Množica borcev, preživelih pripadnikov slavne Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja in jurišnega bataljona 31. divizije, je s svečanim mimohodom skozi Skofjo Loko počastila spomin na težke, a nepozabne dni naše zgodovine. Leto XXVII. Številka 55 Ustanovitelji: obč. konference SZD1 Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Lok in Tržič — Izdaja CP Gorenjski tis Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 16. 7 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pomoč za Kozjansko nakazujte na podružnico SDK v Ljubljani, in sicer na račun: 50100-789-90319 Svetal vzor mladim generacijam Veliki proslavi, posvečeni preživelim borcem Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja in Jurišnega bataljona 31. divizije, se je udeležilo tudi več tisoč domačinov Od vsepovsod so prišli, hoteč si spet enkrat seči v dlani, hoteč povedati drug drugemu, kako živijo zdaj, tri desetletja po težkih, usodnih dneh boja proti okupatorju. Nepoučeni opazovalec bi v teh dobrovoljnih, že malce osivelih možeh in ženah zadovoljnih, veselih obrazov težko prepoznal nekdanje upornike, nekdanje člane slavnih partizanskih enot, katerih orožje je krojilo potek zgodovine in ki jim moramo biti hvaležni za mir, za neodvisnost, za blagostanje, kakršnega naš mali, tisočletja zatirani narod ni stvari, ki bi lahko odtehtala njihove usluge, storjene slovenskemu ljudstvu, storjene mladim, v svobodi in sreči zraslim generacijam ... Več tisoč ljudi je napolnilo pločnike ulice sončne Škofje Loke, kjer so minulo nedeljo dopoldan s prazničnim mimohodom počastili enaintrideseto obletnico ustanovitve 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna ter tridesetletnico formiranja Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja in jurišnega bataljona 3L divizije. Častno mesto v povorki ce intendantske akademije iz Beograda, mladince škofjeloškega partizanskega odreda, pripadnike planinske brigade JLA in pripadnike Škofjeloškega teritorialnega odreda, GOSTIŠČE RIKLI f-~- i Obiščite priznano blejsko gostišče Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa »Borci narodnoosvobodilne vojske smo še vedno nepogrešljivi ustvarjalni del naše samoupravne socialistične družbe,« je v slavnostnem govoru poudaril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. J Pripadniki planinske brigade JLA so navdušili predvsem s svojo strum-nostjo, saj je enota korakala mimo svečane tribune kot en sam mož. sPBceriaB okusil še nikdar poprej. Z junaštvom in odrekanji, z ranami in žrtvami so postavljali temelje socialistične skupnosti in ni je je seveda pripadalo preživelim borcem, ki so dvignjenih glav sledili vojaški godbi iz Zagreba in svojim praporom. Videli pa smo tudi gojen- Med številnimi uglednimi udeleženci proslave domieilnih enot mesta pod Lubnikom je bil tudi član sveta federacije Miha Marinko. razporejene v brezhibno paradno kolono, čvrste in odločne, da nadaljujejo tradicijo starejših kolegov, da s puškami v rokah branijo pridobitve revolucije, če bi bilo kdaj potrebno. Slabo uro kasneje se je na vrtu škofjeloškega gradu začela osrednja slovesnost, med katero so vojaki-regruti izrekli svečano zaprisego zvestobe in vdanosti domovini. (Nadali, na 2. strani) Navzoče je v imenu JLA pozdravil polkovnik Vinko Krmelj. Zares veličasten prizGr se /< ponujal obiskovalcem, obranim okrog prepolnega avditorija jubilejnega gledališča? na gradu. f XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 00 9. DO 19. AVGUSTA □ f 1 Naročnik: \ Likvidnost nazaduje Gibanje bančnega kapitala je gotovo barometer stanja,v gospodarstvu. Izvršilni odbor ljubljanske banke je na petkovi seji ugotovil upadanje likvidnosti gospodarstva, ki se kaže v naraščanju obsega kreditov. Ti so se junija povečali za 1,9 odstotka, medtem ko so depozitne vloge narasle za 1,7 odstotka. Ob takih denarnih gibanjih se /dostopoma zmanjšuje tudi likvidnost banke. Dobra javna razprava V petek se je sestalo na seji predsedstvo republiške konference mladine. Govorilo je o poteku javne razprave o dokumentih za IX. kongres ZMS. Po oceni sekretarja republiške konference Zdenka Malija je bila aktivnost mladine v predkongresnem obdobju zelo razgibana in ustvarjalna. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da dokumenti niso ostali le v forumih, temveč je razprava o njih segla do vseh aktivov in specia Hz ira ni h organiz a cij. El Asad pride na obisk Na povabilo predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Tita bo obiskal našo državo predsednik Sirske arabske republike Hafez El Asad. Pri nas se bo mudil v drugi polovici meseca. Vodil bo sirsko državno-par-tijsko delegacijo. Tito v Kumrovcu Predsednik republike Josip Broz-Tito je nedeljo preživel v rojstnem Kumrovcu. Ogledal si je gradbišče doma borcev in mladine Jugoslavije in se pogovarjal z delavci. V Kum-rovec je prišel skupaj z ženo Jovanko in v spremstvu Jakova Blaževiča, Milke Planine, dr. Iva Perišina, dr. Jakova Sirotkoviča in dr. Dušana Dragosavca. Retrospektiva avtoportretov V okviru XIX. dolenjskega kulturnega festivala so v nedeljo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki odprli retrospektivno razstavo avtoportretov slikarja Božidarja Jakca, dolenjskega rojaka, ki v teh dneh praznuje 75-letnico rojstva. Otvoritve razstave so se udeležili med drugimi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Sentjurc, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, podpredsednik IS Zvone Dragan, predsednik ustavnega sodišča Slovenije dr. Joža Brilej in drugi gostje iz Slovenije in Hrvatske. Z otvoritvijo razstave se je začel letošnji dolenjski kulturni festival. Praznik proslavili z delovnimi uspehi 13. julij, dan vstaje črnogorskega ljudstva, so po vsej republiki svečano proslavili. Osrednja proslava je bila v Veruši, kjer so odprli moderen počitniški dom za 250 otrok. V Bijelem polju pa so ob dnevu vstaje odprli obnovljeni obrat Vunarskega kombinata, v katerem se bo na novo zaposlilo 300 delavcev. Odprli so tudi obrat konfekcijske tovarne Lenka in hotel Sandžak ter postavili temelje za nov obrat tovarne Radoje Dakič. Romunski tisk o Titu Vsi romunski časopisi so v obširnih komentarjih, objavljenih na prvih straneh, ocenili obisk predsednika Tita v Romuniji in pogovore s predsednikom Ceausescom kot dogodek, ki je pomemben za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med državama. Opazovalci v Bukarešti trdijo, da je bil Titov obisk v Romuniji deležen v tisku, radiu in tele-nziji takšne pozornosti kot še noben obisk doslej. 9 4Hfc 1 Torek — 16. julija 1974 Ponosno so nekdanji partizanski komandanti in komisarji spremljali polaganje svečane zaprisege zvestobe domovini; s katero se je več sto mladih vojakov obvezalo braniti pridobitve oborožene revolucije. Svetal vzor mladim generacijam (Nadalj. s 1. strani) Navzoče je najprej pozdravil predsednik skupščine občine Škofja loka Tone Polajnar, da bi nato prepustil besedo sekretarju medobčinskega sveta ZKJ za Gorenjsko Martinu Koširju. Košir je orisal vlogo, nastanek in borbene uspehe štirih zgoraj omenjenih domieilnih enot, ki so navzlic težavnim okoliščinam zadale sovražniku odločilne udarce in ga naposled pregnale iz dežele, ter potlej poudaril neprecenljiv pomen izkušenj, zbranih v času NOB. Le-te danes znamo koristno vključevati v razvijanje raznih oblik splošnega ljudskega odpora, obenem pa nam. rabijo kot dragoceno pomagalo pri nadaljnji izgradnji družbenega sistema, pri utrjevanju samoupravne demokratične ureditve, pri iskanju poti v lepši jutri in pri izpolnjevanju ciljev, katerih nrav sicer ne terja uporabe sile in prelivanja krvi, vendar je zanjo potrebna velika mera hrabrosti, vztrajnosti in odločnosti, torej lastnosti, ki so odlikovale naše partizane. Slednji prav zategadelj ostajajo nepogrešljiv ustvarjalni del družbe, je poudaril Martin Košir. V pestrem kulturnem programu so se navzočim nazadnje predstavili pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja, recitatorji Loškega gledališča in garnizije JLA ter orkester milice iz Ljubljane. Popoldansko tovariško srečanje je na grad privabilo številne domačine in goste, med katerimi smo opazili tudi člana sveta federacije Miho Marinka. I. G. V sprevodu je poleg ostalih sodelovala skupina mladincev, ki nosi> naziv znamenitega Škofjeloškega odreda. Na Jezerskem se bodo srečali koroški partizani V nedeljo, 21. julija, ob 11. uri bo v Komatevri nad Jezerskim srečanje borcev in aktivistov, še posebno pa koroških partizanov, ki so se borili pod zastavo Koroškega in kasneje, od avgusta leta 1944 dalje, Zahodnokoroškega odreda. Enota, v njej so se borili številni koroški Slovenci, je delovala tudi na našem obmejnem področju, predvsem pa v okolici Jezerskega, Solčave, Borovelj, Sel, Pliberka, Sveč in Podkloštra, pogosto pa je prestopila tudi Dravo. Hkrati bodo v nedeljo v Komatevri odprli prenovljeno partizansko bolnico Krtina, kjer so se zdravili borci in borke Zahodnokoroškega odreda. Bolnico so v zadnjem mesecu jezerski borci, vaščani in mladinci obnovili, za kar ima največ zaslug Tone Štirn, ki je leta 1944 bolnico v Komatevri tudi zgradil. Srečanje koroških partizanov in otvoritev prenovljene Krtine — organizirata ga odbor koroških partizanov pri občinskem odboru ZZB NOV Kranj in jezerska borčevska organizacija — bosta popestrila partizanski miting in družabno srečanje s kulturnim programom ob nekdanji domačiji v Komatevri. Organizatorji želijo, da bi se nedeljskega srečanja udeležilo čim več borcev, aktivistov ter občanov. V bližino prireditvenega prostora in partizanske bolnišnice se je moč pripeljati z osebnimi avtomobili. Na praznični dan bodo delegacije položile vence tudi k spominskim obeležjem in spomenikom na Koroškem, kjer so pokopani borci Zahodnokoroškega odreda. Pokroviteljstvo nad slavjem je prevzel Zdravstveni dom iz Kranja, -jk Odlikovanje za Tomšičevo brigado Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval prvo slovensko proletarsko udarno brigado Toneta Tomšiča z redom narodnega heroja. To visoko odlikovanje bo v imenu odbora brigade v vojašnici »Borisa Kidriča« v Šentvidu, kjer je nastanjena enota JLA, ki nosi ime po narodnem heroju Tonetu Tomšiču, sprejel general major Vlado Mišica, izročil pa ga bo predsednik CK ZKS Franc Popit. Proslavi, ki bo danes dopoldne v Šentvidu, bodo poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in JLA prisostvovali tudi .številni nekdanji borci Tomšičeve brigade. -jg Pomoč Kozjanskemu Pomoč prihaja od sepovsod — iz sklada bodo dobili pomoč le najbolj potrebni — kreditiranje kmetijske proizvodnje Do petka se je v repuotiškem solidarnostnem skladu za pomoč Kozjanskemu /bralo 1,500.000 dinarjev, je dejal na novinarsKi konferenci predsednik koordinacijskega odbora za pomoč potresnim področjem Boris Mikoš. Konferenco ie pripravil republiški sekretariat za informacije, da bi novinarje se.nanil s potekom akcije za pomoč šniarski in šentjurski občini. Večja vsota predvidenih sredstev pa naj bi se v sklad natekla ta eden. Sindikati, ki so prevzeli pobudo v solidarnostni akciji, so namreč predlagali delovnim organizacijam, da naj preteklo prosto soboto spremene v delovni dan, zaslužek pa namenijo za Kozjansko. Ce pa imajo v teh dneh kolektivni dopust> denar lahko nakažejo iz skladov skupne porabe, saj jim SDK to omogoča. Delovno soboto pa bodo organizirale kasneje. Ko je Boris Mikoš govoril škodi, je dejal, da bo le-ta ocenjena se ta mesec. Je pa veliko večja kot so menili v začetku, ko so jo cenili na približno deset starih minjard. Delovne ekipe, ki pregledujejo teren in popisujejo škodo, menijo, da jo bo prek 20 milijard. Veliko objektov, ki sicer niso porušeni, namreč ne bo mogoče obnavljati, ker v njih nikakor ne bi mogli zagotoviti varnosti prebivalcev pri morebitnih ponovnih potresih. Vse škode tudi ne bo mogoče pokriti s sredstvi iz solidarnostnega sklada oziroma s prispevki delovnih ljudi. Iz tega sklada bodo dobili pomoč le tisti, ki so utrpel: rečjo škodo. Zgrajene bodo tud sole. Drugi občani pa si bodo morali pomagati s krediti. Ljubljanska banka je že odobrila 30 milijonov dinarjev za različna posojila. Občani jih bodo lahko uporabili za popravilo gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš ki niso toliko prizadete da bi imeli pravico do pomoči iz solidarnostnega -klada. Obresti bodo minimalne. V pripravi je tudi kreditiranje kmetijske proizvodnje, ki je v zadnjih nekaj letih začela napredovati in je že kazala prve uspehe. Zato je treba storiti vse, da zaradi potresa ne bi prišlo do zastojev v razvoju. Izobraževalna skupnost Slovenije je že zbrala denar za gradnjo \ faze šole v Zibiki, prispevala pa je tudi 2 milijona dinarjev za obnovo drugih šolskih prostorov. Upravni odbor Vodnega sklada Slovenije je odobril 36.000 dinarjev za plačilo prekoračitev stroškov pri gradnji vodovoda v šmarski in šentjurski občini. Razliko med predračunsko ceno in dejanskimi stroški bi morali poravnati občani. Predstavniki samoupravnih stanovanjskih skupnosti in solidarnostnih skladov pa so se sporazumeli, da bodo zbrali za Kozjansko 30 milijonov dinarjev, Sporazumi predstavljajo pomemben dosežek, saj so se skupnosti za združitev razmeroma zelo visokih sredstev dogovorile v dobrih dveh tednih. Tudi občinske skupščine se že odzivajo pozivu na pomoč s sredstvi iz rezervnih skladov. Kako je na terenu? Preskrba z gradbenim materialom je dobra. Pri grosistih ima Kozjansko tri mesece prednost. Tudi šole so že začeli graditi. Če do jeseni ne bodo pod streho, bodo pouk začasno imeli v zadružnih in gasilskih domovih in drugih pomožnih prostorih. Po potrebi bodo otroke prevažali v centralne šole v drugih občinah. V zadnjih dneh, ko so pomoč že začeli razdeljevati, pa se je pokazalo, da je teren slabše organiziran kot zbiranje sredstev. Ponekod so se pojavile tudi težnje, da bi z denarjem zgradili objekte, ki jih pred potresom ni bilo oziroma predlagajo rešitve, ki bi sicer za kraj lahko veliko pomenile," so pa dražje. Kot je poudaril predsednik koordinacijskega odbora za zbiranje in razdeljevanje sredstev za Kozjansko Boris Mikoš, sklad česa takšnega ne bo dovolil in bo razdeljeval pomoč le po dejanski škodi in potrebi. Na vprašanje, kako to, da solidarnostna akcija poteka le v Sloveniji in ne po vseh republikah, pa je odgovoril, da je to v skladu z družbenim dogovorom med republikami, ki ga je predlagala in tudi med prvimi podpisala Slovenija. Ta dogovor pravi, da se solidarnostna akcija pri naravnih nesrečah organizira po vsej državi šele tedaj, ko škoda preseže 1,500.000 dinarjev. Ob 16. juliju, dnevu tanki-stov JLA in 30-letnici ustanovitve tankovskih enot NOV Jugoslavije, iskreno čestitamo vsem borcem tankovskega odreda NOV Slovenije, borcem I. in II. tankovske brigade ter vsem tankistom JLA, Gorenjski borci nekdanje II. tankovske brigade. Odbor za medsebojna delovna razmerja v združenem delu Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja prosta delovna mesta: učitelja razrednega pouka U ali PRU učitelja za podaljšano bivanje učencev U ali PRU dveh vzgojiteljic za VVZ Cerklje Prošnje z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema ravnateljstvo šole 15 dni po objavi razpisa. V petek je bila na obisku pri kranjski občinski skupščini delegacija iz Pulja. V njej so bili člani predsedstva občine in predstavniki gospodarstva. Dele gacijo sta najprej sprejela predsednik občinske skupščine Tom Volčič in predsednik konjskega 'izvršnega sveta Franc Sifkovič. Zatem pa BO se člani delegacije , rjali s političnim aktivom občine in s predstavniki neka terih kranjskih delovnih organizacij o možnostih za Urjenji gospodarskega sodelovanja med občinama Ugotovili so, da ima največje možnosti za iovanje gumarska, elektrotehnična in živilska industrija ter turizem. Po pogovoru 80 si gostje ogledali nekatere turistične objekte v občini. (Ib) Foto: S. Hain STOLPEC ZA UPOKOJENCE Merkur Kranj — temeljna organizacija združenega dela prodaja na debelo, gradi nasproti železniške postaje v Kranju v nadaljevanju skladiščnih objektov novo skladišče za izdelke črne metalurgije. Graditi so začeli spomladi, pet tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče pa bo gotovo konec leta. To je predzadnji objekt v okviru gradnje skladišč v tem delu Kranja. Gradnja skladišča za izdelke črne metalurgije (izvajalec del je Gradiš) bo veljala okrog 26 milijonov novih dinarjev —A. Ž. — Foto: F. Perdan Aerodrom Ljubljana - Pula razpisuje za leto 1974/75 naslednje štipendije: 1 na Fakulteti za elektrotehniko 1 na Prometni fakulteti v Beogradu — letalska smer 1 na Medicinski fakulteti 1 na Višji tehniški varnostni šoli 1 na Višji šoli za medicinske sestre 2 na Gasilski srednje-tehnični šoli v Zagrebu Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli študenti in dijaki višjih letnikov, ki dosegajo boljši učni uspeh, pa so v slabšem materialnem položaju. Prošnjam za štipendije morajo kandidati priložiti kratek življenjepis, frekventacijsko potrdilo ali zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o dohodkih staršev. Prošnje z dokazili sprejema v 15 dneh od razpisa Aerodrom Ljubljana—Pula, Splošni sektor — Kadrovska služba 64210 Brnik Aerodrom, p.p. 10. Osnovna šola Ivan Tavčar Gorenja vas odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje delovno mesto učitelja zgodovine-zemljepisa s polnim delovnim časom za nedoločen Prijavni rok je 7 dni. cas. Štipendijski dinar Jeseniški komunisti so razpravljali o problemih štipendijske politike v občini — Posebna služba naj bi skrbela za dosledno uresničevanje načel ter vodila sprejeto politiko štipendiranja — Pozornost kadrovskim štipendijam Delovne organizacije! Krajevne skupnosti! Občani! Obveščamo vas, da opravljamo ASFALTERSKA DELA z vsemi spremljajočimi cestno gradbenimi deli. Dogovorjena dela opravimo v rokih, kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Se priporočam! Janez Auser, asfaltiranje Cankarjeva 20, Tržič Kadrovska komisija, ki deluje pri občinskem komiteju ZK na Jesenicah, je za petkovo sejo članov komiteja pripravila dokaj obsežno gradivo o štipendiranju v občini in nakazala v analizi razmer na osnovne značilnosti in probleme dosedanje politike štipendiranja. Na osnovi te analize so komunisti po plodni razpravi, v kateri so pokazali vrsto zares perečih problemov, sprejeli določena stališča, ki jih bodo posredovali vsem organizacijam združenega dela v občini. GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej ANKETA O ŠTIPENDIRANJU Junija je kadrovska komisija med učenci jeseniških srednjih šol izvedla anketo o štipendiranju. Anketo je izpolnilo 392 učencev, od katerih jih 98 prejema štipendijo. Takih, ki bi bili po premoženjskem cenzusu še upravičeni prejemati štipendijo, pa jih je v občini še 148. Razen tega je v 4-letnih srednjih šolah zunaj jeseniške občine še 56 takih učencev, ki bi bili upravičeni do štipendije. Će želijo vsem učencem, ki končajo osnovno šolanje in so upravičeni do štipendije po določenih kriterijih, omogočiti nadaljnje šolanje, bi morali v naslednjem šolskem letu podeliti še 50 štipendij. Poleg tega morajo predvideti štipendije tudi za 63 učencev, ki letos končujejo srednjo šolo in nameravajo študirati na višjih in visokih šolah. Štipendije, ki jih prejemajo učenci srednjih šol v jeseniški občini, so odvisne od povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana in od uspeha učenca ter od letnika. Tako znaša štipendija v Šoli za zdravstvene delavce od 190 do 500 dinarjev, na Tehnični srednji šoli 270 dinarjev do 750 dinarjev, na ekonomski šoli od 200 do 790 dinarjev in na gimnaziji od 200 do 780 dinarjev. Naloge komunistov v socialni politiki da je bila v zadnjem Lahko rečemo, socialna politika obdobju v ospredju med pro blemi, ki so se jih lotevali slovenski komunisti, ne nazadnje pa je bilo prav to področje tudi v središču pozornosti obeh nedavnih kongresov — tako slovenskega kot jugoslovanskega. Vsa ta živahnost okoli problema socialne politike pri nas je imela dokajšen odmev v javnosti; zato prav ta javnost pričakuje od Zveze komunistov, tako je na današnjem razgovoru s predstavniki tiska poudarila predstavnica IK predsedstva CK ZKS Majda Gasparijeva, uresničevanje dokumentov sprejetih na obeh nedavnih kongresih ZK. Zato je na svoji zadnji seji CK ZKS sprejel »operativni načrt« za reševanje problemov socialne politike pri nas. Posebno veliko pozornosti naj bi v prihodnjem obdobju posvetili pospeševanju procesa ob ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti kot so skupnosti za zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva, zdravstvenega varstva, otroškega varstva, invalidsko pokojninskega zavarovanja in socialnega skrbstva. Ob konstituiranju teh samoupravnih interesnih skupnosti DO novem pa je treba posvetiti nemalo pozornosti delegatom oziroma skupinam delegatov, ki naj postanejo V samoupravnih skupnostih nekakšna stalna jedra za reševanje določenih vprašanj predvsem ■ področja socialne politike. Dosledneje je treba v prihodnjem obdobju sprejemati izvrševanje resolucije 3. konference ZKS. Ponekod so že začeli sestavljati ocene o opravljenem delu, celotna slika pa naj bi bila znana do konca tega leta. Naloge, ki smo si jih zadali z resolucijo, bomo lahko izpolnili še v naslednjih dveh ali treh letih. Med temi pa naj bi posebej poudarjali skrb za izenačevanje pogojev razvoja otrok in mladine. Že nekaj časa CK ZKS ni posebej obravnaval nalog komunistov v zdravstvu. Ob siceršnjem napredku zdravstva, dvigu zdravstvenega standarda, pa ostajajo še vedno nerešeni ali se znova pojavljajo problemi, ki zahtevajo, da o njih spregovorijo slovenski komunisti tudi na višjem nivoju. Ne gre prezreti, da je v zdravstvu v zadnjih desetih letih bilo sprejeto relativno malo komunistov. Treba bi bilo končno enkrat krepko ugrizniti v kislo jabolko črne prakse v zobozdravstvu in privatizacijo V zdravstvu sploh, spregovoriti o odnosu do bolnika itd. O tem naj bi razpravljali tudi v občinskih skupščinah, zdravstveni delavci in pa medobčinski sveti ZK že v septembru. Ena najpomembnejših nalog, ki si jih je zastavil CK ZKS, pa je prav gotovo pobuda za akcijo v temeljnih organizacijah združenega dela za urejanje standarda delav- cev in njihovih družin. Poleg pospeševanja gradnje stanovanj za delavce so namreč dnevno varstvo otrok in družbena prehrana tolikšnega pomena, da o teh zadevah ne morejo razpravljati le ustanove, ki opravljajo te vrste storitve, pač pa morajo o tem razpravljati in sklepati neposredno delavci, ki so zainteresirani za te vrste storitev. Nedvomno ostaja otroško varstvo še naprej na prvem mestu prizadevanj za dvig družbenega standarda delovnega človeka. Če vemo, da bo na primer samo v Ljubljani letos odklonjenih okoli 4000 predšolskih otrok, potem naj bi bili napori za zmanjševanje te vrste osipa res izjemni. Brez prizadevanj delovnih organizacij ne bo šlo. Da bi dosegli zastavljeni cilj, namreč varstvo za vse otroke do leta 1980, se bo treba oprijeti tudi akcij, ki so se v zadnjem času poleg samoprispevka občanov izkazale za zelo uspešne. Gre namreč za solidarnostne akcije. Večje delovne organizacije pa bi lahko razmišljale tudi o svojih vrtcih. Čeprav je v Sloveniji 57 osnovnih šol in 300 podružničnih, ki imajo le ono-izmenski pouk, pa vendarle še nikjer niso uvedli celodnevnega bivanja otrok v šoli, kar bi nedvomno tudi precej prispevalo k reševanju otroškega varstva. Predvidevajo, naj bi v jeseni vsaj kakih 18 šol poskusno uvedlo celodnevno bivanje učencev. Na spisku nalog enoletnega programa CK ZKS je tudi le opredelitev do idejnih izhodišč v družinski zakonodaji in pa ocena socialno varstvene dejavnosti cerkve. L. M. NAJVEČ ŽELEZARNA Največ štipendij nasploh podeljuje največji delovni kolektiv, jeseniška železarna. Od skupaj 357 štipendij jih največ nameni učencem poklicne šole Železarsko izobraževalnega centra. Temeljna izobraževalna skupnost štipendira 48 dijakov in študentov, skupščina občine Jesenice 40, Splošna bolnica 17, Republiška izobraževalna skupnost 56 itd. Tudi razpis za štipendije v naslednjem šolskem letu daje kar ugodno sliko. Razen tega obiskuje izredni študij na visokih, višjih in drugih šolah kar 311 izrednih študentov iz jeseniške občine, in sicer 153 na visokih in višjih, 120 na srednjih in 31 na poklicnih. Kaže, da je zanimanje za to obliko študija precejšnje, zato bi ob načrtnem delu in skladnejši štipendijski politiki lahko v občini pomagali tudi tistim, ki se ob rednem delu nadalje izobražujejo. SOLIDARNOST Ko so komunisti ob teh in drugih podatkih analize razpravljali o nadaljnjih poteh štipendiranja, so bili enotni v tem, da bo treba v občini politiki štipendiranja posvetiti več pozornosti kot do zdaj, ko je bila politika neenotna, neskladna. Menili so, da bi ob družbenem dogovoru o štipendiranju morali upoštevati solidarnost v tem smislu, da ne bi še dodatno obremenjevali tistih organizacij združenega dela, ki so že do sedaj precej vlagale. Iniciativni odbor bi moral nekako usklajevati sredstva, ki se bodo zbirala iz brutto osebnih dohodkov. Obenem so menili, da bi morali v okviru občine nujno organizirati posebno službo, ki bi skrbela za dosledno uresničevanje politike štipendiranja in usklajevala delo med tistimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki se že zdaj ukvarjajo s temi vprašanji. Znatno več pozornosti pa bi tako imenovanim »kadrovskim« štipendijam v organizacijah združenega dela morali posvetiti samoupravni organi. Prav to je bilo do sedaj področje, na katerem so se pojavljali številni problemi. Organizacije združenega dela bi morale sprejeti določene programe štipendiranja pa osnovi svojih razvojnih programov, kadrovske službe v podjetjih pa bi se morale s štipendisti več ukvarjati in jim omogočiti, da nenehno spremljajo razvoj in delo v tisti delovni organizaciji, ki jih štipendira. Mnenja Ludvik Kejžar: »Komunisti se moramo zavzemati, da bo politika štipendiranja v občini enotna in skladna.« Ivo Ščavničar: »Predvsem moramo podpirati kadrovsko štipendiranje in v okviru občine ustanoviti službo, ki bo delo na tem področju usklajevala in pravilno usmerjala.« Bratko Škrlj: »Ob politiki štipendiranja še vedno prihaja do precejšnjih neenotnosti in prav je, da komunisti razpravljajo o teh problemih zares temeljito in zavzamemo določena stališča.« Dante Jasnič: »Pri podeljevanju štipendij moramo upoštevati socialni in kadrovsko-ekonomski vidik. Predvsem moramo doseči, da v organizacijah združenega defa usposobijo svoje kadrovske službe.« Slavko Osredkar: »Kadrovska politika organizacij združenega dela je neločljivo povezana s proizvod: nim programom določene organizacije. Neprestano ho treba težiti tudi k posebnim oblikam dodatnega izobraževanja na delovnem mestu.« \ D. Sedej INVALIDSKO ZAVAROVANJE Pravico iz invalidskega zavarovanja dobi zavarovanec praviloma od dneva, ko je postal invalid oziroma od dneva, ko je nastala telesna okvara. Pravico torej dobi, če je izpolnjen tudi pogoj zavarovalne in pokojninske dobe, od dneva nastanka invalidnosti oziroma telesne okvare. Vendar se invalidska pokojnina izplačuje zavarovancu, ki mu je bil po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek, ali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, šele od prvega naslednjega dneva po dnevu, s katerim se mu je nehal izplačevati osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka. Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja več samostojne dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, invalidnost oziroma telesna okvara pa je nastala pred vložitvijo zahteve, se izplačuje invalidska pokojnina oziroma invalidnina od dneva, ko je nastala invalidnost oziroma telesna okvara, vendar pa največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj. POGODBENO ZAVAROVANJE OSEB, KI OPRAVLJAJO SAMOSTOJNO GOSPODARSKO DEJAVNOST V Uradnem listu SRS št. 22/1974 je objavljena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost. Pogodba je bila objavljena 1. junija 1974, a je začela veljati 9. junija 1974. Dan, s katerim je pogodba začela veljati, je važen zaradi dejstva, da imajo zavarovane osebe po določilu 9. člena pogodbe pravico in možnost, da spremenijo v roku dveh mesecev od uveljavitve pogodbe osnovo zavarovanja iz nižje v višjo. Po določilu 2. odstavka 10. člena omenjene pogodbe se lahko zakonec samostojnega obrtnika od 2. avgusta 1973 dalje pokojninsko in invalidsko zavaruje kot oseba v delovnem razmerju skladno določbi 154. člena obrtnega zakona, Uradni list SRS št. 16/74- Jože Kacin dipl. upravni pravnik IZLETI Komisija za izlete pri kranjski podružnici društva upokojencev je letos organizirala že več izletov za upokojence. Na prvem izletu so se z avtobusom popeljali v Podčetrtek, pa še do Kumrovca in Brežic. Na drugem izletu pa so si hoteli ogledati kraje, kjer so potekale borbe slovenskih prostovoljcev za severno mejo. Pot jih je vodila v Maribor, na Lovrenc, v Mežico, Gornji grad in še druge kraje. Pred nedavnim so se vrnili z izleta po Primorskem pevci moškega pevskega zbora kranjske podružnice društva upokojencev. Na poti skozi Lipico, Štanjel in druge kraje so se ustavili tudi na grobu pesnika Srečka Kosovela ter tam počastili pesnikov spomin z nekaj pesmimi. O pesniku pa je govorila tudi njegova sestra. Kranjski pevci so še ustavili tudi v Dutovijah, kjer so imeli krajši koncert pri grobnici in oh spomeniku NOB. Komisija za izlete pri kranjski podružnici je pripravila tudi v poletnem času nekaj izletov. Sredi junija so upokojenci obiskali Julijsko.Krajino, v začetku julija pa so se popeljali čez Vršič v dolino Soče skozi Idrijo in do Vrhnike. Konec tega tedna pa pripravljajo še izlet na Primorsko. Peljali se bodo preko Trebije do Mosta na Soči in Čepovana tja do Nove Gorice. L. M. Torek — 16. julija 1974 Čevljarji osnovali združenje obutvene industrije Samoupravni sporazum so podpisali v četrtek v Preddvoru predstavniki vseh podjetij slovenske obutvene industrije — Združenje ni dokončna oblika povezanosti — Sodelovanje s sorodnimi panogami, proizvajalci surovin ter organizacijami iz drugih republik V četrtek so v Preddvoru pooblaščeni predstavniki Alpine iz Žirov, Industrije obutve iz Novega mesta, tovarne čevljev Jadran-Ciciban iz Mirna pri Novi Gorici, tovarne obutve Lilet Maribor, Peka iz Tržiča, Planike iz Kranja, tovarne lahke obutve Tolo iz Šentjurja pri Celju in Tria iz Tržiča podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti Združenje obutvene industrije. Slovesnemu podpisovanju sporazuma so prisostvovali predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič, predsednik IS občinske skupščine Kranj Franc Šifkovič, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, predsednik kranjskega občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen, predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič, predstavniki republiškega sindikata ter najvidnejši predstavniki organizacij združenega dela, podpisnic sporazuma. Začetki snovanja novega združenja segajo v lanski december, ko je bil oblikovan tudi iniciativni odbor. Pred četrtkovim podpisom je bil predlog samoupravnega sporazuma v javni razpravi. Maja in junija so TOZD in OZD, ki se povezujejo v novem združenju, predlog sporazuma sprejele. Seveda je bilo pred tem precej razprav, ali je združenje zadostna oblika povezovanja obutvene industrije ali je besedilo sporazuma usklajeno z ustavo, kakšne so možnosti nadaljnjega povezovanja obutvene industrije, itd. Čeprav se delo šele začenja, so povedali v četrtek pred podpisom sporazuma, bo združenje prispevalo k hitrejšemu in boljšemu delu obutvene industrije. Sčasoma bodo ustvarjeni tudi pogoji za še tesnejše sodelovanje slovenskih obutvenih podjetij. Pantzova nagrada in nagrada Novator leta Lani ob občinskem prazniku, 1. avgustu, so v jeseniški železarni prvič podelili Pantzovo nagrado najpriza-devnejšemu novatorju in raziskovalcu na področju metalurgije. Prejel jo je dr. Marjan Gabrovšek. Odbor za novatorstvo je v železarni letos že razpisal natečaj za letošnje Pantzove nagrajence. Obenem pa bodo v železarni podelili oziroma izbrali najboljšega novator-ja leta, ki bo prejel nagrado Novator leta. S tem in še z drugimi oblikami priznanj, spodbud in odškodnin nameravajo v jeseniški železarni pospešiti razvoj inovacijske in racio-nalizatorske dejavnosti. D. S. Triglav konfekcija Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodje za prodajalno Kranj 2. prodajalke za prodajalno Kranj 3. vajenke za prodajalno Kranj Pogoji za sprejem: pod 1.: visoko kvalificirana trgovska delavka ali kvalificirana delavka s 5 let prakse, pod 2.: kvalificirana trgovska delavka, pod 3.: dokončana osemletka. Rok za vložitev ponudb je do 25. julija 1974. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in z navedbo kvalifikacij pošljite na naslov: Triglav konfekcija, 64000 Kranj, Savska cesta 34. Združenje obutvene industrije ni zaprta organizacija. Predstavniki podpisnic so povedali, da se bo obutvena industrija še tesneje povezovala z usnjarsko industrijo in proizvajalci surovin za obutveno industrijo, kemiki, tekstilci, proizvajalci plastičnih mas itd. Prezreti pa ne kaže tudi povezovanja s sorodnimi organizacijami iz drugih republik in pokrajin. Zasnove takšnega sodelovanja so že ustvarjene. Združenje, njegov sedež bo v Ljubljani, ho dobivalo sčasoma vedno zahtevnejše naloge s področja prodaje, proizvodnje, nabave, kadrovske politike, financ in usmerjanja skupnih sredstev in načrtovanja nadaljnjega povezovanja obutvene industrije. J. Košnjek Enotna merila v kadrovski politiki Na zadnji seji vseh zborov škofjeloške občinske skupščine so se delegati zavzeli za čimprejšen podpis družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka. S podpisom dogovora se bodo podpisniki zavzeli, da bodo na osnovi analize obstoječe kadrovske sestave in lastnih razvojnih načrtov za svoje organizacije do konca leta sprejeli srednjeročne programe kadrovske politike, ki bodo usklajeni s srednjeročnim načrtom družbenoekonomskega razvoja občine in republike. V skladu z družbenim dogovorom bodo v drugi polovici letošnjega leta dopolnili in priredili svoje akte o sistemizaciji delovnih mest na osnovi dejanskih potreb, ki jih bodo ugotovili na podlagi opisa delovnih mest ter analize potreb strokovnosti, znanja in sposobnosti, značilnih za posamezno delo. Pri sistemizaciji delovnih mest bosta pri zahtevanih stopnjah šolske izobrazbe odslej za posamezno delovno mesto dopuščeni največ dve možnosti, zahtevane delovne izkušnje za vodilna in strokovna delovna mesta po odslej ne bodo presegale petih let. V družbenem dogovoru je izredno velika povezanost posvečena izobraževanju. Zaradi zmanjševanja in postopne odprave razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo zaposlenih se bodo podpisniki zavzemali, da bodo na nova in prosta delovna mesta sprejemali le delavce z zahtevano izobrazbo, tiste, ki pa je nimajo, naj bi sprejeli na delo le za določen čas ali pa jim morajo zagotoviti pridobitev take izobrazbe. Zato morajo podpisniki poskrbeti, da bo izobraževanje dostopno vsem delavcem, da bo družbeno izobraževanje sestavni del vsakega usposabljanja za delo in uvajanja zaposlenih v delo na posameznem delovhem mestu in ne nazadnje, da bodo s stalnim izobraževanjem omogočali še uspešnejše uveljavljanje delovnih ljudi v naši samo- upravni socialistični družbi ter izkoriščanju dosežkov znanosti. V ta namen bodo delavcem, ki se bodo izobraževali ali strokovno izpopolnjevali na podlagi potreb organizacije, vračali vse stroške šolnine, stroške prevoza od kraja zaposlitve do kraja šolanja ter izplačevali nadomestilo osebnega dohodka, kadar je delavec zaradi šolanj^ odsoten z dela. Poleg tega morajo podpisniki dogovora za prvo opravljanje izpitov svojim zaposlenim zagotoviti določeno število dni študijskega dopusta. Izobraževalne ustanove morajo posvečati vso skrb posebno nadarjenim otrokom, da se bodo njihove sposobnosti lahko maksimalno razvijale. Podpisniki dogovora s področja šolstva in drugih organizacij, predvsem pa zavod za zaposlovanje, bodo nadarjenim otrokom socialno šibkih družin, posebno še delavskih in kmečkih, pomagali pri vključevanju v nadaljnje šolanje ter nanje opozarjali zainteresirane organizacije. Komunalni zavod za zaposlovanje ima v zvezi s tem posebno nalogo, da skupaj s šolo take otroke odkriva, vodi o njih evidenco ter išče možnosti studiranja in druge oblike pomoči. Temeljna izobraževalna skupnost in šole, tako je zapisano v družbenem dogovoru, morajo storiti vse, da bodo otroci in mladi delavci preden stopijo v delovno razmerje končali osemletko. Delavska univerza, kmetijske organizacije ter ustrezne samoupravne interesne skupnosti pa imajo kot stalno nalogo skrb za pripravo in izvedbo strokovnega izobraževanja ter usposabljanja kmečkih gospodarjev in gospodinj, da se le-ti strokovno usposabijo za sodobno kmetovanje in za nuđenje storitev gostom v okviru kmečkega turizma. Za uresničevanje teh nalog morajo izdelati dolgoročne in letne načrte, katerih uresničevanje naj poteka prek organiziranih tečajev in seminarjev. J. Govekar Tovarna obutve Tržič razglaša za svojo prodajalno v Kranju, Prešefnova 9 naslednji prosti delovni mesti: poslovodje pogoji za sprejem: visoko kvalificirani delavec v trgovini s sposobnostjo organizacije in vodenja ali kvalificirani delavec v trgovini in 10 let delovnih izkušenj in sposobnostjo organizacije in vodenja, prednost imajo kandidati iz stroke, poln delovni čas, poskusno delo štiri mesece, da kandidat ni v preiskavi in ninla prepovedi opravljanja tega poklic a. trgovskega pomočnika pogoji za sprejem: kvalificiran delavec v trgovini, poln delovni čas, poskusno delo tri mesece. Prijave sprejema kadrovski oddelek Tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh od objave razglasa. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Občinske skupščine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA v oddelku inšpekcijske službe Pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj; 2. ŠEFA ODSEKA ZA DRUŽBENE SLUŽBE v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj; 3. REFERENTA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj; 4. REFERENTA ZA FINANČNE ZADEVE v oddelku za ljudsko obrambo Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj; 5. PISARNIŠKE MOČI — v oddelku za ljudsko obrambo — v personalni službi Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z dobrim znanjem strojepisja; 6. STENODAKTILOGRAFA v sekretariatu občinske skupščine Pogoj: srednja ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z dobrim znanjem strojepisja in stenografije; 7. GEODETSKEGA RISARJA v Geodetski upravi Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z opravljenim izpitom tehničnega risarja. ' t. • Kandidati za zgoraj razpisana prosta delovna mesta naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. GIP GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠK. LOKA sprejme v delovno razmerje: večje število delavcev za delo na žagi in skladišču hlodovine Interesenti naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku GIP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva cesta 56. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ Na podlagi 11. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa odbora za medsebojna razmerja z dne 11/7-1974 objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. kurjača v stanovanjskem naselju Planina Pogoji: KV delavec in strokovni izpit za kurjača visokotlačnih kotlov Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja 30 dni 2. knjigovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja 30 dni. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Na prosta delovna mesta se sprejme delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave za zaposlitev pošljite v 15 dneh na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Izvršni svet SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: 2 štipendiji za študij na pravni fakulteti, višji pravni šoli v Mariboru ali višji pravni šoli v Ljubljani 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 1 štipendijo za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1 štipendijo za študij na srednji gradbeni šoli. Višina štipendije je odvisna od študijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista. Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim uspehom in t isti, ki vpisujejo višje oziroma zaključne letnike. Interesenti naj vloge za podelitev štipendij z izkazom o učnem uspehu oziroma s potrdilom o opravljenih izpitih vložijo do 31. avgusta 1974. Desetletnica krajevne samouprave Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi Jutri bo minilo 33 let, ko je bila na Bledu, kjer je bil takrat center gestapovskih in vojaških sil na Gorenjskem, velika trosilna akcija. Organizirali so jo takratni blejski mladinci kot znamenje odpora prebivalcev proti okupatorju. Ta dan so si prebivalci Bleda izbrali za krajevni praznik. Vsako leto v krajevni skupnosti od 17. do 22. julija pripravijo številne prireditve. Tudi letos bo tako, le še bolj slovesno. Prek pet tisoč prebivalcev Bleda in tega dela radovljiške občine bo namreč ob spominu na dogodke iz julija 1941 proslavilo še desetletnico ustanovitve krajevne skupnosti. Bled z bogato turistično tradicijo m še bogatejšo kulturno zgodovino je eden izmed tistih krajev pri nas. ki je po vojni z velikimi koraki nenehno napredoval. Seveda Bled z vsemi turističnimi značilnostmi znan daleč po svetu ni le turistični kraj, čeprav danes v prvi vrsti živi predvsem za turizem. Ta gorenjska turistična metropola, ki takšno ime nedvomno zasluži, prav gotovo ne bi bila to, kar je, če ne bi imelo pri njenem razvoju veliko vlogo tudi gospodarstvo. Vezenine, LIP Bled, Gozdno gospodarstvo, Špecerija, Komunalno podjetje Grad. in nekatere druge delovne organizacije ne le dopolnjujejo, marveč tudi krepijo gospodarsko moč kraja in občine, bogatijo standard prebivalcev, in kar je najpomembnejše, uspešno se vključujejo v iz dneva v dan pestrejšo turistično ponudbo. Ce kdo, potem so prebivalci Bleda lahko ponosni, da so v desetih letih delovanja krajevne samouprave veliko dosegli. Blizu pet milijonov novih dinarjev so vložili v različne komunalne in druge objekte. V 10 letih je bilo asfaltiranih 26 večjih in manjših cest. Obnovili ali na novo so zgradili štiri mostove, asfaltirali steze v parkih, deloma prestavili potok Rečico, uredili betonski vodotok in pločnik ter namenili 470.000 dinarjev za obnovo javne razsvetljave. Med pomembnejša dela vsekakor sodi tudi urejanje vodovoda in kanalizacije, razširitev pokopališča, nabava nekaterih komunalnih strojev in vozil (mrliški avto, pometalni stroj, dve rolbi za čiščenje snega itd.). Še bi lahko naštevali, vendar omenimo le še en uspeh. Lani so prvič izvedli pomembno akcijo. Organizirali so samoprispevek za asfaltiranje cest. 1,6 milijona dinarjev so bila vredna vsa dela. Polovico je prispevala krajevna skupnost, hlizu 14 odstotkov denarja so zbrali prebivalci, prek 36 odstotkov pa so Prispevale delovne organizacije Letos imajo v programu podobno, vendar še večjo akcijo. Obnoviti Nameravajo mrliške vežice in asfaltirati nčkatere ceste ter pločnike. Za to bodo potrebovali okrog 2,2 milijona dinarjev. Znesek ni ravno majhen, vendar so prepričani, da oodo denar pravočasno zbrali. V tem skopem desetletnem pregledu uspehov v krajevni skupnosti pa seveda ne moremo mimo nekaterih Pomembnih turističnih investicij. Bled je v tem obdobju1 dobil dva moderna hotela — Golf in Garni. Obnovljeni, razširjeni in posodobljeni so bili vsi hoteli na Bledu, trgovine, gostinski in drugi lokali, temu primerno so se razvijala tudi podjetja Vezenine, Špecerija, Živila, LIP, GG itd. Največji korak na turi-stičnem področju pa je bil nedvom-''<' Storjen z ureditvijo gradu, otoka, Vgradnjo golf igrišča in smučarskega središča na Zatrniku. Poleg tega pa (1e smemo prezreti velikih naporov pr' izgradnji nove šole. ureditvi ■mjižnice, pri skrbi za ureditev otro-*kega varstva, zdravstva. Čeprav priznajo, tla je bilo v *B8etih letih veliko narejenega, »lejci na sestankih krajevne konfe-fence socialistične zveze, krajevne ■KUpnosti, organizacije zveze komunistov m drugih raje razpravljajo 0 tem, kaj hi bilo treba še nauditi, ^iso še povsem zadovoljni s sedanjo "Kanalizacijo in vodovodom. Za [Jograditev in ureditev kanalizacije Go^treba še precej denarja. Nenehno Pomanjkanje pitne vode v poletnih mesecih pa bodo odpravili / zatesni-•jdjo vodovodnega rezervoarja na straži. Na nedavni konferenci turističnega društva Bled so precej govorili tudi o povečanju hotelskih '-'»ločljivosti. Ze nekaj let ugotavlja-da na Bledu primanjkuje okrog '(MW) do 2000 hotelskih postelj. Pravijo, da bi bil že skrajni čas. da bi s,> končno le našel denar in da bi ?ahke zagotovile posojila. Ze zdaj "Oamo nekaj takšnih objektov, /;,iadi katerih bi bili tudi novi hoteli Polili. Ko pa bo zgrajeno še umetno jbsališče in nekateri drugi (gradnjo *-teh financira posebna interesna skupnost), pravijo, da bo turistična ponudba še veliko večja. Nedvomno imajo prav. In čeprav v teh prazničnih dneh ni časa za polemike in podobne razprave, je vseeno res, da je Bled v desetletnem razvoju krajevne samouprave s so- delovanjem delovnih organizacij in skupnosti veliko dosegel in pripomogel tudi k razvoju širše družbene skupnosti. Zato bi bilo prav, da bi v prihodnje s širšo pomočjo lahko uresničili zastavljene načrte. a. Zalar Bled praznuje TOREK, 16. julija, ob 20.30 Zažiganje kresov v počastitev krajevnega praznika Sreda, 17. julija, oh 17. uri Slavnostna seja sveta in delegacije krajevne skupnosti pb 20.30 Folklorne plese jugoslovanskih narodov izvaja ansambel I" A NEC iz Skopja v Festivalni dvorani PETEK. 19. JULIJA. ob 17.30 Koncert v cerkvi na blejskem otoku izvaja Evans Sc havitz iz Anglije oh 21. uri Večer stare folklorne harmonike v Kazini SOBOTA, 20. julija, oh 17. uri Slavnostni koncert v zdraviliškem parku ob dnevu praznika Bleda. Izvaja pihalni orkester JLA pod vodstvom dirigenta o. polkovnika BRZULJA PAVLA. ob 19.30 Slavnostna akademija v počastitev krajevnega praznika in i0. obletnice krajevne skupnosti Bled v Festivalni dvorani pb 21. uri Velik tradicionalni ognjemet z blejskega gradu NEDELJA, 21. JULIJA, ob 10, uri Godba na pihala Gorje pri Bledu izvaja svečani mimo-hod v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda Jugoslavija Generalna direkcija Ljubljana, Dvoržakova 11 a telefon: 313-226, 232-466 telex: 31206 KOMPAS Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni prevozi — izposojevanje avtomobilov s šoferjem ali brez. Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija. Podgora. Poreč. Postojna, Portorož, Pula, Rateče, Rabac, Rovinj, Sarajevo. Sežana, Skopje, Split. Subotica, Šentilj, Škofije. Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac. Zadar, Zagreb Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubljana z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom Ribno pri Bledu — Kompas hotel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zejenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Pet rovci Obiščite našo poslovalnico in hotel Kompas na Bledu Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda in dan vstaje Turistično društvo Bled Čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega naroda Kovinska delavnica Bled se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva Splošno in stavbno ključavničarstvo ter kleparska dela Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenjenimi in kvalitetnimi storitvami. Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva m želi še več delovnih uspehov r Restavracija Bled Vinko Hudovernik Vsem občanom Bleda in okolice čestita za praznik Bleda Nudim domače specialitete — ribe — odprta vina — Priporočam se za obisk Komunalno gradbeno podjetje □□ Bled Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praz nik Bleda in dan vstaje V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve. Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material — posebne opečne izdelke po konkurenčnih cenah. TOZD Komunala - - TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe / Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljišč, vodoinštalaterstvo in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih m visokih gradnjah, slikarskopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Vsem občanom Bleda čestitamo za praznik Bleda. Vsem občanom občine Radovljica čestitamo za dan vstaje in občinski praznik Radovljice. Priporočamo se z našimi storitvami. —KARIBSKA SKRIVNOST 4V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. Njegova žena mu je pri tem spretno pomagala. Bila je zelo ljubko dekle. Imela je naravno zlate lase in velika usta, ki so se rada smejala. Le redkokdaj se je zgodilo, da se je Molly Kendalova razjezila. Njeni uslužbenci so z navdušenjem delali za njo. Molly je tudi znala prilagoditi svoje obnašanje do različnih gostov: starejšim moškim se je smehljala in z njimi flirtala ter je hvalila garderobo mlajših žensk. »Kakšno čudovito obleko imate danes na sebi, gospa Dvsonova,« je vzkliknila. »Zelo vam jo zavidam.« Vendar pa je po mnenju Jane Marplove tudi sama nudila kaj čedno podobo. Nosila je belo oprijeto obleko, prek ramen pa je imela svilovezen šal bledo zelene barve. Lucky ga je hitro potipala: »Kakšna lepa barva. Tudi jaz bi rada imela kaj takega.« »Tu v trgovini se dobijo,« ji je povedala Molly in se odpravila naprej. Pri mizi Jane Marplove se ni nič ustavila. Starejše gospe je navadno prepustila svojemu možu. »Ljube stare dame se dosti rajši pogovarjajo z moškimi,« je imela navado pripomniti. K mizi Jane Marplove je pristopil Tim Kendal in se sklonil k njej. »Ali si mogoče želite kakšne posebne jedi?« jo je vprašal. »Samo povejte mi, pa jo bomo skuhali posebej za vas. Verjetno niste navajeni hotelske hrane, pa še na pol tropske povrhu?« Jane Marplova se mu je nasmehnila in pripomnila, da je sprememba hrane ena izmed radosti potovanja. »No, potem pa je vse v redu. Ampak, če si res kaj želite . . .« »Kot na primer kaj?« »Torej ...« Tim Kendal je bil videti v zadregi — »kruhov puding?« je poskusil. Jane Marplova se je spet nasmehnila in odvrnila, da bo nekaj časa verjetno prav lahko izhajala brez kruhovega pijdinga. Prijela je za žlico in se radostno lotila posladka: sladoleda s sadjem in sirupom. Vtem je začel igrati orkester. Nastopi domačinskih orkestrov so bili ena največjih privlačnosti na teh otokih. Roko na srce — Jane Marplova bi prav lahko izhajala tudi brez njih. Po njenem mnenju so delali strašen in nepotrebno velik hrup. Vendar pa ni bilo mogoče zanikati, da so vsi drugi uživali igro orkestra in" Jane Marplova se je v pristnem duhu svojih mladih let odločila, da se jim bo pač morala privaditi, če so-že tukaj. Res ne more prositi Tirna Kendala, da bi ji pričaral udušene melodije »Na modri Donavi« (valček je tako graciozen ples!). Dandanes so se ljudje tako čudno obnašali pri plesu. Metali so se sem in tja in se zvijali, da je bilo groza. No>, ja, mladi ljudje morajo imeti svoje veselje . .. Zdrznila se je, kajti šele zdaj se je zavedela, da je bilo v dvorani zelo malo mladih ljudi. Ples, svetilke, godba (celo domačinska godba) — vse to je vendar pripadalo mladini. Kje pa je bila mladina? V šolah, na univerzah, v službi, kjer so počitnice trajale samo štirinajst dni. Takle kraj je bil vse predrag in vse predaleč. To veselo in brezskrbno življenje je bilo samo za trideset- in štiridesetletnike ter za ostarele moške, ki so skušali biti prav tako živahni kot nihove mlade žene. Škoda, je pomislila Jane Marplova. Zavzdihnila je ob misli na mlade ljudi. Seveda je bila tu Molly Kendalova, ki ji verjetno ni bilo več kot kakšnih triindvajset let in očitno se je tudi kar zabavala, vendar pa je le opravljala svojpose/. Pri sosedni mizi sta sedela kanonik Prescott in njegova sestra. S kretnjo sta povabila Jane Marplovo, naj pri njuni mizi popije kavo, kar je tudi storila. Gospodična Prescottova je bila suha ženska strogega videza, prečastiti pa je bil okrogel možak z obrazom rdečkaste barve, ki je kar izžareval dobrosrčnost. Natakarice so servirale kavo in gostje so odmaknili stole. Gospodična Prescottova je odprla šivalno košarico in potegnila iz nje nekaj prav grdih namiznih Nekateri so se gnetli proti prtičkov, ki jih je začela robiti, medtem pa je pripovedovala Jane Marplovi, kaj sta z bratom počela čez dan. Zjutraj sta obiskala novo dekliško šolo. Po popoldanskem počitku pa sta se odpravila skozi nasad sladkornega trsa, da bi pila čaj v penzionatu, v katerem so stanovali njuni prijatelji. Ker sta bila Prescottova dlje pri Zlati palmi kot pa Jane Marplova, sta jo lahko poučila o drugih gostih. Gospod Rafiel je bil zelo v letih in je prihajal semkaj vsako leto. Bajno bogat! Bil je lastnik cele verige supermarketov na severu Anglije. Mlada ženska poleg njega je bila njegova tajnica, Esther Waltersova — vdova. (Vse je bilo kot treba, seveda. Med njima ni bilo ničesar. Končno je bilo njemu skoraj osemdeset let!). Jane Marplova je razumevajoče pokimala in tako potrdila dostojnost njunega razmerja. »Esther Waltersova je zelo prijazna gospa,« je pripomnil prečastiti. »Njena mati je menda vdova in živi v Chichestru.« »Gospod Rafiel ima s seboj tudi sobarja — pravzaprav neke vrste bolničarja — menda je kvalificiran maser. Jackson mu je ime. Ubogi Rafiel je skoraj povsem ohromel. Tako žalostno je to, pa čeprav ima toliko denarja.« »Ki ga rad in obilno razdaja v dobre namene,« je priznavajoče dodal Prescott. Gostje so se začeli mešati, odmaknili od orkestra, drugi pa njemu. Major Palgrave se je pridružil Hillingdonovim in Dysonovim. »Tile ljudje pa ... je začela Prescottova s tišjim glasom, kar je bilo čisto nepotrebno, ker jo je orkester povsem preglasil. »Da, vprašati sem vas hotela o njih.« »Tudi lani so bili tu. Vsako leto prebijejo cele tri mesece v Zahodni IndijLin obiskujejo različne otoke. Visoki, vitki moški je polkovnik Hillingdon in temnolasa ženska je njegova žena — botanika sta. Druga dva — Dysonova — sta Američana. On piše o metuljih kot mi je znano. Vsi štirje pa se zanimajo za ptice.« »Kako je lepo, če imajo ljudje konjičke v naravi,« je prisrčno pripomnil kanonik Prescott. »Verjetno jim ne bi bilo preveč všeč, če bi slišali, da govoriš o konjičkih, Jeremy,« ga je opozorila sestra. »Tako Nacionalna geografija kot Kraljevi vrtnarski dnevnik prinašata njihove članke. Vsi štirje se štejejo za resne znanstvenike.« Od omizja, o katerem je tekla beseda, se je zaslišal krohot, ki je bil tako glasen, da je preglasil orkester. Gregor/ Dyson se je od smeha nagnil nazaj in s pestmi tolkel po mizi, njegova žena je protestirala, major Palgrave pa je izpraznil kozarec in zaploskal. Trenutno ni nič kazalo na to, da se imajo za resne znanstvenike. »Major Palgrave ne bi smel toliko piti,« je jedko pripomnilaPrescottova. »Visok krvni pritisk ima.« Natakar je prinesel novo zalogo kozarcev plantaž-nikovega punča. »Prijetno je vedeti, kdo spada h komu,« je rekla Jane Marplova. »Danes popoldne, ko smo se srečali, nisem vedela, kdo je poročen s kom.« Za trenutek je bilo vse tiho. Prescottova je zaka-šljala — kratko in suho — ter odvrnila: »Da, kar se tega tiče ...« »Joan,« jo je opomnil prečastiti. »Mogoče bi bilo najbolje, če ne bi rekla nobene več.« Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) (12. zapis) Pripoved o Štempiharju, hrustu in korenjaku z Olševka, je tako tesno vezana na kraje pod gorami, da jo moram le dopolniti še z drugimi podatki in potankostmi. ŠE O ŠTEMPIHARJU Za Jožeta so ga klicali, podložen pa je bil velesovskim nunam, kot nekoč skoro vsi kmetje z Olševka. Velik Jože ni bil, pač pa gost. Pleča je imel kakor vol, prsi pa kot žrebec. O njegovih hlačah so pravili, da drže šest mernikov prosa. Za malico štiri bokale vina izpiti, dva hlebca kruha in dva funta mesa snesti, mu ni bilo nič. Će je le komu podal roko in bolj narahlo stisnil, ta štirinajst dni ni mogel nič z njo delati. Nos pa je imel Jože sila širok in močan; zato so ga od daleč dražili: Štempihar ima velik nos, junaku vsakemu je kos. Če je mož slišal to zabavljico, je metal za nagajivci kamne, kakršne devamo na zelje v kadi, in še večje, celo take, ki jih vsak še privzdigne ne. SOL IN TOBAK Ničkaj lepo se ne sliši izročilo, da sta bila oba junaka naših ljudskih povesti — Martin Krpan in Jože Štempihar — kar nekako polpoklicna tihotapca. Krpan je tovoril le sol, Štempihar pa poleg soli še tobak! Bilo pa je takole: Štempihar je za velesovske nune tovoril sol od morja. Imele so namreč nune zapisano staro pravico, da jim ni bilo treba plačevati carine na sol. Sol pa je bila v onih časih silno draga, tako da so reveži dostikrat jedli neslan sok. In če je Štempihar priložil tovoru še nekaj vreč soli za svojo kupčijo, le kdo bi mu zameril? Posebno zato ne, ker je dobričina kot je bil, to sol poceni prodajal gospodinjam po vaseh od Kranja do Olševka. Bile so mu zato ženice prav hvaležne; kot tudi tobakarji, ki jim je prinašal izvrstnega hrvaškega tobaka. Nekaj cul ga je vedno znal pretihotapiti mimo iblajtarskih nosov. Sicer pa se teh možicev Štempihar ni posebno bal. So ga res zasledovali in prežali nanj — a kaj, ko so le buške staknili, če so se s hrustom spoprijeli. Kupčija je Štempiharju dobro nesla, imel je vedno denarja kot pečka. Dosti je posedal po krčmah, pil in drugim dajal za pijačo. Pravijo, da ni zgrešil nobene gostilne od hrvaške meje pa notri do Kokre. GRAD SE JE STRESEL Seveda se je Štempihar vedno upiral tlačanskim dolžnostim. Zato je imel mož kar naprej spore z gosposko. Podložen sicer velesovskim nunam, je pa le bil Štempihar pod nadzorom sodne oblasti, ki je v onih časih imela svoj sedež na Brdu, ne v Kranju. Kljub vsemu pa je laški baron Cojz z Brda večkrat rekel, da ima Štempiharja raje za prijatelja kot za sovražnika. Ta baronov strah pred Štempihar-jem je bil povsem na mestu. Kajti nekoč so zaradi neke upornosti zaprli Jožetovega brata Jurija v globoko grajsko ječo na Brdu. Ko je Jože to zvedel, je brž odhitel h graščini in iskal ono kletno lino, iz katere bi segal do njega bratov glas. Ko je tako ugotovil, kje je Jurij zaprt, mu je skoz lino zaklical, naj se umakne v kot. In potem je z nogo tako brcnil v železno okovje na lini, da je odletelo na sredo zatohle ječe. Pri tem pa se je del gradu tako stresel, da se je gospoda grozno ustrašila, češ, potres je in grad se bo zdaj, zdaj sesul. Štempihar pa je med tem mirno odkorakal s svojim bratom domov na ljubi Olševek. Č. Z. Na levi zasnežen Storžič (2132 m), na desni Zaplata (1854 m) s Hudičevim borštom. Vasica pod Storžičem, na levi od znamenja, je — Olševek. — Fo-to: F. Perdan GRŠKA POŠTENOST Vračamo se ob obali, ki je urejena le sem ter tja, sicer je pa divja. Vodnica opozori na skupinici vikendov, ki so v atenski javnosti dvignili nemalo prahu. Nekaj združenih firm je razpisalo natečaj za gradnjo teh vikendov in interesenti, ki so pač želeli imeti hišico na ključ, so dali denar. Vikende so zgradili, toda lastniki so bili nemalo razočarani; hišice so brez vode, brez sanitarij in zgrajene iz najslabših materialov. Sledil je bankrot, odgovorni so v zaporu, vikendi pa še danes prazni. Nekaj je pa res: vlada, ki so jo pravkar vrgli, je vnesla red v grško trgovino. Nihče pri trgovanju ne sme goljufati. Zgodil se je primer, da je neki pek prodal kupcu 14 dkg manj kruha, kot ga je pa ta plačal. Pritožil se je redarju, ki nadzira tisti okoliš, in pek je dobil leto dni zapora in 140.000 drahem kazni. Seveda pa je bil tudi avtomatično ob trgovino. Vsi taki primeri, pa če so še manjši, so vedno obvezno objavljeni v časopisu. Zato v grških trgovinah zlepa ne boste ogoljufani, kajti lastna trgovinica je njihov življenjski cilj in trgovanje je njihovo 5 ULrAB Torek — 16. julija 1974 življenje. Že boste plačali pri kom višjo ceno za kakšen proizvod, toda on ima pač postavljeno tako ceno in je na predmetu, ki ga prodaja, tudi vidna. Lahko je dražje, toda mera mora biti prava. ODSTOTKI NA ZNAMKE Bliže smo Atenam, lepše so plaže in lepši in večji hoteli so na obali. Počasi postajajo predmestje Aten in se stapljajo z mestom. Zvečer grem na lov za znamkami. Po uradni ceni, po toliko pač, kot na znamki piše, jih dobiš le na pošti, ki jo imajo Atene v prostorih podzemne železnice pod trgom Omonia. Seveda jih dobite tudi drugje, toda vsak trgovec vam bo zaračunal odstotke na prodane znamke. Pa če boste še več razglednic kupili pri njem in jih drago plačali. Prav tako vam jih bo zaračunal spominkar ali trafikant. No, meni se to res ni zdelo pošteno, njim pa še kako. Kaže, da jim pošta res nič ne povrne za prodajo znamk in si morajo zaslužek vzeti sami. Nič čudnega, da je na tej podzemni centralni pošti potem taka gneča, da ob dolgih pultih komaj dobiš prostor. PONOČUJEJO IN SKUP DRŽIJO Najbližji trgovec pri hotelu ima še odprto. Tako rada pobrskani pri njem med razstavljenimi stvarmi. Pa tako dobrodušen je videti. Mlad je in spada med tisto atensko jaro gospodo, ki ima svoje drago veliko stanovanje na Kolonakiju (Atenci so ta predel preimenovali v Kolo-gradi — »mesto riti«, ker so se stanovalci s tega konca zavzemali za to, da se ob koncu vojne partizanom odvzame orožje). Vsako dopoldne odpre okrog desetih, poleti, ko je v mestu več turistov, pa verjetno kaj prej. Opoldne zapre za kakšne tri, štiri ure, kajti vsi Grki si po kosilu privoščijo svoj opoldanski spanec, zvečer pa ima odprto do osmih, devetih. Pravijo, da Grki dosti ponočujejo, pa ne toliko po lokalih, kot obiskujejo drug drugega in ti obiski ob kavi, vinu ali dobrem grškem vermutu trajajo najmanj do polnoči. Najbolj so ti obiski razširjeni med sorodniki. Zelo veliko menda dajo na sorodstvo in te vezi so pri njih zelo tesne. Pravijo, da Grk težko pride »na kant«, kajti če je V težavah, mu priskočijo na pomoč vsi njegovi kot eden in ga s skupnimi močmi iz vlečejo iz najhujšega. »DELOVNA« EMANCIPACIJA ŽENA No, pri tem lem trgovcu se res lahko po mili volji »nabrskaš«. Cisto pri mifu te pusti, le če ga za kakšno reč vprašaš, ti prijazno razloži. Srehrnina v izložbi je že na debelo zaprašena, toda zaradi tega se nihče ne sekira. Le še bolj staro in še bolj zanimivo je videti vse skupaj. Žena mu pride pomagat v trgovino le ob najhujši sezoni, sedaj pa pride le kdaj pa kdaj, da možu in prijateljem v lokalu postreže s kavo. Sicer pa grške žene ne poslujejo. To delo je za moške, njihov je pa dom. Toda tudi v Grčiji je že čutiti nekakšno emancipacijo, žene: na fakultetah je » vedno več študentk, predvsem na jezikih, kjer jih je menda kar polovica, pa tudi na družbenih vedah, ker imajo prav pri tem študiju veliko možnosti iti ven. Anglija na primer za ta študij daje svoje štipendije. Celo v vrstah profesorjev je danes že veliko več žena kot pred desetletjem. MEČI KOBOLOJ, PA TE NE BO KAP Pri tem trgovcu, ki zna malo nemško, tudi zvem, za kaj imajo Grki neke posebne vrste koralde. Ne več kot kakšnih dvajset kroglic je nanizanih na vrvico, svilo ali verižico in na koncu je čop. Koboloj se ta igračka ali pa okras imenuje. Kroglice so steklene, plastične, pa tudi lesene. Te zadnje, ki so največkrat izredno velike, upo- rabljajo za dekoracijo in jih v domovih obešajo na stene ali na vaze itd. Premožnejši si privoščijo koboloj tudi iz dragih kamnov. Ne boste verjeli, toda dejal je, da tole reč skoraj vsak Grk nosi v žepu, tako na primer kot pri nas starejše pobožne žene molek, le da ni za molitev. Koboloj je pri Grkih kot nekakšen »klik-klak«, ki je nam pred leti tako šel na živce. Res. Ravno na ta način ga drže v rokah in potem tolčejo s koncema preko roke in tako »pomirjajo živce« in odganjajo kap. Že kakšnih 000 let poznajo to stvar in je danes pri njih menda prava nacionalna razvada. Koboloji ne manjkajo v nobeni prodajalni spominkov; s posebnih stojal vise v živopisanih barvah in menda ni turista, ki bi si vsaj enega ne vzel za spomin. (kSe bo nadaljevalo) Če Atenčan le ne more priti do svojega stalnega prostorčka na ulici, si pomaga kot tale prodajalec krhkih prest: enostavno jih je povezal, postavil na pladenj, tega pa na ulico in trgovina je tukaj. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. kupim Kupim nakladalne VILE za seno. Navedite ceno. Šolar, Peračica 6, Brezje 4610 prodam Ponovno prodamo več BETONSKIH MEŠALCEV LIFAM 100 litrov po izredno nizki ceni. ELEK-TROTEHNA Kranj, Prešernova 9,. tel. 21-029 4478 Prodam 8 mesecev brejo TELICO, Godešič 13, Škofja Loka 4545 Prodam okrog 2 kub. m hrastovih suhih PLOHOV, polovica 3 in polovica 4 cm. Godešič 6, Škofja Loka 4546 Prodam NJiVO okrog 2 ha površine in zraven pol ha GOZDA med Jeprco in Mejo, 300 m od glavne ceste. Naslov v oglasnem oddelku 4547 Prodam KRAVO s tretjim teletom ali brez. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 4548 Prodam dve PSIĆKI terier z rodovnikom, stari po 2 meseca. Kokalj, Koroška 86, Tržič 4442 Prodam STOJALO (cirkular) in »VELO« za žaganje drv. Stanko G., Savska 4, Kranj 4576 Prodam malo rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, temno modre barve. Bidovec Mira, Huje 29, Kranj Prodam semensko AJDO, SLA-MOREZNICO, suha bukova DRVA in KONJA ali zamenjam za starejšega. Cirčiče 24 4578 Prodam OVČARJA, 1 leto in 4 mesece starega, je cepljen, ima pokončna ušesa, ime mu je Kazan. Cena ugodna. Zupan Anica, Bistrica 59, Tržič 4579 Prodam SEME rdeče detelje. Pre-bačevo 30 4580 Prodam 650 kosov OPEKE BH 4, 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm, 10 »ŠPIROVCEV« 8 m dolgih. Pristavec Janez, Radovljica, Prešernova 19 4581 -Prodam rabljene DESKE za opaže in BANKINE. Naslov v oglasnem oddelku 4582 Prodam GUMI KIMPEŽ z vzmetmi. Podljubelj 61, Čižovnik 4583 Prodam gra dbeno BARAKO, FUNTE in BANKINE. Vide Šin-kovčeve 10, Kranj 4584 Prodam KOBILO, 7 let staro, 450 kg težko, traktorsko snopovezal-ko FELLA, vprežno sejalnico, električni motor 15 KM in mlatilnico z dvojnim čiščenjem, 190 cm široko. Košnik, Jezerska 65, Kranj, Prim-skovo 4585 Prodam STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov — 2 modela. Mohorič Jože, Hraše 56, Smlednik skoraj novo termoakumulacijsko peč AEG 3KW. Ogled od 15. do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku vozila VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo od 6. do 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din. KZ Naklo Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam SEME REPE. Breg ob Savi 32 4587 Prodam mlado KRAVO simen-talko s teličkom. Traven Franc, Val-burga 23, Smlednik 4588 Prodam FOTOAPARAT »KONICA« AUTOMATIK s 1,6 japonske proizvodnje za 2200 din in ročni elektronski RAČUNALNIK »PRI-VILEG« s pretvornikom za 2000 din. Ponudbe na naslov: Špenko Ivanka, Toma Brejca 16 a, 61240 Kamnik Po ugodni ceni prodajamo 1 teden stare BIKCE na farmah Cerklje, Šenčur, Sorsko polje, in sicer vsak dan, razen nedelje, do 14. ure. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ, Obrat Kmetijstvo 4590 Prodam BIKA, sedem tednov starega, za pleme, nad 100 kg težak. Virmaše 4, Škofja Loka 4591 Prodam nov pletilni stroj STANDARD. Vprašati na tel. 064-60-081 Prodam leseno MIZARSKO STISKALNICO. Drulovka 8 4623 Po zelo ugodni ceni prodam trajno žarečo peč EM0 5 ter Ugodno prodam RENAULT 6, star 4 leta. Ogled v nedeljo dopoldan. Ing. Debeljak, Škofja Loka, Kidričeva 2 4561 ZASTAVO 750, letnik 1964, ugodno prodam. Krek, Volča 13, Poljane nad Škofjo Loko 4593 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, brezhibno, cena 14.500 din. Bitenc, Drolčevo naselje 6, Kranj Poceni prodam ZASTAVO 750. Informacije na tel. 21-085, vsak popoldan 4595 Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1968. Kuralt, Zg. Bitnje 84 4596 Prodam ZASTAVO 750, letnik izdelave 1964. Bertoncelj Franc, Zg. Besnica 116 4597 Prodam odlično ohranjen FIAT 750, letnik 1965. Galjot Stane, Češ-njica 30, Železniki 4598 Prodam FIAT 600 ali menjam za BMW ISETO. Tenetiše 12 4599 AMI 8, letnik 1970, poceni prodam. Praprotnik, Moša Pijade 6, Kranj, telefon 22-557. Ogled vsak dan od 18. ure dalje . 4600 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Izdelujem tudi priključke. Za-laznik Janez. Studeno 21, Železniki Prodam VW 1200 v voznem stanju. Sr. Bela 2, Preddvor 4602 Prodam skoraj novo motorno kolo JAWA californija, letnik 1974, april. Gostilna Lakner, Kokrica pri Kranju 4603 Zaradi bolezni prodam nov avto ZASTAVA 750, prevoženih 1700 km. Vprašati pri Špelič Francu, Begunje št. 14 4604 Ugodno prodam PONY EXPRESS (motor Puch). Florjan Pegan, Hote-maže 49 4605 Prodam FIAT 750, letnik 1968, registriran do maja 1975. Zg. Bela 63 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, dobro ohranjen. Ogled v soboto in nedeljo. Pfajfar Stane, Lajše 4, 64227 Selca 4607 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Pogačar Jože, Sp. Gorje 43, 64247 Zg. Gorje pri Bledu 4608 Brezhibno ZASTAVO 750 prodam za 7500 din. Ogled možen z informacijami pri Pire, Šenčur, Gasilska 26 Zamenjava predvidoma možna oktobra 1974. Naslov v oglasnem oddelku 4524 Oddam SOBO s kopalnico v Škofji Loki za čas do enega leta. Ponudbe oddati pod »Solidno« na oglasni oddelek 4611 SOBO oddam dvema dekletoma. Ponudbe pod »Okolica Kranja« Zakonca s triletnim otrokom iščeta enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Radovljici ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku prireditve posesti Prodam dvostanovanjsko HIŠO z lepim vrtom ali DVOSOBNO STANOVANJE. Ogled od 10. do. 11. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4614 zaposlitve Takoj sprejmem delavca za pri-učitev KLEPARSKE STROKE. Janez Bohinc, Radovljica, Šercerjeva 1 Za VARSTVO dveh deklic, starih 3 in 1 leto, iščem mlajšo, zdravo upokojenko za pol leta. Ponudbe v Turistično društvo Škofja Loka 4565 Iščem ŽENSKO na območju Škofje Loke za VARSTVO nekajmesečne punčke. Cenjene ponudbe pod šifro »November« 4615 ORGANISTA, po možnosti z opremo, za vse zvrsti glasbe, išče že formirani ansambel. Pojasnila: Er-man Jurij, Partizanska 9, Kranj obvestila Cenjene goste obveščamo, da bo zaradi letnega dopusta GOSTILNA »PRI GABRU« v Hrastju, zaprta od 17. 7. do 7. 8.1974 4617 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna LABORE od 17.7. do 1.8. zaprta 4618 Cenjene stranke obveščam, da bo zaradi letnega dopusta frizerski salon »PUNKA« Vodopivčeva 13 od 22. julija do 5. avgusta zaprt. Se zahvaljuje in priporoča Ana Knez najdeno stanovanja Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Ljubljani za enako v Kranju. PSIČKA (brak — jazbečarka križanka) črna, noge in glava rjavkasta, se je zatekla. Njen lastnik jo dobi pri Boštjan Cvenkel, Ljubno 26, 64244 Podnart 4621 ostalo Oddam SENO v zameno za zidavo. Naslov v oglasnem oddelku ZDRUŽENJE BORCEV NOV GORENJA VAS prireja tradicionalni PARTIZANSKI TABOR z VESELICO na »JAVORČU« na Zirovskem vrhu v nedeljo, 21. julija 1974, ob 14. uri. Avtobus bo vozil iz Gorenje vasi na Zirovski vrh. Igra ansambel »ČADEŽ«. Za postrežbo preskrbljeno. Vabljeni 4620 kino Kranj CENTER 16. julija amer. barv. film 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 16., 18. in 20. uri 17. julija amer. barv. film 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 16. in 18. uri, prem. ital.-franc. filma VELIKI DVOBOJ ob 20. uri 18. julija ital.-franc. film VELIKI DVOBOJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlČ 16. julija turški barvni film DŽEM SULTAN ob 18. in 20. uri 17. julija franc. barv. film ZLATA VDOVA ob 18. in 20. uri 18. julija ital. barv. film LOV ZA ZAKLADOM ob 18. in 20. uri Tržič 16. julija franc. barv. film ZLATA VDOVA ob 18. in 20. uri 17. julija ital. barv. film LOV ZA ZAKLADOM ob 18. in 20. uri 18. julija ital. barv. film LOV ZA ZAKLADOM ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. julija angl. barv. film PRED MILIJON LETI ob 18. in 20. uri 17. julija angl. barv. film PRED MILIJON LETI ob 18. in 20. uri 18. julija amer. barv. film 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri Radovljica 16. julija ital. barv. film PO NALOGU PODZEMLJA ob 20. uri 17. julija ital.-špan. film IME MU JE SVETI DUH ob 20. uri 18. julija amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 20. uri Jesenice RADIO 16. julija ital. barv. CS film TIGRI MALEZIJE 17. julija franc.-ital. barv. film ZBOGOM PRIJATELJI Jesenice PLAVŽ 16. julija ital.-barv. film MALLORY KOT SMRT 18. julija amer. barv. film DVA BREZ ŽENE Kranjska gora 17. julija ital. barv. film TIGRI MALEZIJE 18. julija franc.-ital. barv. film ZBOGOM -PRIJATELJI PERUT V GRADBENIŠTVU NAVODILA ZA UPORABO Perlit je toplotno izolacijski material. Zaradi anorganskega porekla, dobrih fizikalnih in kemičnih lastnosti nudi široke možnosti uporabe v gradbeništvu. Perlit je kemično nevtralen, negorljiv in odporen proti staranju. Te njegove kvalitete dovoljujejo kombinacije z vsemi gradbenimi materiali. Perlit se uporablja kot polnilo za izdelavo lahkih toplotno-izolacijskih betonov in ometov. PERLIT BETON ZA TOPLOTNO IZOLACIJO RAVNIH STREH IN PODSTREŠIJ Za 1 m{ perlit betona je potrebno: — Perlit P-0 — Cement PC 350 — Voda Prostorninska teža suhega perlit betona Tlačna trdnost Koeficient toplotne prevodnosti MEŠANJE l,6nr' (16 vreč po 1001) 200 kg 360—400 1 400—45<) kg/m s 10—15 kp/cm- 0,10 do 0,12 kcal/mh°C Najprej mešajte ca. 1 minuto perlit in cement (suho), dodajte vodo in mešajte še 2 minuti. IZVEDBA Na očiščeno in zmočeno betonsko podlago nanesite cementno mleko. Da hi dosegli tlačno trdnost, nanašajte perlit beton v slojih 5—6 cm. Vsak sloj je treba dobro nabijati. Gostota — zbitost sloja mora biti tolikšna, da se pod čevljem le malo vda. Perlit beton negujte 4—5 dni s pokrivanjem z odpadnimi polietilenskimi vrečami. Za zadostno izolacijo armirano betonskih plošč (ravne strehe, podstrehe) potrebujete 6—10 cm perlit betona, medtem ko za opečno arminirane betonske strope (rapid, mohta ...) le 6 do 8 cm. PERLIT BETON ZA TOPLOTNO IZOLACIJO PODOV Navodilo velja za prostore, ki ne zahtevajo zvočne izolacije. Za 1 m1 perlit betona za pode je potrebno: — Perlit P-0 1,8 m3 (18 vreč polOOl) - Cement PC 350 350 kg _ Voda 435-450 1 Prostorninska teža suhega perlit betona 550—600 kg/m ! Tlačna trdnost 15—20 kp/cm- Koeficient toplotne prevodnosti 0,15 do 0,18 kcal/mh°C MEŠANJE IN IZVEDBA Sta identična gornjemu primeru. Posebno pozornost posvetite nabijanju, saj morate zahtevano količino vgraditi v 1 m•''■! Na takšen perlit beton lahko direktno položite klasičen parket ali keramične ploščice. Za vse ostale izvedbe podov (PVC, tapisom...) je treba preko perlit betona položiti polietilensko folijo ali podobno ter cementni estrih minimalne debeline 3 cm. Minimalna potrebna debelina perlit betona v nepodkletenih prostorih je 6 cm, medtem ko za podkletene prostore zadostuje minimalno 4 cm. AERIRANI PERLIT OMET ZA IZOLACIJO STENSKIH IN STROPNIH POVRŠIN Kot dopolnilna izolacija masivnih sten iz opeke in podobnih lahkih materialov (votlaki iz ugaskov, elektrofllterskega pepela, enozrnatega betona) predstavlja perlit omet ekonomsko utemeljene in zadovolji -ve rešitve. Iz gradbeno fizikalnih razlogov, kot so: povečana akumulacija, preprečevanje kondenzacije pozimi in pregrevanja sten poleti, priporočamo izvedbo perlit ometa na zunanji strani. SESTAVA PERLIT OMETA Za 1 ni ; je potrebno: — Perlit P-0 — Hidrirano apno — Cement PC 350 — Voda Dodatek za penjenje »Z« Prostorninska teža suhega ometa Tlačna trdnost Koeficient toplotne prevodnosti 1,0 m 5 (10 vreč po 1001) 130 kg 80—100 kg 265—320 1 1,25—2 kg 345—368 kg/m3 5 kp/cm- 0,10 do 0,12 kcal/mh"C PRIPRAVA OMETA V betonskem mešalcu mešajte 1 minuto perlit, cement in apno. Nato dodajte vodo s penilcem Vse skupaj mešajte še 2 minuti. Priporočamo protitočni mešalnik. Dodatek za penjenje »Z« dobite pri prodajalcu perlita. OBDELAVA PODLOGE IN NANAŠANJE Površino, na katero boste nanašali perlit omet (opečna ali betonska stena), najprej dobro zmočite in nanesite cementni obrizg. Sledi nametavanje perlit ometa. Za ekonomsko zadovoljive rešitve svetujemo 4 do 5 cm debeline. Celoten sloj nanašamo v enem delovnem postopku. Zaradi velike poroznosti perlit omet zaščitite s slojem plastičnega ometa v debelini 1—2 mm ali vodotesnim premazom, ki omogoča »dihanje« stene. Za dobro sprijemljivost je nujno potrebno uporabiti prednamaz (po navodilu proizvajalca.) Zaščitni omet nanašajte šele takrat, ko je perlit omet zračno suh, to je približno po 3 tednih. 12 3 OPEČNI ZID n. f. d 25 cm 1 — plastičen omet 2—3 mm 2 — prednamaz 3 — perlit omet 4 — opeka n. f. 25 cm 5 — notranji omet 2 cm K 0,88 kcal/m2h°C > 1,10 — ustreza minimalni izolaciji OPEČNI ZID n. f. d 38 cm K^ 0,74 kcal/m2h°C > 1,10 — odgovarja ekonomski izolaciji OPEČNI ZID — MODULARNI VOTLAK d cm K 0.78 keal/m-VC > 1,10 — odgovarja ekonomski izolaciji TERMIKA ljubljana, kamniška 25 Delavski svet organizacije združenega dela Kovinsko podjetje Kranj 1. razpisuje: prosta delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in obveznosti 1. vodje tehničnega sektorja 2. vodje komercialnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v primerni dejavnosti. Srednja strokovna izobrazba strojne smeri, najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja osnovne dejavnosti delovne organizacije, pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske komercialne ali organizacijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati tehnične smeri. Kandidati morajo poleg, navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje: da so dosegli pri svojem dosedanjem delu organizacijsko vodstvene uspehe, da so družbenopolitično razgledani, da imajo moralno politične kvalitete in ustrezen odnos do samoupravljanja. 2. objavlja: prosto delovno mesto tajnika samoupravljanja Za to delovno mesto se zahteva višja izobrazba upravne ali administrativne smeri, znanje stenografije in strojepisja. Zaželene so ustrezne delovne izkušnje. prosto delovno mesto pomožnega skladiščnika Za to delovno mesto se zahteva nepopolna srednja, poklicna ali druga primerna šola. Prednost imajo kandidati s predizobrazbo ali izkušnjami v kovinski stroki in poznavanjem kovinskih materialov. več delovnih mest za priučitev ključavničarja Za to delovno mesto se zahteva starost 15 let ter psihofizične sposobnosti. Kandidatom bo omogočen izreden pouk na poklicni šoli. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Jezerska cesta 40. Rok prijave pod 1. je 15 dni po objavi, pod 2. do zasedbe. Nezgoda mopedista V petek, 12. julija, ob 6.20 se je v križišču Škofjeloške ceste in ceste v tovarno Sava v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Zupanek (roj. 1942) iz Medvod je vozil iz tovarne Sava, ko mu je nasproti po levi strani ceste pripeljal na mopedu Alojz Lampred (roj. 1947) iz Trboj in trčil v avtomobil. Mopedista je odbilo na parkirni prostor, kjer je obležal huje ranjen. Neprimerna hitrost V petek, 12. julija, nekaj pred 6. uro zjutraj se je v Sp. Gorjah pri hiši št. 5 pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Janko Jamar (roj. 1957) iz Gorjuš je z neprimerno hitrostjo pripeljal iz Zg. Gorij po levi strani ceste. Vtem je iz nasprotne strani pripeljal v osebnem avtomobilu Miha Bevc (roj. 1929) iz Ovsiš pri Podnartu pravilno po svoji desni. Čeprav je voznik Bevc zavil s ceste v travo in ustavil, se je mopedist zaletel vanj. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Avtomobil zgorel Na cesti drugega reda v Kokri se je v soboto, 13. julija, ob 5. uri zjutraj pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik ford taunusa avstrijske registracije Josef Tasel (roj. 1940) z Dunaja je v blagem levem ovinku zapeljal v desno v breg, od tam pa ga je vrglo v levo pod cesto. Tu se je avtomobil vžgal in zgorel. Potniki so lahko še pravočasno izstopili. Škode je za okoli 15.000 din. Prekratka varnostna razdalja V soboto, 13. julija, nekaj pred 22. uro se je v Kranju v križišču Ceste Staneta Žagarja in Jezerske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik oseb-, nega avtomobila Andrej Cuder (roj. 1952) z Jesenic je vozil za poltovornim avtomobilom Franca Cufarja (roj. 1937) z Mlake v prekratki varnostni razdalji. V omenjenem križišču je voznik Cufar ustavil, ker prednostna cesta, na katero je vozil, ni bila prosta. Voznik Cuder pa zaradi kratke razdalje ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil od zadaj v poltovornjak. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 20.000 din. L. M. Deset »zelenih« voznikov Postaja prometne milice v Kranju je v noči s sobote na nedeljo na vsem svojem področju izvedla prometno akcijo. Prometni miličniki so na gorenjskih cestah v tej noči ustavili 128 voznikov motornih vozil. Za akcijo se je postaja odločila, kot je povedal komandir prometne milice, ker je v maju in juniju letos močno naraslo število nesreč, ki jim je botroval alkohol. Alkoholiziranost voznikov Je celo na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč v prvih šestih letošnjih mesecih. Tudi v tej prometni akciji se je pri desetih ustavljenih in na alkotest preizkušenih voznikih izkazalo, da so pred vožnjo pili. Zaradi tega so jim začasno odvzeli vozniško dovoljenje in jim prepovedali nadaljnjo vož- Torek — 16. julija 1974 njo. Trije vozniki pa odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje niso upoštevali, zato so jih do iztrez-nitve prepeljali in pridržali v prostorih postaje milice v Kranju. Vinjeni vozniki in pa 5 voznikov, ki so nevarno prehitevali, bo zaradi teh prekrškov stopilo pred občinskega sodnika za prekrške. Na mestu pa je plačalo denarno kazen 13 voznikov, ker njihova vozila niso bila brezhibna. Dve vozili sta bili tudi v takem stanju, da sta bili posebna velika nevarnost tako za voznika sama in za ostale udeležence v prometu, tako da so miličniki morali odvzeti prometna dovoljenja. Miličniki so ustavili tudi voznika ponv ekspressa, ki ni znal povedati imena lastnika vozila. Zato so ponv začasno odvzeli, dokler se ne razjasni, kdo je lastnik. Odvzeli so tudi eno" vozniško dovoljenje, ker so sumili, da je ponarejeno. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je v 73. letu starosti tragično preminil naš dobri ata, stari ati, brat in stric Valentin Križaj Ribovtov ata Na zadnjo pot ga bomo pospremili v torek 16. julija 1974 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Zg. Bitnju. Žalujoči: sinova Joža, Francelj, hčerki Mara in Francka z družinami, brata Janez, Lovrenc in sestra Micka ter ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 15. julija 1974 Zahvala Ob tragični izgubi naše drage hčerke in mamice Milene Zupan izrekamo iskreno zahvalo vsem, zlasti sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam na kakršen koli način pomagali, darovali vence in cvetje ter jo spremili v njen prezgodnji grob. Zahvaljujemo se častiti duhovščini za opravljeni pogrebni obred, mladinskemu aktivu Planike in Cerkelj, sošolcem Ekonomske šole Škofja Loka, Sindikalni organizaciji Planike ter pevcem za odpete ganljive žalostinke. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala Žalujoči: sin Dejan, mami, oče in brat Marjan. Cerklje, 12. julija 1974 Zahvala V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded in tast Ivan Pernuš upokojenec Na njegovo željo smo ga pokopali v družinskem krogu dne 12. 7. 1974 na Žalah v Ljubljani. Najlepše se zahvaljujemo zdravnici Jenkoletovi in za zadnjo skrb in nego osebju internega oddelka Splošne bolnice na Jesenicah. Žalujoči: hčerke Štefka z možem Avgustom, Mila, Iva, Mara, vnukinji Jana z možem, Srečkom, Senka, pravnuka Marko, Meta in družine Pernuš, Potušek, Mihelčič Ljubljana, Kranj, Maribor, 16. julija 1974 Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Alojzija Marinška starejšega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kolektivu tovarne Sava, kolektivu Mladinske knjige in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Galetovim, Markljevim in Šemrovovim, gospodu župniku in pevcem ter društvu upokojencev Kranj. Vsem in vsakemu posebej prisrčna zahvala za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin Alojz z ženo Brigito, hčerki Olga por. Kepic in Anka por. Gasser z družinama. Naklo, Strahinj, Kranj, Duplje, Visoko, 15. julija 1974 Zahvala Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu nenadoma zapustil dobri mož, skrbni ata in stari ata Franc Mavec iz Srednje Bele 13 pri Preddvoru Zahvaljujemo se za nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih urah, botrom in vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, pevcem z Bele in iz Naklega za prelepo zapete žalostinke, vsem, ki so darovali-vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala obema duhovnikoma za pogrebni obred. Žalujoči: žena, hčerki in sinovi z družinami. Srednja Bela, Pivka, Kranj, Argentina, Nemčija in ZDA, 15. julija 1974 BO Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah Rokometaši Jesenic v ljubljanski coni Rokomet na Jesenicah je drugotna športna panoga. Kljub temu pa vlada med mladino za ta lepi šport veliko zanimanje. Med gorenjskimi občinami so bili Jeseničani zadnji, ki so ustanovili svoj klub. Po vseh občinah v gorenjski regiji so že tekla tekmovanja, le še v jeseniški občini ni bilo pravega zanimanja za organizirani rokomet. Kljub vsemu pa ima zdaj že določeno tradicijo, saj bo poteklo že deset let, ko aktivno nastopajo Jeseničani v gorenjski ligi. V teh letih so doživeli precej lepih in tudi grenkih dogodkov. Največji uspeh so dosegli letos, ko so člani osvojili naslov gorenjskega prvaka. Na kvalifikacijah, ki so bile pred dnevi na Jesenicah, pa so si priborili mesto med ligaši v ljubljanski conski rokometni ligi (II. republiška liga)* Treninge mlade jeseniške ekipe že nekaj let vodi Matjaž Pogačnik, ki je še vedno aktiven igralec. Pogojev za vadilo nimajo najugodnejših, saj nimajo lastnih objektov in morajo tako igrati na igrišču pred osnovno šolo. V športnem parku pod Mežakljo žal še ni zgrajenega rokometnega igrišča. Zdaj je za njih mrtva sezona. S 1. avgustom se bodo resno začeli pripravljati za težko tekmovanje v ljubljanski conski ligi. Priprave bodo potekale tri do štirikrat tedensko, medtem pa bodo odigrali tudi več prijateljskih trening tekem, da bi čimbolj uigrali ekipo za start v jesenskem delu prvenstva. V ekipo bodo vključili nekaj novih moči, saj bo tekmovanje v višji ligi precej zahtevnejše v primerjavi z gorenjsko ligo. Tako so se Jeseničani številnim gorenjskim ekipam, ki že tekmujejo v ljubljanski conski ligi, priključili in se bodo odslej skupaj borili za čimboljšo uvrstitev v višjem tekmovanju. J. J. Pionirji Triglava v borbi za prvo mesto Izšel vodnik po gorenjski planinski partizanski poti V začetku julija se je uresničila velika želja gorenjskih planincev, borcev ter aktivistov. Izšel je namreč vodnik po gorenjski partizanski planinski poti, ki ga je izdalo Planinsko društvo Kranj. Pri pripravi vodnika so razen Andreja Brovča, glavnega pobudnika za ureditev gorenjske partizanske poti, sodelovali še Ciril Zalohar, Marija Brudar in Franci Ekar. Lično urejene in opremljene vodnike imajo na voljo v pisarni Planinskega društva Kranj. Pobudo za ureditev gorenjske planinske partizanske poti je dal že leta 1960 okrajni odbor ZZB NOV za Gorenjsko. Leto kasneje je Andrej Brovč s sodelavci partizansko planinsko pot prvič prehodil. Od takrat pa do danes so planinci in borci pot primerno opremili in markirali z velikimi črkami G in v številnih planinskih postojankah namestili kontrolne žige. Zbrani žigi in dnevnik pohoda po gorenjski planinski partizanski poti so za slehernega neprecenljiv spomin, hkrati pa skromen poklon žrtvam, ki so med vojno padle v gorenjskih in deloma primorskih gorah in planinah. Objavljena skica poteka partizanske poti kaže, da popotnika pripelje v najlepše predele našega planinskega sveta in kraje, kjer se je kovala sedanjost. -jk SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — hrastov in bukov klasični parket — hrastov lamelni parket — uvoz — betonske mešalce L 100 — cement (uvoz) — ruski ^ Izkoristite ugoden nakup! J Informacije dobite na tel. št. 21-611 Tomaž Slavec (Triglav) je dobro startal v novo sezono v svoji specialni disciplini (prsno) in je zanesljivo zmagal na tekmovanju prvega kola pokalnega, tekmovanja PZS. Tomaž je tudi lanskoletni republiški prvak na 200 m prsno in bo letos imel priliko braniti naslov v kranjskem bazenu konec avgusta. ' II. zvezna vaterpolska liga Jutri nadaljevanje Tekmovanje v drugi zvezni vaterpolski ligi bi se moralo nadaljevati s tekmami v Kranju že danes, vendar je prišlo v razporedu do določenih zamenjav, ker je odstopila od tekmovanja ekipa Borca iz Kotora, namesto nje pa so vključili rovinjski Delfin. Tako se bo prvenstvo nadaljevalo v Kranju jutri, v sredo, ko bodo Kranjčani igrali z Vojvodino iz Novega Sada. V predtekmi pa bodo v okviru prve slovenske lige igrali mladinci Triglava s Kamnikom. V četrtek se bo tekmovanje v drugi zvezni ligi nadaljevalo. Kranjčani sprejemajo v goste novinca v ligi Goč iz Vrnjačke Banje. V predtekmi bo kranjski derbi med Vodovodnim stolpom in Triglavom II. Predtekme se bodo pričele ob 19. uri, tekme druge zvezne lige pa ob 20.30. Na lestvici med dru-goligaši vodi Solaris iz Šibenika, medtem ko je kranjski Triglav drugi s tremi točkami zaostanka. J. J. L slovenska vaterpolska liga Vodovod, stolp : Renče 18:8 Kranj Letni bazen, gledalcev 100, sodnik ing. Medvedič (Ljubljana), strelci za Vodovodni stolp: Jože Rebolj 9, Veličkovič 4, Slavec in Puhar po 2 ter Nadižar 1, za Renče: Jevšček 4, Pahor, Podberšček, Arčon in Martinuč po 1. VODOVODNI STOLP: Finžgar, J. Rebolj, Veličkovič, Ankerst, Slavec, Puhar, Zun, R. Švegelj, Marinček, Košnik, Nadižar. RENČE: Žigon, Martinuč, Arčon, Lasič, Pahor, Jevšček, Cerne, Fajt, Stepančič, Podberšček, Žnidaršič. Kranjski veterani so dobro zaigrali predvsem v prvi četrtini, ki so jo gladko odločili v svojo korist. V nadaljevanju pa so se gostje razigrali in bili predvsem v drugi in zadnji četrtini povsem enakovreden nasprotnik Kranjčanom. Triglav II : Slovan 11:8 KRANJ -- Letni bazen, gledalcev 100, sodnik Goršič (Celje), strelci:'Za Triglav II: Kuhar 4, Strgar 3, Calič 2 in Kraševec 2, za Slovan: Smigovec 3, Cepuder 2, B. Zole 1, Danev 1 in Klinar 1. TRIGLAV II: Cermelj, Kraševec, Kuhar, Hribar, M. Planinšek, Markun, Calič, Strgar, Perkovič, R. Planinšek, Leskovar. SLOVAN: Zupan, Radovan, Belič, Zlatic, Smigovec, Cepuder, B. Zole, Danev, M. Zole, Klinar, Pli-beriek. Mladinci Triglava, ki igrajo za drugo ekipo Triglava, so prikazali solidno igro v prvih dveh četrtinah. Najbolj so se izkazali mladinski reprezentantje, ki so bili steber ekipe. V zadnji četrtini pa so Kranjčani močno odpovedali, tako da so gostje zmagali s 4:1. J. J. Pred dnevi je bilo v Trbovljah in Krškem prvo kolo pionirskega pokala v plavanju za pokal PZS. Na tekmovanju v Trbovljah so se najbolj izkazali Kranjčani, ki so zmagali z veliko prednostjo. Glede na dobre rezultate in na številno ekipo pionirjev v Triglavu resno računajo, da bodo letos osvojili naslov pokalnega pionirskega prvaka Slovenije. Drugo kolo tekmovanja pionirskega pokala se bo nadaljevalo jutri, v sredo, ob 16. uri v kranjskem bazenu oziroma v Vevčah. Sicer pa je treba omeniti še ostale prireditve, ki bodo letos v okviru republiškega koledarja, oziroma prvenstev SRS. 25. julija bo v Ljubljani drugo kolo članskega pokala PZS. Prvo je bilo na sporedu pretekli teden v Kranju, kjer je zmagala Ljubljana s 14.829 točkami, medtem ko je Triglav zbral 11.989 točk. Na tekmovanju se je najbolj izkazal Borut Petrič Triglav, ki je postavil državni in republiški rekord za starejše pionirje na 800 m kravi s časom 10:07,8 ter na 1500 m kravi enaka rekorda v času 19:04,9. Na tekmovanju so se poleg Petriča iz vrst Kranjčanov odlikovali še Brane Milanovič, ki je dvakrat zmagal (na 1500 m kravi in 400 m mešamo), Janez in Tomaž Slavec, Boni Pajntar in Rebeka Porenta. Mladinsko prvenstvo Slovenije bo od 27. do 28. julija v Ljubljani, 3. avgusta pa bo v Kranju prvenstvo SRS za mlajše pionirje skupine C. V Celju bo od 9. do 10. avgusta prvenstvo SRS za starejše pionirje, v Vevčah pa 11. avgusta prvenstvo za mlajše pionirje skupine B. V Kranju pa bo od 23. do 24. avgusta člansko prvenstvo Slovenije. Posamično prvenstvo za mlajše pionirje bo letos v Krškem, in sicer 1. septembra. Plavalna sezona se je kljub slabim pripravam dobro začela in smo zabeležili že nekaj rekordov. J. Javornik Sezona plavalnih tekmovanj je zdaj v polnem razmahu. Pretekli četrtek je bilo. v Kranju prvo kolo članskega pokala Slovenije (na sliki), jutri, v sredo, pa se bodo pomerili v okviru drugega kola pionirskega pokala Slovenije v Kranju mlajši pionirji. Prireditev bo ob 16. uri na letnem bazenu. Spet odlični Kranjčani V Kraljevu je bilo državno kolesarsko prvenstvo za člane in mladince. Med ekipami je v članski konkurenci po pričakovanju spet zmagal ljubljanski Rog, kranjska Sava pa je zasedla odlično drugo mesto, kar je doslej največji uspeh članske ekipe na državnih prvenstvih. Še bolje pa so se izkazali mladinci, ki so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Med posamezniki se je najbolj izkazal Jože Valenčič, ki je bil tretji, Hvasti je zasedel šesto mesto, Žagar pa je bil 12. Med mladinci sta se iz vrst Kranjčanov najbolje uvrstila Ropret in Terglav, ki sta zasedla osmo oziroma deveto mesto. Po končanem prvenstvu je zvezni trener Zvone Zanoškar določil reprezentance za balkaniado, ki bo od 19. do 21. julija. V ekipi jugoslovanske reprezentance bosta tudi dva člana kranjske Save Jože Valenčič in Žagar. J. J. Paplerjeva državni prvak in rekorder V Zrenjaninu je bilo jubilejno državno člansko prvenstvo v atletiki, kjer se je izmed članov kranjskega Triglava spet najbolj izkazala Metka Papler, ki je osvojila naslov državnega prvaka v metu diska z novim državnim rekordom 50,10 metra. J. J. Edvin Rutar — šestdesetletnik Malo je športnih delavcev, ki bi toliko časa vztrajali v delu pri telesni kulturi, kot je to Šestdesetletni Edvin Rutar iz Stražišča. V teh dneh je slavil dva jubileja, šestdesetletnico rojstva ter štiridesetletnico aktivnosti v športu, Športno društvo Sava mu je za ta jubilej izročilo lepo spominsko darilo za dolgoletno delo v telesni kulturi v Stražišču. Za sodelovanje se mu je zahvalil ter mu čestital k jubileju predsednik upravnega odbora športnega društva Sava Miha Kramar. Edvin Rutar je še vedno aktivni športni delavec, saj je član upravnega odbora društva, hkrati pa je še vedno aktivni smučarski sodnik. J. J. Vaterpolske novice V Beogradu je bilo ob koncu tedna predtekmovanje za mladinsko prvenstvo Jugoslavije. Kranjski Triglav je sodeloval v severni skupini, kjer je igralo pet ekip. Tri najboljše, med njimi tudi Triglav, so se uvrstile v finale, v katerem bo igralo devet ekip. Na turnirju v Beogradu je bil prvi Partizan (Beograd), drugi Triglav, tretja Mladost (Zagreb) itd. Kranjčani so premagali Crveno zvezdo z 8:3 in Primorje s 5:2. Z zagrebško Mladostjo so igrali 9:9, s Partizanom pa' so izgubili s 3:5. Na turnirju mladinskih reprezentanc vzhodnoevropskih držav v Budimpešti, ki je bil ob koncu preteklega tedna, so v jugoslovanski vrsti nastopili tudi štirje Kranjčani: Vidic, Malovašič, Švegelj, Stariha. Na mladinskem balkanskem prvenstvu, ki bo od 24. do 28. avgusta, bodo v jugoslovanski reprezentanci nastopili tudi trije Triglavani: Stariha, Calič in Švegelj. J. J. Triglav : Olimpija 0:3 (0:1) Edini slovenski zvezni prvoligaš se že nekaj dni pripravlja za novo sezono v Kranju oziroma v Preddvoru. V nedeljo je odigral prvo prijateljsko tekmo in se pomeril s kranjskim Triglavom. V dokaj nezanimivem srečanju je zanesljivo zmagala ljubljanska Olimpija. Trener zveznega ligaša Luštica je preizkusil vse igralce, ki so na pripravah, razen državnega repre-zentanta Popivode, ki je na dopustu. Kranjski Triglav je sorazmerno dobro zaigral, kljub temu da doslej še niso trenirali. V ekipi je nastopil tudi Sekuiič, ki je okrepil kranjski Triglav za novo sezono. Gole za Olimpijo so dali: Zavodnik, Grubor in Zavrl. Pred 300 gledalci je sodil Eljon iz Kranja. Nogometaši ljubljanske Olimpije, ki so v času prvih skupnih priprav za novo sezono nastanjeni v Alp penzionu v Tupaličah, bodo s treningom v Kranju in Preddvoru še nadaljevali predvidoma do konca julija. j. j. 11 Torek — 16. julija 1974 Približno mesec dni je že minilo od začetka počitnic. Šolarji, dijaki in študentje proste dneve preživljajo vsak po svoje. Nekateri so že odšli k morju ali v planine na počitnice, drugi pomagajo doma na kmetijah, tretji so na obvezni počitniški praksi, četrti so se prek počitnic zaposlili, da bi si prislužili kak dinar. Za kasnejše počitnice, šolo ali kaj drugega! Tri izmed njih, ki so bodisi na praksi ali počitniškem delu, smo povprašali, kako so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo v poletnih mesecih. Jožica Vrbek (18), doma iz Šmarij pri Jelšah: »Obiskujem gostinsko šolo v Ljubljani, na obvezni praksi pa sem v Kranju pri Jelenu. Moja davna želja je bila, da bi se šolala na tehnični šoli, nazadnje pa sem se, niti ne vem, zakaj, v naglici odločila za gostinstvo. Tretjič sem že na praksi v Kranju in moram priznati, da mi je zelo všeč, kar pa seveda še ne pomeni, da ne bi bila zadovoljna tudi kje drugje. Za to gostinsko podjetje sem se odločila kar na hitro. Tudi po končani šoli bom še ostala tu. Tako me veže pogodba. Poklic mi je kar všeč, čeprav moram priznati, da mi pijanci in razni pretepi niso niti malo všeč. Pa tudi delo ob sobotah in nedeljah, takrat ga je še celo največ, mi posebno ne ugaja. Premalo prostega časa ostane. V prostih urah grem najraje v kino ali naravo. Z osebnim dohodkom pa sem kar zadovoljna.« Milan Jarc (18), doma iz Naklega: »Obiskujem poljansko gimnazijo v Ljubljani. Septembra grem v četrti letnik. Med počitnicami sem bil že večkrat zaposlen, letos pa drugo leto delam na bencinski črpalki Lani sem stregel motoriziranim gostom na črpalki na Zlatem polju, letos pa sem tu na Laborah Delati nameravam dva meseca — julija in avgusta. Tovrstno zaposlitev mi je lani predlagala ena od sošolk, preskrbel pa mi jo je oče. Kar zadovoljen sem! Osnovna plača je resda precej nizka, dosti pa si prislužim z napitnino. V preteklih letih sem si s pri-služenim denarjem v glavnem kupoval športno opremo, letos pa nameravam motor. Če bom v dveh mesecih dovolj zaslužil za Jeklenega konjička"? Brez skrbi! Kar dovolj bo! Po končani gimnaziji nameravam študirati medicino.« Milan Papič (17), doma iz Ljubljane: »Končal sem drugi letnik šole za miličnike kadete v Tacnu. Ze od nekdaj me je veselil poklic miličnika V osnovni šoli sem bil, moram priznati, d(xlobra seznanjen z njegovimi lepimi in slabimi stranmi. Po dveh letih šole in nekaj dneh prakse nikakor nisem razočaran ker sem se odločil za ta poklic. Pred vstopom v tretji letnik je za vse gojence olive/na enomesečna praksa. Prišel sem v Škof j o Loko. Takoj moram povedati, da sem bil, prav tako pa tudi moji kolegi, ki so prav tako tu ali pa na oddelkih v Selški in Poljanski dolini, izredno lepo sprejet! Izkušeni miličniki me zdaj uvajajo v .skrivnosti' poklica. Zdi se mi, da bo študij v tretjem letniku mnogo lažji. Po dveh letih teorije se bom tudi V praks spoznal z vsem tistim, kar sem slišal v šoli. Po julijski praksi h pred mano še mesec dni počitnic, nato pa spet šola J.Govekar Petsto nageljnov za zamejske Slovence nem programu nastopajo Združeni pevski zbori Slovencev z Goriške, folklorna skupina iz Sovodenj, pihalna godba Kras iz Doberdoba, folklorna skupina iz Preddvora, učenci osnovne šole Železniki in moški pevski zbor Ivan Cankar V soboto popoldne je bila v hotelu Creina v Kranju ob dnevu šoferjev 13. juliju in ob prazniku podjetja Creina prireditei rta kateri so podelili šestim voznikom avtobusov mereedes ob prevoženih 500.000 kilometrih brez okvar zlate značke, voznikom avtobusov TAM ta prevoženih 200.000 kilometrov brez okvar diplome in ure; priznanja in nagrade a požrtvoialno in dolgoletno delo pa je prejelo tudi več članov kolektiva I >ein