: Posamezna Stot. S 2v» 5 OSO PAVbAUCBANA DT n .TABOK« izhaja mt dan, rairen 5 v, J nedelje m praiuikov, ob 18. mi i * ’ <1 j. _ lU-iunom naslednjega dne i« etani J ^ * roeeee&o po poiti K SO-—, n iuo- ■ ■ zemstvo K 40*—, dostaTljcn na dom « ■ • K 22*—, prej uman t upravi ^ 5W>—• ■ iasoraii po dogovoru. ■ : m . : ■ Naroča se pri upravi -TABORA* m MA1UBOB, Jurčičeva ulica štor, 4, S ' 5$'V:--.v 'lllllllllllllllllllllllllllll J■•* As » I t^nnn jhiljl luJO^LfJRk litimmnniiiiimniAni Posamezna štor. K 8*— ■ UREDNIŠTVO t« nabija v Mati- ■ boru, Jnrči&ova ul. «t. 4, i. nad- ■ »tropje. Teleiou iutorurb. išt. 276, J UPKAVA oo nahaja v Jurčioovi 4 utici št. 4, pritličju, desno. Tele« J ion *t, 24. tillS pošlnočekpviu i$r • cuu štev, 11.787, S • Na oaroSila brez donazji se no r jtira. — Jfcpkogiai »e ne rvačaju. J Leto: 131. Maribor, torek 7. marca 1922. Številka: 54. demokratski shod v Ptuju. Marodnl poslanec dr. Kukovec pred ljudstvom. Težka obtožba razcepljenosti naprednih elementov. Ptuj, 5. marca 1922. j tijstva in obrtnosti. Stranka Ha j še z a to Danes se je vršil trn v dvorani Narod- j potrudi posebno v samoupravnih tele- ksa doma velik shod Demokratske • sili, ki se Sedaj ustvarjajo. stranke, poseeen od pristašev vseh j strank. Dvorana je bila nabito polna in i ninogi so odhajali, ker niso našli več j. Prostora, Shod pomeni krepko utrditev i demokratske ideje v Ptuja in okolici in / Izražamo skrajno nevoljo ter dvigamo najostrejši protest, da je zdravstveni šival-™ i i- i i. odsek za Slovenijo brez našega predftod- “'-vaino obsodbo demagogov nasprotnih' ... . }ii . . nega ofovešcenja in brez iskanja lzvan- Ptrarik, ki °bsodbi sProtno, Shod jo krajevne Stranke so na smrt. iUer obsir že tudi ptujske demokrate ] rednih kro'(1Uov bda, odio1c 0 nkinjcnju nrt. Dejstva kassojo taa-1 Hek^erih bolnic v Sloveniji, med njimi , . ... , , ! tudi ptujske. Mi tega prenagljenega od- otvoril in vodil predsednik-,oka Mp vzanlcroo Ha Z1,anie. Naša bol- , ®rflfanwaei3e demokratske j n!ca mor<, z ozlrom ha heobh0dno rotre- 'bo brezpogojno delovati Haprej. Izražamo nujno zahtevo, da pokrajinski zdrav ■Prvji jo govoril g. dr. Albert K ra- no in z globoko stvarnostjo o stveiii odsek najde potrebne izvariredne vm*?n-?lh in' alf’alnii gosp.odfft1lih ikredite ter razdeli razpoložljivi kapital i>utt,anjih, o vprašanju draginje irt va-|B _________________ _ . . V. U'C. o uradniškem vprašanju itd. K nje ff°vemn velezanimivemu govoru se še :• Povrnemo. Žel je za svoja izvajanja bur-0 Pohvalo. /'a njim je govoril narodni poslanec ^ ^ K u k o v e c, ki je obravnaval tri ^Prašnrfja: koncentracijo narodnih’ iii Naprednih strank, liove sifternice v gospodarski politiki in končno našo naloge samoupravah. Govor objavimo v, ce- V loti. sorazmerno iia vse bolnice cele Slove' i iiije, da morejo iste četudi skromno in v zmanjšanem obsegu izhajati, dokler jim redni državfil budžet ne nudi Sredstev za popolni razmah’. V svrHo izvedbe teli korakov naj se takoj vpokličejo zastopniki prizadetih okrajev in' dregi odločilni faktorji. , • ! IV, Zborovalci so nato sprejeli 'sledeče RESOLUCIJE: " ' zborovalci, zbrani Ra demokratskem 8!>odu drie 5. marca 1922. v Ptuju, popravljajo delovanje g. poslanca dr. Kukove*,. ki ima-za namen doseči koneen-tra. ei.'o vseh narodnih in naprednih K«rank. Želimo, da stranke Sajdejo na vsnk način plaktoformo, da delujejo za K!c«Pne cilje. jy y gospodarskem oziru smatramo kot a3va;;nejšo nalogo posvešsvaiijo Ume- Za Gisvor nar. poslanca dr. V, Kukovca na ptujskem demokratskem W°ij razdiralcem narodnega edinStva. ^ Za vsako delo, zato tudi za politično e °> jo potrebno, imeti pred vSemi jasne o.lmo o položaju, v katerem' se Habaja-^ o. Drugi korak jo borba za zmago te- Odlikovanje našega skladatelja Risfa Savina v Žalcu. Žalec, 6. marca. Včeraj dopoldne brat Vilko Kukec. Gospodična Hodnikova je bil na svečan način odlikovan na§ ie predsla odlikovancu krasen šopek, domačin, skladatelj Risto Savin z redom Ravnatelj meščanske šole je predal Sv. Save. V občinski dvorani so se Savinu umetniško izvedeno spomenico, zbrali zastopniki občine In vseh druStev. na kateri so se podpisali vsi navzoči. Celjski okrajni glavar dr. Žužek je imel Zvečer se je vršil v slavnosten’ dvorani slavnostni govor, v katerem je povdarjal banket, na katerem ie govoril župan g. velike zasluge Rista Savina na polju Vinko V*bič ter pozdravil slavljenca, kot glasbe, W jih priznava ne le domovina, velikega sina matere Slovenije, na ka-ampak ludi Inozemstvo, nakar mu je terega je ponosna vsa domovina. G. predal visoko odlikovanje. Risto Savin Rajko Vrečer je podal kratek življenjepis1 se mu }e v toplih In prisrčnih besedah slavljenca, nakar je kapelnik g. Balatka zahvalil ter ga prosil, naj sporoči Nj. iz Ljubljane orednašal na. glasovirju psr Vel. kralju njegovo najlakrenejšo za- Savinovih skladb. Kvartet ^Primorje" ia hvalo. Nato je pozdravil odlikovanca Liubljane je zapel več krasnih pesmi« žalski župan g. Vinko Vabič ter mu če- V pozni večerni uri je bila vsestranske stital v imenu občine in tržanov. V uspela prireditev zaključena, imenu Sokola mu je Čestital starosta Položaj na Reki. nove smernice v V kulturnem 02iru želimo, da Stranka poskrbi za dovoljne postavke v proračunu, da se nam lle Samo nobena na?a dosedanja kulturna pridobitev ne odvzame, temveč da se z&sigura pola kulturni razmah našega prebivalstva. V debati so se javili še k besedi gg. dr. J n r t o 1 a. ki ja, kar se nam zdi, da je dobro, ifi bor- ^ tnmTii M««.- J. 1.____ šna izvajanja, pravi Uzanovii, moram pač razumeti stvar le tako, da je da smo Slovenci na «°fei stopnji kulture, dočim’ je lmje osta kultura daleč zadaj za Hašo. Tu-loč,0 ,n*° Ražnjih prijateljev Srno od* Vel"° odltla«jali in’ verovali smo ’lo v W • llr0 lrt P^menito dušo eftot-tnva .^Slovanskega Maroda. Nlkdo ni T“kl,at sanjal, da bode Čati ®0ffradu treba še enkrat zavra-Vensi r U 3eflrfalf0 kulturno baharijo Blo-fctranrffa pos^atlca' Govornik radikalne hovii« • ' ražprav* o dvanajstinah’ Uzu-ŠČini t."'? P,red 14 dnevi v narodni skup-vor v v** ° lfrit*ko moral zavračati go- &arin ° 30 s,0yctlRkib’ klerikalcev dr. Go-hrVaisj0 raz!l2nostl Slovenskega 5ti Srbo-t'e ^ CCffa jezika in različnosti kulture, 0 K9sP?d Gosar čutil potrebo za tak.. govoriti o raznih verah, ampak kulturah. Glede govora klerikalca Sušnika, ki je podžigal v Makedoniji požar zoper Srbstvo, izjavil je isti Uzunovič, da bi takega govora Ho smel govoriti niti Nikola Pašid, ne da bi rlskiral, da ga fla.rod izženo iz govornice. Te dni čitamo o nlogočfleifl giKattjn Hrvatov v Dalmaciji zoper izdajalski memorandum! Radiča, ki naš skupni narod toži pred tujci, Mesto da bi ^ršll kritiko domačih’ razmer kot izvoljeni poslanec v narodni Skupščini. Tudi ml vel Slovenci, kj^so priznavamo K Barodriomn edirtstvu, moram’o začeti trebiti Urez usiljevanja plevel, ki skuša zadušiti naše mlado državno življenje, to je klerikalno ist kakoršHokoli hujskanje zoper sveti evangelij narodnega edinstva. Skrajni Sas jo, d* demokratske c*r*a-»izaeije začnejo- neizprosno ofeHzHro *o-per tako politiko. Naša potrpežljivost nasproti hujskačem' v tem vprašanju Bo kflžq y, Svojih’ posledicati že x tfin^ ila Zanella se odpovedal aktivnemu političnemu delu. — Fašisti proglaslK združitev Reke z Italijo. — Italijanski ministrski svet sklenil posredovani® Zanellistl se pripravljajo na protinapad. TIP Bikar, 5. marca. Fašistovski svet je po triurnem posvetovanju ooslal revolucionarni odbor za narodno dozdajnega zastopnika Italije ža Reko, obrambo je včeraj prisilil Zanello, da je Dacellija, v Reko z naročilom, da vzpo-podplsal izjavo, s katero izroča vso stavi tam red. V nedeljo so bile po obUst nad Reko komiteju za narodno vseh Italijanskih mestih nacijonalistične obrambo In se odreka vsem pclSTTPHTffl Uflll&nstracije za italijansko Reko. Vsi aspiracijam na Reki. Nato so fašisti iz- listi zahtevajo mirno rešitev reškeggj dali proklamocijo, podpisano od pred- vprašanja. sedniku komiteja za narodno obrambo, DKU Rim, 4. marca. „Idea Nazio<' Attilija Prodana, v kateri proglašajo nale" poroča: Pristaši Zanelle pripravljajo večno in neločljivo združenje Reke z v neki sosedni občini protinapad zazo-. italijanskim kraljestvom. petno osvojitev Reke. Kakor poroča DKU Rim, 4. marca. Kakor javljajo »Giornale d’ Italija", je sprejel minister zs Usti, bo reška nacionalistična provizorna zunanje zadeve Schanzer, fašistovske od« vlada_ mesto takoj izročila italijanski poslance, ki so mu obljubili, da bodo upravi. _ _ na reške legijonarje pomirjevalno vpl*- DKU Rim, 4. msrca. Ministrski vali. Odposlanci so odšli na Reko. Dogodki na Reki in naša vlada. Beograd, 6. marca. Včeraj do- ZM Zagreb. 6. msrca. Danes ob poldne se je vršila seja ministrskega 11. uri dopoldne je imela akademska sveta. Minister za zunanje zadeve Ninčič omladina na vseučilišču zborovanje, na je poročal o dogodkih na Reki. Vlada katerem se je sklenilo, da se odpošlje je sklenila, poslati noto na antanto in Nj. Vel. kralju Aleksandru prošnja z» mslo antanto. pomiloščenje Alijagiča. Nemiri In stavka na Irskem. Vladna kriza na Poljskem. „ .. , J DKU. Dublin, 5 marca. Poštni DKU. Varšava 5. marca, vsled nastavljencina Irskem so danes o polnoč/ boja ki so ga pričeli poljski nacijona- stopili v stavko. listi proti Ponikovskega radi Vilne, je DKU Belfast, 5. marca: V raznih vlada sporočila maršalu Pilstidskemu . sporoma D™‘u. fnsimsKemu delih mesta se je ponovno pričelo ži- nrl? l lj0* ie demisijo vahno streljanie. 15 oseb je ranjenih in P J ’ več mrtvih. Na raznih krajih so se raz- počile bombe, pri čemu je bilo več ljudi mrtvih in ranjenih. Policija je bila več krat napadena ter več stražnikov ranje« nih. Promet cestne železnice je ustavljep na Angleškem, 1922. Politični ProtlblokaSk! shod v Sarajevu. ZM. Sarajevo, 6 marcn: Včeraj dopoldne se je vršil v Sarajevu velik —o~ ljudski shod, na katerem se je protestiralo proti znanemu blokažkemu memoran- Pred politično krizo dumu. Policija je preprečila Izgrede, ki so London «5 mar« bili v glavnem naperjeni proti »Hrvat- položaj ge vedn’0 ni' razjasniem. Več vo- * * dilnih politikov, ki so končen tedna ho- Z' teli odpotovati, so sklenili ostati v Lon- donu. Z napetostjo se pričakuje govor Smrtna obsodba atentatorja Alijagiča Chamberlaina, ki ga bo imel nocoj v notrlena ' Oxfordu in v katerem bo obrazložil _ * *«•»,. P°i°žaj koalicije. „Daily Chronlcle“ pi« .*Kreb, 5. marca. Ministrski se, da je mnogo odvisno od tega go ZM sr? odkljml prošnjo za pomiloščenje vora, kateremu se bo posrečilo zopet »^torja Alijagiča ter potrdil smrtno strniti vrste koalicije ter odstraniti seda' obsodbe. Sodba se do jutri oh 7. uri njo koalicijo zjutraj na tukajlnjem sodišču razglasila ter dne 8. t. m. ob 6. ari zjutraj na d v® riš^u kaznilnice Izvršil*, Htran % iovinisti Srbske sr a plemena, ki jiH moramo ravno tako ostro obsojati kakor slovenske šoviniste, govorijo o ami«uta-jciji Hrvatov in Slovencev ter o tem, da ■ge nas naj prepuati usodi zavojevanih krajev, če nam enakopravnost no zadostuje. Eden izmed voditeljev radikalne istranke g. Ljuba Jovanovič, je te dui tako srbsko postopanje označil kot &rJ in nebratski manever. Tudi mi slovenski demokrati moramo imeti pogum na v<»s glas izjaviti, da odklanjamo nebratski grdi manever naših klerikalcev. Ne obsojajmo samo, ampak delajmo! Tako ostra zavrnitev napak nasprotnih strank bode pa zmiraj opravičena le v slučaju, če smo mi v narodnem naprednem taboru tudi samim sebi pravični sodniki. Meni se zdi za naš napredek ravno tako potrebno v lastnih vr-gtah grajati, kar je nevzdržno, da narod jie izgublja leta za letom v nooiijenti-ranosti in v borbi za napačna in nemogoča načela zlasti na gospodarskem polju. Če človek čila izbruhe pesimizma v Jiaših dnevnikih, mora se vprašati, kaj pravzaprav s tem hočemo, če v razvoju našega narodnega življenja nočemo o-paziti nobene pozitivne točke in k* protestiramo in obsojamo, Svitel žarek je zasijal te dni iz Bukarešta, kjer so prvi naši državniki pripravili pogodbo z veliko poljsko državo. Četverozveza noše države s Češko, .Kumanijo in Poljsko, ki je sicer v početkih, zboruje te dni v fia-šem Beogradu in gospod Pašič je izjavil žurnalistom, da se bode v naprej delala pri nas gospodarska politika. Ta veliki dogodek bi ne smel ostati neopažen pri nas Slovencih, ki prav posebno važnost polagamo na gospodarsko politiko. Potrebno bi bilo, da bi vsi zvonovi Slovenije noč in dan zvonili in dopovedovali in konečno dopovedali našim vodilnim krogom in vsakemu posamezniku, da so ise pogoji našega gospodarskega naprede ka v svojih temeljih premaknili in da moramo nemudoma po tem uravnati vso našo politiko. Še najuvraevnejši naši ljudje se ne morejo vživeti v to, da na zapadu nimamo mnogo iskati in da.’ se je smer vseh cest od juga na sever -premaknila na vzhod in da mi ostajamo na skrajnem zapadnem robu in da zalo ne moremo mi dirigirati, ampak slediti naši gospodarski politiki, kjer je bodočnost pele države. Z gospodar, naslonitvijo 'na veliko Romunijo in Poljsko ^prevzema Jugoslavija in v njej Slovenci v .marsičem ulogo inicijativnosti in izstopa iz ulogse gospodarske podrejenosti, v kateri bi nas radi videli naši zapndni, čatudi prijateljski sosedi. Naj bi prodrlo v naših slovenskih krogih spoznanje, da so vse naše trenutne težave draginje in prehrano male zadevice, če se jih pri-inerja z naznačenimi sansami gospodarske bodočnosti. Pobijanje veneričnih bo- Po 'svetovni vojni so se začele spolne bolezni v Nemčiji razširjati v tako ko-iosalnem obsegu, da so pričele resno o-grožati zdravje vsega naroda. Da. se o-taeji razširjanje teh bolezni ter da ise jih oimnajbolj zatre, je bil beriinske-Inu parlamentu predložen poseben zakon, po katerem je vsak državljan dolžan zdraviti se v slučaju obolenja r.a eni ali drugi nalezljivi bolezni, posebno pa še na spolni. V zdravniških krogih pa gledajo na ta zakon z neko gotovo skepso, naglašajoe, da ne bo dosegel pravega uspeha, ker je treba, predno se nalezljive bolezni zdravi, poznati pred vsem vzrok bolezni ter metodo, po kateri se da ta vzrok odstraniti, Z dobrimi in paznimi sanitarnimi ukrepi se je dalo dandanes v vseh kulturah zemljah preprečiti vsako večje in katastrofalno razširjanje nalezljivih bolezni, kakor tifusa, kolero, pegavca itd. Pri spolnih boleznih je dobro znan vzročnik ter iiačin prenašanja bolezni, ni pa, kljub vsem naporom, še znano uspešno sred-B^vo „ za Pobijanje tega vzroeaika. — Uspešno zdravljenje se doseže samo v poedinih slučajih, a ob izredno dobrih soeijalnih pogojih, se zamore do gotove mere izboljšati tudi občno stanje. rJVž-koča pri pobijanju spolnih bolezni Ježi v tem, da s" ckuženje vrši neposredno od človeka, a pod pogoji, pri katerih je imalo ljudi v takem duševnem stanju,da X B O mmmmmmvmmmmmmmtimammim———m—h SSa novo gospodarsko politiko! Ker sem prepričan', da je politična konsolidacija države na dobrem potu iu ne dvomim, da bomo vsa še nerešena vprašanja mogli preboleti, vrgel sem so, kakor iz mojih zadnjih shodov razvidno, v borbo za gospodarsko proorijeuti-ranje slovenske politike v smeri kmetij-sko-obrtniški in sem danes bolj nego ke-daj mnenja, da sem na pravi poti. Odprta vrata razbijajo tudi oni, ki vpijejo po potrebi boja zoper naš kapitalizem in za zatirane, ko je vendar splošno priznana stvar, da smo na polju socijainoga zakonodavatva zelo daleč prišli in dobro napredujemo. Odprta vrata razbijajo tudi oni, ki hočejo v še večji meri pov-darjati samo agrarno politiko, ker bolj kmetski Slovenci pač nikdar več na bomo nego smo in smo bili. Jaz se bojim, da bi lepa'beseda'kmetijstva in izključnega kmetijstva poleg nedvomno dobrih posledic za nas vse in tudi za poljedelce mogla v današnjih razmerah pomeniti klic, da se vrnemo k še večjemu konser-vatizmu, mesto da v interesu kmečkega naroda7 opozarjamo tudi na. vso druge možnosti, kako bi zasigurali množečemu se kmečkemu naraščaju, ki od same grude ne moro več živeti, tudi drug način, da pride do še boljših dohodkov ia večjega blagostanja. Vos tuji svet, ki nas sploh pozna, vidi v nas le agrarno deže- lo, in če nam žetev odreče, smatra naše gospodarstvo že kot izgubljeno, kvari našo valuto, nam ne zaupa. In vendar so baš težave zadnjih let zlasti iz Slovenije napravile v veliki meri obrtno in industrijsko pokrajino. Vse premalo, a vendar neverjetno mnogo je naše obrti in industrije zadnji čas, tako da uvoz glede mnogih predmetov pojema, ker ga hvala bogu ni več treba. Jaz zatorej ob vsi spoštljivosti nasproti kmečkemu značaju večine našega naroda smatram, da je pravilno razumevam inteves naše ožje domačije in naloga naše demokratske organizacije, da zavest o tem položaja y javnosti utrjujemo iu napeljemo tok naše gospodarske politike iz čisto kmetijske v krnetijsko-obrtniško .smer, Član drž. zdrav, sveta dr. Mirko Černič: Bolnice se zapirajo S ■ Zdravstveni odsek za Slovenijo jo odredil omejitev obrata v bolnicah po Sloveniji. »V vseh bolnicah Sloveniji;, ki so v državni upravi, je izdatke in sprejem bolnikov omejil na neobhodno potrebo. Lahko bolne in one, katerih oskrba je doma mogoča, je iz bohne odpustiti V bolnicah Brežice, Ptuj, Slovani gradeč. Murska Sobota je bolnike tekom meseca marca odpustiti in le one sprejemati, kateri so nujno potrebni bolniške oskrbe in je njih ozdravljenje pričakovati do konca meseca marca. S t. aprilom se označeni štirje zavodi začasno za- bi mogli podvzeti potrebne ukrepe opreznosti. Osebe, ki prenašajo bolezen, so znane pod imenom prenašalci bacilov, katere jo v interesu javnega zdravja treba izolirati, ali podvreči prisilnemu zdravljenju. To jo tudi namen novega zakonskega načrta, ki je bil te dui predložen parlamentu v odobritev. Mere proti nalezljivim, osobito veneričnim boleznim, so obstojale tudi žo poprej v vseh kulturnih državah, toda nov nemški zakon se razlikuje ed njih po tem, da se ne obrača samo proti eni grupi no-silpcv bacilov t. sv. koncesijoniranim prostitutkam. Novi zakonski načrt ne pozna nobene razlike med raznimi vrstami ženskih nosilcev kužnih bacilov, kakor tudi ne pozna nikake razlik* med meškimi in ženskami, okuženimi s spolnimi boleznimi. Ako se hoče doseči, da postane nosilec bacilov neškodljiv, je treba najprej poskušati ubiti v njem vzročnik bolezni. V ta namen, se upotrebljavajo samo obče znane zdravniške metode, te pa morajo določiti ter izvesti samo strokovno vaposobljeni zdravniki-specijali-sti. Na osnovi tega principa odreja za-; konski načrt v § 2. sledečo: /Ako kdo : boleha na spolni bolezni, ki jo spojeua z nevarnostjo okužen ja dragih, ako on to ve, ali vsaj sluti, je dolžan, da so da takoj preiskhti od kakega v nemški državi aprobiranega zdravnika.« Ta zakon torej zabranjuje vsako zdravljenje po nestrokovnjakih, kakor tudi vsak drug nc-strolcovnjaški način tvorijo in’ Bodo za sprejem bolnikom na razpolago le bolnice v Ljubljani, v Mariboru in Celju. A tudi v teh zavodih je sprejem omejiti le na nujne slučaje. Glede definitivnega osobja v prej navedenih štirih zavodih se bode pravočasno odredilo. Nestalnemu režijskemu osobju v teh zavodih je s 1. marcem za vsak slučaj odpovedati enomesečno službo. Obdržati je le ono osobje, katero je za varstvo inventarja, vzdrževanje poslopij, tehničnih naprav in ekonomije neobhodno potrebno. Odsek bede sicer vso poskušal, da se morda v zadnjem hipu omogoči pn-klic te dalekosežne odredbe, ali pod dauimi razmerami mora potrebno ukreniti ia pripraviti, da so v določenem termi.au ta sklep tudi izvrši.« To usodo odredbe utemeljuje zdravstveni odsek za Slovenijo s številkami, v katerih povdarja, da se morajo državni zdravstveni zavodi vzdrževati s krediti naprošenimi v letu 1919. in odobrenimi s proračunom za leto 1920.-1921,, povišanimi z malenkostnim naknadnim kreditom. »Proračun za leto 1921.-1922., ki naj bi tvoril podlago za gospodarstvo bolnic v tekočem letu, še do sedaj ni odobren. — Kredite proračunjene v b.udžetu za leto 1921.-1922. in, kakor rečeno, do sedaj še niti odobrene, so pa v teku poldrugega leta draginjske razmere že davno prehitele in bi tudi ti krediti tačas nikakor več ne odgovarjali sedanji faktični potrebščini.« Zdravstveni odsek torej sme izdati za državne zdravstvene zavode v Sloveniji v proračunskem letu 1921.-1922. vsoto, ki je bila dovoljena v proračunu 1. 1920,-21. — proračun za 1. 1921.-1922. še ni odobren! — in katera višina se je proračuna-la po cenah iz 1. 1919. Tega leta se je namreč sestavljal proračun za 1920.-1921. K tej vsoti pride še kak malenkostni naknadni kredit. V kolikor torej ne krijejo te v letu 1918. proračunjene vsote neposredni dohodki bolnic (dnevnina, gospodarstvo itd.), v toliko prispela država iz državnih sredstev, da se ta proračunska vsota dopolni. Če prav na kratko posnamemo, vidimo, da naj bi zdravstveni odsek bil kos, da vzdržuje zdravstvene zavode z denarjem, ki je bil proračunjen po cenah v L 1919. Zdravstveni odsek bi moral potemtakem kolo časa in draginje vstaviti pred 3. leti! In ker tega ni mogel, je seda;; odredil, da se manjše bolnice zapro in da večje životarijo še nekaj časa, dokler tudi njih val draginje popolnoma ne ud uši. Poglejmo, kakšno posledice mora roditi ta nečaveni korak. Znano je, da sta zlasti ljubljanska in mariborska bolnica že davno premajhni in vedno prenapolnjeni. Bolniki iz krajev, v katerih se bolnice zapro, bodo na- ir-vxfmr< uu «4 j» vMMtamTrr« namv MmnramMnm Zdravniški znanosti /al še ni'uspelo najti krajši način zdraVljenja, radi tega traja zdravljenje silno dolgo in bolnik jo v vsem tem času'v stanu okužiti svojo okolico. Ako bi temu no bilo tako, bi spolne bolozni ne zavzemale takih dimenzij, kakršne žal zavzemajo dandanes. Itadi tega določa § 4. omenjenega zakona, da se mora vsakogar, ki ve, da je bolan, pa kljub temu okuži običajnim potom kako drugo osebo, strogo kaznovati z zaporom. Zakon pa gre še dalje ter v % 11. jemlje v zaščito tudi otroke pred okuženjem s strani odraslih in o-bratno, n. pr. ogrožen io zdrave dece po sifilitičnih dojiljah ali zdravih dojilj po sifilitičnih otrocih. Po žo doslej obstoj:V.ii zakonih, se 11. pr. na koleri obolelega človeka lahko prisilno izolira. Pri spolnih boleznih je to težje, ker so preveč rafc-Mrjcuo ter tako zahrbtne, da se jih včasih dolgo ne more odkriti, vendar pa $ 8. predvideva tudi izolacijo, ako je nemarnost okuženja drugih izredno velika. Kljub temu pa pripušča zakon, oziroma še celo priporoča privatno zdravljenje, zdravnik, ki privatno leči na venerični bolezni obolelo osebo pa mora slučaj kljub temu takoj naznaniti pristojni sanitarni oblasti. Kar se tiče tega prijavljanja, so mnenja različna, eni smatrajo, da je tako prijavljanje oblasti potreti no in koristno, drugi pa «0 mnenja, da se bodo nekateri bolniki bali poklicati zdravnika, boječ so prijave, ter .se zatek!i raje k zakotnim -Uiazačenv Yeiidar i'a se ves zakon 00- fftarlbor, 7. marca 1922; ravno pritisnili v Maribor, Ljubljano in Celje. Kam naj jih te bolnice denejo, ko morajo še celo onim iz lastnega okoliša tolikrat zapirati vrata! S tem, da se smejo sprejemati zgolj nujni slučaji, ni mnogo pomagano. Nujnost ,ie strašno relativen pojem: marsikak slučaj danes še ni nujen, jutri pa postano skrajno nU' jen! Prva posledica te odredbe bo torej naval bolnikov v Ljubljano, Maribor in Celje, ki bodo mogli sprejemati same toliko, kolikor imajo prostora in kolikor s svojim osobjem iu svojimi napravami zmorejo. Da bi se te bolnice natrpale kol vieča, ne gre, ker potem nastane zmešnjava in bolnice ne bodo več zdravstveni zavodi marveč hišo nereda Sn nedo-glednih nevarnosti. Uspešno deio bo ne* mogoče in bolnikom malo ali nič pomagano. Ali pa bo potem obrat v celoti eejfej’ ši, je tudi dvomljivo. Ljubljana, Maribor in Celje bodo morali gledati, da ka* moči hitro bolnike odpuščajo. Če prav nič ne upoštevamo rizika za bolnike, ld jim ga naprtimo s tem, da jih gonil*10 domov, predno so za to godni, bodo tadi izdatki teh bolnic večji. Znano jo nam-reč, da so sredstva za operacije žo danes neizmerno draga. Posledica bo, da bodo te bolnice ravno najdražje stvari dajal® v povečani meri in s tem svoj proračun občutno obteževale. To bodo zgolj materijelno posledic0 tega koraka. In kakšne bodo moralne! Koliko nezadovoljstva- in zabavljanja bomo spet culi! In kdo si bo upal trditi, da neopravičenega, in vreči, kamen n« zabavljače! Ali res ni mogoče na drug način ve* šiti bolnice iz precepa, v katerega so šle? Da vidimo! V mariborski bolnici — da se opita' mo na to, ki nam je najbližja in najbolj poznata —■ znaša dnevnina 30 K za tre' tji, 120 in 200 K za drugi in prvi razred* V tej vsoti je vse: oskrba, zdravila, operacije, obveze itd, Ali ni ta vsota smešna nizka'! S primernim povišanjem dne?* nine se zvišajo, neposredni dohodki boi' nic in primanjkljaj zniža. S tem pa j0 seveda bolnici sami malo pomagano, č° država krije manjo diferenco. Zgolj zvišanje dnevnine bi bilo koristno za državno blagajno, ne pa za bolnico. ObeneJ® s tem se mora zvišati državni prispevek bodisi reden ali pa izreden, odgovarjajoč sedanjim tržnim cenam. Tu ima naš*1 skupščina besedo! Če bi bila skupščin*1 rešila proračun za 1. 1921.-1922., ne bi bil° prišlo tako daleč. Skrajni čas je, da naši politiki zavedo svojega poklica. '' Zdravja je treba pred vsem naši politiki, ki hudo hudo boleha! Za bolnice bi lahko prispevale tudi občine. Maribor n. pr. ima od bolnic0 kolosalen dobiček (trgovina, obrt zasluži lepe tisočake; koliko puste bolniki 111 stavlja več na nekako stališče poučev* nja, nego izsiljevanja. Tako pravi zakoft da se bodo po vsej državi osnovala i-asti' tucije, ki bodo dajalo obolelim brezplačna pojasnila in nasvete. Kako bod° te institucije razvrščene in urejene, bo določila posebna tozadevna naredba-To so v glavnem novotarije, katere uvaja ta zakon, skoro istotoliko starih odredb pa tudi opušča, V prvi vrsti ie ta zakon važen za pravni položaj p)'°' stitutk. V Nemčiji so že davno vrši boi proti Izjemnim ukrepom proti prostitut' kam. Večina humanitarnih ustanov i))’ liberalnih poedincev je, videlo v stare#1 § 180 v t. zv. paragrafu zvodstva kazelJ' sjcega zakona razlog za nečuveno izkopi' ščanje in ponižanje prostitutk. Pe novem zakonu bodo javno hiše in stanovanja prepovedane za sestanke, ne bo9c pa kaznovalo oddajanje stanovanja P1’0' stitutknm. Kaznjivo bo oddajanje safiifl v tem slučaju, če bo zvezano z izkorišča njem osebe, kateri se oddaja, ali z nag0' varjanjom k nemorali. Doslej se je naj' več kritiziralo t. zv. reglemeutirani0 prostitucije, ki je odrejalo prisilno vpi'. savan je pri policiji radi zdravniške k«11' trole. Vsi zdravniki in tudi večji del V°‘ licijski zametujejo policijski značaj *'e' gjementaeije ter zagovarjajo uvedbo i"' stitucij, ki se bodo na humanitaren llS' čin brigale za prostitutko. Vladen u3' črt toga noVe&a zakona predvideva polno odstranitev roglomcntaeije ter & kiujenje ^ 361. k. z,, ki jo naperjen PrC prostitutkam ifl mesto katerega se vi" lani)Or, 7. ludtca ltf23« Jo .. A U.OL (S ajiliovl /svojci, ki prihajajo v, bolnico iskat zdravja ali na obisk; koliko dela in zaslužka da bolnica sama). Ali no bi bilo umestno in pravično, da prispeva mariborska občina vsako leto s primer* oim zneskom za vzdrževanje bolnico?! V bolnici sami je bogataš v isti vrsti / beračem. Z denarjem je vse krito. Zakaj ne bi bogataš plačal posebej še za operacijo materijal pri operacijah, obvezah, za druga zdravila itd. Popolnoma napačen, materijelno in moralno škodljiv se mi zdi nazor, da mora država že prav za vse skrbeti. Pomagaj si najprej in kolikor ne zmoreš sam, lam ti Priskoči družba in država na pomoč! — Panes ima že prav-vsakdo dovolj za drago pijačo, za zdravje pa mu ni treba nneti ničesar, saj je država tista pohlevna kravica, ki mora vsakogar ha-sititi, ne da bi smela vprašati, ali je kaj Prispeval za njeno mleko. Čisto jasno Povedano; komaj ena osmina bolnikov Mariborske bolnice plača dnevnino sama, sedem osmin krije država, To se Pravi: 7 osmin našega ljudstva je hemaničev, kedar pritisne bolezen. Ali Pi to zloraba cjržave, kradež pomoči ti-6 ira, ki so res potrebni? Če ostanejo bolnice zaprto, bodo oškodovani najbolj re-Vc"Zi, ker bogati si bodo že poiskali sanatorjev v tu- in inozemstvu. Kako naj bi se 1o uredilo? Za zdravje, ?r®j tudi za bolnico, kodar je potreba, skrbi v prvi vrsti vsak sam! Če si revež, n ,^zs^avi občina ubožno izpričevalo in jmevnina v bolnici se odpiše pol na dr-avo poi na 0b&n0j v katero si pristojen M ki ti jo dala ubožno izpričevalo. Obei-e_si bodo potem premislile, vsakemu iajatj^ubožno izpričevalo in bodo tudi imgače vlpivale, da bodo ljudje varč-eJsi ju pravočasno skrbeli za čas, ko l^.e nevolja nanje. Prepričan sem, da 1 taka uredba vplivala zelo vzgojoval-° m koristno v teh podivjanih in pija-“ tioljšcviških časih. drža’ samopomoči, v pomoči občine in , ,Ve vidim spas iz zagate, v katero je ravstvo zašlo. Če tudi se zdravstvene-ii odseku posreči, da dobi od državo ^rimerno vsoto, s katero pokrije dana-nje velikanske primankljaje, vendar --klejev meč velikanskih deficifov -itie nad bolnicami in zdravstvom, °|ler se cela" zadeva korenito ne preuči. Nas vseh dolžnost je, da so to čim-udejstvi. Politične vesti. , *. Iz narodne skupščine. Obenem r volitvijo predsedstva se je izvršila tudi žvolitev parlamentarnih odborov: finanč-^e8a, administrativnega, imunitetnega in ,er>fikacijskega. V finančnem odboru tudi dr. Kukovec. Predsednik finančna odseka je demokrat dr. Veljkovič. zakon, da se mora kaznovati samo ŽaV °.se'3e’ ^ javno, ali sploh na način ki javno uravnost, pozivajo na nemo* mnost, ali pa se same nudijo v to svr-°‘ Kačrt parlamentarnega odbova pase em ne zadovoljuje ter. zahteva, da so ^znuje tudi one, ki se obetoma bavijoz ^exnoralo, oziroma kršijo naredbe, izdane h nadziranje obrne nemoralnosti. Po tej *etnembi bi torej stopil zopet v zako-o jstvo nepojmljivi pojem obrtne ne-oralo, samo da se ne bi nanašal samo zenske. Po tem načrtu bi bilo vsak n 8 niogoča uvesti izjemne odredbo proti °stituciji. Vlada vstraja trdno pri ojem, ki. bo, ker je liberalnejši, naj-sPrejet tudi v parlamentu, k Toda ako parlament sprejme ta za-0°n’ Prostitutke ne bodo enake ostalim stal am’ ^er 20 po sv°jem stanu tvorijo niuo nevarnost prenašanja bolezni. — on°S.^u^ke so vedno* nevarne, kajti tudi -j0 e’ * so predpoldne še zdrave, zamore- o večera postati že bolno, okuženo in bo\a^ne Za nova okuženja. Kadi tega se Ho h i ki eovori ° Prisilni izolaciji spol-EHnje upora^^aI v prv* vrsti ravno ♦ if°Dski Ssčrt vsebuje daljo odredbe don'”°f>an''-U mkoaoy’ 0 dekletih in rnla-ln p nameravajo stopiti v zakon trdi]1 mora*10 javiti ter predložiti po-tejj So_ zdravi itd. Najvažnejša vseh Vuv”C 5ec*k je brezdvomno ona o ustanova t! ‘1fVni^ institucij, ki bodo skrbela Van-i°U z,Iravih in obolelih, o podelje-nasvei°v itd. Tako institucije bi’ a*alo uvesti tudi pri na& * Nov parlamentarni klub so ustanovili disidenti zemljoradničkega kluba (15 jih je po številu) pod imenom „Na-rodni seljački klub“. Pridružil se jim je črnogorski poslanec Piletič. Predsednik kluba je posl. Divljan. Klub stoji na stališčn jugoslovanske monarhije pod dinastijo Karagjorgjevičev in na stališču narodnega edinstva. Posvečal bo svoje delo organizaciji kmetskih mas. Podpiral bo vsako vlado, ki bo pravično upe« števala kmetske interese. * Nlnčič o bratislavskem sestanku. Naš zunanji minister dr. MomČilo Ninčič je sprejel po zaključku bratislavskega sestanka posebnega poročevalca »Prager Presse" ter mu podal sledečo izjavo: »Tudi tokrat, kakor vedno, sem s potekom razgovorov z dr. Benešem popolnoma zadovoljen. Potrebo tega sestanka sta1 povzročili dve dovršeni dejstvi, o katerih se je bilo treba medsebojno obvestili, in to konference ministrskega predsednika Pašiča z romunskim ministrskim predsednikom Bratianuiem in z zunanjim ministrom Duko v Bukarešti ter pregovori dr. Beneša v Parizu in v Londonu, ki so privedli do tako ugodnih in pomembnih rezultatov. Samoobsebi razumljivo pa je, da je bila na bratislavskem sestanku posvečena posebna pažnja vprašanjam, tičočim se predsto-ječe genovske konference. Sporazumeli smo se, kako naj se uravna naše delo in metoda tega našega dela, da se do-■eže popolno skladnost našili stremljenj. Kakor znano, se sestanejo v nedeljo 5. t. m. v Beogradu eksperti štirih držav Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije ter Poljske. Kakor je pomemben ta sestanek kot politična manifestacija volje za skupno nastopanje naših držav, tako in še bolj bodo važni tudi praktični uspehi tega skupnega dela. Bilo bi le želeti, da bi se taki sestanki vršili pogosteje. Te konference tvorijo temelj za skupne akcije naših držav v vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo naše interese." Na pripombo, poročevalca, da so napravile ministrove izjave o stališču, katerega zavzema kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev naprsni sovjetski Rusiji v Ceškoslov. zelo močan in ugoden vtis, je odvrnil dr. Ninčič: »Presenetilo me je, da so moje izjave tako presenetile. Stališče kralievine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo od trenutka, ko so se boljševiki nasilnim potom polastili nadvlade v Rusiji, docela jasno — nevtralno. Vse oborožene spopade v Rusiji smo smatrali vedno za popolnoma interno rusko zadevo ter se nismo hoteli postavljati ne na eno, ne na drugo stran, ker nismo hoteli doprinesti do tega, da bi se ruska državljanska vojna še boli razširila iri povzročila še več škode. Koliko se je z naše strani podvzelo, se je to zgodilo vedno brez vednosti in sodelovanja naše vlade. Mi tudi v bodeče ruske državljanske vojne ne bomo podpirali, še manj seveda povzročali. Mi vztrajamo trdno na tem stališču, kljub temu da nas boli, ko vidimo žalostne posledice boljševiškega režima v Rusiji. Nasprotno pa je znano, da so ruski boljševiki cživotvorili akcijo, ki je stremela za tiyn, da bi pripravila v naši državi prevrat. Akcija se je ponesrečila in istotako se bo ponesrečil tudi vsak eventualen nov poizkus. V tem oziru smo mirni, bomo pa vsak nekorekten čin napram nam slejkoprej najodločneje obsodili. * Češkoslovaška narodna demokratska stranka ima 24. do 26. t. m. svoj II. glavni zbor v Pragi. Voditelji stranke so znani češki politiki dr. Kramar, dr. Rašin itd. * Nevarnost vladne krize v Angliji. Položaj kabineta Lloyda Georgea postaja vedno bolj opasen, kriza je skoro neizogibna; odločitev v tem pa bo padla danes v pondeljek na konferenci unionistov. Kdo bi sestavii novo vlado v slučaju padca Lloyda Georgeja, še ni znano. Dnevna kronika. — V Ptuju je položil svoj mandat občinskega odbornika zdravnik J. dr. Jenko. Obenem je izstopil iz narodno-socijaine stranke. Njegov naslednik v obč. odboru je poštni uradnik JVagner. — Tatvina kož na zagrebškem kolodvoru. Dne 3. t. m. ie oriiavilo obratno ravnateljstvo južne železnice, da je v noči od 1. na 2. vdrl neznan zlikovec v zaprt vagon ter odnesel zaboi, v katerem se je nahajalo 18 kož, vrednih 150.000 K- Policija ie dognala, da je tatvino izvršil nek Matija Duh, ki pa .je pobegnil iz Zagreba. Ukradene kože so našli pri raznih čevljarjih, katerim jih je Duh razprodal. — Koliko zaslužijo zagrebški brivci. Stavkujoči brivski pomočniki v Zagrebu so objavili zanimivo statistiko o dohodkih in izdatkih zagrebških brivcev, iz katere posnemamo sledeče: Mesečno znašajo dohodki brivca: z 1 pomočnikom 17.000 K, z dvema pomočnikoma ozir. delavcema 22.000 K, s tremi delavci 30.000 K, s 4 delavci 38.000, s 5 delavci 42.000. Brivci, ki imajo ob enem manikuro, zaslužijo z 10 delavskimi močmi do 1.20.000 K. Statistika povdarja, da so to le minimalno računani dohodki. Izdatki za pomočnike itd. pa znašajo pri brivcih : z 1 delavcem 4.200 K, z 2 delavcema 7520 K, s 3 delavci 10 480 K s 4 delavci, 12.820 K in s 5 delavci 17.260 K, brivci, ki vrše tudi manikuro, nimajo pri 10 delavcih 36.500 K izdatkov. Raditega smatrajo pomočniki svoje zahteve za upravičene. — Pobijanje draginje v Zagrebu, Zagrebški kriminalni oddelek za pobijanje draginje je imel dosedaj že lepe uspehe. Nebroj prijav in kazni so vplivale na trgovce ter se že povsod kažejo znaki padanja cen. Včeraj so zasačili lastnico restavracije na glavnem kolodvoru v Zagrebu, da je prodajala 4 in pol d kg. šunk«* po 36 K; torej kg po 800 K. — Tudi mariborske oblasti bi se naj cd časa do časa po mariborskih restavracijah in gostilnah, tako na kolodvoru kakor v mestu samem, prepričale, je-li cene in porcije odpovarjajo cenam živil na trgu. Protituberkislozrca liga je imela v petek, 3. t. m. zopet svojo rodno tedensko sejo. Jz poročila predsedni-štva izhaja, da se je PTL obrnila .na višji šolski svet s prošnjo za dovoljenje, da bi se na vseli ljudskih in srednjih šolah smole prirejati protituberkulozue in protialkoholne ure, spojene s poukom šolske mladine. Čim dospe odgovor, se bodo nemudoma razposlala navodila vsem šolskim vodstvom. Sprejet je bil tudi predlog docenta dr. Matka, glede pouka šolske mladine o kašljanju. — Plačilni listi za gostilne in kavarne so bili izročeni zastopniku zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, ki poskrbi za njihovo nadaljnje razpečavanje med člani zadruge. Zastopnik te zadruge prevzame z istim namenom tudi propagandne lepake. Vsi gostilničarji, kavarunrji, trgovci, banke, železnice itd., ki prejmejo lepake, se bodo naprosili, da jih razobesijo na vidnem mestu na način, da se bodo mogli delj časa ohraniti. —■ Pred-sedništvo PTL je razposlalo vsem oler. glavarstvom Slovenije pravila PTL s primernim spremnim dopisom in je upati, da bodo v smislu prošnje, izraženo v tem dopisu, v kratkem vznikle po vsej Sloveniji krajevne organizacije PTL. — Na vse premožnejše osebnosti v okolici mesta se je PTL obrnila z dopisi, v katerih naznanja svojo ustanovitev, pojasnjuje plemeniti namen PTL in Izraža prošnjo za podporo. Vsebinsko slični dopisi, v katerih prosi PTL za podporo in se vabijo posamezniki k pristopu, so bili odposlani tudi vsem bankam, velepodjetjem, uradom in duhovščini. V svr-ho skupnega dela se povabi pripravljalni odbor otroško bolnice v Mariboru, da odpošilja svojega zastopnika k sejam PTL. — Da se omogoči intenzivnejše nabiranje članov, so bile vse v poštev prihajajoče poklicane panoge razdeljene v več skupin; — V mariborskih iif v ljubljanskih listih se objavi razpis mesta bolniške sestre za mariborsko oskrbova-lišče. Prošnja za ustanovitev oskrbo-vališča v Mariboru je odšla na zdravstveni odsek. — Zdravniško društvo je naročilo ordinacijske listke pri Mariborski tiskarni, ki odstopa 10% svojega dobička PTL. — Glede bodočih naročil v tiskarni se sklene, da se bodo zahtevale od vseh ponudbe, naroebe pa se bodo oddajale najcenejšemu ponudniku. — Kot zaupniški znak PTL, ki bo služil pri nabiranju darov za PTL, se naroči več fokavflih trakov z napisom »Protituber- kuložna Liga« ki bodo opremljeni z h« radno štampiljo okrajnega glavarstva iri bodo služili obeneni kot uradne izkazni-, ee. — Končno de sklerie še, naprositi obrtno oblast, da po svojem uradnem zdravniku izda navodila vsem kavarnarjeiri gostilničarjem itd., kako je treba postopati pri zračenju prostorov, snažen ju posode, glede shramb za jedila itd., da se tudi v tem pogledu zadosti vsem po* trebnim zdravstvenim predpisom. IBS. Seia načelstva krajevne organiza-dje Demokratske stranke v Mariboru se vrši v torek 7. marca ob 18 uri v Narodnem domu. Zaradi važnosti predmeta prosimo polnoštevilne udeležbe vseh članov načelstva. Shodi nar. poslanca dr. Kukove* v Prekmurju se vrše: 11. marca zve- šer v Dol. Lendavi,: 12. marca ob 15 uri v Beltincih v hotelu „Pri Zvonu": ob 20 uri zvečer v Murski Soboti; 13, marca ob 10 uri dopoldne v Nusdovi, ob 16. uri popoldne v Križevcih, V Dolnji Lendavi se ustanovi 11. marca zvečer krajevna organizacija Demokratska stranke, Kraj. organizacija Demokratske stranke v Murski Soboti ima 12. marca ob 20. uri zvečer občni zbor. Mariborske testi. Maribor 6. marca 1922, Koledarček. Naznanjene kulturne prireditve: 12. marca: velik ljudski shod za moralni preporod (kazinska dvorana, začetek ob pol 10. uri). 13. marca: koncert komornega kvarteta Zika, odlična koncertna prireditev v Mariboru (v Gotzovi dvorani, ob 20-uri). • m Prijateljski sestanek' Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, se vrši v torek dne 7. t. ni. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Člani in prijatelji društva se vljudno vabijo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. m Povratek ujetnikov iz Rusije. V netek 3. t. m. pop. je prišlo z vlakom v Maribor 28 naših državljanov, ki so bili vojni ujetniki v Rusiji. Med njimi je tudi nekaj Slovencev. V Mariboru ostanejo 7 dni v karanteni, nakar se podajo vsak v svoj kraj. Večinoma so si pripeljali v seboj žene in tudi že dec^ iz Rusije. m Dobrodelna tombola v prid ubožne dece mariborske se je vršila v nedeljo popoldne na Glavnem trgu ob udeležbi desettisočglave množice. Razdelilo se je 700 dobitkov, med temi kot glavno tombolo 2000 kg premoga, ki ga je zadel Peter Zbhtič, policijski agent. Gmoten uspeh tombole je prav dober, kajti za srečke se je izkupilo 52.000 K, v novcih se je nabralo 10.000 K, vse dobitke so darovale msriborskfl tvrdke in trgovci, med katerimi gre posebna zahvala gg. Uh er za premog, V. Freundu, Bergu in Badlu za usnje, Scherbaumu in Rosenbergu za moko. kakor tudi vsem ostalim darovalcem, Na račun te tombole se je nabavilo že v decembru 70 šolarjem čevlje, dočinf ostane drugi del za vzdržavanje deči* stanice v Strossmayerjevi ulici. m Pred poroto pride tudi Marija Korošec roj. Henčič zaradi številnih tatvin, ki jih je izvršila od leta 1918 naprej. Rojena pri Sv. Barbari pri Vinici na Hrvaškem, je obiskovala šolo o Križevcih, pozneje se je omožila v Jablancah, moža in otroka pa je po poldrugoletnem zakonu zapustila in odšla po svetu. Od leta 1918 »deluje* v mariborskem, ptujskem, ormoškem, ljutomerskem, rogaškem in celjskem okraju ter na Hrvaškem, zlasti v Zagrebu. Vse tatvine je izvedla na značilen način, da je stopila v službo s tujimi ali ponarejenimi poselskimi knjižicami, si s svojo marljivostjo pri? dobila zaupanje, nato je ob primerni priložnosti izginila in vzela s seboj, kolikor je mogla odnesti. Ko je ukradeni stvari zapravila, se je pod novim imenom pojavila v drugem okraju in nadaljevala tatvine. Kradla je pod raznimi imeni, kakor: Herič, Kojlrer, Perko, Ror, Mur-šec, Hanžekovič. Breznik, Friš. Mlinarič. Stran 3 ratSom Mara#?, T. nisTca 1922, ■■■ — —- .—. fc— r*8*3ur*w m*o> < ja*wr.-*vw^ iuu»* itm * • Jančič, MurkoviČ, Matušek, Matekovič. Simulirala je že večkrat blaznost in je bila na Studencu pri Ljubljani, kjer je pa tudi ob prvi priliki pobegnila in kradla naprej. m Jugoslovanski dužabni večer Slo. vanske Čitalnice v soboto 4. t. m. zve-pokapal mrajno potrebo, da se taki do-čor v mali dvocani Narodnega doma jo maei, prisrčni, neprisiljeni družabni večeri čim večkrat ponavljajo. Iskreno jo pozdraviti, da so bili na večer vabljeni tudi naši bratje Srbi in Hrvati in v srce nas je veselilo, ko smo videli njihov tako številen odziv. Z ea.!o§čenjom moramo tudi poročati, da ko bratje Čehi naši Čitalnici na ljubo odpovedali svoj češki večer in se v volikem številu udeležili Čitalniškega večera. Program večera je bil sicer priprost, nekaj godbe na klavir (gosp. Voglar ml.), nekaj kupletov (g. Povhe) e sprem! j e vanj em klavirja (g. Cvetico ml.) ter nekaj pesmic, zapetih od naših /vandrovČkov; podal pa je večeru obi-3ežje prisrčnosti in živahnosti. Goste, ki so napolnili malo dvorano do zadnjega prostora, je v lepih, iskrenih besedah pozdravil predsednik g. Kejžar, ipovdarjajoč ogromni pomen Čitalnice za razvoj narodnega življenja v Mariboru. Kasneje je spono!nil to sliko z nekaterimi spomini na preteklost g. dr. Rosina, pozivajoč k smotre noro n delu za razvoj naše edinstvene države ter obsojajoč brezplodno kritikarstvo opozicijskih časopisov in strank. Večer jo izzvenel v lepo sliko narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. I\Ta svidenje kmalu na drugem Čital-niškem drtižabnem večeru! m Objava. Carinama mariborslča i-aznanja interesentom, da se vrši v sredo dne 8. marca t. 1. ob 10. uri pi’ed poldne pred gostilno Vlahovič ha Alek- sandrovi cesti 'javna 'dražba fceli za-plenjenili konj. m Tatvina. V Ml in sivi ulici št. 15 stanujoči Franjo Murko je bil par dni službeno odsoten. Ko se je dne 5. t. m. vrnil, jo zapazil, da jo med tem nekdo vlomil v njegovo stanovanje ter mu odnesel eno celo obleko in eden klobuk. m Plačilo. Tri preveseli kričači, ki j so hoteli včeraj na Tržaški cesti obr-| niti ves svet, so bili po daljših brez-j uspešnih mirovnih pogajanjih oddani | policiji, ki jih jo nagradila s priinemi-irni denarnimi globami, j m Žeparji na delu. Žeparji, ki eo | d ose da j najbolj razvijali svojo delav-j nost v Zagrebu in Ljubljani, so se po-| javili tudi v Mariboru. Minulo soboto i so bili prijavljeni štirje slučaji. Pri j lahkomiselni neprevidnosti maribor-iskih gospodinj, ki so imelo denarnice v odprtih nakupovalnih torbicali, že-j parji niso imeli težkega posla. Policija je takoj na to prijela štiri brez-poselno j in dividue, ki so so potikal i po trgu ter . jih odstavila iz mesta. Dva inozemca, j ki nista imela primernih listin, sta j bila izgnana preko meje. j m Nepoboljšljiva grešniea. Walburga j E., ki je že 23. febr. prišla v konflikt '■ s policijo, je zopet zabredla na staro ; grešno pot. Bila je že neštetokrat ka- • znovama radi ponočnega razgrajanja in | pijanosti. Zadnjič je dobila zato 2 dni i »nagrade«. Vsakokrat sicer obljubi, da ■ so bo resno poboljšala, toda včeraj je j zopet zabredla na staro pot. Pri telesni [preiskavi je potegnila iz žepa nož ter I si hotela prerezati vrat, kar pa so seveda preprečili. Tokrat jo sprejela za nagrado 14 dni policijskega zapora in 78 dinarjev globe. , m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. • - !.*> r • Narodno gledališče. Repertoar: Toick 7.: „Pličar°. Abon. C. Sreda 8.: „Skopuh“. Proslava Molierejeve tristoletnice. Abon. B. Petek 10.: »Poljska kri". Gostovanje gosp. AmoSta Granda. Abon. A. Sobota 11.: rMam’zeUe Nitonche”. Gostovanje ArnoSta Grnnd. Abon. C. Gostovanle Arnošta Grunda. G. Arnošt Grund javlja telegrafično, da je zbolel in se predloži njegovo gostovanje v operetsh „Poljst?a kri" in Mamzelle Nitouche" na njegovo željo na petek in soboto. Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatična šole se vrši dunes, v pondeljek, dne 6. marca ob pol 20. uri. tn.nmm... ...... . ...■■■ ■■ ■ ■■■■■ .1 m Sokolstro. o Mariborska sokolska župa je imela v nedeljo svoj letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Za starosto je bil zopet izvoljen br. dr. Pivko. Obširnejše poročilo še objavimo. Kultura in umetnost x V ljudskem vseučilišču v Celju predava v pondeljek 6. t. m. g. meščan-skošolski ravnatelj Beno Serajnik o »življenju rastlin*. x Dva Plstorjeva portreta. V izložbenem oknu Makotterjeve trgovine s pohištvom je razstavil znani umetni slikar Pistor iz Vuzenice dva jako dobra posrečena potreta,' na katera opozarjamo naše občinstvo. Več bomo o razstavljenih slikah, kakor tudi o Pistorju samem, spregovorili ob drugi priliki. Gospodarstvo. g Pletarna v Strnišču. V nedelj^ dne 26. m. 1. je izročil g. vladni svetni« dr. Drmastija v imenu pokrajinske uprave v Ljubljani, Pietnrsko šolo v Strnišču novo ustanovljeni pletarski zadrugi. ** zadruga, ki nosi naslov .Pletarna Strnišču, Slovenija, r. z. z o. z.,“ ima v prvi vrsti namen, pospeševati nletarstvo kot domačo industrijo ter vpel ja vati vr* borejo, kot novo panogo kmetijstva; Ravnateljstvo te zadruge je prevzel bi”1 vodja pletarske šole v Strnišču, g. MirM Ogorelec. # g Nov trust za petrolej. »Times poroča, da se v Philadelphiji snuje društvo s kapitalom 2 milijard dolarjev, ki hoče združiti vsa trgovska društva n* celem svetu, katera se bavijo z izdelavo nafte. V društvo bo vstopila tudi .Stanu” art Oil Comp»gny,“ le ,Mexikon Petro* leum Compagny“ noče sodelovati. DrU' gih dvanajst največjih društev se je že izjavilo, da so voljni vstopiti v ta trust. Ui se bo imenoval „World Commer« Compagoy“. g Grupiranje veleindustrije. VP*‘ rizu se vrše pogajanja gtedc ustanovitve sindikata veleindustrije. Temeljna glav' nica bi znašala 5000 milijonov frankov' Nameu sindikata ie, povzdigniti v se* verni in vzhodni Franciji železno vele* industrijo. Sindikat bo izdal 1 milij0.9 obligacij po 500 frankov. To grupiraoie veleindustrije je velikega pomena zj! francosko narodno industrijo, kakor tudi za trgovsko politiko. g Angleški interesi v Galiciji. Pž' troleiski konzorcij „Msisel" v London11 in .Credit general de Petrol” v Parizjj sta kupila v Galiciji več močnih vrele®’ nafte ter razpolagata z eksploatacijskifll kapitalom krog 25 milijonov frankov. i!Sp1 ^ w td I ■&YnnlU!’i!‘!j?an Im ® Ssa s s. Spisal: Karl F i g d o r. Prevel: R. R. ( (Dalje.) (27) 29. Severno od Misongve postaja pokrajina v>Ahio bolj hribovita. Visoka kopa Fure izgine za Jllžjlm osprednjiiu grie.H-.itiu. Samo kompas in zemljevid ka- MaSa oznanila. Zakonski par bre* otrok iSCe Ročni voz se takoj proda. Ko' oskrbnico 45 do 55 let staro za izven Maribora. Predstaviti se je v restavraciji „Maribor\ soba St, 10. 351 Deklica, 14 let stara, želi vstopiti h kaki šivilji kot učenka. Naslov v upravi. 355 pti velikanski razvalini dvanega selišča. | »Prvo mesto mrtvih,« reče konzul, »na pravi noj i i smo.« Z nastopajočim večerom postaja vedno bolj mrzlo, V svoje površnike zaviti jahajo trije prijatelji 'dalje, včasih za kilometer pred počasnimi vozovi. Pogovor pričenja vedno bolj zastajati, kajti vedtio bojj zanimivi postajajo ostanki davne prošlosti. Tu stoji hrib, katerega je bila nekoč človeška roka čisto spremenila v terase. Globoko od ^znožja pa vse do vrha se vzpenjajo sarne stopnjičaste ploskve, podprte fc-iintam z razjedenimi in deloma razpadlimi zidovi. Tam se vzpenja po k omeniti vzdolbini v ostrih zaviokih še iveduo dobro ohranjena pot. Na mogočnih granitnih' plasteh Ježi navidez brez sistema zloženo kamenje. To-f!?, ako se ga pogleda od blizu, so to čudni umetno zgrajem spomeniki. Na pobočjih se prikazujejo vedno eešče jame, pred katerimi leži nakopičena predelana ruda. Globoki hodniki vodijo v osrčja hribov, izgubljajoč so v temini. * Zlati rndpiki mrtvih! ■>Kdo ;io vse to zgradil1?« vpraša konzul enoga iz-tpied misoiigškili spremljevalcev.* j »Lapa mefamba mažimo, basso,« odgovori črnec: v »To so zgradili duhovi.« — Zgodaj se vstavijo potniki. Kakor je bil dan tih. se zglasi v Krlovini 502, pri Maribora. 354 Velika hiža z ilobvo kiočo gostilno in trgovino (Nsr. dom), zraven velika vila, ena manjša hiSa, 4 gospodarska poslopja z vodovodom in 10 orali dobre zemlje, v lepem trgu Koroške, se za manjšo v Jugoslaviji takoj zamenja even-luelno proda. Natančneja pojasnila pri g. Srebre, trgovina, Maribor, Aleksandrova ce ta št. 44. 322 roška cesta št. 41, vrata Z. 352 Proda se kompletna spalna soba iz trdega lesa. Latkovič, Ciril-Metodova ulica 18, priti, levo. 350 Državna žrebC*arna proeča 2 toplokrvna žrebca, sfara 10 let, 1 'toplokrvnega žrobca, starega 14 let, 1 mrzlokrvnega žrabca, stsrega 5 let, G mrzlokrvnih žrebet dvoletnih, 6 mrzlokrvnih žrebet enoletnih. Žrebca so lahko ogleda v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani, žrebeta pa v drž. žrebetišfu na Brdu pri Kranju. Pismeno ponudbe z označbo ponudene svote je vposlati poveljstvu drž, žrebčarne do 16. t. m. Ponudbam je priložiti kot vadij 10% ponudene cene. Selo pri Liubljani, dne 4. marca 1922. Poveljstvo drž. žrebčarne. 356 Razšli Kontorlstlnja se sprejme. Zmožna mora biti korespondence v slovenščini, hrvaščini in nemščini ter vseh pisarniških del. Pismene ponudbe pod „Vri-“, Džamonja irt drugovi družba z o. z., Maribor. 3i6 ,. .......................................... Masstairail® 1 •fako je noč glasna. Povsod v okolici se porajajo gkriv-L,, „ bost ni glasovi. j ovojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da Tesno stisnjeni skupaj, sede krog ognja Sproinlje-1 imam krasno češko in angleško blago za moške i vatei, šepetajoč ski’iVnostno med seboj. Ne upajo si!damske obleke, katere izdelujem v lastni delavnici pi tpatij boje_se mrtvih. „ najmodernejšem kroju in najnižjih cenah. — Za obile Tudi Mavda. konzul in'Kien-L’ung dolgo ne taorrjo zaspati, Strah jih ni, toda notranji nemir jim Ge pusti zadremati.^ Mrtva dežela je odprla svoja vrata. V nekaj dneh že mora pasti odločitev, ali je mogoče dvigniti skrivnostni zaklad, ali pa bo ostal za vedno fekrit človeškim očem', kakor vsa dolga dosedanja tisočletja, — — Solnce stoji že visoko, ko zaprosi naslednjega dHe konzul nenadoma Mavdo, naj mu pokažo stari zemljevid. Zaznamki poti na novem' končujejo. Mavda sname verižico ter odpre obesek. Toda — Mavda krikne prestrašeno... Obesek je prazen. i >Zemljevid je izginil,« Vzklikne. ' V divjem diru se pode misli preko Jijefte glave, po Za obilen obisk se priporočam Domimk Fabjančič, k_r_0E^a^p!_de 5V1AR3BOR, Jurčičeva ul, 5, S. nadstr. V pondeljek, dne 6. marca 1922 ob 9, uri dop* se bo vršila prostovoljna sodna dražba gozdnih pat' cel, spadajočih v zapuščino pok. Ferk in sicer A® licu mesta pri Sv. Barbari. Natančnejša posojila jf dobiti pri sodišču v Št. Lenartu in pri odvetnik dr. Franu Rosini v Moriboru. 304 2*2 _________________________________________________________J LEOmMACUE 248 4 -3 za Dunajski sejem izdaja „Ce!erStas“ transportna d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 44-11. Podpirajte Jugosiovensko Matico! Agitirajte p©vs©d za naš list! ,T a b o r" stane mesečno le 30 kron* bi pl alhabdu »lamini* p*n -n* 1 + * . i . , Uživanje „Rogaške s3atine“ same ali pomešane z vinom »izgubila ga nisem, to 3^ nemogoče. Obesek ge iie u5 nku e n^ibolip na t^iio«?t tor wnta more sam od sebe odpreti. Zemljevid je ukraden!« uornivujo najDOIje na CMOS: ter Krepost ^IVOta. Zahtevajte torej v vseh trgovinah in gostilnah samo »Rogaško slatino" kot „Tempel‘‘- „Styria“- in „Donati“-vrelec. S pobledelimi obrazi zadržita konzul iji Ivieii-Lupg ,svoja konja. , (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: 'Radivoj Keliar. Odgovorni urednik: Rudolf Ožini. Glavno zast6pstvo za Slovenijo: Frid. Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45-11. 353 ZaSoga za Maribor in ckoSico: Špedicija „BaBkan6t. ia!a oznanita Žopne ure, procizijsko in ste®' ske popravlja najsolidneje ka R. nizjnk, Maribor. GospfT •k* ulica 10. rf Zamenjava stanovanja! _ julijem, avgustom ali septe1?' brom se zamonja stanoval11 v Celju, obstoječo it treh likih pob in kuhinje, z» novanjo s 5—6 manjšimi bami v Mariboru. Ponad® pod »Zamenjava" na uprav2 ,Tabora“, * 3-'® P/!eblovana soba se is*o takoj. Ponudbe na Ui