21 O 8 A A
u k:1 UPNICA
osrednja MJli"*
ODDELEK SEMEDELA	v . •*
■mu*SKI DNEVNIK
TOMŠIČEVA 6
Poštnina plačana v gotovinj ~	OAA
Abb. poslale i gruppo Lena oUU lir
Leto XXXV. Št. 230 (10.449)
TRST, petek, 5. oktobra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni *Dobetdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V POROČILU NA ZASEDANJU VODSTVA KD
ZACCAGNINI PREDLAGA SOOČENJE 0 REFORMI DRŽAVNIH INŠTITUCIJ
Demokristjani naj bi povabili ostale stranke na «predhodna srečanja» o tem vprašanju - Odloženo razčiščenje v socialistični stranki
RIM — Zaccagnini je včeraj predlagal vodstvu svoje stranke, naj bi začeli s krogom «predhodnih srečanj* z drugimi strankami za »soočenje, ki ne bo splošno, ampak bo na točen in konstruktiven način* obravnavalo vprašanje reforme inštitucij. Na ta način je tajnik KD še Pred kongresom, na katerem bodo vzeli na znanje njegovo odločitev, da ne kandidira več za tajniško mesto z delom, ki ga je že večkrat napovedal in bo lahko sam vodil in nadziral začetno fazo soočenja z drugimi političnimi silami, dejansko ustregel potrebam Craxija in tudi dobršnega dela KD. Zaccagni-
ni si torej predvsem prizadeva, da bi se vprašanja reforme inštitucij lotili previdno in da ne bi prišlo do odkritih spopadov z drugimi silami, predvsem s KPI, v imenu katere je že včeraj Natta izrazil pre-eejšnjo nepripravljenost na razpravo o teh vprašanjih.
Iz Zaccagninijevih besed je mogoče sklepati, da namerava tajnik KD redimenzionirati to vprašanje, včeraj je omenil «velik doprinos demokristjanskih parlamentarcev na seminarjih o pravilnikih obeh zbornic; in «določitev pristojnosti izvršnega in zakonodajnega organa*, kar pa zadeva odnose med o-srednjo oblastjo in periferijo ter reformo javne uprave je Zaccagnini mnenja, da bo treba to »preurediti kasneje*, na osnovi vseh predlogov; očitno je, da je tu mislil jja dorotejce, ki nameravajo na bližnjem zasedanju svoje struje razpravljati tudi o ustavnih vprašanjih. Že sedaj pa bodo o tem začeli razgovore z drugimi strankami in v Prihodnjih tednih bo to vprašanje v središču številnih razprav.
Sicer pa se je včeraj prvič kak komunistični voditelj konkretno spustil v razpravo o teh problemih. Jottijeva je govorila o oportunosti Proučitve sistema dveh zbornic; Barca, ki je odgovarjal Craxiju, se le dotaknil istega vprašanja, Ales-sandro Natta pa je izrazil nasproto-Yanje spremembi volilnega sistema in je izključil vsakršno bistveno sPremembo ustave če bi ta dosledno ne ustrezala razvoju njegove s,ranke. Pač pa so komunisti pripravljeni razpravljati o nalogah o-beh zbornic, o njihovih pravilnikih ln o odpravi prepovedi razpusta zbornic v zadnjih šestih mesecih rnandata predsednika republike. Končno pa je KPI za sprejem pra-v'l o stavkah v sektorjih javnih storitev.
Včeraj je zasedalo tudi vodstvo BSI. Tajnik Craxi je že od začetka pokazal namen, da odloži spopad s Signorilejevo levico. Vodstvo BSI bo tako na prihodnjem sestanku razpravljalo o notranjih vprašanjih, do razčiščenja pa bo prišlo na zasedanju centralnega komi-teja, ki ga bodo sklicali konec me-Seca, ali, morda, kot je dejal Bal-z-arno, v začetku novembra. Ni se-yeda izključena možnost izrednega jtongresa ali seminarje, vendar pa bodo o tem razpravljali kasneje.
D vsem tem se je Craxi nedvom-Po dogovoril z ostalimi pred začetkom seje. Sedaj bo tyeba še pre-
veriti, kako se posamezne socialistične komponente pripravljajo na končno razčiščenje. Craxi namerava sprejeti predvsem politične pobude: včeraj je kritiziral Cossigovo vlado, pozitivno je ocenil sestanek z Berlinguerjem, obenem pa je poudaril, da izboljšanje odnosov med obema strankama ne predstavlja nobene zaprtosti ali nasprotja do drugih strank, ki nameravajo ohraniti s socialisti odnose spoštovanja in sodelovanja. Ta izjava je bila potrebna, da Craxi pomiri laike in še predvsem demokristjane. ^
RIM — V četrtek, 11. t.m., se bo sestala komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice, ki bo na dnev-
nem redu imela izvolitev svojega predsednika. Prejšnji predsednik te komisije je bil namreč Francesco Cossiga, ki sedaj predseduje vladi. Kandidat za novega predsednika komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici je Giuli0 Andreotti, bivši predsednik vlade.
V Catanzaru preiskava o umoru lerranove
RIM — Kasacijsko sodišče bo poverilo sodstvu iz Catanzara preiskavo o umoru sodnika in bivšega poslanca Terranove, ki so ga ubili mafijski zločinci v Palermu. To se je izvedelo iz neuradnih krogov, potem ko je kasacijsko sodišče pred dnevi sklicalo predsednika prizivnega sodišča iz kalabrijskega mesta Caruovaleja. V preteklosti je sodišče iz Catanzara vodilo že več znanih preiskav, med katerimi moramo omeniti tisto o pokolu na Trgu Fontana v Milanu.
STOPNJEVANJE ZLOČINSKE DEJAVNOSTI V TURINU
TERORISTI RDEČIH BRIGAD RANILI FUNKCIONARJA FIAT
Cesare Varetto se bo moral zdraviti približno dva meseca - Prevratniške skupine skušajo ustvariti v mestu vzdušje napetosti
OBISK PREDSEDNICE BRITANSKE VLADE
Thatcher in Cossiga o sodelovanju v EGS
Pogovori med obema predsednikoma vlade se nadaljujejo danes
Polemičen začetek zasedanja struje «Forze nuove»
SAINT VINČENT - Zasedanje demokristjanske struje «Forze nuove* v Saint Vincentu se je Začelo v duhu splošne polemika. kj je sicer zelo značilna za ti> skupino. Polemiko je odprl (ainister Vittorino Colombo, ki je v svojem posegu dejal, da se je KD zadnjikrat resno lotila vprašanja razvoja leta 1954, ko je bil za to pristojen Vajeni Sedaj, k0 se bliž.amo 80. letom, je dejal Colombo. ni Mogoče več odlašati s pripra-yo konkretnega razvojnega na-erta.
Zasedanje, ki nosi naslov ^Politika in družba v 80. letih* Se je tako začelo z zelo splošno razpravo o razvojnih načrtih, s stalnim 'sklicevanjem na Politiko Alda Mora in brez iz Kledov za konkretne zaključke. Dovorili so komunist Sechi, socialist Rotelli, republikanec Lngari in predsednik demokri-sklanske poslanske skupine Ge-l’ardo Bianco. Novih predlogov ni bilo, le Bianco je potrdil svoje polemično zadržanje do komunistov in morda še bolj do ■sedanjega vodstva KD, ko je aejal, da nihče v KD noče komunistov v vladi, in da so v notranjosti KD le razlike »kulturnega značaja*, ter da torej 111 Izključeno, da bi se bo kon-8fes te stranke končal z enot-n|mj stališči. Bianco meni, da so odnosi med KP in KPI v zadnjih treh letih pozitivni, vendar pa je prepričan, da so neumestne trditve, po katerih le vstop KPI v vlado neizogiben. Končno pa je predsednik Poslanske skupine KD dejal, oa soglaša z nujnostjo po ustavni reformi, z zmanjšanjem šte-jnla parlamentarcev in z uvedbo »konstruktivne nezaupnice*. l°rej sistema, ki predvideva Padec vlada le v trenutku, ko ,e osnovana drugačna večina.
RIM — Predsednica britanske vlade Margareth Thatcher je prispela včeraj na dvodnevni uradni obisk v Italijo, kamor jo je povabila italijanska vlada. Thatcherjevo, ki jo je na letališču v Fiumicinu dočakal predsednik italijanske	sprem*
lja zunanji minister lord Carring-ton. Prvi pogovori med obema predsednikoma vlade so potekali v prvih večernih urah v palači Chigi, Cossiga iri Margareth Thatcher pa stg si izmenjala mnenja, tako pravi uradno sporočilo, o glavnih trenutnih mednarodnih temah ter sta začela razpravljati o problemih Evropske gospodarske skupnosti, ki bodo v ospredju skorajšnjega zasedanja evropskega sveta v Dublinu.
Govor je bil predvsem o perspektivah razprave o strukturi proračuna EGS: Italija in Velika Britanija bi namreč hoteli, da bi ustroj proračuna spremenili ter da bi bolje uskladili evropsko gospodarsko politiko, kar je za sedaj še pomanjkljivo. O vsem tem bodo razpravljali še danes, ko se bosta pogovorov udeležila tudi zunanja ministra Mal-fatti in Carrington. Cossiga je Thatcherjevi že včeraj obrazložil, katero je stališče italijanske vlade, ki ga bo slednja zastopala v Dublinu. Gre za stališče, ki je v veliki meri že znano: Italija zahteva namreč več sredstev za razvoj še zlasti deželne politike Evropske gospodarske skupnosti, kar bi lahko prispevalo k razvoju najbolj zaostalih predelov Evrope, še zlasti Juga. Ta cilj bo lažje dosegljiv, je rekel predsednik italijanske vlade, z reformo ev-ropske kmetijske politike, ki sedaj favorizira kmetijstvo celinskih dr-žav na škodo mediteranskih.
Cossiga je razložil Thatcherjevi, katere so perspektive italijanskega gospodarstva v letu 1980. Kosmati industrijski dohodek bi se prihodnje leto moral zvišati Za 4,3 od sto, dohodki delavcev zaposlenih v industriji pa za 18 od sto. Povečati bi se morala tudi učinkovitost na industrijskem področju. Cossiga je še podčrtal, da trenutno pribitek v plačilni bilanci presega 4,5 milijarde dolarjev in da se je zadolžitev s tujino znižala od 8,2 milijarde dolarjev v letu 1978 na 5 milijard konec septembra letošnjega leta.
Istočasno so se začeli pogovori med obema zunanjima ministroma Malfattijem in lordom Carringtonom in sicer na sedežu zunanjega piini-strstva. Tudi oba šefa diplomacij sta obravnavala najpomembnejša mednarodna vprašanja, še zlasti o odnosih znotraj Evropske gospodarske skupnosti ter o gospodarskem sodelovanju med devetimi državami članicami. Tema pogovorov je bila tudi organizacija dela v prvem polletju 1980, ko bo predsedstvo skupnosti prevzela Italija.
Oba ministra sta se dolgo pogovarjala tudi o delu na 34. plenarnem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije, predvsem kar zadeva vprašanja popuščanja napetosti in Bližnjega vzhoda. Mal-fatti je izrazil Carringtonu italijansko podporo prizadevanjem Velike Britanije v okviru ustavne konference za pravično rešitev vprašanja Rodezije - Zimbabveja, (if)
Cyrus Vanče o dobavi orožja LR Kitajski
NEW YORK — Državni tajnik Cyrus Vanče je včeraj zanikal vest.
ki jo je objavil «New York Times*,■ češ da Pentagon priporoča v nekem tajnem dokumentu prodajo o-rožja LR Kitajski, da bi s tem ojačili njeno udarno moč proti Sovjet-
_______ ski zvezi, kar bi pozitivno vplivalo
, spretiP^na ravnotežje sil med Zahodojff* in Vzhodom.
Glasnik (Pentagona Thomas Ross pa ja prizpal, da tak dokument obstaja, da so ga sestavili lansko leto, a da je zgolj teoretiziranje, ki ne obvezuje ameriške zunanje politike.
Craxi pojde v Peking
RIM — V okviru razvoja medsebojnih odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in Italijo, je tajnik socialistične stranke Craxi sprejel vabilo, da obišče Peking, Kot omenja poročilo, ki so ga izdali ob tej priložnosti, bo obisk potrdil vezi prijateljstva med’ obema narodoma. V tem okviru je Craxi včeraj poslušal poročilo o pogovorih, ki so bili te dni v Moskvi in v Washing-tonu, katerih sta se udeležila socialista Manca in Martelli.
TURIN — Veriga terorističnih a-tentatov se v piemontskem glavnem mestu nevamo stopnjuje. Potem ko so pred dnevi teroristi «Prima li-nea* ubili načelnika Fiatovega načrtovalnega urada inž. Ghigliena, so sinoči pripadniki rdečih brigad v središču Turina ranili Cesareja Va-retta, ki v oddelku karoserij avtomobilske tovarne odgovarja za stike s sindikalnimi organizacijami. Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče in bo, razen če ne bo medtem prišlo do nepredvidenih komplikacij, okreval v dveh mesecih. Še enkrat je torej zelo jasno, da skušajo prevratniške skupine u-stvariti v mestu, kjer se nahajajo nekateri zelo važni industrijski obrati in kjer je delavski razred zelo dobro organiziran, vzdušje napetosti in nezaupanja. Tudi dejstvo, da je v zadnjih časih tarča teroristov predvsem največja tovarna avtomobilov, ni naključje in to predvsem v času, ko se v Fiatu odvijajo pomembni sindikalni boji za boljše delovne in življenjske pogoje.
Kaže, da so teroristi tudi tokrat skrbno izbrali svojo žrtev, saj so trije mladi moški sledili 38-letnemu Varettu v trgovno z oblačili, ki je last njegove žene ter s pištolami v rokah in s klasično frazo »to je rop!* ukazali vsem prisotnim, naj se ne ganejo. Zatem so se približali Fiatovemu funkcionarju ter ga s pištolami z glušilcem večkrat u-strelili v nogi in hitro zbežali po vsej verjetnosti z avtomobilom, ki ga preiskovalci v trenutku, ko pišemo, niso še našli. Kot smo že omenili, zdravstveno stanje Varetta ni hudo.
Že četrt ure po atentatu je neznanec telefoniral turinskemu uredništvu tiskovne agencije ANSA ter izjavil, da so atentat na Varetta izvedle rdeče brigade, pred tem pa je povedal, da je slednji zaposlen v tovarni avtomobilov Lancia, a se je takoj popravil in prekinil telefonsko zvezo. Ranjenemu Varettu so v bolnišnici kmalu za podlim atentatom izrazili solidarnost turinski župan Novelli, predsednik dežele Piemont Viglione ter predstavniki sindikalnih organizacij, vodstvo avtomobilske tovarne pa je izdalo sporočilo, v katerem ostro obsoja stopnjevanje nasilja na račun svojih uslužbencev.
Cesare Varetto, ki je poročen in oče dveh otrok, je zaposlen v Fiatu že od leta 1970, pred dvema letoma pa je postal odgovoren za stike s sindikati v oddelku karoserij Mirafiorija, kajti tudi njegov predhodnik, Renato Camaioni, je bil istotako ranjen v nogi v terorističnem atentatu. To je že peto zločinsko dejanje na račun funkcionarjev Agnellijeve tovarne v tem letu in skupno dvajseti v zadnjih letih. Štiri atentate v tem letu, ki pa niso imeli smrtnih posledic so izvedle rdeče brigade, zadnjega in najhuj-
šega, ki je zahteval smrt inž. Ghigliena pa je izvedla skupina «pri-ma linea*, katere pripadnild so letos poleti hladnokrvno ubili Carmi-na Civitata, lastnika bara, v katerem je nekaj mesecev prišlo do o-boroženega spopada med teroristi in policijo, v katerem sta izgubila življenje dva pripadnika že omenjene teroristične skupine, (st)
Tiskovna konferenca Berlingucrja v Lizboni
LIZBONA — Pogovori med predstavniki KPI in Komunistične partije Portugalske so se začeli zelo zado-Ijivo. je dejal včeraj med svojo 'tiskovno konferenco tajnik italijanske partije Berlinguer, ki je tudi dodal, da tovrstni stiki prispevajo k razvoju prijateljskih odnosov med obema partijama.
Včerajšnji pogovori so bili posvečeni predvsem problemom Portugalske in Italije ter politiki obeh partij.
danes pa bo govor o mednarodnih vprašanjih ter o sodelovanju med KPI in KPP. Na tiskovni * konferenci je bilo mnogo vprašanj, ki so zadevala razlike med italijansko partijo, ki jo imajo za voditeljico tako imenovanega evrokomunizma in portugalsko, katere stališča pa se popolnoma ujemajo s sovjetskimi. Kar zadeva te razlike je Berlinguer dejal, da so še kar znane in da je s tem v zvezi dovolj navesti razlike v gledanjih KPI in KPP na izkustvo v socialističnih državah vzhodne Evrope in širjenje evropskih skupnosti.
Kar zadeva obisk, ki ga je Berlinguer imel v kmetijski zadrugi v Alenteju ter v podržavljeni ladjedelnici »Setenave*, je tajnik italijanske partije dejal, da se portugalski delavci globoko zavedajo svojih pravic in pomena pridobitev, ki so si jih zagotovili z revolucijo.
Papež v Philadelphii
LONDON — Borba za notranje re forme laburistične stranke se je za ključila z zmago leve struje
.....mini.umi...............■"........................
PRED ZAKLJUČKOM ZASEDANJA SB IN MDS V BEOGRADU
Države v razvoju nezadovoljne s konkretnimi rezultati shoda
Navzlic načelnim izjavam bogate države ne kažejo veliko pripravljenosti na vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega gospodarskega reda
BEOGRAD — V velikem kongresnem centru »Sava* je potekal včeraj tretji dan letne skupščine Sve tovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Na jutranjem zasedanju je spregovorilo okrog 20 zastopnikov uradnih delegacij 134 oziroma 138 držav, ki sestavljajo o-be vrhovni finančni ustanovi, med njimi več predstavnikov nerazvitih držav. Popoldne so pa naj višji funkcionarji Svetovne banke in MDS posvetili" tradicionalnemu srečanju z zastopniki regionalnih in drugih bančnih ustanov, ki je bil tokrat posvečen, kot se je izvedelo, razpravi o vladanju privatnih investicij v državah ( v razvoju.
Ravno te države, ki v veliki večini pripadajo svetu neuvrščenih, so imele včeraj glavno besedo na plenarnem zasedanju, ko so njihovi zastopniki utemeljevali njihove zahteve in pričakovanja po zgraditvi novega, pravičnejšega ustroja mednarodnih gospodarskih odnosov. Ta stališča, ki jih je že zagovarjal v pozdravnem nagovoru predsednik
Brežnjev v vzhodnem Berlina
Tito in nato še podrobneje zvezni sekretar za finance SFRJ inž. Pe-tatf Kpstič v imenu »skupine 77* dr , žaV-v razvoju, težijo k uSffluFjanjJu novega svetovnega gospodarskega reda. ki naj začne odpravljati velik in v sedanjih razmerah naraščajoč razoon med »bogatimi* in »revnimi*.
Nezadovoljstvo nad dosedanjim stanjem in zahtevo po odločnejših ukrepih Svetovne banke in Medna rodnega denarnega sklada ter po u-streznejših naložbah razvitih držav za cupravo prepada v gospodarskem razvoju so včeraj tolmačili številni zastopniki nerazvitih držav. Najtrši je bil v svojem posegu pakistanski finančni minister, ki je brez o-vinkov zatrdil, da industrializirane države in mednarodne organizacije storijo odločno premalo za odpravo naraščajočih razlik, navzlic zvenečim uradnim izjavam.
Poleg javnih nastopov pred skupščino, se na svetovnem finančnem shodu v jugoslovanskem glavnem mestu vrstijo razgovori in izmenjave mnenj tudi na ločenih dvo in večstranskih srečanjih delegacij in gostov, ki predstavljajo vse pomembnejše bančne ustanove na svetu. Zlasti živahni so bili stiki med delegacijama ZDA in Zahodne Nemčije, ki sta se dogovorili za novo prodajo ameriških zadolžnic na nemškem denarnem trgu, kot sredstvo za utrditev dolarja. Za odpravo monetarne krize je pa iranski predstavnik predlagal sklicanje nove svetovne konference, katere naj bi se udeležile tudi države vzhodnega bloka.
Zadnji dan pred zaključkom uradnega zasedanja prevladuje, zlasti v državah v razvoju, določeno razočaranje nad konkretnimi rezultati srečanja, navzlic konkretnosti izraženih stališč in razprave ter široki konvergenci glede ocen in nekaterih predlogov. Vsi soglašajo, da je treba zajeziti inflacijo, odpravljati brezposelnost in revščino, da je največji problem primanjkljaj Rla-
40 na 80 milijard dolarjev, kar bo olajšalo izdajanje kriditov. (Iv)
■, ■	g1*” ~
Močan potres v bližini Mostarja
MOSTAR — Močan potres je včeraj prizadel območje Bosne in Hercegovine v okolici Mostarja. Potres je dosegel jakost 5.1 stopnje Richterjeve lestvice in so ga zaznali v okolici Mostarja, in v dolini Neretve, zaznali pa so ga tudi precej daleč, celo v Saraievu. Po dosedanjih podatkih ni bil pri potresu nihče ranjen, tudi zato, ker je bil epicenter kakih 70 kilometrov jugozahodno od Mostarja na območju, ki je zelo redko naseljeno.'
RIM — V okviru vodstva socialistične stranke so včeraj umestili posebno komisijo za boj proti mafiji, ki jo bo , vodil načelnik strankarskega oddelka za notranjepolitična vprašanja Lagorio.
PHILADELPHIA — Dvajset ur se je papež Janez Pavel II. zadržal v Philadelphii, mestu ki je zibelka ameriške neodvisnosti in človekovih pravic, danes pa iudi jedro zaskrbljujočega nasilja in številnih nerešenih človeških vprašanj. V teh u-rah je papež spoznal stvarnost tega mesta. Po eni strani je prisostvoval tudi tu običajni ameriški koreografiji, s štirimi gedbami na pihala, s skupino «majorettes», s parado mladeničev oblečenih v stare vojaške uniforme s trirogelnikom na g’avi, klobukom, ki je simbol neodvisnosti 7DA, s skup:no deklet z belo kučmo in z belimi škornji, ki so mu pripravile telovadni nastep.
Ob takem sprejemu je papežu o-stalo le malo časa za pastirsko delo. Maševal je, pridigal, vendar pa je ameriška javnost posvetila vso s$joi pozornost slikovitemu koreo-g‘r a iškemu delu njegovega obiska. Tako Je postal le malokdo pozoren na papeževo srečanje s črnci, s Portoričani in z Ukrajinci, skupnostmi, ki so v Philadelphii emargi-nirane; prav tako ni vzbudila zanimanja ameriške javnosti pridiga, v kateri je papež potrdil odločitev Cerkve o tem, da se duhovniki ne smejo poročiti. Milijoni Američanov so se zadovoljili s tem, kar jim je posredovala televizija. Dovolj jim je bil slavnostni sprejem, pa tudi slavnostno slovo od papeža, ki ga je ob odhodu iz Philadelphie pozdravil orkester harfistk, častni vod skavtinj z zastavami in 50 deklet, ki so nosile ogromen transparent z napisom: «Sveti oče, ljubimo vas. Hvala za obisk v Philadelphii*.
(bbr)
Na sliki (telefoto ANSA - UPIH Janc/ Pavel II. se zadržuje z o-trokom.
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiitiiiiuiiinitiiiiiifiiiiiiiimHiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiMiiiiuiiMiiiuti
JUTRI POPOLDNE V PORTOROŽU
Srečanje bivših borcev NOB iz raznih evropskih držav
Slavnostni govor bo imel Stane Dolanc - Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora z mednarodnim programom
PORTOROŽ — Jutri popoldne ob 16. uri bo v portoroškem Avditoriju srečanje delegacij bivših borcev raznih evropskih narodnosti, ki so se v drugi svetovni' vojni bo-vrstah Narodnoosvobodilne

opazno je, da bogate države so mnogo bolj pripravljene dajati načelne izjave, kot pa dejansko ukrepati in prispevati k odpravi nesorazmerij in k ustvarjanju novih gospodarskih odnosov, ki naj te tegobe odpravljajo. Še vedno so na primer nesoglasja glede podaljšanja plačilnih rokov in zmanjšanja obresti na posojila nerazvitim državam, medtem ko se zdi, da bodo članice odobrile zvišanje glavnic Svetovne banke od
venije. Najštevilnejše bo zastopstvo italijanskih partizanov ne samo iz Trsta in naše dežele, marveč tudi iz številnih drugih italijanskih mest in pokrajin, prišle pa bodo tudi delegacije bivših partizanov iz Sovjetske zveze, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Anglije in drugih držav, ki so se odzvale vabilu Zvezd združenja borcev Slovenije.
Srečanje bivših partizanskih bor-
BERLIN — Sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je včeraj v spremstvu najvišjih sovjetskih voditeljev prispel v vzhodni Berlin, kjer se bo udeležil svečanosti ob 30. obletnici ustanovitve Nemške demokratične republike, ki bo v nedeljo, 7. oktobra. Uglednega gosta je na vzhodnoberlinskem letališču dočakal predsednik države in sekretar socialistične enotne stranke Erich Honecker.
Sinoči med kratko slovesnostjo je predsednik Honecker izroči] Brežnje-vu red »heroja Nemške demokratične republike*, častni regiment vzhodnonemške vojske pa je priredil na Drevoredu Unter den Linden parado v čast sovjetskemu gostu.
Na sliki (telefoto ANSA-UPI) Brežnjev in Honecker na vzhodnoberlinskem letališču.


NOVO SVARILO RAZVITIM DRŽAVAM S SEMINARJA OPEČ NA DUNAJU
VARČEVANJE IN NOvTODNOSI ALI KONFRONTACIJA
DUNAJ — Ponovno zelo ostro svarilo industrijsko razvitim državam prihaja že z začetka trodnevnega seminarja, ki ga prireja združenje 13 držav proizvajalk nafte OPEČ o vlogi te organizacije na bodočem tržišču z energijo. «Kar se je zgodilo v prvi polovici leta 1979 je le oznanilo energetske krize, ki bi mogla nastopiti, sredi osemdesetih let*, je izjavil tajnik OPEČ Rene Ortiz. Pritegnil mu je tudi predsednik Al Otaiba, ki je poudaril, da morajo
razvite države prevzeti svoj (velik) del odgovornosti, ker izvoznice ne bodo mogle povečati proizvodnje, «ker so odgovorne pred prihodnjimi pokolenji in pred državami v razvoju*.
Letošnji seminar zavzema torej poseben pomen, ker se je ton razprave prevesil na politične aspekte energetskega vprašanja, za razliko od prejšnjih let, ko je bil strogo tehnični. Proizvajalke nafte so zo-
pet zabrusile brez ovinkov razvitim državam zahtevo, da se lotijo resnih varčevalnih ukrepov in enakopravnega dialoga, ker bo drugače moralo nujno priti do konfrontacije. Al Otaiba je celo dejal; »Če bi prišlo do tretje svetovne vojne, se bojim, da bi nastala zaradi nafte*.
Vprašanja cen se niso lotili neposredno, povedali pa so, da se bodo pač morale spreminjati sorazmerno z inflacijo in s padcem vrednosti dolarja, ki je plačilno sred-
stvo za nafto. Poseben poudarek je zadobilo na seminarju tudi stališče, da bodo odslej države OPEČ privilegirale neposredne odnose z državnimi petrolejskimi podjetji držav uvoznic, da se izognejo špekulacijam multinacionalnih družb. O-srednja tema pa ostaja potreba po novih enakopravnih odnosih v svetovnih gospodarskih izmenjavah, ki čedalje bolj prodira na vseh mednarodnih simpozijih. (Iv)
cev bo priložnost ne' le za obuditev spominov na čase skupnega boja proti nacifašizmu rta slovenskih tleh v vrstah slovenske narodnoosvobodilne vojske, temveč tudi z* potrditev zvestobe idealojn. ki so to borbo navdihovali * in vodili in ki imajo tudi v današnjem svetu ijt današnjem boju za svobodo in neodvisnost narodov in držav svojo nezmanjšano vrednost.
Slavnostni govor na srečanju bo imel član predsedstva CK KP Jugoslavije Stane Dolanc, kulturni program pa . bo izvajal Tržaški partr-zanski pevski zbor, ki je za to priložnost naštudiral nekaj novih pasmi in recitacij v jezikih. raznih narodnosti. ki bodo prisotne na srečanju. Tako bo tudi partizanska pesem, ki je pred 35 in več leti odmevala širom po Sloveniji, spet povezovala kot takrat, slovenske in jugoslovanske borce z borci različnih narodnosti, sosednjih in daljnih, ki jih je vojna usoda vključila v narodnoosvobodilno gibanje na naših tleh.
RIM — Poročilo ministra Morll-na o ukrepih, ki bi jih vlada nameravala odobriti za reševanje perečega vprašanja izgonov in pomanjkanja stanovanj, ni vzbudilo o-dobravanj političnih skupin v senatu, ki se zato niso mogle sporazumeti o skupnem dokumentu, ki naj bi vseboval podrobnejša napotila za vlado. ,Na predlog KD so zato sklep senata odložili na drugo sejo, ki bo bržkone prihodnji teden.

ZOPETNA ZAOSTRITEV OB VPRAŠANJU SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V MILJAH
Pokrajinski šolski svet vsiljuje miljskim staršem lastne rešitve
V svojem mnenju je svet povsem prezrl dogovor staršev obeh narodnosti z občino in zahteval vselitev sekcij ital. državnega vrtca v poslopje v Ul. D’Annunzio - Slovenski starši in OSMO zavrnili sklep kot nedemokratičen - Jutri se starši zopet sestanejo z občinsko upravo
Vprašanje slovenskega šolskega centra v Miljah se zopet nevarno zapleta. Pokrajinski šolski svet, ki je v torek razpravljal o problemu, je namreč povsem prezrl dogovor med slovenskimi in italijanskimi starši ter miljsko občinsko upravo in tudi željo 17 italijanskih družin s Čampor ter je zahteval, naj se sekciji italijanskega državnega vrtca zopet vselita v poslopje v Ul. D’Annunzio, ki ga je miljski občinski svet dodelil slovenskemu šolskemu centru, ftanje, ki ga je naslikal pokrajinski svet v svojem «mne-nju», pa je znatno izkrivljeno in nikakor ne odraža dejanskega položaja.
Slovenski starši iz miljske občine in DSMO so nemudoma, ostro in odločno reagirali na sklep pokrajinskega sveta ter ga zavrnili kot nedemokratičnega, obenem pa so obtožili svet, da si je prilastil pristojnosti, ki jih nima.
«Mnenja pokrajinskega šolskega sveta — so zapisali v svojem sporočilu — ki nedemokratično vsiljuje slovenskim in italijanskim staršem ter občinski upravi rešitve iz-veu svojih kompetenc, ne moremo sprejeti kot odločilnega, ker slovenske šolske in kulturne ustanove nimajo v omenjenem svetu svojih zastopnikov.
Mnenje gre proti odloku občinskega sveta iz dne 8. avgusta 1979, ki je dodelil poslopje v Ul. D’Annun-zio v izključno uporaho slovenski sekciji otroškega vrtca in osnovnima šolama Žavlje - Korošci.
Mnenje ne upošteva dogovora med prizadetimi starši otrok obeh narodnosti in občinsko upravo na skupnem sestanku in niti želje 17 italijanskih staršev, ki zahtevajo eno sekcije državnega vrtca v Čampo-rah.
Ponavljamo svoj predlog, ki smo ga orisali na skupnem sestanku 21. septembra letos in smo pripravljeni za tekoče šolsko leto sprejeti začasno eno sekcijo državnega vrtca v prostore, ki ostanejo prosti, ker sta 4. in 5. razred osnovne šole združena.
Zavračamo vse netočne izjave in mnenja pokrajinskega šolskega sveta, ki prav gotovo izvirajo iz netočnih informacij in slabe vere nekaterih njegovih članov. Tako tudi zavračamo lažne vesti krajevnega tiska, ki deluje proti omikanemu sožitju in proti pozitivni rešitvi vprašanja.*
Kako pa je prišlo do novega nevarnega zapleta? Kot rečer\y, se je v torek sesta pokrajinski šolski svet, ki je imel miljsko vprašanje kot edino točko na dnevnem redu. Po skoraj peturni razpravi je svet, v katerem očitno prevladujejo Slovencem neraklonjene sile. na osnovi skrbnikovega poročila odobril dokument (zanj je glasovalo 21 Članov, proti 10, 4 pa so se vzdržali), v katerem obsoja «položaj, ki je nastal z zasedbo (recnici na ljubo so se slovenski starši z otroki le vselili v poslopje, ki jim ga je dodelila občina, op.ur.) poslopja v Ul. D'Annunzio in ki je prisilil številne otroke, katerih starši se niso mogli obrniti na zasebne vrtce, v nefunkcionalne in higiensko neprimerne prostore*. K tej trditvi je treba pripomniti, da so italijanski otroci gostje v sprejemnici (v italijanščini «saloncino») osnovne šole in da je občina že nakupila potrebno opremo, vendar ni nihče hotel ponjo.
Pokrajinski šolski svet, ki je grajal občinsko upravo, češ da eni spoštovala rokov za ustrezno rešitev vprašanja*, je bi' mnenja, da je treba takoj začeti z vsemi postopki in infrastrukturnimi posegi, da bi našli zadovoljivo rešitev za vse miljske otroke; da morata zato za letošnje leto sekciji italijanskega državnega vrtca delovati v poslopju v Ul. D’Annunzin, če je mogoče, skupno z drugimi italijanskimi in slovenskimi šolskimi ustanovami*.
Na izrecno vprašanje našega kronista, zakaj pokrajinski svet ni u-pošteval dogovora med slovenskimi in italijanskimi starši ter miljsko občinsko upravo je predsednik sveta prof. Steindler odgovoril, da se je svet ravnal po zakonskih določilih in da v uradnih aktih dogovor sploh ni bil omenjen. Pri utemeljevanju se je skliceval na podatke, ki so v odločnem nasprotju s tistimi, ki jih navajajo slovenski in italijanski starši ter miljska občina. Med drugim naj bi po njegovem zahtevalo vrtec v Čamporah le 11 staršev, medtem ko se je za tako rešitev izreklo 17 družin iz tamkajšnjega šolskega okoliša.
Zelo previden je bil šolski skrb-
ZA ŠOLSKO LETO 1980 - 1981
Poskusno
vpisovanje otrok v 3. sekcijo openskega vrtca
Na večletni pritisk slovenskih staršev se vendarle ponuja možnost, da bi v otroškem vrtcu na Opčinah odprli še tretjo sekcijo. V tej zvezi se je začelo poskusno vpisovanje otrok za šolsko leto 1980-1981. Vpisovanje bo trajalo do 15. oktobra, v poštev pa pridejo otroci, rojeni leta 1977.
Kot sporoča didaktično ravnateljstvo na Opčinah, naj se zainteresirani starši javijo na sedežu ravnateljstva od 8. do 13. ure. Ob prijavi naj izročijo rojstni list otroka.
nik De Rosa, ki je dejal, da jemlje na znanje mnenje pokrajinskega šolskega sveta. Pojasnil je nadalje, da je «v skorajda pretirani skrbi za pravilno tolmačenje določil* vprašal za pojasnilo ministrstvo za šolstvo, ali je mnenje pokrajinskega šolskega sveta zanj obvezujoče, tudi ko gre za premestitev neke sekcije ali vrtca. Na osnovi odgovora ministrstva bo ukrepal.
Miljska občinska uprava pa je v odgovor na birokratsko in zlonamerno tolmačenje odgovorila z zelo demokratično potezo; jutri ob 11. uri se bodo občinski upravitelji sestali v občinski dvorani s prizadetimi slovenskimi in italijanskimi starši, da zopet skupaj preučijo položaj in v duhu sporazumevanja ter demokratičnega sožitja rešijo problem. (vt)
• Danes ob 20.30 bo v barkovljan-ski Rumeni hiši javna skupščina na pobudo krajevne sekcije KPI na temo:	Komunisti za upokojence.
Govorila bo sen. Jelka Gerbec.
OD 20. DO 22. NOVEMBRA
Poslanska komisija za javna dela v Furianiji-Julijski krajini
Komisija za javna dela v poslanski zbornici bo v času od 20. do 22. novembra obiskala našo deželo. Komisija, ki jo vodi posl. Sul-lo, se bo seznanila z razvojem dejavnosti v zvezi z obnovo potresnih območij in z uresničitvijo javnih del, predvidenih za gospodarski in družbeni razvoj dežele. Člani komisije se bodo med svojim bivanjem v Furlaniji - Julijski krajini pogovarjali z deželnim odborom in s člani deželne komisije za javna dela, poleg tega pa se bodo srečali tudi s predstavniki perifernih uradov družbe ANAS, državnih železnic, kra-javnih ustanov, gorskih skupnosti, sindikatov in drugih organizacij.
PROBLEM STANOVANJSKIH IZGONOV
Dežela nakazala 2 milijardi za odkup okrog 50 stanovanj
Ustrezni zakon je že odobril deželni odbor, zdaj bo o njem razpravljala še skupščina
Deželna uprava je sklenila pri- I jemnin, ki bi bile sicer nedosegljive skočiti na pomoč družinam, ki jim ' za deželane z omeienimi dohodki.
preti sodni izgon j. sedanjih stanovanj: na predlog odbornika za javna dela Biasuttija je odbor sklenil nakazati vsoto 2 milijard lir za odkup stanovanj, ki naj bodo dana na razpolago omenjenim družinam. Do te ugodnosti bodo imele pravico družine, ki ustrezajo pogojem, po katerih se določa pravica do podeljevanja stanovanj, zgrajenih s finančno pomočjo iz državnih ali deželnih skladov. Z vsoto 2 milijard lir bo mogoče odkupiti okrog 50 stanovanj, tako da bo tudi - poseg deželne u-prave pomenil le določeno omilitev tega perečnega vprašanja.
V svojem posegu je Biasutti poudaril, da dežela ne more izdajati zakonskih norm na področju zasebnega prava, kamor spada tudi oddajanje zasebnih stanovanj najemnikom. Dežela lahko prevzema le u-krepe, ki jih predvideva zakon štev. 392 o pravičnih stanarinah in po katerem smejo dežele ustanavljati posebne sklade za delno kritje na-
i>iuj<;e vesti
NA ZADNJI STKANI
■llllllllllllinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIMtllinilllMllMllliiiliiiMiiiiiiiitllllMIlIMlIlllllllllllUllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIII
PROTI NARAŠČANJU NAPETOSTI IN USTRAHOVANJA
Javna skupščina študentov in dijakov odgovor mladih na fašistično nasilje
Množična udeležba in solidarnost dijakov slovenskih višjih srednjih šol ■ Demonstracija pred sedežem tržaškega italijanskega dnevnika
Odločen «NE» fašističnemu rovarjenju in nasilju, poskusu ustvarjanja napetosti in nestrpnosti v našem mestu, enostranskemu in neobjektivnemu informiranju Tržačanov ter okrepitev množičnega demokratičnega boja zoper nazadnjaške in reakcionarne sile v Trstu - vse to je pomenila včerajšnja skupščina študentov in dijakov na univerzi, ki se je končala s pohodom študentov po mestnih ulicah do sedeža tržaškega dnevnika, pred katerim so demonstrirali zaradi pomanjkljivega noro-čanja o atentatu na knjigarno zadruge CLUET ter o akcijah,' ki so mu sledile. Demokratična študirajoča mladina ter vse napredne sile, ki so bile zastopane na javnem zborovanju, so tako še enkrat množično dokazale, da so pripravljene braniti ideale antifašizma in prispevati svoj delež za moralizacijo javnega življenja, ki doživlja že dalj časa v Trstu globoko krizo.
študenti so se zbrali na skupščini v veliki predavalnici ekonomske fakultete, poleg študentov (resnici na ljubo jih je bilo bolj malo) pa so se zborovanja udeležili dijaki in predstavništva dijakov italijanskih višjih srednjih šol ter — v res množičnem številu — dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Med drugimi so bili prisotni številni predstavniki političnih in sindikalnih sil ter delavstva: deželni svetovalec Rossetti (KPI), podpredsendik tržaške pokrajine Martone (KPI), občinski svetovalec Monfalcon (KPI), /rolo Coslovich (PSI), predstavnik pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UH, Treu, predstavniki tovarniškega sveta tovarne Velikih motorjev, sindikata šole CGIL, CISL in UIL ter predstavniki sindikata bolničarjev. S svojo prisotnostjo ter posegi v razpravo so še potrditi velik pomen te velike manifestacije.
Skupščino je odprl član upravnega sveta knjižne zadruge CLUET Giovanni Carrari, ki je na kratko ponovil, kaj se je zgodilo v poslopju E 1 v noči med ponedeljkom in torkom ter nato orisal delovanje zadruge. »Naša zadruga*, je med drugim dejal, »nima nobenega dobičkonosnega namena. V naši knjigarni so lahko študentje kupovali knjige in učbenike po zelo nizkih cenah, bili pa smo tudi na razpolago vsakomur, ki je hotel kaj natisniti, izraziti na papirju svoje mnenje, svoje ideje, in vse to smo mu omogočili z velikimi finančnimi ugodnostmi.
Prav zaradi tega, ker je zadruga CLUET upravljala kulturo na nek 'drugačen', netradicionalen način, ki je bil bolj dostopen določenim manj premožnim plastem prebivalstva, moramo torkov atentat še o-streje obsoditi, saj je bil v svojem bistvu atentat na svobodo izražanja in na kulturo*.
Po uvodnem posegu se je razvila živahna razprava med študenti o potrebi enotnega boja zoper naraščajoče nasilje ter o metodah, s katerimi naj bi «prisilili» Tržačane, da začnejo sami spoznavati, v kakšnem položaju se Trst danes nahaja, da bi pozneje tudi reagirali, če bi se spet ponovili takšni dogodki, kakršen je bil torkov atentat.
Med razpravo je, najprej v slovenščini in nato še v italijanščini, spregovoril tudi slovenski dijak Ful-vio Dovgan, ki je v imenu vseh slovenskih dijakov izrazil solidarnost članom zadruge CLUET.
Ob koncu so študenti soglasno sprejeli resolucijo, ki jo bodo naslovili tržaškemu prefektu, krajevnim upravam ter jo razdeljevali med prebivalstvom, v kateri pozivajo vse mlade in vse demokrate, naj s svojo mobilizacijo zahtevajo, da pristojne oblasti zaprejo fašistične br loge, iz katerih izhajajo črne škva-dre, nadalje, da naj sodstvo ostreje In bolj odločno ukrep* s fašisti, ter
naj prepreči škvadristom nemoteno ustrahovanje prebivalstva
Študenti in dijaki so se nato odločili, da krenejo do sedeža tržaškega italijanskega dnevnika, da bi protestirali proti njegovemu poročanju o atentatu na knjigarno CLUET. Predvsem jih je razburilo dejstvo, da dnevnik sploh ni objavil vesti o odprtju akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov v korist zadruge za čimprejšnjo obnovo uničenih prostorov. Medtem ko je večina mladih protestirala pred sedežem, je glavni urednik časopisa, Ferruccio Borio, sprejel delegacijo študentov, ki so mu predočili Svoje zahteve. Borio jim je zagotovil, da bo dnevnik že danes objavil .viset o solidarnostni akciji
S tem se je praktično končal včerajšnji veliki dan tržaške demokratične mladine. Ob koncu pomembne manifestacije pa ne moremo mimo
dejstva, da se ni skupščine udeležilo učno in upravno osebje univerze, pa tudi študentov in italijanskih dijakov bi lahko bilo več
(šč)
Danes stavka v obratih Stock
Koordinacijski odbor, ki združuje sindikalne predstavnike delavcev, zaposlene v obratih Stock po vsej Italiji, je oklical za danes stavko vsega osebja omenjene družbe. Koordinacijski odbor hoče s tem prisiliti vodstvo, da bo čim prej poskrbelo za reorganizacijo dela v obratih ip v lastni razpečevalni mreži, za kar se sindikalne organizacije zavzemajo že dalj časa. Delavci bodo stopili v stavko ob 13. uri, v posameznih obratih pa se bodo sestali na sindikalnih skupščinah.
za deželane z omeienimi Dežela nadalje lahko nastopa na tem področju tudi s tem, da finančno omogoča gradnjo novih stanovanjskih blokov, vendar gre pri tem za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki je razumljivo vezano na daljši rok. S pravkar odobrenim zakonom, o katerem se bo moral v kratkem izreči deželni svet, pa bo mogoče brez vsakega odlašanja odkupiti okrog 50 stanovanj ter jih dati na razpolago najbolj potrebnim družinam.
Obvestilo TPPZ pevcem
in orkestrašem
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse svoje člane, pevce in orkestraše, da bo odhod zbora na jutrišnje srečanje delegacij bivših partizanskih borcev iz vse Evrope v Portorožu, ki so se med drugo svetovno vojno borili na slovenskih tleh, točno ob 13.30 iz Bazovice s tremi avtobusi. Zbor bo imel pred začetkom srečanja in sicer ob 15. uri akustično in snemalno vajo na odru portoroškega avditorija.
Pevci pridejo v uniformah, orke-straši pa v temnih hlačah in belih srajcah z dolgimi rokavi. Pevci-bor-ci naj imajo za slavnostni koncert pripeta vojna odlikovanja in tudi Gallusova odličja.
Vodstvo TPPZ poziva k točnosti in polnoštevilni prisotnosti.
Prometne spremembe na Trgu stare mitnice
Konzorcialno podjetje za pievoze obvešča, da stopijo danes v veljavo naslednje spremembe v avtobusnem prometu na območju Trga stare mitnice: postaja za avtobuse štev. 18, 19 in 23 v Ul. Oriani je premaknjena na sam Trg stare mitnice (pred zgradbo UPIM); izhodiščna postaja za avtobuse štev. 22, 33 in 37 bo odslej na Trgu stare mitnice med Ul. Maiolica in Ul. S. Mau-rizio; izhodiščna postaja za avtobus štev. 48 pa bo od danes dalje prav tak0 na Trgu stare mitn ce, in sicer med Ulico Vidali in Ul. Fo-schiatti.
Danes praznuje' s'voj 70. rojstni dan
ZORKO REBULA
še na mnoga leta mu kličejo lena Danica in sinova Ladi ter Joško z družinama.
TRŽAŠKI KRST NOVEGA DELA V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Briljantni Gino Bramieri v epizodni glasbeni komediji «Srečni in zadovoljni»
Sedem salirično-komičnih epizod z moralo iz življenja, ki jih v hitrem tempu povezuje božični čas
tSrečni in zadovoljni» (Felici e contenti) je naslov glasbene komedije Terzolija in Vaimeja, s katero je znani in priljubljeni italijanski komik Gino Bramieri s svojo skupino začel s krstno predstavo v gledališču Rossetti turnejo po večjih i-talijonskih mestih.
Komedijo sestavlja sedem različnih epizod, ki jih povezuje dejansko le božični čas, vendar ta njegova povezovalna vloga ni zgolj haključ-na, božič naj bi namreč bil čas dobrote, poštenosti, širokogrudnosti in drugih podobnih čednosti, v resnici pa je priložnostna koprena, ki prekriva hinavščino, zlobo in druge nečednosti, ki vse leto prevladujejo v našem življenju.
Onečaščenje božiča torej? še daleč ne in avtorja se takoj zavarujeta pred takšno možno interpretacijo svojih namenov. Gre samo za njuno ugotovitev, da nudi prav božič s tem, kar bi moral biti in kar dejansko je, nešteto izzivov, ki jih humor in satira ne moreta prezreti, ker je njuna naloga bolj kot zabavati občinstvo, žigosati kar je v človeškem življenju zlaganega, hinavskega, špekulantskega, pa če-
prav, ali bolje, prav zato, ker se skriva pod plašč neke ustaljene morale.
Kaj potemtakem obravnavajo te epizode? Prva govori o krošnjarjevi družini, očetu in materi, ki obljubita sinku zato, ker je bil najboljši v razredu, za božič novo kolo, a obljube ne moreta uresničiti, ker pač ni denarja in zato je treba o-
tMIIIIIHMHIIHIIIIIIIIHIIIIHIIIIIItllllHtnHIimilllllllllllllltMlllllllMlllliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
NA SINOČNJI REDNI SEJI
Dolinski občinski svet obsodil napad na univerzo
Preložena razprava o izvajanju osimskih sporazumov
Sinoči se je sestal dolinski občinski svet na rednni s„ji. Na začetku je župan Švab odgovarjal na razna vprašanja in priporočila ki so jih vnesli prisotni svetovalci:	Bandi
(PSI) o problemu pomanjkanja vode in o oskrbi šol z nafto, Mahnič (KD) o javni razsvetljavi, o nevšečnosti motornih koles po hribu Sv. Roka in o zamašenem potoku pod Dolino, in Drozina (KD) o oskrbi otroških jasli v novem socialnem centru pri Domju. Svetovalec Gombač SSk je predočil problem onemogle Hrvatič iz Ricmanj in nato prosil, da se glasuje o vključitvi točke o prevozih v dnevni red prihodnje seje. Župan Švab je predlagal, da se ta točka vključi, čim bodo imeli ziopstno .število elemen-
tov za plodno dielnu*]>|i Svetovalec Gotnbač kljub temu ni.-odstopil od :rijoje zahteve in tjfSjrS!?.glasovali. Za Gombačev premog so se izre-

Nabito polna učilnica na univerzi med včerajšnjim javnim zborovanjem študentov in dijakov
kli svetovalci KD in SSk, za stališče župana pa svetovalci KPI in PSI, Slovenska skupnost se je vzdržala, krščanska demokracija pa je glasovala proti.
Predlog svetovalca Švare (KPI), da se izrazi Solidarnost študentom ob napadu na tržaško univerzo, so obravnavali načelniki skupin na koncu seje in izdali solidarnostno izjavo, ki ta napad obsoja in poziva, da se krivci izsledijo. Sledila je razprava o dopolnitvi področja javnih koristi. Prisoten arhitekt Val-kovič, ki je pripravil zadevni načrt, je obrazložil, katere strukture naj bi zgradili v bodočnosti v okviru športnega oziroma kulturnega centra in centra za občinske službe. Ta načrt bodo posamezne skupine preučile in nato dale svoje pred-i loge. V okviru te točke so sveto-j valci še pooblastili župana, da pred-1 loži dolinskemu župniku prošnjo za odkup starega farovža za vaške koristi.
i Občinski svet je soglasno sprejel resolucijo o ladjedelništvu, ki glede na težak položaj tega sektorja na državni, deželni in pokrajinski ravni, posebno kar se tiče negativnih vplivov na zaposlenost, ugotavlja, da niso bili še napravljeni posegi s strani vlad-; za globalno rešitev tega problema: upa, da bodo vse uprave podpirale uresničitev dokumenta, ki ga je parlament odobril dne 3. oktobra letos, ter predlaga

ŠESTO KULTURNO ZASEDANJE «ALPE-JADRAN»
Glasbena vzgoja v treh sosednih deželah
Izmenjava izkušenj in informacij med našo deželo, Slovenijo in Koroško - Mesto in vloga tržaške Glasbene matice
Včeraj zjutraj se je na sedežu ustanove Assicurazioni Generali v Ulici Trento začelo 6. zasedanje treh dežel, zasedanje Alpe - Jadran.
Srečanje je brez posebnih ceremonialov odprl deželni odbornik za kulturo Carpenedo, ki je delegacijam Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine prinesel tudi pozdrav predsednika deželnega odbora Comellija. Govornik je na kratko orisal zgodovino pobude od prvega srečanja izpred šestih let do današnjega in ugotovil, d-', je kakovost trojne izmenjave od leta do leta nenehno rasla in bogatila kulturno zavest sodelujočih. Svoj pozdrav je prinesla še občinska odbornica za kulturo Boschini, ki je zastopala tudi župana Cecovinija. Nato je moderator in vodja posveta prof. Giulio Viozzi predstavil delegacije, katere so sestavljali ugledni predstavniki glasbenih ustanov posameznih dežel.
Osrednja tema letošnjega simpozija Alpe - Jadran je načenjala štiri temeljna vprašanja: prvič, kakšen status zavzema glasbena vzgoja v sklopu vsake dežele posebej, drugič, glasbene šole na različnih stopnjah glasbenega poučevanja, tretjič učiteljski kadri na različnih stopnjah
glasbenega poučevanja in četrtič metodologija poučevanja v različnih razredih. Uvodni referat je i-mel prof. Giulio Viozzi, ki je ugotovil, da je glasbena vzgoja v Italiji na nizki stopnji in da se kaj več naredi in doseže samo z osebnimi pobudami. Pomanjkljivosti pa niso pri učiteljih in učencih, temveč v sami zakonodaji, ki je do glasbene vzgoje skorajda mačehovsko razpoložena. Letos sicer kaže na malenkostno izboljšanje z razširitvijo glasbenega pouka na srednjih šolah, na korenite spremembe pa bo treba še čakati. Prof. Viozzi je tudi predlagal, da bi ustanovili poseben odbor, ki bi ga imenovali odbor Alpe - Jadran za glasbeno vzgojo.
Dr. Walter Langer, ravnatelj konservatorija v Celovcu, je podrobno razčlenil značilnosti glasbene aktivnosti na Koroškem in poudaril, da njihove šole težijo predvsem za tem, da bi iz množice učencev izstopih najbolj nadarjeni talenti, ne da bi pri tem seveda zanemarjali ostale gojence. Na koncu je še slikovito opisal živahne odnose med pedagogi, starši in učenci, ki zelo pripomorejo k posebno navdušenemu vzdušju dela.
Za delegacijo iz Slovenije je spregovoril prof. Matija Terčelj, ki je razčlenil zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem in še posebej poudaril veliko in bogato glasbeno tradicijo. Prva glasbena šola v Sloveniji je delovala že leta 1805. Prvi konservatorij pa je bil ustanovljen že leta 1882, bil je prvi v Jugoslaviji in je postavil temelje slovenskemu glasbenemu šolstvu. V današnji socialistični družbi je glasbeno izobraževanje dostopno malodane vsem. Glasbenih šol je po vseh občinah in pokrajinah 52, njihovih podružnic pa 86. Seveda, potrebam nikakor ni zadoščeno in republiška izobraževalna skupnost se v tej smeri nenehno trudi. Temelj današnjemu glasbenemu šolstvi’ na Slovenskem je zakon o usklajevanju dela vseh glasbenih šol v republiki, ki je bil sklenjen leta 1971.
Za tržaško Glasbeno matico je spregovoril dr. Gojmir Demšar, ki je orisal zgodovino in bogato delovanje ustanove. V popoldanskem zasedanju so sledili debatni posegi. Med najzanimivejše lahko prištevamo poseg prof. A. Dudine, predstavnice italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji* Luciana Santi-
na za zbor Illesberg, dr. Knauder-ja, profesorja glasbene zgodovine na konservatoriju v Celovcu, in prof. Mirka Hasla, ravnatelja glasbenih šol obalnih občin Kopra, Izole in Pirana.
Ob 17.30 je bila v zgodovinskem muzeju v Ulici Imbriani otvoritev razstave o glasbenem življenju v Trstu. Razpon razstave sega od 14. stoletja do danes. Poseben pano je posvečen zgodovini in delu Glasbene matice.
Zvečer pa so udeleženci srečanja prisostvovali v gledališču Verd: slavnostnemu koncertu, na katerem so orkester in zbor gledališča Verdi in solisti pod vodstvom tržaškega dirigenta Andrea Giorgija izvajali Rossinijevo skladbo »Stabat mater*.
Rajonski sveti
V	torek, 9. oktobra, se bo ob 19.30 sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Pol ure pozneje pa se bo na svojem sedežu sestala konzulta za Kjadin - Rocol.
V	četrtek, 11. oktobra, pa bo seja rajonske konzulte za Sv. Vid -Staro mesto.
deželnemu odboru, da nastopi kot pobudnik skupne akcije javnih u-prav in zainteresiranih socialnih sil, ki naj bi dosegla čimprejšnje konkretne rezultate v pričakovanju dokončnega državnega plana. Glede napovedane resolucije o izvajanju osimskih sporazumov so preložili razpravo na eno prihodnjih sej, ker bo v prihodnjih dneh predsednik Pertini obiskal Jugoslavijo in bo med njegovim obiskom prav gotovo govor o tem. Seja se je zaključila s poročilom župana o občinskih zadevah, med katerimi je predvsem važno obvestilo, da bo v kratkem avtobus vozil v Ricmanje tudi ob nedeljah.	V.L.
Po nalogu, ki ga je podpisal tržaški pretor RUiMbttf) riši finančni stražniki Včeraj dopoldne zaplenili italijanski tanker «Coccinella», ki je bi zasidran pred čistilnico «Aquila*. Finančni stražniki so malo prej med pregledan z motornim čolnom v zalivu ugotovili, dl so iz ladje izpustih v morje nekaj stotin litrov surovega petroleja, ki je onesnažil morje.
Oskrba z vodo brez posebnih težav
Pri ACEGA so včeraj potrdili, da se je položaj v zvezi z vodo skoraj v celoti normaliziral. Zato niso uvedli nobenih posebnih omejitev niti v popoldanskih, niti v nočnih urah. Anahze so namreč pokazale, da onesnaženost Timave, ki je bila kriva nevšečnosti prejšnjih dni, iz ure v uro upada, tako da je najhuje mimo. Včeraj niso mogli zagotoviti le okrog 10 tisoč kubičnih metrov vode na 210 tisoč, kolikor jih mesto povprečno porabi na dan.
Zanimivo je, da je ostalo brez vode ravno področje štivana, ki je najbližje izvirom, in so ga morah oskrbovati s cisternami: zarabi bližine izvirov nima klor, ki ga spuščajo v vodo, dovolj časa, da 1 i jo steriliziral. Upajo,. da bodo še danes odpravili to zadnjo težavo.
troka prepričati, da božiča ni oziroma, da je bil preložen na drugi dan. Druga zgodba naperja ost proti privatnim televizijam in izkoriščanju božiča za reiclamiziranje božičnih ipanettonov* na račun dobitnika nagrade za dobroto. Tretja obravnava razid dveh homoseksualcev; četrta sveto družino oziroma ozadje priprav na tradicionalni južnjaški običaj živih jaslic; peta ima za izhodišče že dokaj izrabljeno temo zamenjave božičnih daril, namenjenih materi, ženi in ljubici; šesta je ambientirana v industrial-čevi družini in govori o maščevanju starega nad pohlepnostjo družinskih članov od hčerk,
., zetov, notarjev in drugih; sedma in zadnja pa je mo-
nolog zapitega očeta pod Garibaldijevim spomenikom s patetičnim koncem o njegovi poštenosti in naključnim srečanjem s pozabljenim sinom.
Vsaka zgodba, vsak skeč zase, ima v sebi drobno, toda prozorno moralico, zavito v bolj ali manj komično. satirično, hudomušno oblek-co, ne manjka pa tudi takih in drugačnih namigov na politične, gospodarske ali splošno družbene razmere v državi, vmes je seveda tudi nekaj seksa in na pol golote, skratka začimb več kot dovolj — pa čeprav ne vedno najbolj posrečenih in duhovitih — za skoraj tri ure brez- j skrbne zabave, ki jo zlahka prenesejo tudi najhujši moralisti ali celo tisti, ki se delajo moraliste.
O sami vsebini komedije bodo seveda imeli gledalci lahko različna mnenja, vse epizode tudi niso enako domiselne in duhovite, kakšna je celo brez enega in drugega, nesporno pa je, da ie Gino Bramieri iz vsake naredil najbrž največ, kar lahko dober komik naredi in da ves večerrSloni v pretežni meri na njegovih ramah, na niegovi simpatičnosti, naravni komičnosti, ki mu omogoča, da je sicer vedno Bra- \ mieri, a tudi vedno drugačen Bramieri. Vrhunec pa je, vsaj po na- j šem mnenju, dosegel v epizodah homoseksualca in pijanca v zaključnem monologu.
Ob njem povsem uspešno in v posameznih epizodah, kar briljant-' no nastonajo Lina Trouche in O-razio Orlando, za oko prikurma a Uidi igralsko snrejemljiva Danielu Popoi ter še Giulio Platone, Avro-ra Tram-'-s, Maurizio Queli in Ser-gin Tardioli.
Glasbo je. napisal Berto Pisano, ■ hitro premične scene in kostume jt zasnoval Eugenio Guglielminetti, za svoie ime razmeroma skromno koreografijo Gino Landi, reži-a pa je bila v rokah znanega mojstra tovrstnega odrskega žanra Pietra Ga-rineija.
Občinstvo, ki je napolnilo dvoru-»o. se je prijetno zabavalo in ni šte-dilo z aolavzi. (jk)
Na sliki: protagonisti nove Bra-mierijeve komedije. Z leve Orazio Orlando. Liana Trouche, Gino Bre-mieri in Dantola Pogg’.
Jolki Milič in njenim ob nenadni izgubi moža Ivana Varla iskreno sožalje!
Ivanka Hergold in Marko Kravos
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš predragi oče in nono
JOSIP HRVATIČ
Pogreb bo v soboto, 6. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Ada In Dlvna z možem Aldom, sestra Uršca, vnuka Ester in Deau ter drugo sorodstvo
Boljunec, Milje, 5. oktobra 1979
Dne 3. oktobra nas je zapustila naša draga mama in
MARIJA COUA vd. KNEZ
Pogreb bo danes, 5. oktobra, ob 15.30 iz hiše žalosti.
Žalostno vest sporočajo: sinova, hčere, vnuki, sestre in ostalo sorodstvo
Samatorca, Brazihja, 5. oktobra 1979
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. C>/wo
v<
P
le
m
ni
•V-pižCl .	3 <	2 VitP-	*	-------------------no«
DANES, 5. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
JUTRI, 6. oktobra, ob 20.30 v domu Andrej Budal r Štandrežu
KONCERT
komornega zbora PRO MUSIČA
IZ SUBOTICE . VOJVODINA
Prvo gostovanje med Slovenci v Italiji v priredbi PD Valentin Vodnik iz Doline in PD Oton Župančič iz Štandreža. Pokrovitelj: SLOVENSKA PROSVETNA .ZVEZA
VABLJENI!
r
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 5. t.m., ob 20.30 na sporedu nova komedija Gina Bramieri-ja «Felici e. contenti».. Poleg Bramie-rija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in druži. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-Slielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garinei. Popusti za abonente 30 odst., 20. odst. °d jutri dalje.
Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemalo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda »stalni* do jutri, 6. t.m.
Koncerti
V torek, 9. t.m., ob 20.30 se bo v Verdijevem gledališču zaključila kratka jesenska koncertna sezona v Pričakovanju začetka operne sezone. Orkester Verdijevega gledališča pod vodstvom Arnalda Amadija Barisona bo izvajal skladbe Rossinija, Mozarta, Sora in Giannea. Prodaja vstopnic od danes dalje.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «L’ultima onda*. Režija: Peter Weir. Igrata Richard Chamberlai, Olivia Haam-mett, itd. Barvni film.
RUz 15.30 «Moonraker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys.
Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar.
Exeelsior 16.00 «Ma che sei tutta matta?» Barbara Stresan Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 17.00 «La luna*. Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eenice 16.00 «Profezia». Prepovedan mladini pod 14. letom.„	...
Mignon 16.00 —22.00 «£itt£.,in fiam-me». Ava Gardner in.HonrjApoti: da. Barvni film za vsakogar........
Filodrammatico 15.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gristallo 16.30 «Frankestein Junior*. Marty Feldman. Barvni film.
Moderno 16.30 «Da Corleone a Broo-klyn*. Barvni film.
Aurora 16.00 «Obietivo Brass*. Barvni fiim za vsakogar.
Eapitol 16.15 - 18.10 - 20.10 - 22.00
»Giallo napoletano*. Ornella Mu-
. t>. Barvni film za vsakogar.
'■ttorio Veneto 16.30 cRosso nel buio*. Kriminalka. Prepovedan mladini pod 14. letom.
v°lta (Milje) 17.00 «Peccatori di Provincia*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Aldebaran 16.30 «Lo cl)iamavano Bilbao*. Režija: Bigas Luna. I-Krajo: Angel Yove, Maria Martin, Isabel Pisano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Izleti
Združenje Union priredi v nedeljo, '• oktobra izlet na Gardsko jezero • ~~ Sirmione — ali na Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od Bj-30 do 12. ure in od 17. do 19.30.
četrtkih od 17. do 19.30 in sortah od 10.30 do 12. ure.
PD Slavec Ricmanje - Log prireja v nedeljo, 7. t.m., enodnevni iz-. t v Gonars, Villo Manin, Videm Jn Beneško Slovenijo (Čedad, Stara Spe ter Slovenov, Trčmun — 5®isk Trinkovega groba in Matajur), rdhod ob 7. uri iz Ricmanj.
■^MSK0
SCE
Kulturni dom
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija v treh dejanjih dveh delih
Režija ZVONE ŠEDLBAUER Jutri, 6. t.m., ob 19.30
razpisuje
ABONMA
za sezono 1979-80
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV OD PONEDELJKA, 8. OKTOBRA, DALJE OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONI0 4.
SPD IGO GRUDEN s sodelovanjem S P Z vabi na folklorni koncert znanega ansambla
TINE ROŽANC iz LJUBLJANE ki bo v nedeljo, 7. t.m., ob 17. uri v nabrežinski telovadnici. Ne zamudite
te izredne priložnosti!
Vljudno vabljeni!.
V nedeljo, 7. t.m., bo v bar-kovljanskem društvu, Ul. Cer-reto 12
rrinsnrt RRAjZNIKi Kibii, linv.ni! • KALAMAROV '4.o.
?t L! / dL.rvocoD	^
Poskrbljeno bo za bogato loterijo in žlahtno kapljico.
Vljudno vabljeni!
nafti.
BANCA- DI CREDITO 01 TRI ESTfc ■ TRŽAŠKA k RED 1T N A BANKA
s. k A '
trst - ut iva F. muzi 10 - S! ai-aae
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 2. 10. 1979
Ameriški dolar	795.—
Funt šterling	1750.—
Irski funt šterling	1675.—
Švicarski frank	510.—
Francoski frank	193 —
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	457.—
Avstrijski šiling	62,75
Kanadski dolar	680,—
Holandski florint	407,—
Danska krona	155.—
švedska krona	190.—
Norveška krona	160.—
Drahma	18,50
Mali dinar	35,-
Veliki dinar	35,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
SPD Tabor Opčine — Vpisovanje za folkloro do jutri, 6. oktobra, pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 211161. Prva redna vaja bo jutri,
6.	oktobra, po običajnem urniku.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo v Bazoviškem domu danes, 5. t.m., ob 20.30 generalka za nastop v Portorožu.
Obenem obveščamo, da bo jutri, 6. oktobra, ob 13.30 odhod treh avtobusov iz Bazovice v Portorož, kjer bodo ob 15. uri imeli akustično vajo. Ob 16. uri bomo peli borcem, delegacijam Evrope, ki so se v drugi svetovni vojni pridružili narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji in se borili "roti skupnemu sovražniku.
Tovariši pevci in godbeniki preglejte, če za prehod meje imate v redu dokumente.
Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od
GROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21

Včeraj - danes
Danes, PETEK, 5. oktobra „	DUNJA
aonce vzide ob 6.07 in zatone ob *	n®® ~~ Dolžina dneva 11.31 — Lu-
na vzide ob 17.46 in zatone ob 5.19 M Jutri, SOBOTA, 6. oktobra VERA
yreme včeraj: najvišja temperatu-, 17,3 stopinje, najnižja 9,2 stopili?®' ob 18. uri 14,5 stopinje, zračni .,ak 1016,6 mb rahlo pada, brezve-Je, vlaga 52-odstotna, nebo jas-o, morje mirno, temperatura mor-Ja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Massimiliano
Jč^oppazzi, Elena Ladavac, Daniela tj!* ’ Prancesea Clemen, Cristina pj^jovel, Andrej Petaros, Gianluca
UMRLI SO: 84 letni Giacomo Di-o, 89-letna Francesca Kraševec vd. 'Pan, 80-letni Edoardo Cozzi, 71-411 Alberto Zecchini, 77-letni Ženi nn,®iarn*:>a. 77-letni Mario Rama-• 91-letna Maria Battistini vd. Pe-
rini, 78-letna Teresa Stangaferro vd. Danieli, 54-letni Marcello Rigut-to, 84-letna Margherita Benolli vd, Pauli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpogg', 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211 001; Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 107; Zavije: tel. 213 137: Milje: tol. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB* Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 627.
Prosveta
17. do 20. ure. Ul. št. 13/1: nadstropje.
'I
Torrebianca
SPZ - ARCI
Razstava risb in fotografij praznika otroka
«RINQA RINGA RAJA«
Galerija Teatro Romano, Ul. Donota 20, Trst. Otvoritev bo jutri, 6. t.m., ob 17. uri.
Mali oglasi
telefon (040) 7346 72
IŠČEM ZAPOSLITEV kot trgovska pomočnica. Imam diplomo nižje srednje šole in že izkušnje v tem delu. Obvladam dobro slovenski in srbohrvaški jezik. Kogar zanima, naj telefonira na telefonsko štev. 226282, po možnosti ob uri kosila.
DRŽAVNA poklicna šola za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom nujno išče za sekcijo monterji in popravljavci radijskih in televizijskih aparatov profesorja za teoretične predmete in profesorja/ico za praktični pouk. Interesenti naj se javijo v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel.
,765276.
IŠČEM delavko/ca za frizerski salon «SONJA» V Nabrežini. Telefonirati ob večernih urah na tel. ŠL 200605.
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950
MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajenca/ko. Javiti se v Trstu. Ul. sv. Frančiška 58.
PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278.
IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od
40.000	do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135
PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od T-Vure naprej
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v aajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 - od 16. do 17. ure.
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
Prispevki
V spomin na Josipa Košuto darujeta Milena in Bruno 15.000 lir za pevski zbor Vesna in 15.000 lir za ŠD Mladina.
ZA ZDRAVLJENJE
LIVIJA ČOKA
Dora Caharija 10.000 lir, družina Callin 10.000 lir.
V spomin l.a Androta darujejo družine Čok, Vesel in tete Karla, Mira in Pina 10.000 lir.
Zbrano na sekciji KPI «Zorko Kralj* iz Trebč: Zvonko Kalc 10.000 lir, Bruno Kalc 10.000, Bruno Kralj 20.000, Marcello Čuk 10.000, Renata Carli 10.000 lir.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA GORICO
Izpopolnjevanje služb v goriški bolnici: pred dnevi so odprli kardiološki oddelek
Najsodobnejše ameriške elektronske naprave so stale več kot 100 milijonov lir - Hitra pomoč bolnikom s srčnim infarktom
ZAČETEK LETOŠNJE SEZONE
V	goriški splošni bolnici postopoma uvajajo nove izpopolnjene službe, da bi tako vedno bolje zadoščali potrebam bolnikov na našem področju. To jim je bilo v zadnjem času omogočeno tudi zaradi večje razpoložljivosti prostorov, potem ko so zgradili in izročili svojemu namenu nove paviljone in ko so iz osrednje bolniške stavbe odstranili vse službe. Gre za stalno modernizacijo go-riške bolnice, ki so jo pričeli že pred več leti.
Pred nekaj dnevi so odprli Uidi nov kardiološki oddelek. Doslej je ta v zmanjšani meri deloval v sklopu oddelka za splošne bolezni le kot ambulanta, sedaj je oddelek samostojen, ima svoje prostore in je opremljen z najmodernejšimi aparati ter ima na razpolago tudi visoko specializirano zdravniško in pomožno osebje. Vodi ga primarij kardiolog dr. Luigi Bertolo, ki je bil do nedavnega pomočnik znanega prof. Feruglia iz Vidma.
Oddelek so odprli komaj pred nekaj dnevi, pa je že poln, kar je dokaz, da je bila potreba po tem oddelku zares zelo velika. V večji sobi imajo nameščeno potrebno aparaturo za štiri bolnike. Aparature so med najbolj sodobnimi na svetovnem tržišču izdelek ameriške tovarne Hevvlett Packard, stale so več kot 100 milijonov lir. V sobi, kjer so štirje bolniki v intenzivni negi, je tudi osrednja kontrolna aparatura, s katero službujoča bolničarka stalno sledi stanju štirih bolnikov. Naprava ne omogoča samo stalnega nadzorstva nad bolniki, marveč ugotavlja tudi, kaj se lahko bolnikom svetuje, človeka, ki ga zadene srčni infarkt, bodo lažje nadzorovali in zdravili s pomočjo te aparature.
V	novem oddelku pa imajo na
razpolago še dve sobi, v katerih bodo lahko namestili šest bolnikov. Tu bodo bolniki, ki niso več v intenzivnem zdravljenju. Imajo tudi napravo, ki bo dovoljevala s strani centrale nadzorstvo nad dvema bolnikoma, takšnima, ki se bosta lahko tudi kretala v oddelku, ne da bi bila prisiljena na posteljo. 'Gre za radijsko zvezo med aparatom, ki ga bo imel bolnik, in kontrolno napravo.	<1
V	oddelku so brganik osebja u-redili tako, da imajo na razpolago vedno po enega zdravnika, eno poklicno bolničarko in eno poinožnb bolničarko.
Oddelek so si včeraj ogledali predsednik upravnega Sveta Splošne bolnišnice ing. Pino Agostinis, neka-| teri člani upravnega odbora, direktorja Martina in Saitta ter novinarji.
Doslej so imeli, kot smo že omenili, v goriški bolnišnici le oddelek za srčne bolezni v, splošnem medicinskem oddelku. Sedaj je kardiološki oddelek samostojen in bo bolje služil celotni skupnosti. Na Goriškem je to prvi tek oddelek, saj imajo v tržiški bolnišnici 'za sedaj le ambulantno službo. Poltmi oddelki pa sb v, bolnišnicah v »Vidmu. Pordenonu in Trstu.
Službe v goriški bolnišnici se torej izpopolnjujejo, da bi čirfibolje služile potrebam našega prebival-sta v današnjem času. Z novimi napravami bo brez dvoma omogočena rešitev mnogim, ki jih zadene srčni infarkt. V današnjem tempu življenja pa je tega kar precej.
Primarij dr. Luigi Bertolo z bolničarko pred elektronsko napravo novega kardiološkega centra v goriški splošni bolnišnici
Jutri v Štandrežu koncert zbora «Pro mušico iz Subotice
Širom Evrope znan zbor bo nastopil z bogatim programom pesmi
Z jesenjo se pričenja tudi kulturne delovanje. Z delovanjem pričenja Slovenska prosvetna zveza, ki je za to >sezono poskrbela za kvaliteten program prireditev. Gre za vrsto prireditev, ki bodo izraz hotenja domačih kulturnikov in za prireditve, na katerih bodo gostovale skupine iz Jugoslavije ali iz drugih krajev zamejstva. SPZ je tudi sklenila, da bod0 te prireditve tako v mestu kot na podeželju, tako da bo vsa naša publika prišla na svoj račun. Seveda gostovanje v ten. ali onem kraju ne izključuje, da bi na to prireditev prišli tudi ljudje iz drugih krajev.
Prva taka prireditev bo v soboto v domu Andreja Budala v Štandrežu. Gre za izjemno prireditev, na katero že sedaj vabimo ne le Štan-drežce, namreč vse ljubitelje zborovskega petja, še zlasti polifonskega.
V gosteh bo zbor «Pro Musiča» iz Subotice v Vojvodini, ki ga vodi Gabrijela Ecato. Zbor deluje že od leta 1968, pel je na turnejah v Romuniji, na Češkoslovaškem, na Poljskem, v Walesu in v Italiji (bil je tudi na Seghizzijevem tekmovanju) ter seveda v raznih krajih Jugosla-
111111111111111111111111111111111111111111111 n n mi m mili m 1111111111 iiiii m milili iiiiii lil lil iiiiiniiiii n runu 11111111111111111111111 ii im n m ii mi n iiiiiii iii n min in iiiiiiiiiiiiiiiu
KONKRETEN UKREP V BOJU PROTI INFLACIJi
Tudi na Goriškem zamrznitev cen v zadružnih trgovinah
Potrošniška zadruga Discount v Tržiču bo obdržala nespremenjene cene od 15. septembra do 31 januarja
Postala je že neke vrste praksa, da cene v maloprodaji proti koncu poletja sunkovito poskočijo. Pojav je izrazit zlasti pri blagu široke potrošnje in še posebej pri prehrambenih artiklih. Tudi letos je bilo tako. Pod takšnim ali drugačnim izgovorom je bilo treba povišati cene raznim artiklom, drogi pa so na nek čudežen način zginili iz prodaje, v pričakovanju višjih cen. Odgovorni za naraščanje ebn so kajpak delavci, oziroma neprestano naraščanje draginjske doklade. O tem nas skušajo prepričati tisti, ki so dejansko odgovorni za poviške in ki na ta račun neupravičeno bogatijo, nihče pa jim ne mor# stopiti na prste. kljub temu, da obstajajo precej strogi zakonski predpisi. iJuižiso iw •* vkioo lazrin , ^Izhoda iz začaranega kroga/toge j ni in je naraščanje cen neizogibno Zlo? Ne pqvjsenu.. L? jtj.	uVbUto-
vanju tržnih odnosov imajo vedno večjo besedo potrošniki sami, ki so končno uvideli, da . je najboljša in učinkovita obramba pred naraščanjem cen samoobramba v obliki združevanja v nabavno - potrošniške zadruge. Slednji so edine sposobne izločiti iz prodajne mrež# vse nepotrebne posrednike in s tem ponuditi Članom blago po nižji ceni. Pri tem' je dovolj zgovoren podatek (izračunal ga je zavod ISTAT) da predstavljajo neopravičene posredniške, mreže v nekaterih primerih tudi 60 odstotkov prodajne cene artikla.
Kako torej obrzdati cene in delati' v korist manj premožnih slojev? Odgovor je sila preprost, S tem da ostanejo cene nespremenjene. To bodo skisali letošnjo jesen uresničiti skoraj v vseh nabavno - potrošni-
llimiUUimilllllllMHItlUIIHIIIHIIMIIIIltlHIIMUItimtlMll|||||lllllll1HHMItMftllHIII«llilllHIIIUIiniMIIIMIIMI
V NEDELJO l OKTOBRA
V IDRIJI SO PRAZNOVALI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
Podelili so občinske nagrade in priznanja
Že ves pretekli teden so ob' letošnjem občinskem prazniku na Idrijskem in Cerkljanskem potekale številne kulturne in športne prireditve ter množični obiski spominskih o-beležij iz NOB. Kot zaključek vseh aktivnosti, naj omenimo tudi uspelo vključitev delovnih ljudi in občanov idrijske občine v republiško akcijo «NNNP - 79», in na dan praznika — 1. oktober — slavnostno Sejo Skupščine občine Idrija.
Prostori Galerije Idrija, kjer je potekala slavnostna seja SO Idrija, so bili slavnostno okrašeni, praznični videz pa so dajale tudi slike idrijske krajine, ki jih v Galeriji razstavlja akademski slikar Rafko Terpin iz Idrije. Prav tako so bili delegati, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, medobčinskih svetov in skupščin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, Škofja Loka, Logatec in Vrhnika ter delegacije iz pobratenih občin Mojkovac (Črna gora) in Labin ter predstavniki partizanskih enot, ki imajo domicil v idrijski občini, prijetno presenečeni, saj so jih domačini na začetku slovesnosti pozdravili s krajšim kulturnim programom, ki so ga izvajal; moški komorni zbor «Zorko Prelovec* iz Idrije in Mirica Lampe, gledališka igralka, članica PDG iz Nove Gorice. Prisotne so pozdravili tudi pionirji osnovne šole »Jožeta Mihevca* iz Idrije in vsem zaželeli plodnega dela pri izvrševanju delegatskih nalog.
Na slavnostni seji je prisotne najorej pozdravil Cveto Šulgaj, predsednik Skupščine občine Idriia, slavnostni govornik pa je bil Vik tor Podobnik, sekretar občinskega komiteja ZKS Idrija. Uvodoma je spregovoril o nalogah in metodah dela zveze komunistov ter -vlogi delavca, ki naj bo tudi resmcno gospodar rezultatov svojega dela. Ko je govoril 0 naporih idrijskega go-
spodarstva je poudaril veliko pomoč širše družbenopolitične skupnosti, ki je po zaprtju rudnika živega srebra, z novimi naložbami zagotovila vse motnosti za hitrejši razvoj gospodarstva in kraja. Pri tem pa so prisotni napori vseh občanov idrijske občine, ki si tudi s samoprispevki razrešujejo problematiko šolstva, zdravstva, cest in druge infrastrukture. v„
Na slavnostni seji Skupščine občine Idrija so tudi podelili občinske nagrade in priznanja. Prejeli so jih: Vinko Gobec, dr. Franjo Kordiš, Franc Kosmač, Pavle Makuc, Slavko Rovtar, Franc Pagon, kul-turnoprosvetno društvo Zora iz Raven nad Cerknim ter mladinski odsek planinskega društva Idrija in taborniški odred «Srebrnih krtov* iz Idrije. Letošnji «Pirnatovi nagradi* za dosežke na umetniškem področju pa sta prejela slikarka Fan-či Gostiša in člani moškega komornega zbora «Zorko Prelovec* iz Idrije.
Silvo Kovač
Iz tržiške bolnišnice
Dve osebi ranjeni in precejšnja gmotna škoda. Tak je obračun hujše prometne nesreče, ki se je pripetila v sredo, nekaj pred polnočjo na državni cesti št. 14, v neposredni bližini Begliana. Prišlo je do trčenja med avtomobilom alfa romeo, ki ga je v smeri proti Červinjanu vozila 20-letna Patrizia Balletti iz Tržiča, ter fiatom 850, ki ga je vozil 21 letni Oriano Del Sal iz Ronk. Z njim se je peljal tudi 18-letni Valentino Pasquini. V teku je preiskava. Pri trčenju sta se ranila voznik fiata ter njegov sopotnik. Prvi se bo moral zdraviti 50 dni, drugi pa bo okreval v enem tednu.
ških zadrugah. Zamrznitev cen. Tako je tržiškai zadruga Discount iz Tržič# že napovedala zamrznitev Cen vseh proizvodov v obdobju od 15. septembra do 31. januarja. Podrobne ukrepe so sprejeli tudi v drugih zadružnih organizacijah. To bo tudi najboljši odgovor proti širjenju alarmantnih novic, ki jih s točno določenim namenom širijo določeni krogi. Torej v zadružnih trgovinah zamrznjene cene, kje kupovati pa bodo še naprej, kakor doslej, odločale gospodinje.
V četrtek seja občinskega sveta
i	MISSSIS!) 19( -»*
gSlOt) I9(S'"F	.......
V četrtek. Tl. oktobra, se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Tudi za to seje -je predviden dokaj zajeten dnevni red. Tako bo tekla razprava o spremembah gradbenega pravilnika, o lokaciji zemljišča za novo telefonsko centralo, o fran-kiranju jusarskih zemljišč, o prispevku večnamenskemu kulturnemu središču v Ronkah, o postopku za prirosestvovanje zemljišča, kjer Sto i osnovna šola na Palkišču ter o številnih drugih vprašanjih. Seja 'bo ob 14. uri.
Priznanje celovškemu županu Guggenbergerju
V Celovcu je bila v sredo zvečer slovesnost, na kateri je goriški župan Pasquale De Simone izročil svojemu celovškemu kolegu, Leopoldu Guggenbergu, visoko odlikovanje, ki ga je podelila italijanska vlada. Slovesnosti so se poleg predstavnikov celovške občinske uprave in deželne vlade Koroške, udeležili še številni predstavniki kulturnega življenja. V goriški delegaciji pa so bili, poleg župana De Simoneja, še odborniki Cefarin, Jakončič, Luciani in Moise.
Gre za odlikovanje, s katerim le italijanska vlada želela nagraditi dolgoletno prizadevanje ■ celovškega žucana za utrjevanja' prijateljskega sodelovanja med Celovitem in Koroško ter Furlanijo Julijsko krajino ter še posebej med Gorico in Celovcem.
Guggenberger je v zahvalnem nagovoru poudaril, kako so med prebivalci Gorice in Celovca še zmeraj žive prijateljske vezi. ki imajo osnove v skupim zgodovini. Ob slovesnosti je nastopil tudi zbor Monte Sabotino.
S prihodnjim tednom redno odprt sedež WWF v Gorici
Pred kratkim ustanovljena podružnica Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) v Gorici, bo že v prihodnjih tednih začela z rednim delom. Na sestanku, v sredo zve' čer, so se menili o nekaterih pobudah, ki naj bi jih uresničili do konca leta. Tako bo združenje prisotno na prihodnjem sejmu Am-biente 3, ki bo v prostorih Espome-ga ob koncu meseca, v decembru pa nameravajo prirediti v deželnem avditoriju in v sodelovanju s pristojnimi deželnimi organi strokovno srečanje o zaščitenih naravnih področjih v Furlaniji - Julijski krajini s posebnim ozirom na področja v goriški pokrajini (Valle Cavannata pri Gradežu, Doberdobsko jezero in Medejska gora). Načrtujejo pa tudi krajši izlet v deželno središče v Villa Chiozza in ogled tamkajšnjega parka.
Najpomebnejša naloga, ki so si jo zastavili v tem prvem obdobju, pa je pridobivanje novih članov (trenutno jih je okro,; 80), tako v mestu, kakor tudi na podeželju. Na zadnjem sestanku so razpravljali tu-
di o društvenem sedežu, ki bo na razpolago članom in ljubiteljem narave dvakrat tedensko in sicer ob pobedelikih in- petkih v večernih u rah. Sedež bodo odprb že v prihodnjem tednu.
Na rob letošnje rekordne letine
Letošnja rekordna trgatev se bliža kraju, saj čakajo na ume rok# obiralcev le še zapoznele sorte. Glavna skrb vinogradnikov je zdaj kletarjenje, da se bo odlično grozdje spremenilo v prav tako odlično kapljico. Poleg tega ho treba v pri-t#dnih; opraviti še pekaj; ronwli)03ti,. velja predvsem za vinogradnike, ki. pridelu-
f aai£iten!!?1
geografskim poreklom (DOC). To je treba storiti na občini v prepisanem roku, vsekakor pa najkasneje v desetih dneh od dneva, ki ga u-radno določi prefektura kot konec trgatve. Letošnja obilna letina bo pa marsikaterega vinogradnika spravila v manjše težave, saj je pridelek marsikje precej večji od tistega, ki ga dovoljuje pravilnik. Za območje, kier se pridelujejo briška vina z zaščitenim geografskim poreklom, je največja dovoljena količina 110 stotov grazdja na hektar. To pomeni, da vinogradniki ne smejo uporabljati oznake DOC za količino celotnega pridelka. Torej pozor pri izponjevanju prijav. Za kršilce so namreč predvidene stroge sank-ciie. Tako člen št. 10 pravilnika EGS št. 817/70 določa, da presežek najvišje dovoljenje količine izključuje pravico do uporabe oznake DOC za celotno količino proizvedenega vina.
• Rektor medicinske akademije v Bialystoku na Poljskem je goriš kemu županu De Simoneju poslal te dni zahvalno pismo, v katerem se zahvaljuje za gostoljubnost, ki so jo bili deležni člani akademskega zbora ob nedavnem gostovanju v Gorici.
• V uradnem listu italijanske republike je objavljen razglas natečaja za 10 službenih mest v vodilni upravni službi. Podrobnosti dobijo zainteresirani na prefekturi.
vije. Dobili so fIskro kulture», nagrado za amaterske pevske zbore. Posneli so tudi svojo gramofonsko ploščo. Celo oddajo so imeli na su-botiški televizijski postaji. Zbor je mešan, v njem poje 27 žensk in 13 moških. Na sporedu bodo imeli po-lifonske pesmi, v glavnem baročne in renesančne, pa tudi narodne pesmi.
Jutrišnji bo prvi obisk pevcev iz Vojvodine pri nas. Prav je. da sprejmemo v našo sredo tudi kulturne skupine iz drugih jugoslovanskih republik in ne samo iz Slovenije, saj lahko tako spoznamo razvejano kulturno dejavnost jugoslovanskih narodov. Prav je tudi, da se bo tudi kulturni dom v Štandrežu ponašal s koncertom tako kvalitetnega in priznanega zbora.
Kipar Ugo Čara v galeriji La bottega
Znani kipar Ugo Čara bo razstavljal svoja dela v goriški galeriji La bottega v Ulici Nizza. Otvoritev razstave bo v soboto 6. oktobra ob 18.30.
Nared novo pokopališče v Doberdobu
V kratkem bodo v Doberdobu izročili namenu novo pokopališče, ki ga je občina zgradila ob pokrajinski cesti za Sredipolje. Prve dni novembra b0 pokopališče blagoslovil goriški nadškof Cocolin, Dokopavati pa bodo pričeli takoj zatem.
Staro pokopališče, Pod rapačo, je postalo pretesno, poleg tega pa je na samem robu naselja.
Za novo pokopališče je občinska uprava izdala nad 15 milijonov lir, dela pa so trajala kar precej dolgo, saj veljajo na tem področju dokaj zapleteni predpisi.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20. uri, Ion Druce: Naj večja svetinja. Abonmajska predstava za red S - petek.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične dStifes, 5. oktobra, ob 20.30.
V točfek, 9. oktobra, bodo pobirali davke v Sovodnjah, in sicer med
9.	in 12. uro.
Jutri, 6. oktobra, ob 16.30 bo v dvorani Zelenega križa v Crispi-jevi ulici v Gorici običajni mesečni sestanek članov združenja diabetikov.
Kino
Gorica
VERDI 17.00- 22.00 »I guerrieri del-la notte. M. Beek, J. Remar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 »Uno sceriffo extra terrestre, poco extra e mol-to terrestre*. Bud Spencer in R. Harmstorf.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 porno gio-chi di una donna di notte*. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR '6.30-22.00 »H caccia-tore*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Letti sel-vaggi*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 40 497.
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
NAJBOLJ NEVERJETNE CENE NA JESENSKI RAZPRODAJI
ELIO «IN» VAM NUDI
■	ŽAMETNI JEANSI VSEH MER	LIR	7.900
■	ŽAMETNI JOPIČI 250/R	»»	21.900
■	ORIGINALNE SUPER RIFLE KAVBOJKE	M	11.900
■	MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE	*»	4.000
■	PRANI IN NEPRAN1 JEANSI	»»	6.500
" "m	DEŽNI PLAŠČI	99	2.000
m	VETROVKE	99	3.900
m	RAZNOVRSTNE MAJICE »DOLCE VITA*	99	2.000
m	PRANE KAVBOJKE SUPER JORDANS	99	9.500
VSE DO POPOLNE PRODAJE VSEH ARTIKLOV
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJBOLJ SIMPATIČNO IN NAJBOLJ EKONOMIČNO TRGOVINO SVETA!
Vstopite brez obveze —
Prepričali se boste, da se Vam nakup pri nas izplača!
ELIC »IN* MODE
Ulica Formica 28 GORICA
“D	■	-	-	-	.
Zenska in njena stvarnost
Spet polemika o splavu
Predlogi Koordinacijskega odbora, ki zahteva razne popravke v besedilu zakona samega, predvsem v poglavju o «oporečnikih»
Široko zasnovano javno posvetovanje o zakonskem predlogu proti spolnemu nasilju je dejansko komaj steklo, ko so se ponovno začele razprave o drugem zakonu, o že izglasovanem zakonu o prekinitvi nosečnosti, o vprašanju torej, ki je vedno vzbudilo veliko polemik.
Vsi se verjetno še spominjajo, da je besedilo, ki ga je odobril italijanski parlament, že od vsega začetka naletelo na kopico kritičnih pripomb, češ da ne vsebuje zahtev ženskega gibanja, o-ziroma da ne odraža hotenj glavnih »uporabnic* — žensk seveda — zakonskih predpisov.
Kaj kmalu so se kritičnemu glasu žensk pridružile še ostale sile in posamezniki, ki tako izdelanega zakona ne odobravajo j celoti ali točneje, ki so prepričani, da niti teh predpisov ne bo mogoče izvajati.
Tako je nastal Vsedržavni koordinacijski odbor za izvajanje zakona o splavu, ki je občasno, a vestno, izdeloval vsaj okvirne preglede o uresničevanju zakonsf.ih predpisov v raznih italijanskih deželah.
Napovedi odbora, kakor tudi tistih, ki so Se v .rvi vrsti potegovali, da bi italijanski zakonodajalec le odobril neko sporazumno besedilo o tem perečem vprašanju, da bo zelo težko preiti od besed k dejanjem, niso bile ne-osnovane.
Zagovorniki zakona so se morali namreč spoprijeti z vrsto težav: najprej s stoletnimi predsodki, ki jih tako zastavljeni zakon kljub vsem kritičnim pripombam vseeno krepko načenja, nato proti objektivnim težavam, ki jih predstavlja izredno slaba bolniška o-skrba v državi in ne nazadnje s tistimi silami in zdravniki, ki za zastorom moralnega prepričanja velikokrat zakrivajo protizakonito in zelo donosno dejavnost — am-bulatorialno, skrito seveda, opravljanje posegov za prekinitev nosečnosti.
Položaj je bil torej vse prej kot razveseljiv in ga tudi praksa zadnjih mesecev ni preveč razjasnila. Kaj torej storiti? Začetnim prote-tettom, obtožbam in zaskrbljujoči n statistikam o stanju v vseh i-talijanskih deželah, kjer so javne zdravniške strukture z veliko težavo, v najboljših primerih, ter z velikim nasprotovanjem, v o-stalih, sprejemale prošnje za posege, so sledili končno tudi pred-logi.
Zadnji predlogi Koordinacijske-
ga odbora pa se nanašajo na samo besecilo zakona v želji in tež-
nji, da bi se z določenimi ropravki zakon lažje »upeljal*.
Predvsem naj bi ne bili več potrebni zdravniški «nasveti» ženski, kar bi ves postopek skrajšalo za nekaj dni. Po drugi strani pa bi morale vse ustanove v najkrajšem času zadostiti prejetim prošnjam, da se ne bi več pripetilo, da pretečejo trije meseci, po katerih poseg ni več mogoč.
Predlogi so seveda posegli tudi v najbolj perečo točko zakona o splavu, tisto, ki zadeva »oporečnike*: tisti, ki so opravili habilitacijo po odobritvi zakona ali so bili takrat sprejeti v službo v neko javno ustanovo, ki po zakonskih predpisih mora uresničevati duh in črko zakona o prekinitvi nosečnosti, morajo te predpise upoštevati in zato opravljati posege za prekinitev nosečnosti.
Nadalje odbor predlaga, da bi znižali starostno mejo za »uporabnice* zakona na štirinajst let ter naj bj ne kaznovali ženske, ki je splavila sicer protizakonito (torej ne v predpisanih strukturah), vendar v predpisanih treh mesecih. Zdravniške strukture, ki opravljajo posege pa naj bi dobile dodatna finančna sredstva, da bi lahko izvedle informativno akcijo o zakonu ter o splavu.
Nazadnje pa člani odbora predlagajo še, da bi zvišali kazni za tiste, ki proti volji ali brez dovoljenja nosečnice povzročajo splav.
Očitno je torej, da odbor, predvsem pa ženske, želijo in zahtevajo obenem, da bi zakon, čeprav ne ustreza v celoti njihovim potrebam in željam, pristojni začeli bolje izvajati. »Denarja je premalo, pravih in lažnih oporečnikov pa preveč*, to je nezadovoljiv zaključek žensk, ki so si od zakona o prekinitvi nosečnosti veliko več pričakovale, (bp)
Bralka A.B. iz Slovenije nam je poslala V objavo dopis, ki se nanaša na stanje ženske v neki slovenski vasi. Svoj prispevek je naslovila: Ženska in njena stvarnost na vasi ali tudi na vasi imamo svojo kulturo. Dopis v celoti objavljamo.
Pišem vam iz neke vasi, ki je vseeno kje obstaja in kako se kliče naj bo A. ali Ž. Vasica je majhna in prijetna. Hiša ob hiši. Vsak sosed ve od soseda vse podrobnosti — glavne novice pa se obravnavajo v gostilni ali trgovini, tako. z moške kot ženske strani. V rasi sta oba spola prisotna. Jaz sem ženska, toda popolpoma na moški strani. Ženske smo pač božji dar z rogovi: jezične, klepetave. opravljive, preklinjamo, hinavske. nevoščljive in tudi ljubosumne. To bi bile naše dobre lastnosti. Imamo seveda tudi slabe. Nekatere delajo kot gospodinjske pomočnice drugod, ne doma, druge čakamo na moževo plačo doma. Včasih kaj pospravimo ali gremo na njivo, kaj operemo, to so vse samo male stvari. Vse pa imamo veliko napako. Niti tiste,
ki smo doma. niti tiste, ki finančno pomagamo družini, se ne prodajamo!!! Čas nas je prerasel, saj smo že davno od tega odštele 15 let, naj petnajstletnice ne zamerijo, saj se tudi one ne prodajajo, a to je primerna mladost za izreden zaslužek.
V naši vasi lepo živimo v sožitju moški in ženske toliko časa, dokler se ne skregamo. Potem ne glede na čas ali opoldne ali ponoči: «udari!» Daj babi po gobcu ali grbi, saj je vredna, kurba u-mazana. Presolila je hrano. Posoda ni bila prav pomita, hiša ne pometena. Dajmo krožnik v zid! Zakaj ne bi tudi na vasi imeli nekaj zabave, saj smo vendar kulturni ljudje.
Potem hoče baba imeti svoj prav, saj s kričanjem, jokom ali
pa tudi z zasramovanjem moža oznani javnosti, da se je v vasi zbudilo življenje in da se nekaj dogaja. Dragi možje čisto prav i-mate. Palica je ženi zdravilo. Preganja vse bolezni od gripe do angine, zdravi tudi živce. Poleg tega ohranjate s palico, oziroma s pretepanjem in zaničevanjem žene staro tradicijo. «Lepa navada je železna srajca», pravi pregovor, zato ne sme v pozabo, ker bi drugače zamrla vaška kultura.
Dragi bralci! Nikar ne mislite, da sem osebno kaj prizadeta. V naši hiši je že cel leden izredno lepo razumevanje. Oba sva mutasta. To pisanje pa je resnična zgodba nekega kraja.
Lep pozdrav in na zdravje vsem prehlajenim
A. B.
RAZGLEDNICA IZ GORICE
Goriški grad

OB PRVI ŠTEVILKI NOVE ZBIRKE «DOMETI>
Osvežitev kulturnega življenja na Reki
Revija «Dometi» bo v bodoče skušala preko samostojnih književnih publikacij posredovali delo hrvaških književnikov in domačih italijanskih ustvarjalcev
V preteklosti in to niti ne v tako davni, smo imeli priložnost slišati in brati stvari, ki ne delajo časti Reki, predvsem v zve-
zi s kulturno dejavnostjo mesta.
In vse to kljub temu, da je na Reki zadovoljivo število umetniških in kulturnih ustanov, poleg tega pa tudi precej kultunvh združenj na amaterski ravni. Kako to, se vprašamo? Po vsej verjetno-
7/577 ZENSKI
Tista ženska z mrzlimi rokami Tista ženska z mrzlimi rokami jokala je jokala je zaman zaman
Tista ženska z mrzlimi rokami jokala je zaman
Tisti ženski z mrzlimi rokami tisti ženski
dal sem roža*os±ni>iij • <&■ zaman	«».31-1 .
zaman
zaman	... ,	.
sti je takemu stanju kriva premajhna odmevnost reške publi-rati intelektualrtih krogov. Ta cistike, ki ni utegnila zainteresi-skromen odmev je pripisati predvsem elitni govorici tovrstnih publikacij, poleg tega pa banalnemu in nekritičnemu gledanju na kulturne dogodke — krajevnega in širšega značaja.
V zadnjem času pa je nedvomno opaziti kakovostne spremembe: nastale so razne revije, ki korajžno in polemično obravnavajo kulturno življenje kraja, med temi gre brez dvoma omeniti predvsem eno, ki ji je uspelo dobiti
iiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinmiitiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaupali vam bodo veliko nalogo. Bodite pripravljeni na večje žrtve.. Utrli si boste pot k napredku. Ljubljena oseba vas bo razoča-
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Več zaupanja vase in v ljudi, med katerimi živite. Potrebni ste počitka.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Smotrnejši bodite pri izbiranju prijateljev in zvez. V družini bo prišlo do majhne napetosti, nato tudi do pomirjen ja.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nudijo se vam lepe možnosti, toda niste in ne boste za vse pripravljeni. Zavihati bi bilo treba rokave. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vse, česar se boste lotili, vam bo dobro teklo in vendar ne boste z rezultati zadovoljni. Prebavne motnje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Uredili boste nekatere stvari, ki so vas dolgo težile. Nekoliko ljubosumja in napetosti. Nervoza.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V začetku majhen neuspeh, nato se bodo razmere dobro vpeljale, vam in vašemu okolju v prid. V glavnem dobro počutje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bodite preveč odkriti glede svojih načrtov in vsako pobudo držite zase. Stopite k zdravniku.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S spretnostjo in brihtnostjo se boste izmazali iz težav, v katere so vas pahnili zaradi vaše lahkomiselnosti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaradi nekega nesporazuma se boste znašli v težavah, ki pa niso hude. Otresite se trenutnega ne-razpoloženje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsak vaš sklep bo dober, če boste dovolj razsodni. Tudi v ljubezni ne glejte le na zunanji videz. oač pa tudi na vsebino.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V začetku boste stežka vozili, nato bo kar vse dobro teklo. Kljub temu ne boste zadovoljni. Tolažbe iščite najprej med svojci. Ihtavost.
svoj prostor pod soncem tudi v širšem jugoslovanskem literarnem svetu. Govorimo namreč o reviji «Dometi*, to je mesečniku za kulturo in umetnost, ki že nekaj časa izstopa zaradi novega načina, s katerim obravnava različne tematike. Poleg tega je uredništvo revije ustanovilo tudi paralelno publikacijo, in sicer «Dometi: e-dizione minore*. Pomembnost te publikacije je v tem, da posreduje tekste jugoslovanskih avtorjev, ob originalu pa je podan tudi i-talijanski prevod. Poleg tega so v tej zbirki zastopani tudi književniki italijanske narodnostne skupnosti, ki objavljajo svoja dela v originalu, obenem pa je v knjigi sbveda prevod .le-teh v srbohrvaščino. Sicer pa je najbolj zanimivo to, da v uredniškem odboru ni niti enega predstavnika, italijanske narodnostne skupnosti, če prj tem izvzamemo nekega novinarja. Iz tega še da sklepati; da so »Dometi* nastali prav zaradi' volje, da--tafflp*globino spoznali (in ob tcnCon bi tudi drugi
spoznavali)	ki se na
Kvarneru saipostSJa^^replctata.
Prva številka je posvečena pesniku Dragu Ivaniševiču. Naslov knjige, ki jo je prevedel Mladen Machiedo je »Mnogi ja Molto-plice i.o*. O Ivaniševiču, ki se je rodil v Trstu leta 1907 in se je, nato preselil v Zagreb, pravi med drugim Machiedo takole: »Ivaniševič se uvršča brez dvoma med tiste sodobne pesnike, katerih delo pokriva celoten lok znane freudovske sheme, ki jo je pojasnil in poglobil Marcuse (Eros in civilizacija). V mislih imamo predvsem mitološko poenostavitev, ki se nanaša na antitezo Narcis-Prometej in se skuša v nekem smislu pobotati z vmesno pozici-
jo, ki jo zastopa Orfej. Prav to obravnava v svojem delu tudi I-vaniševič, čeprav z mnogimi odstopi, ki jih ne gre prezreti, saj so na moč izvirni in posebnost tega pesnika.*
Poleg Machieda so prevajali verze tržaškega, oziroma zagrebškega pesnika tudi Ramous, Sequi in Stoppi. Seveda ob tem ne gre
poveličevati kakovosti Ivaniševiča, raje bi še enkrat poudarili pobudo uredniškega odbora »Dometi: edizione minore* in ob tem zaželeli prizadevnim kulturnim delavcem vso srečo, saj bo njihova pot v bodoče težavna, ker bodo morali izbirati med večjim številom pesnikov, esejistov, dramatikov, skratka književnikov, ki bi
N v v;-j-;.
DRAGO IVANIŠEVIČ
MNOGI IA MOLTEPLICEIO
zaslužili, da se jih predstavi in prevede. K tej nalogi se pridružuje tudi druga, in sicer, da bo moral uredniški odbor poiskati nova imena, ki so širši javnosti neznana in s tem zadostiti tisti funkciji posredovanja književnosti različnih narodnosti, ki je v našem prostoru še tako pomembna.
SANDRO DAMIANI
Postelja na dražbi
BONN ■— Posteljo, v kateri je nekoč v Bonnu spala britanska kraljica Elizabeta, so te dni na dražbi v Bonnu prodali nekemu zahodnonemškemu hotelirju za 10.500 dolarjev. Doslej je stala ta postelja, y hotelu Petrsberg, v katerem med uradnimi obiski v ZR Nemčiji bivajo šefi držav in vlad. V tem hotelu so se že mudili sovjetski voditelji Leonid JBrežnjev, bivši francoski predsednik De Gaulle ter bivši iranski šah Reza Pahlavi.	>1.1.:-
Eksplozija na Soncu
ATLAS SVETA

l .La
,/	• ' -n. :

za
osnovne
in
srednje šole
f /X.
\/Nj
v

-.L-f
l'-\ /
Danes živi na svetu več kot 4 milijarde ljudi in vsako leto nas je na tej vedno enako veliki zemeljski krogli skoraj 80 milijonov več. Ljudje nenehno ustvarjamo, snujemo, načrtujemo in gradimo, pa tudi podiramo in uničujemo. Ljudje smo tisti, ki nenehno spreminjamo podobo naše ožje pa tudi širše okolice.
Vse dobre in slabe strani človekovega delovanja se kažejo v pokrajini in lahko jih bolje in laže razumemo ob kartah. Karta je tisti pripomoček, ki nam ob besedi in sliki razgrne razvoj procesa ali stanje v vsej njegovi resničnosti in raznovrstnosti.
Novi šolski atlas je zasnovan tako, da skuša s kartografsko besedo, ki je včasih laže razumljiva od pisane, pojasnjevati vse številne procese današnjega dne in bližnje preteklosti.
zn osnovne in iREMiJt Jdtc
ATLAS SVETA
za vse tiste, ki hočejo nekaj več vedeti o našem planetu
ATLAS SVETA lahko dobite v inaM u^^l, ul. sv. Frančiška 20
Ameriški znanstveniki so sporočili, da je močna eksplozija, do katere je prišlo na Soncu pred štirinajstimi dnevi, uvod v novo serijo eksplozij. Patrick Mclnotsh iz Nacionalne uprave za raziskavo atmosfere in oceanov (NOAA) je izjavil, da je eksplozije nemogoče videti, ker se dogajajo na robu Sonca, in da verjetno ne bodo povzročile" magnetnih viharjev na Zemlji.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Skede: pedagogika, vzgojna oddaja
13.00	Agenda časa:
Praktični nasveti za dom
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Vzgoja in dežele, vzgojna odda ja
17.00	Mariano Rigillo pripoveduje
17.10	LUCI PER DUE RIBALTE: 5. del
La signora delle camelie in La Traviata
18.00	ZGODOVINA IN NJENE 0-SEBNOSTI:
Sicilija 1943-1947
18.30	DNEVNIK 1 — KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	HOPALONG CASSIDY -film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 PING PONG
Oddaja o aktualnih dejanjih in problemih
21.20	DOC
Film v režiji Franka Per-ryja
V glavnih vlogah Stacy Keach, Fay,e Dunaway, Harris Yulin in drugi Znani mojster z revolverjem «Doc», ki je hudo bolan, prispe v Tombštone, kjer hoče postati njegov prijatelj Eart šerif, da bi tako lažje izkoriščal prebivalstvo. Da bi u-spel v svoji nameri pa mora preskočiti hudo zapreko, ki jo predstavlja Clanton s svojimi sodelavci, med katerimi je tudi mladi Kid. Medtem je Doc spoznal prostitutko Kate Elder, ki jo namerava tudi poročiti. Kid seveda občuduje Doca, saj ga ta uči vseh spretnosti z revolverjem. Kid se seveda te veščine hitro nauči, vendar ko je dan obračuna med raznimi klani, ne zapusti svojih tovarišev Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
11.00	Rim: TENIS
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
17.00	PROGRAM ZA OTROKE: Miške — risanka
17.05	Bombetta e našo a patata - TV film
18.00	Renato Guttuso - slikar Srečanje s sodobno umetnostjo
Guttuso se je rodil v naselju Baghera v bližini Palerma leta 1912 in ga smatrajo za enega izmed največjih sbdobnih slikarjev. Leta 1942 je prejel nagrado «Berga&o»! zA' M>ljd 'SPtoČ ritev «Križanje»,' to1 je delo, ki je bilo dalj časa v središču mnogih polemik. Njegova ideološka opredeljenost se izraža v delih, ki so že postala del likovne zgodovine 20. stoletja, kot na primer »Pogreb Togliattija*
18.30	Iz varlamenla
DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VESTI
18.50 Batman
19.15	MOŠKI V HIŠI - TV film Otrok, otrok moj!
Mr. Roper ie tokrat zares pretiraval. Da ne bi plačal
davkov, si je izmislil sina, Leslie po itnenu. Sin bi mo ral imeti sedaj 19 let in davčni urad sprašuje glede tega po natančnejših podat kih. Zato Roper skuša izsiljevati Robina in ga prisi liti. da bi se davčnemu iz terjevalcu predstavil kot nje gcv sin. Mladenič seveda te vloge noče sprejeti, drugač nega mnenja pa so Chrissy. Jo in Larry Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 Kralj Lear - TV nanizanka po delu W. Shakespeara,
1.	del
22.25	BARNEY MILLER - TV film Tat konjev
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55, 10.00, 14.55 TV V ŠOLI: Jesen v gozdu, Ruščina, Potovanje, Angleščina, Risan ka, Zgodovina, Reportaža
17.20	Obzornik
17.30	RADOST EVROPE Prenos otroške prireditve
18.45	ČLOVEKOVO TELO:
Človek antena
Iz cikla oddaj O človekovem telesu bomo tokrat spregovorili o človekovih čutilih. Človek ima pet čutil — čutilo vida, sluha, vonja in o-kusa in vsa naša koža je posuta z neštetimi sprejemniki, ki prestrezajo dražljaje iz okolja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Jugoslovanska glasbena u-stvarjalnost od narodne do simfonične oblike - slavnostna prireditev ob začetku TV festivala neuvrščenih ,
21.05	PETRUCELLI - serijski film Nova serija petkovih krimi nalk bo ljubitelje te zvrsti kar zadovoljila, saj je bolj ša od večine epizod iz ci kla Junaki serijskega filma Petrucelli je advokat — za govornik obtožencev, ki so se znašli za zapahi. Sprem ljamo verzije zločina, kot si ga je zamislil tožilec, nato pa po Petrucellijevem zasliševanju pride na dan prava resnica, ki je seveda povsem drugačna kot tožilčeva verzija
22.00	DNEVNIK
22.15	Jazz na ekranu: Ota Stvisš Eletric Free jazz
Koper
19.25	ODPRTA MEJA
19.50 Stičišče
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30u IZGUBLJENA LJUBICA —
TgRofa7 Anouk AiMec in Giry Lockwooi
22.06	Locandina
22.20	Glasbeni nokturno
Zagreb
17.20	TV koledar
17.30	RADOST EVROPE
18.45	Zabavno - glasbena oddaja
21.05	Serijski film
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše:
ZIN IN PES RAF
18.05	Program za otroke:
Pravila iere
19.35 Telefilm iz serije «Julia»
20.45	Reporter
po
It£
ne
do
ril
ra
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Na počitnicah; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Rezervirano za. . .; 12.30 Z glasbo po Južni Ameriki; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za. .	17.05 Skladatelji in izva-
jalci; 18.05 Kulturni rrostor.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 -.8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach, Tartini in Bcccherini; 9.00 štirje koraki; 9.15 Poje Draga Mijalkov-ski; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni inter-mezzo; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne: 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15,10 Poje zbor Ro-salpina di Bolzano; 15.45 Discora-ma; 16.00 Kultura in družbh; 16.15 La Vera Rcmagna; 16.32 Crash; 16.55 Turistični napotki; 17.00 Glasba in zvoki; 17.32 Nepozabhe melodije.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Jutra nje prebujanje; 8.40 Včeraj v,par-' lamentu; 8.50 Glasbeni pr.ogrAm:
9.00	Radio anch'io; 11.00 Ooera-quiz; 11.30 Glasbeni zvezdnki; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Ra-diouno jazz; 15.03 Rally; 15.35 Velikani lahke glasbe; 16.40 Srečanje z VIP; 17.00 Vrtijo se plošče;
17.30	La donna di Neanderthal;
18.30	Glasbeni program z O. Va-noni; 19.20 Poje Tom Jones in Iva Zaniechi; 20.00 Sodnikove raz sodbe; 20.35 Poletne noči; 21.03 Simf. koncert; 22.20 Glasba v noči

Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.00, 13.30 Poročila;
8.00	— 7.30 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.37 Naši zbori; 14.00 S polnimi jadri; 14.30 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi — prenos RL; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema: kulturna problematika.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz -UKW - Koper UKW - Nanos
98,1 MHž 88,6 MHz
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.0, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30 16.30, 17.30.
18.30,	19.30 Poročila; 6.00, 6.35, 7.05, 8.05, 8.18, 8.46 Oni drugi dan v glasbi; 7.55 Succoth — židovski pogovori; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 »Doktor Živago* radij, pri reaba; 10.12 V pričakovanju; 11.32 Cinquanta e bello; 12.45 Hit pa rade; 13.40 Belle epoque; 15.00. 15.45, 16.20, 17.15, 18,33 Radiodue — Jeseni; 16.00 Thrlline: 17.55 Oddaja, ki jo vedi G. Morandi;
19.50	Glasbena pavza; 20.C0 Pro štor X - formu’a 2; 22.45 Soft mušic
LJUBLJANA
7.00, 8,00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz na ših sporec.ov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena prav ljica; «Žoga luna*; 8.39 Naši u metniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervira no za. .	12.10 Z orkestri in soli-
sti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših kra jev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. ..;
13.50	Človek in zdravje; 14.0r' U
vertura in rapsodija; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Napotki za turiste; 15,35 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Od arije do arije: klasična glasba; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19,25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča:	22.00 Uganite,
pa vam zaigramo. .	21.05 Od-
daja o morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni intermezzo; 22.30 Besede in zvoki iz logov doma čih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Prostor za reprize.
<**-*-=? ?	3 sr5 >£','? >s? 2	»TS-2 s- ws 3-S $"33)sr£ " . S5 0 ‘H «3 % &§■&'
TENIS
Polfinale Davisovega pokala
Dvoboj Italija - ČSSR v znamenju negotovosti
Današnji pari: Barazzutti - Šmid ter Panatta - Lendl
V Rimu so včeraj izžrebali pare Polfinalnega teniškega dvoboja med -Italijo in ČSSR, ki se bo začel da-in zaključil v nedeljo. Žreb je določil, da se bosta najprej pome-r'la italijanski državni prvak Cor-rado Barazzutti ter Tomas Šmid, ki ^ najboljši teniški igralec ČSSR .nj>ma bosta stopila na igrišče Adriano Panatta ter Ivan Lendl, Pravo presenečenje, obenem pa velika nada češkoslovaškega tenisa. “Utri bo na vrsti igra dvojic: medtem ko je že skoraj gotovo, da bodo gostje nastopili s parom Šmid -Kodes, ima trener italijanske repre-zentance Bergamo še veliko dvo-m°v, katero postavo bi poslal na 'grišče. Po snlošnem mnenju naj bi Prav to srečanje dvojic odločalo 0 končnem zmagovalcu, ki bo imel nato odorto pot, da nastopi v velikem finalu Davisovega pokala.
«S ČSSR lahko zmagamo s 5:0, * enakim rezultatom pa lahko zmagajo tudi naši nasprotniki* je dejal Adriano Panatta. Sicer pa je le malo možnosti, da bi se ta dvoboj djed Italijo in ČSSR zaključil s takim rezultatom, gotovo pa je, da Je srečanje zelo izenačeno in zavito J! veliko negotovost. Reprezentanca CSSR je Zelo homogena, poleg tega Pa ima še na svoji strani ugodno tradicijo. Šmid in Lendl sta na 26., duroma 25. mestu svetovnih lest-V,C' nar Šmid - Kodes na je goto v° med na:mcčne.išimi dvojicami na kyetu. ČSSR se že več dni mudi v R'mu, k;er vestno trenira v prepri-CanJU, da se ji tokrat nudi izred-na priložnost, da premaga Italijo 'n 'e uvrsti v finale Davisovega pokala.
^ vrstah italijanske renrezentan-Pa ni takega ontimizma. «Azzur-se namreč zavedam, da bo nji-ijova naloga zrlo težka, čenrav bo-do igrali nred domačim občinstvom. Adriano Panatta je še prava neonka, v dobri fcmmi na ie Baraz-?l,tti; o končnem zm-novalcu bo go-,0vo odločala iffra dvojic, kjer na trenutno Italija svojo šibko
- ZDA
V drugem polfinal-
Avstralija
SYDNEY -
srečanju Davisovega pokala k® bosta spoprijeli reprezentanci Avstralije in ZDA. Danes bosta na sporedu naslednja dvoboja: Geru-ikitis - Edmondson ter McEnroe r Alexander. Favorit dvoboja je reprezentanca ZDA, saj v njej. jgra-(razen Connorsa) najboljša a-Pieriška igralca.	„
• • •
EDE — V drugem kolu mednarod-ne8a turnirja v tem kraju, je A-meričan Gullikson premagal rojaka Tannerja s 6:3, 6:3. Eddie Dit?bs Je premagal Toma Okkerja s 6:4, medtem ko je Borg počival.
# # #
BUENOS AIRES - V drugem ko-IP mednarodnega turnirja v tem kraju, je Connors premagal Vilasa 5 ®;2, 6:2, Pecci pa Nastaseja s 7;5, 6:4.
AVTOMOBILIZEM
V nedeljo VN ZDA — vzhod
VVATKINS GLEN — Na dirkalni stezi v Watkins Glenu se bo v nedeljo končalo svetovno prvenstvo formule 1. Na vrsti bo zadnja od 15 VN, ki so že pred časom določile novega svetovnega prvaka — Jodyja Scheckrja. Na zadnji preizkušnji, ki bo merila 320 km, je glavni favorit Avstralec Alan Jones na vvilliamsu, ki je v letošnjem prvenstvu že osvojil štiri zmage.
ODBOJKA
NA EP V FRANCIJI
SOVJETI NESPORNI FAVORITI
Jugoslavija v izločilni skupini z Grčijo, Madžarsko in SZ, Italija pa z Belgijo, Poljsko in Bolgarijo - Zenska ekipa Jugoslavije v lahki skupini
PARIZ — Svetovni prvak v kanuju Madžar Tamas Wichmann ter i-gralec rugbyja iz Walesa Garreth Edwards sta v Parizu prejela trofejo «Fair play» za leto 1979.
Kot smo že poročali bo letošnje evropsko odbojkarsko prvenstvo v Franciji, od danes pa do prihodnje sobote. V zgodovini dosedanjih prvenstev je Franciji drugič poverjena organizacija tega velikega tekmovanja, najboljši evropski odbojkarji in odbojkarice so pomerili moči v Parizu na tretjem prvenstvu leta 1951. Na 11. EP bosta nastopili obe jugoslovanski izbrani vrsti, I-talijo pa bodo tokrat zastopali samo moški.
Preden nekaj več napišemo o možnostih «azzurrov» in obeh «plavih» reprezentanc, si bomo ogledali pri ve tri uvrščene reprezentance na dosedanjih prvenstvih ter uvrstitev Italije in Jugoslavije.
MOŠKI
Rim 1958: 1. ČSSR, 2. Francija, 3. Italija.
Sofija 1950: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Madžarska.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiii
NOGOMET,
V POKALU UEFA
Tudi Napoli napredoval
Kljub porazu z 0:1 proti 01ympiakosu sa se Neapeljčani uvrstili v šestnajstino finala
POKAL UEFA
OLYMPIAKOS — NAPOLI 1:0
ATENE — Kljub temu, da je Napoli na včerajšnjem gostovanju v Atenah moral kloniti domači enajsterici 01ympiakosa, se je uvrstil v šestnajstino finala nogometnega pokala UEFA. V prvi tekmi so namreč Neapeljčani zmagali s klasičnim 2:0, kar jim je praktično o-mogočilo nepredovenje v naslednje kolo. Včerajšnja tekma je bila zelo ostra in napela. Domačini šo namreč startali z namenom, da Italijane izločijo, vendar jim to ni uspelo. Kot rečeno je bila igra zelo ostra: francoski sodnik je moral namreč izključiti dva igrrlca Napolija in enega domačina, da bi pomiril duhove na igrišču. Edini zadetek je padel v 33. minuti, vsa prizadevanja Olympiakosa, da bi vodstvo povečal pa so bila zaman.
OSTALI IZIDI
(Z velikimi črkami zapisane enajsterice so napredovale v višje kolo)
MQNAK.O i~jji kU;» „.
Sektor. Dbnjesk (§£): ..*•	.,i	2:0
Benfica.,(Bort.)<MTTRxn.zi» '
ARIS SOLUN Alkis Larnaka (Ciper) —
DINAMO Bukarešta (Rom.)
2:1
0:9
POKAL PRVAKOV
V tem tekmovanju je gotovo največje presenečenje izločitev italijanskega državnega prvaka Milana, ter angleškega Liverpoola. Poleg rezultatov, ki smo jih objavili včeraj, so v tekmovanju dosegli še naslednja izida:
Hibernians (Malta) —
'II""l>|||,,,,,,,,,l,||l|||||,||||||,,11,1, |T,|,||||lllll|||||ll,l,U,II,,,,l„lllllllllin","ll"ll"ll ItMIMII MlflHIII II MIHI
^ladinske igre
V ŽENSKI ODBOJKI
Lep uspeh «Slomška
V finalu mladinskih iger v Genovi so učitclji-ščnice priborile deželi F-JK bronasto kolajno
S|omšek - Apulija	2:0
^5:9, 15:11)
nHY vsedržavnem finalu v ženski , oojki v okviru mladinskih iger, slovensko učiteljišče «Slomšek» , eraj doseglo lep uspeh. V zadnji , Uh ki je odločala o tretjem me-so naše dijakinje po odlični i-
Pulije
Premagale predstavnice iz A-
z 2:0.
jn^ekma je bila izredno lepa, živa -i nobena. Slomšek je imel pobu-vmv.Sta*no v svoj>h rokah. Naj po-mo. da so učiteljiščnice v prvem « vodile celo s 7:0. Pohvalo za dc«Yh, (ki Je doslei Prvi. ki ga je segla kaka slovenska šola v vse-
državnem merilu) zaslužijo prav vse igralke. Še posebno pa gre za včerajšnjo igro pohvaliti odlično razpoloženje tolkačici Nadjo Debel-njak in Tiziano Križmančič, še zlasti pa Miro Grgič, ki je s svojo igro povsem zmed’a nasprotnice. O uspehu naših igralk bomo obširneje poročali v nedeljo. V finalu za prvo mesto je ekipa iz Umbrije premagala domačo Ligurijo z 2:1.
Ob koncu naj omenimo še mladega kotalkarja openskega Polet Damiana Kosmača, ki je v svoji kategoriji v Genovi osvojil 9. mesto.
Jutri bo z nagrajevanjem in slovesnostjo konec letošnjih mladinskih iger.
DUNDALK (Irska)	1:0
STRASBOURG (Fr.) -Kristiansand (Nor.)	4:0
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
V tem tekmovanju so dosegli še naslednje izide:
STARA ZAGORA (Bol.) —
Gdynia (Pol.)	2:0
Cliftcnville (Irska) —
NANTES (Fr.)	0:7
KOŠARKA ' 'vi
MEDCELINSKI POKAL
Emerson zmagal
SAO PAULO — V drugem kolu košarkarskega medcelinskega pokala je Emerson iz Vareseja premagal peterko Quebradillas iz Portorika z 78:73 (30:29). Najboljši v i-talijanskih vrstah je bil Morse, ki je dosegel 30 točk, dobro pa se je odrezal tudi drugi Američan Seals s 23 točkami.,
V drugi tejypi pokala pa je Mo-kan iz ZDA premagal brazilski Strlo z 98:91. Sarajevska Bosna je počivala. Začasna lestvica je po dveh odigranih kolih naslednja: E-merson, Bosna, Mokan, Sirio 2 točki ter Quebradillas brez točke,
•	n «
RIM — V nedeljo se bosta pričeli italijanski košarkarski prvenstvi A 1 in A 2. Ob tej priložnosti bo začela ponovno delovati radijska rubrika (na prvem sporedu) «Tutto-basket», ki bo neposredno prenašala rezultate in komentarje s košarkarskih igrišč. Oddaja se bo začela
ob 18.30, končala pa bo ob 19. uri.
*	« *
Bor — Libertas 58:50 (30:34)
BOR: Tavčar 22, Jogan 9, Kovačič 2, Brandolin 15, Krapež 6, Smo-tlak 4.
Mladi Borovci, ki bodo letos nastopali v prvenstvu propaganda, so odigrali prijateljsko tekmo proti tržaškemu Libertasu. »Plavi* so tekmo sicer zmagali, vseeno pa bodo mogli trenirati še, predvsem skupno igro, ki so jo proti Libertasu slabo razvijali. Naši fantje so zaigrali vsi dobro, omenili pa bi Bran-dolina, ki je letos precej napredoval.
Cancia
BOKS
TOKIO — Južnokorejski boksar Kirn Sang Kyun je ohranil svetovni naslov super-lahke kategorije (po verziji WBC), potem ko je s k.o. v 11. krogu premagal Japonca Ma-šahiro Vokaua.
RIM — Zvezni prokurator italijanske nogometne zveze je prijavil disciplinski komisiji trenerja Pescare Angelilla ter igralca Cagliarija Brugnero zaradi kršitve 1. člena disciplinskega pravilnika.
& *. !2rjfi
Vesna j«. v nedeljskem derbiju proti Primorju izbojevala prvo zmago naših ekip v letošnjem prvenstvu 2. AL
iPariz 1951: 1. SZ, 2. Bolgarija, 3.
Francija, 5. Jugoslavija, 9. I-. talija.,,
Bukarešta 1955: 1. ČSSR, 2. Romunija, 3. Bolgarija, 5. Jugoslavija,
9.	Italija.
Praga 1958: 1. ČSSR, 2. Romunija, 3. SZ, 7. Jugoslavija, 10. Italija. Bukarešta 1963: 1. Romunija, 2. Madžarska, 3. SZ, 7. Jugoslavija,
10.	Italija.
Carigrad 1967: 1. SZ, 2. ČSSR, 3.
Poljska, 7. Jugoslavija, 8. Italija. Milan 1971: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Romunija, 8. Italija, 11. Jugoslavija. Beograd 1975: 1. SZ, 2. Poljska, 3.
Jugoslavija, 10. Italija.
Helsinki 1977: L SZ, 2. Poljska, 3. Romunija, 4. Madžarska, 5. Bolgarija, 6. ČSSR, 7. Jugoslavija,
8,	Italija, 9. NDR, 10. Francija,
11.	Finska, 12. Nizozemska.
ŽENSKE
Praga	1949:	1.	SZ,	2.	ČSSR,	3.
Poljska.
Sofija 1950: L SZ, 2. Poljska 3. ČSSR
Pariz 1951: L SZ, 2. Poljska, 3.
Jugoslavija, 6. Italija.
Bukarešta 1955: 1. ČSSR, 2. SZ, 3. Poljska.
Praga	1958:	L	SZ,	2.	ČSSR,	3.
Poljska, 7. Jugoslavija.
Bukarešta 1963: 1. SZ, 2. Poljska, 3. Romunija, 8. Jugoslavija. Carigrad 1967: 1. SZ, 2. Poljska 3.
ČSSR, 11. Italija.
Reggio Emilia 1971: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska, 8. Italija, 14. Jugoslavija.
Beograd 1975: 1. SZ, 2. Madžarska, 3. NDR, 8, Jugoslavija, 9. Italija. Helsinki 1977: 1. SZ, 2. NDR, 3. Madžarska, 4. Poljska, 5. ČSSR, 6. Romunija, 7. Bolgarija, 8. ZRN,
9.	Jugoslavija, 10. Nizozemska, 11. Italija, 12. Finska.
Jugoslovani bodo igrali v skupini
A v Nantesu skupaj s SZ, ki seveda brani evropski naslov in je lansko leto v Rimu postala še svetovni prvak. S tem tekmecem res ne bo kaj iskati. Prvo mesto je že v naprej oddano vrsti Platonova. Reprezentanca Grčije je objektivno slabši nasprotnik. Bogoevski in tovariši so na MIS dvakrat premi-gali Grke s 3:1, najprej v kvalifikacijah v Šibeniku in potem še v sklepnem nastopu za zlato kolajno v Splitu. Odločilno srečanje bodo plavi igrali tretji dan z nevarnim nasprotnikom Madžarsko. Pred štirimi leti v Skopju domačini so slavili s 3:1, kar je tudi pomenilo začetek pohoda do doslej največjega uspeha jugoslovanske odbojke nasploh — osvojitve bronaste kolajne. Severni sosedi pa so se pred dvema letoma na Finskem izdatno oddolžili s prepričljivim 3:0. Veteran Buzek je takrat igral kot v svojih najboljših dneh. V začetku septembra sta se reprezentanci srečali na velikem turnirju v Costanci in Jugoslovani so bili spet boljši, Kako pa bo na 11. EP v Nantesu pa bomo izvedeli že v nedeljo. Po našem mnenju je Jugoslavija trenutno boljši nasnrotnik, toda to bo potrebno na igrišču še dokazati.
Kapetan Vladimir Bogoevski pravi naslednje: «Mislim, da smo zelo dobro pripravljeni. To smo dokazali tudi na MIS, pa čeprav naša igra ni bila najbolj konstantna. Na EP se moramo uvrstiti v finalno skupino. To je naš cilj. Na najhujšo oviro bomo naleteli pri naših severnih sosedih, čeprav smo jih na turnirju v Romunih premagali s 3:0. Trdno sem prepričan, da nam bo uspelo tokrat ugnati Buzeka in tovariše. Vsaka naša zmaga v skupini najboljših pa bo še toliko večji uspeh*.
Varovanci trenerja Pittere bodo imeli v izločilni skupini naslednje tri nasprotnike: Belgijo, Poljsko in Bolgarijo. Prikazana igra na SI res ne obeta najbolj ugodnega razpleta. Medtem ko ni Belgija nevarna, ne moremo trditi kaj takega za Bolgarijo in še posebej za Poljsko. Bivši svetovni prvaki so na lanskem svetovnem prvenstvu doživljali hudo krizo. Novi trener Skipa je reprezentanco pomladil in povratek Wojtowicza bo za ekipo velika pridobitev. Po našem mnenju so v tej skupini olimpijski prvaki iz Montreala favoriti številka 1. Neposredni obračun med Italijo in Bolgarijo, v nedeljo, bo odločilen za določitev drugega finalista za končni vrstni red od 1. do 6. mesta. Niti Bolgari niso letos poželi velikih uspehov v mednarodni areni. Italijanom se bodo hoteli tokrat oddolžiti za poraz iz lanskega leta v Rimu. Pokazati pa bo treba veliko več kot v Šibeniku in Splitu, ko so »azzur-ri» ostali kot svetovni podprvaki brez kolajne na MIS. Trener Pittera je zadnji Čas napravil nekaj sprememb, saj ne bosta v S. Quentinu igrala kapetan Nassi in dolgi Di Coste. Tudi ostali odbojkarji so iz-zen forme, kar je še najbolj problematično. Pomočnik trenerja Carme-la Pittere, Nino Cuco pravi: »Niha-nje v naši igri je samo psihološkega značaja. Drugače si ne moremo razložiti takega nihanja v igri od enega seta do drugega, še najbolj nam je škodovala turneja po Argen-tini. Upamo le, da zadnji porazi niso še dodatno negativno vplivali na moralo naših igralcev. Nekatere spremembe v reprezentanci so bile nujne*.
Pri žrebu je imela jugoslovanska ženska ekipa srečo. Nastopila bo v skupini C, ki bo igrala v Evreuxu, skupaj z Madžarsko, Francijo in Nizozemsko. Objektivna boljše nasprotnice so samo Madžarke. Vrsta Nizozemske je morala priznati premoč Jugoslovank na zadnjem EP kar dvakrat, najprej s 3:2 in potem še s 3:0.
V Trogiru so plave odpravile Francijo s tesnim 3:2, pred doma-
čimi gledalci pa jih bo izredno težko ugnati. Če je morala v moški reprezentanci po uspehu na MIS na višku, pa si ne bi upali trditi, da je tako tudi pri ženskah. Sklepno srečanje z Italijo je prineslo neverjetno razočaranje, da je poraz še dodatno negativno vplival. Besede kapetana Liljane Stoimirovič to samo potrjujejo: »Na zadnjih tekmah smo igrale tako kot smo trenirale. Za letošnje SI in EP smo veliko trenirala, toda žal precej slabo, da ne rečem povsem zgrešeno. Če smo v Trogiru premagale Francijo se moramo zahvaliti samo sreči. Pri njih-doma ne bo tako*. Današnji scored
Nantes: ob 22.00 Jugoslavija — SZ S. Quentin: ob 18.00 Italija — Belgija
Evroux: ob 21.30 Madžarska — Jugoslavija (ž)
G. F.
NOGOMET
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Naraščajniki Brega premagali Vesno
V nedeljskem zavrtljaju so slovenske ekipe dosegle tri zmage in en remi isr doživele pet porazov ■ V nedeljo start Primorja v deželnem prvenstvu najmlajših
V nedeljo je bilo na sporedu 3. kolo prvenstva kadetov, kjer je edini slovenski predstavnik, ekipa Brega, na domačih tleh z visokim izidom zasluženo premagala tržaško e-najsterico Stock. Trenutno so Brežani tretji na lestvici s štirimi točkami. Med naraščajniki se je slovenski derbi med Bregom in Vesno končal z zmago Brežanov s klasičnim rezultatom 2:0. Zarja, ki igra v isti skupini je v tem kolu počivala. V A skupini istega prvenstva je Primorec presenetljivo premagal Stock in trenutno vodi na lestvici skupno s tržaško ekipo Esperia SI. V prvenstvu najmlajših je bil Kras ponovno poražen. Tokrat so ga doma premagale Giarizzole s 5:0. V nedeljo se je pričelo tudi prvenstvo začetnikov, v soboto pa prvenstvo cicibanov. V A skupini prvenstva začetnikov je proseško Primorje v prvem kolu na domačih tleh izgubilo
V nogometni tekmi med padrišklmi ter gropajskimi fanti in dekleti so rlednja presenetila s svojo igro, pa tudi z nepričakovano zmago
Nočni tek jc bil ena izmed osred ijih prireditev letošnjega športnega tedna Gaje, ki je potekal na Padričah in v Gropadi
proti ekipi Costalunga, Brežani pa so si priborili zasluženo točko z Domjom, ki sodi med favorite letošnjega prvenstva. Tudi cicibani Primorja so v prvi prvenstveni tekmi izgubili in sicer proti ekipi Zaule. Z isto razliko v golih je izgubila tudi ekipa Brega B proti enajsterici CGS, tekma med Bregom A in Portualejem pa je bila prekinjena.
V nedeljo se bo pričelo deželno prvenstvo najmlajših, kjer nastopa proseško Primorje. Prosečani bodo prvo tekmo odigrali v gosteh, v Manzanu, proti domači ekipi. Srečanje se bo pričelo ob 10.30.
KADETI
IZIDI 3. KOLA
Fortitudo - San Marco 0:0 S. Giovanni - Zaule	3:2
Costalunga - Rosandra 0:1 Opicina Supercaffč - Edera 4:1 Libertas - Roianese	1:0
Breg - Stock	3:0
Chiarbola - Edile Adriatica 2:0
LESTVICA
Rosandra, Opicina 5, Costalunga, San Marco, Libertas, Edile Adriatica, Breg 4, Fortitudo, Edera, Stock, San Giovanni 2, Zaule, Roianese 1, Chiarbola, Opicina 0.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
IZIDI 3. KOLA
Portuale - Chiarbola	3:1
Muggesana - Esperia	SI	0:1
Ca ve - Zaule	4:3
Primorec - Stock	3:1
Campanelle - Fortitudo	1:1
Roianese - Domio	1:1
LESTVICA
Primorec, Esperia SI 6, Roianese 5, Fortitudo, Muggesana, Stock 3, Domio, Campanelle, Portuale, Cave 2, Zaule, Chiarbola 0.
SKUPINA B
IZIDI 3. KOLA
S. Luigi For You - Rosandra 3:0 Olimpia - Giarizzole	0:2
San Vito - CGS	1:1
Don Bosco - Montebello	3:2
Breg - Vesna	2:0
Zarja je počivala.
LESTVICA
San Vito, CGS 5, Rosandra, Giarizzole 4, Breg 3, Don Bosco, O-limpia, Vesna 2, Zarja 1, Montebello, San Luigi For You 0.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
IZIDI 3. KOLA
Portuale - S. Luigi For You 2:0 Kras - Giarizzole	0:5
Roianese - CGS	1:2
§. Andrea - Op. Supercaffč 2:4 Triestina - Fortitudo	5:0
Libertas - Domjo	6:2
LESTVICA
Triestina, Opicina Supercaffč, CGS 6, Giarizzole, Fortitudo, Libertas 4, Portuale, Domjo 2, Kras, S. Luigi, Roianese, S. Andrea 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
IZIDI 1. KOLA
Primorje - Costalunga 0:1 Muggesana B - Chiarbola A 0:0
••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMmimtiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiinHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO EMILIJI
Franeesco Moser ponovno zmagal
BOLOGNA - Tretjič v osmih dneh je Franeesco Moser okusil radost zmage. Včeraj je namreč zmagal na krožni dirki po Emiliji in s tem že drugič vpisal svoje ime v zlato knjigo dirke. Moserjeva zmaga je popolnoma zaslužena, saj je bil med najbolj aktivnimi, v zaključnem sprintu pa je ponovno potrdil svojo premoč nad ostalimi kolesarji. Po 6 urah vožnje je premagal Gavazzija, Continija, Beccio in drugih 15 kolesarjev, ki so z njim privozili na cilj. Glavnina je prispela z več kot 3 minutami zaostanka. Med protagoniste včerajšnje dirke je treba gotovo prišteti Crepaldija, ki je kmalu po startu pobegnil in bil sam v vodstvu več kot 90 km.
Vrstni red:
1.	Moser, ki je 240 km dolgo progo prevozil v 6.01’ s poprečno hitrostjo 39,889 km na uro
2.	Gavazzi
3.	Contini
4.	Beccia
5.	Ceruti
6.	Sefton (Australija)
7.	G.B. Baronchelli
8.	Wolfer (Švica)
9.	Vandi
10.	Saronni
NAMIZNI TENIS
BOLOGNA — Jutri se bo začelo italijansko namiznoteniško ekipno prvenstvo. V ligi A-l bo nastopilo osem ekip, prvenstvo pa se bo zaključilo 30. marca. Državni - naslov bo branila ekipa iz Senigallie, ki je tudi letos glavni favorit za končno zmago. Nevarne nasprotnike pa bo imela v ekipah Vitamirella, Fiatu iz Turina in Agri Gom iz Parme.
OLIMPIJSKE IGRE
AMSTERDAM — Nizozemski a-tleti, ki se bodo udeležili olimpijskih iger v Moskvi, bodo morali opustiti vsakršno politično dejavnost med bivanjem v SZ. Tako je sklenil nizozemski olimpijski komite, ki je obenem pristavil, da bodo morali vsi atleti, ki bodo sklicani za olimpijske igre to pismeno potrditi pred odhodom v Moskvo.
TELOVADBA
V PRIHODNJIH DNEH
SE ENA AKTIVNOST BORA
Pri tem našem društvu bodo gojili tudi orodno telovadbo za mladino
Številnim pobudam, ki jih je športno združenje Bor letos že izpeljalo na raznih področjih svojega delovanja, bo dodalo zdaj še eno. Že več časa je bilo namreč občutiti, da zeva v naši telesni kulturi določena praznina na področju, ki je bilo v preteklosti že zelo razvito in uveljavljeno,-Potem ko smo imeli pred več leti že priznane telovadce in telovadke, je zavladalo v gimnastiki dolgoletno mrtvilo (ki se je za krajši čas prenehalo le tik pred nastankom Bora).
Da bi odpravili to pomanjkljivost so zdaj sklenili na stadionu «1. maj* začeti tudi z orodno telovadbo in sicer z mladino do 16. leta starosti.
O tem, kako je gimnastika koristna, bi bilo odveč izgubljati besede. Morda je bolj zanimiv podatek, da je ta panoga v zadnjih letih v izrednem porastu, tako kakovostno, kot tudi številčno. Kak skokovit napredek je orodna telovadba opravila v zadnjem obdobju, so se najlažje prepričali ne le strokovnjaki in telovadci sami, ampak tudi tisti, ki so raznim tekmovanjem na svetovni ravni sledili po televiziji. Vaje, ki jih danes izvajajo že otroci, so bile še pred ne tako davnim časom enostavno nepojmljive celo za odrasle in prekaljene telovadce.
Ob vsem tem moramo pripomniti, da je orodna telovadba tudi izredno dopolnilo za ostale športne panoge* saj nas aktivnost navaja k obvladanju telesa ob vsaki priložnosti. Prav zato se za gimnastiko tudi odloča vedno več mladine. Da bi ustregel povpraševanju po tej aktivnosti je zato sklenil letos tudi Bor uvesti med svoje delovanje tudi to panogo in sicer se bodo začele vaje že v prihodnjih dneh.
SMUČANJE
BCCEN — Italijanski smučar Vičani, ki je z državno reprezentanco na pripravah na Stelviu, si je med treningom zlomil stegnenico. Lažje se je poškodoval tudi Giardini, vendar njegova poškodba ne vzbuja nobene zaskrbljenosti.
KOLESARSTVO
LAUSANNE — Francoz Hinault, Nizozemec Zoetemelk in Portugalec Agostinho bodo v nedeljo nastopili na mednarodni dirki v Lausanni. Značilnost dirke bo v tem, da bo razdeljena na dva dela, od katerih bo eden na kronometer.
BOKS
LUSAKA — Afriška boksarska zveza (ABU) je sporočila, da ne bo več priznavala svetovnih naslovov, ki jih podeljuje WBA. To bo storila iz protesta zaradi stikov med to boksarsko organizacijo in Južno Afriko.
RUGBY
V nedeljo začetek
RIM — V nedeljo se bodo pričela prvenstva A, B, in C lige v rugbyju.
Glavna novost letošnje A lige bo v tem, da bo v tem prvenstvu igralo dvanajst ekip.
NAMIZNI TENIS
V namiznoteniškem turnirju mladinskih iger, ki so v teku v G —se je doslej dobro izkazala dijakinja slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici Sonja Lutman. V kakovostni konkurenci se je prebila do četrtine finala, o nadaljnjem poteku včerajšnjega tekmovanja pa nismo pred zaključkom redakcije še ničesar izvedeli.
OBVESTILO Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da bodo treningi MINIBASKETA
ob ponedeljkih in četrtkih na stadionu »Prvi maj», kot sledi:
—	od 16.30 do 17.45 za košarkarje letnika 1970 in mlajše
—	od 17.45 do 19.15 za košarkarje letnika 1968 in 1969
S. Andrea A - Soncini B OiO , San Vito - Giarizzole	0:1
Penziana A - Op. Supercaffč 2:0 Campanelle - Fortitudo 1:0 Libertas - CGS	0:1
LESTVICA
Costalunga, Giarizzole, Ponziana, Campanelle in CGS 2, Muggesana B, Chiarbola A, S. Andrea A, Soncini B 1, San Vito, Primorje, Opicina Supercaffč, Fortitudo, Libertas 0.
SKUPINA B
IZIDI 1. KOLA
Portuale - Rosandra (prek.) Muggesana A - Chiarbola B (1:7 S. Andrea B - Soncini A 0:4 S. Giovanni - Esperia SI 0:8 Ponziana B - Zaule	1:4
S. Luigi - Inter S. Sergio 2:1 Breg - Domio	1:1
LESTVICA
Chiarbola B, Soncini A, Esperia SI, Zaule, San Luigi 2, Breg, Domio 1, Inter S. Sergio, Ponziajia B, S. Giovanni, San Andrea B, Muggesana A, Portuale in Rosandra 0.
CICIBANI
SKUPINA A
IZIDI L KOLA
Muggesana - Inter SS	1:0
Portuale - Breg A (prek.) Domio - Chiarbola	(prek.)
Ponziana B - Soncini B	0:4
Campanelle - Giarizzole	0:3
Rosandra - Zaule	3:1
Fortitudo A je počival.
LESTVICA
Muggesana, Soncini B, Giarizzole, Rosandra 2, Zaule, Campanelle, Ponziana B, Chiarbola, Domio, Breg A, Portuale, Fortitudo A in Inter SS 0.
SKUPINA B
IZIDI 1. KOLA
Muggesana - S. Andrea	4:0
CGS - Breg B	4:0
Fulgor - Chiarbola B	1:1
Ponziana A - Soncini A	1:4
Opicina - Esperia Sl	0:0
Primorje - Zaule	0:4
Fortitudo B je počival.
LESTVICA
Zaule, Soncini A, CGS, Muggesana 2, Chiarbola B, Fulgor, Esperia SI, Opicina 1, San Andrea, Breg B, Ponziana A, Primorje, Fortitudo B 0.
H. W.
AVTOMOBILIZEM
Prenovljeno dirkališče
NUrburgring, znano dirkališče v Zahodni Nemčiji, bodo prenovili. Od starega dirkališča bo ostal v dosedanji obliki le del proge ob startu, oz. ‘ cilju. Vsa ostala prdga pa bo praktično povsem prenovljena.
SMUČANJE
Jugoslovanska smučarska reprezentanca je te dni začela z vadbo na snegu. Fantje smučajo, v Italiji, v Val Senalesu, končno pa so odpotovala na skupno vadbo tudi dekleta in sicer v Avstrijo, v Hinter-tux.
Skupni trenig bo trajal deset dni;
NOGOMET
V Celovcu so se pomerili med seboj mladi nogometaši Slovenije in Koroške. Med mlajšimi mladinci je Slovenija premagala Koroško s 3:0, med mladinci pa obratno Koroška Slovenijo s 3:2.
GIMNASTIKA
Nadla Comaneci v Ljubljani
Znana romunska telovadka Nadia Comaneci, večkratna olimpijska zmagovalka, bo nastopila tudi na
11.	balkanskem prvenstvu v športni in ritmični gimnastiki, ki bo konec prihodnjega tedna v Ljubljani. Poleg nje bo nastopila še vrsta drugih znanih telovadcev iz balkanskih dežel, med njimi evropski prvak Bolgar Delčev.
ATLETIKA
Znani finski atlet Viren je izjavil, da bo na moskovskih olimpijskih igrah nastopil v teku na 10.000 m in v maratonskem teku.
OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da sc bo telesnovzgojni pouk za otroke na stadionu «1. maj* pri Sv. Ivanu začel danes in sicer ob 14.30 za otroke 1. in 2. razreda in ob 16.00 za otroke 3., 4. In 5. razreda osnovne šole.
Starši naj ob tej priložnosti poravnajo šolnino.
Datum začetka telovadbe za o-troke vrtcev bomo sporočili v prihodnjih dneh.
« • •
ŠPORTNA ŠOLA
obvešča, da se bo začel pouk telovadbe za otroke otroških vr čev na stadionu «1. maj* v prihodnjem tednu. Starši, ki bi želeli vpisati svoje otroke, naj pridejo na informativni sestanek na stadion «1. maj* v torek, 9. oktobra, ob 14.30.
Ob tej priložnosti bo govor tildi o skupni vadbi otrok (otroških vrtcev) in staršev.
• « •
ŠD BREG sporoča, da bodo potekali v soboto odhodi avtobusov za dvodnevni
IZLET V KOČEVJE po naslednjem vrstnem redu: 6.30 Domjo, 6.40 Dolina in 6.45 Bolju-nec.
• » •
N/VMT7N0TENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. ure.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ šlevilka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS ■ 61000 Ljubljana
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
5. oktobra 1979
2iro račun 50101 603 45361 «ADIT»
Gradišče 1C/ II. nod.. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 18 800 lir Finančni 700. legulni 600. osmrtnice 300. sožalia mm višino v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske Krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
dlan italijanske zveze časopisnih založnikov FiEG
400 lir ZQ
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Po
At
V komisiji odobrili zakonski osnutek o reformi založništva
RIM — Komisija za notranjepolitična vprašanja poslanske zbornice je odobrila dosedanje besedilo zakonskega osnutka o založniški dejavnosti. Zakonski osnutek (ki so ga predstavile KD, KPI, PSI, PSDI, PLI, PRI in MSI) bo sedaj romal v poslansko zbornico, najbrž v dokaj kratkem času, nekdo celo govori že sredi tega meseca. Poročevalec je včeraj bil socialist Aldo Aniasi, ki je ob koncu zasedanja komisije izrazil svoje zadovoljstvo ob poteku včerajšnje seje. Če se ne bi poslužili možnosti, je dejal Aniasi, ki jo predvideva pravilnik in dali na dnevni red razpravo o zakonskem osnutku, ki so ga odobrili že med prejšnjo zakonodajno dobo, bi zapravili tri leta trdega dela. Ne gre pozabiti, je nadaljeval Aniasi, da je v teh treh letih veliko število majhnih časopisov moralo zapreti in da je v istem času prišlo do znatnih pojavov založniške koncentracije.
Z odobritvijo reforme, je še dejal, se bodo končno lahko nehala
NEONACISTIČNA ORGANIZACIJA IZGUBUA SVOJE PRISTAŠE
TEŽKI ČASI ZA KOROŠKI HEIMATDIENST
V zadnji številki glasila «Ruf der Heimat» je koroški nacionalizem postavljen v defenzivo - Razvoj demokracije, odprta meja z Jugoslavijo in uradne proslave obletnice plebiscita počasi odvzemajo Heimatdienstu politično vlogo
razpršena financiranja, ki so jih do sedaj daiali v obliki podpornih u-krepov. Končno bodo lahko tudi u-vedli norme zoper monopol na področju založništva, kar bo vsekakor prispevalo k večji svobodi tiska: skratka, gre za dober zakon, čeprav ima nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti med razpra vo v parlamentu. Predvsem 70 mi lijard lir ni dovolj, da bi dosegli poglavitni cilj: uravnovešen je proračunov založniških hiš je le eden od ciljev tega zakonskega osnutka. Treba je okrepiti ukrepe v prid časnikarskim in tiskarskim zadrugam ter podpirati nove časnikarske pobude, pospešiti tehnološko reformo, pri tem pa tudi zaščititi delavce.
Aniasi je zagotovil, da bodo popravke, ki jih bodo predstavili v poslanski zbornici, temeliito proučili, da ne bi zgubili preveč časa in da ne bi uvedli v zakon norme podpornega značaja.
Komunist Quercioli je podčrtal potrebo, da parlament odobri čim prej reformo o tisku, da bi preprečili morebitne krize na tem področju in odpravili zadolžitev založniških hiš. Po njegovem mnenju je popravke treba kar se da omejiti, da bi podčrtali protimonopolistični značaj zakonskega osnutka. Treba je tudi u-vesti normo, ki naj določa'prehod lastništva reklamne družbe SIPRA radiotelevizijski ustanovi. RAI pa naj bi v treti letih poskrbela, da bo sama upravljala reklamo v. svojih medijih.
Naj omenimo še zelo kritičen poseg radikalca Roccelle, ki je zahteval ukinitev vsakega javnega financiranja založniških podjetij in uvedbo proste cene časopisov. Kar zadeva vsoto 70 milijard, ki so jo namenili za reformo založništva, pa je po njegovem mnenju ukrep skrajno nedosleden, saj predvideva le' eno milijardo za nove založniške pobude, več kot 50 milijard pa za že obstoieče. (i£>
CELOVEC - Kot je že običaj pred 10, oktobrom, se je koroški Heimatdienst — v nedavni študiji dokumentacijskega centra avstrijskega odporniškega gibanja predstavljen kot ena od najbolj množičnih organizacij desnega ekstremizma v Avstriji — tudi tokrat pojavil z brezplačno izdajo svojega glasila «Ruf der Heimat*,•
Naloga tega tiska je v prvi vrsti mobilizirati teren, ki se je zadnji dve leti vedno slabše udeleževal oktobrskih manifestacij koroškega nemškega nacionalizma. Pri tem pa prav letošnja številka «RUf der Heimat» z nekaterimi značilnimi akcenti opozarja na to, da ima Heimatdienst pri izbiranju soglasja za svojo ekstremistično politiko vedno več težav. Predvsem izhaja iz pravkar objavljene številke, da se Heimatdienst vse bolj zaveda, da je fronta, proti kateri se bojuje, vedno širša. Cilj njegovih napadov zaradi tega niso več ,izključno Slovenci in njihovi osrednji organizaciji, marveč v nenavadnem obsegu tudi vse tiste napredne sile in sku-
pine, ki so pripravljene sodelovati z manjšino, tako pri reševanju so-cialno-ekonomskih kot tudi narodnostnih vprašanj. Mimo teh pa «R uf der Heimat» napada celo tiste politične in državne strukture, ki se Slovencem ne postavljajo po robu tako ostro, kot bi si to želel Heimatdienst; v tem okviru napada glasilo koroškega Heimatdienstu tudi predsednika republike Kirch-schlagerja ter koroškega deželnega glavarja Wagnerja.
Druga značilna poteza pravkar objavljane 'številke «Ruf der Hei-mat» je pričujočnost odprte meje in njenih posledic na gospodarskem, političnem, kulturnem in drupih po dročjih; Heimatdienst se namreč od strani do strani spotika zdaj ob gospodarsko sodelovanje, zdaj spet ob kooperacijske odnose, potem ob kulturne in podobne stike čez mejo. Podobno kot nemško nacionalistično usmerjena svobodnjaška stranka se tudi Heimatdienst, ki se je zdaj že zavedel, da je koroškemu prebivalstvu v prvi vrsti do blaginje,. ki jo prinaša odprta meja, ne postavlja
zoper politiko odpiranja in sodelovanja neposredno, marveč ji nasprotuje posredno z zahtevo po poostrenih varnostnih ukrepih v tako imenovanem obmejnem območju. Tudi odpiranje meje, kot ga nare-
var Wagner menil, da bi morali 10. oktober praznovati državno, to pa pomeni tudi bolj strpno in nekako kot praznik koroške sprave. Čeprav takšno praznovanje še ne pomeni tudi kritičnega obračuna z nemškim
kujejo helsinški dokumenti, potiska nacionalizmom, pa Heimatdienstu,
torej koroški nacionalizem v defenzivo.
Tretja značilnost objavljene številke pa je poudarjeno prizadevanje koroškega Heimatdiensia, da si o-hrani monopol nad praznovanjem obletnice koroškega plebiscita, oziroma. da to praznovanje ohrani vse značilnosti nemško-nacionalisrične mobilizacije prebivalstva. Prvič so mu. ta monopol oporekali pred tremi leti napredni organizatorji oktobrskega tabora, dvojezične solidarnostne prireditve, ki skušajo razgaliti nemško-nacionalistični mit, kakršen je v zadnjih šestdesetih letih nastal okoli koroškega prebiscita in hrambo v stva. Oktobrski tabor bo letos že tretjič in Heimatdienst je od oblasti že zahteval naj ga prepovedo. Kaže pa, da se bo pojavil še tretji konkurent: že pred časom je deželni gla-
ki vidi v 10. oktobru eno od poglavitnih sredstev nacionalistične in šovinistične mobilizacije, ta sprememba ne odgovarja in je očitno že začel bitko za ohranitev svojega monopola nad ^praznovanjem*.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiii iiiiiiiiiinmniiin»»* 111111 mi iiiHiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiMiminf mi n iiiiiitiiminiii im iiimiiB
JAVNOST ZAHTEVA RESNICO 0 UMORU ALDA MORA
Polemike med strankami zavirajo umestitev parlamentarne komisije
Komunisti in socialisti obsojajo ravnanje Krščanske demokracije - Bartolomei demantiral pisanje dveh dnevnikov
RIM — Sestava parlamentarne komisije, ki bo imela nalogo razkriti ozadje umora in ugrabitve predsednika KD Alda Mora, še vedno povzroča val polemik med strankami in zato obstaja konkretna nevarnost, da ne bo prišlo v bližnji bodočnosti do umestitve te komisije. Načelnik senatorske skupine stranke relativne- večin* Bartolomei je včeraj demantiral vest, da KD nasprotuje prisptMosti v komisjji zpanega pisatelja in radikalnega poslanca Leonarda Sciascie. Dnevnika «11 giornale di Sicilia* in «Lotta cgntinua* pa sta ponovno potrdila; da sta dobila to vest iz uradnih krogov Zaccagninijeve stranke.
Včeraj je o sestavi parlamentarne komisije o aferi Moro razpravljala senatna komisija za pravosodje. kjer pa je prišlo ponovno do spora med političnimi silami. De-
mokristjani, misovci in socialdemokrati so bili namreč mnenja, da bi morala komisija odražati razmerje sil v parlamentu, kar pomeni, da v njej ne bi smeli biti prisotni predstavniki radikalcev, liberalcev in demoproietarcev. Temu pa odločno nasprotujejo predstavniki neodvisne levice, komunisti in socialisti, ki so izdali sporočilo; v katerem obsojajo ravnanje KD, ki po njihovem mnenju ni .pokazgla doslej nobene prave politične volje, da pride v kratkem do umestitve parlamentarne komisije, ki bi razkrila ozadje tragičnega dogodka, ki se je začel s pokolom v Ul. Fani. Polemike o sestavi te komisije se bodo verjetno nadaljevale tudi na plenarnem zasedanju senata in za dokončno rešitev tega delikatnega vprašanja, kjer so demokristjani predlagali kompromisno rešitev in
..imuni*
V RIMSKI OBČINSKI PALAČI
Aretacija radikalnega svetovalca
sicer to, da bi povečali število članov tako imenovane ♦komisije Moro*. Tudi v tej komisiji pa ni manjkalo polemik, kamen spora je bila tokrat tajnost sej preiskovalne- komisije o aferi Moro. V trenutku ko javno mnenje upravičeno zahteva resnico o umoru Alda Mora in petih članov njegovega spremstva, pa smo -torej -ie griča polemikam" in jasnim poskusom zaviranja, ki gotovo ne, prispevajo k ugledu državn nih inštitucij, (st)
Med argumenti, s katerimi operirajo nepodpisani avtorji člankov, je seveda posebno dobrodošel še vedno neraziskani bombni atentat v V zlikovcu. Kot piše «Ruf der Heimat*, naj bi bil atentat plod «ko-munistične hujskaške politike», zanj pa naj bi bili odgovorni tako tisti, ki že leta in leta hujskajo «zoper praznik koroške svobode» kot tudi tisti «popustljivi Dunaj*, ki noče preganjati slovenskega terorizma, prijete «teroriste» pa z amnestijo osvobaja odgovornosti, še posebej pa naj bi bila za atentat moralno odgovorna povezava slovenskih organizacij. z različnimi «komunistični skupinami*, ki so organizirale pro-tinacionalistično manifestacijo «ok-tobrski tabor*, za katero Heimatdienst kot že rečeno, zahteva, da jo oblasti prepovedo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pl
v
NA TISKOVNI KONFERENCI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Zahteva po zmanjšanju davčnih bremen in učinknvitejšem bnju prnti utajam
Sirdikati sprožili obsežno akcijo v obrambo kupne moči najbolj ogroženih kategorij - Nezadovoljiv odgovor vlade
Včerajšnja tiskovna konferenca v palači finančne uprave, ki so jo sklicali na pobudo deželnega tajništva sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, je znova postavila v ospredje vrsto vprašanj, ki že leta in leta razburjajo javno mnenje glede katerih pa ostaja vse v glavnem le pri besedah. Gre namreč za davčna bremena na delavske plače in za boj proti davčnirn utajam. }
Zato se je sindikalna zveza odločila, da tako na vsedržavni kot na krajevni ravni znova sproži vrsto pobud in mobilizira celotno delavsko gibanje. V ta okvir sodi tudi včerajšnji sestanek, katerega so se med drugim udeležili deželni tajniki CGIL Calabria, CISL Pattuanelli in UIL Corsi. V svojem uvodnem posegu je Calabria naglasil, da je osrednje vprašanje v premostitvi
krivic in težav, ki jih prinaša inflacija, ki dvakrat odžira delavske plače: z višanjem plač se namreč nesorazmerno višajo davčna bremena, realna kupna moč pa upada. Ne da bi posegli po kakem novem zakonskem ukrepu, se je v obdobju januar -junij v državne blagajne steklo kar 4.000 milijard lir in pol, kar je 1273 milijard lir več kot v istem obdobju lani. Zato sindikati zahtevajo zvišanje davčnih odbitkov za odvisne delavce in upokojence, obenem pa prilagoditev dejanske vrednosti odtegljajev, ki je še vedno ista kot leta 1976. Niso se torej omejili le na zahtevo po reviziji ali-kvot, ker bi s tem v bistvu šli na roko le neodvisnim delavcem. Če bi prišlo do sprejetja davčnih sprememb, ki jih predlagajo sindikati, bi se že v letošnjem letu delavske

DELOVANJE STRANK
Politično življenje v Trstu
Kaj vsebuje ta politika «popušča n ja*, politika, ki naj bi bila kriva I velikovškega atentata? Kot piše «Ruf :	_ _ _ J __ ^ J _
der Heimat», vsebuje ta politika u- \	VGCIIhO OOIC3I ll©IZl 3ZlVw
VČERAJ V FURLANIJI
stanavljanje jugoslovanskih podjetij na koroških tleh in Heimatdienst ponovno izkorišča priložnost, da o-blasti resno posvari pred temi podjetji. Vsebuje nadalje tudi napade na koroški Heimatdienst in njegovo nacionalistično vlogo, vsebuje gojenje tradicije NOB na Koroškem, ustanavljanje slovenskih glosbenih šol v dvojezičnih občinah, uradne stike med manjšinskima osrednjima organizacijama in uradnimi predstavniki Slovenije in Jugoslavije (Heimatdienst seveda ne protestira zoper stike med predstavniki Južne Titolske in avstrijske Tirolske v okviru kontaktnega komiteja in u-radne obiske Južno tirolske stranke pri avstrijskem zunanjem ministru), vsčbuje nadalje državna sredstva za dvojezične otroške vrtce in podobno.;
Nekoliko bolj živahno na deželni ravni - KPI zahteva vstop predstavnikov obeh levičarskih strank v deželno vlado
Politično življenje na Tržaškem v zadnjem času nekako stagnira. KD se pripravlja na pokrajinski kongres, ki bo najkasneje do 15. marca prihodnjega leta. V nedeljo se
danjih neravnovesij v skladu s pričakovanji prebivalstva, občinskih u-prav, deželnih skupnosti in pokrajin. Deželno vodstvo KD, ki se je pravkar sestalo na dvodnevnem po-
bodo zbrali na posebni seji radikal- svetu o političnem položaju v Fur-
Vsa ta dejanja in dejavnosti naj bi po pisanju «Ruf der Heimat» u-sivarila ozračje v katerem je lah-y .	,	, .	ko prišlo do velikovške eksplozije.
1 repnic med &VtOi)llS0IM Med tistimi, (ci so kpvi popustljive-1	.ga ravnanja s slovensko manjšino,
22 otrok miljCnih	Iso m‘mo predsednika republike
Kirchschlagerja in zveznih oblasti Dvaindvajset otrok je' “Mg* omenjeni tudi deželni gla-„	nPcrPči ki W Wagner (ker m preorečtl rta
VIDEM
* P“inidonoldne v i k«»» tovarne celuloze v Reberci, ki Viiwjrf Pnplfaw J furlanskega ' so jo iz krize rešili s sodelovanjem

busi otrok in dijakov zasebnega za- ’	kl katerih primerih
voda Don Bosco, v katerem je os- 2msovale v slovenščini novna šola, nižja srednja šola in t dopisovale v slovenščini
klasični licej so vozili po krajevni	MARJAN SEDMAK
cesti iz Tolmeča skozi Villanovo, namenjeni na šolski izlet v Pian di Cansiglio. Pred prihodom v vas je
Ponujal je marihuano županu in uslužbencem
RIM — Policija je včeraj aretirala rimskega občinskega svetovalca radikalne stranke Angela Bandinel-lija, ki je le nekaj minut prej ponudil rimskemu županu Petroselliju cigarete z marihuano.
«Samoobtožba» radikalnega svetovalca spadt v okvir pobud te stranke, ki hoče legalizacijo derivatov kanabisa (indijske konopje), marihuane in hašiša, tako imenovanih blagih drog. Svetovalec je mamilo najprej ponudil županu, ki ga ni sprejel, nato pa ga je ponujal občinskim uslužbencem in mestnim redarjem ter zasebnim strankam. Po Bandinellijevi aretaciji je bila na sedežu radikalne stranke tiskovna konferenca, kjer sta sekretar Jean Fabre in odgovorni za mamila Arnao objasnila strankino stališče do problema mamil v Italiji, zahtevala legalizacijo hašiša in marihuane ter spremembo zakona št. 685, «ker kanabis ni mamilo*. To svoje izvajanje so radikalci okrepili s kajenjem marihuane in s ♦predstavitvijo* poldrugi meter visoke sadike indijske konoplje. O ♦prekršku* so radikalci obvestili policijo, a agentov ni bilo na spregled.
Odsotnost je nekoliko pokvarila načrte radikalcev, ki napovedujejo podobne manifestacije jutri v Rimu, Milanu, Mesini in Trstu. Sekretar stranke Jean Fabre je zagrozil, da bo ponovil pobudo svetovalca Ban-dinellija, če ga ne bodo oblasti takoj izpustile.
Radikalna stranka je torej po nekajmesečnem zatišju sprožila širšo akcijo, s katero upa, da bo imela večji odmev med javnostjo, kot ob radikalnih pobudah v boju proti lakoti. Dosedanje ravnanje policije ji omogoča lahek uspeh, saj je vsem jasno, da agenti ne bodo mogli a-retirati vseh manifestantov, ki bodo v javnosti kadilj blage droge, iz e-nostavnega razloga, ker bi v prenatrpanih italijanskih zaporih zmanjkalo prostora. Kljub nasprotovanju takim metodam in ciljem radikalne stranke, moramo vseeno u-gotavljati, da je vsaka pobuda, ki sooča javnost s problemi mamil pozitivna, saj bodo le tako pristojne oblasti iskale smotrne rešitve problema narkomanije v Italiji, (voc)
________ _ RIM — Psihiater Franco Basaglia
voznik prvega avtobusa nenadoma je odločno demantiral vest, da mu zavrl, ker se je moral izogniti vo- je rimsko sodstvo kdajkoli poverilo zu. Voznik drugega avtobusa je pri-! nalogo, da pregleda v bolnišnici hu-tisnil na zavore, vendar prepozno: do ranjenega brigadista Prospera trčenju se ni mogel izogniti. Pri; Gallinarija. tem je bilo 22 otrok lažje rapjenih; prepeljali so jih v bolnišnici v San
ci Ercolessijeve struje, da bi se posvetovali o vsedržavnem kongresu stranke, ki bo v začetku novembra v Genovi. LpT je za konec septem bra sklicala skupščino, ki pa so jo zadnji trenutek odložili na poznejši čas (datum ni bil še določen). Opazovalci menijo, da je do odložitve prišlo zaradi aotrdnjlirSborov okrog tega, ali naj LpT ostane gibanje, odprto tudi ljudem iz raznih političnih formacij, ali naj se samo prelevi v politično stranko. Socialdemokrati so te dni na posebni seji o-bravnavali gospodarsko-upravni položaj v Trstu in obtožili demokristjane in pripadnike LpT, da jih tudi naglo slabšanje gospodarskega trenda ni pripravilo do tega, da bi kaj ukrenili v obrambo Trsta. Pokrajinsko vodstvo PSDI je na seji o-bravnavalo tudi vprašanje skupne industrijske cone na Krasu ter ponovno poudarilo svoje nasprotovanje nieni uresničitvi, v isti sapi pa oodčrtalo nujnost novih industrijskih cobud na našem ozemlju.
Nekoliko bolj živahno se odvija oolitično življenje v deželnem merilu. Komunisti se zavzemajo za obnovitev deželnega odbora, v katerega naj bi vstopili tudi ♦predstavniki obeh levičarskih strank*. S tem bi prisilili KD, da bi dejansko sto-nila na pot razvoja in odprave se-
laniji - Julijski krajini, pa nasprotno trdi, da se dobro zaveda številnih odprtih vprašanj in da je sedanja koalicija sposobna, da se z njimi učinkovito spoprime. Med taka vprašanja sodijo zlasti delovanje deželne uprave in izredne komisije
» obn°v°	-m
blem zdravstvene preosnove, odobritev deželnega razvojnega načrta in finančni posegi v prid proizvodnim dejavnostim v deželi. V spisek spada nadalje vprašanje uresničitve osimskih sporazumov ob ♦upoštevanju novih premikov v mednarodnih odnosih*. KD se vsekakor ne bo orotivila morebitnemu poskusu razširitve političnega predstavništva v deželnem odboru — naglasa na koncu poročilo, ki so ga izdali po seji — vendar pod pogoiem, da se bodo stališča unesamezmh političnih formacij o tem problemu soočila ob konkretnih nalogah in ne da bi zaradi tega morale nastati vrzeli v oojitičnem in upravnem delovanju.
plače zvišale za 11.000 lir na mesec za tiste, ki nimajo nikogar v breme, za 19.000 lir za delavce, ki ima-jo v breme ženo, in 23.000 lir za tiste, ki imajo ženo in dva otroka. Vlad-| ni predlogi pa predvidevajo bistve- ' no nižje odbitke in sicer od 3.000 do1 J 8.000 lir na mesec, in to od prvega januarja 1980, kar je sindikalna zve-' za ocenila za docela nesprejemljivo.1 # Sindikalna pobuda, ki bo prišla do izraza tudi na krajevni ravni, pa se; ne ustavlja samo pri tem. ampak j se nanaša tudi na konkreten boj proti davčni utaji, ki naj bi ga izvedli: z reorganizacijo finančne uprave, j načrtnim ugotavljanjem utajeval- j cev s sodelovanjem krajevnih uprav, z boljšo organizacijo dela in kvalifikacijo delovne sile. Kot so poudarili na včerajšnjem sestanku, bodo zahtevali srečanja z okrožnimi finančnimi inšpektorati. Namen teh ( srečanj je predvsem, da zvišajo produktivnost in tudi kvaliteto dela,! da bi iz grmad papirja in prijav, " !e našli največje utajevalce. S tem bi dosegli dvojni namen: z ene strani bi pripomogli k izboljšanju držav-
nih financ, z druge pa bi odpravili
Kar zadeva Italijansko socialistično stranko, je v oktobru predvidena posebna seja njenega deželnega odbora. Razprava naj bi se sukala prav okrog vprašanja vstopa socialistov v deželno vlado, pri čemer naj bi stranka računala predvsem na De Cariija ali na Zanfa-gninija.
Daniele in v Videm.
Odložen proces proti «Azione rivolimonaria»
Radikalni tajnik Jean Fabre s sadiko indijske konoplje
(ANSA)
TURIN — V piemontskem glavnem mestu se je včeraj začel proces proti sedmim pripadnikom teroristične skupine «Azione rivolu-zionaria*, ki pa je bil po nekajminutni razpravi odložen zaradi odsotnosti enega izmed obtožencev, Pa-squaleja Valituttija, ki je težko bolan. Ta prevratniška organizacija je v zadnjem času prevzela odgovornost za več terorističnih dejanj ter tudi za atentat na novinarja ♦Unita* Nina Ferrera. Kljub temu pa, da je sodna obravnava trajala j le malo časa, je hotel eden izmed i domnevnih teroristov prebrati ne-1 ko sporočilo, sodniki pa tega niso dovolili ter so po krajšem prerekanju izgnali iz dvorane vse obtožence.
......................................................................m...i
POGOST POJAV V INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAVAH
Padec rojstev zaskrbijo tudi SVP
Poslanec Riz za ugodnosti mladim parom
BOČEN — Zaskrbljujoč pojav, ki je v zadnjih letih značilen za visoko industrializirane držaVe, se pravi manjše število rojstev, ni pri-znanesel niti Italiji. Vzroki, zaradi katerih se mladi ^ri odločajo, da ne bodo imeli otrok, so najrazličnejši. Najbolj pogosto gre tako odločitev pripisati visokim življenjskim stroškom, njihovim eksistencialnim problemom zaradi pomanjkanja stanovanja. Težave so tudi, ko se mladoporočenci naselijo v enosobnem stanovanju, zraven staršev. Tudi želja po visokem standardu, nepripravljenost na žrtvovanje in pozornost, ki ga novi član družine zahteva od okolice, so resna ovira, da se novoporočenci odločijo, da ne bodo
imeli otrok, vsaj tako kmalu ne.
Eden izmed vzrokov, da se starši celo bojijo imeti otroke, ki ga danes vsekakor ne gre prezreti, je bojazen in nezaupanje v bodočnost, strah pred kemičnimi vojnami in a-tomskimi bombami, idr.
Podpredsednik SVP poslanec Roland Riz, je na tiskovni konferenci v Brixnu izrazil zaskrbljenost, zaradi padca rojstev mt. nemškim prebivalstvom na Južnem Tirolskem. V zvezi s tem pojavom, je Riz na tiskovni konferenci predlagal, da bi javne ustanove prevzele vrsto pobud. Demografski padec, ki ga na Tirolskem beležijo že od leta 1965, je toliko uolj zaskrbljujoč, ker istočasno z njim beležijo v deželi
vztrajen vzpon krajevnega gospodarstva. Zaradi tega se krajevne o-blasti soočajo s pomanjkanjem delovne sile, ki jo bodo v bodoče prisiljene poiskati v drugih italijanskih deželah. Južno-Tirolci pa nikakor niso zadovoljni s tako rešitvi.o, saj bi se tako nemška manjšina asimilirala z' italijanskim prebivalstvom.
Po Rizovem mnenju, bi torej lahko rešili deželni demografski padec z ustrezno politično voljo, tako, da bi mladim parom nudili posebne u-godnosti, kot so na prim. višje družinske doklade, ugodnejša bančna posojila idr.
Riz je tudi za to, da st ekonomski razvoj v deželi omeji ih da se večjo pozornost posveti njegovi kakovosti
JADRANSKI
KOLEDAR
zbirko
1980
Prežihov Voranc
DOBERDOB
Matjaž Kmecl S PRIJATELJI POD MACESNI
velike razlike in nesorazmerja pri delavcih z enakimi dohodki, saj kdor utaji del dohodkov obdrži višji standard. Obenem pa bi vrnili nekaj tistega zaupanja v javne ustanove in državo, ki so ga do sedaj zapravili. Nekateri podatki, ki na žalost niso nobena novost in ki so jih včeraj ponovno navedli, kažejo na pravcati prezir nekaterih kategorij do finančne uprave, češ: če me bodo sploh našli, mi bodo sodili in morda obsodili šele čez nekaj let. Tako na primer podatki na podlagi prijav izpred treh let kažejo, da v naši deželi skupni promet 73,7 od sto komercialistov, 72,5 odst. odvetnikov, 88,4 odst. geometrov, 44,4 odst. trgovin z obleko, 16,5 odst. z obutvijo in 41,5 od sto restavracij in barov ni presegel 12 milijonov lir. : Kako daleč si upajo nekateri, kaže podatek^ki-se nanaša na 50 rimskih trgovcev z živili na debelo, katerih skupni lethF' promet ni presegel 2 milijonov lir, torej manj kot 6.000
lir na dan. (db)
KPI: ugoden potek kampanje za obnovo članskih izkaznic
Vodilni odbor tržaške avtonomne federacije KPI je na včerajšnji seji pregledal potek letošnje kampanje za obnovo članskih izkaznic in ugotovil, da so rezultati, doseženi' do 30. septembra (kampanja se bo zaključila 15. oktobra) ugodni. V štirinajstih sekcijah je obnova že presegla 100 odstotkov z vpisorii 226 novili članov v stranko. Med novo vpisanimi je dobro zastopana mladina, vstop novih članic pa je dvignil delež žensk v stranki s sedanjih 33 na 34,7 odstotka. Da bi dosegli 100-odstotno obnovitev na ravni federacije, je na dan 30. septembra manjkalo samo še 128 obnovi-tev izkaznic.
STENSKI KOLEDAR ZTT
četrta knjiga v letošnji zbirki je nagrada za prednaročnike, ki naj rejo eno od teh izdaj:
izbe-
1.
Branko Babič
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
2.
Maksim Gaspari
MONOGRAFIJA
3.
Bogdan Tekavčič
KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI IN ŽENSKI
Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 lir
CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU SAMO DO 31 OKTOBRA
16.000 lir
Po 1. novembru 22.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecohi 6, 34137 Trst. Navedite: «Za Jadranski koledar«, številko nagradne knjige in vaš naslov.
OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecctii 6, Trst O V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na 'uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24, ma|a 1, Gorica.
PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA, sporočite jim številko Izbrane knjige.
Še 20 milijard za Monic Croce Carnico
Država bo prihodnje leto nakazala nadaljnjih 20 milijard lir za gradnjo nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico. Vest je sporočil poslanec Sullo podpredsedniku deželnega odbora Co-loniju na včeranjšnji seji komisije za javna dela pri poslanski zbornici. Sullo je zagotovil, da bo o-menjena vsota pravočasno vključena v državni proračun za leto 1980. S tem bo za uresničitev te nove prometne zveze med našo deželo, Avstrijo in južno Nemčijo, na razpolago skupno 40 milijard lir*
Pojasnilo
Podpisani prof. Egidij Košuta izjavljam, da sem v telefonskem intervjuju imel daljši razgovor t vašo sodelavko o problemu nasilja nad žensko. Razgovor je bil objavljen v krajšem izvlečku v sredo, 26 sept. V tem izvlečku so bili nekateri stavki, ki ne odražajo mojih misli, ker so bili iztrgan; i< celote. Nisem na primer govoril o
potrebi po novi morali, pač pa o potrebi po novih odnosih med lju-
dmi, ki bi temeljili na resnično doživetih vrednotah v novih družbenih strukturah. Zame so temeljne moralne vrednote nespremenljive, spreminja se le naš odnos do njih in to zaradi spremenljivih razmer, sredi katerih živimo.
Glede ženskega gibanja mislim, da predstavlja neko hrupno družbe-no-politično gibanje, saj danes brez hrupa ni mogoče pritegniti večje pozornosti, ki stremi za tem, da bi spremenilo tradicionalne odnose d° ženslte in njenih upravičenih zahtev-Zavedam se sicer, da je težko dalj' ši pogovoi strniti v nekaj stavkov, vendar bi bilo priporočljivo, v bodoče, da bi zainteresirana osebe vedela, kaj gre v tisk.
S spoštovanjem
prof. Egidij Košuta
a a a. sr« JS {Z.V •a < « n S F