139. štev.
V Ljubljani, sobota 12.tuntja 1920. iwt»in.	m	,eto
Velja v Ljubljani in po pošli:
celo ieto ... K 180 —
po! !ats . . .
ictrt leta i.i s. csec
80 — «-15-
hx inozemstvo:
celo leto . . K 24fr— po! ieta. .	*	IM’—
 	.	„	W-
ictri leta
n mesec
20 —
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje polletno .	.	2	dolaija
četrtletno. . .	1	dolar.
v^ula; irjtBk —"Vniki naj pošilja JI jo po nakaznici.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  	štev.	8.	Teleion	štev.	44.	-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
se zaračunajo po jem prostoru In sicer visok ter 55 mm šltOt prosto, za enkrat 1 K 50 vin., za večkrat popust
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. —
-■	Rokopisi	se	ne	vračajo.	  —
Demisija avstrijske vlade.
LDU Dunaj, 11. Junija. Ob trinajstih je državni kancelar dr. Ren-ner poselil predsednika Seitza in mu podal demfeljo celokupnega kabineta. Predsednik je sprejel ostavko in vprašal kancelarja, ali je odstopivša vlada pripravljena voditi državne po-sle pod predsedstvom dosedanjega kancelarja še nadalje. Dr. Renner je izjavil, da je k temu pripravljen. Vsled tega je poveril predsednik na podlagi točke 3. zakona od 4. marca 1919 odstopivši vladi pod predsedstvom dosedanjega državnega kancelarja dr. Rennerja, da zaenkrat vodi državne posle dalje.
Vzroki socialističnega odstopa.
LDU. Dunaj, 10. junija. Socialnodemokratska korespondenca priobčuje nastopni, komunike: Pogajanja med koalicijskimi strankami glede oddale premoženja še niso dovedla do nikakih zaključkov. Tudi pri pogajanjih o ustavni reformi pod okriljem vlade doslej ni bilo možjio, premostiti ostra nasprotja. Organiziranje oborožene ljudske hrambe po vo-
diteljih krščansko-socijalne stranke na Tirolskem in Salzburškem je na-spro<uva še poostrile. Razen teg* obkladajo vodtelji krščanskosocijalne stranke vlado, v kateri sede sami, dan na dan z najtežjimi in najbolj nestvarnimi očitki. Po teh vzrokih povzročena kriza koalicije se je vsled dogodkov v včerajšnji seji narodne skupščine bistveno poostrila. Krščansko socijalna velenemška koalicija je nastopila proti državnemu tajniku j. armado In mu stavila nesprejemlj-vo zahtevo, da se ukine naredba glede vojaških zaupnikov. Voditelj krščanskosocialne stranke Kunschak državnega tajnika za armado ni le sirovo razžalil, nego je tudi javno zagrozil, da odstopi od koalicije. Radi teh okoliščin so državni kanoelar dr. Renner, kakor tudi socijalno-de-mokratskl državni tajniki hi državni podtajniki zvezo socitalno-demokrat-sklh poslancev zaprosili za dovolje-nie, da odstopilo Zveza Je to namero vzela na znanje.
Štajerski socijalisti odložili svoja
mesta.
LDU Gradec, 11. junija. Zastopniki socijalnodemokratične stranke v deželni vladi, v deželnem svetu in v občinskem svetu, med njimi namestnik deželnega glavarja Pongratz in župan Muchitsch, so odložili svoja mesta. Ta sklep, ki ga je zastopstvo stranke vzelo na znanje, je bil povzročen zaradi »adnjih pondeljskih
dogodkov v Oradcu. Eden izmed vzrokov za to je tudi dejstvo, da je postajal prehranjevalni položaj na štajerskem .posebno v Gradcu vedno težavnejši. Ker krščanskosocialna stranka ni vplivala na kmetsko prebivalstvo, kakor je bilo pričakovati, nima koalicija nobene vrednosti več.
Seja narodnega predstavništva.
Beograd, 11, Junija. (Izvirno poro-čilo). Današnja seja narodnega predstavništva je trajala samo poldrugo uro In se le bavila s samimi formalnostmi. Odpravila Je tudi par interpelacij. Kot dnevni red za prihodnjo
sejo, ki se vrši jutri, ie predlagal podpredsednik dr. Ribar razpravo o volilnem redu za konstituanto. Republikanci so stavili protipredlog, naj se postavi kot prva točka na dnevni red volitev novega predsedstva.
FINANČNI MINISTER ZA SVOBODNO TRGOVINO.
Beograd, 11. junija. (Izvirno po-roilo.) Vprašanje »Središnje zadruge« §e vedno ni rešeno. Demokrat-ska_zajednica do danes še ni zavzela definitivnega stališča. Izvolila je po* seben oabor iz poslancev Pribičevi-ča. Poljaka in Križmana, da preštudirajo to vprašanje. Finančni minister Kosta Stojanovič odločno zahteva, da se »Središnia-'zadruga« in sploh vezana trgovina odpravi ter upelie svobodna trgovina, seveda z dalekosežniml kavtelami za preskrbo domačega prebivalstva. Stojano-
vič bazira vso svojo politiko na princip svobodne trgovine. Zato izjavlja, da ne more ostati v vladi, če ta ne sprejme njegovih načel.
RAZPRAVA O VOLILNEM REDU
Beograd, 11. junija. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih političnih krogih smatralo, da ba potekla razprava o volilnem redu za konstituanto razmeroma gladko in hitro. Upajo, da bo tudi § 95, ki vsebuje takozvani kancclparagraf in omejuje volilno agitaciio uradništva, sprejet brez odpora, ker se z njegovimi določbami strinja ogromna večina zbornice.
VERA.
Roman.
(Dalje.)
»Ako se moraš šele navaditi te okolice, Agata, stori to čisto mirno, rada molčim ta čas«.
— Kako pametna in odkritosrčna jel -
»Oprosti, Vera. da nisem mogla
tega prikriti, preveč različnih čustev se me je polastilo«.
»Verjamem«.
Ta, verjamem, se ie glasil obzirno In je povedal vse.
Vgra se je naslonila nazaj ter se
igrala z velikim medaljonom, ki je imel obliko srca in je bil ves posut z briljanti. Bil je edini nakit, ki ga Je nosila; pričvrščen Je bil na prsih ob lornjetlno verižico.
Agati pa je bil molk jako neprijeten, zato je rekla: »Medaljon, ki ga nosiš, je lako okusno stiliziran«.
»Oni, oni, posebno rada ga imam zato ker je možno vsalk hip videti na drugi strani sliko«.
Obrnila ga Je ne/koliko, In Agata je / 'gledala knezovo podobo. — Kaj se vrača tu res vse na isto točko?
Vera je nadallevala smehljaje:
»To je moj talisman. Nosim ga vedno. adtna tudi svoio hletorlJo.
Nikdar nisem dovoljevala knezu, da bi mi kupoval dragocen nakit. To ga
Je žalostilo, a nisem mogla drugače. Najraje sprejemam njegove slike In pa cvetlice. Vsak dan so okrašene moje sobe z najdragocenejšim cvetjem. Bilo Je v Rimu. Kupovala sem pri nekem zlatarju različne stvari, da Hh pošljem v Rusijo. Pokazali so nama tudi tole srce. Knez ga je vzel v roko In ga zopet odložil; potem ga je tenova vzel In se oziral neprestano na me. Naposled nisem mogla odbiti tihe prošnje v njegovih očeh, in rekla sem ruski: ,Tvoje srce sprejmem, Egon*. $e nikoli nisem videla tolikega veselja. Pa seveda, ako pokaže človek moškemu mezinec, zgrabi takoj vso roko: — začel je izbirati tisočero stvari. In zopet sem ga morala opominjati : Egon samo tvoje srce mi dela veselje. Smehljaje se napol srdito, napol nežno Je porinil od sebe vse ostalo, na veliko n e voljo prodajalčevo, seveda. — M on potit coeur, ljubim gal«
In gotovo celo minuto Je pritiskala »voje ustnice na sliko.
Agata je začutila vstajati v svojem srcu glpboko otožnost.
»Vera zdi se mi, da sl fanatikinia svoje ljubezni. Ah, da baš tebi nj usojen poročni PTstan«.
REGENT PRIDE V LJUBLJANO OKROG 27. T. M.
LDU. Beograd, 11 junija. Na vče rajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o regentovem potovanju v Zagreb In Ljubljano. Ministri so se zedinili, da se bo potovanje vršilo koncem tega meseca Regent bo po-setil Zagreb okoli 23. junija, potem pa Ljubljano okoH 27. Junija. Program obiska bosta izdelali pokra-jienski vladi-
REKONST
KCIJA POKRAJ1N-VLAD.
Beograd, 11. junija. (Izvirno poročilo). Mlnisterijalni odbor za prome-no pokrajinskih vlad je imel včeraj popoldne sejo, na kateri so razne strank predložile svoje zahteve. Na podlagi teh zahtev bo poskušala centralna vlada doseči kompromise. Za sedaj so razdeljena samo predsed-sedniška mesta. Dr. Brejc in dr. La-ginla ostaneta na svojih mestih, demokrati dobe predsednika v Sarajevu in Splitu, radikalci pa v Vojvodini.
NOVO NARAŠČANJE DINARJA V BEOGRADU.
LDU Beograd, 11. junija. Na beograjski borzi se jjinar trajno dviga in bo z ozirom na dobro žetev gotovo zavzel mesto, ki mu ob vsem tem gire. Finančni krogi smatrajo, da se bo dinar v kratkem povsod zenačil s frankom, kakor se le pred nekaterimi dnevi zenačil 1 liro. Spričo vsega tega Je na beogradskl borzi velika vznemirjenost. Včeraj franki niso niti notirali, deviza pa Je znatno padla.
KRŠČANSKI SOCIJALCI PROTI — SOCIJALIZMU.
LDU Dunaj, 10. junija. Na občn. zboru avstrijske državne zveze krščanskosocialnih uradnikov, učiteljev in nastavljencev Je izvajal poslanec Kunschak v svojem govoru o avstrijski gospodarski politiki, da je vezano gospodarstvo, kakor se sedaj izvršuje samomor gospodarskega razvoja. Avstrija potrebuje kredita v Inozemstvu in da se ta ne zvišuje, leži glavni vzrok v sedanjem vladnem gospodarskem sistemu, ki ima v svojem programu še vedno socijali-zacijo. Avstrija je odvisna od kapitalistično orientiranega in po kapitalizmu vladanega inozemstva. Socljali-zem naravnost izpodkopuje avstrijski kredit in onemogoča življenje narodno gospodarskega organizma.
Vlsokovzravnana Je stala mahoma Vera pred njo.
»Nosite ga v miru, v6. ki ga imate. ne zavidam vam ga.« ,V ekstazi Je dvignila roke. »Kaj veste ve, ki prebivate v globoki dolini, o svobodni višini, po katerih stopa moja r.a-ga? Kaj veste vž. vtesnjene v ozke spone, o visokem poletu moje duše -?«
»Vera, imponlraš mi: pred menoj stojiš kakor svečenica, ki brani svoj žrtvenik.«
»Da, žrtvenik, ki sem na njem žrtvovala samo sebe in s katerega se dviga kadilo moje velike požrtvovalne ljubezni.« Omahnile so £ roke, in naslonila se le na svoj stol. »Moie srce se dviga proti nebu, lahko, svobodno, nevezno, kakor ptica v zraku, črpa v 6tru nove stfe in se vrača na zemljo, da razsiplje cele veletoke ljubezni Moje srce se ne more dovolj razdati; — ako človek mora da-fati, postane skopuh, kdor dajo rado-voljno, pa postane zapravljivec. Da, izrekla si pravo besedo, fanatikinia svoje ljubezni semt Ali želiš pogledati v moje življenje? Pri nas je vedno nedelja, vsekdar solnčna in topla. Čudežna cvetka sreče se nama razcvita vsak dan nanovo. Pri nama nihče ne reče: zahtevati morem, a
Nezdravi pojavi.
Iz Beograda prihajajo poročila, ki nam kvarijo vse veselje nad boljšajočimi se gospodarskimi razmerami. Kako težko smo čakali navadni zemljani, da bi se začela naša valuta vendar že enkrat dvigati |s svojega nezasluženo nizkega stanja. Slednjič je vendar prišlo do tega. Oddahnili smo si in začeli upati na skorajšnje boljše Čase. Saj je brezdvomno, da le slaba valuta, ako ne edini, pa vendar glavni vzrok naše gospodarske mizerije. Zboljšanje valute bo gotovo zboljšalo tudi vse življenjske razmere.
So pa krogi ki si dviga našega denarja ne Žele, vsaj sedal še ne. Tc *o špekulanti, ki so si nakupili večje množine tujega denarja, bodisi, da bi prikrili svole pravo premoženje za slučaj obdavčenja vojnih dobičkov, bodisi da bi se izognili izgubam pri zameniavi in kolkovanjii starih bankovcev, bodisi iz gole špekulacije, da bi tuje valute z ogromnim dobičkom zopet prodali. Vsem tem so pojavi zadnlega časa na naših borzah skrajno nedobrodošli. Naraščanje kronske in dinarske vrednosti dela prav neljube križe čez njihove račune Po padanju tujih valut pa *o občutno udarjeni tudi mnogi trgovci, solidni in nesolidni, zlasti pa trgovine z manufakturo. Vsled rapidne-ga naraščanja manufakturnih cen so si mnoge firme nabavile velike zaloge blaga v strahu- da bo nabava kasneje še težja, ako ne sploh nemogoča. Te firme so sedaj v nevarnosti da pridejo konkurentk ki si nakupile lahko danes vsled zboljšanja naše valute bi vsled padca cen na mednarodnem trgu blago pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kakor so si Jih one, pa ga zato seveda tudi mnogo cenelše prodajajo. To bi prisililo sa-
moumevno tudi trgovce s starimi za* logami. da prodajajo blago v izgubo.
Res je, mnogokatera tvrdka lahko utrpi vsled tega občutno izgubo* in nmegokateri posestnik tujih valut lahko Izgubi lepo premoženje. AH malokatera tvrdka toliko kolikor si ie nabrala dobičkov v prejšnjih, zanjo ugodnejših časih, in malokateri špekulant toliko, kolikor mu ie prinesi* valutna špekulacija dosedaj. A če bi tudi izgubili, bi bilo to vendarle neznatno v primeri s splošnimi interesi. Zato je moralno nedopustno in z narodnega ter državnega stališča zločinsko, če se združi peščica ljudi, Id se čuti ogroženo v svojih interesih, ter ne glede na koristi države in splošnosti in zlorablja svol vpliv na borzo In promet v to. da bi zavaro** vala na račun najširših narodovi!? plasti svole ogromne dobičke.
V Beogradu se je osnoval kartel borzijancev, ki so interesirani na tem, da ostane naša valuta še vedno niz* ka. Sklenili so, da bodo-delali z vsemi sredstvi na to, da kurz dinarja vnovič pade In se ne dvigne prej. dokler se sami ne znebijo tujih valut iif blaga, kupljenega še za drage valute. Kaj njim mar! če gre v tem času v; Izgubo še mlHJardsko premož-nie naroda In države; glavno je, da sami lahko povečalo svoje dobičke.
Kakor kažejo zadnja poročila, se njihove namene hvalabogu najbrž ne bodo posrečile Pod prvim navalom je dinar res sicer zelo pad«*i tako* da so zahtevali In plačeval! v Beogradu za 100 francoskih frankov že 220 dinarjev, oziroma 880 kron AH takoj »I Je naša valuta vnovič opomogla In sedaj vrednost kron j In dinarja zopet narašča. Upamo, da bo šlo to naprej tudi kljub odporu borznih špekulantov.
BENEŠKI PATRU ARH PROT! JUOOS1 OVANOM.
Trst, 11. Junija. (Izvirno poročilo). »Piccolo« poroča, da je prejel beneški patriiarh pred kratkim depu-tacijo iz Reke. kateri je izjavil, da spremlja z velikim zanimanjem Italijanski boj za Reko in Dalmacijo. — Zagotovil ie deputacijo dalje, da hoče tudi z verskega stališča podpirali Italijanske aspiracije in da je prepričan, da bodo te tudi prodrle
KATASTROFALNA EKSPLOZIJA PRI TEMESVARU.
LDU. Temesvar, 10. V rovu »Hungariji« rudniku Aninskega se le dogodila velika nesreča. Zaloga dlna-dita se je iz neznanega vzroka raz letela prav tedaj, ko so delavci hote': zapustiti rov. Dosedaj so odnesli 178
ti moraš dati, nego samo: hočem, kute ljubim. Med nama vlada obzirnos.. spoštovanje, zaupanje, duševno sorodstvo in edinost... Tu ni nikake prisiljenosti. slabe volje, nikake nestrpnosti A ozri se v različne zakone 1 Marsikje ie po kratkem času vlačijo verigo — eden na desno, drugi na levo — in kako se ranjajo pri temi Burni prizori ravnodušno« in razdraženo razpoloženje so na dnevnem redu, — zveza se ponižuje do nemoralnega nasilja. In naposied krene vsak na svoio pot — vez je samo še vnanja — tudi poročni prstan je tu brez koristi.
»Vera, dasl se mi duša upira, ti moram vendarle pritrditi V tisočerih slučajih ie tako in ti — ti si zastopnica novega svobodnejšega duha, ki si pridobiva več in več pristašev. Resnično, ako ima ta svobodna ljubezen žene, kakoršna si ti, potem Je ni mogoče popolnoma zametati —«
»Prosim te. končajva ta pogovor, —• šest je že tiral«
Agata ni vedela, kaj naj pomenijo te besede, vprašati pa ni hotela. Zato ie molčala hi se poglobila v Vero, ki je bila popolnoma tiha, a se je zdela nemima in razstresena.
— Kako se izpremintfa njeno otec* d te mislila. Kako m-im okteoa uto*
mrličev, 36 ur rudarjev kaže znake hudega zastrupljenja; prenesli so jih v bolnišnico. 20 redarjev pogrešalo. Uvedena je preiskava.
ZADNJA BORZNA POROČILA.
LDU Zagreb, 11. Junija. Devize* Berlin 258—263, London 350, Newi York 88.30—90, Praga 222—223, Valute: Ameriški dolarji 80—81, avstrijske krone 55—56, čehoslovaške krone 230, angleški funti 360, francoski franki 725—730. nmške marke 258—250. Blago Pšenica franko vagon Srem ali Banat boljše vrste 675* koruza 480, otrobi 140.
Dunaj, 11. junija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 164—178. Budimpešta 89—99, Praga 360—384, Krakov in ; Varšava 88—100, češke krone 363 ! do 388, dinarji 625—675.
i na roka zlato srce! Kako nepopisno lepa je v svoji ustaljeni mirnosti, in kako blaženo jej žare oči!
V naslednjem trenotkiu je Agata prestrašena skočila pokonci, kajti jcnez je stal sredi sobe.
Z uljudno kretnjo ie potisnil gosta takoj nazaj na zofo.
»Prosim, da se ne vznemirjate, spoštovana gospa; jako drago mi je, da vas vidim4ukaj.«
In ne da bi čakal odgovora, s. je sklonil nad Verinim stolom, pogledala ga le, 011 pa Jo je prijel za roko.
»Kako tl je, ljuba moja? Več ne te nisem videi.«
»In jaz sem štela že vsa nemirna minute. Četrt na sedem :»e že.«
Nasmehnil se je. »Podili smo konje na vso moč, ampak zamude ni bilo več mogoče izravnati.«
»Eh bien, sedaj si tukaj.«
Vzdih zadovoljstva jei te dvignil prsi, primaknila je svoj naslanjač nekoliko bližje k njegovemu ter mu gle* dala ljubeznivo motreče v obraz.
AH nial fmef ngtakih razburjenj Egon, nič glavobola, in srce tl ni prej* več utripalo?«
»Nič vsega tega, sroe moje.«
»Potem smeš piti čad.«
NaoaohtUI m J* Agati.
(DaHe prih.)
Stran 8.
»JUGOSLAVIJA* dna 18. Junija 1920.
mm* •
13P. štev.
Koroška mladina ▼ Ljubljani.
Ljubljanska mladina Je sprejela yčeraj svoje koroške brate in sestrice prisrčno in iskreno. Sest do sedem tisoč učencev in učenk ljubljanskih Sol le tvorilo gost špalir do kolodvora. Z zastavami in šopki so pričakovali prihoda ljubih tovarišev iz osvobojenega Korotana. Po ceiourni zamudi je slednjič pripeljal posebni vlak. lefšo okrašen s planinskim zelenjem. s cvetlicami in narodnimi zastavicami, na glavni kolodvor, ki Je bil tudi ves v zelenju in zastavah. Na kolodvoru so sprejele mlade goste deputacije ljubljanskih šol z zastavami in številno občinstvo, ki Je živahno pozdravlalo izstopajoče dečke in deklice. Prišlo Je 523 učencev in učenk iz Borovelj, Podgorja, Bil-čovsa. Št. Janža. Bistrice, Podljubelja in Sveč. Po kratkih, ljubkih pozdravih se je uvrstila mladina v sprevod z Rodbo salezijanskih gojencev na čelu. Pohod koroške mla-deži skozi Špalir ljubljanske mladine in tudi dalje po mestu je bil pravcat triumfalen sprevod, ki se Je gotovo neizbrisno vtisnil v mlada srca. Dečki in deklice so čutili, da so prUU med svoje liudi, da stopajo po ulicah svoje prestolice. Začutili so, da je tukaj niiliova domovina in ne na mrzlem severu, kjer bi #h sprejeli tuje, posmehljivo. To svoje uverjenje bodo povedali tudi doma, in tako bo rodil izlet stotere sadove.
Korošci So korakali v spremstvu ljubljanskih šolarjev do Mladike, kjer so bili vnovič prav prisrčno pozdravljeni. Tam se je sprevod razšel. En del izletnikov je bil pogoščen v Mladiki. ostali so odšli v skupinah k obedu v Ljudski dom. Tekom popoldneva so si ogledovali mesto in njega zanimivosti. Pred Prešernovim spomenikom so učenci in učenke boroveljske meščanske šole zapeli par lepih koroških narodnih pesmi, ki so vzbudile živahno pohvalo mnogoštevilnega občinstva, ki se je v kratkih trenutkih zbralo na Marijinem trgu.
Večina koroških izletnikov se je sinoči vrnila domov, Boroveljčani p« so ostali v Ljubljani ker nastopijo, kakor znano, danes zvečer na koncertu v »Unionu**.
Izid volitev v Nemčiji.
Volitve v Nemčiji 6. t. m. so s« vršile v znamenju orijentacjje razpoloženja nemškega naroda na' desno in levo. Stranke, ki »o dobile zadnjič pod vtisom revolucijonarne atmosfere v državi večino, s katero so lahko sestavile vlado, so pri secanjih volit, vab občutno padle. Izgubile so skoro tretjino poslancev, kar pomenja za koalicijo neoporečen poraz,.
Potek volitev Je bil miren, neredov ni bilo nikjer. Puč, ki so ga nekateri prerokovali za ta dan, se je torej izkazal za račun brez plačnika. Udeležba na volišču je bila ogromna. Samo v Berlinu Je volilo nad 80 odstotkov vseh vpliloev, kar je zelo mnogo, če pomislimo, da je volilna dolžnost v Nemčiji neobvezna.
Glasov za vse stranke je k o oddanih 25,119.067. Od teh so dbbile stranice dosedanje vladne koalicije, t J. centrom, dem otipati in večinski socialisti 8,183.666 glasov ali 222 ix>slancev. V razmerju s prejšnjim številom mandatov (329) so te stranke nazadovale za 107 poslancev. Da so vladne stranke doživele tak poraz, si je razlagati z dejstvom, da je vlada vodila politiko, ki je bila opoziciji na desni in levi nevšečna. Njeno vodstvo državnih poslov je bilo za socialistične ele^ mente premalo radikalno, za meščan" pa prmalo meščansko. Srednja no"t torej ni bila venčana z uspehom.
Opozicijonalne stranke na desnici In levici koalicije so izšle iz volitev zmagovite. Z mogimi glasovi, k! so bili pri zadnjih volitvah oddani za desničarske socjalne demokrate, so se okoristili levičarski opozijonaJci — neodvisni socialisti. Dobili so 80 man. datov (prej so jih imeli 22). Radikalna taktika levičarjev Je torej doživela velik uspeh. Njihov položaj ie utrjen in njihove zahteve po takojšnji socijalizacifl gospodarstva, diktaturi proletarijata in vzpostavitvi normalnih ©dnošaiev z Rusijo bodo postali poslej še trdovratnejši In glasnejši nego so bili doslej.
V škodo dosedanja vladni koaliciji Je pridobil tudi meščansko-nacijona-listlčnl blok (nemški nacijonald i» nemška ljudska »tranka). Te dve stranki, ki sta prej Igrali bolj vlogo političnih Statistov nego političnih faktorjev, sta se močno okrepili. --Število mandatov dbeii teh strank »naša sedal 126 (prej sta jih imeli (e 62LK*r sta obsediva stranki zatočišča
tankerjev In oMdrfcnr. Id vidijo svoj končni cilj v vzpostavitvi monarhije, se nikakor ne 6.A reči, da se Je meščanstvo v Nemčiji odpovedalo even-tualnostl, da se Hohenzollerncl vrnejo na prestol. Bodoča nemška vlada ima baš v teh dveh strankah jamstvo, da ie v Nemčiji polje za monarhizem še vedno prav rodovitno.
Poleg navedenih strank so 'dobili ge: krščanski federativci 21, nemško-hanoveranska stranka 5. bavarsko-kmečka zveza 4 mandate, komunisti pa dva- Vseh poslancev je potemtakem 460.
V glavnem Je torej izid volitev v Nemčiji nezaupnica večinskim socialistom, centrumašem in demokratom, z vlado katere so nezadovoljni i re-akcijonarnl nacijonalisti i radikalni socijaJlsti. Ker bo brez ene od teh dveh skupin sestava nove vlade ne-'1 mogoča, borno kmalu videli kdo je imel v kratkotrajni dosedanji dobi nemške republike prav; ali vladna koalicija, ali nemški nacijonalci ali radikalni sociialisti. Vsaka teorija pride v veljavo šele tedaj, ko jo potrdi praksa; Nemčija bo imela kmalu priliko, da to pokaže z deaanii,
Jvan Deržič.
V znamenju politike.
Pod tem naslovom objavlja »Prometna zveza“ v »Večernem listu" svoje prvo duševno skrpucalo, napada Zvezarje in jim očita narodni socijalizem, politiko, nadutost itd. Da se gospodje potolažijo in da ne slepomišijo naprej, jim moram Javno odgovoriti, pa sem seveda pripravljen voje trditve vsak čas In povsod dokazati.
Udeležba ..Prometne zveze" pri pogajanjih v Zemunu je imela edino namen doseči priznanje tega društva s strani ministrstva. Minister dr. Korošec je šel svoji strankarski organizaciji seveda na roko in radevolje ugodil njeni želji. Tako je prispel v Zemun po naročilu »Prometne zveze" tudi delegat te organizacije. Prometna zveza se menda niti ne zaveda ne, da je s tem svojim političnim korakom razžalila i osmešila celokupno slovensko železničar-stvo.
Ker »Prometna zveza" ves čas svojega obstoja ni nikdar strokovno delala, tudi svojemu delegatu ni mogla dati nikakih navodil. Naročila mu Je le, naj se drži predlogov ZJ2. In takšen delegat naj bi se boril proti ministrskim birokratom za pravice železničarjev! Tega pač vodstvo »Prometne zveze" samo ni pričakovalo. Čudim se le kako ie mogla gospoda iz katoliške, pardon — Jugoslovanske tiskarne računati, da bode narodno stanovsko strokovno društvo pjihovo politično manevriranje vtaknilo mirno v žep. Gospodje so pač samo v besedah in frazah Izvrševalci Krekovega socijalizma, v resici pa najhujši Strankarski politiki.
Poslani gospod delegat je osebno in kot železničar poštenjak. Ne-umljivo Je te, kako je mogel zastopati »Prometno zvezo", ker je še vedno član ZJ2. O tem problemu bo razpravljal tudi občni zbor ZJŽ., ki se bo vršil 27. t m. Delegat se je pač moral ukloniti pritisku in diktatu politikov, čeprav si Je lahko mislil že naprej, da bo igral pri razgovorih precej klaverno vlogo.
In igral je res klaverno. NI kriv sam, če ni imel prilike navaditi se srbohrvaščine in cirilice, tako, da bi lahko sledil pogajanjem. Krivi so »črno-intemacijonalni politiki" iz Jugoslovanske tiskarne, ki so ga prisilili na pot. Če je bilo to v interesu železničarjev, je drugo vprašanje, o katerem bodo razpravljali železničarji sami.
Pogajanja z ministrstvom saobra-čaja, so končana, ker so narodne organizacije vse svoje končne proti-predloge iz meseca februarja z ministrskimi delegati ponovno predelale in definitivno formulirale. Za komuniste in za vas, gospodje iz Jugoslovanske tiskarne, pa so prekinjena, ker nbnate ne vi ne komunisti nika-kega pojma o osnutku pragmatike. Pred par meseci je prišel eden vaših najbolj kričavih zaupnikov k nekemu našemu zaupniku ia ga nagovarjal, naj mu preskrbi zahteve ZJŽ., da jih pošlje »Prometna zveza" svojemu novemu ministru dr. Korošcu. Seveda je dobil primeren odgovor. Od pogajanj v Beogradu pa Je prinesel vaš delegat zapisnike, ki sta mu jih iz tovarištva dala delegate ZJ2. Korošec in Rupnik.
Vem, da rujejo razni gospodje iz jugoslovanske tiskarne zadnje mesece med železničarji v strankarsko politične namene. Poštenje za poštenje! Dokažite, da vam je res za polteno delo, za pravice železničarskega stanu, prisilite svotesa mini-
stra drja. Korošca, da se v ministrstvu saobračaja začne res že s poštenim delom, — potem bodite uver-ieni, da bomo Zvezarji pred vso javnostjo priznali vaše zasluge. Fraze, slepomišenja in nesramno izrabljanje težkega položaja celokupnega jugoslovanskega železuičarstva v samo-pašne strankarske namene, bodisi potem od vas, ali od komunistov, aU če hočete, tudi od narodnih socijali- , stov, bo pa ZJ2. tudi v bodoče vedno in dosledno odločno pobijala, kakor I je to delala doslej.
Beležke.
Slabo poznajo zgodovino.
Cela vrsta govornikov se ie te dni o priliki debate o senžermenskem miru v francoski zbornici pečala a Avstrijo in novimi državami, nastalimi na svoječasnem avstroogrsketn ozemlju. Govori vseh, ki so bili proti sklenjeni mirovni pogodbi kakor tudi mnogi od onih, ki so bili za mirovno pogodbo, so izzveiievali v refren, da Avstrija ni zakrivila vojne, in da ji je zato treba pomagati s federacijo, ki naj bi obsegala Avstrijo in nove države. Če bi bili vsi ti tovorniki m politiki mesto podonavske federacije propagirali raje knjigo svojega zgo-. do vinarja E. Denisa. »Vojna-., v kateri je ta Jasno dokazal, da zadtene glavna krivda na svetovni katastrofi Avstrijo in dunajske kroge, bi francoski stvari več koristili, kot ji koristijo s svojo ljubeznijo do avstrijskih Nemcev.
Ne gre jim po sreči.
Včeraj smo poročali, da je izzval padec francoskega franka v Beogradu ustanovitev kartela trgovcev in špekulantov, ki so hoteli obdržati francoski frank na Višini 200 do 220 dinarjev za dobo dveh do treh mesecev, dokler bodo imeli v zalogi staro blago. To se jim pa zaenkrat ni posrečilo, kajti za sto francoskih frankov se je dan po ustanovitvi kartela plačalo na beograjski borzi le 189 dinarjev.
Nemška nrav v češki luči.
Karet Kalal piše v 52. št. praških »Nar. Lištov € pod naslovom »Ali so Nemci kolonisti?« takole: Nemci sicer ne zaslužijo odpuščanja, toda bodi, odpustimo jim popolnoma. AU več ne. Nemci sL ne morejo misliti življenja brez svoje nadvlade. Zato Je treba, da prazne nemške šole razdiramo brez obotavljanja; izdajalske uradnike je treba odstaviti, veleizdajo strogo kaznovati. V parlamentu je treba Nemcem pokazati moč, sicer bo njihov napuh tako zrasel, da bo republikanskemu parlamentu v posmeh. Zavedati se je treba, da je nemška nrav drugačna kot naša. Nas je Dunaj pridobival z nasmehom,. s stiskanjem rok, z malenkostnim priznanjem, skratka: z drobtinicami. Pri Nemcih pa vsak dokaz humani-tete množi napuh. Umiriti In k pameti pripeljati jih more le moč. Če hm ni povšeči niti naš predsednik, ki je celo svoje življenje oznanjeval I.a-maniteto in ni nikoli Nemcev niti z besedo žalil; če jim on ni všeč, sploh mi upanja, da bi jih kdaj srečala pamet. Skratka: Nemci so kolonisti, toda kljub temu nad imajo enakopravnost, ali ničesar več. Ne poskušajmo pri Nemcih nobenih drugih metod, kajt! njim imponira samo sila.
Jugeslavifa.
Regent * tlldžu.
EDU Sarajevo* II. junija. Snoči ob 7. se le pripeljal prestolonaslednik
regent Aleksander z avtomobilom »kozi Sarajevo v IMže. Na vsej poti, »lasti pa po sarajevskih ulicah mu je prebivalstvo prirejalo spontane ovacije. Regentu sta se peljala nasproti predsednik deželne vlade dr. Srskič in načelnik oddelka za zdravstvo dr. KrolJ. Regent bo ostal v Ilidžu nekoliko dni. Iz Ilidža bo delal izlete v okolico.
Ministrski »vet.
LDU. 10. junija. (Uradno). Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki .ie trajala od 10.30 dopoldne do 1.16 popoldne. Na tej seji se je razpravljalo o vprašanju gotovih zprememb v načrtu volilnega zakona, kakor tudi o drugih vprašanjih iz resortov posameznih ministrstev.
Boi na beogradski borzi
Beograd, 10. junija. (Izvirno poročilo.) Zadnje dnj se bije na tukaj-šni borzi žilav boj za in proti tulim valutam. Skupina špekulantov, ki ima v svoji posesti najbrž večje svo-te tujih valut, dela z vsemi sredstvi, da bi njihove kurze dvignila. Prve dni so njihove intrige res uspele: frank se Je dvignil nad dva, lira blizu dva dinarja. Včeraj in danes pa tuje valute vnovič padajo, čeprav ne tako sk-okoma kakor zadnjič, V Beogradu vlada prepričanje, da se je opomogel dinar definitivno.
Pobijanje razbofništv*.
LDU. Beograd, 10. junija. V vsej južni Srbiji so oblasti pričele z energičnim preganjanjem razbojnikov. V preganjanju so se že prve dni poka-
zal nekateri uspehi. V okraju Neto-hija so usmrtili 8 razbojnikov. V ve-člh okrajih je došlo do bojev med razbojniki in orožniki ter Je bilo več razbojnikov ubitih.
*
Izpraznitev Fečuha in Baranje. Zadnje dni se je poročalo, da namerava Jugoslavija izprazniti Pečuh <n one deie Baranje, ki bi imele glasom mirovne pogodbe pripasti Madžarski. Ta poročila se popravljajo v toliko, da je takojšnjo evakuacijo teh krajev zahtevala od antante pač madžarska vlada, iz česar pa še ne sledi, da mora Jugoslavija zahtevo takoj Izvesti. Mirovna pogodba, katero so podpisali madžarski r ©oblaščenci v Parizu 4. junija, določa, da se imajo izprazniti kraji, ki ne ostanejo pod Jugoslavijo, šele tri mesece po ratifikaciji mirovne pogodbe.
Dr. Hlnkovič ne bo zagovarja Radiča. Pred par dnevi smo zabeležili vest, da bo poleg drugih zagovornikov zagovarjal Stepana Radiča tudi dr. Hinko Hinkovič. Dr Hin-kovič Izjavlja sedaj v listih, da je ta vest neresnična.
Padanje cen pivu in vinu v Osje-kn. Osješki hotelirji in restavraterjl so sklenili — kakor poročajo iz Orleka — da znižajo pivu in vinu cene, Dober vzgled so dali mali gostilničarji, ki so že .pred nekaj dnevi znižali cere pivu pri čaši na 2.50 krone in vinu pri litru od 16 na 14 kron.
Vlak skočil s tira. Pred kratkim fe v bližini Terezovca—SuhegapoHii skočil s tira zagrebški osebni vir’;. Skoda ie malenkostna, človeških ž •-tev ni bilo.
Razna poročila.
IZID NEMŠKIH VOLITEV PO
ftTFVIf IfAH
LDU. Berlin, 8. junija. (DunKU-Wolff). Po dosedanjih poročilih do-poslanih voditelju državnih volitev, je bilo pri volitvah za državni zbor vsega skupaj oddanih 25,119.067 glasov. Od teh Jih je dobila socialnodemokratska stranka Nemčije — 5,531.157. neodvisna socijalno-demo-kratska stranka 4,809.862, nemško-nacionalna ljudska stranka 3,638.851, nemška ljud. stranka, 3,456.131, centrom 3,500.800, nemška demokratska stranka 2,152.509, krščansko federalistična lista (bavarska ljudska stranka, krščanska ljudska stranka) — 1,214.963, komunistična stranka 438.199, nemško-hanovereka stranka 318.104.	____
PAPEŽ NEVARNO OBOLEL.
LDU. Dunaj, 10. junija. Kakor poročajo listi iz Pariza, je papež hudo zbolel za revmatizem in se bo bržkone moral »Praviti v kakem kopa-| Hšču.
MONARHISTIČNA PROPAGANDA NA TIROLSKEM.
LDU Dunaj, 10. junija. »Arbelter-ceitung" piše, da se snuje na TiroJ-»ketn »a inozemski denar monarhistična vojska, ki hoče potem roča izvesti združitev »abodnih alpskih dežel t Bavarsko.
Plebiscit v zahodni Prusiji.
LDU. Pariz, 10. junija. Medzavez-niška komisija Javlja, da-se bo vršilo ljudsko glasovanje v zahodni Prusiji
11.	julija.
Lepa straža.
LDU Dunaj, 10. Junija. V dunajskem arzenalu so predvčerajšnjim aretirali stražo in poveljnika, ker sta obdolžena tatvine dra«ocenih stvari. Povzročena škoda znaša milijon K. •
Mednarodna donavska komisija se sestane 17. t. m. v Parizu. Jugoslavijo bodo zastopali kot delegati: Mihajlo Ristič, polnomočni minister, kot niegov pomočnik dr. Franc Vilfan in kot tajnik Damanjko,
Italijansko maščevanje. Tržaška odvetniška zbornica Je črtala is imenika odvetnikov jugoslovanske odvetnike deje. Coka, Ribafa, Poščiča, LaginJo in Trinajstiča.
Nemška vladna kriza. Nemški državni predsednik Ebert se je te dni delj časa razgovarjal z državnim kanclerjem Mullerjem in pozneje tudi s podkanclerjem Kochom. Državni kancler, ki bo najprej dobi! nalogo, da sestavi novo vlado, se bo predvsem obrnil do neodvisnih sodjali-stov: kakor pa piše časopisje radikalne levice, bo ta njegov poskus ostal menda brez uspeha.
Za znanstveno izobrazbo sod u-kov. Češki Justični minister namerava v svrbo popolnejše Izobrazbe sodnikov vpeljati znanstvene kurze ter razpisavati tekmovalne naloge, /a katere bo priznana posebna premija. Na juridičnih fakultetah se vpelje stolica za kriminalno psihologijo v smislu intenci) umrlega profesorja dr. Tlansa Grosa. Pri odvetniških in sodnHskih izpitih bo tvorila kriminalna psihologija bi sodnijska medicina poseben predmet.
Drugi mednarodni komunistični kongres bo sklican 15. junija t. L v Moskvo.
Ljudsko štetje v Budimpešti, ki ga
ie izvedel tamkajšnji prehranjevalni urad. Je pokazalo, da znaša število prebivalstva v Budimpešti 1,100.060 duš.
Španska bolezen na Dunaju. Na
Dunaiu je začela zopet v Širše; n obsegu razsajati španska bolezen. Število obolelih ni tako veliko kot ja bilo pozimi. Bole^pn se pojavlja večinoma s težkimi komplikacijami, ki so običajno združene s pljučnico.
Občinske volitve na Irskem so skoval končane. Po poročilih angleških listov so pri voljtvah zmagali sin-fajnovd z veliko večino povsod, razen na severovzhodu Ulstra bi grofije Londonderry.
Gospodarstvo.
BORZA.
Dunaj, 10. junija. (Izvirno poročilo.) Deviza na Zagreb 164—168, Budimpešta 89—99, Praga 360 do 364, Krakov 88—100. Valute: češke krone 361—386, dinarji 635—675.
LDU Dunaj, 10. junija. Devize: Berlin 405, Curih 2790. Valute: nemške marke 401, Švicarski franki 2765, francoski franki 1225, italijanske lire 875, angleški funti 590, dolarji 135. Zagreb 164-178, inadž. žigosane krone 90-104, Praga 360-384, čehoslovaške krone 361-386, novi dinarji 625-675.
LDU Curih, 10. junija. Devize: Berlin 1420, New York 549, London 21.65, Pariz 42.20, MBan 31.50, Praga 12.40, Zagreb 5.33, Budimpešto 3.15, Dunaj 4.
LDU Praga, 10. junija, (Ctu.) Devize: Beograd 174.25, Dunaj 26.87, Valute: Jugoslovanski dinarji 171.25,
avstrijske krone 23.87.
*
dr Nov denar od 2 do 100 par in od 1 do 5 dinarjev pride pri nas v I promet, v najkrajšem času.
-f Papirnati degar, ki ga je izdala zagrebška mestna občina, se do 30. t. m. vzame i* prometa.
.4- Izvoz flžofa. Z* asni finančni odbor ministrstva je sktenB m svoji »3$ dne 9. L m., d* »e napravi izje-
tv členu 3 odredbe na podlagi ena minfetrskska	od
aprila 1.1. in dopusti v neomejeni količini izvoz starega fižola v inozemstvo. Izvoz Je dovoljen do konca teta proti plačilu potrebne carine bi izvoz fižola in zagotovitvi valute.	,
+ Cene mokf so zopet padle. V Zagrebu stane nafboljša vrsta moke 10—11 kron, koruzna moka pa ie p« 6 klon kg.
+ Padanj« cen svinjskega mesa. Osiješki listi javljajo, da so v zadnjem času padle oene svinjam v Sremu in Vojvodini. V Subotici, kjer se Je pred 14 dnevi s vin Sna prodaja od 30—34 kron kg, stane sedad kg svinjskega mesa 16—17 kron.
+ Za popravo romunske valute je dala romunska vlada na razpolago 300.000 vagonov koruze, 2000 vagonov graha. 25.000 vagonov ovsa in j 400.000 vagonov ječmena. Tl pridelki | se prodalo tujhn državam za romun-! ski denar.	,	,	,
-t- Poljskih mark Je doslej todala i Poljska emisijska banica 14 milijard.
; K tel vsoti še ni vštetih 5 milijard ■ mark, katere, je nedavno dovolila poljska narodna skupščina na novo | emitte.Tti.
Ž Francozi kupujejo našo pšenico, eograd Je te dni prišla neka francoska trgovska misija, ki se pogaja s SrediŠnjo zadrugo za nakup večje količine našega »a
m
186. &•><
jtnmjnme »um
Stran 8,
Dnevne vesti.
— Krali Peter obhaja 12. Julite »voj rojstni dan. Po nekaterih hjvat« »kili In srbskih mestih se vršijo »e velike nriprave za proslavo.
— Vsesokolskl ziet v Pragi. Do 15. t. m. morajo vsi pooblaščenci, ki potujejo v skupnem vlaku v Prago, predložiti svoje potne liste Sokolskemu savezu. Vizume, češke in avstrijske. nreskrbi Sokolski savez, ter tudi založi tozadevne pristojbine. — Skupni vlak se bo ustavljal samo na sledečih postajah: Zidanj most, Celje, Pragersko, Maribor in Spilje. Vozni red se še sporoči.
— Razpis služb. Razpisane so službe dveh praktikantov pri ujprar viteljstvu o. j. bolnice v Ljubljani. Absolvirani srednješolci se opozarjajo na Uradni list.
— Sprejemanje bolnih otrok v otroško bolnico na Zrinskega cesti se vrši od 15. 6. t.!. dalie vsaki dan od 10—11 dopoldne in od 3—4 popoldne v ambulanti otroške bolnice. Izven določenih ur se sprejema samo izjemoma v najnujnejših slučajih potom sprejemnega urada splošne bolnice na Zaloški cesti v Ljubljani.
— »Državna posredovalnica za delo.« Pri vseb podružnicah »Dri. posredov. za delo« (v Ljubljani. Mariboru in Ptulu) je Iskalo v pretek, lem tednu od 31. V. do 6. VI. 1920 dela 195 moških in 79 ženskih delavnih moči. Delodajalci so isklall 95 moških n 63 ženskih delavnih nočf. Posredovanj se Je izvršlo 154. V delo se sprejmejo: kuharice, služkinje, gozdni delavci, hlapci, dekfe, poljski delavci In delhvke. mizarji, dninarji in dninarice, rudarji, zidarji, pfetar-{1, tesaril itd.
Liublfana.
w
= Udeležnikom koncerta »GL Matice« in opere. Začetek koncerta mladinskega zbora in orkestralnega društva Glasbene Matloe v Unionu in operne predstave v gledališču ta soboto, 12. t. m- je na sledeči način urejen: gledališka predstava se v soboto prične točno ob pol 9. url, koncert koroške mladine se prične ob pol 8. uri zvečer. Na to posebej opozarjamo koncertno ta gledališko občinstvo. V Unionu se s pričetkom koncerta ne bo moglo prav nič čakati na zakasnele, ki smejo' vstopiti Seta v odmorih med točkami, nikakor pa ne med izvajanjem posameznih točk.
= Na vsesokoisketn zletu v Pragi bosta zastopala mestno občino ljubljansko podžupap dr. Karel Triller in magistratni svetnik Janko Blel-weiss-Trsteniškl
— Čehoslovaškl legijonarfl polka Mas?>ryk, ki so bili ustavljeni v Go-' rici od komunističnih italjanskih železničarjev. so pasirali predvčeraj-šnjm ponoči Ljubljano. Po poročilih italjanskih listov italjanskr železničarji legijon&rjev niso ustavili na last. no pest, ampak na ukaz mednarodnega železničarskega sindikata, k! je izdal parolo, da nai železničarji vstavijo vsak transport oboroženih vojakov.
~ Slov. zdravniškega društva v
Ljubljani mesečni sestanek se vrši v četrtek 17. t. m. ob 6. url pop. na porodnišnici deželne bolnice. Vsporčd: I. primarij, prof. dr. Atajzil Zalokar; a) ginekološke in porodniške demonstracije; b predavanje: Torzija ova-rijalnih tumorjev in maternice z ozirom na njih postanek. II. Primarii dr. Obstl: Umobolnice in njih razmere v Sloveniji.	K.
~ Mestni dekliški H cel In ženska realna gimnazija. Vsled pomanjkanja prostorov odpadejo sprejemni Izpiti v julijskem terminu.
= Hribarjev gaj. Opozarjamo š* enkrat na to sokolsko prireditev. Med petjem In nagovori se bodo izvajale sledeče telovadne točke: 1. proste vaje a) deklic (češke) b) dečkov (češke) c) ženskega naraščaja (z lok!) d) članic (češke) e) članov (društvene), 2. orodna telovadba Slanic in članov In 3 skunka. Vstopnina 5 K, sedeži k telovat ,i poleg tega prve vrste 7 K. drage 5 K bi tretje 3 K. Začetek ob pol štirih. Zbirališče br. društev v krofu ob pol treh pred Mestnim domom. Y nedeljo tedaj vsi v »Hribarjev gaj«.
— Uradniška menza v Ljubljani (paviljon Narodnega doma) sprejema hove člane vsaJk dan od 14.—15. in 19.—20. ure. Dnevni mispevek za kosilo in večerjo 17 kron.
— Občii! zbor Slov. društva zaklada za vojaške vdiove ta sirote, se vrši dne 16. t m. ob 18. url v posvetovalni dvorani mestnega magistrata
Sprememba prevflf ft, MBŽtafcoBll
Vri, M so pristauOt k društvu a niso dobili pristopnic, se vljudno var bijo k občnemu zboru.	K,
= Mestna zastavljalnica Ima torne sečno dražbo oi^obra 1919 zastav.
1 jenih predmetov dna 17. Junija ob 15. uri.	— K.
= V porotni dvorani aretiran hudodelec. V nedelo ponoči je zabodel 18 letni Blaž Jugovec v prepiru in jezi svojega nasprotnika Jožeta Ravnikarja v Škofji Loki. Ranil ga Je težko, skoro smrtnonevamo. Pred orožniki Je pobegnil ter se skrival ta klatil povsod. Včeraj ip prišel v Ljubljano. Gotovo, da »s izšola za bodočo poroto, pred katera pride, je šel včeraj popoldne poslušat senzacionalni proces proti roparki Jožetu Gorjancu. Blaž sedi v klopi in lepo, pazljivo sledi vsaki besedi razprave. Detektivom postane sumljiv po došlem opisu. Brez hrupa iji senzacije ga povabijo ven in atcttrajo. Jugovec de-ianfe priznava.	,
= Vlom. V stanovanje bančnega sluge Benjamina Ltakiča na Aleksandrovi cesti fe bflo včeraj dopoldne vlomi;, o s ponarejenim ključem. — Vlomilci so odnesH s.a 5000 K obleke ta perila.
= Zgubila se Je knjižica vplačilnimi listki na Ime Jernej Jeras. Najditelj se naproša, da jo prinese Jerneju Jerasu, železničarju na Južnem kolodvoru .
Maribor.
29letnico mature obhajajo dne 23. t. m. ob 19. uri v hptelu Union abitu-rijentl mariborske gimnazije iz leta 1900.
Razpisana )e služba praktikanta pri upravrteljstvu obče javne bolnice v Mariboru. Absolvirani rednješol-d se opozarjajo na razpis v Uradnem Hstu.
Črešen] pripeljejo na mariborski trg v zadnjem času toliko, da Jih niti prodati ne morejo. Zadnjo nedeljo Jih je bHo na trgu preko 50 vozov. Vsled nemogočega izvoza se prodajajo po zelo nizki ceni, večinoma po 2—3 K kg, stabejša kvaliteta pa se dobi že tudi po kreni.
LETOVIŠČE VETR1N.J.
Jugozahodno od Celovca leži v zelenju letovišče In občina Vetrinj. sedal zadnja železniška postaja za Vrbsko iezero. Ta kraj se omenja že leta 890 z imenom Vetrina. L. 1142 je ustanovil Šponhegner Bernard ci-stercijenski samostan in ga podaril francoskim redovni, om iz samostana Villers 1’ Albaye. Jožef II. Je odpravil 1. 1789 samostan in ustanovil posvetno župnijo. Samostansko poslopje je preurejeno sedaj y tovarno za suk-no, ki uživa dober sloves. Nekdanja samostanska cerkev ima veliko starih spomenikov v stranskih hodnikih, dragocenih slik, lepo gotsko kapelo in lep v baročnem slogu izrezljan veliki oltar. Poleg cerkve je velik senčnat park, ki Je občinstvu dostopen.
V kraju je poštni in brzojavni urad. Od Vrbskega, jezera je oddaljen Vetrtaj 4 km. V kraju Je tudt zdravnik. Od postale v trg vozi po enkrat na dan auto. ta sicer odide s postaje ob 11.20 in pride v trg ob 11.28. Iz Vetrinja vozi ob 5.56 hi pride na postajo ob 6.02.
Izleti: na letovišče Planina (Alpe) pol ure, tam }c solidna restavracija. ki ima i sobe. prirejene'za letoviščarje. Lep razgled na Jezero in na Celovec; prijetna gozdnata okolica.
K Majerniku ob Jezeru tri četrt ure.
Na 2ihpolje 1 uro. Z ZlhpolJ je lep razgled po Rožu.
Interesentje naj zahtevajo pojasnil glede letovišč po slovenskem Koroškem od Tourist offioe — Borovlje.
ton ta navaja obširen aftbi, ki Je m mestoma zelo nepopolen. Glavni zagovor polaga na okolnost, da je bil dna 15. januarja v trenotku, ko Je bil rop izvršen, na stgpovanju vkopojc-nega železničarja Kunstlerja v Roini doIfnL Za to svojo trditey Je navedel poleg Kunstlerja še tri priče: Alojzijo ta Amalijo Potočnik ter Marijo Kunstlerjeva.
Gorjanc sc pri včerajšnji razpravi zagovarja enako kot pri zadnji. Na predsednikovo vprašanje, kdo mu Je prodajal tobak v verižniška svrhe, odvrne kratko in samozavestno: »Verižnjk verižnlka ne Izdal« ..
Razprava Je bila mirna in brez zapletljajev. Priče, ki so bile že zadnjič zaslišane, sc izpovedale kakor zadnjič. Senzacionalen intermezzo pa te nastal po zaslišanju prič, katere Je predlagal Gorjanc v svojo razbremenitev. Priča Alojzija Potočnik, 38 let stara, delavka v tobačni tovarni, izpoye: »Gorjanca poznam. Videla sem ga pri Kunsilerju 15. Januarja, na kateri dan se tako dobro spominjam, ker sem v mestu kupila »Večerni list.« Ta list sem tisti večer čitala pri Kunstlerju« Dalje pravi: »Spomnila sem se na to, ko sem doma našla dotlčni »Večerni Ust.««
Druga priča, hčerka prve, 14-let-na Amalija Potočnik izpove tudi, da Je 15. in 16. videla Gorjanca pri Kun-z 12 | stlerju. Med drugim pravi: »Na 15. se spominjam, ker Je mama čitala »Večerni list« katerega je potem našla doma. Rekla fi je: »Vidiš. To je pa tisti »Večerni list«, sedaj vem, ke-daj je to bilo.«
Tretja priča M^ija Kunstlerjeva tudi pravi, da je bil Gorjanc 15. janu-arta pri njih na stanovanju- Na nekatera predsednikova detajlna vprašanja pa ne da nobenega odgovora.
Ker Je priča Jera Trobec z vso gotovostjo potrdila, da Je bil ropar takšen, kakor Gorjanc, je državni pravdnik dvorni svetnik Trenz predlagal, da se proti gori omenjenim trem pričam uvede kazenska preiskava. predlaga pripor in da se jih takoj predstavi preiskovalnemu sodniku. Predsednik Regally da po zapisnikarju sestaviti točni zapisnik o zaslišanju prič, katerega potem prebere. Ptiča Alojzija Potočnik še pripomni: »Izpovedala sem po najboljši vesti ta vednosti.« Glede Večernega lista pa pripomni, da, če mi je kolporter dal list od isteg;r datuma, potem re bil Gorjanc dne 15. januarja zvečer pri Kunstlerju.
Po končanih formalnostih so bil« vse tri priče Alojzija Potočnik, Amalija Potočnik in Marija Kunstlcr odpeljane pred preir m valnega sodnika. Predsednik Regahy naroči paznikom: »Torej precei ž njimi goril«
Pri popoldanski razpravi ponovi glavna priča Jera Trobec:	„Ta je
bil! Tak obraz! Take oči! Tako velik!" Obtoženec ji ugovarja: „Žena se moti. Nisem bil! ... Za obtoženca Je zelo obtežilna okolnost, da so pri njem našli oh času aretacij® 1400 K denarja jn sicer 20kronske bankovce s koleki in žigom Zadružne Zveze". Dognala se je dokazna veriga, s katero se je posrečilo izslediti provenijenco teh bankovcev, kaiti Trobcu vzeti bankovci so nosili pečat imenovane Zveze.
Porotniki so soglasno potrdili vsa tri glede ropa stavljena vprašanja. Na podlagi tega krivdoreka je predsednik dvorni svetnik Regally proglasil sodbo: Jože Gorjanc je kriv hudodelstva ropa in se obsoja na osemnajst let težke Ječe. — Po sodbi predsednik obsojencu: „A11 ste zadovoljni z obsodbo?" Obtoženec: »Nisem." Zagovornik priglasi ničnost. Ko obsojenec, uklenjen v sprem stvu dveh paznikov, odhaja iz dvorane, vzklikne z ironičnim nasmehom proti občinstvu, med katerim se nahaja tudi njegova ljubica: „Za osemnajst let sem preskrbljen!"
S tem senzacionalnim slučajem j« bilo tri tedne trajajoče porotno zajedanje zaključeno.
Šport in turistika.
Triglavske koče 8PD t. it Triglavski Dom, Staničeva koča, Aleksandrova koča, .Vodnikova koča kakor tudi koča pri Triglavskih Jeaerih se otvorijo dne 27. t m. Vsled slabega vremena. Id Je zapoznita transporte v Kočo pti Triglavskih jezerih, le-ta koča ne bo o tvor Jena vže 15. L m. — kakor se te nameravalo — temveč objednpm z drugimf !ne 27. t. m.
Obirska koča (s najznameoltejšo fugoslov. višinsko metereol. opazovalnico), ki je odprta celo leto, Je letos tud! pod upravo SPD in Je oskrbovana slično kot druge koče ta Domovi SPD (6 sob la skupno ležišče, prostorno za nad 50 Ijudii komodno. Oskrbnik Slovenec.) Najboljši pot na Vel. Obir ali Ostre 2142 m Je Iz Železne Kaplje čez »Ivanje« po širokih grebenskih planjah s slovitim, dale-kosežnim razgledom. Obir je znamenit tudi vsled znamenite flore ta redkih rudnin. — Naflepši povratek iz Obirja Je sestop k Trklu pod 5ajdo In preko sRkovite, tipične, koroške, na-rodnozavedne vasice Sele (dobri gostilni »pri Mažeju« m »Gregorič« in Bajtiš v BorovlJ® 7 ur.
Motociklisti se vabijo, da se zanesljivo udeleže sestanka dirkačev v soboto zvečer pri Novem svetu za nedeljsko dirko na Bled. V slučaju pomanjkanja bencina ta olja. Hm Je isti pri klubovem reditelju g. Ogrinu na razpolago.	K.
Avtomoblln] klub za Slovenijo.
Dosedanji kranjski avtomobilnl klub je razširil svoje delovanje na cek> Slovenijo, Predsednik kluba J® g.
IVinfco Majdič, podpredsednika p® baron Bora ta tovarnar Hinko Pogač, nlk. Klub priredi kot prvo društven« prireditev propagandni izlet na Kora* ško ta sle' preko Jezerskega in Veli* kovca na Vrbsko jezero, ter čez Lju« betf nazaj v Ljubljano.
Cestno dirko Ljubljana- -Bled prb redi v nedeljo 13. t. m. klub kolesar* jev in motociklistov Ilirija v Ljubija* ni. Vožnja se deli v skupino težkih m dirkalnih koles. Start v nedeljo dopoldne ob 9. uri na Celovški cesti pri 2 km. Prijave je treba vposlatf na naslov kluba, ali pa osebno v soboto 12. t. m. 8. uri na sestanku dir* kačev v restavraciji »Novi Svet«, klnbnva soba 16.
Nogometna tekma Ilirija rez. —* Slavila. V nedeljp, dne 13. L m. ob 18. uri na prostoru. S. K. Ilirija nogometna tekma med rezervo Ilirije in zagrebško »SlavijcL«. Slavila je med prvimi drugorazrednimi klubi v Zagrebu. Dosegla ie letos tudi proti prvorazrednim klubom dobre rezultate, n. pr. nad »Vlctorio« pe zmagala 2 :1. Rezerva »Ilirije je letos Istotako dosegla že pomembne uspehe. Nastopila bo proti »Slavij!« v svoji, kompletni, najmodernejši sestavi. —< Vstopnina običajna. Ob vsakem vre«
mena.
-K.
Gledališče.
Premiera Anton Novačanov« clrame „Vele}a* se vrši v soboto dne
12.	t m. v dramskem gledališču. Avtor ]e slovenskemu občinstvu znan zlasti po svoji zbirki novel. Izdanih v dveh zvezkih pod našlo-vom ,,Naša vas**.
Pokrajinske vesti.
Ljubljanska porota.
Senzacionalen roparski napad. Tri
priče v preiskavi.
Pred ljubljansko poroto se Je včeraj nadaljevala razprava proti 261et-nemu brezposelnemu mizarskemu pomočniku Jožetu Gorjancu iz Setnika pri Polhovemgradou, ki j« obtožen velikega roparskega vloma, izvršenega dne 15. januarja t. L na domu Janeza Trobca v Setniku pri Pol-hovemgradcu. O tem ropu in prvi porotni razpravi smo že svoječasno
Dolini Logatec. V nedeljo, dna 13. junija t, 1. priredijo člani slovenskega gledališča v Trstu v Dolnjem Logatcu v dvorani Društvenega doma dve pevski zabavni prireditvi z resnimi in šaljivimi točkami. Prva prireditev se vrš ob 16, druga pa ob 21. Spored večerne predstave se razlikuje od popoldanske in se proizvajajo povsem druge točke, Poživljamo vse one. katerim je mogoče priti v Dofjni Logatec, da se udeležijo teh slovenskih prireditev.
Z Jesenic nam pošilja g. nadučitelj Vladimir Rojina z ozirom na naš dopis o nemški šoli v »Jugoslaviji« z dne 5. t. naslednja pojasnila: Na Jesenicah ni nemške šote, ampak 1« štiri paralelke pri slovenski tludsjcl šoli. Otrok ?e 65 in ne 50 kakor ie navedel dopisnik. Učni moči sta sedaj samo dve, ena učiteljica, ki ima prva tri šolska leta in g. nadučitelj sam, ki ima zadnje tri oddelke. On je bil kot begunec od višjega šolskega sveta, nroti svoli volji prldeljen nemškim paralelkam. Da bi v šoli nastopal premalo narodno, mu pač ne bo nihče očital. (Tega tudi gotovo naš prvi dopisnik ni nameraval In gre vsekakor samo za nesporazumllenje). Da ie šola nepotrebna, so si na lasnem vsi narodnjaki z učiteljstvom vred. Ker sta na šoli samo dve učni moči, je seveda nemogoče, da bi dobivali letne nlače nad dvestotisoč kron Plače so samoumevno na teh paralelkah ravnotakšne. kakor na vseh drugih Šolah.
Griže pri Celiu. Službo policaja opravlja zelo rad naš klerikalni župan. Pozno v noči hodi okoli gosti-len, katerih imetniki niso pristaš! njegove stranke, da bi našel kak povod za ovadbo, četudi se v največ' slučajih ne more prepričati o upravičenosti svoje ovadbe. Ce vidi, da sede pred hišo domači ljudje, že lahko pričakujejo, da Hh pride obiskati v najkrajšem času orožnik. — Imel pa je mož tudi smolo, da se je »zamudil« sam v klerikalni gostilni čez dovoljeni čas, kar se mu bode tudi o prili-
Aprovizacifa.
»Vnovčevalnlca za živino In mast« te oddala sledeč, mes. svoja teleta v
! prodajo in sicer: Ahlinu, Anžiču, Bre-i celjnrku, Cešekn, Černivcu, Cuzaku, j Dolničar Francu, Dolničar Jožefi.
I Ham Matiji, Ham Mariji, Janežiču, j Javorniku, Jesihu, Kastelicu. Kočar-I tu, Kocjanu, Lebnu. Makovcu. Novljanu, Novaku. Ocvirku, Petriču, Prepeluhu, Prezrite. Primcu, Rihtar ml., Rihtar siar.. Selanu, Smoljanu, Sker-lanpu, Skranleru, Šmetu, štrukelju,
ki na merodajnem mestu dokazalo. Bilo bi pa na mestu, da bi opozorilo okrajno oblastvo v Celju moža, naj opravita raje službo, katera mu jo poverjena, ta naj ne nadleguje ljudi neprenehoma • svojimi šlkananl, kajti provzroča Hm le nepotrebna stroške rad! potovanja v Celje.
Iz Slovenskih goric. V Slovenskih goricah je še mnogo vina. ki bi s« lahko Izvažata v Avstrijo, toda vsled previsoke carine pride vino tako drago, da rrthče po nrjem ne popra« šuje. Sai je treba že na prazne sod« plačati toliko carine, da s« vino po« draži pri litru za 20 %. Ako hoče vlada omejiti konzum alkoholnih pijač, naj dovoli vinu brosti izvoz. t. j. brez carine. Vino Je brezdvomno nepotreben luksus in b! se njegovemu izvozu ne smela delati nlkaka ovfra. Naša vlada bo seveda gotove čakala, da jo pri izvozu vina spodrine Ttallla.
Bistrica v Rožu. Nemčurska predrznost. Časopisi poročajo o nemšku« tarski predrznosti ob vrbskem jezeru. Ne samo tam ampak tudi v prekrasni popolnoma slovenski Rožni dolini rastejo nemčurjem rožič’ti vedno bolj In bolj. Tako so se pred kratkim v Bistrici v Rožu zbrali vst sicer maloštevilni nemčurH iz cele a Roža, da bi tu demonstrirali in propagirali za Nemško Avstrijo. Ker pa že tudi mirnim domačinom ta nemčurska predrznost preseda, zato o domači fantje in možje pripravili vso za dostojen sprejem. Ko so nemčurjt to zvedeli, padta Jfm je hrc.bro srce v hlače In poskrili co se kot zajci. Domačim možem in fantom vsa čast za ' možati nastop. Stojte vedn o na st raži. Tako postopanje je najboljšo zdravilo »a nemčurske rogov’,leže. Obžalovanja vredno je le, da je še vedno nekaj elementov v internacionalnem društvu, kateri se za fo društvo skrivajo, so pa vse prej kot internacijo-nalcf. Slovenski delavci 1 pomedite že vendar enkrat z temi nemčursklml — protidržavnlml kričači. Ne pustita se od teh ljudi zapeljavati ampak bodite to kair ste in morate biti v prvi vrsti: Slovenci. —
zelo obširno poročali. Omenimo le v .	■■
nadaljno informacijo, da te v trenot- \ ^a?c Ivanu, Žganjar Jožetu, Žganjar ku, ko je gorelo Trobčevo posestvo	I.Antonu	Zupančiču,	Žabjeku	po	1	tele,
v polure oddaljenem Črnem Vrhu,	j le Janežič dobfl^e	2^teleti. Kg	spred-
v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo	i	stopil ofcofi poln desetih zvečer v so-	; ntega	's“	v
predsednikovega namestnika: 2. Po.	j	bo Jer® Trobec v Setniku velik, obo-	> K 20.-
ročilo tajnikove namestnice; 3. Poro-	I	rožen človek, ki j® « grožnjami izsilil	[
fJRo blagajnikove namestnice: 4.	J	14.000 !£. — 'Obtoženi Gorjanc taft ta	l
a n:s3a veUa K 19.— zadnjega Vsaka stranlka dobi največ kilogram mesa.
Drobiž.
* Amerlkansfcft dolarje pojedel.
Te dni je prispel y Trst iz Amerike neki Poiiak. Bil je zelo solidno opravljen in pri sebi na nrsih v posebnem zašitku le nosil 60 bankovcev po 20 ! dolarjev. V Trstu je Poljak težko ’ zbolel in so ga prenesli v bolnišnico j sv. Magdalene. V bolnišnici te da!
1 svoje kovčege »hraniti, trdovratno | pa se Je branil izročiti »vol zavitek I na prsih. Vsi so ga opozarjali na nevarnost. da mu lahko kdo po noči denar ufcrade, kajti med bolniki so tudi nevarni tatovi. Po noči Je Poljak Iz bojazni, da mu dolarjev res ne ukradejo vse bard'ovce pojedel. Zlutral te j začel tecSkovati o velikih bolečinah j v želodcu. Zdravnik! so mu dal! od-j mtfclrm sredstva, ki sp v toliko oo-'Mnagate, da te po dolgih naporih ta bo-
lestni odvedel skozi čreva vse bankovce. Popolnoma ohranjenih je ostalo še 50, dočim je bilo ostalih 10 že povsem uničenih.
* Otroka ne mara oblačiti. Pred sodiščem v Portlandu se je vršila nedavno zanimiva sodnijska razprava. Gospa Alisa Penner je bila obtožena, db proti vsem pravilom higijenc in d ob f® vzgoje tudi v najhujši, zimi ne obleče svojega enoletnega sinčka. Sodišče jo je obsodilo n- večjo kazen, proti kateri ie vložila priziv. Zaslišani izvedenci so izjavili pred sodiščem. da je sodišče postopalo pravilno, toda ugotovili so tudi to, da j« deček za svojo starost zelo dobra rp.zvJt. Prizivno sodišče je oprostilo go. Primer, ki Je zmagovito odšla Iz »odn® dvoran« s svojim golim sinčkom v naročju.
bdatatvti ta o&. uradnik A. Pešata
TRBOmM PAPIRJA
7ccucJANKO BOVHA eam
m/.JA	PETKA CESTAM Jk
Mariborska askomptna banka
Eo na subskripcijo delnic
Redni občni zbor dne 81. majnika 1920 je sklenil zvišati	delniško glavnico od 6 na 10	milijonov kron	ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K	400*— nominale pod sledečimi	pogoji:
1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700'—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri oentrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem.
8. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska	se povrnejo 5°!o obresti do 30.	junija 1920.
6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri	njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7. Dodelitev delnie si pridrži upravni svet
Upravni svet Mariborska askomptna banka
Stran 4»
.JUGOSLAVIJA« dne 12. JnnlJa 1920.
189. štev.
Proda se:
Proda sc starinska pisana ogrt-pjača iz pristne volne. Pripravna za ftarodno nošo. Naslov pove uprava Hita.
Proda se v Mariboru lepa «no-sadstropna hl&a z velikim vrtom, hlevom za konje in svinje. Pojasnila daje
gostilničar v Mariboru, Vetrinjska ul. 4.
Proda sc kolo (dirkač) s prostim tekom, Se v dobrem stanju. Poizve ae
020
Zakonski par brez otrok
»e 18če v službo. Mož, vaten konj, bi bil hlapec, žena hišnica. Dobra hrana in čedno stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je od 5. do 6. ure pop pri JOS. ZlDAR-ju, Dunajska c. 81.
. Razno:
Prodam večjo množino karamel.
K**"" P» «0 K, 5,. Petra «... 95.	‘/»J?«
Broda sc 2 para kon jske ponudbe prosi na upravništvo Jugosla-
prsne opreme, ena iz črnega usnja, j vije pod šifro .Uradnica*. _____
Sna elegantna iz rumenega usnja. Poizve »e Rožna ulica it. JrijL	976
Domobranska cesta 7/L
Kot opora gospodinji m
!lče izobražena, pridna, ne premlada oseba, ki zna perfektno kuhati in je šivanju vajena. Dobra hrana in plača. — Ponudbe pod , Z. Z.* na upravništvo.
Patitr m cigarete
Abadie, Samum, Oolub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
„URANUS“ papirnica, Ljubljana
Mestni trg fitev. 11.	754
Gospod išče sobo takoj ali Ponudbe pod ,Plačam vaako
pozneje. ceno* na upravništvo.
922
in
Preda se vil«. Poizve »e v Wolfovi ulici 6, I. nadstr. Koman^gOg, KlobnUo šumnike Vseh Opekarna, najmodernejše ure-, vrst sprejme v čiščenje, barvanje in mo- i jena z Diesel, motorji, električno na- derniziranje. E. STEMBERGER, Dunaj-
pravo ob glavni cesti 100 korakov od ska cesta 9, dvorišče U.______________________917
kolodvora za 3.600.000 na prodaj. Po- ~
Izve se v realitetni pisarni Havlik Simčič, ..
OtejotBfcv. »I. 6 I.leloa 188. JjKf ,*?•£. SSZ&ttEiZ Prodam pritlično, novozidano na upravništvo pod ,,Solidnost4*. hišo. Naslov v upravnlštvu lista. 912
se iičeta z večletno prakso. Ponudbe je poslati s prepisi tozadevnih Izpričeval
in natančnimi zahtevami na: Sentjanžki premogokop, Krmelj, Dol.
Dalmatinsko vino zajamčeno ratnim pristno črno in belo 10, 11, 12°/o pri
Iščem mesečno sobo s sepa-
uhodom. Plačam dobro. Sem miren in resen uradnik, srednje starosti.
pod šifro ,Ju-887
Več zidarjev
sprejme
Kranjska stavbna družba
v Ljubljani, Levstikova uliea 19.
poroča po konkurenčnih cenah veletrgo-: Prijazne ponudbe prosim vina v(na Barbič A Badonlč, goslavija* na upravništvo.
^Ly^ul94_.Y_hisL.gL^PaE^-- i Slike Ets legitiniacije izvr-Kestuiracija „L.ozar44 toči šuje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf.' ljutomerško vino po znižani cenl.^ Prl- Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Nasproti poroča se Just. Poženel.
Gami za cepljenj« trt, cevi ikiopilnice, plašče in cevi za kolesa,
Križansk« cerkve.
vcntilne cevi, gumijevo raztopilo Itd. se trgovino ter želi znanji v svrho ženitve
najceneje kupi pri tvrdki ION. VOK,.................................
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Kupi se:
Stojalo za močan ftlvalnl a troj
Znamke ..Dilikop* kateri ima ploščino «7X25 se išče. — Ponudbe na IVANA KRA
IAVOS, sedlarja v Mariboru.
Kupim večjo množino vre* -za oglja. Ponudbe na Dolenc, lesna industrija, Skojja Loka.
Službe:
Konturi«!, pisarski uradnik vešč slovenskega in nemškega konzepta ter
Kupujem
rabljene in nove
vrtilne ploiie
(Drehscheibe) In
nastanke za kolesa
z inteligentnim trgovsko naobraženim	7n
gospodom od starosti 30-45 let. Pre-, (Radsatz) 60 — 70 cm premera
oženje potrebno. Le resne ponudbe a i Osorine na nastavkih SO lahko
50 — 70 mm močne.
Brača Janekovič, Zagreb
Kukovi če va uL 8.	772
Ženitna ponudba. Radi družinskih razmer prevzame domača hčerka
sliko je poslati pod .it. 615 'poštno ležeče Kranj.
916
Ženitna ponudba. Ker sem g0jj se samskega stanu naveličala sc želim omožiti s samostojnim fantom ali z mla-
Bratovskoskladnični
zdravnik
za premogovnik Hrastnik .Trboveljske premogokopne družbe' se išče. Nastop službe 1. septembra 1920. Plača po do- j govoru. Cenjene ponudbe na .Bratovsko skladni«)*, Trbovlje. 846
Zalepke
za srečolov in šaljivo
priporoča v najaovej&l obliki
M. TIČAR, LJUBLJANA.
pošto
i?}
Vsled
padca tuje valute
izvrstno
angleška
francoska
Matljaaska
kolesna pnevmatika
gladka in gorska
v ceni
i;
J. G0REC
Gosposvetska c. 14.
Tkanine - peruo - modno bi
Vallk« saloga!	Tvrdk®	NajnoveJSI vzorci!
Raimondo Malusa 16 Co- Trsa,
vla San Lazzaro Stav. 10.
Proda ja steklenic, steklenih posod za konzervirano sadje in zabojev.
IB. in 16. junija ob 10. uri se na javni dražbi proda večja množina steklenic razne velikosti in sicer od pokalic, pive, mineralne vode, večjih za konzerviranje sadja in zabojev razne velikosti.
Dpa italBo prof. ilagaliita Dravske divizijske oblasti.
20 dobrih zidarjev, 5 tesarjev
se takoj sprejme v delo pri dobri plači pri stavbenem podjetju K. Jezernik V Celju. Hrana in stanovanje je preskrbljeno.
starih dim vdovcem; sem lepa In mlada, pa
udbe na Prane nimam moža, a da ga dobim ljubila bi , Skojja Loke. ga. Ponudbe pod .Zakonska sreča* na; upravništvo.
Gostilničarji, mesarji!
korespondence zmožen stenograf in stro-l IT	1/vJ 1 n J f I
leplsec se sprejme takoj pri tvrdki VI- i • • ilCU» 14311* 1430. I l
UEM FREUND, usnjama, Maribor. 919 na oiirnnHe »in Iph i«, lin cp V a m
Da ohranite celo leto led ter da se Vam I&če se za takojšnji nastop samo- 1*6 ne stopi, gradite umetne ledenice po _ l..	—..	strokovnih	predpisih; ledenice gradi pod-
pisano podjetje po celi Sloveniji. Prad- j Naročajta načrt« strok, ledenic.
Stavbeno podjetje
stojen, bilance zmožen in povsem za nesljlv knjigovodja, ki le zmožan iškega in nemškega jezika.
slovenskega ih nemškega jezi! nost imajo državljani Jugoslavije, po-elektrotchr "
■ebno oni, ki so na elektrotehničnem
! Korošec, Braslovče.
(Ml
Ris
Pozor gostilničarji, vinski trgovci!
.Dospelo je 20 vagonov hrvatskega, dalmatinskega, banatskega in moslovačkega vina. Poizve se v hotelu »Union* soba štev. 34 od petka do nedelje dopoldne od 9.—12. ure, popoldne od 3.- 5. ure. Druge dni se poizve pri IVAN KOŽELJ, trgovec, Tržaška c. 27.
Zdravilna zelišča govo cvetje, encijan, gomilce, stih«
gobe itd. kupujo v vs.iki množini podružnica
Štrukei & Horak
Kaloctaorska ulica 3$,
Zastopa vse boljše parobrodoe družbe sa potovanja v Ameriko, t«r preskrbuje potrebne vezna listke.
Nadalje posreduj« kot new-yorški javni notar za vse tiste, ki imajo dobiti kako zavarovalnino ali kakršnekoli drugo terjatev po svojcih v Ameriki.
MT MT Vsa tozadevna pojasnila brezplačno I