanje, potem pa bodo spet oživele predavalnice in seminarji. Ob pričetku vsakega semestra izda univerzitetna uprava v obliki brošure seznani predavanj, ki služi slušateljem za ravnanje pri vpisovanju. Da bi se tudi naša širša javnost nekoliko seznanila z znanstvenim delom, ki so mu torišče univerzitetne predavalnice in seminarji, bomo podali v naslednjem glavna predavanja, ki jih bodo imeli profesorji v letošnjem zimskem semestru na posameznih fakultetah. Za danes si bomo ogledali predavanja na modro-slovni in pravni fakulteti. Modroslovni oddelek Predavanja, ki jih poslušajo slušatelji na modroslovni fakulteti, so razdeljena na 22 predmetov, ki se sestavljajo v skupine po posebnem študijskem redu. V odelku filozofije je glavni predavatelj prof. dr. Veber Franc, ki bo v zimskem semestru predaval deskriptivni del dušeslovja in o lepotnih vprašanjih, v seminarju pa bo ob-delaval izbrano dušeslovno berilo. Priv. docen-tinja dr. Alma Sodnikova pa bo govorila o angleških mislecih Berkeleyu in Humeu. V oddelku pedagogike (vzgojeslovju) ima prof. dr. Ozvald Karel na sporedu svojih predavanj kulturnoslovno pedagogiko, v praktično-pedagoškem seminarju pa bo obravnaval »delovno« in »doživljajočo« šolo. Priv. docent dr. Gogala Stanislav bo govoril o današnjem srednješolstvu, o didaktiki (način podajanja) srednješolskih predmetov, poleg tega pa bo imel vaje iz praktičnega vzgojeslovja v zvezi s hospitacijami na srednjih šolah. V oddelku mate m a tike predavata profesor dr. Plemelj Josip in dr. Zupančič Rihard, prvi o teoriji analitičnih funkcij, drugi pa o diferencialni geometriji. V oddelku kemije predavajo prof. dr. Samec Maks, dr. Rebek Marij in dr. Klemen Rihard. Obširna so predavanja v zgodovinskem oddelku. Prof. dr. Radojčič Nikola bo predaval o zgodovini Srbov od 14. do 15. stoletja, dalje pregled zgodovine Hrvatov od 12. do 14. stoletja, v seminarju pa bo s slušatelji obdeloval vire za odnošaje med Hrvati in Madžarsko 1. 1102. — Prof. dr. Milko Kos bo v okvirju obče zgodovine srednjega veka govoril o selitvah in prvih državnih tvorbah germanskih in slovanskih narodov, dalje bo predaval o družbi in gospodarstvu pri Slovencih v poznem srednjem veku, predmet dela v seminarju pa bo Einhardovo »Življenje Karla Velikega«. — Prof. dr. Saria Balduin bo predaval o zgodovini rimske republike, docent dr. Zvvitter Franc pa bo razpravljal o problemih evropske novejše gospodarske zgodovine in o slovenski zgodovini od 1848 do 1868. V zemljepisnem oddelku ima profesor dr. Melik Anton na sporedu zemljepis Jugoslavije in predavanja o obči klimatologiji (nauk o podnebju), zemljepisne vaje. pa opravlja v zvezi z ekskurzijami. — Priv. docent dr. Bohinec VaRpr bo predaval o zemljepisu Egipta. Priv. docent dr. Škerlj Božo bo v oddelku antropologije (nauk o razvoju človeštva) govoril o razvoju človečnjakov v luči novejših najdb. Ljubljana od sobote čez nedeljo Opera je lepo začela sezono Ljubljana, 1. oktobra. Noč od sobote na nedeljo je Ljubljana preživela kar 6e da živahno, predvsem v znamenju prvega v mesecu. Večina uradnikov in nameščencev je že včeraj prejelo plače in kdo bi jim zameril, da so «i v teh hudih časih poiskali oddiha po ljubljanskih zabaviščih. Kulturni dogodek prve vrste za Ljubljano je bila sinočnja predstava Goldmarkove »Sabske kraljice«, s katero je ljubljanska opera začela novo sezono. Pred razprodano hišo je skrbno pripravljena predstava doživela popolen uspeh. Očitno je bilo, da so se vsi na- Državni uradniki so bili poleg tega še veseli, da jim l stopajoči močno potrudili in zato občinstvo ni varče- nnrO «4 -i An* /vi/ a m a ama nb A m a ri/ a 7fl .. IA m I,, 4 a« '------ ' C_1_1«. 1.__1 ! 1__ Ja niso odtrgali prvega obroka za plinske maske. Že zlepa niso bile ljubljanske ulice v poznih nočnih urah tako živahne kakor sinoči, toda kakšne posebne pre-šemosti in razigranosti pa med ljudmi ni bilo opaziti. Ljubljanske gostilne in kavarne so sinoči prav dobro zaslužile in ob policijski uri je bilo treba marsikje prav dolgo pregovarjati goste, da so jih spravili čez prag. Je že tako, da se kazalec na policijski uri ne meni za temperaturo razpoloženja po lokalih in navadno udari policijska ura ravno takrat, ko živahnost gostov doseže svoj višek. V splošnem pa je treba pripomniti, da ni bilo skoro nikoder nobenih izgredov, čeprav »o se prav čedne količine raznih opojnih pijač preselile iz sodov in steklenic v ljubljanske želodce. Kakor je bila noč od sobote na nedeljo živahna, je bila pa današnja nedelja pusta in dolgočasna vsaj na zunaj. Zjutraj je bilo še neka upanja, da se bo uorda ponovilo vreme prejšnje krasne nedelje, toda v dopoldanskih urah je bilo že videti, da danes z vremenom ne bo nič prida. Mraz je sicer popustil, zato pa smo dobili dež, ki je pričel okrog pol štirih popoldne najprej pohlevno, potem pa vedno močneje močiti Ljubljano, nrav do poznih večernih ur ni niti za hip prenehal. Morda imajo prav oni, ki so napovedali, da je današnja moča predstraža dolgotrajnega jesenskega deževja. Kdor je šel zjutraj ven iz mesta, se je pač razočaral. Oni, ki so ostali, pa so se popoldne zatekli k vabljivi toploti ljubljanskih lokalov, katerih lastniki so se upravičeni zahvaljevali nebu za takšno vreme. Sezona zborovanj in večjih prireditev je minila, le razne tombole se nam še napovedujejo, ki pa jih društva od nedelje do nedelje prelagajo, upajoč, da bodo zvišala število prodanih srečk. Edino naši vrli športniki se točno drže programa, ki so si ga zastavili. Naj bo še tako mraz in magari naj nebo siplje ošpičene fižolovke, pogumni športniki se tega prav nič ne ustrašijo. Celo iz vojašnic kradejo kolesa Podjetnost kolesarskih tatov narašča iz dneva v dan. Kriminalni oddelek ljubljanska policije dobiva vsak dan nove prijave o tatvinah koles na vseh koncih Ljubljane. V zadnjih dneh so bila v Ljubljani povprečno vsak dan ukradena tri do štiri kolesa, ki jih zmanjka navadno kar na cesti, kjer jih pustijo za nekaj trenutkov lastniki, ki imajo opravka po hišah. Ne pomaga dosti, ako imaš na kolesu ključavnico. Za izvežbanega kolesarskega tatu predstavlja zaklenjena ključavnica na kolesu prav majhno oviro. — Najbolj drzen v zadnjih dneh je bil pač oni kolesarski tat, ki se je splazil v vojašnico 40. pešpolka na Poljanski »esti in ukradel iz vojašnice kleti 1000 din vredno kolo znamke «Pre6to», last Maksa Rodeta. V splošnem pa so imeli danes ves dan na ljubljanski policiji blažen mir in celo običajnih sobotnih pretepov po predmestnih gostilnah ni bilo. valo z zasluženim priznanjem. »Sabsko kraljico« je režiral Ciril Debevec, dirigiral Niko Štritof, v glavnih vlogah pa. so nastopili Kogojeva, Heybalova, Gostič, Janko, Betetto, Dolničar, Sokova itd. Bilo je precej toplih aplavzov ob odprti sceni, nastopajoči pevci in pevke pe so prejeli lepo število vencev in šopkov. Predstava je doživela krasen uspeh in je ljubljanska opera z njo na dostojen način začela novo sezono. O predstavi bo podrobneje spregovoril še naš glasbeni referent. Nezgodna kronika V Mostah je tramvaj povozil delavca Jožeta Zadnika z Brezij. Zadnik je Sel ob tramvajski progi in očitno ni slišal zvonjenja za njim prihajajočega tramvaja, ki ga je zadel z robom in ga podrl na tla. Zadnik se je pri padcu poškodoval po glavi in rokah. Dijak Franc Rigler iz Ljubljane, Rakovniska St. 6, je očitno precenjeval svoje plezalne sposobnosti. Na Golovcu je splezal na kostanj, da bi ga otresel. Pri tem pa se mu je izmuznila iz rok veja, za katero se je držal, in je padel precej globoko na tla. Zlomil si je desno nogo. Nenavadno nezgodo je doživela služkinja Justina Petje, zaposlena v neki gostilni na Planini pri Rakeku. Šla je po cesti mimo kamnoloma, v katerem so razstreljevali kamenje. Ravno ko je šla mimo, je eksplodiral dinamit, ki je pognal v zrak točo kamenja. Precej debel drobec je padel Petjevi na glavo in jo precej nevarno poškodoval. Z vročo kavo se je polil in dobil precej hude opekline posestnikov sin Rupert Alojzij iz Dragomera. Iz Borovca v čabrskem okraju so prepeljali v Ljubljano delavca Turka Petra, ki se je precej poškodoval pri delu na žagi. v gostilni Oražen v Mostah »o se v soboto ponoči začeli nekoliko prerivati fantje. Padlo je nekaj bunk in klofut, delavcu Košuti Rudolfu pa je nekdo zagnal v obraz kozarec, ki je zadetega precej močno obrezal po licih. Miner Mencinger Maks iz Ljubljane. Vodnikova 1, se je ponesrečil pri razstreljevanju, vendar njegove poškodbe niso nevarne Precej krvi je izgubila železničarjeva hčerka Vozel Marta iz Ljubljane, ki se je s steklom nevarno porezala po roki. Politični brodolomec Juriča DemetroviČ. ki te razočaran nad neuspehom 6vo:ih naporov, da s(j prepreči sporazum med Srbi in Hrvati, je sklenil pobrati svoja šila in kopita ter se preseliti iz Zagreba v Belgrad. Tako imenovana »savska« skupina zapuščenih pomagačev sleherne diktature ’e ostala lwz svojega "oditelja Ir ideologa, katero vlogo je s svojimi »Jugoslovenskimi novinami« ^ ničevim uspehom vztrajno igral Juriča DemetroviČ. V oddelku zoologije (prirodopis živalstva) predava prof. dr. Hadži Jovan o specialni zoologiji, vodi mikroskopske vaje in uvaja slušatelje v znanstveno delo. — Razen njega predavajo v tem oddelku še prof. dr. Košir Alija, priv. docent dr. Kuščer Ljudevit in docent dr. Pehani Hubert, ki razpravlja o primerjalni anatomiji vretenčarjev. Prof. dr. Seliškar Albin govori v oddelku fiziologije o bči fiziologiji. V botaničnem oddelku predava profesor dr. Horvatič Štefan o morfologiji in fiziologiji rastlin, ima s svojimi slušatelji mikroskopske vaje in jih uvaja v znanstveno botanično delo. V oddelku mineralogije (nauk o rudninah) in petrografije (nauk o kameninah) bo priv. docentinja dr. Mantuani-Dolar Ljudmila predavala o kristalografiji in drugih pododdelkih svoje stroke. Docent dr. Rakovec Ivan bo v oddelku geologije (nauk o sestavi zemlje) razpravljal o dinamični geologiji in imel tudi 'praktične vaje. Skupina predavanj pod vnaslovom slovanska filologija (jezikoslovje) ima dva oddelka, in sicer jezikoslovni in književnozgodovinski oddelek. V prvem bo prof. dr. Nahtigal Rajko obravnaval starocerkvenoslovansko slovnico, prof. dr. Ramovš Franc bo govoril o zgodovinski slovnici slovenskega jezika in o splošni fonetiki (glasoslovje), prof. dr. Stojičevič Aleksander pa bo predaval o sintaksi (skladnja) srbohrvatskega književnega jezika na zgodovinski podlagi. — V književnozgodovinskem oddelku ima prof. dr. Kidrič Franc na sporedu predavanja o slovenski književnosti od 1. 1829. dalje in seminarske vaje iz področja starejših slovanskih književnosti, prof. dr. Stojičevič bo razpravljal o dubrovniško-dalma-t inski književnosti, priv. doc. in lektor dr. Bur jan Vaclav bo podajal pregled češke in slovaške književnosti v prehodni dobi Bachovega absolutizma, docent dr. Ocvirk Anton bo imel predavanja pod naslovom »Kurz iz novejše slovenske književnosti izza 1848«, v seminarju bo imel na sporedu formalno analizo slovenske lirike in vaje iz področja novejše slovenske književnosti, lektor dr. Pre-obraženskij Nikolaj pa bo podajal pregled novejše ruske književnosti. V oddelku romanske filologije bo prof. dr. Sturm Franc podajal uvod v starofranco-sko književnost, francosko zgodovinsko slovnico, uvod v italijansko historično slovnico, lektor La-croix Jean bo obdelaval tema Balzacov roman in 19. stoletje, lektor dr. Leber Stanislav pa bo govoril o italijanski književnosti na pragu med romantiko in verizmom ter o potih italijanščine v današnji Italiji. V oddelku germanske filologije bosta predavala prof. dr. Kelemina Jakob in dr. Oštir Dragotin razna poglavja iz zgodovine in razvoja nemškega jezika, hon. predavatelj Lawrencon Aleksander Cameron pa bo razpravljal o angleški skladnji in angleški drami. V oddelku klasične filologije ima prof. dr. Oštir na sporedu predavanja o historični slovnici grškega jezika, prof. dr. Bradač Franc o grški drami, hon. predavatelj dr. Grošelj Milan pa o historični sintaksi (skladnji) latinskih sklonov. V oddelku primerjalnega jezikoslovja bo predaval prof. dr. Oštir o primerjalni slovnici sanskrta (prajezik), latinščine, grščine in germanščine. , V oddelku primerjalne književnosti bo obravnaval prof. dr. Kidrič evropske književnosti izza prve romantične šole, docent dr. Ocvirk pa evropski simbolizem. Oddelek umetnostne zgodovine ima na sporedu predavanja prof. dr. Steleta, in sicer tema: umetnost gotske dobe, zapadnoevropsko slikarstvo. Prof. dr. Saria Balduin bo v oddelku arheologije govoril o topografiji grških klasičnih mest. Modroslovna fakulteta im apoleg teh oddelkov še razna druga predavanja, ki obsegajo predvsem učenje tujih jezikov, tako češčine (dr. Burian), angleščine (Copeland Fany), francoščine (Lacroix), italijanščine (dr. Leben) in ruščine (dr. Preobra-ženskij). Pravni oddelek Študij na pravni fakulteti je razdeljen na tri skupine, katerih snov odgovarja snovi za tri državne izpite, ki so potrebni za diplomo. Po novi uredbi o študiju na pravnih fakultetah z dne 20. decembra 1938 pa bo študij razdeljen na osem skupin, kolikor bo tudi državnih izpitov. Zaenkrat je univ. uprava obdržala na pravni fakulteti še stari način razdelitve 6novi, le za one slušatelje, ki se vpisujejo letos na novo, so določena pre davanja kakor jih predpisuje nova uredba. Prvi oddelek predavanj pravne fakultete obdelava snov pravne zgodovine. Profesor dr. Dolenc Metod bo predaval o Vinodolskem zakonu (ki je bil izdan v 12. stoletju v Vinodolu v primorski Hrvatski), prof. dr. Furlan Boris bo govoril o pravni enciklopediji, prof. dr. Korošec Viktor in hon. pred. dr. Kržišnik Ciril bosta obravnavala zgodovino, sistem in vire rimskega prava, docent dr. Kušej Gorazd državno cerkveno pravo, prof. dr. Kušej Rado bo predaval cerkveno pravo, prof. dr. Janko Polec narodno pravno zgo- dovino, prof. dr. Spektorski Evgen pa bo s svojimi predavanji uvajal slušatelje v sociologijo in pravno sociologijo. Drugi oddelek pravnega študija obravnava snov pravosodja. V njem so na sporedu predavanja priv. doc. dr. Bajiča Stojana o delovnem pravu, prof. dr. Dolenc Metod bo obravnaval glavne poteze sodnega kazenskega postopanja, profesorja dr. Krek Gregor in dr. Lapajne Stanko predavata naše zasebno pravo, prof. Maklecov Aleksander obdelava jugoslovansko kazensko pra vo, priv. doc. dr. Munda Avgust mladinsko kazensko pravo, prof. dr. Plečnik Janez uvaja slušatelje v sodno medicino, prof. inž. Pehani Igo v rudarsko pravo, prof. dr. Sajovic Rudolf obdelava civilnopravni postopek, prof. dr. Škerlj Milan pa trgovinsko, menično in Čekovno pravo. Tretji oddelek predavanj na pravni fakulteti je setavljen iz pestre gospodarske in politične stroke. Hon predavatelj dr. Andrejka Rudolf bo predaval o razlastitvenem pravu, profesor dr. Bilimovič Aleksander bo obravnaval teoretični del narodnega gospodarstva, prof- dr. Furlan Boris pravno filozofijo, prof. dr. Jurkovič Josn upravnopravno vedo, docent dr. Kušej Gorazd | ustavno pravo kraljevine Jugoslavije, docent > dr. Murko Vladimir pa finančno vedo. Profesor dr. Ogris Albin ima na sporedu svojih predavani gospodarsko politiko in statistiko, p rok dr. Leonid Pitainic teorijo o državi in obris angleškega ustavnega prava, bon. prednvatelj dr. Steska Henrik bo razpravljal o občinskem pravu. prof. dr. Tomažič Ivan pa bo predaval o mednarodnem javnem pravu in imel vaje iz pravne zaščite narodnih manjšin. Id tu in tam Državni odbor, ki vodi volilne posle za volitve v senat, je bil sklican za dane« dopoldne. Predsedoval mu bo predsednik 6enat dr. Anton Korošec. Državni odbor bo izvršil vse predpriprave za volitve in bj najprei določil, ko'iko senatorjev bo volila vsjki banovina Zakon o volitvah senatorjev določa, da pride na v*akib 300000 prebivalcev v vsaki banovini po 1 eenator. Če pa ostane čez količnik še več kaor 150.000 prebivalcev, pa voli tista banovina še enega senatorja. Do 28. oktobra morajo biti volilne liste predložene v odobritev okrožnemu sodišču v sedežu vsake banovine. Predsedniki volilne komisije morejo biti le člani Državnega sveta ali pa Kasacijskega sodišča v Belgradu. člani komisije pa 60 v6i predsedniki apelacijskega sodišča in upravnega sodišča na področju tiste banovine. Poleg tega so člani ko-tr.isije še župani občine, v k»1eri so volitve, ter predsedniki okrožnih sodišč, ki se nahajaijo v do-tični banovini. l>„v*ka banovina bo tore) volila --------- Moravska banovina bo najela pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev 20 milijonov posojila. Iz tega namena se je mudil dva dni v Zagrebu ban moravske banovine Janičijc Krasoijevič in se pogajal s komisarjem Osrednjega urada Ga-šparcem o pogojih in sklenitvi tega posojila. Pogajanja 60 se končala ugodno. V kratkem bo prispel komisar Gašparac v Niš Ln bo na sodišči> uredil vse potrebne formalnosti. Posojilo je že odobril minister za socialno politiko in narod, zdrav-jejj dr. Srdjan Budisavljevič, nakar bo denar takoi izplačan. Moravska banovina bo posojilo porabila za izvršitev več večjih javnih del. Zagrebška policija je aretirala bivšega konii-denta in agenta zagrebške policije Zwergerja, ki se je zadnje čase nahajal v Krškem. Tega človeka s temno preteklostjo imajo na sumu, da je bil duša velikega števila nečloveških preganjanj hrvaških domoljubov. Zwerger je večkrat zasliševal te ljudi in jih tudi pretepal. Poleg tega kaže vse na to, da je on skupaj z bivšim agentom Beloše-vičem sodeloval pri umoru znanega hrvaškega znanstvenika vseučiliškega profesorja dr. Š’:flaja, ki je bil ubit iz zasede, pa oblasti v času Živko-vičeve diktature morilcev seveda niso mogle najti. Sedaj išče policija še izginulega bivšega policijskega agenta Beloševiča. Strašen zločin se je dogodil ▼ vasi Kru sevu pri Mostarju. 58 letni Martin Čorič je ubil dve svoiji snahi in tri njune otroke. Martin je živel v stalnih prepirih s svojima snahama. Svoj gnev je začel tolažiti z vinom. Kadar je bil pijan, je počenjal doma vse mogoče stvari. Popolnoma pijan je prišel domov tudi pred dvema dnevoma Začel se je prepirati s snahama in se zapodil za njima z nožem v roki. Ko sta ženski začeli vpiti, so se trije otroci stisnili okrog njiju in prosili Martina, naj jima ne stori nič hudega. Toda pijani Martin je zgrabil najprej eno in ji zadal več smrtnih vbodov Tedaj je skočila nadenj druga snaha in mu zbila iz roke nož. Mož pa je tedaj še bolj pobesnel. pobral sekiro in z njo razsekal obe snahi. Nato se je spravil še nad otroke m vse tri razsekal na drobne kosce. Strašen zločin skoro nima ppra nikjer, zlasti pa je naredil strašen vtis na ordotno prebivalstvo. Ljudje imajo namreč še vedno v spominu veliko žaloigro, ki se je dogodila v bližnji vasi Srečnice, kjer je lini med neko svatbo nastal ogenj in je v njem zgorelo 29 svatov. Do stavke je prišlo v osješki sladkorni tovarni. Delavci so zahtevali povečanje mezd, o čemer pa tovarna, kakor običajno, ni hote a ničesar slišati. Delavci so se nazadaie poslužil' skrajnega sredstva in stopili v stavko. Izbrali so si bili čas, ki je za tovarnarja najbolj kritičen. Potreba po sladkorju je namreč velika in morajo vse tovarne delati s polno paro, da ne bo pokrita samo domača letna potrošnja sladkorja, temveč da se bodo ustvarile še velike zaloge za potrebe v nujnejših slučajih. Tovarnar je moral odpovedati dovoz sladkorne pe6e. Da bi 6e dosegel čim prej sporazum, je inšpekcija za delo začela takoi posredovati. Upati je, da se bo stavka kmalu končala, ker bo podjetnik hočeš nočeš odrajtal dciavcem tisto kar jim gre. Preskrba naše industrije s surovinami ne bo, kakor kaže, trpela nobenih ovir. Vse države, ki so nam doslej dobavljale surovine, so dile zagotovila, da bodo to delale še naprej. Zlasti so nam potrebni bombaž, volna, železo, stroji in podobni predmeti, katere smo dobivali tudi še sedaj v Dr-vem mesecu vojne v Evropi, Odločilnega 'jomena ' V* trgovino je dejstvo, da na Sredozemske« v°lneSa stanja in se more zato trgovina dali 7alir^ein-?te:n?‘ P°«ebno Nemčija in Iteliia sta t owiV; te's •*"*»» »■*> j«— b«U celo OO..LII, STob“#u' l,”v;e, kar se tiče kmetijskih V L “Tu118 n?ž,lr*' Prav tako je rešeno L,A” drjo^ PT:de‘k°.V' namreč vprašanje dev^i ™ ° K* vpraJa£’e' surovin v tujih državah. Narodni hant* ** s tolikšnimi količinami Oviz, da bo '»Mr ^ V irrasS” •; Okrog 2500 vagonov sveSh sliv je že naša država r tujino. Večinoma je «0 6adje^ Nemčijo in Ceškomoravski protektorat. Kaže n da bo Nemčija kupila še velike količine suhih iti svežih 6liv. Vsega bo letos na razpolago okrofi 4500 vagonov svežih in 3000 vagonov suhih sliv za izvoz. Zaradi vojnih zapletljajev 6c zdi, da bo težko kaj z izvozom sliv v Francijo, Anglijo in Holandijo. 15 gospodarstev |e uničil ogonj v vasi Novi Perkove? pri Djakovu. Ogenj je izbruhnil v enem izmed skednjev, ki se je nahajal sredi vasi Ker je vlekel močan veter, so sc iskre takoj raznesle "» slamnate strehe bližnjih gospodarskih poslopij. Mudje so hitro poklicali gasilce iz bližnjih večjih iJ<^a k° so ti prišli, je ogenj že uničil škofje ? a' petnajst gospodarskih poslopij in hiš. cidarM, i* zažgala stran vržena neugasla na ker * vi* i’e °Žromna, pa toliko bolj občut- s.du Moi i. » pred 10 let, začel na svojo roko urejati nekatere večje dcnarae stvari držlvne t > ^ kasneje pridobil odobritev za ta dela. Tako je grabil h,še in tovarniška poslopja brez predhodnega dovoljena nadrejenih oblasti. To bi nazadnje ne Mo se ni c takega, kar bi moralo Dinjaškega priviti pred sodišče Hu,še ,e b.lo da je mož pri . ” pncMi 7?*!»7ll lepe denarce. Pred «odi*?.p,n se je mož skupaj s pet uradniki zagovarjal, da je de-*...na Ustno pest zategadelj, ker je hotel Drihra-1 državi veliko škodo. Sodišče pa ni bil0 tega t I1,011’*' temveč mu je prisodilo 19 mesecev stro-v* £ ZaP°ra njegovim prijateljem uradnikom, pa akemu p0 šest mesecev zapora. »Nmav čez izaro« Rova ureditev j za življenjske potrebščine S 25. septembrom so bile uvedene nove živilske nakaznice. Glasijo se posebej na kruh, meso, mast, mleko, marmelado in sladkor ter ostala branila. Tedenska odmera se je pri mesu zmanjšala od 700 gramov na 500 gramov na osebo. To velja za normalne ljudi. Težaki, bolniki, otroci imajo izjemno stališče. Otroci do 6 let ne dobijo mesa, pač pa jim je mesto masti določenih 80 gramov surovega masla na teden. Otroci do 6 let dobivajo po K 1 mleka na dan, med 6. in 14. letom po X 1 dnevno, odrasli pa dobijo le posneto mleko. Prosta prodaja mleka je s 1. oktobrom prepovedana. Odslej bodo mleko smele prevzemati samo mlekarne. Surovega masla je določenih 80 gramov na teden za osebo, kruha pa 1900 gramov. Odmera sladkorja se je znižala od 280 gramov na 250 gramov na teden in osebo. Glede drugih hranil določbe zaenkrat še niso končno veljavne. Še nekaj odredb Celovški policijski ravnatelj je odredil, da se dekleta letnikov 1920—1921 javijo k obvezni delovni službi. — Prepovedano je pripravljanje kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. — Ovčjerejci smejo odslej od striže ovac ohraniti 5 kg neoprane ali 2 in pol kg oprane volne za lastno uporabo, ostalo pa oddajajo zbiralnicam. — Sladkorčki, umetna strd in druge slaščice se do- Iz dneva v dan — vsak božji dan... Ljubljana, 1. oktobra. Ostra je jutranja megla ljubljanska. V ta neprijetni pajčolan so zavita ljubljanske ulice. Tudi če si se še tako skrbno umil, te zaspanost grabi in vsako gibčnost je treba z voljo vzdramiti. In še taki obvezni posli na vse zgodaj. V neki odurni naglici se premikajo po vlažnem tlaku človeške postave. Cestna železnica te iz meglene daljave med ozkimi ulicami hreščavo podi na pločnik. Kratkovidno brli iz megle njeno svarilno oko. Pazi ulica — na njej gre življenje — po tračnicah kar naprej. Iz dneva v dan le naprej... čakam nekoga. Stojim. Manem si roke, ne zaradi prijetnega razpoloženja, tudi zaradi strupene megle ne toliko. Kar tako zaradi nestrpnosti. Pa stopim na drugo stran brega. Recimo, da je bilo tisto v posodi Saj, ali pa je barva bila čaju podobna. No, ogrelo ml je kosti in prijetnejše sem se počutil na gorkem v prijazni sobici, ob še prijaznejših obrazih: »Ali želite še kaj?« »Ne, hvala,« sem moral odgovoriti prijaznemu vprašanju. »Sicer so zelo drobne, Vam rečem. Za štiri-deset din in štiri jajca še zraven doložite, mamca, pa sva prijateljici. Pa tudi drobna so.« »Vzemite. So rejene in letošnje so. Dve — tri kovače in 15 kron! Saj vidite, da so ta gra-haste!« Drobna klepetava postavica je sedela pri miri. Skrbno je ležala košara ob njej. Uboge kokoši, zaman stegujete vratove. Vaša radovednost je samo ponujanje! Zahvalite se Bogu, da so ku-merni časi, mogoče pa le odnesete žive glave zopet iz mesta... »Kupite, gospod, Vam ne bo žal.« »Eh, mati, zakaj pa žal,< se je oglasil neki gost od mize. »2al mi je, da ne morem kupiti, vem, da niso drage. Vesel sem ,da imam za cigarete, vendar preden umrem — naj bo tako ali tako — pečeno piško si bom še privoščil. Drugi si jo lahko, zakaj bi si je jaz ne smel? ... »Zato, ker si je ne moreš,« — se je zasmeh-ljivo oglasil sosed. »Si najbrž kar prekmalu začel s pohanimi piškami, tako se mi dozdeva.« »Kar molči!« »Se že na tebi vidi, da si za otepanje krompirja rojen, mastnim žgancem bi se kar na vsa odprta usta čudil...« »Odkod pa, mamca?« jo vpraša hripavo visok možakar. Tista posodica pred njim je kar neznatna izgledala, čeravno je tisto v njej vsak dan človeka pokoncu držalo. »Z Dolenjskega. Iz Mokronoga! Vam, v mejsti je kar luštno.« »Ali se vozite, saj bi bilo nemogoče peš tako da!eč?< >Mal k nogam. Ne, s lurmani se ne vozimo ženske. Pravijo, da smo sitne in klepetave in nadležne.« Verjamem, mamca, da . je t ženskami križ.« Potegnila je krepko iz kozarčka, zategnila je ruto pod podbradkom in čeljust ji je nagajala pri tem. Mlela je žemljo. »Z moškimi je pa še še večji, da ne bo zamere. Tako se pehamo, odkar smo živi. Jaz sem že vsega navajene od mladih nog, pa če bi se mi kaj boljše godilo, ne bi verjela. Sem pa tudi lahko kar mirna zaradi tega. Vsak ima svoje skrbi, kdo je pa brez njih?!< »Letina ni bila slaba?« sem jo vprašal. »Veste, pa pravici rečeno: če je eno dobro, pa drugo ne gre. Ne rečem, ali kje so pa druga leta, ko ni skoraj nobena stvar «vrgla». če je Bog dal letino, bo pa vojska zato vzela!« »Eh, mamca, ne bojte se. Ne bo hudega, ne! Na hudo smo pa vsi navajeni !< Pogledal sem suhega človeka — dober in posrečen — sem si mislil. »Meni ne boste govorili. Se kot otroku, se spomnim, so mi govorili stari in pametni: Takrat kadar bodo železne ptice po «luft» letale in se bodo železne kače po dolinah zvijale in bo samo ena suba krava «na tau-žente» vredna, takrat bo Bo pa na »nem,« je rekla drobna kmetica vzdignila košaro s kokošmi ter jerbas x jajci in suhimi gobami. »Zaenkrat,« je rekla, »se moramo pa na žalost na tem svetu pehati in gnati. No, pa zbogom I« Pa je odšla in je še rekla ... vsak božji dani bijo odslej le v omejenih količinah, prodaja čokolade. kakaoa in kave pa je trenutno ustavljena. Koroški drobiž V Kotmari vasi je umrl Jože Halekar, pd. Matic v Preblah. Pokojnik je bil daleč naokoli znan čebelar. Slovel je, da je v tej stroki pravi umetnik. Prav tako so te dni Kotmirlani spremili na zadnji poti svojega rojaka Ivana Golzerja, ki je padel kot žrtev sedanje vojne. Pokojnik je služil pri nemškem topništvu na Slovaškem. Vojaška oblast je dovolila prevoz v rojstno faro. Bil je sin-edinec, zato je to tem težji udarec za pokojnikovo mater. Na zadnji poti so ga spremljali vsi njegovi tovariši in oddelek vojakov mu je izkazal zadnjo vojaško čast. Pokojnik je bil dobrega značaja, vesel pevec in delaven član slovenskega kulturnega društva »Gorjanci« v Kotmari vasi. Kot-mirški fantje so ga ljubili zaradi njegove vzrav-nanosti in prijetnega vedenja. Naj počiva mirno v domači zemlji, osameli materi pa toplo sožalje! Na graški univerzi je bil promoviran za doktorja pravnih in državnih ved šentjakobski rojak •Tanko Gregori! Iskrene čestitke! Pred posebnim sodiščem je bil obsojen neki delavec iz št. Vida od Glini zaradi širjenja neresničnih vesti na 5 mesecev zapora. V Baškem jezeru so našli utopljenega 77 letnega Jožefa Koglerja iz Bač. Njegovo truplo je bilo 20 dni v jezeru. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. ok*obrs, ob 20: jjrpfjo.' Pre miera. Prijava za gledališki abonma je Se nekHj dni mogoča. Interesenti pa se naprošajo, da se prijavijo č i m p r e j. ker v četrtek, 5. oktobra pricno predstave za abonente. Mariborski drobiž 2ena naglo sledila molu v smrt. V Koroščevi ulici 28 je umrla vdova pa podpolkovniku Julijana Jankovič. Mož ji je umrl pred štirimi dnevi, sedaj pa mu je naglo sledila žena. — V Wildenrajner-jevi ulici 13 pa je umrla v starosti 60 let vdova po podpolkovniku Romana Avanzini. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje! I* orožniške službe. Komandir mariborske orožniške čete kapitan I. razr. Davorin Mavrič, ki je bil prvotno premeščen kot nastavnik na orofaiško Solo v Ljubljani, Je sedaj z novim uka-Bom imenovan za adjutanta žandarmerijske brigade banovine Hrvatske v Zagrebu. — Dosedanji vodnik 1. žand. voda v Mariboru poročnik Božidar Simič je premeščen za vodnika v Belgrad. Gospodoma želimo na novih mestih obilo uspeha! Teleta nkradli in zaklali. Tereziji ftpaler v Tolstem vrhu je bilo ponoči iz hleva ukradeno dva meseca staro tele. Orožniki eo izsledili tatu v osebi 32 letnega delavca Adolfa Krumpačnika iz Tolstega vrha, ki je priznal, da je na prigovarjanje posestnika Štefana PIsara tele ukradel ter ga nato odpeljal k Pisarju, ki je tele zaklal. Meso .so med tem že pojedli. Pisar je izjavil, da se mu je zahotelo telečjega mesa, ni pa imel toliko denarja, da bi si ga kupil. Orožniki so oba izročili sodišču. Is cirkusa pobegnili. Lastniku cirkusa Karlu Wertheimu, ki stanuje v Pregljevi ulici, sta pobegnili 18 letna Marija Eramida, doma iz Šmartnega ob Paki, in 15 letna Ivanka Gracej. Obe sta pobegnili v Šmartno ob Paki. Pobeg je Wertheim javil mariborski policiji. Goljufi na delu. K služkinji Pavli Požar na Ruški cesti 27 je prišla neka ženska in ji pripovedovala, da prihaja od njene matere iz Zg. Pristave pri Ptuju in da rabi nekaj denarja za zdravnika, h kateremu bo šla njena mati, ki se je bila ponesrečila. Požarjeva ji je res izročila 100 din. Še isti dan pa je ugotovila, da je njena mati zdrava in da ni nikogar poslala po kak denar. — Soprogo žel. uradnika Nino Kislih v Mar-inontovi ulici pa je ogoljufa! nek moški za 50 din. Mož se je izdajal za zastopnika tvrdke Singer in da je pooblaščen popravljati šivalne stroje. Pri tvrdki Singer pa je kmalu nato izvedela, da je nasedla goljufu. Mnoge tatvine so se dogodile v Mariboru v teku včerajšnjega dne. Prof. A. Založniku je tat odnesel iz stanovanja razno moško in žensko obleko v vrednosti 1100 din, uradniku Feliksu Skor-piku v Vilsonovi ulici 3 je zmanjkal zlat prstan, ženska zapestna ura in razni drugi predmeti v skupni vrednosti 1040 din. Zeni železničarja Fr. Terčkovi iz Breznega je na Vodnikovem trgu nekdo ukradel ročno torbico z raznimi listinami. Vrtnarju Maksu Kuharju Je pred starinarno Pukl v Vetrinjski ulici tat ukradel paket, v katerem je bil zimski plašč, vreden 300 din. Policiji je bilo prijavljenih še več drugih tatvin, med njimi tudi tatvine kole«. Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu je v mestni bolnišnici umrl Rudolf Koletifi v starosti 52 let. Stanoval je na Addison Rd. in zapušča sina ter eno hčer. Pokojni je bil doma v Krakovem v Ljubljani. V Clevelandu O. je po dolgi bolezni preminul rojak Joseph Skutca. po domače Malnarjev, doma iz vasi Lopata v Hinjski fari. iJočakal je lepo starost 82 let. V Ameriko je prišel že pred 50 leti. Tam zapušča tri sinove Jn tri hčere ter več vnukov. V Chicagu, 111. je umrla rojakinja Mrs. Mary Strubel, rojena Stajdohar. Rojena je bije v vasi Podgrad, fara Stari trg ob Kolpi na Dolenjskem. Zapušča tri sinove in tri hčere. V Chicagu, ni. je bilo neke noči kmalu po polnoči vlomljeno pri našem rojaku Mr. A. Bakšetu, ki ima trgovino s čevlji za mnške in zenske. Tat je izbil izložbeno šipo in pobral dva para čevljev, nnknr je zbežal. Pa se je malo časa veselil ukradenega blaga, kajti policija ga je hitro prijela. V Greensbourgu. Pa. je podlegla operaciji rojakinja Mrs. Paulina Koweies. rojena Sever. Rojena je bila v Ameriki in zapušča moža in šest malih otrok. V Imperialu. Pa. je umrl komaj 25 letni rojak John Eržen. Zapušča še živeče starše, tri brate, dve sestri in več sorodnikov. V La Salle, 111. je podlegla srčni hibi rojakinja Frances Zaverl, rojena Kerstel, v starosti 58 let. Doma je bila iz Dola pri Celju in je prišla v Ameriko z mo?em pred V> leti. Zapušča moža, štiri hčere in enega sina. V Little Falls, N. Y. je bil pri delu v tovarni ubit rojak Jakob Petkovšek. Na nepojasnjen način je eksplodirnl stroj in nesrečne? je bil na rne.stu mrtev. Pokojni, ki je bil star 56 let, je bil doma v Rovtah nad Logatcem, na Notranjskem in zapnšča ženo ter dva sinova in Hye bčpri. V La Plati je umrl po kratki bolezni Andrej Lipičar v s*aro«ti 4-0 let. Doma je bil iz Kala pri Kanalu v zasedenem ozemlju. Pokojni je živel 15 let v Argentini in je bil zaposlen kot bolniški strežnik na polikliniki v 1 La Plati. Zapušča ženo in dva otroka. Obvestila Čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča čebelarje, da sme zopet deliti trošarine oproščen sladkor. Na razpolago je v društveni čebelami. Buški tečaj so Slovence. Po primeru prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica ruski teodj za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. ts začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. sku pino so predvidene vaje iz ruske klasične litera ture Puškinove dobe, za III. skupino pa iz litera tu»e dobe po Puškinu. Ukovina znaša 20 din mesečno in enkratna vpisnina 10 din. Podrobnejš: pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in petek od 7. do 9. ure zvečer Državna dvnrazrtfc& trgovska šola, Simon Gregorčičeva ulira. Stalni obiskovalci — abonenti naieqa Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni ogla sili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmani: Premierski, red Sreda, red Četrtek red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih predstav. 1 Še k maksimiranju lokalnih telefonskih pogovorov. Od Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani «mo prejeli opozorilo, naj se odslej dalje kavarniški, hotelski, restavracijski in sploh gostilniški gosti« poslužujejo samo javnih telefonskih govorilnic, katerih j« dovolj na razpolago. S pavšalom je določeno tako nizko m in im. število pogovorov, da ne zadostujejo niti za lastne obratne potrebe. Iz tega razloga je nemogoče dopustiti gostom m drugim interesentom odslej dalj# brezplačno uporabo telefona v gostinskih obratih. Pripominja se, da velja vsak začetni pogovor po sedaj razglašeni tarifi 50 par. Ker prekorači Ljubljana število 2000 telefonskih naročnikov, spada v najvišji tarifni razred, v katerem se plačuje po 3000 dinarjev letnega pavšala, t. j. točno za 500 govorov mesečno po 50 par. Osrednje društvo rejcev malih živali za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je pričelo izdajati svoje mesečno glasilo z imenom »Mali gospodar«. »Mali gospodar« je strokovni list za vse rejce malih živali in najzanesljivejši svetovalec vseh vprafianj, ki se tičejo reje malih živali. Iz njega bodo črpali perutninarjl, golobarji in rejci kuncev prepotrebne nauke, a tudi rejci koz, ovac in prašičev bodo našli v listu marsikaj zanimivega in koristnega. S priobčevanjem člankov v rubriki: vrt, polje, travnik, bomo skušali zajeti vse življenje in delovanje revnejših slojev, t. j. malih posestnikov, obrtnikov in delavcev! V njeni bo našel vsakdo, kar ga posebno zanima in mu Koristi. — v stalnem živinozdravniSkem kotičku bodo na poljuden naftin opisane razne bolezni ma-L n, -*n kako jih zdravimo, seveda, v j*®1, p* nujno potrebna živinozdravnica po-moc. Ust stane letno za člane rejskih organizacij v 1nečlane pa 32 din. Naroča se v upravi lista »Mali gospodar«, Ljubljana. Gajeva ul. 9-1. Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela. Je Kh;,!!?* r»PJa maIih iivali živUenjskega pomena. Mino s to panogo gospodarstva nudimo možnost ?J?m naro d* sodelujejo pri pro-lzvodnji ljudske prehrane, se čemer se poveča celokupnega našega narodnega gospo-daretval ker se koristno uporabijo doma za pre- v gospodinjstvu. Veliko nJalerialnih in narodnih koristi reje mn-il spoznala tudi kr. banska upravi, ki nlrnr 7 P°krel materielno in moralno pod-E / ,,e pomagala resnim in agilnim rej- »Osrednjega društva rejcev nrlt; H . ^lno na ta na&u je bilo mogoče priti do enotne organizacije in združitve vseh WfV, v skupno društvo. Da je imela pri tem delu kr. banska uprava tudi uspeh, je priča I. ban. razstava malih živali na jesenskem ljubi ian -skem velesejmu, ki je zelo dobro uspela. — Vse-bina lista: Seznam razstave. Na« program. Misli. mnlU, fw^tyLm*-a ,f<>delovati- Reja srednjih in L n * 1 nar0(1no - gospodarskega s v r J ar, na,5eln1lh .m.,sli 0 naS«m perutninar- .Goslx>dareker koristi perutnine: kokoši, rac. gosi in puranov. Kokoži se golijo. Higiena v ne-rutninarstvu. Ali Be splača rediti domače kunce> Golob Zatrimo golobe! Kaj pa kozjereja! Redil- narskl ^s,nega lis,Ja za krmo. Veteri- volna »Malega gospodarja«. Angor^n Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 8 zvečeri Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobra: »Številka 72«. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 4. oktobra: »Hudičev učenec«. Red »A« Četrtek, 5. oktobra: »Številka 72«. Izven. Petek, 6 oktobra: »Kozarec vode«. Premiera ______________ Premierski abonma. Opera. — Začetek ob 8 zvečer: Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. 3> ,oktobra: »Maaon«. _ Gostovanje Zlaie Gjungjenac. Izven. Sreda, 4 oktobra: »Boris Godunov«. Red Sreda. Program radio Ljubljana Ponedeljek, 1. oktobra: 12 Uverture I* ~ 1S, Nf'*)'redi - 1S.30 Opoldanski koncert ItadijNkega orkestra — 14 N&povudi — lg Zdrav Mvena ura: Mladinsko zdravstvo In hiiriena (*dr Anton Brecelj) — 18.'2o Glazunov: Stanka Razin idmf* pesnitev (PloWe) - 18.4o Matij* MSj^ ZuSkl. ifc So letnici rojstva (g dr. Ivan Urafeunuor) — ub Nado vril poroftila - lfi.So Zanimivosti ~ ls.4o Nac — 2o Vcaeli rodoi, vmes poje g. Mirko Pramoi* 31 »proraljevanju klavirja (gr. prof. M. Lipovgek) _ 2Uft Komorna u-lasba (plofifte) — 32 Napovidi 22.1« Veeefi rvokl (Radijski orkeetSr)! POK««* -Torek, S. oktobra: 11 Šolska nra- TonAVrby: 30 Zbor — .'*) T-nhJca rl. — 21.05 S i mr. ko nc. (Beethoven) — S2.15 Kabaret — Trut-Mi-lan; 17.1fi Pleska g\. — 21 Pihala - 22.10 Gr&ka planin« ~ IHni-BnrIf 21.«0 Pesmi in p1e«i — Florenca* 19.30 Operetna ri. — 2i) & Opereta - Oslo: 19.W Zab. Kono. — 71.^0 Planino — 35.15 Dunajske prsmi — Sotlcns; 20 Pl sim spored — Ork. kon>’. - .21 seljonska oddaja — Stockholm; 20 Zibor — 20.30 Lahka grl. — 21.35 Simf. koneari. Desete balkanske igre v Atenah Jugoslovansko zastopstvo se prvi dan tekmovanja ni postavilo Atene, 1. oktobra. Atletske reprezentance Jugo« la vije, Romunije in Turčije so prišle v Atene, da bi sodelovale na Balkanskih igrah, ki so se danes pričele na velikem atenskem stadionu. Atletske reprezentance balkanskih držav so položile včeraj vence na spomenik neznanega junaka. Danes dopoldne jih je sprejel v avdienci grški prestolonaslednik Pavel. V torek se prične X. kongres balkanskih atletskih zvez. Ob priliki balkanskih iger grški listi opisujejo razmere, ▼ katerih se vrše letošnje balkanske igre, ter podčrtavajo, da balkanske igre dokazujejo bratitvo, ki vlada na Balkanu. Prestolnica Atene le ▼ svečanem razpoloženju. Glavne ulice so okrašene z zastavami balkanskih držav, ki sodelujejo na letofcijih tekmah. Dane« popoldne so bile otvor-jene X. balkanske igre. Pri tej priliki je bila tudi proslava desetletnega jubileja teh tekem ter so bile igre otvorjee zelo svečano. Ceremonijarij je sličil olimpijskemu ter je trajal več ko pol ure Pred grškim kraljem Jurijem II., ki je prisostvoval otvoritvi v spremstvu kraljice in prestolonaslednika Pavla, so defilirale reprezentance Grčije, Jugoslavije, Romunije in Turčije. Bolgarija letos ni bila zastopana. Naše vodstvo je računalo na dober pla-cement zaradi dobrih povprečnih rezultatov in zaradi odlične povprečnosti naših atletov. ^ Razen grškega kralja in kraljevske družine so prisostvovali današnji otvoritvi tudi predsednik vlade Me-taxae z vsemi ministri in diplomatskim zborom, med njimi tudi opolnomočeni minister v Atenah Vukičevič z vsem osebjem poslaništva. Na velikem stadionu je bilo nad 50.000 gledalcev, ki so napolnili igrišče do zadnjega kotička. Jugoslovansko mo- štvo se je danes zelo slabo odrezalo in doseglo samo eno prvo mesto, in sicer Kovačevič v metu krogle. Pričakovani uspehi na 100 m, 800 m in štafete 4 krat 400 m so na žalost izostali. Igre se bodo nadaljevale v torek ter pričakujemo od naših tekmovalcev boljših uspehov. Rezultati današnjih tekem so sledeči: Tek na 100 m: 1. Mesbafer (Turčija) 11.5, 2. Kling (Jugoslavija) 11.5, 3. Stevanič (Jugoslavija) 11.5. Razultati so slabi zaradi močnega vetra v prsa. Skok ▼ višino: 1. Letaxa (Grčija), 2. Fnlad (Turčija), 3. Pompadi (Grčija), vsi 180 cm. Isti rezultat je dosegel tudi Jugoslovan Lazarevič, vendar je zaradi številnejših popravkov dosegel le peto mesto ter se ni plasiral. Tek na 800 m: 1. Stratakos (Grčija) 2.04, 2. Glenis (Grčija) 2:04.6. 3. Goršek (Jugoslavija) 2:04.6. Do 200 m pred ciljem je vodil Goršek, nato pa je nenadoma popustil. Rezultat predstavlja zelo težak poraz za našega rekorderja, posebno zaradi tega. ker sta tudi časa za prvo in drugo mesto zelo slaba. Met krogle: 1. Kovačevič (Jugoslavija) 14.66 (nov balkanski rekord!), 2. Šuleri (Romunija) 14.44. 3. Stefanix (Grčija) 14.29. Tek na 10.000 m: 1. Ragozos (Grčija) 32:53.8, 2. Cristea (Romunija) 33.39, 3. Kiriaki-dis (Grčija) 3,3.58. Štafeta 4X400 m: 1. Grčija 3:31.8, 2. Turčija 3:32.3, 3. Jugoslavija 3:33.1. Po prvem dnevu vodi Grčija s 25 točkami. Slede Turčija s 14 točkami, Jugoslavija s 13 točkami in Romunija z 8 točkami. Prvenstvo v slovensko-hrvatskl ligi: Ljubljana je dobila proti Bački 5:3 (3:1) Ob 16 so se na igrišču Ljubljane predstavili najprej gostje iz Subotice, ki so nastopili v tejle postavi: Barna - Hampelič, Dujkovič - Horvacki, ■Sarčevič, Kopunovič - Demeter, Evetovič, Sabanov, Vidakovič, Cvijanov. Nato so pa prišli na igrišče domačini v postavi: Kroupa - Cigler, Jerman - Vodišek, Šercer, Honcelj - Presinger, Pupo, Grintal, Lah, Smole. V golu in na levem krilu sta bila torej moža, ki še nista igrala v prvem moštvu Ljubljane. Oba sta še juniorja. Po rokovanju obeh kapitanov med seboj in s sodnikom g. Makoratijem se je začela igra. Začetni udarec imajo gostje, toda domačini takoj prevzamejo iniciativo. Ze v 1. minuti ima Lah priliko. Nato pošljejo nekajkrat v ogenj novo levo krilo Smoleta. Smole pokaže, da zna prav lepo centrirati in ustvari b svojimi lepimi predložki pred golom Bačke nekaj prav nevarnih položajev. Gostje iz Subotice prepuščajo iniciativo domačinom. Znamenja na igrišču kažejo, da Bačka ni moštvo, ki bo v stanu v Ljubljani zmagati. Domačini prevzamejo vse bolj igro na svoje noge in ves čas nevarno oblegajo gol Bačke. V 12. minuti zabije prvi gol Grintal na lep predložek, ki ga je dobil z levega krila od Smoleta: 1^0. Toda Ljubljana neprestano napada in igra teče ,va», čas na polovici gostov. V 15. in 16. minuti ima Grintal dve lepi priliki, ki pa ostaneta ne-irkoriščeni. Sijajno se izkaže golman Bačke, k prav odlično brani. V 28. minuti dobi spet Grintal lopo žogo z leve strani. Golman skuša prestreči, toda Grintal s tako prisotnostjo in hladnokrvnostjo požene žogo v mrežo, da se je vse smejalo. Rezultat 2 :0. Malo kasneje pa strelja Grintal iz idealnega položaja golmanu naravnost v roke. V protinapadu kmalu ponovi isto napako desno krilo gostov Demeter. V 35. minuti pa se prvič zatrese domača mreža. Obramba je bila premalo pazljiva in Demetru je v 85. minuti uspelo znižati na 2 :1. Minuto kasneje strelja Boncelj prosti strel, ki ga prestreže Pupo in lepo pošlje na gol. Kolikor je še manjkalo do črte, popravi Grintal, ki postavi na 3:1. Kljub temu, da ima Ljubljana ves čas iniciativo, se rezultat do polčasa ne menja. Tudi v drugem polčasu začne Ljubljana takoj silovito napadati. Lah zamudi že v prvi in drugi minuti dve zreli priliki, enkrat zgreši celo krasen gol. Igralci se na igrišču vodno težje kretajo, ker je dež že dodobra namočil igrišče. Bačka skuša s svojimi dobrimi krili na desni in levi strani priti pred gol Ljubljane. Tako je uprizorilo levo krilo Cvijanovo prav nevarno situacijo pri Ljubljančanih. Žoga gre k sreči ▼ aut. Končno se v 17. minuti vendar posreči Presingerju. Grintal ostro strelja na Laliov predložek, toda v prečko. Presinger je na mestu in popravi na 4:1. V 20. minuti lepo reši mladi Kroupa. V 25. minuti pa j>opravi srednji napadalec gostov Sabanov na 4:2. Kroupa je držal žogo že v rokah, toda ker je bila spolzka in ker je bil strel zelo oster, se mu je izmuznila v gol. Zelo lepo priliko ima v 30. minuti Pupo; toda preveč trmast je, da bi oddal Grintalu, ki je bil sam. V 35. minuti strelja Lah s kakih 30 m silovito; golman brani, toda oster strel se mu izmuzne in Pupo dovrši ter postavi na 5:2. Ljubljana napada še naprej in v zraku je še šesti gol. Toda levo krilo gostov Cvijanov pripravi gledalcem malo razočaranje in to tik pred koncem. Cvijanov je lepo ušel in sl ob levem drogu postavil končni rezultat 5:8. Sodnik Makorati je svoje delo danes opravil popolnoma v redu. Ljubljana je imela danes nešteto prilik, da popravi svojo goaldiferenco na prvenstveni tabeli. Toda golov ni bilo. kljub temu da je imela i prvi i drugi polčas veliko premoč nad gosti. Zlepa ne 1*> več tako lepih prilik za gole kot so bile danes. Moštvo Ljubljane je danes nastopilo z dvema ju-niorjema: na golu in na levem krilu. Kroupa na tfolu ni mogel veliko pokazati; toda nekajkrat je dobro interveniral. Drugi gol bi rutiniranejši golman najbrž držal. V obrambi se je danes odlično izkajzal Cegler, ki je dal tako dobro partijo kot že dolgo ne. Dovolj zanesljiv je bil v obrambi tudi Jerman, čeprav še daleč ne dosega svojega desne ga tovariša. Krilska vrsta je bila danes steber moštva; levi in desni krilec sta bila prav dobra, Šercer pa naravnost odličen. Vsi trije so napadu stalno dajali lepe žoge. V napadu je bil Lah najprid-nejši in najboljši. Mnogo se je trudil in skušal graditi igro, kar pa je bilo spričo težkega, blatnega in spolzkega terena zelo težko. Junior Smole je bil na levem krilu kar dober, čeprav se vidi, da spada bolj na desno krilo. Manjka mu pa potrebna rutina za ostrejše prvenstvene tekme in pa malo prepočasen je bil. Zelo pa so ugajali njegovi lepi centri z levega krila. V Smoletu bomo dobili prav dobro krilo. Grintal je bil borben, vendar smo ga videli igrati že boljše. Pupo je bil v polju in v dvobojih dober, toda neverjetno je grešil zaradi netočnega oddajanja. To hudo napako je kazal že pri prejšnjih tekmah; treba bo bolj paziti. Presinger je zanesljiv igralec in je na krilu, kar sicer ni njegovo mesto, dal dobro partijo. Gostje iz Subotice imajo svoje glavne moči f izvrstnem golmanu, ki je danes držal vse, kar je mogel. Dobljenih golov pa ni mogel držati. Prav dobri sta dalje še obe krili v napadu Demeter in Cvijanov. Oba igralca sta s svojimi hitrimi pobegi večkrat nevarno ogrozila domač gol. Vis tuji goli so tudi njuna zasluga. Izrazito slaba točka v moštvu Bačke je krilska vrsta; na igrišču je skoraj ni bilo videti. Tudi obramba — razen golmana — ni preveč zanesljiva in je večkrat pošteno plavala. Bačka je bilo doslej najslabše moštvo, kar jih je bilo doslej v Ljubljani in ki igrajo r hrvatsko-slovenski ligi. Zdi se nam čudno, kako je mogla Bačka premagati daleč boljše Varaž-dince. Ves potek tekme je danes močno motil dež, ki je baš pri začetku tekme začel rositi; kasneje je začelo kar pošteno deževati in dež ni prenehal do konca igre. Gledalcev ia bilo mani kot zadnjič, le kakih 800. Pozor! Z uspehom zdravim na katerikoli nalin pokvarjene nohte in odstranjujem kurja olesa hrez krvi in boleiin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izulil v inozemstvu, kjer sem jo tudi ie vel let uspešno izvrševal. Priporofa se Dekanic Gradjanski (Zagreb) — Sašk (Sara-jevo) 3:1 (0:0) Zagreb, 1. oktobra. Dane« se je tukaj pred 4000 gledalci bila borba med kluboma, ki doslej še nista izgubila nobene tekme v tekmah Hrvatsko-elovenske lige. Sašk, ki je doslej svoje tekme igral večinoma na domačem terenu, je pokazal danes tudi v Zagrebu, da jo odličen predstavnik sarajevskega nogometa. Igra je navdušila vse gledalce. Gradjanski, ki doslej ni mogel nobenemu klubu zabiti gola, je nudil tak odpor, da je vse do zadnje četrt ure pred koncem igre bilo odprto vprašanje, kdo bo odnesel točke. Prvi polčas je bila igra odprta. Gradjanski je 6icer večkrat napadel, vendar se je moral zaradi odlične igre Saška vedno vrniti na polje brez uspeha. Sašk je 6icer bolj redko napadal, vendar pa so bili V6i njegovi napadi izredno dobri. Prvi polčas je potekel brez gola. V drugem polčasu je Sašk takoj v začetku pričel z živahno igro in je potisnil nasprotnika v obrambo za cele četrt ure. Nato pa je očividno izčrpan popustil. Vendar je v 24. minuti branilec Gradjanskega Hiijl težko fauliral levo zvezo Saška, odličnega Mura-dorija, ki ie s prostim strelom dosegel vodilni gol. To je bil obenem najlepši gol današnje tekme. Do-moradski, ki je danes prvič nastopil za Sašk, odkar je izstopil iz belgraj&ke Jugoslavije, je namreč s prostim strelom iz 20 m dajjave lahno dvignil žogo Muradoriiju na nogo, ki jo je poslal mimo presenečenega vratarja Gradjanskega Urha. Takoj zatem pa je Gradjanski ostro pritisnil in v 28. minuti zaradi napake vratarja Saška po Lešniku izenačil. V naslednjih sedmih minutah je Lešniku uspelo doseči še dva lepa gola ter v 35. minuti postaviti s 3:1 končni rezultat. Hajduk (Split) — ConcorcJia (Zagreb) 2:1 Slavija Varaždin) — Hašk (Zagreb) 0:1 (0:0) Slavija (Osijek) — Split 1:0 (1:0) Tablica hrvatsko-slovenske lige Gradjanski 6 5 1 0 23:1 11 Hašk 6 5 0 1 18:8 10 Sašk 6 3 2 1 11:10 8 Hajduk 6 2 1 2 15:9 7 Slavija (0) 6 2 2 2 13:19 6 Concordia a 2 1 3 11:16 5 Ljubljana 6 1 2 8 12:20 4 Bačka 6 2 0 4 11:21 4 Split 6 1 1 4 4:10 3 Slavija (V) 6 0 2 4 4:9 2 Prizor * razburljive in napete nogometne tekme? Ne, marveč ena izmed številnih slik, ki bodo spremljale naš novi filmski roman »Angeli garjevih lic« — delo, ki vas bo s svojo napeto in pretresljivo vsebino naravnost elektriziralo. Roman bomo začeli priobčevati prihodnjo nedeljo, 8. oktobra, na kar opozarjamo naše redne in nedeljske naročnike. Občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze Ustanovitev treh samostojnih zvez in Vrhovne nogometne zveze Belgrad, 1. oktobra, m. Danes dopoldne ob 9 | j« bila f prostorih Delavske zobrnice skupščina Jugoslovanske nogometne zveze, ki ji je predsedoval dr. Mihajlo Andrejevič. Od 422 oddanih polnomočij je bilo verificiranih 419. Delegati slovenske in hrvaške nogometne zveze niso predali opolnomočij. Niti ni90 bili prisotni, šele ob pol 12 med pavzo, ki so jo zahtevali delegati, je zastopnik 41 slovenskih klubov g. Martelanc izročil svoja opolnomočja. Skupščina je po verifikaciji sprejela poročila upravnega, nadzornega, tehničnega in sodniškega odbora in dala upravi razrešnico. Nato je govoril dr. Kosta Hadži o sporazumu v jugoslovanskem nogmoetnem športu ter obrazložil pravila vrhovne nogometne zveze, ki se bo ustanovila in katere pravila so bila na pogajanjih v Zagrebu sprejeta kot predlog. Po teh pravilih se ustanavlja v državi tri nogometne zveze s popolno avtonomijo v pogledu športnega delovanja v svojih delokrogih, a na čelu vseh treh je vrhovna nogometna zveza v Belgradu, ki zastopa jugoslovanski nogomet v inozemstvu in pred domačimi državnimi oblastmi, vodi nadzorstvo nad tekmami, organizira mednarodne nogometne tekme, rešuje pritožbe klubov proti odločbam zvez, vodi kartoteko vseh verificiranih igralcev in tolmači pravila. Vrhovna nogometna zveza ima svoj upravni, nadzorni, tehnični in sodnijski odbor. Njen vrhovni organ je skupščina, ki vodi vse te odbore. Zveze v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani so zastopane na skupščini v razmeiju 7:4:1, tako da ima srbska nogometna zveza 13, hrvatska 8 in slovenska 2 delegata. Naloga upravnega odbora je odločati o vseh važnih' vprašanjih nogometnega športa in sestavljati vsakoletni proračun. Sklepa z dvetretjinsko večino. Tekmovanje za državno prvenstvo se bo izvedlo takole: v okviru vsake zveze se bodo igrale vsako leto prvenstvene tekme. Po končanih zveznih prvenstvenih tekmah bodo štirje srbski, trije hrvatski in cn slovenski klub odigrali tekme za naslov državnega prvaka. Premoženje bivše JNZ se bo razdelilo takole: Srbska in hrvatska nogometna zveza dobita vsaka po 30%, ostalih 40% pa dobi vrhovna nogometna zveza. Izbriše se posojilo, ki ga je bivša LNP dobila pri JNZ. Bodoči dohodki se bodo porabili tako, da bodo dopolnili imovino vrhovne nogometne zveze, ki pa sme razpolagati največ z 200.000 din premoženja. Presežek se razdeli med zveze v razmerju 7:4:1. Ko je dr. Hadži prečital vsa pravila vrhovne nogometne zveze, je dejal: »Naloga današnje skupščine je, da ugotovi ustanovitev hrvatske in slovenske nogometne zveze ter da sprejme sklep o ustvanovitvi srbske nogometne zveze v Belgradu. Po krajši debati, v katero so zlasti posegli delegati sarajevskih klubov, ki so zahtevali ustanovitev četrte, bosanske nogometne zveze, je skupščina enoglasno sprejela in potrdila sporazum med Hrvati in Slovenci, z večino pa je sklenila ustanovitev srbske nogometne zveze v Belgradu. Takoj nato je bil izvoljen odbor Srbske nogometne zveze in je bil za predsednika izvoljen Filipovič Hamid od BSK. Ob 6 popoldne se je zbrala skupščina Vrhovne nogometne zveze, ki so ji prisostvovali: 13 delegatov srbske zveze. dr. Kraljevič in Ivo Šuste iz Zagreba in g. Martelanc kot delegat slovenske zveze. Po kratkih besedah dr. Andrejeviča in dr. Kraljeviča je nato dr. Hadži obrazložil nova pravila, ki jih je skupščina enoglasno sprejela in potrdila. Nadalje je sklenila, da se izda splošna amnestija za vse prestopke nogometnih funkcionarjev in igralcev, ki so bili storjeni do vključno 30. septembra t. 1., ne glede na to, ali je bila že izrečena kazen ali ne. Nadalje je sklenila, da imajo igralci, katerih verifikacije o pristopu h klubu so bile objavljene v službenih glasilih podzvez do 30. septembra, pravico takojšnjega nastopa za svoj klub. Izjema je samo pri onih igralcih, za katere bivši klub še ni plačal dogovorjene odškodnine. Za tem je skupščina izvolila upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor je seatavtjeti takole: predsednik dr. Mihajlo Andrejevič, "prVl podpredsednik dr. Ivo Kraljevič (Z), drugi podpredsednik Miljutin Stanojloviž (B), prvi tajnik dr. Kosta Hadži, drugi tajnik Svetislav Popovič (B), prvi blagajnik Lazarevič (B), drugi blagajnik Lucijan Kovačič (Z). Odborniki: Stevo Trifunac (B), Ivo Šuster (Z), dr. Jerko Šilič (Z), Nedeljko Buljevič (Lj). njegov zastopnik dr. Kosti. Vrhovni kapitan Boško Simonovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni od vsake zvez po eden, in sicer za Belgrad Velko Culič, za Zagreb dr. Kakh in za Ljubljano Franc Jugovec. Skupščina je sklenila, da ostanejo še naprej v veljavi splošni pravilnik, kazenski pravilnik in pravilnik o prvenstvenih tekmah in da so obvezni tudi za vse tri zveze. Prvenstvo v srbski ligi: BASK — Jedinstvo 0:0 Jugoslavija — BSK 1:0 (0:0) Vojvodina — Slavija (Sarajevo) 3:1 (1:0) Gradjanski (Skoplje) — 2AK (Subotica) 4:2 Prvenstvo slovenske LNP: Hermes — Svoboda 3:1 Tekma je potekala v znamenju ravnotežja in življenjski prostor obeh nasprotnikov je bil od obeh enako ogrožen. Hermežaiu so prišli do svojih treh golov iz dokaj čudne gneče in vratar Svobode bi vsaj dva lahko držal, če bi se znašel. Hermes danes ni igral tako na nož, kakor preteklo nedeljo, ampak precej bolj umirjeno in z večjim uspehom. Svoboda je tu pa tam pokazala dobro igro, znamenje, da bi lahko boljše zaigrala. Pa tudi bolj povezano je igrala. V začetku drugega polčasa je zaigrala z veliko voljo, toda vsi poizkusi so se razbili ob nogah in glavah Hermežanov, ki so pritiskali in prišli še do dveh golov. Sodnik g. Cimperman je sodil sicer dobro, ni j>a bil preveč trden. Vendar pa zaradi tega ni bil prikrajšan nobeden. REKA : KRANJ 2 : 2 (0 Težko delo je imel sodnik, da je pomiril vročo kri podžigačev danes dopoldne na igrišču Reke. Nekateri so mu celo očitali, »da je piščalko požrle, seveda povsem neupravičeno. Sodnik gosp. Makorati je svoje delo opravil danes objektivno, odločno in z avtoriteto. Igralca ni izključil nobenega niti od Reke niti od Kranja, pač pa je dal »postaviti na hladno« v drugem polčasu nekega preveč vnetega podžigača. Sicer pa je tekma končala brez vsakega večjega razburjenja. Nikakor ne bomo nehali obsojati igralcev, ki vse preveč in vse preglasno uporabljajo na igriščih »Vukov riječnik«. To se mora odločno enkrat nehati. Več kot žalostno je, da človek na vsakem igrišču posluša samo izbrano izrazoslovje kake zakotne »kafanec. V bodoče bomo začeli navajati take igralce po imenih, če ne bo pomagalo nič drugega. Prav do konca ni kazalo, da bo končni rezultat 2 :2. Kranjčani, čeprav brez Žitnika, so še skoraj tik pred koncem vodili z 2:0. Po prvem golu, ki je padel povsem iz čiste pozicije, je vi- škim podžigačem že skoraj zastal klic po izenačenju v golu, ko je Slavina z lepim strelom po tleh izenačil rezultat na 2:2. Veselje Vičanov ni bilo majhno. Oba gola sta padla v isti minuti. Sicer pa so imeli Kranjčani na igrišču več besede in so bili bolj nevarni, čeprav je imela tudi Reka nekaj lepih priložnosti. Mars — Disk 3:2 (1:0) Nogometno moštvo iz Domžal Disk, ki je v zadnjem času na svojem igrišču zabeležilo nekaj prav lepih zmag nad prav dobrimi moštvi ljubljanskeg:a prvega razreda, danes ni popolnoma opravičilo svojega slovesa. Disk je bil dober samo v prvem polčasu in še to samo v prvem delu igre. Ko je začel Mars proti koncu prvega polčasa malo sistematičneje napadati, so Domžalci izgubili glave. V prvem delu igre so pa zaigrali prav dobro in nekajkrat prav nevarno ogrožali Markova vrata. Proti koncu prvega polčasa pa je Žigon dal že prvi gol za Mars. V drugem polčasu se je slika bistveno izpremenila in ie Mars prevzel igro popolnoma v svoje roke. Ves čas so igrali skoraj samo na Diskovi polovici igrišča. Mars je po Va-netu dvakrat zvišal, enkrat z 11 metrovko, toda tudi Domžalčani so zaradi slabe obrambe in nesporazuma dosegli dva gola. Sodil je e-Mrajen. Jesenice — Bratstvo — Jadran 5:2 ISSK Maribor — SK Rapid 2:1 (1:1) Na stadionu SK Rapida se je danes dopoldne odigrala prvenstvena tekma starih rivalov s srečno zmago Maribora. Rapid je od 5. minute naprej zaradi poškodbe Bolmela moral do konca igrati z desetimi igralci. Igra sama je bila zelo nezanimiva ter je sličila nabijanju žoge. Tudi je bila prepletena z raznimi incidenti. Padale so klofute, ki niso bile na mestu. Tako je neki igralec Maribora brez vsakega povoda prisolil klofuto nekemu .igralcu Rapida. še to majhno število gledalcev, ki je prisostvovalo tekmam, je mislilo, da se bodo namesto nogometa delile na igrišču klofute. Tekmo je sodil g. Količ. Y predtekmi je rezerva Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Rapida s 3 :1. Prvenstvo LNP v drugem razredu: Prvenstvo juniorjev: Mladika:Adrija 4:2 Slavija:Korotan 2:1 Graiika:Moste 3:1 Hermes:Mars 4:1 Slavija:Svoboda 2:1 Ljubljana:Reka 5:0. Za Jugoslovansko tiskamo * Ljubljani: Jole Kramari*. - Iidajatelj: Inl Jole 8odja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski gtiiK lihaja vaak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, M inoaemstvo 25 dl«. Uredništvo: Kopitarjeva aliea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6