£4tev. 113.	V Ljubljani, v četrtek 18. maja 1899.	Letnilt ,XX VIL
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za telo Uto pr*dpla6an 16 fld., ta pol leta 8 fld., za četrt Ista 4 fld., za jedes
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 18 fld., n pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., «a jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino <n oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStro ln ekgpedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklb ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telef 6n - štev. 74.
Vestfalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
XII.
Povsod nove cerkve! In veličastno krasne. Dozdaj sem videl le gotiške, a reklo se mi je, da se sem pa tja zida tudi v romanskem slogu. V Altendorfu je stala sama orjaška stavba nad 400 000 M. Jako blagodejno vpliva na gledalca. Gotika je strogo pravilno izvršena v vseh podrobnostih. Posebno prikupnost — vsaj za naš okus — ima cerkvena slikarija. Pozitivne barve so krasno izbrane, da stopajo stavbinske oblike živo v oko. Zdelo se mi je, da je v barvnem razboru marsikaj sorodnosti z uzorno prenovljeno radovljiško cerkvijo.
Vnema za cerkev je gorka ; denarja je dovolj med ljudmi; zato se že kaj napravi. Mnogo vspodbudnih stvarij sem slišal. Neredko se oglasi pri župniku kak delavec, ki mu prinese svoje privarčevane novce. Večji bogatini se no oglašajo tako, kot — nižje ljudstvo. Večino tukajšnjih veličastnih novih božjih hramov je sezidal vdovin vinar. Blagoslov božji veje nad tem dobrim ljudstvom.
Nehote sem se spominjal Dunaja in njegovih cerkvenih razmer. Tudi Dunaj je naglo rastel. Predmestja so se v kratkem času zelo pomnožila. Cerkvice so pa ostale, kot so bile. Fare s 60.000 dušami imajo cerkve za komaj 500 ljudi. Niti šolskih otrok ne morejo spraviti vanje. Vendar je bil pa dunajski razvoj mnogo počasnejši, nego tukajšnji. A tod zmaguje duhovstvo svojo nalogo. S prebivalstvom se množč tudi cerkve in fare, da dušno pastirstvo ne zastaja. Položaj ne obvla-
L I STE K.
Romanje v sveto deželo.
XVI.
Cerkev božjega groba in nje okolica.
Kakor je božji grob duhovno središče svetega mesta, tako je cerkev božjega groba ono vzvišeno svetišče, katero vsak romar najraje obišče. Poraja se mu misel za mislijo, duh in srce se mu poživita, in tudi oko se ne more nagledati nebrojnih prostorov in kapel. Opis, katerega tu podajamo, govori le bolj o splošnih potezah ; a vse spopolnijo in nadomeste romarski vodniki h svojimi živimi besedami in postrežljivi oo. frančiškani, kateri čuvajo božji grob in bivajo v majhnem samostanu, nahajajočem se v baziliki. Ti živi kažipoti te bodo opozorili na vsa druga svetišča, katerih ne moremo tu našteti in opisati.
Pa tudi okolica to bazilike je zelo mikavna. Že v predavni dobi so oklepale cerkve, samostani in hospici to najbolj vzvišeno svetišče jeruzalemsko ; stale so tu cerkve, posvečene Materi božji, sv. Mariji Magdaleni in sv. Janezu ; a zdaj ni nobenega sledu več o njih, — zdaj se dviga sredi teh razvalin protestantska cerkev, ki je bila blagoslovljena jeseni 1. 1898. Nasilstva, po katerih so bila katoliški cerkvi odvzeta mnoga svetišča, bo na ta način zapečatili. Vse to nas sicer ža-
duje duhovnikov, marveč narobe. Kje je vzrok? — Komu pride na Dunaju na misel, da bi klical za razne narode duhovnike tja? V tem oziru naletiš češče na vseh krajih na ovire, nego na podporo. Saj vemo, kako je s Čehi. In slovenskih delavcev je tudi obilo.
Zameri kedor hoče: dejanjski oetaje vender-le res, da zadeva krivda duhovnike. Sedaj stoji Dunaj in ž njim mnoga druga, v zadnjem času na-rastla mesta pred vprašanjem : Odkod dobimo potrebne cerkve? Delo se je nakopičilo na edenkrat, ker se ni zmagovalo sproti. In vrhu vseh drugih prijetnosti meče Se razsodba upravnega sodišča polena pod noge. Upravno sodišče, ki menda sodi, da je 1. 1782 meso bilo po isti ceni, kot sedaj, menda tudi misli, da so cerkvene razmere take, kot so bile takrat. Od tedaj je minulo 100 let, katere smo pa v Avstriji v mnogih ozirih prespali.
Altendorfska cerkev mr ostane v vednem spominu tudi zavoljo neizbrisnega vtisa ob slovenski božji službi v nedeljo, dne 7. t. m.
Tisoč naših se je zbralo. Društvo izvrstno deluje; organizacija se je pokazala tudi v cerkvi. Prišli so vsi; matere so prinesle svoje dojenčke, ki jih niso imele komu pustiti, seboj. Med petjem in govorom so se oglašali mladi Slovenčki, da tudi njih ne pozabimo. Zdelo se mi je, da tudi oni jokajo po domu — — Grmelo je po cerkvi, ko smo peli: »Marija, k tebi uboge reve.«
Doma mi je stisnil župnik roko in solza se mu je lesketala v očesu.
»Ganilo me je. Ne, to ni šala: tako daleč od doma — v tujini med ljudmi, ki govore nepoznan jezik. Smilijo se mi; vzlasti uboge stare mamice,
losti. toda naudaja nas upanje, da bode skrivna moč bližnjih katoliških svetišč dovedla tudi druga v roke katoličanov. Iskreno molimo k Bogu, da se združijo ločeni bratje s sveto cerkvijo, in to tembolj, ker se katoliški romar nikdar ne sramuje očitno spoznati svoje svete vere.
Vzvišena čustva nas prešinjajo, ko gledamo, kako vodi svetost sv. mesta tu sem razne kristjane, kakor tudi Žide in mohamedane, in jih tako rekoč spaja v pobožnosti in češčenju teh svetišč. — V bližnjem Betlehemu so oznanovali angelji mir »vsem ljudem,ki so dobre volje«. Od blaginj tega oznanila so izključeni le tisti, k i vztrajajo v neveri in se trdovratno ustavljajo iz v e 1 i č a n s k i m resnicam katere trkajo na njihovo vest in srce. Upajmo, da so vsi, ki so sem priromali, dobre volje, in molimo v bratovski ljubezni : da bi nas mili Bog zjedinil v j e d n i veri, v jedni pravi cerkvi božji ter da bi vsi ljudje ohranili edinoBt duha v zvezi miru.
XVII.
Okoli mesta. — Jafska vrata. — Trdnjava s stolpom Davidovim — Rusko taborišče. — Vrata Da-maskova. — Naselbina dominikancev. — Votlina Jeremijeva — Štefanova vrata. — Dolina Jozafat. — Mestno obzidje.
Romarji hodijo kaj radi okolu mesta ter si ogledujejo veliko obzidje. Vidijo se tu častitljiva
ki prihajajo sem za svojimi otroki. Učil se bom slovenščine. Ne zapustim jih. — Ko sem čul vaše petje — tako pretresljivo otožno, za nas popolnoma tuje, mi je prišel na um psalm: „Ob babilonskih vodah smo sedeli in jokali. — Kako naj pojemo v tuji deželi?"«
Vsedel se je h klavirju in jel igrati melodijo: »Marija, k tebi uboge reve--«
Po opravilu v cerkvi sem imel shod v društvu ; spremila sta me dva kapelana. Po shodu pa sem šel ž njima v »Windthorstbund«. Pozno sem prišel domov; iz spodnje sobe so pa še doneli ljubi akordi: »Marija, k tebi uboge reve.« Pastor je še, predno se je ulegel k počitku, ponavljal pesem, ki mu je tako globoko segla v dušo.
Glasbenik je; v kolinski nad.škofiji je prenovil petje; lepšega korala ne čuješ, nego je tod. Najlepši cerkveni pevski zbor pa ima Altendorf sam. A več nego glasbenik je: vzorno požrtvovalen, za vse dobro gorak in mehak duhovni pastir.
»Windthorstbund!« Precejšnja soba polna mladih mož in mladeničev, po večini delavskega stanu. Par učiteljev, nekaj trgovcev je tudi vmes. Bogat knjigar načeluje. Zveza ima namen, vzgajati politiško zrele može — agitatorje v smislu katoliške stranke. Pri svojih shodih predava eden član o domačih, drugi o inodržavnih politiških dogodkih. Vrh tega je navadno še tretje predavanje o kaki poljubni tvarini. Neki delavec iz Kruppo-vih tvornic je predaval o pomenu strokovnega združevanja. O vsaki točki se razgovarjajo Člani. Uče se še posebej govorništva. V zvezi imajo duhovnega svetovalca — domačega kapelana.
svetišča, pa tudi sploh ugaja in prija romarju, da pride iz zaduhlih mestnih ulic na prosto in diha sveži zrak. Skozi jafska vrata smo prišli poprej v mesto ; prav blizu njih se dviga velikanska zgradba z močnimi masivnimi stolpi; to je trdnjava, ki pa vedno bolj razpada. Stala je tukaj namreč trdnjava Jebusitov, katero je David užugal in si jo prisvojil ter jo pridobil za svoje bivališče. V poznejši dobi jo je Herod razširil in še bolj utrdil ; prizidal je tu krasne palače in tri stolpe, ki so bili zidani na starodavnem podzidju in katere so smatrali radi močnega zidovja nepremagljivim. — Najvišji in najmočnejši izmed teh stolpov imenuje se s t o 1 p Davidov, katero ime se pri-lastuje Devici Mariji v lavretanskih litanijah.
Na desno od jafskih vrat vidimo novo zgrajeno obširno predmestje, ki obkrožuje rusko naselbino. Tu se nahaja konzularno poslopje, cerkve, samostani in obsežne romarske hiše, ki svedočijo, koliko zanimanja in gmotnih žrtev prinaša Ruska za to važno naselbino.
Potem prehodimo do Damaskovih vrat seiišča za karavano. Celo črede veljblodov in druge tovorne živine, in šotori, v katerih bivajo črni Be-duini, spominjajo nas mnogih svetopisemskih do-godb in zlasti dobe očakov.
Preko velikih judovskih naselbin pridemo do posestva dominikancev, katero obsega častitljivo svetišče in ostanke one krasne cerkve, katero so
Dobro mi je delo, ko sem videl, s kako prisrčno spoštljivostjo so občevali ti možje z duhovniki, ali da rečem jasnejše: s kapelan i. Spominjal sem se pri tem naših krajev: ljudje, ki se dajo voditi po liberalnem časopisju, se čutijo nekam zadete, ko slišijo besedo »kapelan«. Težko si je misliti kaj tako nizkega, tako malopomemb-nega in vendar tako oholega, kot kar tiči v liberalnem pojmu »kapelana«. Kolikrat sem že videl kakega liberalnega gostilničarja ali druzega vaškega »magnata«, kako zviška si ogleduje ubogo bitje preprostega kapelana. Brez omike, top v um-stvenem obsegu, brez vsake duševne prožnosti, pa govori v edno mer in razlaga in dokazuje in se krega. Glavno ulogo igrajo želevni stavki. Pričenjajo se navadno z »naj«. Osebek jim je pa brez izjeme tisti preklicani »s e«, ki bi ga morali že zdavnej obesiti, če bi mu smeli v krivdo šteti vse nebrojne dobre ukazane mu stvari, ki jih je opustil. »To naj se naredi«, »naj se spremeni«. In pri vsem govorjenju vedno povračanje k lastnemu »jaz«. Ti možje, ki so razumnemu človeku v veliko zabavo prve pol ure, ko jih posluša, ki so mu nestrpni, skrajno dolgočasni, če jih sliši drugič ali tretjič, imajo pa najbolj kla-siške sodbe, ko se pride na kapelane. Predmet svojim razpravam ob takih prilikah bi lahko označili: »Jaz veleum, vzor na svetu, in — kapelan«. Taki magnatje imajo sploh vsakogar za
neumnejšega, nego so sami, & kapelan--
ubogo bitje. Takih modrijanov se dobo tudi mnogo med takozvanimi izobraženejšimi stanovi. Vsi tisti spadajo v to vrsto, ki so že dlje časa opustili vsako tvorno intelektualno delovanje in] so se počasi izličili v navadne »obrtnike« svoje stroke. Takih »obrtnikov« je tema; dnevno časopisje s svojo krompirjevo hrano jim je jedini vir mislim in nazorom, če jim rečeš, da vender ni prav govoriti tako splošno, in jim imenuješ tega ali onega, ti brž presedlajo: »Saj temu nič ne rečem, k Peter in Pavel in Tomaž —--«.
Kapelan je mlad katoliški duhovnik; pri tem ko opravlja svojo duhovsko službo, ne more uničiti svoje mladosti in kar je ž njo v zvezi. Katoliško ljudstvo in katoliško misleči izobraženci vedo, da dobodo tudi pri kapelanu verskega poduka, verskih pojasnil in verske tolažbe. — Kedor nima katoliškega prepričanja, pa seveda ne ve, kam bi spravil »kapelana«.
"VVindthorstovci so peli dovršivši dnevni red, razne pesmi politiškega značaja. Jedne mi je ostalo to-le v spominu:
»Die Fahne hoch! Fttr Thron und Altar Filr alles, was frei und recht und wahr<;
druge pa:
»Wir halten fest und treu zusammen Hipp, Hipp, hurrahl Hipp, hipp, hurrah".
Utrujen sem bil; k vendar sem rad poslušal naudušeno družbo. Kar nič mi ni prišlo na misel, da sem tujec, daleč daleč od doma.
pred več stoletij postavili na grob sv. Štefana, prvega mučenca.
Še dalje se razprostira skalovit kraj, pod ka-rim se nahajajo dupline in morda nekdanji kamnolomi. Te dupline imenujejo Jerjmijeva jama; tukaj je baje božji prerok sestavljal svoje žalostinke.
Po turških pokopališčih in senčnih oljkinih nasadih tik mestnega zidu pridemo do severno-vzhodnega mestnega stolpa. Glede mestnega obzidja je treba vedeti, da obseg mesta in torej tudi obzidje ni bilo vedno enako. Najstarejše zidovje je pri Damaskovih vratih in pri tempeljskem okraju. Sedanji zid okoli mesta izvira iz dobe 1536 do 1539; takrat je dal namreč napraviti to zidovje sultan Soliman.
Sedaj krenemo na zahodno stran, in tu se nam odpre razgled po cedronski dolini in Oljski gori.
Pri Štefanovih vratih pridemo do temeljnega tempeljskega zidu; med drugim opazimo zlasti sedem metrov dolg kamen v zidu. Na to prehodimo takozvano mrtvaško polje in tam zagledamo vnovič sedaj zazidana zlata vrata, skozi katera je imel Izveličar slovesni vhod na cvetno nedeljo. Okolica postaja vedno bolj otožna in pusta. Pač vidimo od daleč zelene trate na Oljski gori, a vse drugo je jednakolično groblje, podobno pravi puščavi.	(Dalje p„b.)
Deželni zbor kranjski.
Uravnava plač deželnih uradnikov in uslužbencev.
I. Po deželnozborskem sklepu dnč 17. febr. 1894. 1. za deželne uradnike, kateri so uvrščeni v šest plačilnih razredov, določene izmere plač in aktivitetnih doklad se razveljavljajo ter se od 1. januarja 1899. 1. pričenši ustanove po nastopnih določilih:
1. Razkaz prejemkov:
	V penzijo vStevna plača		Aktivit. doklada
Plačilni razred	I. stop. II. atop.	in. stop.	
I.	3000 3300	3600	400
II.	2000 2200	2400	350
III.	1600 1700	1800	300
IV.	1300 1400	1500	250
V.	1000 1100	1200	200
VI.	800 850	900	150
2.	V višjo plačo kakega plačilnega razreda se pomakne uradnik po vsakih petih službenih letih, ki jih je zadovoljilno izpolnil v dotičnem plačilnem razredu. Ta službena doba se prične, ako ni za posamezne uradnike drugače določeno, za tiste uradnike, ki so bili dne 1. marca 1894. 1. že nameščeni, od tega dneva dalje, za tiste uradnike pa, ki so bili pozneje imenovani ali uvrščeni, od dneva imenovanja oziroma uvrstitve.
3.	Deželnim uradnikom nižjih pet razredov, kateri so zadovoljilno služili petnajst let v enem in istem plačilnem razredu, se dovoljujejo v pokojnino vštevne starostne doklade in sicer: uradnikom II. in III. razreda po 200 gld., uradnikom nižjih pet razredov pa po 100 gld. na leto. Pod istim pogojem se dovoljujejo uradnikom nižjih treh razredov po 20. službenih letih, izpolnjenih v enem in istem plačilnem razredu, starostne doklade na-daljnih 100 gld. vsako leto.
Deželni svetnik Matija Zamida, kateremu se plača razmerno zviša, ne dobi starostne doklade ter se uvrsti v prvo stopinjo I. plačilnega razreda.
4.	Deželni tajnik Josip Pfeifer, ki ima naslov tajnika I. razreda extra statum, se uvrsti iz III. razreda v prvo kot končno stopinjo II. plačilnega razreda.
5.	Upravitelju deželnih dobrodelnih zavodov, Andreju Kremžarju se podeli naslov in značaj višjega upravitelja ter se uvrsti v III. plačilno stopinjo III. razreda z letno plačo 1800 gld.
6.	Deželnemu nadinženirju Fran VVitschlu podeli se naslov in značaj deželnega stavbnega svetnika, deželnemu inženirju Antonu Klinarju pa naslov in značaj deželnega nadinženirja. Poslednji se hkrati uvrsti v II. plačilno stopinjo III. razreda.
7.	Koncipist Fran Uršič se s svojimi prejemki premesti iz V. v IV. plačilni razred na drugo stopinjo.
8.	Oficialu pri deželni bolnici Ferdinandu Omejcu priznajo se prejemki IV. plačilnega razreda I. plačilne stopnje.
9.	Kancelijski oficial I. razreda Ivan Zupane premesti se iz V. v IV. plačilni razred na prvo stopinjo z naslovom kancelijskega adjunkta.
10.	Oficijal II. razreda pri deželnem knjigovodstvu, Henrik Lindtner se kot oficial I. razreda extra statum premesti v V. plačilni razred na prvo stopinjo.
11.	Glede uvrščenja deželnih uradnikov v posamezne plačilne razrede in o tem, kedaj je vzeti oziroma zmanjšati petletnico po prejšnem zistemu in osebne doklade, veljajo sicer dotični sklepi deželnega zbora v seji dne 17. februarja 1894. 1.
12.	Deželnemu odboru se nalaga, da presoja vprašanje, ako naj ravnatelj prisilne delavnice Vekoslav Poljanec in kontrolor Albin Peternel še v prihodnje obdržita 2% oziroma l1/, % nagrado od dohodkov prisilne delavnice ali naj se odnosno njuni prejemki drugače urede in da v prihodnjem zasedanju o tem poroča deželnemu zboru.
13.	Stražnemu nadzorniku v prisilni delavnici Franc Pavlovčič-u se podeli naslov in značaj ofi-ciala IV. plačilnega razreda.
II. Drugim deželnim uradnikom, ki niso uvrščeni v obstoječe plačilne razrede, se uravnajo njih prejemki tako :
1. Primarjem medicinskega, kirurgičnega dermatologičnega in okulističnega oddelka se zvišajo plače od 1000 gld. na 1200 gld. in aktivi-tetna doklada od 200 gld. na 250 gld. ter se jim pust6 dosedanje osebne doklade in tudi šest v pokojnino vštetih petletnic po 100 gld.
Primariju na okulističnem oddelku se dovoljuje osebna doklada letnih 400 gld., primariju na medicinskem oddelku, ki je ob enem tudi primarij blaznice na Studencu, se zviša dosedanja osebna doklada od 200 gld. na 400 gld. na leto.
Primariju na ginekologičnem oddelku, ki je nastavljen provizorično, se dovoljuje nagrada v znesku 400 gld. na leto.
2.	Bolniški babici Josipini Knific se zviša plača na 400 gld. na leto z dvema petletnioama po 50 gld., vratarju pri deželni bolnici, kateri je nameščen provizorično, pa po mesečnih 36 gld.
3.	Provizorični mašinist v deželni bolnici Dragotin Verbič se imenuje za definitivnega z dosedanjimi prejemki.
III.	Provizoričnemu kustosu deželnega muzeja profesorju Miillnerju se dosedanja opravilnina letnih 800 gld. zviša na 1000 gld., slugi Mat. Kobalu pa dosedanja plača letnih 300 gld. na 400 gld. proti temu, da se mu hkrati odtegne osebna doklada letnih 60 gld.
IV.	Deželnim slugam se zviša plača od 360 na 450 gld in aktivitetne doklade od 48 gld. na 60 gld. ; petletnice ostanejo dosedanje. Sluge imajo pravico do obleke, katero naj nosijo v službi.
Vratarju v deželni hiši se zviša plača od 30 na 36 gld. na mesec.
V.	Paznikom v prisilni delavnici se plače tako-le zvišajo, in sicer: Prvemu nadpazniku od 600 gld. na 650 gld., drugemu nadpazniku od 500 gld. na 550 gld.; paznikom I. razreda 1. kategorije od 450 gld. na 500 gld., paznikom I. razreda 2. kateg. od 420 gld. na 450 gld., paznikom I. razreda 3. kateg. od 390 gld. na 420 gld., paznikom II. razreda 1. kateg. od 360 gld. na 390 gld., paznikom II. razreda 2. kateg. od 330 gld. na 360 gld. in provizoričnim paznikom od 300 gld. na 330 gld.
VI.	Učiteljem v šoli na Grmu se plače takole zvišajo, in sicer: za vodjo: 1400 gld., 1500 gld. in 1600 gld.; za pristava: 1100 gld., 1200 gld. in 1300 gld.; za tretjega učitelja: 800 gld., 850 gld. in 900 gld.
Vodja obdrži tudi dosedanjo osebno doklado v znesku 200 gld., ker se mu svoječasno ni dovolila pod pogojem, da bo odpadla, kadar se mu plača zviša.
Dalje se zviša letna mezda upravnika od 380 gld. na 450 gld. vrtnarja od 360 gld. na 400 gld., sadjarja od 360 gld. na 400 gld. in hišnika od 144 na 200 gld.
O gospodarskem zadružništvu.
(Govoril posl. PovSe v seji dež. zbora dne 16. t. m.)
G. poročevalec nam je podal tri glavne predloge v zadevi, važni za naš narodnogospodarski razvoj.
Priznavam z zadovoljstvom, da je g. poročevalec stvarno upošteval velik pomen kmetijskega zadružništva ter izjavil v prvem predlogu, da so dobro osnovane in umno upravljane zadruge za kmečko ljudstvo povsem primerne ustanove in je le želeti, da se v prid kmečkemu stanu pravilno razvijejo, ker morejo zdatno pripomoči k gospodarskemu zboljšanju kmečkega stanu.
Ni ga skoro stanu, ki bi se ne združeval v varstvo stanovskih interesov; obrtni in trgovski stan sta organizovana, istotako uradniki, odvetniki, zdravniki itd. le kmetovalec je doslej ostal brez organizacije. Sila uči moliti, je star naroden pregovor in zavest osamljenosti in slabosti v težavnem boju za obstanek sili posameznika, da išče pomoči v združenju z istimi, ki so mu najbližji. Odkar je svetovna konkurenca zadala kmetijstvu hud udarec, da ječi pod to težo, da cene za poljedelske pridelke ne povračajo več troškov za pridelovanje, tako, da osobito večje kmetije od leta do leta bolj propadajo, vidimo, da se kmetovalci brez razločka, ali veliki ali mali posestniki, smatrajo hudo prizadete ter da vsi strme po rešitvi iz tega položaja. Mi vidimo, kako se združujejo kmetovalci ne le v naši državi, ampak tudi v drugih državah in modre vlade posegajo vmes, da navajajo združenje na pravilna tla. Tudi v naši državi vidimo ta nagon k združevanju ter tudi v naši deželi opazujemo, kako se naši kmetovalci družijo v dosego svojih potrebščin. In prav v tem pojavu stanovske zadružniške misli tiči zdravo jedro celega gibanja, pravi etiški namen, in tega treba gojiti in utrjevati, potem bo celo to gibanje
Priloga 113. štev. »Slovenca" dn6 18. maja 1899.
pravi blagoslov za našo domovino in njega pre hivalce.
Cesarske vlade in deželnih avtonomnih za-stopov najlepša naloga pa je, da take pojave v ljudstvu po združenju pravočasno in jasno opazijo ter stvarno brez ozlovoljenosti presojajo in skušajo pospeševati razvoj. Cesarska vlada je to tudi že storila s tem, da jo opetovano predložila držav nemu zboru zakonski načrt za stanovsko kmečko organizacijo. Žal da nesrečni parlamentarni odno-ša;i niso doslej omogočili, da bi ta za kmečki stan prevažni zakon bil uveljavljen. Po njem bi se zakonitim potom vsi kmečki davkoplačevalci združevali v zadruge ter bi imeli zakonito zajamčen svoj delokrog pri nakupovanju za kmečko gospodarstvo potrebnih stvari ter pri prodajanju svojih pridelkov, kakor tudi v upravičenosti svojega lastnega stanovskega zastopa.
Prosto zadružništvo ima svoj pomen, toda nihče mi ne more ugovarjati, da je zakonito orga-nizovana zadruga vseh kmetovalcev vendar naj-močneja vez in jamstvo vsestranskega uspeha, ker vsa moč je tu združena v obrambo stanovskih interesov ter razpolaga tudi z zdatnimi sredstvi.
Smelo tudi trdim, da zakonito za vse kmetovalce obvezna zadruga le more zagotavljati, da se ne porajajo nepovoljni uspehi. Zato gojim iskreno željo, da se ta zakonska uravnava kmečkega zadružništva prav kmalu uveljavi ter omogoči vsestranska stanovska organizacija kmečkega stanu.
Poljedelsko ministerstvo je avstrijskemu poljedelskemu svetu predložilo vprašanje, kako sodi o tem zakonu, in kakor je razvidno iz referata do-tičnega odseka, bo avstrijski svet toplo priporočal to zakonito uravnavo kmečkega zadružništva.
V tretjem predlogu priporoča gosp. referent, da dež. odbor nadaljuj poizvedbe o kmečkem zadružništvu na Kranjskem, ter da o teh poizvedbah kakor tudi o sredstvih za odstranitev pomanklji-vosti poročaj in stavi svoje nasvete, ter poudarjaj, v koliko bi bilo nadzorovati in financielno podpirati te zadruge; ob enem pa naj dež. odbor med tem skuša s poukom in pospešitvijo vplivati na ta razvoj.
Tudi temu predlogu moramo pritrjevati. Ne tako drugemu predlogu, ki na podlagi v vsej na glici zbranih podatkov izreka sodbo oziroma obsodbo o dosedanjem razvoju teh zadrug, katere se baje le preveč pečajo s trgovino z nakupom kolonialnega blaga, živil, in tudi manufakturnega blaga, ter celo z vino- in žganjetočem.
Gospoda moja! Dosedanje poizvedbe niso tako utemeljene, da bi se smela izreči obsodba; audiatur et altera pars! Treba je dobiti natančnih podatkov, vsestranskih poizvedb in pojasnil, potem je šele mogoče izreči sodbo o stvari ; vse to bo na svojem mestu v prihodnji sesiji, ko nam bo predložil po predlogu III. dež. odbor vse na brane dokaze o sedanjem razvoju in delovanju zadrug.
Poročevalec pravi, da se večina zadrug bavi le s konsumom. Gospoda, to še ni nič pozitivnega, kajti če si smejo ustanavljati konsumna društva delavci, katerim se marsikje vendar še bolje godi, kakor pa malemu kmetu, če se nič ne opo reka uradnikom, če snujejo kunsumna društva, in smelo trdim, da imajo manj povoda, kakor pa kmetje, ker v glavnem mestu je kolonialno blago navadno bolj po ceni, kakor na deželi, potem kot trezno misleči in nepristransko sodeči ne smemo in tudi ne moremo ravno kmetom kratiti pravice do tega, da si skušajo najpotrebnejša živila ceneje dobiti.
Iz doslej nabranih poročil je splošno posneti, da se je po teh zadrugah znižala cena živilom za 10 in več odstotkov — in to ni tako mal uspeh.
Pač pa ni odobravati, da so se zadruge lotile točenja žganja in tudi vina na drobno — Žganje bodi izključeno ; vino pa naj se le v večji meri n. pr. vedro ali pol vedra oddaja, kar je povsem upravičeno, ker pri današnjih odnošajih ni dobiti delavcev, če se jim vsaj za čas težkih del, košnje, mlačve itd. ne daje vina. Tudi v zaprti steklenici dajati zadružnikom vino na dom, je smatrati upravičeno in koristno.
Gospoda moja, naj skrbe gostilničarji za pošteno vino po primerni ceni, naj trgovci prodajajo blago po primernih cenah, potem se ne bodo
množila konsumna društva, katera se porajajo le v obrambo proti presiinim cenam, kakor so Raiff-eisenove in druge posojilnice pripomogle, da se je obrestna mera tako zdatno znižala in odpravilo oderuštvo.
Poročevalec navaja tudi zlorabo, da zadrugo prodajajo blago tudi nezadružnikom, ki z izposojeno zadružno knjižico kupujejo blago. To ni pravilno in je celo protizakonito, pa tudi neverjetno, da bi se to pogostoma godilo ; dejanjskih dokazov nimamo sedaj, zato tudi ne gre o tem soditi. Isto-tako nimamo jasnih dokazov, da se kredit, ki gre posameznim zadružnikom, prekoračuje čez mero. Tudi o tem jo treba poizvedb, predno se more izreči sodba.
Gospoda moja, skušajmo, da odpravimo pomanjkljivosti, kjer so, to pa s tem, da po vzgledu poljedelskega ministerstva podpiramo tudi od strani dežele celo to akcijo, bodisi direktno, da dežela d& na razpolago zadrugam strokovno pomoč, bodisi indirektno, da podpiramo zadruge s sredstvi, da bodo zmožne pravilno rešiti svojo nalogo, ki pa bodi, če ima sodelovati deželna pomoč, posvečena zboljšanju kmečkega gospodarstva, katero potrebuje širnega delovanja tako v nakupu potrebščin, kakor v prodaji pridelkov. — Prekupčija jemlje pogostoma prevelik delež in prav raditega je zadružništvo umestno iji koristno, ker velik del koristi, ki jo jemlje prekupčija, ostane onim, ki prideljujejo. Gospoda, kako drago se prodaja n. pr. sadje na trgu, in človek bi sodil, no, to so si pa opomogli kmetovalci, če pa ga vprašaš, začudil se boš, kaka razlika je med ceno, ki jo je kmet dobil, in ono, za katero pre-kupec prodaja.
Ne bom govoril nadalje, vsaj predlog odsekov sam veli, da naj se ta zadeva skrbno nadalje preiskuje in bo v prih. zasedanju mogoče o tem temeljiteje razpravljati.
Sklepam pa z željo, da bodi vsa zadeva priporočena v resni nepristranski študij, kakoršncga zasluži po svoji veliki važnosti in narodnogospodarski koristi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. maja.
Opozicija na delu. Šele sedaj ob zadnji uri so se jeli nekoliko gibati levičarski kolovodje ter skrbeti za to, da se vendar enkrat uresniči že davno prorokovani program zjedinjene opozicije v državnem zboru. Ako bi sodili po pripravah, o katerih se je seveda le govorilo in pisalo, bi morali sklepati, da pride o Binkoštih nekaj na svitlo, česar še ni videl omikani svet. Toda tolažimo se lahko z dejstvom, da se je le samo govorilo, o resnem delu pa še ni bilo ne duha ne sluha. — Šele sedaj, ko teče v grlo voda nemškim opozi-cionalcem, ko je pred durmi posvetovanje izvr-ševalnega odbora desnice, ki bo rekel najbrže od-ločivno besedo, šele sedaj torej so se jeli gibati levičarji in krpati svoj program. Pododsek nemških zaupnikov je včeraj dovršil svoje delo in danes se že snidejo zaupniki sami, da pretehtajo in preštudirajo načrt, ki ga je sostavil pododsek. Za jutrišnji dan je napovedana seja posamnih opozi-cionalnih klubov in je že za to poskrbljeno, da pride na Dunaj čim največ klubovih članov. V soboto in nedeljo pa objavijo njih glasila uspeh dolgotrajnega truda in — Avstrija bo rešena, ako le desnica pritrdi temu programu avstrijskega vse-nemštva. Toda možje na desnici, oziroma njih zaupniki si bodo resno premislili, predno bodo odobrili načrt, ki ga je narekovala brezmejna nemška straBt in iz katerega veje odkrito sovraštvo nasproti vsemu, kar ni nemškega. Levičarji se bodo morali že zadovoljiti s tem, da poroko desniški zastopniki: Non possumus.
»Loa von Rom« agitacija se je dosedaj kaj slabo obnesla. To razvidimo iz statističnega izkaza, ki ga razpošilja Schonerer svojim vernim in v katerem so zaznamovani uspehi v prvem četrtletju. Do števila 10.000 manjka še zelo mnogo, kajti dosedaj se jih je oglasilo le nekaj nad 2000 odpadnikov. Največ jih je seveda na Dunaju, potem pa pridejo takoj na vrsto pristna Schonerer janska gnezda na Češkem, Moravskem in Štajer skein. Zanimivo je tudi, da so zaznamovani v tem izkazu tudi odpadki v Draždanah, Monakovcm,
Hanovru in drugih mestih v rajhu. Vkljub temu pa mora VVolfov organ z obžalovanjem izjavljati, da se ni moglo čakati prvotno določenega števila. Stvar, kakor se vidi, ne vleče in že sedaj znatno pojema prvotno naudušenje.
Pri mirovni konferenci bo imela vsaka država, bodisi velesila ali ne, le en glas in bo toraj skupno le 25 glasov in še to le za slučaj, da se Bolgarijo smatra za samostojno državo, proti čemur pa odločno ugovarja Turčija, ki je sedaj že toliko dosegla, da se je popravil prvotni zaznamek in se je Bolgarija uvrstila za Turčijo. Predlog glede glasovanja, ki ga bodo stavili še le v drugi seji^ je zelo nesrečen z ozirom na ugoden uspeh, ker imajo na konferenci največ zastopnikov carjevi ideji prijazne države. V prvi seji se bo izvolil samo predsednik in pa odposlala udanostna brzojavka ruskemu carju.
F Franciji delajo te dni velike priprave za vsprejem Marchanda in njegove ekspedicije, ki se vrača iz osrednje Afrike. Danes ali jutri dospe Marchand v Djibuti, kjer se vkrca na francosko ladijo »dAssas« in poda v Toulon. Vlada bo izročila vdeležnikom svetinje z napisom : »Od Atlantskega Oceana do Rdečega morja«. Ekspe-dicija, ki je za ravno označeno pot porabila natančno tri leta, je imela sicer važno nalogo, namreč osvojitev Fašode, a je ni mogla izvršiti, ker so ji preprečili pot Angleži in Egipčani. Dovolili so ji sicer časten izhod in jo tudi pozdravljali, menda zato, ker se niso hoteli preveč zameriti Francozom, najbolj pa seveda zaraditega, ker jim ni nič škodovala. Vsekako pa zaslužijo člani ekspedicije časten vsprejem, ker so dovolj trpeli na svojem dolgotrajnem potovanju.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. maja.
(Parlamentarne konference.) Poročali smo že, da se snide dne 25. t. m. na Dunaju izvršilni odbor dtsnice k posvetu o političnem položaju. V to svrho pa je potrebno, da izvedo posamni zastopniki državnozborskih desniških skupin mnenje klubovik članov. Poslanec vodja Po v še kot sedanji načelnik krščansko-slovanske narodne zveze je zaraditega sklical vse državne poslance 8 Kranjskega, Koroškega, Štajerskega, Primorskega k skupnemu posvetovanju, ki se vrši v torek dne 2 3. t. m. ob '/»6. uri v Ljubljani in na katerem se določi smer, ki naj jo zastopa na Dunaju zastopnik naše zveze.
(Šmarnične propovedl v stolnici ljubljanski.) Stolna cerkev ljubljanska, dasi zelo prostorna, je letos premajhna, da bi spravila pod svojo streho poslušalce, ki trumoma prihajajo dan za dnevom poslušat izredno zanimive, duhovite in ob enem popularno govore slovečega jezuita P. Abel-na. Zanimanje za večerne govore P. Abel-na je veliko po vsej Ljubljani, vzlasti mej inteligenco, in opaziti je veliko gospodov, katerih sicer ni videti v cerkvi. — Zato je smešno, ako se v včerajšnjem »Narodu« nekdo jezi proti nemškim šmarničnim govorom v stolnici, češ v stolnici ljubljanski se šopiri nemštvo ter kaže prvenstvo pred domačo govorico, »kakor da bi ne bilo nemštva dovolj po vseh ulioah, še v cerkvi zbira ves slovenski svet... to žali moje domoljubno srce.« — Tako »Narod«. Oj ti ubogo domoljubno srce »Narodovo« ! Kadar se pa tisočaki dovoljujejo za nemško gledišče v Ljubljani, takrat pa pri »Narodu« to »domoljubno« srce izgine kakor kafra. Sploh pa je od nekdaj že v navadi, da se v stolnici obhajajo slovenske in nemške šmarnice, torej o kakem prvenstvu nemščine v stolnici ni govoriti. »Narodovo« »dorfioljubno srce« naj se potrudi zjutraj v stolnico, kjer bo videlo tudi polno cerkev pri slovenskih šmarnicah. — Izobraženi Ljubljančani pa so hvaležni, da se je sploh posrečilo dobiti P. Abelna letos za šmar-nične govore in le žele, da dolgo ostane mej njimi.
I Vseslovenska delavska slavnost.) Zanimanja za to slavnost je od dne do dne večje. Naši vrli Gorenjci z Bleda in iz Železnikov pridejo v n a-rodnih nošah Tudi med ljubljanskimi delavkami je živahno gibanje, da nastopijo na delavskem prazniku v lepih narodnih nošah. Želeti bi bilo, da bi se tudi od drugih strani udeležili tisti,
katerim je to mogoče, v narodnih nošah, in bi tako ta dan bil tudi v tem oziru pravi narodni praznik!
(Osebue resti.) Č. g. Josip Vole, kapelan v Ribnici, gre za župnega upravitelja na novo ustanovljeno župnijo Velike Poljane pri Ribnici. — Trgovinsko ministerstvo je imenovalo pravnika Vilj. Dolenca v Ljubljani za poštnega koncept-nega praktikanta v Trstu. — Predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Perko je upokojen in mu je tem povodom podeljeno plemstvo.
(Pozdrav Slovencem.) Zadnja »Vrhbosna«, glasilo vrhbosanskega kapitola, piše z ozirom na sklep kranjskega deželnega zbora glede uvedbe hrvaškega jezika na realki nastopno: Dva naroda, ki bivata že več vekov drug poleg drugega in ki imata enako usodo in enake težnje, začeli sta se nedavno objemati kot rodna brata. Slavlje na Sušaku je zato najlepši dokaz. A neki dan je sklenil deželni zbor kranjski, da se v slovenske realke uvede i hrvaški jezik med obvezne učne predmete. Vkljub tujemu nasprotstvu toraj ne bodeta ločili bratov reki Sotla in Kolpa. Kri ni voda, osobito ne ona kri, ki je enkrat tekla v boju proti tujemu sovragu. Povodom tega znamenitega sklepa kranjskega deželnega zbora je odposlal kapitol vrhbosanski, želeč iz dna svoje duše, da se ne porušijo oni po hrvaškem pesniku Vrazu poudarjeni in za današnje čase toli potrebni idealni »dušodružni mosti za dvie bratske grane, da u bratskoj slozi prava si obrane«, na predsedstvo zbora v Ljubljani, nasledno brzojavko: »Divno! Zaključkom Vašim potresli ste dušom našom. Složnih nam srdaca sveti vez u Bogu se našao i širom hrvatske domovine odjeknuo! A što spojila i veže vječna pravda, i što miluje te goji vječna ljubav, ni silnik ni pakao ne če razdvojiti. U toj slozi Bog nas uzdržao, a mi za nji i u vatru i u boj ! To Vam poručuje razdragan Vaš viek Vam odani kaptol vrhbosanski«.
(Kmetiški svet) je sklical poljedelski minister k posvetovanju na Dunaj na dan 29. maja. Pod-odseki tega sveta bodo zborovali že 27. t. mes. Posvetovanja se udeleži za Kranjsko delegat vodja Povše.
(Pogreb upokojenega deželnega šolskega liad sornika Smoleja) je bil včeraj popoldne zelo veli časten. Udeležili so sc ga vsi državni učni zavodi z ravnatelji in profesorji, nadalje deželni pred sednik H e i n, dež. šolski nadzornik S u m a n, župan in zastopniki raznih uradov.
(Zveze.) Iz Trsta pišejo : čudno se mora zdeti človeku, ki opazuje primorske politične razmere, kako včasih kar z nevihto pride nekaj nad nas Slovence, ko se tega ali onega najmanje nismo nadejali. Tako so v zadnjem času prišli kar trije viharji skupaj. Najprej se je dovolila za hrvatsko mesto Pazin italijanska gimnazija, dočim se o hrvatski ne sliši več glasu; skoro istočasno so dobile pravico javnosti potujčevalne »Legine« šole v Sv. Križu in Devinu. Kmalu potem je prišel odgovor z namestništva v Trstu na rekurz slovenskih starišev zaradi slovenske šole v mestu, odgovor, da Slovenci v Trstu ne potrebujejo šole, ker jih imajo dovolj v — okolici. Za tem je pa zopet prišel odgovor goriških Lahonov na slovenske zahteve kot pogoje za sodelovanje v deželni zbornici, — vse to je tako sumljivo naku-pičeno, da se mora lotiti človeka misel, da mora biti vse to v neki tajni zvezi z osebo, ki je odločilna v teh stvareh in to je — tržaški namestnik grof Goess. O tem gospodu je prišlo v zadnjem času v javnost dokaj čudnih glasov. Nekateri pravijo, da je ekscelenca osebno sovražen Slovanom in da je bil Rinaldini v tem sovraštvu proti njemu pravcati angelj, drugi zopet menijo, da ruje po namestništveni palači — katero bodo vendar podrli — še vedno Rinaldinijev duh in da igra ex-namestnik ulogo političnega šepetale* pri sedanjem namestniku — toraj zveze! Nadalje je pa tudi čuti. da so se primorski Slovenci v neki zadevi baje osebno zamerili grofu Goessu in da so udarci, ki smo jih prejeli v zadnjem času, čini ose b n e g a maščevanja namestnikovega. Koliko je na vsem resnice, so no ve, res je le, da ti udarci v obraz naši pravici niso bili pojavi na mestnikove ljubezni do nas Slovencev. Nam primorskim Slovanom je le ono jasno: da nam je pričakovati skrajnega, a da se nas tudi hoče pri-tirati do skrajnega. Mogoče v tem »skrajnem« pokažemo tudi svojo »skrajno« politično zmožnost.
^e bližnji dnovi bodo govorili, kaj se ima storiti v našem taboru — ker mera je polna!
(Pripravljavni odbor umetniškega društva) uljudno vabi gospode umetnike: slikarje, slikarico in arhitekte k občnemu zboru, kateri se vrši na binkoštno nedeljo dopoldne ob 10. uri v »Narod nem domu«.
(Češki gostje v Ljubljani.) Za bivanje izletnikov »kluba čeških turistov" v Ljubljani je uredilo Slov. plan. društvo že vse potrebno. Cehi bodejo prenočevali v hotelih, obed in večerjo pa pripravi rostavrater gosp. T os ti v prostorih Nar. doma. Za večer binkoštne nedelje je določen Čehom v čast ko mer z v čitalniški dvorani »Narodnega doma", pri katerem sodelujejo pevsko društvo »Ljubljana", kvartet »Ilirija", tamburaško društvo „Zvezda" in vojaška godba pešpolka št. 27. Posebne priprave se vrše za izlet na Šmarno goro, kamor pojdejo „piparji", oddelek čeških izletnikov v nedeljo popoldne. Čehi bivajo v Ljubljani le na binkoštno nedeljo popoldne in v torek dopoldne, ker so v ponedeljek ves dan v Postojni v oboški ozir. postojinski jami. Slovensko občinstvo izkaži se povsodi Čehom nasproti prisrčno in to na vseh postajah, kamor pridejo izletniki. Velik sprejem bo na Ljubljanskem kolodvoru v nedeljo ob 1. uri.
(Blagoslovljenjc šolske zastave.) Mestna nemška deška šola je imela danes ob 8. uri v križanski cerkvi lepo slavnost. Ta šola še ni imela svoje zastave, a omislila se je v trajen spomin slavne cesarjeve petdesetletnice. Danes jo je slovesno blagoslovil infulirani stolni dekan Andrej Z a • mej i c. V lepem nagovoru je pojasnil pomen za stave, bodreč šolsko mladež k posnemaaju Device Marije in sv. Alojzija, k zvostobi do cerkve in vladarja. Po blagoslovu se je iz mladih grl naudu-Seno glasila cesarska pesem. Gospod prior B. Po-lak je tem povodom da! cerkev praznično ozalj-šati. Delo jc izborno uspelo. Veščaki so se jako laskavo izrazili o lepoti zastave, ki stane. 241 gld., katere so darovali razni dobrotniki in šolski prijatelji. Glede na umetno voznino in na razmerno jako skromno ceno vsa pohvala domači tvrdki A. Hofbauer.
(»Slovenska Pisarna«,) glasilo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, jelo je izhajati za sedaj po štirikrat na leto v Celju v Ilotovški ulici. Stane 2 kroni na leto. List, katerega pozdravljamo kot delaven na polju organizacije našega ljudstva, bavil sc bode izključno s položajem in razmerami odvetniških in notarskih uradnikov v pisarni in izven iste. Program svoj določa sledeče : 1. Organizacija odvetniških in notarskih uradnikov na narodni podlagi. 2. Delovanje na zakonodajno rešitev njih stanovskih razmer, v prvi vrsti zavarovanje za starost in onemoglost. 3. Posredovanje med delo dajalci" in uradniki na skupno korist, zlasti z ozirom na službovanje ter v svrho dosego prave narodne organizacije in zakonodajne rešitve iste. 4. Vzgoja in izobrazba uradnikov v pisarniških stvareh in v tesnopisu. 5. Pospeševanje rešitve načela r a v n o p r a v n o s t i pri oblastvih in cnakomernosti uradovanja v pisarni. Razpravljajoč ta program piše list: Tako daleč še nismo zašli, tako globoko moralno še nismo propadli, da bi se slepo in brezpogojno udali zapeljivim obljubam in hinavskim naukom krivih prerokov lažiliberalstva. Mi nismo oni, kateri se dajo vsled pomanjkljivosti izobrazbe zapeljati od raznih ko-rietolovcev, ki obljubljajo sicer delavcu-siromaku zlate čase, zasledujejo pa povsem druge smeri ter imajo namen sebe okoristiti na podlagi njegovih žuljev, podpirati židovstvo na podlagi njegove nezavednosti iz »viših« ozirov v dosego istega »visokih« ciljev in rušiti z njegovo fizično močjo stebre naravnega in pravičnega razvoja ravnoprav-nosti Mi se dobro zavedamo svojih svetih dolžnosti nasproti Bogu, državi in človeški družbi. Organizacija bode obsegala v prvi vrsti sledeče točke: 1. Ureditev službenega razmerja med delodajalci in delavci. 2. Uredi tev kvalifikacijskih razmer uradnikov, — sosebno z ozirom na u v r s t i t. e v istih v razrede. 3. Regulacija plač na podlagi, ad 2 navedeni. 4. Določitev službenih ur in časa ter odškodnine zaradi službe čez uro in čas. 5. Nedeljski počitek. 6. Dopust. 7. Ustanovitev razsodniStva. 8. Odprava u r a d n i k o v. To so pravične in
utemeljene zahteve, katerim se nikakor ne da očitati pretiranost. Za sedaj omenjamo, da bi se n. pr. nedeljski mir pri nekoliko dobri volji od strani delodajavcev dosegel prav lahko.
(Stavljenje koz.) Vsak četrtek popoldne ob 2. uri se stavijo koze v telovadnici ljudske šole na Cojzovem grabnu.
Ilz Šmartua pri Kranju) 16. maja 1899. Nekdaj tako sloveča božja pot na gori sv. Jošta pri Kranju je bila zadnji čas zapuščena. Odkar je umrl g. Fr. Tavčar, ni bilo tu stalno duhovnika, in se ve, tudi romarji so izostali; le turisti in izletniki so prihajali občudovat krasni razgled in lepo naravo. — Se le letos smo dobili stalnega duhovnika, za kar hodi najudanejša zahvala pre-mil. g. knozoškofu. Imenovan je namreč kot ex-pozit g Franč. Finžgar, ki je minulo soboto nastopil novo službo. — Kako težko ga je ljudstvo pričakovalo, priča veličastni sprejem, ki so mu ga napravili. Okrog cerkve so postavili veliko vi šokih mlajev, in napravili lepe slavoloke. Cerkev je bila vsa ovenčana in zvonenje ter mogočen strel je daleč na okrog oznanjal veselje Št. Jo-štarjev. Upati je, da bodo zopet romarji v obil-nejem številu prihajali na lepo goro priporočat se velikemu čudodelniku sv. Joštu, in molit na sv. stopnjice. Služba božja je ob nedeljah in mej tednom navadno zjutraj ob 6. uri. Za prenočišče je preskrbljeno v prostorni romarski hiši, kjer je tudi nekaj sob za g. duhovnike pripravljenih. — Kako je bila ta romarska cerkev v minulem stoletju obiskana, pričajo stari zapisniki bratovščin, posebno zapisniki duhovnikov, ki so gori maše-vali. Zapisnik bratovščine sv. Jošta je debela knjiga, ki obsega tisoče in tisoče imen oseb iz raznih krajev. — Najbolj je slovela božja pot od leta 1730 do časov cesarja Jožefa. Bilo je v tem času navadno po več duhovnikov gori, tako leta 1735 direktor, zakristan in 3 pomočniki. Sv. maš je bilo branih na leto po 2000 in več, n. pr. leta 1738 2671. Obhajanih je bilo, kakor je razvidno iz zapisnikov, navadno več kot 30.000 na leto, nekaj let celo nad 50.000. Ljubljanski škofje so radi obiskovali to svetišče. Tako je škof Sigis-mund Felix dc Schrottenbach prišel trikrat gori. L. 1735 je blagoslovil novi veliki altar ter je v slovesnem sprevodu prenesel kip sv. Jošta iz kapelice zunaj cerkve in ga postavil na vel. altar. L. 1741 je v spremstvu 20 duhovnikov posvetil prenovljeno cerkev. Ta škof je tudi, kakor berem v zapisniku, z velikim trudom izprosil v Rimu popolne odpustke, katere morejo romarji vsak dan dobiti. Slovesno je razglasil odpustke leta 1736 Ahacij Stržinar, vodja romarske cerkve sv. Frančiška Xav. v Straži na Štajerskem. — Tudi nasledniku Feiixa Schrottenbacha, škofu Amadoju baronu Attemsu je bila božja pot na sv. Joštu zelo priljubljena. Že prvo leto, ko je postal škof, je prišel na sv. Jošt. L. 1752, 30 aprila, je pa slovesno blagoslovil svete stopnjice, katere je postavil vodja svetišča, Simon VVatschaunigg. Ta dan je bilo birmanih pri sv. Joštu 1275 oseb, in 29 duhovnikov je opravilo tu sv. mašo. Lahko si mislimo, kako življenje je moralo biti v tistih časih na tem hribu, kolike množice romarjev so dan na dan prihajale in odhajale. — Za časa cesarja Jožefa je jela božja pot pešati. In ni čudno. V Šmartinu je bil župnik Janez Bapt. Rode, in na sv. Joštu vi dja Orešič, oba huda Jožefinca. Ljudstvo jih ima še sedaj v — slabem —spominu. Rode je dal podreti cerkev na Šmarjetni Gori, in tudi na sv. Joštu bi bil rad isto storil, pa vlada mu vendar v to ni privolila. Postal je pozneje kanonik v Ljubljani in ljudstvo še sedaj pripoveduje, da so ga »živega črvi jedli«.
(lz Ržiš nad Zagorjem.) (Knez in škof naš častni občan.J Odkar smo pri občinskih volitvah potolkli socijalno demokrate in sede v našem ob črnskem odboru samo zavedni katoliški možje, se je pri nas precej na boljo obrnilo, ker vrnil se je ljubi mir v občino. — Ko je bil ob priliki sv. misijona presvetli g. knez in škof v Zagorju, v katero faro spada velik del naše občine, poklonil se mu je tudi župan Klobučič in odborniki, ki so izrazili prevzvišenemu svojo udanost in zvestobo. Zelo smo bili srečni in veseli, ko smo osebno spoznali njegovo ljubeznivost, prijaznost in skrb za naš dušni in telesni blagor. Bili smo ogorčeni in užaljeni nad surovimi napadi na Presvetlega od strani »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«. Naš občinski zastop je pa v odgovor na te napade
presvetlega g. kneza in škofa izvolil za častnega občana, da mu s tem še bolj izrazi svojo neomejeno udanost in zvestobo, da pokaže, da naš višji pastir ni sam v boju, katerega bo mu napovedali liberalci. S tem korakom so naši zastopniki Pre svetlemu tudi hoteli dati zadoščenje za razžalenje, katero so mu provzročili večinoma v naši občini ■bivajoči brezverni socijalni demokratje, ki so ob priliki veličastne procesije ob sklepu sv. misijona v Zagorju, katero je presvetli sam vodil, sramotili procesijo in presveto Rešnje Telo. Naj pa naši mokrači še trdijo, kako dobri kristjani da so, oziroma da jim je vera privatna stvar, za katero se tie menijo. Hvala Bogu, da ni veliko tacih! Brez-božnežem pa zaslužena kazen gotovo ne odide. Ko so se 1. maja odpravljali na slovesen sprevod, s katerim so baje rešili vse socijalno vprašanje, so se spodbujali: »Le pojmo na sv. misijon!« Kdor ima le 8e količkaj vesti in razuma, se mora 6 studom obrniti od brezverne soc. demokracije, ki je vsega tega kriva. V našem občinskem odboru, ki je imel postati prvi soc. demokratični na Slovenskem, jej je odklenkalo. Zmaga je prinesla sploh novo življenje in veselo organizato-rično gibanje med nas. Začela je delovati »mlekarska zadruga«. »Rodoljub« se tudi norčuje, da je »gotov načrt za novo posojilnico in konsumno društvo«. Res! Začeli smo tudi mi to potrebo vedno bolj in bolj spoznavati, in nemara se bo v svojem času jezil, ko bo videl, da je poleg sedanje strankarske zagorske posojilnice mogoča RaifTeisnova, ki prav vrlo lahko podpira — kmečko in delavsko organizacijo. Kakor pa nas ne moti norčevanje, tako se ne bomo menili za zabavljanje in jezico.
(Samomor.) Včeraj zjutraj se je ustrelil v Češnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah 22 letni diurnist I. Prosenc, rodom Ljubljančan. Dobili so ga mrtvega šele pozno dopoldne, ker nihče ni čul strela. Vzrok samomoru je baje okol-nost, da je sodišče uvedlo proti njemu neko preiskavo zaradi tatvine. Na mizi so našli pismo, naslovljeno na mater, v katerem jo prosi odpuščanja.
(Iz Kandije pri Novem Mestu) poročajo, da sta se v ponedeljek popoldne sprla zakonska Hu-daklen iz Dobravice ter da je mož pred Kondovo gostilno s samokresom pretil svoji ženi. Pravočasno pozvani čuvaj je zabranil večjo nesrečo in vzel Hudaklenu nevarno orožje.
(Obesili) bodo jutri zjutraj v Novem Mestu, kakor se nam brzojavno poroča, cigana Simona Helda.
(V Zgornjem Bitnijn) pri Kranju je v nedeljo 14. t. m. zvečer orožnik ustrelil 291etnega ože-njenega železniškega delavca Janeza Ziherla. Ko je prvi na svojem službenem potu šel skozi vas, ga je napadlo več fantov s kamenjem. Ker se na opomin niso hoteli umakniti, in tudi na prvi strel niso odnehali, je ustrelil drugič, in je omenjenega delavca, ki je, ne ve se kako, zašel med razgrajače, zadel v čelo, da je v dveh urah umrl.
(Italijanska »Ginastica«) v Trstu je doživela, kar se spominjamo, zdaj prvi ukor od strani vlade. Minole nedelje je ta iredentovska izzivalka hotela prirediti hrupen izlet z godbo v bližnjo okolico k »Lovcu«. Policija je ta izlet prepovedala z ozirom na § 7. zadružnega zakona, da se ne sme prirejati korporativnih shodov za dobe zasedanja državnega ali deželnih zborov v mestu ali okrožju zborovanja v oddalji 5 milj.
(Poskus in protiposkus.) Pred kratkim sta se pripeljala v Prago trgovca Nemca iz Vratislave. Pri svojem znancu trgovcu Cehu sta se nastanila. Zvečer bi bila šla rada pokušat plzensko pivo, a bala sta se insultov. čeh ju zagotovi, da Be jima ne bo nič hudega zgodilo, če prav ne znata češko. Pelje jih k »Ježišku". Po nemško si naročita jedilni listek, pivo in smodke. Natakarji prineso zahtevano — nihče so nad nemškim govorjenjem v češkem lokalu ne spodtika. Prijatelj ju pelje k »Flekom«, kjer se isto ponavlja brez vsake neprijetnosti. »Sedaj pa poskusimo drugače. Pojdimo v nemško kazino«, reče Čeh. »kjer si naročim pivo po češko. Takoj bota videla, kaj se bo zgodilo.« Rečeno, storjeno. Takoj so je pokazal učinek češkega govorjenja : vse se jo v našo trojico zagnalo in ven vrglo! Sedaj imata nemška trgovca drugo mnenje o Pragi.
(Katoliški misijoni.) Konstantin pl. Rengarten, nemški protestant, ki je prepotoval skoraj celi svet, govoril je pred kratkim v Stuttgartu o mi-sijonih v Perziji. Protestantovski misijonarji nič ne delajo, pa dobro živč. Amerikanska družba jim daje podpore na leto 1,350.000 funtov šterlingov, to je 5,750 000 dolarjev. Čisto drugače se vedejo katoliški misijonarji, pri katerih se more govoriti o vsem, le o blagostanju ne. Njih požrtvovalnost, preprostost, skromnost in delavnost sem spoznaval na vseh svojih potovanjih. Isto so mi potrjevali tudi evropski konzuli in odposlanci. Pristaviti moram odkritosrčno pomilovanje morda neprijetno protestantovskim poslušalcem: Škoda, da je katoliških misijonarjev premalo!
Društva.
(Trgovsko bolniško in podporno druStvo v Ljubljani) je imelo v nedeljo dopoldne v mestni dvorani letošnjo redno glavno skupščino, katere se je udeležilo okolo petdeset članov. Ravnatelj društva gosp. Emerih M a y e r otvoril je zborovanje s kratkim ogovorom, potem pa je njegov namestnik g. Treun, ki posluje ob jednem tudi kot blagajnik in poslovodja, poročal o poslovanju in stanju društva za I. 1898. Izrednih podpor prejelo je društvo v pretečenem letu v znesku 3800 gold., in sicer: volilo ces Bvet. Thomana 2000 gold., volilo gospodične P. Hočevar 300 gld., prispevek kranjske hranilnice 300 gld. in čisti dobiček trgovskega pleBa 1200 gld. V zmislu društvenih pravil dobila je polovico teh izrednih podpor bolniška blagajna, polovico pa podporni zaklad. Koncem lanskega leta imelo je društvo 596 članov in sicer 6 častnih, 35 podpornih, 540 pravih in 15 vajencev. Število članov se je lani za 7 pomnožilo. Obolelo je leta 1898 189 Članov. Troški bolniške blagajne znašali so 9506 gld. 23 kr., redni dohodki pa le 6891 gld. 80 kr. Primanjkljaj moral Be je pokriti iz rezervnega zaklada. Podpor podelilo se je lani v skupnem znesku 1530 gold. Društveno premoženje znašalo je koncem lanskega leta 109 763 gld. 81 kr. in se je v podpornem oddelku pomnožilo za 3991 gld. 41 kr., pri bolniški blagajni pa zmanjšalo za 714 gld. 43 kr. Občni zbor vzel je poročilo brez ugovora na znanje ter po predlogu revizijskega odseka ravnateljstvu podelil absolu-torij. Za tekoče leto dovolil je občni zbor naslednje podpore: 2 članovama po 25 gold. mesečno, 3 po 20 gold., 1 po 15 gold in 2 po 10 gld. vsak mesec. Namesto pokojnega Skaberneta bil je v ravnateljstvo izvoljen g Ivan Samec, poslovodja tvrdke V. Petričič. V revizijski odbor bili so per acclamationem izvoljeni gg. Alojzij Jenič, Alfred Ledenik in Urban Zupanec. Ko je občni zbor še izrekel ravnateljstvu zahvalo za uspešno in vestno delovanje, zaključil je ravnatelj občni zbor.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala načelnica ženskega odbora — delujočega pri veselici »Sumadije« — 1200 kron, ki naj je družba porabi za šolo pri sv. Ruprtu v Velikovcu ali za kako drugo svojo koroško šolsko zadevo. Presenečeni ob toliki požrtvovalnosti češkega rodu napram nam Slovencem navajamo ginljive besede pošiljateljice Gabrijele Preissove, ki so: »Akademiji namen je bil srcem čeških žena tako blizu, kakor da bi to bilo naši lastni deci, našim bratom in sestram v prospekt«
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradeo, 18. maja. (Deželni zbor.) Pri-četkom razprave o deželnem proračunu so slovenski poslanci ostavili zbornico. Poslanec in glavarjev namestnik dr. Sernec je izjavil, da se Slovenci ne udeleže razprave, ker je v proračun vstavljenih 20.000 gld. za nemško gimnazijo v Celju, za nemški »Schulverein" in „Siidmarko".
Gradeo, 18. maja. Po dovršeni hišni preiskavi so prijeli danes avskultanta Fraissa, ker je na sumu, da je razširjal prepovedane spise in se udeleževal tajnih sestankov.
Praga, 18. maja. V deželnem zboru je predlagal posl. Stiasny, naj se poslancem, ki se ne udeležujejo deželnozborskih sej, ne izplačujejo nikake dnevnine.
Budimpešta, 19. maja. V današnji seji poslanske zbornice se ie izvolilo predsedstvo in razni odseki. Po Binkoštih se prične razprava o nagodbenih predlogah.
Rim, 18. maja. Brzojavke iz Sassari javljajo, da je bilo v okrajih Nuore in Oziere povodom nekih nemirov in upora aretovanih 300 oseb, mej temi pet županov, trije občinski tajniki in več posestnikov. Tudi nekaj žensk so prijeli.
* a	Čm opa-lovanj*	Stanj« barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* ■as« i** X
17	9 svežer	737-8	168	si. svzh.	jasno	
18	7 zjutraj 2. popol.	7HH-9 "38 6	112 23 0	brezv. tr vzh.	jasno €	00
Meteorologifino porodilo.
Srednja včerajšnja temperatura lfi 1°, normale: 14-3°.
Zahvala.
491 1-1
Mndpi, vsestranski nam v obilni meri izkazani I prisrčni dokazi sočutja, iskreno sočustvovanje ob nafti globoki ta!ost<, kakor tudi nad vse častno in mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu nagega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda, tasta, strica in svaka, preblagorodnega gospoda
Jakoba Smolej-a
viteza reda železne krone III. vrste in c. kr. deželnega šolskega nadzornika v p.
nam naklada dolžnost, da izrazimo vsem, vsem svojo iskreno, najtoplejšo zalnalo iz celega srca.
V Ljubljani, dn<S 17. maja 1899.
Ž&lujofii ostali.
Zahvala.
490 1-1
Povodom bolezni in smrti naSega nepozabnega, iskrenoljubljenega soproga, ozir. očeta, tasta, strica in deda, gospoda
Ivana Dominik-a
okrožnega zdravnika
nam je doSlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ginjenim srcem najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam lajšali neizmerno žalost. Zlasti se zahvaljujemo prečast. g. Frančišku Bonceljnu, Župniku v DražgoSah, za prijazno obiskovanje in tolažbo ter večkratno previdenje s sv zakramenti za umirajoče, za požrtvovalno pomoč gg; zdravnikov, slav. prost, gasiinima društvoma v Železnikih in Škofji Loki za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev, slavnemu občinstvu, vsem domačim in unanjim znancem in prijateljem za tako mnogobrojuo vde-ležbo pri pogrebu, ia vsem onim, ki so nam na katerikoli način Se izkazali svoje sočutje.
Železniki, dnd 14. maja 1899.
Vdova Dominik in rodbina L. Košmelj.
t
493 1-1
Klanjajoč se neskončni Previdnosti božji, javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nenadoma umrla prisrčno ljubljena, dobra mati, oziroma sestra in teta, gospa
V
Ivana Stembov ^ Zupančič
hišna posestnica in gostilničarica
danes v sredo, dnč 17. maja, zvečer ob 10. uri v 45. letu nje starosti
Truplo nepozahljive ranjice bode preneseno v petek, dne 19. maja, iz liiSe žalosti v Tumačevem pred cerkev sv. Petra v Ljubljani, odkoder bo Sel sprevod ob polu 6. uri popoludne na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bodo položeni zemski ostanki v rodbinsko rakev.
Sv. maSe zaduSnice btale se bodo v mestni župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
TomačeTO, dnč 17. maja 1899.
Ignacij,	Milka in Minka,
sin.	hčeri
( „ ,
^Največjo zalogo najrazličnejših razglednic
ima A.TURK, trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebžčinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Ras-prodajalcem dd snaten popust.
Vsprejema naročila v izvrševanje ličnih razglcdnic v raznih
~ pogubnih bojah.
____________
Himne
za procesije o presv. Rešnjem Telesu.
o) 1. O sacrum convivium. 2. Ego sum panis vivus 8. Adoro te. 4. O salutaris hostia 5. Lauda Sion.
Za mešan zbor. Zložil Ign. Hladnik.
Op. 36.	476 3—2
1 Cena 40 kr. r=
b) 1. Pangelinqua. 2. Sacris solemniis. 3. Verbum lupernuum. 4. Salntis humanae sator 5. Aeternae rez altissimae.
Zložil Ign. Hladnik. Op. 24.
Cena 30 kr.
Dobi se v Katol. Bukvami, pri Schwentnerju
v Ljubljani, in pri Krajcu v Novem Mestu.
Ležeč parni stroj
s 15 H P v dobrem stanju, tvrdke »Erste Brtinner Maschinenfabriks-Gesellschaft, se proda radi razširjenja tovarne. Stroj se lahko pogleda v teku.
Lnskinasto - oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep koviuasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpi vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad proda-jalnicanii, shrambice za plinove zvotčke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj.	228 4 11 — 3
Vabilo
na
redni občni zbor
»Kmetijskega društva y Žužemberku,
registrovane zadruge z omejeno zaveso",
kateri se bo vršil
dne 28. maja 1899 ob 4. uri popoldne v stari Soli.
487 3-1
Alojzij Krenner,
Škof jn Loka.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1898.
3.	Volitev načelstva.
4.	Razni nasveti in predlogi. Žužemberk, dne 14. maja 1899.
Načelstvo.
489 1-1
Matevž Oblak
= urar na Vrhniki 1 izdeluje vsakovrstne 484 3-1
ure za zvonike
iz kovanega železa, jekla in medenine (me-singa" jio prav nizki ceni.
Prav sedaj ima na prodaj novo, prav fino izdelano uro za kak večji zvonik.
Naročila se sprejemajo vsak čas.
Glavna zaloga moke
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a V KlljO.
Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-gros po originalnem ceniku pri
ANTONU DITRICH-u
glavnem zastopniku 373 10 9
Marije Terezije cesta štev. 2, Ljubljana.
Okrajni cestni odbor brdski naznanja, da je
nova cesta Želodnik-BIoravče
prometu odprta.
Janez Hiisnikar, načelnik.
479 3-2
Št. 149/Pr.
Razpis službe.
474 3-3
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo
knjigovodstvenega praktikanta
z letnim adjutom 480 gld.
Za vsprejem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko s zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računaistva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopi} pa obljubijo le molčljivost.
Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništsu mestnega magistrata najpozneje
do 20. maja 1899
ker bi Be poznejše prošnje ne upoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. maja 1899.
Slovenci,
pristopajte k
„]Vaši straži"!
Spretno kuharico
odlična krščanska rodbina. — Več pove upravništvo „Slov."	471 3..3
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
jjsarezue streSn
V	(Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek)
348 27-7
O Roman-cement, (lovski Portland-cement
O	pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
HT Najnižje cene.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
BAMK1 lakso Veršee
v I,JUBI^TA]\1.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4'/,%. Poštno - hranilnlčne poloinloe na razpolago.
I > u n a j 8 k a borza.
m-
Dno 18. maja.
8trupni državni dolg v notah.....100	gld.	95 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	60 »
Avstrijska zlata renta 4°/„......119	»	75 »
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .	100	»	60 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	50 »
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ... .	97	»	05 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	920	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............357	»	60 »
London vista...........120	»	47'/, •
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	92",»
«0 mark............11	.	77 .
SO frankov (napoleondor)............9	»	65'/,»
Italijanski bankovci........44	»	75 »
C. kr. cekini......................5	»	68 »
Dne 17. maja.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. .
4°/0 zadoižnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoriletne obveznice državne železnice . . >	> južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4"/0
171 gld. 50 k	
157	—
197	25
98	80
138	25
129	—
108	75
112	—
98	26
97	80
169	___
123	25
99	50
Kreditne srečke. 100 gld......199	gld 25 kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»
St. Gendis srečke, 40 gld.......84	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	1"2	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»
Akcije tržaškega L!oyda 500 gld. .	451	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	107	>
Montanska družba avstr. plan.....241	»
Trboveljska premoparska družba, 70 gld. .	1H2	»
Papirnih rubljev 100 ...............127	»
30
50 76
60
60 no 60 60 37
mmmmmmmmmmmmKmmmmmi
■KT Nakup ln prodaja UX vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
HEKCURM
I., UVollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
SAT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iOJT naloženih fr 1 h -r n i o. fS