151
Glas iz Štajerskega.
Mi Slovenci posebno v Marburžkem okraju na
Štajerskem imamo slabo letino: nesrečne ujime so sternini in vinski terti hudo zadevale. Zerno, kar ga je toča še pustila, je vse puhlo; tude dosta in dobrega vina se ne smemo nadjati, ker je večidel vreme zoperno — noči hladne, bi rekel merzle. Ali pak sadja, bodi ga Bog zahvaljen! je na mestih in v varnih dolih obilo. Veseli pak vendar hodimo železne ceste gledat, kako od Mar b ur g a na ravnost proti Celju hitijo prod voziti, dobo ve klade in železne žlebove polagati in votlinjake v hribo-vem drobu dolbsti — ker se zaupljivo zanašamo, da bo nam ona — železna cesta — nekeda ujimske pogreške ednega kraja z obilnostjo iz drugih krajev popravljala. Bog daj! da bi hlaprin že skoro na Slovensko prisopihal! da bi se berž v ljubo Ljubljano vozili.                                      Cafov.