Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S a. Hi G INPLAN TRGOVINA BAR PEUGEOT POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SREČNO!____ www.inplan.siwww.podpeka.si SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 spctop www.s o IT m =m O -in C Œ !- "D M £ « O ~ > OJ Štajerski Ptuj, petek, 20. decembra 2024 Letnik LXXVII • št. 99 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR MMji SPORED PRAZNIKE! Podravje • Koliko smo pripravljeni odšteti za decembrska darila r H Da »Priprayiljj , možno božii VESEL BOZIC Z m. D4RJ0 GAJŠEK rja Gajjpk smo najlepšo ÈriOipdtlajblyi Iskreno 2 M.^o Oflerlap: ut.ikna pr*; pri predsednici Nataši Pire Musar Idi Obdarovanje je tudi finančno breme i Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki s seboj prinašajo tudi obdarovanje. Desetina kupcev se po darila odpravi tik pred zdajci, tretjina jih bo za darila letos namenila do 200 evrov, okoli četrtina pa največ sto evrov. Več na straneh 18 in 19. Aktualno Slovenija • Vse je dražje, tudi poštne znamke O Stran 2 Investicije Sl. Bistrica • Nov objekt Komunale bodo gradili Ptujčani O Stran 3 Kmetijstvo Podravje • »Zakone pišejo ljudje, ki zemlje še videli niso« O Stran 5 Kultura Ptuj^ Božični koncert zasedbe Od5 kvartet O Stran 10 Aktualno • V petih letih enormna podražitev šolskih prevozov Praznični čas • Spoznajte ptujsko Božičko na kolesu NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. ilft, OBVESTILO Naslednja številka Štajerskega tednika zaradi praznikov izide v petek, 27. decembra. Bralkam in bralcem želimo mirne božične praznike. Uredništvo »M 2 Štajerski Aktualno petek • 20. decembra 2024 Slovenija • Cene poštnih znamk so se v desetih letih več kot podvojile Izbira in cena znamke odvisni tudi od barve ovojnice Dobre želje v tem prazničnem času še vedno mnogi radi zapišejo na papir, božične kartice, voščilnice. Posledično se konec leta količina pisemskih pošiljk poveča, v zadnjih letih za okoli 20 odstotkov, kar pa je krepko manj kot pred desetletjem. Razloge gre iskati predvsem v novih poteh sporočanja, morda tudi v ceni poštnih znamk. Cene slednjih so se v desetih letih več kot podvojile, cena znamke A je danes 0,84 evra, cena znamke B pa znaša 1,12 evra. Tradicija pisanja voščil ob velikonočnih praznikih je skorajda že zamrla, digitalno transformacijo pa so še uspela preživeti voščila ob božično-novoletnih praznikih. A tudi v Pošti Slovenije se, enako v drugih evropskih poštnih operaterjih, soočajo s posledicami pospešene digitalizacije. »V Sloveniji beležimo upad pisemskih storitev za približno 50 % v zadnjih 10 letih. Ta trend konstantnega upadanja količin se beleži nekje od leta 2011 naprej, izraziteje pa po letu 2015. Navedeno se pozna tudi pri prometu s pisemskimi pošiljkami v decembru, ki v primerjavi s preteklimi leti upada,« opažajo v Pošti Slovenije. Da bi ublažili padec oz. da bi ohranili tradicijo pisanja voščil, vsa- ko leto izdajajo posebne priložnostne božične in novoletne praznične poštne znamke, razglednice, letos so se povezali tudi s Slovensko smučarsko zvezo v dobrodelni prodajni akciji (dve razglednici in dve smučarski znamki), od katere del denarja namenjajo podpori mladim slovenskim alpskim smučarjem. Cena znamk v letih 2014 in 2024 1,20 € 1,00 € 0,80 € 0,60 € 0,40 € 0,20 € 0,00 € znamka A znamka B ■ 2014 12024 Cene univerzalnih poštnih storitev potrjuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Cenjene Ptujčanke in Ptujčani! Naj vas v letu, ki prihaja, spremljajo medsebojno razumevanje, spoštovanje, odkritost in strpnost, predvsem pa pogum, da uresničite vse zastavljene cilje. Želimo vam prijetne praznike, preživite jih v miru, v krogu svojih najdražjih. Novo leto pa naj spiše številne nove zgodbe, osebne zmage in trenutke, ki sejih boste radi spominjali. Srečno, zdravo in uspešno leto 2025! Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, V decembru se obseg pisemskih pošiljk poveča za 20 % u primerjam s preostalimi meseci, u desetih letih pa je količina pisem upadla za 50 %. Za znamko B danes skoraj trikrat več Vendar eno so promocijske aktivnosti, drugo so cene, ki pa se vsako leto spreminjajo oz. rastejo. Cene univerzalnih poštnih storitev so odvisne od rasti stroškov na enoto in jih potrjuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, so pojasnili na Pošti Slovenije. Tako se je cena za standardno pismo v zadnjih treh letih 2021 do 2024 zviševala med 8 % in 13 % letno, v povprečju za 11 %. V desetih letih pa se je cena standardnega pisma (črkovna oznaka A) z 0,34 evra v letu 2014 zvišala na 0,84 evra v letu 2024. Cena za navadno pismo do 50 g (črkovna oznaka B) je v letu 2014 znašala 0,40 evra, v letu 2024 pa cena za navadno pismo do 50 g (črkovna oznaka B - neprednostno) znaša 1,12 evra, so s podatki postregli v Pošti Sloveniji. Ob tem pa poudarjajo, da so cene slovenske pošte v notranjem prometu nižje od povprečne cene v državah EU in da so v skupini desetih najnižjih v EU. »Zviševanje cen prenosa pisemskih pošiljk je trend v večini evropskih držav, tudi v državah, kjer so nacionalni poštni operaterji deležni državne pomoči, t. i. subvencije za izvajanje univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti.« Razlogi za povišanje stroškov prenosa pisemskih pošiljk pa so povsod zelo podobni - naglo upadanje števila pisemskih pošiljk Kdaj izbrati A in kdaj B znamko oz. kako prihraniti 28 centov Črkovna oznaka A na znamki pomeni, da je plačana poštnina za prenos standardnega pisma po Sloveniji. To je pismo, težko do 20 g, in ima določeno velikost (od 14 x 9 cm do 16,5 x 23,5 cm). Pisma ne smejo vsebovati trdih, izbočenih predmetov, sponk ... »Posebne zahteve glede vsebine, velikosti, ovojnine, naslova so potrebne zaradi strojnega usmerjanja pošiljk, ki je cenejše, zato je poštnina za standardno pismo nižja kot poštnina za navadno pismo enake velikosti.« Na Pošti Slovenije še dodajajo: »Ovojnice so lahko vseh barv, izjema so le ovojnice temnih barv (črna, temno modra, rdeča...), ker to otežuje strojno branje naslovov. Na primer, kadar je naslov napisan na ovojnico, ki je črne barve, ga stroj ne more prebrati in je potrebno ročno usmerjanje, kar vpliva tudi na ceno prenosa, ki je višja in je v tem primeru črkovna oznaka B.« na eni, na drugi strani višanje stroškov dela in drugih stroškov ob pogosto nespremenjenih standardih kakovosti (dostopnost poštnega omrežja, roki prenos pošiljk ipd.). In kakšni so roki dostave? Večina pošiljk je po Sloveniji prenesena oziroma dostavljena že nasled- nji dan po oddaji, najkasneje pa v roku treh dni. V decembru, ko je poštni promet povečan, pa v Pošti Slovenije priporočajo, da pošiljatelji svoja osebna voščila oddajo čim prej in ne čakajo na zadnje dni pred prazniki. Mojca Vtič in svetniki Mestnega sveta MO Ptuj: dr. Andrej Čuš, Jernej Čuš, Miha Damiš, dr. Renata Debeljak, Dušan Fric, Maša Goričan, Ljudmila Grabar, Lina Habjanič, Alen Hliš, Alen lljevec, Sergej Ivanuša, Milan Klemene, Vladimir Koritnik, Andrej Lazar, Štefan Petek, Metka Petek Uhan, Sandra Pjanič, Blaž Prelog, Sergeja Puppis Freebairn, mag.Sonja Purgaj, Franjo Rozman, Dejan Rožmarin, mag. Vlasta Stojak, Boštjan Šeruga, dr. Uroš Vek, Nuša Vrabl Ferenčič, Eva Zorko, mag. Sonja Žibrat, Luka Žižek. Dobrim željam se pridružujejo v imenu četrtnih skupnosti Vladimir Koritnik, predsednik ČS Breg - Turnišče; Nejc Bedrač, predsednik CS Center; Luka Žižek, predsednik CS Grajena; Viktorija Bezjak, predsednica CS Jezero; Štefka Gajšek, predsednica CS Ljudski vrt; mag. Alen Hodnik, predsednik ČS Panorama; Janko Čeh, predsednik ČS Rogoznica; V Branko Strelec, predsednik ČS Spuhlja. Ob dnevu samosfojnosfiin enotnosti vamiskreno čestitamin vas vabim na proslavo, ki bo v nedeljo, 22. decembra 2024, ob 17. uri, v Dominikanskem samostanu Ptuj. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Foto: CG petek • 20. decembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Več denarja za šolske prevoze, manj za investicije Prevozi v petih letih dražji za 20 milijonov evrov Slovenske občine so po podatkih podlehniškega župana Sebastiana Toplaka lani za šolske prevoze prispevale 57 milijonov evrov, kar je skoraj 20 milijonov evrov oz. 49 % več kot leta 2019. Najbolj prizadete so seveda občine z malo prebivalstva z razpršeno poselitvijo, tipični primer so haloške občine, ki so tudi pri vrhu občin z največjimi deleži občinskih proračunov, kijih namenjajo za poplačilo šolskih prevozov. Na drugi strani bode v oči, da je javni potniški promet (s subvencioniranjem vozovnic za dijake in upokojence) v letu 2023 državo stal »le« 83 milijonov evrov. Nekateri župani tako domnevajo, da izvajalci prevozov glavnino dobičkov kujejo na plečih občin, za katere vedo, da morajo zagotavljati šolske prevoze, konkurence na tem področju pa skorajda ni. Župani zadnji dve leti glasno opozarjajo na naraščajoče stroške šolskih prevozov, ki klestijo obseg denarja za investicije. Skupen odhodek za šolske prevoze 212 občin je v letu 2019 znašal 38,3 milijona evrov, sledili sta dve leti, ko je šolanje potekalo tudi od doma zaradi epidemioloških razmer, v letu 2022 so občine zabeležile prvi enormni skok, in sicer podražitev šolskih prevozov za 20 %, v letu 2023 še za dodatnih 25 %. Največ je za šolske prevoze v letu 2023 namenila po številu prebivalcev največja občina Ljubljana, in sicer okrog štiri milijone evrov, sledil je Koper z okrog 1,2 milijona evrov, visoko na lestvici je bila tudi Slovenska Bistrica, ki je lani za šolske avtobuse namenila slab milijon evrov. Po strošku šolskih prevozov na prebivalca je med prvimi tremi občinami Občina Podlehnik, kjer strošek na občana znese 103 evre, v Že-talah 78 evrov, v Zavrču 76 evrov. Podlehniški župan Sebastian Toplak, zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je preračunal, kolikšen delež proračuna občine namenijo za šolske prevoze. Na prvem mestu je Šmartno pri Litiji, kjer namenijo 6,4 % proračuna, sledijo Žetale, ki za šolske prevoze porabijo 5,9 % proračunske malhe, v Zavrču je ta delež 5,2 %, v Podlehniku 4,6 %. Avtobusni prevozniki ustvarili monopol Visoke tri odstotke proračuna za poplačilo šolskih prevozov namenjajo v Slovenski Bistrici. Župan Župan Sebastian Toplak, ki je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je pripravil temeljito analizo stroškov šolskih prevozov občin. Rast stroškov šolskih prevozov v občini Podlehnik Leto Obseg sredstev Glede na leto 2019 [%] 1 2019 103.000 € 2020 69.200 € -32,8 2021 85.200 € -17,3 2022 117.418 € +14,0 2023 188.000 € +82,5 2024 208.000 € +102 Vir: Občina Podlehnik Ivan Žagar se boji, da bo v prihodnje ta delež še narasel. »Razpis za izvajalca šolskih prevozov bomo imeli prihodnje leto in bojim se, glede na to, kaj se dogaja v ostalih občinah, da se nam bo strošek še zvišal. Že sedaj namenjamo milijon evrov, a glede na trende se nam lahko šolski prevozi podražijo še za dodatnega pol milijona evrov ali več. Žal smo v primežu avtobusnih prevoznikov, ki so si ustvarili monopol oz. duopol, saj imamo le dva večja prevoznika.« Žagar je dodal, da pozdravlja napore, ki jih država vlaga v spodbujanje trajnostne mobilnosti z večjo prepredenostjo linij javnega potniškega prometa, »vendar se na več linijah vozijo prazni avtobusi, nekatere linije, ki bi bile potrebne, pa manjkajo«. Dodal je še, da so zaradi zavezanosti k izvedbi javnega naročila prikrajšani za iskanje ugodnejših rešitev. »Že nekaj let sem župan občine in spomnim se, kako smo lahko nekdaj šolske prevoze reševali po posameznih šolah, kar je pomenilo, da je na primer prevoze na Šmartnem opravljal nekdo s Šmar-tnega, nato pa je s spremembo zakonodaje prišlo do enega izvajalca, ki je z dumpinškimi cenami izrinil morebitno konkurenco.« Šolski kombiji, občinska vozila Ponekod so posamezne šole in občine našle odgovor na rast cen. Občina Ribnica na Pohorju prevoze rešuje z lastnimi kombiji, v občini Črna na Koroškem del šolskih prevozov izvajajo z občinskim avtomobilom, ponekod osnovnošolci uporabljajo redne linijske avtobusne prevoze, občine pa jim povrnejo stroške za vozovnice. Slednje koristijo tudi v Podlehniku, kjer mesečno preverjajo uporabo vozovnic. Obenem jim je s štetjem voza-čev, prevetritvijo linij in avtobusnih postaj uspelo zmanjšati število potrebnih avtobusov s treh na dva, s prevoznikom pa so se kljub sprva višji ponudbi dogovorili, da ostanejo na lanski ravni, kar pomeni 208.000 evrov. Župani želijo definicijo varne poti Sicer pa občine k izvajanju šolskih prevozov zavezuje zakonodaja, ki pravi, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oz. če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Mnenja o tem, kdaj je pot (ne)varna, so različna, zato so občine preko Skupnosti občin Slovenije apelirale ministrstvo za infrastrukturo, da naj pripravi priporočila, ki bodo jasno opredelila pogoje za varne šolske poti. »Prav tako je bila dana obljuba, da naj bi se sestali z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa glede linij medkrajevnega javnega potniškega prometa,« je povedal Toplak, ki sicer poudarja pomen gibanja otrok (pešpoti in kolesarskih poti), saj da šolski prevozi prispevajo k boljši prometni varnosti, hkrati pa zaradi pogostih prevozov od »vrat do vrat« prispevajo k zmanjševanju telesne aktivnosti otrok. Mojca Vtič Slov. Bistrica • Gradnja poslovne stavbe Komunale Komunala izbrala Ptujčane Komunala Slovenska Bistrica izbira gradbinca, ki bi Slove-njebistričanom med avtocesto in centralno čistilno napravo postavil poslovno-upravno zgradbo s skladiščnimi prostori. Na prvem javnem razpisu gradbinca niso izbrali, na drugem je najugodnejšo ponudbo oddalo CP Ptuj s partnerjem Krt gradbeništvo. »Drugi postopek je v teku. Do pravnomočnosti odločitve dodatnih informacij javnosti ne moremo posredovati,« je odgovoril direktor Komunale Maksimiljan Tramšek. Vrednosti oddanih ponudb so si zelo blizu, pri sedemmilijonski investiciji se razlikujejo za 300.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Država je za avtobusni javni potniški promet lani namenila 87 milijonov evrov. Povprečno avtobusi v poletnem času prevozijo 130.000 kilometrov na dan, v ostalih mesecih pa 175.000 kilometrov na dan, so s podatkom postregli v DUJPP. Pavšalni izračun pove, da državo kilometer vožnje z avtobusom stane 1,4 evra, občino Žetale pa denimo12 evrov. Foto: Komunala SB Komunala Slovenska Bistrica se že dlje časa sooča s prostorsko stisko in nezadostnimi in neustreznimi skladiščnimi kapacitetami na obstoječi lokaciji, pereč problem so tudi površine za parkiranje. Komunala Slovenska Bistrica, ki skupaj zaposluje okrog 150 sodelavcev, se že dlje časa sooča s prostorsko stisko in nezadostnimi ter neustreznimi skladiščnimi prostori. Materiali in oprema so pogosto izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom, obstoječi poslovni objekt, ki je bil zgrajen pred 75 leti, je bil tudi že večkrat prezidan in preurejen. Prvo idejno zasnovo za nov poslovno-upravni objekt je Komunala izdelala leta 2020, nato od občine odkupila zemljišče med avtocesto in centralno čistilno napravo. Direktor Tramšek je že leta 2022 napovedal gradnjo nove upravno-poslovne zgradbe ob avtocesti, vendar se je časovnica zamaknila. Tako so šele letos poleti objavili prvi razpis za izbiro izvajalca, na katerega se je odzvalo sedem gradbincev, prav vsi so presegli predvideno vrednost gradbenih del, ki so bila načrtovana v višini dobrih šest milijonov evrov. Najcenejšo ponudbo je takrat oddalo podjetje Makro 5 gradnje - 6,8 milijona evrov z DDV, CP Ptuj je oddalo ponudbo v višini 7,1 milijona evrov. Komunala naročila ni oddala, razpis je jeseni ponovila, konec novembra pa odprla tri prispele ponudbe. Najcenejšo ponudbo je tokrat oddalo CP Ptuj, ki bi Slovenjebistričanom poslovno-upravno zgradbo s skladiščnimi prostori zgradilo za 6,9 milijona evrov z DDV, medtem ko je bilo podjetje Makro 5 gradnje v drugo dražje. Odločitev, kdo bo gradil upravno-poslovno zgradbo, še ni pravnomočna, zato v Komunali Slovenska Bistrica ne komentirajo ponudbenih zneskov. Mojca Vtič Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! radioPTUJ Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 20. decembra 2024 Majšperk • Na pragu novega doma upokojencev Informativno zbiranje vlog Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki bo v Majšperku v prihodnjem letu začel graditi Center integrirane dolgotrajne oskrbe (CIDO) Majšperk za 48 oskrbovancev, že sprejema vloge za sprejem. " " .-."V, Foto: arhiv občine V CIDO Majšperk bi lahko delo posredno ali neposredno dobilo 38 sodelavcev. Gradnja doma bo potekala v letih 2025 in 2026. Skrajni zaključek celotnega projekta skupaj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja je 30. junij 2026. Občini Majšperk je z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane uspelo pridobiti nekaj manj kot šest milijonov evrov sofinancerskega denarja za izgradnjo CIDO Majšperk. Slednji bo povezoval dva objekta s tremi etažami, nudil pa bo prostor skupnostnim programom (dnevno varstvo, pomoč družini na domu, različni programi medgeneracij-skega sodelovanja), oskrbovancem z demenco in podobnimi stanji ter drugim starostnikom. Pomemben korak k uresničitvi projekta je bila izbira gradbinca, to je podjetje GIC Gradnje, ki naj bi dom zgradil za 5,2 milijona evrov. Gradbinec iz Rogaške Slatine je bil izbran na podlagi točk, ki so mu jih prinesle reference, in ne na podlagi najnižje ponudbe. Slednjo, v višini 5,1 milijona evrov, je oddalo podjetje Medicoengineering, ki je gradilo tudi urgentni center Ptuj. Izbira izvajalca pa še ni dokončna, saj je bil sprožen predrevizijski postopek. Gradnja je načrtovana v prihodnjih dveh letih, uporabno dovoljenje pa mora poljčanski dom za enoto v Majšperku pridobiti do konca junija 2026. Pred dnevi je Dom. dr. Jožeta Potrča Poljčane začel tudi informativno zbiranje vlog za sprejem v Center integrira- ne dolgotrajne oskrbe Majšperk. Vloga je dostopna na spletni strani Občine Majšperk, kjer je pojasnjeno, da morajo interesenti za zdaj oddati oz. poslati le vlogo. »Ostale priloge, kot sta zdravniško mnenje in izjava o plačilu storitev, za zdaj niso potrebne. Na podlagi evidenčne vloge bo pripravljena informativna čakalna lista. O vseh možnostih sprejema in dopolnitvi vloge boste obveščeni pred začetkom sprejemanja prvih stanovalk in stanovalcev, predvidoma konec leta 2026 ali v začetku leta 2027.« Mojca Vtič Ptuj • Dražbe v javnih zavodih Prodali pohištvo in avtomobil Stoli, postelja, kuhinjski blok, lestev in celo avtomobil, vse to so stvari, ki jih je Dom upokojencev Ptuj pred kratkim ponujal na dražbi. Veliko večino stvari so prodali. Javni zavodi se sicer dražb poslužujejo večkrat. Na dražbi, ki so jo izvedli v DU Ptuj, so izklicne cene postavili precej nizko. Cena za en stol je znašala pet evrov, nočne omarice so ponujali za pičla dva evra, lestev za 10 evrov, za avtomobil so pričakovali najmanj 1.200 evrov. Gre praviloma za precej stare stvari, ki jih več ne potrebujejo. »Dražba poteka občasno, ko se naberejo kakšne stvari, ki jih ne moremo kar tako odpisati. Tokrat smo prodajali stole, lesene postelje, kuhinjske bloke s pomivalnim koritom, nočne omarice, lestev in nevozno osebo vozilo Peugeot Ion, ki je imelo okvarjen električni pretvornik in bi popravilo znašalo trikrat več, kot je vrednost avta,« je pojasnila direktorica Vesna Šiplič. Prodali so vse stole (35 kosov), vse postelje (11 kosov), lestev in avtomobil, za vse skupaj so iztržili 1.455 evrov. Kljub nizkim cenam niso našli kupcev za 15 precej starih nočnih omaric in štiri kuhinjske bloke. Dom vse stvari prodaja po načelu videno--kupljeno, zadnjo dražbo navedenih predmetov so izvedli 20. novembra. Veliko domov upokojencev se poslužuje tega sistema prodaje premičnin, na dražbah, nekateri Foto: arhiv doma Kljub okvari so uspešno prodali vozilo Peugeot Ion. pa občasno tako prodajajo tudi nepremičnine. Postojnski dom je pred dvema letoma na dražbi prodajal počitniško hiško. Tudi drugi javni zavodi prodajajo na dražbah Ne le domovi upokojencev, tudi drugi javni zavodi prodajajo na dražbah svoje premičnine in nepremičnine. Zdravstveni dom Ptuj je jeseni letos objavil namero o sklenitvi neposredne pogod- be za prodajo več vozil, ponujali so celo dve reševalni vozili. Za razliko od Doma upokojencev Ptuj, ki je izvedel javno dražbo, so v Zdravstvenem domu zbirali ponudbe in ponujene stvari na podlagi prejetih pisnih ponudb prodali najboljšemu ponudniku. Pred skoraj tremi leti je tudi ptujska bolnišnica objavila dražbo več nepremičnin, takrat so prodajali in tudi uspešno prodali več stanovanj. Dženana Kmetec i* PE K/ UtN E PTUJ Spoštovani kupci, iskreno se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vašo zvestobo v preteklem letu. Želimo vam, da vam v novem letu naše dobrote pričarajo mnogo čarobnih in nepozabnih trenutkov. Trudimo se, da so lepe za oko, dobre in zdrave za vaše telo. Vse lepo v letu 2025. Srečno. Kolektiv Pekarne Ptuj, z vami že več kot 76 let. » * *r f ¿\ • i , • • ■ . . * ' "" Spoštovane občanke in občani, vsi ljudje dobre volje, :i?f. ' .. - pred nami so praznični dnevi, za nekatere najlepši čas v letu, ki ga težko pričakujejo in se ga neizmerno veselijo. Odložite vsakodnevne skrbi in teh nekaj svetih trenutkov božiča posvetite svojim najbližjim, svojim družinam. Ne pozabite pa na vse tiste, ki te sreče nimajo, namenite jim prijazno besedo in topel stisk roke. V novem letu vam želimo veliko sreče, zdravja, uspehov in dobrih medsebojnih odnosov. Občina Dornava y" ^6(kiinQminpQ&lQA)nimpafiin£hl.£m se iskreno zahvaljujemo za zaupanje in podporo, ki so nam ju izkazovali v iztekajočem se letu. Naj bodo praznični dnevi polni miru, veselja in topline, leto 2025 pa naj prinese veliko uspeha in sreče. javne službe ptuj petek • 20. decembra 2024 Podjetništvo Štajerski 5 Podravje • S prve seje območne enote KGZS »Zakone pišejo ljudje, ki zemlje še videli niso« Člani ptujske območne enote KGZS so se decembra sestali na ustanovni seji ter izkoristili priložnost in predsedniku KGZS Jožetu Podgoršku zastavili več vprašanj ter tako dali jasno vedeti, da tudi v novi sestavi »ne bomo le sedeli in kimali«, je dejal Branko Klemenčič. Poljedelec, živinorejec iz Nove vasi pri Ptuju je ponovil že večkrat izrečen predlog oz. zahtevo, da se datum za dognojevanje žit z dušičnimi gnojili prestavi na zgodnejši termin. »Sem že večkrat povedal in še enkrat bom, mi smo tudi ponoči dognojevali, da nas nihče ni videl. Vegetacija je namreč hitrejša in z gnojenjem je treba slediti razvoju žit. Z ničimer nisem škodoval naravi. Ne razumem pa, da se pri nas datuma ne da prestaviti in se izgovarja na evropske predpise, medtem ko Avstrijci lahko prej dognojujejo, obenem pa tudi na smučišča vržejo pozimi tone in tone uree, kmetje pa ne bi smeli dognojevati, ko je to potrebno. Zakone pri nas oblikuje nekdo, ki živine in zemlje še videl ni.« Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek je pritrdil Klemenčiču, da je vegetacija zgodnejša, in sicer za 22 dni, ter da kmetijsko ministrstvo razume problematiko, a pri razumevanju za zdaj ostaja, saj da to področje pokriva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Klemenčič je pozval še k določitvi datuma za zmulčenje oljne ogrščice, kjer jo kmetje uporabljajo kot posevek za ozelenitev, saj je ta pogosto vir bolezni, ki se prenaša na sosednje posevke. Milan Unuk je predlagal začetek subvencijske kampanje že v zimskih mesecih. »Pogovarjali smo se, da bi začeli že februarja, a uspeli smo se izpogajati le, da se subvencijska kampanja začne 19. marca in konča 6. junija,« je odvrnil predsednik KGZS Jože Podgoršek. Martina Rokavec je izpostavila nujno uvedbo dodatnih spodbud za mlade prevzemnike ter dostop do skladovih kmetijskih zemljišč, ki so v najemu multinacionalk. Podgoršek je spomnil, da je bil že leta 2019 spisan predlog zakona, ki je predvideval zmanjšanje zakupa za največje najemnike državne zemlje. »Takrat so nas povozili, doživeli smo stampedo. Žal zakona nisem mogel uveljaviti niti, ko sem sam postal minister, saj nisem imel večine, sedaj ima aktualna vlada moč, da zakon sprejme, vprašanje je, ali ima tudi politično voljo.« Na kmetiji popisati vsakega, ki pride na kavo (?!) Predsednik KGZS Podgoršek je zbranim članom predstavil napovedane novosti, ki se obetajo kmetijskemu sektorju. »Ena ključnih točk pred volitvami je bila debirokratizacija kmetijstva, po enem mesecu lahko rečem le, da bom vesel, če bo ostalo takšno stanje, kot je sedaj.« Izpostavil je napovedano uvedbo elektronskih evidenc glede nakupa in porabe FFS, uredbo o deforestaciji, ki predvideva uvedbo izjav, da se govedo ni paslo na izkrčenih gozdnih površinah, obregnil se je tudi Foto: Črtomir Goznik V preteklih letih je bilo slišati očitek zbornici, da območne enote KGZS predloge podajo, a da je zbornica premalo odločna v zastopanju interesov kmetov. Jože Podgoršek pravi: »Vse pobude bomo poslali na odločevalce, zavzeli se bomo, da bomo pobude tudi pravilno predstavili, da se realizirajo.« Ob tem je nekdanji sekretar in minister kot prednost izpostavil poznavanje dela ministrstva in oseb, ki so tam zaposlene, kar da bi lahko omogočilo hitrejše sprejemanje sprememb. ob pravilnik o biovarnosti. »Upam, da smernice biovarnosti ne bodo obveljale - pralne stene, vodenje evidenc o obiskih na posestvu, slednje bi pomenilo, da bi morali zavesti vsakogar, ki pride na kavo ... V sodelovanju z veterinarsko zbornico smo pripravili nove smernice, odgovor pristojnih je bil, da nimajo težav glede sprememb. Kar pomeni, da je dogovorjena pot, da popravljamo sprejeto.« Kmetom s predlogom o začetku subvencijske kampanje v zimskih mesecih ponovno ni uspelo. V 2025 naj bi subvencijska kampanja potekala med 16. marcem in 6. junijem. Če je sektor v težavah, naj se pomaga vsem Podgoršek je predstavil še stališče zbornice glede trgovskega sporazuma z Južno Ameriko, ki mu zbornica ostro nasprotuje oz. zahteva, da je hrana, ki bi se uvozila iz Južne Amerike v Evropo, pridelana na enak način kot pri nas. »Ne da je ustrezna za evropski trg, temveč da je pridelana na tak način.« Zbornica se je postavila v bran tudi malim pridelovalcem zelenjave oz. tistim, ki zelenjavo prodajajo na domačem pragu, na tržnicah. »Trenutno je predvideno, da bi lahko tržno vezana plačila prejeli le tisti pridelovalci zelenjave, ki to prodajajo preko organiziranih sistemov, vsi drugi pa bi morali vstopiti v računovodski sistem. To bi pomenilo, da bi mali pridelovalec prejel 350 evrov podpore na hektar, na primer ob treh hektarjih bi prejel zelenjadar okrog 1.000 evrov, 1.200 evrov pa bi dal računovodskemu servisu. Torej kaj ostane kmetu? Če je sektor v težavah in se zato uvajajo plačila, potem naj se pomaga vsem.« Mojca Vtič Ptuj • Investiciji ob reki Dravi Sanacija Dravske ulice V obnovo cest in ulic na Ptuju se je v zadnjih desetletjih vlagalo bistveno premalo. Tako državne kot občinske ceste so marsikje potrebne konkretnih izboljšav. V centru mesta so mnoge popolnoma dotrajane. Ena takihje Dravska ulica, kjer naj bi vendarle v prihodnjem letu dočakali sanacijo. Obnova Dravske ulice je bila v planu že nekajkrat, a investicija realizacije ni dočakala. Tako v prvotnem kot dopolnjenem predlogu proračuna za naslednje leto so vendarle vodstvo občine in mestni svetniki soglasno potrdili, da je to potrebna in smiselna investicija. Dela naj bi stekla takoj, ko bodo to dopuščale tudi vremenske razmere. »Točne časovnice za preplastitev Dravske ulice v četrtni skupnosti Center še nimamo, predvidena pa je izvedba v obdobju od aprila do junija 2025,« so povedali na Mestni občini Ptuj. Ocenjena vrednost investicije znaša 450.000 evrov, denar je v proračunu za naslednje leto rezerviran, naložbo bo v celoti pokrila občina. Po obnovi bo stanje bistveno boljše kot je trenutno, a kakšnih obsežnih podzemeljskih infrastrukturnih del za ta denar ne bodo mogli izvesti. Za to bi potrebovali bistveno več sredstev, pa tudi soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, arheološki nadzor ... V vsakem primeru bo vsaka izboljšava več kot dobrodošla, saj gre za zelo frekventno ulico v strogem centru mesta. »Planirana je obnova asfaltne prevleke obstoječega vozišča, trasa obnove pa je načrtovana od krožišča pri minoritskem samostanu, mimo Glasbene šole Karola Pahorja po Cafovi ulici, do Muzejskega trga in zaključek pri poslovni zgradbi In-tere,« o tem, kaj vse bo urejeno v sklopu tega projekta, pravijo na ptujski občini. V tem delu mesta se bo končno izvedla še ena prepo-trebna investicija, sanacija strehe Glasbene šole Karola Pahorja. Tudi za to so sredstva, četrt milijona evrov, zagotovljena. Trenutno stanje Dravske ulice je zelo slabo, cestišče je dotrajano, luknjasto ... Gramoziran del ob Dravi, ki služi kot parkirišče, pa še vsaj nekaj let ne bo dobil nove namembnosti. Občina nima soglasja ZVKDS za rušitev preostalih objektov, kar je prvi pogoj, da objavijo natečaj in začnejo izbirati ideje ter spreminjati prostorske dokumente. Šele nato bi lahko stekla gradnja, ki bi zagotovila boljšo izkoriščenost tega prostora. Do nadaljnjega ostaja ta potencial neizkoriščen. Dženana Kmetec ur VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPEM d.0.0, Lešje 34 Prijeten božič in vse lepo v letu 2025 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk Foto: CG ml Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Toplina doma, vonj po domači hrani in bližina najdražjih - preproste stvari so najdragocenejše. Vesel božič ter zdravo in srečno 2025! KGZ Ptuj in Območna enota KGZS Ptuj Tumpejevi dnevi 5.-6. februar 2025 * ta ■ -'^JSš Festival i- DOBROTE slovenskih kmetij 16.-18. maj2025 6 Štajerski V središču petek • 13. decembra 2024 Spodnje Podravje • Poslovanje Komunalnega podjetja na tnalu politike Bitka za nižje zneske na položnicah ali vodenje podjetja Ponedeljkovo razgreto dogajanje v sejni sobi ptujske Mestne hiše se je po uri in pol razprave na temo poslovanja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj končalo brez vsebinskega epiloga. Del svetniškega zbora je zmotila ihta s sklicem izredne seje, saj zanjo po mnenju nekaterih ni bilo razloga. Poročila oziroma svetovalne naloge o poslovanju Komunale, ki jih je pripravil revizor Skupne občinske uprave (SOU), je imela občina v rokah že nekaj mesecev, a jih svetnikom in javnosti podrobno ni predstavila. Čakali so še mnenje Računskega sodišča, ki je poročilo izdalo prvi teden v decembru. Računsko sodišče vodstvu Komunale ne očita ničesar dramatičnega ali kaznivega, revizorji so opozorili ne nekatere nedoslednosti, ki jih bodo v podjetju dolžni popraviti oziroma so jih med revizijo že. Računsko sodišče je izdalo mnenje s pridržkom, nanj mora Komunala odgovoriti z odzivnim poročilom. Revizija ni dokončna in po mnenju dela svetnikov tudi ne zrela za obravnavo na mestnem svetu ali potrjevanje kakršnegakoli sklepa. Županja Nuška Gajšek je zato med sejo odredila korekcijo gradiva in sklepa, iz katerega so črtali vsebino, vezano na ugotovitve revizije Računskega sodišča in oskrbe s pitno vodo za celotno spodnje-podravsko regijo. So pa svetniki vseeno s sklepom Komunali na- ložili, da nemudoma odpravi vse zaznane nepravilnosti, ki jih ugotavljajo svetovalne naloge SOU na področju kanalizacije ter v roku dveh mesecev pripravi odzivno poročilo. „Obrazložitve v sklepu so povzetki ugotovitev revizij," je pojasnila Gajškova. Je mestni svet pristojen za dajanje navodil direktorju? Po eni strani je sicer razumljivo, da ptujsko občino kot največjo lastnico Komunale skrbi njeno poslovanje, po drugi je vprašanje, ali je pot odrejanja navodil poslovodstvu družbe neposredno s sklepi mestnega sveta pravilna oziroma legitimna. V korporativni praksi in v družbah z razpršenim lastništvom se tovrstna navodila uveljavljajo na skupščini lastnikov in v okviru nadzornega sveta. „Menimo, da morajo člani nadzornega sveta sami prepoznati potrebo po intervenciji in ob ugotovitvi resnih kršitev v skladu s statutom ukrepati, seveda z utemeljenim razlogom. Predstavljajte si, da bi državni zbor na eni V uro in pol trajajoči razpravi na izredni seji direktor KP Ptuj Janko Sirec in vodja dejavnosti kanalizacije Jernej Šomen nista dobila besede, da bi lahko na očitke odgovorila. „Ker ni bilo vsebinskih vprašanj, direktorju in revizorju ne bom dala besede. Imela bosta možnost podati pojasnila marca, ko bomo razpravljali o izvedenih popravljalnih ukrepih," je pojasnila županja. od svojih sej razpravljal in glasoval o poslovanju državnih podjetij," je opozoril vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda Alen Hliš. „Namen gradiva je, da podjetje pozovemo k odpravi nepravilnosti, enako kot bi to naredil nadzorni svet. Gre za interese zakonitega poslovanja družbe," je odgovorila županja in zavrnila tudi očitek o konfliktu interesov glede imenovanja občinskega uslužbenca Andreja Trunka v nadzorni svet Komunale. „Žal mi je, da se borite za formo in ne za to, kar je analiza pokazala." Županja o prenapihnjenih cenah za občane Kakorkoli, v sejni dvorani ptujske Mestne hiše je bilo v ponedeljek zelo vroče, malo tudi napeto. Županja Nuška Gajšek je nekajkrat ponovila, da direktorju Komunale Janku Šircu več ne zaupa, pozvala ga je h korekciji cen gospodarskih javnih služb, ki da so previsoke. Dejala je tudi, da je bilo delo notranje revizije zaradi omejevanja dostopa do podatkov izredno oteženo, kljub temu je revizor delo opravil zelo korektno. „Zahtevam, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo in v prihodnosti več ne ponovijo. To je moja naloga," je poudarila in dodala: „Ne morem mimo tega, da nam lastno podjetje zaračunava višje cene, kot bi nam lahko." Hliš: »Želja po kadrovanju se ne pojavlja prvič« Alen Hliš je poudaril, da hitenje z izredno sejo na temo Komunale ni bilo potrebno, ker ustvarja vtis izrednega dogodka. „Sklic je neutemeljen in spominja na neke druge čase. Gre za zgrešeno in neprimerno prakso, iz katere se jasno vidijo jasni nameni," je dejal Hliš in vprašal, zakaj svetniki gradiva revi- J AHPA d.o.o. Ormoška cesta 23 2250 Ptuj O 02 749 35 50 O 02 746 35 49 O zan.horvat@ahpa.si © www.ahpa.si /v PSS PTUJ D.O.O. vem Ijepeioj^LcnepkG^/tlkje teh;áJi€j(kQ^íñjUApeAftjGb tdtožOSf/ % • * 4 *'. » • * Naj bo leto 2025 polno navdihujočih trenutkov, • * * $ * • drznih idej in doseženih ciljev. • /ti • m* :M ■ • gr@up fcnzor • $ % • Foto: CG petek • 20. decembra 2024 V središču Štajerski 7 zij, ki je bilo v Mestni hiši že nekaj mesecev, niso obravnavali prej. „Naše mnenje je, da gre za nedopusten pritisk in ustvarjanje izrednega stanja. Je pa res, da se želja po obvladovanju in kadrovanju v tem mandatu ne pojavlja prvič. Žal se ne moremo znebiti občutka, da ne gre za pomoč Komunalnemu podjetju, da bi lahko delovalo še bolj uspešno," je navedel Hliš, predlagal umik razprave in celo opravičilo Komunali. „Tega ne boste doživeli," je bila jasna Gajškova. „Upam, da se bo na koncu, ko bomo vse razjasnili, še kdo opravičil našim občanom. Izredna seje je sklicana v skladu s poslovnikom, obravnavali bomo gradivo, ki ga je mestni svet naročil. Če se sedaj ne želite soočiti s tem, kar je notranja revizija pokazala in vam ni všeč, bi pravočasno nasprotovali, da sploh kaj naročamo. Komunalno podjetje pa je tudi imelo možnost podaje odziva." Razprava v zvezi s poslovanjem Komunale je bila izrazito polarizi-rana. Svetniki Liste Andreja Čuša in SD so pritegnili z županjo, v bran Komunali so se v razpravi postavili v Gibanju Svoboda in SDSu. Štirje svetniki SDS so sicer sklep s pozivom k odpravi nepravilnosti na koncu potrdili, kot tudi ostalih 19 prisotnih na seji, medtem ko so se štirje svetniki Svobode pri glasovanju vzdržali. Mojca Zemljarič 4 f i y Za poslovanje Top energije kazenska ovadba Županja Nuška Gajšekje mestne svetnike ob koncu seje seznanila z informacijo o vloženi kazenski ovadbi v zvezi s poslovanjem Top energije, hčerinskega podjetja Komunale, katerega direktorje Franc Jerenko. Top energija je lastnica že amortiziranih kogeneracijskih naprav, ki s kurjenjem plina proizvajajo toplotno paro in elektriko. Podjetje je toploto prodajalo Javnim službam za daljinsko ogrevanje na Ptuju, elektriko pa hčerinskemu podjetju Petrola E3. Lani so za prodajo elektrike izbrali posrednika z bančnim računom v tujini, ki je medtem svoj s. p. že zaprl (POS FIN Carmen Jelic), Komunali pa ostal dolžan zajeten kupček denarja, menda četrt milijona evrov. Glavnina terjatve je bila nezavarovana. Gajškovaje povedala, da se je na ta račun vrednost podjetja Top energija zmanjšala. Ker meni, da gre za oškodovanje javnih sredstev, so Top energijo naznanili organom pregona. MO Ptuj tudi predlaga, da bi Top energijo poslali v likvidacijo, lastniki bi si premoženje razdelili. Konec leta 2023je imelo podjetje na računu 700.000 evrov. Predlani so prihodki podjetja znašali dobrih 700.000 evrov, lani so bili 200.000 evrov nižji. OKNA, VRAT/ GARAŽNA I/f www.naitors.si |éi 1MU J^j Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031 733 Z04 Gorišnica 1. GoriSnica NAT/ORS00 SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2025 Videm • Proračun 2025 sprejet s 13 glasovi O vaških pajzlih, svetem nogometu in sveti travi Župan Brane Kolednikje ob začetku mandata podedoval ne le eno, temveč zaboj kislih jabolk in pričakovati je bilo, da bo nemudoma zagrizel vanje. Iztekata se dve leti oz. polovica mandata. Mnenje, v koliko jabolk je zagrizel oz. kako uspešna je bila občina Videm, se razlikuje glede na zorni kot. Župan pravi: »Vse, kar smo si zadali, smo izpeljali in ponosen sem na delo, ki smo ga opravili.« Nekateri svetniki (tokrat izključno opozicijski) pa menijo, daje občina izgubila fokus. Videmski proračun s kar 13,4 milijona evri odhodkov, od tega polovico za investicije, je po oceni župana Braneta Kolednika izjemno investicijsko naravnan. Slednjega ne oporekajo niti opozicijski svetniki, a dvomijo o izvedljivosti postavk, obenem poudarjajo, da je proračun izgubil fokus in rdečo nit ter da bi morale biti osrednje teme proračuna novi vrtec, urejeno športno igrišče z atletsko stezo v Vidmu (predvsem zaradi potreb šole) ter večnamenska dvorana Videm, da »ne bomo hodili folklo-ristov iz Lancove vasi gledat v Majšperk ali Podlehnik. Imamo kup pajzlov po občini, v katere ne moremo ničesar spraviti,« je bil jasen Andrej Rožman. Po občini oz. v krajevnih skupnostih je namreč cela kopica kulturnih dvoran, vaških domov, gradnja večnamenske stavbe se v letu 2025 obeta tudi v Tržcu, za kar občina namenja 173.000 evrov, medtem ko je za večnamensko dvorano Videm namenjenih (borih) 140.000 evrov. Za izgradnjo novega vrtca predvidevajo 700.000 evrov, a kdaj se bo gradnja začela, še ni povsem jasno. »Ponudba v višini 6,6 milijona evrov, ki smo jo prejeli na razpisu, se nam zdi previsoka, projekt bomo še pregledali, planiramo, da bi lahko konec leta 2025 začeli graditi,« je ugibal župan. V proračunu je zagotovljenih še 690.000 evrov za cestni program, 350.000 evrov za vodovod in 2,2 milijona evrov za kanalizacijsko omrežje. Ob tem pa še 167.000 evrov za športni park Tržeč in 300.000 evrov za športni park Videm. Proračun zapirajo s predvidenim zadolževanjem v višini 3,5 milijona evrov. Matjaža Klasinca posledično skrbi, ali bo občina še kreditno sposobna za dokončanje vrtca in športne dvorane ob zadolževanju za druge manjše projekte. »Morali bi zapreti obstoječe projekte - kanalizacijo, dom Le-skovec, večnamensko dvorano Videm, vrtec Videm. Omenjajo se prioritete, vendar imam občutek, da bodo zaradi angažmaja nekaterih svetnikov določeni projekti prej prišli na vrsto kot naši osrednji projekti.« Ivan Krajnc se je ob tem vprašal, ali občina bolj potrebuje večnamensko dvorano v Vidmu ali večnamensko stavbo v Tržcu ter izpostavil: »KS Pob-režje bo v letu 2025 za projekte prejela 155.000 evrov, pa glede na število prebivalcev v občinski proračun prispevamo največ. V Tržcu se načrtuje ureditev športnega parka, igrišča, večnamenske stavbe. Kakšno težo ima eno športno društvo v primerjavi s krajevno skupnostjo? Ali si ne zaslužimo več?« Foto: Mojca Vtič Občina Videm bo u letu 2025 za programe športa namenila 850.000 evrov. Friderik Likavec je ob tem spomnil na obseg vlaganja v nogometno infrastrukturo. »Ne moremo kanalizirati vsega denarja za šport le za nogomet, s katerim se morda ukvarja 500 ljudi, ob tem nogomet ni edini šport.« Tako je spomnil na izstopajoče videmske športnike iz drugih disciplin - maratonca Mirka Vindiša, rokometaša Renata Vog-rinca, boksarja Dejana Zavca in kikboksarko Tajo Šibila. Nepotrebno zapravljanje denarja? Svetnik Friderik Likavec je pritrdil Ivanu Krajncu, da so določene krajevne skupnosti še posebej va. Imamo veliko objektov, ki so dragi za vzdrževanje in še dražji, če niso izkoriščeni. Sprašujem se, kam gledamo. Nimamo zgolj lo-patke za vstran metanje denarja, temveč lopato za sneg oz. frezo.« Foto: Mojca Vtič Ivan Krajnc je opozoril na podhranjenost financiranja KS Pobrežje. v primerjavi s športnimi društvi podhranjene: »Na območju dveh kvadratnih kilometrov imamo dvoje nogometnih igrišč s pomožnimi igrišči, kar ob 500 članih pomeni 60 m2 površin na člana. Koliko je površina zasedena, lahko sami presodite. Na drugi strani imamo popolnoma dehidri-rano dvorano, kjer bi morali imeti 0,35 m2 na osebo, mi pa imamo 0,19 m2. A se ne sprašujemo, kdaj bomo zidali telovadnico oz. večnamensko dvorano, temveč obnavljamo in vlagamo v druge športne objekte.« Dodal je, da osnovna šola nima osnovnih pogojev za izvajanje športne vzgoje, saj med drugim nimajo niti atletske steze. »Vlagamo v fuzbal, ki je pri nas sveta stvar in sveta tra- »Več vlagaš v šport, bolj zdravi so ljudje« Na očitke o vlaganju v športno infrastrukturo je župan Brane Ko-lednik (ki je sicer tudi predsednik Športne zveze Videm) odvrnil: »Več vlagaš v šport, več ljudi se ukvarja s športom, več je zdravih ljudi. Imamo kar nekaj športnih objektov, a težava so notranji prostori v zimskem času.« Glede prioritetne liste projektov je dejal, da je ta znana in da so na njej atletska steza, nova dvorana v Vidmu, vrtec. »Želimo pa pridobiti še dodatna sredstva. V proračunu so pripravljene različne postavke. Ali bodo uresničene, bo odvisno od uspeha na razpisih.« Mojca Vtič Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 2Q. decembra 2Q24 Videm • Gradnja novega doma v Leskovcu Veselijo se dne, ko ne bo več treba improvizirati Leskovški gasilci, krajani, upokojenci in kulturniki so le dočakali gradnjo novega doma v Zgornjem Leskovcu, ki dobiva končno obliko. »Pod streho bo spomladi prihodnje leto,« je dejal predsednik PGD Leskovec in KS Leskovec Peter Jagarinec in se z očmi ponosno sprehodil po nastajajočem objektu. Jagarinec se je v popoldanskih urah, kot običajno, sprehodil po gradbišču, preveril napredek, opravil pomenek z gradbinci. »Spremljam situacijo,« je pojasnil. Peter Jagarinec je namreč sodeloval pri pripravi dokumentacije za izgradnjo doma in tudi med gradnjo je vključen v procese, ve za vsak detajl, natančno pojasni razporeditev prostorov in njihovo funkcionalnost. »Vsaka stena, povezovalni hodniki, vrata in prostori - vse je premišljeno, zakaj je kje. Gre namreč za objekt, ki bo združeval več društev in KS, obenem pa bo dvorana večnamenska, namenjena prireditvam, osebnim praznovanjem in drugim dogodkom, sprejela bo lahko okrog 150 ljudi,« je dejal. V mansardi objekta sta zaradi določb občinskega prostorskega načrta za zdaj načrtovani zgolj dve stanovanji, nadejajo se, da jim bo uspelo dodati še kakšne- ga. »V tej fazi ne bomo v mansardi še ničesar urejali, najprej moramo dokončati ostale prostore. Trenutno gasilci bivakiramo na dvorišču v zasilnih prostorih, kjer moramo zagotavljati ustrezno temperaturo za gasilske avtomobile, obleke in opremo pa imamo shranjene v kontejnerjih, kar je seveda ob intervencijah vse prej kot idealno. Načrtujemo, da bi bile gasilske garaže končane že prihodnje leto, sam dom pa leta 2026.« Poseben mejnik je bil zalivanje temeljne plošče Doslej so gasilci in druga društva 'bivali' v objektu, katerega temelji so bili postavljeni pred 185 leti. Objekt je bil večkrat dograjen, preurejen, zaradi vlage pa neustrezen za nadaljnje delovanje društev. Julija so objekt porušili, 16. oktobra pa so dobesedno postavili temelje novega doma. »Mejnik oz. posebno doživetje je bil zagotovo dan, ko smo zalivali temeljno ploščo. Več kot 40 hrušk betona je prišlo v Leskovec, tovornjaki so čakali v vrsti,« se spominja Jagarinec. Vse odtlej dela nemoteno tečejo. »Resnično en velik hvala vsem delavcem na gradbišču, ki delajo tudi v dežju, kapo dol.« Za gradbeno--obrtniška dela so leskovški gasilci, ki so objavili razpis za izbiro izvajalca, izbrali ljubljansko podjetje SiN-VEST, katerega ponudba v višini 516.000 evrov je bila najugodnejša. Skupna vrednost objekta je sicer ocenjena na okrog 770.000 evrov, glavnino denarja bo prispevala Občina Videm, in sicer nekje 600.000 evrov, leskovški gasilci pa naj bi prispevali 173.000 evrov. Ob tem so se zavezali, da bodo opravili še 10.000 ur prostovoljnega dela, prispevali so tudi zemljišče. »Veliko dela je že bilo opravljene- V Leskovcu nastaja dom, kjer bodo imeli različni uporabniki na voljo skoraj 1.000 m2 površin. Foto: Mojca Vtič Opremo in zaščitne obleke gasilci trenutno skladiščijo v kontejnerjih tik ob gradbišču. Foto: Mojca Vtič ga, veliko dela nas še čaka in neiz-memo se veselimo dne, ko bomo lahko opremo in delo preselili v novi objekt, kjer nam ne bo treba improvizirati kot doslej.« Želja Jagarinca: »Da bi bili krajani zadovoljni« Letos se je v Leskovcu tudi sicer veliko postorilo oz. se veliko del izvaja. Največje gradbišče je seveda v centru Leskovca, kjer gradijo nov dom, dve gradbišči sta v domeni direkcije za infrastrukturo, ki ureja dva mostova na regionalni cesti. »Uredili so več plazov in cestnih odsekov po lanskih neurjih, sedaj poteka tudi gradnja kanalizacije in pločnika z javno razsvetljavo v centru kraja, prihodnje leto je načrtovana še prenova sedmih cestnih odsekov, tako da moramo biti zadovoljni,« je dejal Jagarinec, ki si želi, da bi bili v letu 2025 ljudje zadovoljni. Mojca Vtič Foto: PGD Leskovec Leskovški gasilci so se v prazničnem decembru odločili, da opravijo še eno dobro delo in pomagajo družini, posamezniku, društvu ..., ki potrebuje okna. »Okna, proizvajalca ABA, so dobro ohranjena, so kot nova,« pravi predsednik Peter Jagarinec. Okna so velikosti: Š114 x V138 - dve desnokrilni, Š119 x V140 - enkrat levokrilno, enkrat desnokrilno, Š 118 X V 140 - enkrat levokrilno, enkrat desnokrilno, Š 109 x V dve levokrilni, Š 120 x V140 - enkrat desnokrilno, Š 109 x V126 - enkrat desnokrilno in dvokrilno okno Š173 x V134 cm. »Več informacij na FB-strani PGD Leskovec ali na telefonski številki 041 511 364,« dodaja predsednik društva. KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUSE STORITVE d.o.o. želi svojim zaposlenim, njihovim družinam ter poslovnim partnerjem lepe in mirne praznične dni. Novo leto pa naj Po za vse polno zdravja in osebne sreče, lepih misli in doživetij. Skupaj z vami obračamo nov U&b. www.komunala-slb.si IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ DRAGICA s.p. moške, ženske in otroške bombažne nogavice Pošiljamo tudi po pošti! Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel.: 02 751 O 300, GSM: 031 688 294, 041 688 294 Želimo vam vesele božično - novoletne praznike, — H 5T k /ci o/tuklavi i,.,. \ \ \ \ • P JJ HL ZAPBLjflP • m VARNO I \ m ŠtajerLES Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Vesel & srečno novo leto. 2025 www.stajerles.si ^ info@stajerles.si > »Zapišite, si v srce, da je vsak dan lahko najboljši dan v letu.« Ralph Waldo Emerson Srečno in zdravo 2025 vam želi ekipa Term Ptuj. Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS petek • 13. decembra 2024 Podravje Štajerski 9 Hajdina • Zlati jubilej MoPZ PGD Hajdoše Še danes v zboru dva ustanovna člana Moški pevski zbor PGD Hajdoše letos zaznamuje 50 let delovanja. Pevci so jubilej proslavili s koncertom v dvorani gasilskega doma. Imeti v občini in gasilskem društvu gasilski pevski zbor je nedvomno velika čast in ponos. V zboru danes prepeva 15 pevcev, v najboljših časih jih je bilo več kot 25. Predsednik zbora je Jelko Žumer mlajši in zborovodja Peter Krojne. Veliko pove podatek, da je gasilskih pevskih zborov v Sloveniji okoli 12, medtem ko je gasilskih društev 1.300, občin pa 212. Dovolj zgovorne številke, ki pričajo o pomembnosti gasilskega pevskega zbora s 50-letno neprekinjeno tradicijo delovanja. „Ponosni smo, da imamo v svojih vrstah pevce. Sama vedno poudarim, da smo univerzalno društvo. Imamo odlične operativce, kulturnike, tekmovalce, mladino, veterane. Pevski zbor nas predstavlja v Sloveniji in tujini, prispevek o njem je namreč pripravljala tudi avstrijska televizija ORF. V domačem kraju brez naših pevcev ne mine nobena prireditev. Zbor združujejo vrednote, kot so ohranjanje slovenske besede in pesmi, druženje in gasilsko tovarištvo," je povedala predsednica PGD Hajdoše Hilda Bedrač. 30 let z istim zborovodjem Začetki delovanja MoPZ PGD Hajdoše segajo v leto 1974, pobudo za ustanovitev so dali glasbeniki, ki so delovali v tamburaškem zboru. Vodil ga je Valentin Žumer, ki so ga člani tamburaškega zbora nagovorili še k ustanovitvi pevskega zbora. Ob ustanovitvi so vsi člani prihajali iz Hajdoš, v kasnejših letih so se jim pridružili pevci iz sosednjih krajev. Vsakega, ki je pristopil, so bili veseli. Do leta 1986 je bil zborovodja Valentin Žumer, nato pa dolgih 30 let Jože Dernikovič iz Cirkulan. „Rad je prihajal k nam, dobro smo se razumeli in ga neizmerno spoštovali. Zelo je bil čustven. Če smo na pri- lvan Brodnjak in Ivan Glažar, ki v zboru prepevata od začetka, v družbi predsednice PGD Hajdoše Hilde Bedrač. mer dobro zapeli, so ga premagale solze. Ali pa če nismo dobro zapeli, smo pesem začeli kar znova. Prepevali smo tudi njegove avtorske pesmi," se spominjata Ivan Brodnjak in Ivan Glažar, ki sta člana zbora od ustanovitve. Na oba nekdanja zborovodja Žu-mra in Dernikoviča imajo hajdoški pevci lepe spomine, odlično sodelujejo tudi s sedanjim zborovodjem Petrom Krajncem. Pevce MoPZ Hajdoše druži predvsem ljubezen do slovenske pesmi, sodelovanje v zboru jim pomeni sprostitev in prinaša zadovoljstvo. Preproste domače pesmi in petje za dušo Brodnjak in Glažar sta se zboru pridružila kot srednješolca in letos skupaj z njim praznovala 50 let pevske poti. „To je način življenja, navadila sva se na ta bioritem na vasi. Prideš peš na pevske vaje, peli smo, se sprostil, smo tudi prijatelji, vsi gasilci. Trije člani zbora smo iz ekipe olimpijskih zmagovalcev. Zame osebno je petje po dolgem delovnem dnevu sprostitev, meditacija. Po koncu vaj še malo klepetamo, spijemo kozarček," se je nasmehnil Brodnjak. Glažar je dodal, da so bile v prvih letih delovanja zbora vaje v nedokončanem gasilskem domu. „Ni bilo fasade, bile so ometane stene, objekt zaprt z vrati in okni, na tleh pa goli beton. Kurili smo si v gašperček, pod noge pa položili drva, da jih nismo imeli na golem betonu." Zborovodja Žumer je note zapisal za vsakega pevca posebej, v glavnem so peli oziroma še pojejo po posluhu. Vaje so imeli enkrat tedensko po dve uri. Najstarejši člani so po vajah zavili v gostilno. Ko so se vračali proti domu, so v spomin na stare čase na vsakem razpotju zapeli pesem ali dve. Pevci so v 50-letnem obdobju zabeležili številne nastope. Največ nastopajo v domači občini, udeležujejo se revij gasilskih pevskih zborov Slovenije ter medobčinskih revij. Trikrat so bili organizator revije gasilskih pevskih zborov, večkrat so gostovali na televiziji, nastopali so na prireditvi v Cankarjevem domu ob 150-letnici gasilstva. „Pojemo na različnih prireditvah, gasilskih, vaških in drugih, tudi pri maši," sta pojasnila sogovornika. Občina Hajdina je MoPZ PGD Hajdoše letos nagradila z zlatim grbom, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa z jubilejnim priznanjem. Štirje pevci so prejemniki častnih Gallusovih značk: Ivan Glažar, Ivan Brodnjak, Gabrijel Žumer in Franc Repec. Ob jubileju gostje in sladka torta Letošnji jubilej so proslavili v prazničnem decembru, pevski večer pa posvetili prvemu zborovodji Valentinu Žumru. Prireditev so začeli s kratkim filmom, v katerem so se spomnili nekaterih mejnikov v delovanju zbora. Za montažo filma je poskrbela Zalka Mikuž. Na oder so najprej stopili gostitelji jubilanti, v nadaljevanju večera so zapeli pevci vokalne skupine PGD Zlatoličje, MePZ Društva žena in deklet Gere-čja vas, pevke Gmajnarice, vokalna skupina Mladi veseljaki, vokalistka Lina Malinger, nastopila je pesnica in recitatorka Olga Vidovič. Zboru je za uspešnih 50 let delovanja čestital župan Stanislav Glažar, vsi nastopajoči ter obiskovalci so se ob koncu posladkali s torto. „Res je bil lep, slovesen večer," je dejala predsednica PGD Hajdoše Hilda Bedrač. Mojca Zemljarič Ptuj • Z Božičko Marto Štih »Rada se oblačim v kostume« Na adventnem venčkuje preteklo nedeljo zagorela že tretja sveča, kije naznanila, daje božični čas vse bliže. Ljudje hitijo s prazničnim okraševanjem domov, okolja, v številnih domovih je zadišalo po praznični peki. Ptujčanka Marta Štih je ena izmed tistih, ki ob vsakem letnem času, pomembnejših praznikih, poskrbi tudi za praznično okrasitev balkona, ki v teh dneh že oznanja bližnji prihod božiča, ki ni samo praznik kristjanov, temveč tudi kulturni praznik po vsem svetu. Božiček, ki je novodobna mitska osebnost, ki obdaruje pridne otroke 24. decembra zvečer ali pa 25. decembra zjutraj, pa je že tudi predčasno hodil naokrog in obdaroval. Na Ptuju pa imamo prav posebnega Božička oz. natančneje Božičko. V Božičkova oblačila se že dvanajst let oblači Marta Štih. Ne vozi se s sanmi, ker ni snega, ampak z rdečim kolesom. Ptujčani jo dobro poznajo, saj je skoraj tri desetletja delala v trafiki na Miklošičevi ulici. Najlepše praznične želje prinaša med svoje prijatelje, pohodnike, prav tako pa v Božičkovi opravi obišče sosede v Lahoncih, kjer imata z možem vikend. Ideja o tem, da bi bila Božiček oz. Božička, se je rodila na enem od pohodov. Na njenem prvem božičnem pohodu jo je sicer spremljala ena od prijateljic, med pohodnike pa sta razdelili sendviče. S kolesom, rdečim ponijem, starim štiri desetletja, in v Božičkovi opravi pa je srečen in miren božič voščila doslej le v domačem kraju, v Lahoncih. Foto: Črtomir Goznik Prijateljem in znancem, s katerimi se udeležuje pohodov, je tudi letos v Božičkovi opravi voščila vesele božične in novoletne praznike. Njenega obiska se vsako leto vnovič razveselijo tudi v Lahoncih, kjer imata z možem hiško. V torek je v Božičkovi opravi ponovno razveselila pohodnike, s katerimi se stalno srečuje na ta dan. Razveselila jih je tudi s sladkimi dobrotami. „Kaj mi pomeni, da se oblačim v Božičko? Veliko, to je moje veselje, to je za mojo dušo. Rada se oblačim v kostume. Sploh pa je čas okrog božiča in novega leta zame prav poseben čas, poln lepote, upanja in pričakovanj," pove Marta. Vsake toliko časa pa nova oblačila dobi tudi njen balkon, nekaj posebnega pa je vsako leto pustna okrasitev, ob kateri se ustavi marsikateri Ptujčan. Želi si, da bi jo pri tem posnemali tudi drugi Ptujčani, s tem pa dokazali svojo kreativnost in obogatili pustno vzdušje. Ptuj je za Marto Štih mesto, ki ga ne bi zamenjala za nobeno drugo. Lep je, v njem je prijetno živeti. S pohodniško skupino skupaj odkrivajo kotičke njegove okolice, se veselijo skupnih trenutkov in druženja, bogatijo svoje tretje življenjsko obdobje tako, da jim ni nikoli dolgčas. Njihovi pohodi pa so tudi pohodi za zdravo življenje. Marta pove, da si ničesar bolj ne želi kot zdravje. Verjetno pa je to tudi želja vseh ljudi, da bi bili zdravi, ker je zdravje resnično največje bogastvo, ki si ga človek lahko želi, je prepričana. MG ■ ^ GRADBENO PODJETJE d.0.0. GSM: 041/422 162 040/475 422 Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Tel7fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA SPLOSNA GRADBENA DELA SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2025. m Ivo Lm^V^, s.p 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču mm, wn www.spomeniki.net nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna KRI o jživinozdravniška ambulanta, d.o.o. C** ZA ^ ti Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel.: 02 / 789 01 70, tel./fax: 02 / 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net, www.kriza.si PE TRNOVSKA VAS Trnovska vas 42a, 2254 Trnovska vas Tel.: 02 / 757 38 01 DEŽURNI TELEFON: 041 640 466 Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja, polno 2025. Foto: MZ Foto: MZ 10 TEDNIK Kultura petek • 20. decembra 2024 Knjigarnica SNEŽAKI V VRTCU Otroci so vriskali od veselja, saj so naredili snežake. Snežaki pa so bili zadovoljni - bili so cela družina - in si niso želeli nič drugega, kakor da bi bila zima dolga in huda. Tako je v davnih časih zaključila kratko pripoved pisateljica Branka Jurca (1914-1999) v slikanici manjšega formata iz kultne zbirke Čebelica. Naslov pripovedi je Snežaki v vrtcu in jo je ilustrirala priljubljena, nagrajevana akademska slikarka Ančka Gošnik Godec (1927). Zgodba teče med dvema vrtcema v času, ko je bilo snega na pretek in so bile zime bele, mrzle in dolge. Kaj bi dali današnji otročaji, če bi se lahko tako, na domačem pragu, naužili zimskih radosti? In to tistih, preprostih, brez ne vem kakšne zimske opreme in priprav, kot so sankanje, kepanje, drsanje (četudi brez drsalk), grajenje iglujev, smučanje, odtiskovanje angelčkov v snežno odejo ... Pisateljica vdahne življenje snežakom, srce začne biti snežakici Tini, ki so jo postavili otroci iz vrtca Rdeča redkvica. Otroci iz vrtca Čurimuri pa so naslikali sne-žaka Martina, ki ga je vzgojiteljica prilepila na okensko šipo, da je gledal na cesto. . Ponoči je snežak Martin ostal sam. »Zima je čas snežakov!« si je rekel. Zdrsnil je na tla. Oddrobencljal je po pločniku, počasi počasi, in prišel do otroškega igrišča. Vrba žalujka, breza, klop, tobogan ., vse je bilo prekrito s puhastim snegom, na robu igrišča pa je snežak Martin zagledal nekoga svojih. »Si živ?« je vprašal snežak Martin. »Živa sem! Pridi! Jaz sem snežna deklica Tina, otroci iz vrtca Rdeča redkvica so me naredili!« . Naslednje jutro so se otroci razveselili dveh snežakov, drug ob drugem. Glasnemu veselju otrok je sledila tišina, da bi bolje slišali pogovor med snežakom in snežko. Hja, razumeli so ju in se hitro lotili valjenja snežnih kep za nove snežake, za njune snežne otročiče. Koliko veselja so imeli z nastajanjem cele snežne družine! Zimsko veselje, le kam si se skrilo, pomišljam ob spominu na moje zimsko otroštvo. Zime so bile take, da je drevje pokalo. Ceste niso bile posute s soljo in debela, bela snežna odeja je dolge dni pokrivala pokrajino. Vse je bilo tiho in belo in čisto. Smrklji v nosu so nam trdeli, ivje se je nabiralo na lase, moleče izpod kap, ki so jih spletle mame ali pa babice. Na bližnji hrib, kjer še zdaj lepo domuje cerkvica sv. Roka, so se popoldan, po pouku, valile množice otrok vseh starosti. Nekateri so na ramenih nosili smuči, drugi so vlekli sanke, tretji pa kartonaste škatle. Tam, na hribčku, pod katerim se je vila tedaj makadamska cesta, smo gradili skakalnice, postavljali količke in do mraka uganjali vse sorte vragolij. Noge so bile prezeble, rokavice premočene, lica rdeča od mraza, iz nosov se je cedilo, tu in tam se je znašla kakšna modrica, če je bil padec prehud. O, kako predrzni smo znali biti! Največjo korajžo je pokazal tisti, ki se je upal spustiti tam od križa ob cerkvici, strmo navzdol, pa čez cesto na drugo stran je neslo. Komu je uspelo najdlje, brez padca, seveda, je bil zmagovalec dneva. Padali smo pogosto. A tedaj skorajda ni bilo avtomobilov in vedno je bil na delu stražar pod hribom. Tedaj so bili božični prazniki vsi v belem, zares v krogu družine, bili so manj razvpito glasni, umirjeni, prijazni do srčnih globin (do denarnic tudi) in predvsem brez te kičaste potrošniške navlake. Takšne, mirne in prijazne praznične dni vam želim. Liljana Klemenčič Ptuj • Božični koncert Od5 Kvartet Glasbeni Olimp vse bližje V izjemnem vzdušju velike dvorane Stare steklarske je potekal letošnji božični koncert vokalne skupine Od5 Kvartet, ki ga sestavljajo odlične vokalistke: Neža Angel, Neja Gajzer, Pia Krajnc in Neža Meglič. S svojim petjem, izjemnimi vokali in občutkom za interpretacijo so navdušile nabito polno dvorano. Pri nastopu jih je za klavirjem spremljal Niko Kosta-njevec, pridružil pa se jim je Report Band, ki ga sestavljajo Nik, Nejc in Alen. Foto: Črtomir Goznik Od5 Kvartet navdušil z božičnim koncertom. Velika dvorana Stare steklarske je pokala po šivih, toliko je bilo obiskovalcev. Glasba je njihov navdih, glasba jih povezuje, združuje in vodi na glasbeni Olimp, ker želijo biti med najboljšimi, če ne najboljše. Nanje je zelo ponosna tudi mentorica Ana Delin, saj se trudijo dati vse od sebe. Uspešni nastopi na glasbenih tekmovanjih to tudi dokazujejo. Prvo zmago so dosegle na Festivalu Fens v Kopru leta 2023 s priredbo pesmi Padam, ki jo v originalu izvajajo Joker Out. S to pesmijo so tudi zaključile tokratni koncert. V letu 2023 so zmagale tudi na Festivalu Panonia ter Angel Voice. Letos so se razveselile drugega mesta na Aphrodite Voice Ciper ter druge nagrade občinstva na mednarodnem festivalu Brežice. Pohvalijo se lahko z več uvrstitvami v finale nekaterih festivalov. Do septembra letos je bila njihova članica Zaja Postružnik. Nova članica v skupini pa je Neža Meglič. Ptujčanka Neja Gajzer je dijakinja 3. letnika Gimnazije Ptuj. Nje- na strast do glasbe se je rodila že v osnovnošolskih letih, ko je v 4. razredu sodelovala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Odlično pa se znajde tudi na plesnem podiju. »Od5 Kvartet zame predstavlja veliko več kot le petje. Gre za prostor ustvarjalnega izražanja, sodelovanja in povezovanja. S svojo predanostjo glasbi in umetnosti želim navdihniti svoje vrstnike in dokazati, kako lahko mladi združimo strast, znanje in vizijo za lepši svet.« Pia Krajnc obiskuje 2. letnik Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, prihaja pa iz Vidma pri Ptuju. Rada raziskuje različne glasbene stile. Pri nastopih ji občasno priskočijo na pomoč Nik, Nejc in Alen iz Report Banda, ki vedno znova popestrijo vsako odigrano pesem. »Petje v tej skupini mi pomeni ogromno, ker nas ne združuje samo pevska, ampak tudi prijateljska vez. Čas, ki ga preživi- mo skupaj, je vedno čudovit, še posebej pa uživamo, ko smo skupaj na odru.« Neža Meglič, dijakinja 2. letnika Gimnazije Ptuj, prihaja iz Markov-cev. Peti je začela zelo zgodaj. V osnovni šoli je bila dejavna v pevskem zboru, kar nadaljuje tudi v domačem kraju s petjem v pevskem zboru in gledališki sekciji. Navdušujeta jo jazz in r&b. »Petje v vokalni skupini Od5 Kvartet mi pomeni ogromno. S članicami se odlično počutim na odru, smo tudi zelo dobre prijateljice, kar se pozna na našem petju in energiji na odru.« Hajdinčanka Neža Angel obiskuje 2. letnik Gimnazije Ptuj, s petjem se aktivno ukvarja od prve triade osnovne šole. Navdušujejo jo vse zvrsti glasbe. „Petje v tej zasedbi je zame zelo pomembno, saj me skupno delo in harmonija navdušujeta. Z dekleti mi je vedno užitek stati na odru, kjer lahko svoje delo delimo s publiko.« Dekleta se z glasbo ukvarjajo tudi izven zasedbe Od5 Kvartet. Neja Gajzer in Neža Angel ustvarjata v gimnazijskem šolskem bandu Puls, Neža Meglič v gimnazijskem šolskem bandu Impatient, Pia priložnostno sodeluje z različnimi glasbeniki. Vse štiri mlade pevke so bile tudi uspešne udeleženke projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kjer so že takrat s svojimi vokali opozorile nase. V želji po pevskem napredovanju, v petju doseči čim več, so se odločile za individualno vokalno izpopolnjevanje pri Ani Delin v Vokalni šoli Arsana. Povezala jih je v kvartet, ki se zelo uspešno razvija in kakovostno raste pod njenim mentorstvom. Na koncertu so se zahvalile vsem, ki jim pomagajo na njihovi poti, še posebej pa svojim staršem, brez katerih ne bi bilo njihove uspešne poti. Na odru so tokrat blestele v oblačilih iz butika Stayling. MG www.vg i nvest.si SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO topdom pomlad Hvala, ker gradite in urejate dom z nami. Želimo vam prijetne praznike in izjemno leto \ 2025! GRADBENI CENTER POMLAD d.0.0. Gerečja vas 36 b, Hajdina T« 02 7990100, E« pomlad.doo@siol.net www.pomlad-doo.si petek • 20. decembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Gorišnica • Praznično v Moškanjcih Vrtiljak za otroke, bazar in obisk Božička V Moškanjcih bo ta konec tedna čarobno praznično dogajanje. Prostor okoli vaško-gasilskega doma bo znova postal prava pravljična dežela. Foto: PGD Moškanjci Tridnevno praznično dogajanje v Moškanjcih bo potekalo ta konec tedna, v petek med 18. in 22. uro, v soboto med 17. in 22. uro ter v nedeljo med 17. in 21. uro. Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Moškanjci so združili moči in že drugo leto zapored pripravili Praznično vas. Motivacija za letošnjo izvedbo prihaja predvsem iz lanskih pozitivnih odzivov in odličnega obiska, ki je presegel pričakovanja organizatorjev. Praznično tridnevno dogajanje se bo začelo danes, 20. decembra, ob 18. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali čarobno Praznično vas, polno presenečenj. »Letos smo praznično zgodbo prenovili s številnimi novostmi in sladkimi doživetji za vse generacije,« je povedala Klara Hameršak, vodja projekta, in dodala, da je njihov glavni cilj predvsem druženje in povezovanje občanov. Med drugim dajejo poudarek praznični tradiciji in lokalni ustvarjalnosti. Vsak večer bo nastopil zborček Palčkov Pomagalčkov, v soboto bosta praznično dogajanje obogatila nastop Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marka in Lee Munda. Vrhunec tridnevnega dogodka bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri, ko bo organiziran pohod z laternami. Sledil bo dolgo pričakovani obisk Božička, ki bo razveselil otroke in jim pričaral praznično toplino. Najmlajši se bodo lahko z dobrim možem fotografirali in mu zaupali svoje želje. Ena izmed priljubljenih atrakcij Praznične vasi bo tudi otroški vrtiljak, ki bo s svojo pravljično podobo in melodijami poskrbel za obilo veselja in brezskrbne zabave. Otroci se bodo lahko vrteli v krogu prazničnega vzdušja ter uživali v čarobnih trenutkih, ki jih bodo še dolgo nosili v spominu. ______-.-r"^-. , i" A t- .. vr r t .j. . • ' i ti- . 'J u ¡ V Moškanjcih bo zvečer zasijala Praznična vas. Foto: PGD Moškanjci Praznična vas bo poleg bogatega spremljevalnega programa, obiska Božička in pohoda z laternami vključevala tudi raznolik božični bazar, na katerem bodo razstavljavci ponujali unikatna božična darila, ročno izdelane okraske in praznične dobrote. Na voljo bodo tudi stojnice z lokalnimi izdelki in domačimi specialitetami. Vstop v Praznično vas je brezplačen Organizatorji poudarjajo, da si prizadevajo za pristno domače vzdušje, kjer se ljudje družijo in povezujejo v prijetnem okolju, stran od množičnih dogodkov. Celotno dogajanje je brezplačno, s prijaznimi cenami na stojnicah, ki so namenjene le pokritju stroškov. V projektu aktivno sodeluje več kot 30 članov PGD Moškanjci, ki s svojo predanostjo in trdim delom gradijo dogodek, ki ni namenjen le zabavi, ampak tudi povezovanju skupnosti. »Radi raziskujemo in pripravljamo nove projekte, saj želimo vaščanom in okolici nekaj dati - to je naše glavno vodilo,« je še dodala Hameršakova. Estera Korošec Ptuj • Na ŠETK spodbujajo dijake k prostovoljstvu Ana, prostovoljka s srcem za ljudi Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj spodbuja dijake k skrbi za drugega in razvoju socialnih veščin. Na tem področju izstopa skupina za prostovoljstvo, ki jo vodi Ana Kumer, dijakinja tretjega letnika programa ekonomski tehnik. Skupina se redno vključuje v različne aktivnosti - dva- do trikrat na mesec pripravljajo različne dogodke v Domu upokojencev Ptuj. Ana Kumer, dijakinja ŠETK, že od osnovne šole aktivno sodeluje v prostovoljnih dejavnostih. V letošnjem šolskem letu je v skupino za prostovoljstvo vključenih okoli 60 dijakov in dijakinj. Še posebej aktivni so v decembru, ko si prizadevajo razveseliti starostnike v Domu upokojencev Ptuj. Svoje aktivnosti usmerjajo v ustvarjanje prazničnega vzdušja. Letos so že tradicionalno poskrbeli za okrasitev, skupaj z varovanci doma pa so izdelovali adventne venčke. Mladostniki so z zavzetostjo sodelovali tudi pri pisanju pisem, v katerih so izražali lepe želje, spodbudne in prijazne misli za stanovalce doma. Vsa ta pisma in risbice, ki so jih narisali mlajši otroci, so jim predali v okviru krajše kulturne prireditve, s katero so dodali še več topline k prazničnemu vzdušju. Med stanovalci doma so izjemno priljubljeni tudi razni kvizi in drugi dogodki. »Vse aktivnosti pripravimo in organiziramo že v šoli. Za kviz je na primer treba pripraviti ustrezna vprašanja, določiti odgovorne za izvedbo in skrbno načrtovati vse podrobnosti. Velikokrat izdelujemo tudi razne sestavljanke ali druge pripomočke. Prostovoljstvo od nas zahteva precej dela, vendar vse Prostouoljstuo ni samo gesta leta Ana Kumer svoje prostovoljno delo vidi kot več kot le prijazno gesto. Zanjo je to način povezovanja z ljudmi in priložnost, da sama osebno raste. »Prostovoljstvo ni samo delo, ampak priložnost za ustvarjanje lepih trenutkov tako zase kot za druge,« je poudarila. Življenje v veliki družini, kjer je ena od sedmih otrok, jo je naučilo odgovornosti in empatije, kar je vnesla tudi v svoje prostovoljne aktivnosti. Njena največja želja je postati konjeniški policist. Strast do konj jo spremlja že od otroštva, zato vidi to kariero kot idealno povezavo svojega zanimanja za živali in želje po pomoči ljudem. Ana verjame, da bodo njene prostovoljske izkušnje pomembno prispevale k njenemu uspehu na tej poti. to počnemo z velikim veseljem, saj nas to bogati in izpolnjuje,« je povedala Ana Kumer, vodja skupine za prostovoljstvo, in dodala, da največkrat aktivnosti povezujejo s prazniki. Januarja nameravajo organizirati kviz na temo novega leta, obeležili bodo tudi Prešernov dan in veliko noč. Ana Kumer je napovedala, da bodo prostovoljci v prihodnosti v dom upokojencev pripeljali tudi domače ljubljenčke, s katerimi bodo razveselili stanovalce. »Želimo, da se starostniki še bolj povežejo z živalmi, saj to pri- naša veliko veselja in topline,« je dejala Ana. Povedala je tudi, da bo s seboj pripeljala svojega konja, saj verjame, da so srečanja z živalmi izjemno terapevtska in prispevajo k izboljšanju počutja starejših. S stanovalci na »izlet« po mestu Tudi drugo leto bodo starostnike odpeljali na »izlet« do centra mesta ali kam drugam. Takrat se dogajanju pridružijo še prostovoljci iz drugih ptujskih osnovnih in srednjih šol. Tovrstne aktivnosti pomembno krepijo medgeneracij-sko povezanost in solidarnost med dijaki. Ana Kumer skupino prostovoljcev na ŠETK vodi izjemno predano in pomembno navdihuje svoje sošolce. Že v osnovni šoli je rada pomagala drugim in bila znana po svojih prostovoljskih aktivnostih, kjer je vedno iskala priložnosti za pomoč in podporo tistim v stiski. Ko je začela obiskovati srednjo šolo, je vstopila v novo poglavje svojega prostovoljskega dela. Skupaj z dvema dijakinjama je začela obiskovati Dom upokojencev na Ptuju in kmalu prevzela vodenje skupine za prostovoljstvo. Ana posebno pozornost posveča navezovanju pristnih odnosov s starostniki. Z nekaterimi se druži že več let in poudarja, da so ti odnosi zanjo izjemno dragoceni. »Starostniki imajo veliko modrosti in zgodb, iz katerih se lahko ogromno naučimo,« pravi Ana. Kljub temu pa je občutljiva do njihovih izkušenj in stisk. S skupino vedno poskrbijo, da spoštujejo meje, ne vsiljujejo pogovorov in se prilagodijo vsakemu posamezniku. Estera Korošec Največjji i PUStlli 7.2 -1.3.20251 arneval v Sloveniji KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ DUBEOZA KOLEKTIV ♦ SEVERINA UMEK ♦ PRLJAVO KAZALIŠTE VLADO KRESLIN + ŽELJKO BEBEK LETEČI ODRED ♦ GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN jEMKEJ ♦ MAMBO KINGS ♦ ROCKMANTIKA BURYANA Zaključna gradbena dela Z VAM112 LET Franc Božičko s.p. 040212728 Apače 189,2324 Lovrenc na Dravskem polju m VSTOPNICE: WWW.CAMPUS.S1 I SAVA -j- Nouoqtildnjp gj» " Štajerski TEDNIK 1 Foto: CG SREČNO, VESELO IN USPEŠNO 2025 12 Štajerski Črna kronika petek • 13. decembra 2024 Ptuj • Po uvedbi novih linij mestnega avtobusa Stroški 750.000 evrov, nekatere linije brez potnikov Od septembra seje število linij mestnega avtobusa z dveh povečalo na šest. Prizadevanja, da se ta možnost brezplačnega prevoza uvede tudi izven mestnega jedra, so bila prisotna že dalj časa. V praksi pa se zdaj ponekod kaže, da bi se dalo zadeve racionalizirati. Posamezni termini voženj so nepotrebni, avtobusi so pogosto prazni. Na občini sicer menijo, da se jih morajo občani še navaditi, zato kakih sprememb v smislu zmanjšanja frekvence voženj trenutno še ne načrtujejo. Foto: ČG Na občini trenutno kakšnih večjih sprememb ne načrtujejo, saj so pravzaprav šele ugodili vsem prošnjam občanov, naj se linije mestnega avtobusa razširijo po vseh četrtnih skupnostih. »Avtobus se pogosto na Turniš-če vozi popolnoma prazen ali pa je na njem en sam potnik, medtem ko je linija mestnega busa sploh v dopoldanskih urah nabito polna. To ni smiselno, gotovo bi bila potrebna racionalizacija. Dobro je, da je občina prisluhnila občanom in uvedla linije, ni pa potrebno toliko voženj,« pravi Metka, ena izmed rednih potnic in uporabnic ptujskega mestnega prometa. S 1. septembrom letos se je mestni promet povečal za štiri dodatne mestne linije, ki potekajo samo v dopoldanskem in popoldanskem času, med delovniki, do 30. junija (počitnic), medtem ko je linija mestno jedro-Turnišče na voljo celo leto. Že od uvedbe novih linij, od septembra do danes, so nekatere urnike voženj že spremenili, predvsem zaradi prilaganja prihodov in odhodov osnovnih šol. Mnogi osnovno- šolci namreč nimajo več posebnih linij šolskega prevoza, zato še pogosteje uporabljajo mestni bus. Premalo časa, da bi bili podatki relevantni »Namen vzpostavitve dodatnih mestnih linij je bilo povezovanje tistih lokacij, ki jih medkrajevni linijski promet ne doseže, predvsem zaradi zagotavljanja prevoza osnovnošolskim otrokom v dopoldanskem in popoldanskem času, kar je tudi zakonska obveza Mestne občine Ptuj. Vmesne vožnje posameznih linij pa so koncipirane kot krožne vožnje na območju posameznih linij, načeloma brez ustavljanja na avtobusnih postajališčih osnovnih šol. Vedno bodo nekatere vožnje manj zasedene kot druge in občani se morajo šele navaditi na nove vozne rede ter jih uporabljati glede na možnosti, ki jih ponujajo, za to pa je potrebno tudi daljše obdob- je,« so na pomisleke odgovorili na ptujski občini. Menijo, da podatki o zasedenosti na krajša obdobja niso relevantni oz. niso neposredni dejavnik, zaradi katerega bi se posamezna vožnja menjala znotraj linije. Vztrajajo, da je treba zagotavljati enake kontinuirane krožne vožnje, kar je tudi smisel javnega potniškega prometa. Zato kakšnih korenitih sprememb vsaj v kratkem ni pričakovati. Prevozi vedno večje breme za proračun Na vprašanja o tem, koliko stane posamezna vožnja in ali bi se morda z manjšanjem frekvenc na posa- meznih linijah dalo privarčevati, so na MO Ptuj odgovorili, da stroški posamezne vožnje niso posebej ovrednoteni, »ampak celotna vožnja linije za posamezno časovno obdobje (mesečno in letno), v kateri so zajeti prevozni in drugi stroški (zagotavljanje avtobusa, stroški vzdrževanja, gorivo, zavarovanje idr.)«. Stroški javnega mestnega potniškega prometa so se sicer v zadnjih letih bistveno povečali. V letu 2023 je realizacija znašala slabih 200 tisočakov, letos 320 tisoč evrov, po dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2025 pa 750.000 evrov. Na drugi strani pa je občina prihranila na šolskih prevozih, kjer so cene še bolj šle v nebo. Nove, septembra dodane linije mestnega busa so: Orešje, Ljudski vrt-Rogoznica, Spuhlja, Brstje in Breg-Turnišče. Dženana Kmetec Podravje, Slovenija • Zima je lahko nevarna, na cesto le z očiščenim vozilom Pozimi na cestah tudi »potujoči igluji« Zimski čas zahteva od voznikov dodatno previdnost. Z ustrezno opremo in pravim pristopom do vožnje v zahrbtnej-ših pogojih lahko za večjo varnost veliko naredite, a na vse kljub temu ne morete biti pripravljeni. Če vozniki tovornjakov svojega dela pred začetkom vožnje ne opravijo, kot bi morali, se vam z neba lahko usuje velika nevarnost. »Zjutraj sem se po avtocesti peljala v službo. Vozila sem za tovornjakom, ko se je z neba usula prava ledena ploha. Kosi ledu so padali po avtomobilu. Na srečo so bili kosi manjši in ni bilo večje škode,« je povedala bralka. Če vse ostane samo pri škodi na pločevini, pa tudi razbite ali počene šipe niso nobena posebnost, nevarno postane, če dobi voznik ali voznica na avtomobil težji kos ledu. Na ponjavah ali tovornem prostoru se namreč lahko čez dan ali noč nabere nekaj vode, v primeru dežja ali drugih padavin še nekaj več, ponoči ta zmrzne in postane velika grožnja za druge udeležence v prometu. Vozniki tovornjakov bi morali, preden zapeljejo na cesto, svoje vozilo očistiti, a žal ga prepogosto ne. Nato pa med vožnjo s tovornjakov letijo kosi ledu, ali pa v ovinkih stresejo ledeni tovor na nasproti vozeča vozila ali pločnik. Globa ni majhna, nevarnost pa je velika Na policiji sicer pravijo, da statističnih podatkov samo za padanje ledu z vozil in njihovih posledic ne beležijo posebej; to spada v kategorijo neočiščenih motornih vozil. »V letu 2023 smo zaradi neočiščenih motornih in priklopnih vozil (sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi se lahko raztresale ali padale z vozil) med nadzori ugotovili 1032 prekrškov, letos do sredine decembra pa smo obravnavali 651 tovrstnih prekrškov. Med ugotovljenimi prekrški je poleg neočiščenih vozil zajeto tudi padanje ledu z vozil,« so povedali. Včasih se zgodi, da vozniki ne opazijo ledu ali tega, da z njihovega vozila karkoli pada na druge udeležence. Pogosto je tak led tudi težko odstraniti. A to ne bi smel biti izgovor, zato je globa za neočiščeno vozilo 200 evrov. Posebej nevarno za pešce in kolesarje Kaj narediti, če dobite ledeno pošiljko s tovornjaka na svoje vozilo? Najprej seveda pokličite številko 113 in prijavite dogodek. Če je le možno, sporočite tudi registrsko označbo, znamko, tip in barvo vozila ter preostale morebitne posebnosti, na primer napis na ponjavi vozila. Z več podatki lahko lažje izsledijo voznika vozila, s katerega je padel led. »Pešcem, kolesarjem in preostalim udeležencem v prometu svetujemo, da so pozorni na neočiščena tovorna vozila in se po možnosti umaknejo na stran s kolesarske steze ali pločnika ob cesti. Posebej so ti udeleženci nevarnostim izpostavljeni v križiščih oziroma krožiščih,« pravijo na policiji. Zapomnite si, od kod je priletel led Na zavarovalnici Triglav so povedali, da so škode, ki nastanejo zaradi takega padca ledu, krite iz splošnega avtomobilskega ka-ska in vpliva na bonus. »Bonus se povrne, če zavarovalnica uspe izterjati izplačani znesek od odgovorne osebe, to je lastnik vozila. Pomembno je torej, da je oškodovanec uspel zavarovati dokaze, na podlagi katerih je takšna izterjava mogoča. Na primer da o dogodku takoj obvesti policijo oziroma se naredi ustrezen zapisnik, podkrepljen s fotografijami in registrsko številko tovornjaka, ki je povzročil škodo.« Ker pa so taki dogodki lahko nevarni ne le za vozilo, ampak lahko povzročijo tudi telesne poškodbe, na primer kolesarjev in pešcev, tudi na Triglavu svetujejo, da vozniki pred vožnjo skrbno očistijo svoje vozilo. »Policija vožnjo z neočiščenim avtomobilom obravnava kot prekršek in kaznuje z globo, v primeru prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, katere vzrok je bil padec snega ali ledu, pa je to tudi kaznivo dejanje,« dodajajo. Manuel Pungertnik iz centra za varno vožnjo AMZS na Vranskem pravi, naj se pozimi, ko zapade sneg ali ko se začne taliti, nikar ne vozimo v potujočih iglujih. »Če le za silo očistimo del sprednje šipe, ne moremo voziti varno, ker levo in desno ne vidimo ničesar. Kot bi se vozili v bunkerju. Sneg na našem avtomobilu se bo prej ali slej začel topiti in zaradi zračnih tokov ter sil pri zaviranju ali pospeševanju začel padati z avtomobila. Z neočiščenim avtomobilom smo nevarni sebi in preostalim udeležencem v prometu.« Foto: Bo bo A. Zupančič Če z vozila prileti led in koga poškoduje, je to kaznivo dejanje. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Danes dopoldne bodo padavine slabele in od severa postopno ponehale. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 500 m, ob močnejših padavinah pa lahko predvsem na jugu tudi nekoliko nižje. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja, ki bo proti večeru oslabela. Jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 2 do 6. Napoved za Podravje Nedelja 22.12. I Ponedeljek 23.12. jasno Ewrw snežne plohe gpjrd pretežno oblačno Vir: ARSO Nogomet »Naš cilj je dolgoročni razvoj igralcev in igre« Stran 14 Judo Veterani za državne naslove v Gorišnici Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Namizni tenis Nebrušeni diamant, ki potrebuje najboljšo obdelavo Stran 16 Strelstvo Ptujčani med člani zmagali posamično in ekipno Stran 15 ÍPoíIuíajk nai na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale Jeruzalem ostal brez pokalnega Final 4 LL Grosist Slovan -Jeruzalem Ormož 39:32 (18:20) LL GROSIST SLOVAN: Mlakar (1 obr.), Bojic (13 obr.); Tzortzinis 8(3), Ljevar 7, Slatinek Jovičic 5(2), Malus 4, Žabič 3, Budja 2, Brozovic 2, Mehmedcehajic 2, Krečič 2, Zobec 1(1), Milvic 1, Pirnat 1, Pajt 1(1), Peric. Trener: Uroš Zorman. JERUZALEM: Zemljič (11 obramb), Ranfl (4 obrambe), Balent; Munda 2, Bogadi, Sok 5 (3), Bura 7, Šulek 3, G. Hebar 1, Lukman, Ude Tkalčec, Korže Lesjak, Pungartnik 6, Jerenec 8. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Slovan 10/3; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Slovan 2; Jeruzalem 8 minut. POTEK REZULTATA: 2:2, 4:2, 9:6, 9:10, 11:13, 15:14, 15:18, 16:20, 24:24, 25:27, 29:27, 29:28, 34:28, 37:30, 39:32. V le štirih dneh sta se moštvi Jeruzalema in Slovana pomerili dvakrat. Prvič, na tekmi 16. kroga Lige NLB, so bili na Hardeku sila zanesljivi rokometaši iz prestolnice, ki so se „sprehodili" čez Ormož in zmagali z rezultatom 26:36 (15:23). Ljubitelje ormoškega rokometa predvsem bode v oči število prejetih golov v 1. polčasu sredi Prlekije. Zasedba trenerja Saše Prapotnika igra letos najslabšo obrambo v ligi, saj prejema kar 30,25 zadetka na tekmo. Tega v Ormožu niso vajeni in to je tudi glavni razlog, zakaj ekipa zaseda predzadnje, 11. mesto v državnem prvenstvu. Gašper Pungartnik (Jeruzalem Ormož) Na pokalnem srečanju, na porazno praznem Kodeljevem, so tudi v drugo zmagali „rdeči" iz prestolnice. Da so dokončno strli odpor Ormožanov, pa je bila tokrat potrebna tudi pomoč sodniškega para iz Velenja. Par, ki ga tvorita Anton Lovrič in Žiga Burič, v sodniških krogih na vse pretege določeni ljudje tiščijo v ospredje, čeprav se kritike zaradi njunega slabega sojenja kar vrstijo. A glej ga zlomka, par kar pleza čez vse po sodniški lestvici ... Dokaz več, da slovensko rokometno sceno še naprej vodijo in obvladujejo sodniki, delegati ... In to vse iz ozadja mirno spremljajo klubi, ki so redni plačniki tega kaosa. Eden redkih Nogomet • Drava Ptuj Jan prvi na izhodnih vratih? Po zaključku jesenskega dela sezone v 2. slovenski nogometni ligi so se igralci Drave hitro razkropili vsak na svojo stran. Takrat je žogica prešla na stran vodilnih mož, ki morajo v premoru do začetka priprav na spomladanski del podati določene odgovore. Ne pričakujejo jih samo igralci članske ekipe, ampak tudi v mlajših selekcijah in - konec koncev - tudi navijači. Eden izmed najboljših posameznikov modrih, ki prezimujejo na predzadnjem, 15. mestu, na svojem računu pa imajo 12 točk, je bil Jan Lampret. 18-letni vratar je začel sezono kot prvi vratar, kar je pri takratnem trenerju Saši Gajserju predstavljalo veliko zaupanje mlademu čuvaju mreže. Do 5. kroga je nanizal vse nastope, nato je nastopila poškodba na tekmi z Beltinci. Pokal Slovenije REZULTATI ČETRTFINALA: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož 39:32 (18:20) Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica - Gorenje Velenje 25:33 (15:18) Škofljica - Celje Pivovarna Laško 28:44 (13:23) Krka - Trimo Trebnje 27:24 (12:10) Foto: Črtomir Goznik zadetkoma Grka Nikolaua Tzortzini-sa in znižal zaostanek na -2 (18:20). Junak Jeruzalema v 1. polčasu je bil 22-letni vratar Aleš Zemljič. Ormoški „Šterbik" je zbral fantastičnih deset obramb. Žal Zemljič in kasneje Filip Ranfl nista nadaljevala v takšnem ritmu, kar se je poznalo tudi na rezultatu. V 43. minuti je bil izid še zadnjič poravnan (27:27). Odločitev o potniku na zaključni turnir najboljše četverice v pokalnem tekmovanju je padla med 45. in 55. minuto, ko je domačinom uspela serija petih zaporednih golov (29:28 - 34:28). Dejstvo je, da so Or-možani - za razliko od zadnje tekme na Hardeku - tokrat vsaj malo namu-čili Slovan. Še vedno pa bode v oči število prejetih zadetkov. Kar 39 prejetih zadetkov - ob 15 obrambah Zemljiča in Ranfla - še enkrat več dokazuje, da je igra Jeruzalema v obrambi pod nivojem, ki so ga sposobni doseči igralci. V soboto, 21. decembra, ob 18.00 Ormožane v 17. krogu Lige NLB čaka še zadnja tekma v letu 2024. Na vrsti je gostovanje pri Trimu iz Trebnjega. V ponedeljek jih čaka še zadnji trening in nato počitek do ponedeljka, 6. januarja, ko se začnejo priprave na drugi del sezone. Kot trenutno kaže, bo to ena izmed najtežjih polsezon Jeruzalema v zadnjih petih letih. Boj za obstanek je žal neizbežen. Uroš Krstič klubov, ki se že vrsto let upa postaviti po robu sodnikom in delegatom, je Rokometni klub Jeruzalem Ormož. Čeprav se na njihovih hrbtih lomijo številna kopja, so v Ormožu eni izmed redkih, ki si upajo vsakemu pogledati v oči. Minuto in pol pred odhodom na odmor so Ormožani vodili za štiri (16:20) in imeli napad za +5. Prvi del tekme je Slovan zaključil z dvema zone, skupno pa je zaigral na devetih tekmah. Po zadnjih informacijah, za katere nismo dobili uradne potrditve, naj bi Jan dobil ponudbo iz Italije, ki jo je tudi sprejel. Več naj bi bilo znanega Kljub temu je začel tudi naslednje zaradi bolečin predčasno zaključiti. v naslednjih dneh. srečanje 6. kroga, ki pa ga je moral Na igrišča se je vrnil v zaključku se- JM Foto: Črtomir Goznik Jan Lampret je bil v jesenskem delu sezone eden najboljših posameznikov ptujske Drave. Športni napovednik Rokomet • Liga NLB RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL Grosist Slovan - Riko Ribnica; V SOBOTO OB 18.00: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; OB 18.30: Slovenj Gradec - Urbanscape Loka; OB 19.00: Misteral Krško -Gorenje Velenje, SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Krka, Koper - Celje Pivovarna Laško. 1. B SRL (m) RAZPORED 13. KROGA, V ČETRTEK OB 19.30: Herz Šmartno - Butan plin Izola; V PETEK OB 19.30: Dobova - Grosuplje; V SOBOTO OB 17.00: Mokerc Kig - Drava Ptuj; OB 18.00: Ajdovščina - Dol TKI Hrastnik; OB 19.00: Ljubljana - Velika Nedelja, Frankstahl Radovljica - Škofljica; OB 19.30: Kočevje - Črnomelj. 2. SRL (m) RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 19.30: Gorišnica - Sevnica; ob 20.00: Maribor Branik - DRŠ Sebastjana Soviča; V SOBOTO OB 20.00: Ankaran - Kronos. Tekma Radeče Papir nova - Arcont Radgona je že bila odigrana (31:17). Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 19.00: Ljutomer - Slovenj Gradec; OB 19.30: Sobota - Lendava; V SOBOTO OB 17.00: ŽOK Ptuj - Turbina. Tekma OTP banka Branik II - Kajuh Slovan je bila odigrana v četrtek. 8 novoletnih turnirjev Športne zveze Ljutomer S šestim novoletnim turnirjem v namiznem tenisu (18. 12.) se je začel »koktajl« športni dogodkov Športne zveze (ŠZ) Ljutomer, ki bodo trajali vse do 15. februarja 2025: - 22. novoletni turnir v namiznem tenisu bo v četrtek, 26. decembra 2024, ob 18. uri v športni dvorani ŠIC Ljutomer; - 8. novoletni turnir v namiznem tenisu bo v četrtek, 2. januarja 2025, ob 10. uri v telovadnici pri OŠ Mala Nedelja; - 18. novoletni turnir v odbojki bo v četrtek, 26. decembra 2024, ob 9. uri v telovadnici pri OŠ Ivana Cankarja Ljutomer; - 3. novoletni turnir v streljanju z malokalibrsko puško bo v četrtek, 26. decembra 2024, ob 10. uri na odprtem strelišču v Presiki; - 6. novoletni turnir v šahu bo v soboto, 28. decembra 2024, ob 15. uri v športni dvorani ŠIC Ljutomer; - 3. novoletna tekma v ribolovu (dvojice) bo v četrtek, 2. januarja 2025, ob 10.30 v Hudinovi jami na Moti; - 5. novoletni turnir v futsalu za veterane bo v soboto, 15. februarja 2025, ob 15. uri v športni dvorani ŠIC Ljutomer. JM, NŠ 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 20. decembra 2024 Nogomet • 1. mladinska liga »Naš cilj je dolgoročni • • i • • razvoj igralcev in igre« V lanski sezoni je NZS štartala s samostojno 1. mladinsko NextGen ligo, letošnja izvedba je druga po vrsti. Prvaki prve različice so bili Mariborčani, ki so visoko tudi v letošnji sezoni. Nogometaši Aluminija so v pretekli sezoni osvojili 11. mesto, za odtenek višje pa kotirajo v aktualni sezoni. Moštvo Aluminija je jeseni kot trener vodil Tin Kuzma. Ta je v 17 krogih na igrišče poslal kar 30 različnih igralcev. Največ igralnih minut je zbral Vito Koren, več kot 1.000 minut je ob njem na igrišču preživela še trojica Alen Colnarič, Veno Špička in Luka Pučnik. Koren in Pučnik sta tudi med najboljšimi strelci, ob njiju še Lukas Čeh. Kako ste zadovoljni z 10. mestom in 22 osvojenimi točkami v jesenskem delu sezone? T. Kuzma: „Uvrstitev je solidna, vendar sem prepričan, da ekipa zmore še več. Liga je zelo izenačena, saj nas do 6. mesta ločijo le štiri točke. Hkrati pa je tudi zelo tekmovalna, kar pomeni, da je vsak krog lahko ključen - hitro se lahko povzpneš ali zdrsneš na lestvici. Zato je za nas pomembno, da v zimskem priprav- Minutaža igralcev Aluminija: 1. mladinska liga EON NextGen, jesenski del sezone 2024/25: 1. DOMŽALE 17 12 3 2 49:18 39 2. BRAVO MASTERC. 17 12 2 3 38:13 38 3. MARIBOR 17 12 1 4 30:20 37 4. A2S CELJE 17 9 4 4 27:15 31 5. MURA 17 9 3 5 32:20 30 6. ILIRIJA EXTRA-LUX 17 8 2 7 31:24 26 7. RUDAR VELENJE 17 7 3 7 28:28 24 8. KOPER 17 7 2 8 28:33 23 9. OLIMPIJA 17 6 5 6 22:26 23 10. ALUMINIJ 17 7 1 9 24:30 22 11. RADOMLJE 17 6 3 8 26:30 21 12. B. GROSUPLJE 17 5 3 9 20:29 18 13. FUŽINAR RAVNE 17 4 3 10 15:30 15 14. KRKA 17 3 6 8 23:34 15 15. IB LJUBLJANA 17 4 1 12 26:47 13 16. GORICA 17 3 2 12 12:34 11 Nogometaši Aluminija so jeseni dosegli sedem zmag. Ijalnem obdobju trdo delamo in še naprej napredujemo. Naš cilj je dolgoročni razvoj igralcev in igre, kar pa včasih predstavlja rezultatsko tveganje. Kljub temu se te poti držimo, saj verjamemo v njeno pravilnost. Veseli me, da ekipa napreduje, postaja vse bolj povezana in kaže vedno boljše predstave." Vito Koren 1301 15 Alen Colnarič 1192 14 Veno Špička 1157 14 Luka Pučnik 1019 12 Blaž Lipavšek 970 14 Lan Mesarič 953 13 Jan Petek 900 10 Martin Marinkovič Borovnik 898 10 Pino Novak 804 12 Luka Schaubach 782 10 Lukas Čeh 764 13 Rajli Mohamed Lamine Konate 649 8 Aleks Repina 644 15 Jaka Žerjav 610 12 Žiga Kosar 610 8 David Kramberger 540 6 Leon Šiljeg 451 7 Jaka Vidmar 388 5 Jure Boršič 387 13 Vid Huber 362 8 Nikola Popovic 338 4 Michael Zuo 278 4 Gal Kosar 238 7 Luka Hunjet 180 2 Filip Pongračic 136 3 Luka Grlic 90 1 Lan Drevenšek 90 1 Miha Križan 51 2 Mitja Kotnik 25 3 Jaša Maričic 23 2 Šumarji so v zadnjih letih stalni udeleženci elitne mladinske lige. Tin Kuzma: „Vsak igralec prispeua suoj delež, usak je pomemben del mozaika. Včasih v ospredje stopi en igralec, drugič nekdo drug, a najpomembnejša ostaja ekipa kot celota." Strelci za Aluminij: 5 zadetkov: Vito Koren; 4 zadetki: Lukas Čeh, Luka Pučnik; 3 zadetki: Lan Mesarič; 2 zadetka: Jure Boršič, Rajli Mohamed Lamine Konate; 1 zadetek: Jaka Vidmar, Leon Šiljeg, Pino Novak, Blaž Lipavšek. Na začetku ste imeli težak razpored (Maribor, Domžale, Celje, Mura); prvo točko ste osvojili šele v 4. krogu. Kako je to vplivalo na ekipo? T. Kuzma: „Začetek je bil res zahteven, tako glede nasprotnikov kot tudi glede prilagajanja ekipe na nov sistem dela. To obdobje je razkrilo karakter naših igralcev in ekipe kot celote. Seveda so se pojavili dvomi, a z vztrajnostjo in poštenim delom smo se iz tega izvlekli. Vedeli smo, da nas bo potrpežljivost pripeljala do boljših rezultatov. Vsaka zmaga nas je dodatno utrdila in povečala samo- Judo • DP veteranov Veterani za državne naslove v Gorišnici Najuspešnejša je bila ekipa JK Gorišnica, drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi JK Acron in JK Sokol. zavest, vendar se zavedamo, da nas spomladi čaka še težji del. Liga je namreč nepredvidljiva, kjer lahko vsak premaga vsakogar. Pomembno je, da ostanemo osredotočeni, skromni in delavni, saj si želimo napredovati tako individualno kot kolektivno." Najboljšo serijo ste dosegli med 13. in 15. krogom, ko ste zmagali trikrat zapored (Fužinar, Olimpija, Rudar). T. Kuzma: „To obdobje je odraz najboljših predstav naše ekipe v jesenskem delu. Potrebovali smo čas, da so se igralci uigrali, začutili idejo V soboto je v Gorišnici potekalo letošnje državno prvenstvo v judu za veterane. Udeležilo se ga je 39 tekmovalcev iz 14 klubov, najmlajši je imel 34, najstarejši pa 81 let. Za mednarodno noto so poskrbeli tekmovalci JK Dugave iz Hrvaške. Domači klub je imel največ predstavnikov, kar deset: Damjan Krejač, Denis Brumen, Uroš Tajhman, Bojan Purgaj, Denis Rus, Damjan Fras, Mitja Kostevc, Boštjan Hliš, Franc Čeh in Franc Nasko. Ptujska Drava je imela dva predstavnika, to sta bila Miran Plošinjak in Boris Senekovič. Ekipno je bil najuspešnejši domači J K Gorišnica, osvojil je devet zlatih in eno srebrno medaljo, drugi je bil JK Acron Slovenj Gradec (3 zlate, 2 srebrni), tretji pa J K Sokol (3 zlate). M v igri in se povezali kot skupina. Serija treh zaporednih zmag je dokaz, da smo na pravi poti. Veseli me, da smo dosegli to stopnjo, saj lahko na tem zdaj gradimo v spomladanskem delu. Naša naloga je, da te dobre trenutke ponavljamo." Kdo so najbolj izpostavljeni posamezniki vaše ekipe? T. Kuzma: „Naša filozofija temelji na ekipnem duhu, zato težko izpostavljam posameznike. Vsak Judo • DP v katah igralec prispeva svoj delež, vsak je pomemben del mozaika. Včasih v ospredje stopi en igralec, drugič nekdo drug, a najpomembnejša ostaja ekipa kot celota. Res je, da imamo v ekipi nekaj fantov, na katere se lahko še posebej zanesemo v ključnih trenutkih, vendar so uspehi vedno rezultat sodelovanja celotne ekipe. Prav ta povezanost nas bo vodila k novim zmagam." Jože Mohorič Dajčman in Karameta z odličnim nastopom V Dvorani Nika Vrabla v Mariboru so minuli konec tedna izvedli 34. državno prvenstvo v judo katah in 1. Kata festival Judo zveze Slovenije. V dveh dneh se je v različnih starostnih kategorijah za naslove državnih prvakov potegovalo rekordnih 84 tekmovalnih parov iz 17 slovenskih klubov. Judo klub Drava Ptuj sta zastopala Jaša Dajčman in Andi Karameta, ki sta se izkazala s svojimi nastopi. Postala sta državna prvaka pri mlajših članih v kategoriji Nage no kata, ob tem pa sta zasedla še 4. mesto v članski konkurenci. O njunih nastopih je trener Vlado Čuš dejal: „Naša tekmovalca sta odlično opravila svoj nastop. Pri mlajših članih sta zmagala, med člani pa osvojila četrto mesto, pri čemer ju je do srebrne kolajne na koncu ločila samo ena tehnična napaka." V Mariboru je bilo na državnem prvenstvu moč videti vso pestrost judo športa, ki ga UNESCO priporoča kot najprimernejši šport za mlade in „mlade po srcu". Gledalci so lahko videli odlične predstave v katah, kjer poteka tekmovanje v parih in z možnostjo izbire tehnično različnih kat. Le-te za razliko od športne judo borbe vključujejo tudi udarce, samoobrambo proti napadalcu z nožem, palico in orožjem. David Breznik Skupinska fotografija udeležencev letošnjega državnega pruenstua za ueterane u judu Foto: arhiv Judo kluba Ptuj Držama pruaka u katah sta postala Jaša Dajčman in Andi Karameta. petek • 13. decembra 2024 Šport, šport mladih Štajerski 2423 Strelstvo • Miklavžev pokal v Juršincih STRELSKO DRUŠTVO Ptujčani med člani zmagali posamično in ekipno V prvi polovici decembra je v Juršincih potekal tradicionalni Miklavžev pokal v streljanju z zračno pištolo, na katerem je nastopilo 34 strelk in strelcev v treh starostnih kategorijah. Sašo Stojak srečno do zlate medalje V članski kategoriji je s 575 krogi (95, 97, 95, 98, 96, 94) srečno zmago slavil Sašo Stojak. Član SK Ptuj in aktualni državni prvak je imel identičen rezultat kot drugouvrščeni Saša Kralj iz SK Alzas iz Čakovca, zmagal pa je po večjem številu notranjih desetič (16:11). Tudi tretje mesto je zasedel čakovski strelec Ivica Takač s 565 krogi. Zelo blizu najboljšim je bil drugi Ptujčan Matija Potočnik, ki je s 561 krogi osvojil 5. mesto, z enakim rezultatom kot četrtouvrščeni Robert Balažič iz SD Mesto Ljutomer. Za domačine je najboljše streljanje prikazal izkušeni Miroslav Moleh, ki je s 557 krogi osvojil sedmo mesto in na osmem mestu prehitel nekdanjo sokrajanko Majdo Raušl (555). Zelo uspešen je bil tudi mladi juršinski strelec Milan Kvas, ki je s 551 krogi (88, 94, 96, 91, 94, 88) osvojil visoko 9. mesto. Miklavška strelca Simon in Boštjan Simonič sta se s 550 in 549 krogi uvrstila na 10. in 11. mesto, Miran in Stanka Miholič pa sta s 532 in 511 krogi osvojila 20. in 22. mesto. Rezultati ostalih juršinskih strelcev: 12. Ludvik Pšajd (548), 15. David Kekec (545), 18. Niko Pšajd (539), 21. Jan Brmež Čeligo (514). Ormoški strelec Tovarne sladkorja Teodor Pevec je s 498 krogi osvojil 26. mesto. Ptujčani z rekordom v sezoni najboljši tudi v ekipni tekmi V ekipni tekmi so zmagali Ptujčani z odličnim dosežkom 1.693 krogov in bili le za šest krogov boljši od čako-vske ekipe Alzasa na drugem mestu. Zelo uspešna je bila tudi ljutomerska ekipa, ki je s 1.660 krogi osvojila tretje mesto in za štiri kroge premagala domačine oz. prvo ekipo Juršincev, ki je tako ostala brez želenega odlič-ja na četrtem mestu. Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča je s 1.631 krogi osvojila peto mesto, 6. SD Juršinci II 1.598, 7. SŠD Murska Sobota 1.583. Foto: Strelsko društvo Juršinci Foto: Strelsko društvo Juršinci Mlada juršinska zasedba - z leue Miha Močnik, Mai Pak in Nejc Rcpič - je pokazala dobro streljanje na domačem Miklavževem pokalu ter osvojila posamično in ekipno zmago, bron si je med deklicami Ptujčani Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak so v Juršin-pristreljala Isidora Drobnjak. cih slavili novi zmagi. Med mlajšimi strelci zmaga za domačina Miho Močnika V kadetski kategoriji, kjer so nastopali tudi mlajši strelci, je zmago slavil domači strelec Miha Močnik z visokim rezultatom 369 krogov pred Maiem Pakom (352) in Erikom Horvatom (348) iz SD Štefana Kovača Turnišče. Rezultati preostalih juršin-skih strelcev: 7. Nejc Repič (337), 9. Jayden Ljubec (330), 10. Liam Lesjak (317), 12. Anej Čuček (299) in 13. Žan Gril (277). Med deklicami je zmagala trzinska strelka Vita Forte s 339 krogi pred klubsko tekmico Teo Zobavnik (308) in domačinko Isidoro Drobnjak s 306 krogi. Zelo blizu odličja je bila tudi ormoška strelka Tovarne sladkorja Tia Pevec, ki je s 301 krogom osvojila četrto mesto. Tudi v ekipni tekmi so si zmago priborili domačini, slavila je prva ekipa SD Juršinci s 1.058 krogi pred Turniščani (1.027) in Trzinom (1.016), 4. SD Juršinci II (953) in 5. SD Juršinci III (576). Simeon Cone Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za i0S jn^ndroid naprave ^ i -vflle ;i.r. I Š AppSion* Si Največ» i BUStni 7.2 -1.3.2025 k^ karneval v Sloveniji A kïîfrg^o^qjije KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ DUBIOZA KOLEKTIV ♦ SEVERINA UMEK ♦ PRLJAVO KAZALIŠTE VLADO KRESLIN + ŽELJKO BEBEK LETEČI ODRED ♦ GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN WKEJ « MAMBO KINGS ♦ ROCKMANTIKA BURYANA VSTOPNICE: WWW.CAMPUS.SI Šolski šport • Šah Najštevilčnejši zasedbi OŠ Črešnjevec in OS Gorišnica, požlahtnosti medalj najuspešnejša OŠ Breg V Večnamenski dvorani v Spuhlji je v sredini decembra potekalo območno tekmovanje v šahu za učence in učenke osnovnih šol. Organizator je bil Javni zavod Ptuj, za izvedbo pa je poskrbelo Šahovsko društvo Ptuj, vodja tekmovanja je bil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri kategorije, dekleta in fantje posebej do 12 in do 15 let. Skupno se je merilo natančno 100 mladih šahistov in šahistk, največ jih je bilo iz OŠ Čreš-njevec (18), OŠ Gorišnica (17) in OŠ Makole (11). Fantovski kategoriji sta bili veliko močneje zastopani, saj sta imeli po 37 in 40 udeležencev. Glede na osvojene medalje so se najbolj izkazali učenci OŠ Breg, ki so osvojili tri medalje, vključno z zlatima Zarje Gomboši in Tiborja Veberja. Za OŠ Kidričevo je naslov območne prvakinje osvojila Alisa Beranič, za OŠ Cirkovce pa Tom Crnjakovič. Vsi prvaki posameznih kategorij so člani Šahovskega društva Ptuj. Rezultati: - učenke do 12 let (letnik 2013 in mlajše, 12 udeleženk): 1. Zarja Gomboši (OŠ Breg) 7 2. Nika Korez (OŠ Gorišnica) 6 3. Meta Vodušek (OŠ Gorišnica) 5 4. Eva Janžekovič (OŠ Gorišnica) 4 5. Sara Potočnik (OŠ Črešnjevec) 4 6. Ema luso (OŠ Poljčane) 4 - učenci do 12 let (letnik 2013 in mlajši, 40 udeležencev): 1. Tibor Veber (OŠ Breg) 8 2. Svit Gomboši (OŠ Breg) 7,5 3. Žan Bajde (OŠ Kidričevo) 7 4. Jaša Vreg (OŠ Breg9 6,5 B,S B B S,S S,S S 5. Teo Malek (OŠ Ljudski vrt) 6. Jakob luso (OŠ Poljčane) 7. Oskar Napast (OŠ Cirkovce) 8. David Korez (OŠ Gorišnica) 9. Gal Belna (OŠ Črešnjevec) 10. Filip Bračič (OŠ Laporje) 11. Anže Pintarič (OŠ Gorišnica) 12. Vid Koren (OŠ Črešnjevec) 13. Luka Šega (OŠ Poljčane) 14. Rok Janžekovič (OŠ Gorišnica) 15. Patrik Kovač (OŠ Črešnjevec) 16. Jan Rudolf (OŠ Črešnjevec) 17. Jan Ganzitti (OŠ Laporje) 18. Žiga Mastnak (OŠ Poljčane) - učenke do 15 let (letnik 2010 in mlajše, 11 udeleženk): 1. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 2. Brina Šalabalija (OŠ Črešnjevec) 3 Ana Marija Krajnc (OŠ Črešnjevec) 4. Olivia Križanič Stojnšek (OŠ Makole) 5. Ema Krhlanko (OŠ Črešnjevec) 4 6. Eva Drame (OŠ Makole) 4 - učenci do 15 let (letnik 2010 in mlajši, 37 udeležencev): 1. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 7,5 2. Leonard Červek Roškarič (OŠ S. Polskava) 7 3. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt) 6,5 4. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 6,5 5. Maks Mai Kokol (OŠ Hajdina) 6,5 6. Gregor Krošel (OŠ Poljčane) 6 7. Matic Pauman (OŠ Spodnja Polskava) 6 8. Anej Levanič (OŠ Ljudski vrt) 5,5 9. Anže Brumec (OŠ Poljčane) 5,5 10. Timi Sterkuš (OŠ Laporje) 5 11. Rene Kodrič (OŠ Poljčane) 5 12. Lan Kolarič (OŠ Gorišnica) 5 13. Mihael Kukovec (OŠ Ljudski vrt) 5 14. Gašper David (OŠ Olge Meglič) 5 15. Matija Šalabalija (OŠ Črešnjevec) 5 16. Rene Kropec (OŠ Makole) 5 17. Jan Sebastijan Kolarič (OŠ Gorišnica) 5 Medalje po šolah: 1. OŠ Breg: 2 zlati, 1 srebrna 2. OŠ Kidričevo: 1 zlata, 1 bronasta 3. OŠ Cirkovce: 1 zlata 4. OŠ Gorišnica: 1 srebrna, 1 bronasta 5. OŠ Črešnjevec: 1 srebrna, 1 bronasta 6. OŠ Sp. Polskava: 1 srebrna 7. OŠ Ljudski vrt: 1 bronasta ^ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljši posamezniki v kategoriji fantov do 12 let Najboljši posamezniki v kategoriji fantov do 15 let SAVA rf Nomgradnje Štajerski TEDNIK 1 ....... EES» ™«o<«* © Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljše posameznice v kategoriji deklet do 12 let Najboljše posameznice v kategoriji deklet do 15 let 1G Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 2Q. decembra 2Q24 Namizni tenis • Aleks Koren, NTK Cirkovce Nebrušeni diamant, ki potrebuje najboljšo obdelavo Aleks Koren je igralec Namiznoteniškega kluba Cirkovce, pri dopolnjenih 14 letih je z naskokom najboljši slovenski igralec v kadetski konkurenci, visoko pa kotira tudi že v mladinski in članski. Tako ima trenutno po odigrani polovici sezone v 2. članski ligi razmerje zmag in porazov 22:3, med dvojicami pa je skupaj s klubskim kolegom Maticem Slodejem še neporažen - 9:0. Svoje mojstrstvo in izjemen talent je nazadnje dokazoval na derbiju 2. lige na Ptuju, kjer je s svojim klubom slavil visoko zmago 6:2. Aleks je v namiznoteniških krogih že zdavnaj pristal na radarju vseh ljubiteljev te dinamične igre in je prepoznan kot izjemen talent. „Takšne igre in predvsem zrelosti pri njegovi starosti ne vidiš prav pogosto, takšen talent se rodi enkrat na desetletje ali pa še to ne," so pogoste besede tistih, ki se znajdejo na nasprotni strani mize. „Treniram vsak dan, s trenerji se zelo dobro razumemo. Če mi kakšna stvar ne gre, se takoj lotimo popravkov, delamo izboljšave. Gre za malenkosti, ki pa jih za nastope na mednarodnih turnirjih enostavno potrebujem in moram delati na njih," je dejal 14-letnik, ki mu treniranje ne predstavlja obremenitve, pač pa izziv in veselje. Skupni imenovalec pogovorov o njegovem nadaljnjem športnem razvoju je sodelovanje na močnih mednarodnih turnirjih. Nazadnje smo poročali o njegovih nastopih na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. „V tujini je konkurenca na največjih turnirjih precej močnejša, gre Aleks Koren in Pia Kundih (oba NTK Cirkovce) sta letos odlično nastopala na Plazma športnih igrah mladih. Foto: Črtomir Goznik Aleks Koren: „Najpomembnejše je, da sem tudi v tujini vsem konkurenčen, in če prikažem svojo najboljšo igro, prihajam tudi do zmag, zelo blizu sem tudi najboljšim." za zares zelo, zelo dobre igralce. Če na domačih turnirjih in v ligi večino zmagujem, tam pogosteje izgubljam dvoboje, gre res za višji nivo namiz-noteniške igre. A se učim in napredujem. Najpomembnejše je, da sem vsem konkurenčen, in če prikažem svojo najboljšo igro, prihajam tudi do zmag, zelo blizu sem tudi najboljšim," je dejal Aleks. Danilo Piljak: „Aleks zelo pripomore k napredku vseh ostalih" V NTK Cirkovce se zavedajo, da je Aleks eden največjih biserov slovenskega namiznega tenisa in temu ustrezno tudi pristopajo k delu z njim. Vse mora biti na višjem nivoju. „Za Aleksa je pravi čas, da gre z ekipo nastopat v 1. ligo. Seveda smo Mali nogomet • Zimska liga Videm Člani ŠD Tržec na vrhu, veterani na dnu Veterani 1. KROG: ŠD Selan - ŠD Tržec 5:3. 2. KROG: ŠD Zgornja Pristava -KMN Majolka 5:6, ŠD Tržec - ŠD Zgornja Pristava 3:9. 1.ŠD SELAN 1 1 0 0 5:3 3 2. SD ZG. PRISTAVA a. KMN MAJOLKA 4. SD TRZEC 2 10 1 110 0 2 0 0 2 14:9 a 6:5 a 6:14 0 zelo ponosni, da imamo v našem klubu takšnega igralca, kot je Aleks. Ta zelo pripomore k napredku vseh drugih, saj je njihov idol in se mu poskušajo čim bolj približati. Vidijo, s kakšnim veseljem prihaja na treninge, vidijo njegovo željo in zavzetost, vse to pa je odličen motivacijski faktor. Imamo odlične treninge, posledično pa igralci napredujejo hitreje. Na to kažejo tudi rezultati naših mladih na državni ravni. Ni se nam treba bati za prihodnost našega kluba," je o tem dejal trener v NTK Cirkovce Danilo Piljak, nekdaj tudi sam odličen igralec. Vse skupaj pa je priprava na nastope v tujini, kjer se spopada z močnejšo konkurenco. „Res je, francoska, nemška in švedska reprezentanca so npr. med najmočnejšimi na svetu, treba se je primerjati z njimi. Tukaj je storjenega premalo s strani stava 5:6, ŠD AS - KMN Majolka 6:3, ŠD Selan - ŠD Tržec R21 2:7. naše namiznoteniške zveze, Aleks bi potreboval več močnih pripravljalnih reprezentančnih tekem. NTK Cirkov-ce je v oziru evropskega namiznega tenisa premajhen klub, da bi ga lahko sami podpirali do želene mere. Zelo se trudimo, da mu omogočimo najboljše pogoje, zveza pa se mora še bolj potruditi, da izkoristimo ta potencial, ki ga imamo v rokah," je dejal Piljak. Luka Krušič: „Potrebuje najkakovostnejše trenerje, ki jih premoremo" Cirkovčani zelo dobro sodelujejo s Ptujčani, tako da so sparingi med igralci ene in druge ekipe nekaj običajnega. Eden tistih, ki se pogosto znajdejo na nasprotni strani mize z Aleksom, je tudi Luka Krušič iz NTK Ptuj. „Za Aleksa bi rekel, da ni suveren samo v svoji generaciji, ampak še kakšno kategorijo višje. Tudi v 2. ligi se vidi, da je premočan za večino članov; moje mnenje je, da je že dovolj zrel tudi za 1. ligo. Na mednarodnem nivoju je konkurenčen vrstnikom, mora pa sedaj pokazati dovolj vztrajnosti, da dela še kakovostnejše treninge, da se meri z močnejšimi spa-ringi ... Ima neizmeren talent, tudi mentaliteta in volja sta pravi, tako da sedaj potrebuje le še močnejšo podporo vseh deležnikov in najkakovostnejše trenerje, ki jih premoremo," je dejal Krušič. Jože Mohorič Člani 1. KROG: ŠD Selan - ŠD Videm 8:4, ŠD AS - ŠD Zgornja Pristava 4:4, ŠD Tržec R21 - ŠD Pobrežje 6:4. 2. KROG: ŠD Tržec R21 - KMN Majolka 10:5, ŠD Videm - ŠD Zgornja Pri- 1. SD TRZEC R21 2. ŠD AS 3. ŠD ZG. PRISTAVA 4. ŠD SELAN 5. ŠD POBREZJE 6. ŠD VIDEM 7. KMN MAJOLKA a a 0 0 2a:11 9 10:7 10:9 10:11 4:6 9:14 8:16 4 4 a 0 0 0 UR Foto: Tadej Podvršek Skupinska fotografija pred pruo tekmo sezone med veteranskima ekipama SD Selan in SD Tržec -T-^k FINALE 10. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Največji Slovenski otroški festival in še ena neverjetna zgodba pevskih talentov slovenskih osnovnih šol. Posnetekfinala 10. sezone si lahko ogledate na TV Veseljak Golica: nižja kategorija v nedeljo, 29. decembra, ob 20.00 ■ v ■ višja Vabljeni k ogledu! (alegorija v neaeijo, aecemora, od ¿u.ui kategorija v nedeljo, 5. januarja, ob 20.00 radioPTUI Štajerski rac io ce ¡e novi tednik y Žive jaslice pod zvezdami, v jami ali dvorani petek • 13. decembra 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj i bomo t danes jedli SOBOTA špinača, pire krompir, hrenovke NEDELJA goveja juha, puranji zrezki v zelenjavni omaki, njoki, zeljna solata PONEDELJEK piščančji paprikaš, široki rezanci TOREK (božična večerja namesto kosila): grahova kremna juha, vratovina z zelenjavo, zelena solata, panakota z gozdnimi sadeži SREDA cvetačna kremna juha, ocvrti piščančji trakci, francoska solata, limonin kolač ČETRTEK makaron flajš, motovilec v solati PETEK mesni burek, jogurt Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Vratovina z zelenjavo 2 kg vratovine 1 paradižnik 4 čebule 1/2 žličke mletega česna sol po okusu poper po okusu muškatni orešček po okusu 2 žlici olivnega olja 1 večji por 4-5 kislih kumaric 1 rdeča paprika 2 žlici olja 5-6 večjih krompirjev 300 g mozzarele 300 g kisle smetane 100 g masla 50 g gorčičnih semen Vratovino narežite na večje kocke. Eno čebulo olupite in narežite na tanke trakce, paradižnik operite in narežite na manjše kocke. Vratovini dodajte čebulo, paradižnik, mleti česen, sol, poper, muškatni orešček in olje ter dobro premešajte. Pokrijte s prozorno folijo in postavite v hladilnik za eno uro. Medtem olupite preostalo čebulo in jo narežite na trakce. Krompir olupite, narežite na debelejše kolobarje in ga skuhajte (vre naj 10 minut, da je še malo trd). Papriko narežite na trakce, kumarice in por pa na kolobarje. Meso vzemite iz hladilnika, ga dajte v pekač in enakomerno razporedite. Nanj potresite por, kumarice, papriko, čebulo in prilijte še dve žlici olja ter dobro premešajte, kar z rokami. Na meso položite krompir. V posodi zmešajte kislo smetano, staljeno maslo, sir in gorčična semena ter s pripravljeno zmesjo prelijte krompir. Pokrijte z aluminijasto folijo in pecite v pečici pri 180 °C eno uro. Nato folijo odstranite in pecite tako dolgo, da se na vrhu obarva v zlato rjavo. Limonin kolač • 1 skodelica (velikosti 250 ml) zmehčanega masla • 1 skodelica sladkorja v prahu • 1 1/2 skodelice moke • 1 1/2 čajne žličke pecilnega praška • 4 velika jajca • 1 žlička vanilijeve paste • lupinica 1 limone • 1 žlica limoninega soka • 1/4 skodelice jogurta za glazuro: • 1 skodelica sladkorja v prahu • 2 žlici limoninega sok • 1 čajna žlička naribane limonine lupin ice V posodi penasto umešajte maslo, dodajte mu sladkor in eno po eno jajce. Mešajte nekaj minut, da se sladkor stopi. Dodajte še limonino lupinico in vanilijevo pasto ter dobro premešajte. Vse suhe sestavine zmešajte v drugi posodi, jih dodajte k mokrim sestavinam in premešajte samo toliko, da se vse sestavine dobro premešajo. Dodajte še jogurt in limonin sok ter še enkrat na hitro premešajte. Maso dajte v ozek podolgovat pekač in pecite pri 180 "C, da postane zlato rjave barve. Pečen kolač dajte na kuhinjsko mrežo, da se ohladi. Zmešajte sladkor v prahu z limonino lupinico in limoninim sokom ter prelijte čez pečen kolač. Občina Zavrč že vrsto let organizira žive jaslice pri dvorcu Zavrč. Pri izvedbi dogodka letos sodelujejo lokalna društva in domača osnovna šola ter glasbena skupina Mladi veseljaki. Obiskovalci bodo lahko božično zgodbo s sveto družino, angeli in pastirji doživeli jutri, 21. decembra, ob 17. uri. Sledil bo obisk Božička, ki bo obdaril otroke. Žive jaslice v Dornavi in Studenicah Letos bodo učenci devetih razredov Osnovne šole Dornava pripravili čarobne žive jaslice, ki bodo obudile skrivnost božiča in prinesle praznično vzdušje v občinsko dvorano. Prireditev bo potekala 27. in 28. decembra ob 18. uri, obiskovalci pa bodo imeli priložnost doživeti zgodbo o božičnem čudežu skozi nastope učencev in z vživljanjem v lik svete družine, angela, pastirjev in drugih božičnih likov. Vstop na prireditev bo prost, vendar bodo z veseljem sprejeli prostovoljne prispevke, ki bodo učencem omogočili izvedbo valete ob zaključku šolskega leta. V Stu-denicah so žive jaslice prav tako priljubljen dogodek, saj vsako leto privabijo številne obiskovalce, ki želijo doživeti pravo božično zgod- bo. S čudovitimi nastopi, prazničnimi okraski in brezplačnim vstopom ob prazničnem vzdušju ponujajo obiskovalcem doživetje, ki ga ne bodo pozabili. V Studenicah si bo letos mogoče žive jaslice ogledati 24. decembra ob 22. uri, 25. decembra ob 17. uri ter 26. decembra ob 14. in 17. uri. V Postojnski jami žive jaslice že 34 let V Postojnski jami so žive jaslice že dolgo ena najbolj obiskanih prazničnih atrakcij v Sloveniji. Letos bodo potekale med 25. in 30. decembrom. Igralska zasedba z več kot 100 nastopajočimi bo oži- vila 18 svetopisemskih prizorov in uprizorila čustveno zgodbo o božičnem čudežu. Celotna predstava je dolga kar 5 kilometrov. Žive jaslice bodo letos še mogočnejše z izvrstnimi slovenskimi glasbeniki in mednarodno uveljavljenimi vokali- sti iz Italije in Japonske. Zadonele bodo večne Sveta noč, Ave Maria, The Lord's Prayer in slovenska Glej, zvezdice božje. Žive jaslice v Postojni si vsako leto ogleda več kot 10.000 obiskovalcev. Estera Korošec Spodnje Podravje • Božična zgodba navdušuje množice V Sloveniji je običaj ob božiču obujati tradicijo živih jaslic, ki popestrijo praznični čas in obiskovalcem omogočijo, da doživijo božično zgodbo v živo. Čeprav so žive jaslice najbolj znane v Postojnskijami, kjer vsako leto v čarobnem podzemlju oživijo prizori iz božičnega večera, pa ima ta običaj tradicijo tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Pri dvorcu Zavrč že vrsto let pripravljajo žive jaslice. Foto: Občina Zavrč Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7.30 do 17. ure E-mail: M* antolic.marko@siol.net Telefon: 02 771 0337 Marko Antolič s. p., Potrčeva 11,2250 Ptuj. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto 2025. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. decembra 2024 Spodnje Podravje • Decembrska darila: kaj kupujemo in koliko smo pripravljeni za darila odšteti Praznično obdarovanje je za marsikoga veliko finančno Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki s seboj prinašajo tudi obdarovanje. Glede na raziskavo SES Slovenija ter Inštituta za raziskovanje trga in medije Mediana okoli 60 odstotkov Slovencev praznična darila kupuje decembra, 10,5 odstotka anketirancev se v trgovine odpravi tik pred božičem. Približno tretjina jih bo letos za darila namenila od 100 do 200 evrov, okoli četrtina pa do 100 evrov, kaže omenjena raziskava. Kljub vse pogostejšemu razmišljanju o skromnejšem in manj potrošniškem obdarovanju praznični dnevi še vedno ostajajo čas povečanega zapravljanja, predvsem za raznorazna darila. Za številne družine pa praznični nakupi predstavljajo veliko finančno breme. Zato na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo na pomen premišljenega trošenja in svetujejo, naj se ljudje izogibajo zadolževanju za decembrske praznike. Potrošnikom priporočajo, naj določijo znesek, ki ga nameravajo nameniti darilom in drugim prazničnim izdatkom, ter naj se potem tega držijo. »Poleg zneska določite tudi seznam obdarjencev in ne pretiravajte. Darila so pomembna za otroke, odrasli si lahko naklonjenost izkažemo z druženjem, pripravo večerje, sprehodom, ogledom filma,« so poudarili na ZPS. Ob tem so še predlagali, da se velja z družino in prijatelji dogovoriti o načinu obdarovanja, odsvetujejo pa tudi zadolževanje za decembrske praznike, saj to po njihovi oceni nikakor ni smiselno. Na ZPS svetujejo posebno previdnost pri nakupu igrač, ki morajo biti ustrezno označene, kupovati pa jih velja le pri zanesljivih pro- dajalcih. Ob tem je pomembno vedeti, da so starostne omejitve za igrače določene na podlagi varnostnih dejavnikov in ne inteligence ali zrelosti. Zato otrok ne bi smel uporabljati igrač, namenjenih starejšim otrokom. Najpogostejša darila so živila, igrače in kozmetika Raziskava SES Slovenija ter Inštituta za raziskovanje trga in medije Mediana kaže, da so ženske pri nakupih nekoliko radodarnejše, saj jih dobra tretjina načrtuje porabo med 100 in 200 evri, pri moških je ta delež manj kot 33 odstotkov. Najpogostejša izbira daril so živila, slaščice in sladkarije (23,4 %), sledijo igrače (22,4 %), kozmetika in parfumi (21,8 %), darilni boni (19,9 %) ter oblačila in obutev (19,7 %). Razlike so tudi med spoloma - ženske pogosteje podarjajo živila in kozmetiko, moški darilne bone. Raziskava ponudnika kartičnih plačil Mastercard je pokazala, da so številni mladi Evropejci prepričani, da se najboljša darila ne poklanjajo več v škatlah. Skoraj dve tretjini (63 odstotkov) mladih od 18 do 24 let tako letos povečuje svojo porabo za doživetja, med drugim za potovanja, koncerte in obiske restavracij. Generacija Z se bo tako najbolj razveselila obiska destinacije z osebnega seznama želja, ogleda nastopa najljubšega izvajalca v živo V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo na pomen premišljenega trošenja in svetujejo, naj se ljudje izogibajo zadolževanju za decembrske praznike. ali obiska sanjske restavracije. Potovanja in turizem se uvrščajo med najbolj iskana doživetja pripadnikov generacije Z. Ob prejemu darila se zahvalimo in ga takoj odpremo Podarjanje in sprejemanje daril ima svoja nenapisana pravila, ki jih določa bonton. Strokovnjak za bonton Saša Županek svetuje, da naj bo izbrano darilo vedno primerno zavito, lahko ga prinesemo tudi v darilni vrečki ustrezne velikosti. »Darilo prilagodite okusu in potrebam obdarovanca. Namesto ugibanja o njegovih željah bodite pozorni na namige, ki jih omeni skozi leto. Eno izmed zlatih pravil je, da darilu priložite voščilnico, na katero napišete nekaj osebnih besed. Izvirno voščilo, ki ga sami oblikujete, ima vedno večjo vrednost kot generični napisi,« je poudaril Županek in dodal, da na splošno velja, da mora biti tisti, ki darilo prejme, bolj vesel kot tisti, ki ga preda. »Zelo neotesano je, če darilo samo nekam odložimo. Tudi če ugotovimo, da je v darilni vrečki naša steklenica vina, se nasmehnemo in prijazno zahvalimo. Najpogostejša izbira daril so živila, slaščice in V Sloveniji pač buteljke krožijo naokrog,« z nasmehom pove Žu-panek. Če niste prepričani, kaj podariti ženski, so rože po besedah Županeka vedno prava izbira. Naloga gostiteljice je, da takoj poišče vazo, nalije vodo in jih razporedi vanjo. Tako pokaže spoštovanje do darovalca in do samega darila. Če se odločimo podariti knjigo, vanjo nikoli ne pišemo posvetil, razen če smo mi avtor knjige. Vse- Foto: CG Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje. Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v letu 2025. Ormoška cesta 29,2250 PTUJ T: 02 749 32 32 F: 02 749 32 31 www.mz-ptuj.s¡ MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Spoštovane občanke in občani! Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2025! Zupan občine Zetale Anton Butolen l.r. PERUTNINARSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o. Spodnja Hajdina 17, Spodnja Hajdina Vsem članom zadruge in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter obilo zdravja, zadovoljstva v letu 2025 BOSCH B a c Pooblaščeni BOSCH serviser Avtoelektrika Renato BRAČIČ s.p. JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01 Našim cenjenim strankam želimo vesel božič ter srečno in zadovoljstva polno novo leto 2025. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje. V prazničnih dneh želimo veliko trenutkov, ki vam naj napolnijo srce s srečo in z radostjo. "Naj bo blagostanje, predvsem pa zdravje naklonjeno vsem. Hvala podjetnikom ter posameznikom za vse dobro, kar so naredili v tem letu za našo občino Cirkulane. V letu 2025 želimo čim več uspešnih, zadovoljnih in z veseljem preživetih dni. Naj bosta med nami mir in zadovoljstvo, da živimo v lepih krajih in krasni domovini Sloveniji. Županja Antonija Žumbar z občinskim svetom in občinsko upravo torek • 17. decembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 breme sladkarije, sledijo igrače, kozmetika in parfumi, darilni boni ter oblačila in obuteu. kakor pa priložimo vizitko s prijaznim posvetilom. Kako pravilno sprejmemo darilo Ob prejemu darila se razveselimo že ob sami predaji. Pri tem nikakor ne izgovarjamo prepogosto slišanih, kot sta »Saj ne bi bilo treba! Zakaj si delaš stroške?«. S tem izginja čar obdarovanja. Zadošča iskren hvala. »Pomembno je, da pokažete iskreno hvaležnost, tudi če darila še niste odprli. Pravilo bontona veleva, da darilo takoj odprete in se zanj zahvalite. Pohvalite izbiro darovalca, saj to pokaže, da cenite njihov trud. Darila otrok, kot so igrače ali sladkarije, takoj pritegnejo pozornost, zato je pomembno, da tudi oni pokažejo hvaležnost,« je poudaril Županek. Estera Korošec Milena iz Slovenje vasi: »Ko gre za obdarovanje, lepo okrasimo dom, ustvarimo prijetno vzdušje, polno miru in topline. To je tisto, kar šteje - da smo skupaj in uživamo v teh posebnih trenutkih Za praznike svoje najdražje razveselim z različnimi pekovskimi dobrotami, kot so potica ' in praznični piškoti Pravijo, da imajo to najraje. Smo naklonjeni bolj skromnemu obdarovanju, ne pretiravamo z darili, saj so veliko pomembnejši pristni in dobri odnosi Seveda pa bo tudi letos Božiček prinesel moji vnukinji kakšno igračo in sladkarije.« Manja iz Skorbe: »Pri nas imamo navado, da se za božič ne obdarujemo z dragimi darili Veliko raje sodelujemo v akciji Božiček za en dan in potem ta sredstva namenimo za dobrodelne namene. Si pa vsako leto oblikujemo družinski koledar z našimi fotografijami, ki nas spremlja skozi celo leto in ostane kot čudovit spomin. Zelo nam je pomembno, da smo za praznike vsi skupaj in ustvarjamo spomine, kijih naslednje leto spet zberemo v nov koledar. Sorodnike in prijatelje razveselimo z domačimi piškoti, marmelado, likerjem...« Neža iz Ptuja: »Včasih smo se obdarovali zelo skromno. Pred božičem smo pekli piškote, orehe pa zavili v zlati ali srebrni papir in jih obesili na smrekico. Otroci smo jih do konca novega leta morali pustiti pri miru - vsaj tako so rekli, a smo jih vseeno kdaj »zamenjali« in kaj drugega zavili nazaj. Na božič smo šli k polnočnici, doma pa smo imeli malo boljšo večerjo. Vedno je šlo za malenkosti, za pozornost. Tudi zdaj je tako. Povabim svojo družino, skupaj posedimo, se spominjamo in uživamo v mirnem domu. Nikoli nismo pretiravali Moja otroka in vnukinja pridejo z drobno pozornostjo - s čim sladkim ali s tistim, kar imam rada. Zame je dovolj, da so tukaj.« Dornava • Praznično dogajanje V Mezgovcih Čarobni vikend Praznično vzdušje je bilo skozi ves december občutiti tudi v občini Dornava. Še posebej so se potrudili v Mezgovcih, kjer so za najmlajše priredili dvodnevno čarobno dogajanje. Foto: PGD Mezgovci ob Pesnici Utrinek s prireditvenega prostora v Mezgoucih Mezgovčani so z drobnimi lesketajočimi se lučkami osvetlili gasilski dom, ograjo, smrečice in celoten prireditveni prostor. Obesili so okoli 500 metrov lučk in postavili stojnice. Organizator Čarobnega vikenda v Mezgovcih je tamkajšnje gasilsko društvo. Letos je bila prireditev že tretje leto zapored, trajala je dva dni, v petek in soboto. Priprave na dvodnevno dogajanje so gasilce zaposlovale mesec dni, najbolj intenzivno zadnji teden. „Prvi dan je bil praznični glasbeni večer z več kot sto nastopajočimi pevci, obiskal nas je tudi Ptujski Božiček. Drugi dan, v soboto, so za prešerno vzdušje skrbeli člani ansambla Štirje asi, za otroke smo uprizorili božično predstavo Raček Jani ter jim pripravili različne animacije. Oba dni je po vasi vozil praznično okrašen vlakec. V razstavnem prostoru gasilskega doma je bila na ogled razstava likovnih izdelkov otrok iz šole in vrtca, ki so ustvarjali na temo zima. Na praznično okrašenem prireditvenem prostoru smo imeli stojnice, ponujali smo tople napitke in vaflje. Pripravili smo sladki škratkov kotiček in Božičkovo hiško. Na ogled smo postavili različne okraske in skulpture (vlakce, snežake, škrate...). Veseli nas, da smo imeli lep obisk, starši, dedki in babice ter otroci so uživali in nadejamo se, da bo tako ponovno naslednje leto," je povedal predsednik PGD Mezgovci Davorin Janžekovič. Lepo okrašen je v Dornavi tudi trg pred občinsko stavbo, kjer je bila včeraj tradicionalna adventna tržnica, v dvorani pa je otroke obiskal in obdaril Božiček. Praznično dogajanje in druženje so organizirali tudi po krajevnih središčih. MZ Promocijsko sporočilo Po darila in na obisk Božička v Ocenter Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, lahko v teh dneh ujamete pravo praznično razpoloženje. Polea lučk in okrasitve sta praznična tudi ponudba in doaaianje. V Ocentru Ptuj je minulo soboto omamno dišalo po kraljici slovenskih dobrot, potici, saj je potekalo ocenjevanje potic, ki smo ga skupaj pripravili Radio-Tednik Ptuj in Ocenter Ptuj. Sodelovalo je šestnajst društev in posameznic, ki so v ocenjevanje prinesle kar 38 vzorcev potic. Ocenjevalno komisijo so sestavljale Marija Horvat,Terezija Bogdan in Majda Goznik ter izbrale najboljše tri. Tretje mesto je osvojila potica Društva gospodinj Cirkulane, drugo mesto potica Društva kmetic iz Vidma, prvo mesto pa potica Društva kmetic Mestne občine Ptuj.Vse nagrajene ekipe so svoje nagrade namenile v dobrodelni namen, za obdarovanje otrok v okviru projekta Podravje na dlani - božično darilo navsaki dlani. Ste tudi vi med tistimi, ki zmeraj zadnji čas iščejo najboljše praznično darilo za svoje najbližje? Prehitite letos sami sebe! V soboto, 21. decembra, v nakupovalnem središču Ocenter Ptuj od 10. ure dalje pripravljamo veliki božični darilni bazar. Na niem boste našli raznolike unikatne izdelke, voščil- BOŽIČE Z DARILI ZA VSE DTPOKE i Čl ccnter f»toJ nice, skodelice, kozarce, vaze, denarnice, torbice, copate, sadni kruh, vino in še veliko drugih stvari, primernih za najlepša praznična darila. Prav za vsakega se bo našlo kaj! Z nami bosta tudi mlada talenta Frida in Edvard iz oddaje Slovenija ima talent. Se vidimo v Ocentru, v soboto, 21. decembra! V ponedeljek, 23. decembra, bo v Ocentru znova veselo in predvsem zelo živahno, saj bodo nakupovalne ulice znova napolnili najmlajši. Dobimo se ob 17. uri, med nas pa pride Božiček z zvrhanim košem dobrot in daril, s katerimi bo obdaril prav vse mlade obiskovalce. Otroci se bodo lahko z njim družili, fotografirali in mu zaupali, ali so bili vtem letu pridni, starši pa se bodo odpravili po predpraz-ničnih nakupih. Prazniki so naileoši s Ocentrom Ptui! 77777* Osojnikova c. 12, Ptuj Zamušani 2, Gorišnica Tel.: 02/ 78 00 420 www.tuning.si Cenjenim stankam, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo vesel božič, v novem letu pa zdravja in sreče na vseh vaših poteh. vulco cprvicnn.vnIlrnniTurcIrn rlelnvnirn "VRATA, OKMA*^ umna Vse kar je v moči narave in razuma, naj bo v Novem letu naravnano tako, da bo življenje prijetno, delo, ki ga opravljate pa uspešno. Z najlepšimi želiami za prihaiaioče leto 2025. Čudovite božične praznike, zdravia in uspešno novo leto 2025! Ekipa AH Terbuc Avtohiša Terbuc doo Dornava 116 b 2252 Dornava I tel ■ +386 2 754 00 80 I e-pošta- info@ahterbuc si I \a/\a/\a/ahterbuc si Fntn- C.C- 20 Štajerski Za kratek čas petek • 2Q. decembra 2Q24 tipkana računalniku za potrditev operacije solata, . korenje, ? ■ paprika zamolčanje najvišja gora na svetu izrastek na glavi azijski rakunji pes nikola tesla ameriški pevec timber-lake glasbenik garfunkel ženska, ki igra violo kanadski popevkar (paul) 2ivil0 Z visoko olga rems hranljivo 0rems vrednostjo am. jazz glasbenik (john) dolina pod triglavom narečni izraz za lapor stokanje prekucni kamion solmi-zacijski zlog pouski pesnik (stanislaw) župnik (žaljivo) knjižni junak jakob francoski komik in režiser (jacques) stara mama glasbenik s saksofonom gl»™ ekono- j™, miínost, pokrajine gospo- kaplandije darnost gorovje medmeko injemnom pritisk kdor ovinkari ladja za prevoz vozil janez albreht egipčanski bog umetnikov zemlja z vsem, ameriška kar tedenska obstaja revija na njej__ prisednik, 0kusn, morska sodišču riba zadnja in prva črka rudnina magnezijev silikat komik (woody) ales zalar večno mesto neobdelana gmota močvirska grmičasta rastlina oblasta bakterija italijanska javna rtv anton ocvirk slikar subic ameriška igralka (patricia) odisej eva domovina odpor do sodelovanja emilnolde amater, ljubitelj oznaka novega mesta niki lauda pokrajina v zahod. mjanmaru in zvezna država avtor: marko dresček nas hokejist (matevž) Najvišje delujoče dvigalo za žito na svetu se nahaja v bližini Limmatplatza in stolpa Migros v švicarskem mestu Zürich. Visok je 118 m in ima prostora za 40.000 t žita. Z gradnjo ogromnega silosa so začeli maja 2013, končali pa aprila 2016. V lasti ga ima istoimensko podjetje, ki je največje mlinsko podjetje v Švici, ki dnevno predela kar 800 t žita. Silos, ki je druga najvišja stavba v mestu, je znan tudi pod imenom Kornhaus. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bosta tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Luna vam bo vlila zaupanje in sledili boste svojim sanjam. _^ BIK (21. 4. - 20. 5.) Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo gledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba, v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste tudi skozi kreativnost. Ç3 ¿ mh Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počutili se boste pravljično, čeprav boste morali reči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse dejavnost, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov! TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Življenje vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli nek dobiček, a v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko bo! ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Delno zaradi premišljenosti in delno zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem svetu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek. ARAKAN - pokrajina v zahodnem Mjanmaru in zvezna država, COLTRANE, John - ameriški jazzovski glasbenik, STIVA -rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino Cirkulane-Zavrč • 350 otrok pričaralo praznično vzdušje Praznična prireditev Tisoč želja December je čas, ko marsikatera šola v Spodnjem Podravju organizira praznično prireditev z dobrodelno noto. Ena izmed njih je tudi OŠ Cirkulane-Zavrč, kjer so pred dnevi učenci svoje starše, dedke, babice in druge sorodnike razveselili z nastopi. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri nastopajo predšolski otroci in vsi učenci od prvega do devetega razreda. Na prireditvi, ki so jo letos poimenovali Tisoč želja, je približno 350 otrok z obeh lokacij šole in vrtca predstavilo širok spekter umetniških točk, vključno s plesnimi nastopi, de-klamacijami, skeči in glasbenimi vložki. Dogodek, ki je potekal v šolski telovadnici v Cirkulanah, je obogatil tudi šolski orkester. Nastopajoči so obiskovalce popeljali skozi praznično obdobje in skušali prikazati pomembnost združevanja med prazniki po vsem svetu. Učenci so z božičnimi kapicami na glavah in veselim nastopanjem izrazili pomen povezanosti in topline v prazničnem času, ki je poln želja in upanja. V teh dneh je po besedah ravnateljice Suzane Petek najpomembnejše, da iz nas zaveje-ta povezanost, toplina in ljubezen, ki ju nosimo v srcih. Dogodek so čarobno obarvale praznične stojnice, kjer so učenci razstavili izdelke, ki so jih sami ustvarili. Obiskovalci Foto: OS Cirkulane-Zavrč Učenci so z velikim veseljem nastopili za svoje starše, dedke, babice in druge sorodnike. so se z veseljem sprehodili med stojnicami in občudovali izdelke otrok. Velika večina je kaj izbrala za domov in v zameno simbolično pri- spevala v šolski sklad. S praznično prireditvijo so otroci in zaposleni na OŠ Cirkulane-Zavrč ponovno pokazali svojo ustvarjalnost, pre- danost in pripravljenost pomagati, hkrati pa pričarali prav poseben čarobni december. EK 11 n ¿J % RAK (21. 6. - 22. 7.) w LEV (2S. 7. - 22. B.) Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Koristno bo delovala notranja modrost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle spremembe in duhovno prebujenje. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno reševati uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev doma. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje. DEVICA (23. B. - 22. S.) Otroci vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da jim boste sledili. Seveda boste želeli neko popolnost in kmalu boste ugotovili, da je ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov. Pričakovati je dinamičen teden, ko se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, si bosta javno izkazovala naklonjenost in predanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste pohvalo in priznanje. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Sreča bo objela pogumne. Po poteh življenja boste zaplavali bolj odločno. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres, pozitivne misli bodo popotnica za zdravje. petek • 13. decembra 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Promocijsko sporočilo "Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo ponavljajo." George Santayana, The Life of Reason (1905) Ko se zazremo v dogajanje na Bližnjem vzhodu - v regiji, ki jo od nekdaj pretresajo spopadi, a hkrati velja za zibelko civilizacij -, hitro ugotovimo, kako pomembno je razumevanje preteklosti za razlago današnjih dogodkov. Prav to prinaša posebna izdaja Bližnji vzhod-Zgodovina, ki na 148 straneh bralce popelje skozi več kot dve tisočletji zgodovinskih premikov, kulturnih in religioznih preobrazb ter političnih sporov, ki oblikujejo današnji svet. Potovanje skozi več kot 2000 let zgodovine Posebna izdaja nas popelje skozi ključne zgodovinske prelomnice, ki segajo od prvih zapisov o Izraelu na egipčanski šteli iz 13. stoletja do sodobnih konfliktov, ki oblikujejo današnji politični zemljevid regije. Avtorji ne podajajo le dejstev, ampak razkrivajo, kako so se ti dogodki prepletli z religijo, politiko in identiteto ljudi natem območju. Korenine vere in sporov Na območju Bližnjega vzhoda so se razvile tri največje monoteistične religije: judovstvo, krščanstvo in islam. V izdaji boste izvedeli, kako je ta duhovna dediščina postala vir tako navdiha kot razdora. • Tempeljska gora v Jeruzalemu, svetišče za vse tri religije, ostaja srčika mnogih konfliktov. Judaizem, krščanstvo in islam, tri monoteističnevere, so se rodile prav na tem prostoru. Skozi stoletja so bile pogosto povezane z upanjem, a tudi z nasilnimi spopadi. • Pojasnjene so križarske vojne, ki so pustile neizbrisen pečat na regiji in na odnosih med veroizpovedmi. Od rimske zasedbe Jeruzalema leta 70 do krvavih križarskih pohodov-zgodovina Judov in krščanstva na tem območjuje prepredena z nasiljem, ki je pogosto služilo kot uvod v dolgotrajne spore. • Spremljamo preganjanje Judov skozi stoletja - od rimskih osvajanj do nacističnih zločinov-in njihovo ponovno uveljavitev v obliki sodobne države Izrael. • Kolonializem in nastanek modernih držav: razkrivamo, kako so britanska in francoska kolonialna politika ter razpad Osmanskega imperija v 20. stoletju začrtali meje regije in postavili temelje za moderne konflikte, vključno z ustanovitvijo Izraela in posledično arabsko-izraelskimi vojnami. Kako zgodovina oblikuje sodobnost Revija ponuja več kot le zgodovinske preglede; skozi zgodbo o razpadu Osmanskega imperija, kolonialnih delitvah in ustanovitvi Izraela osvetljuje ključne korenine sodobnih političnih napetosti. Razumevanje teh dogodkov je nujno za razlago perečih vprašanj, kot so palestinsko-izraelski konflikt, vzpon ek-stremizma in vloga mednarodne skupnosti. Zgodovina, predstavljena na privlačen način Bogate ilustracije, zemljevidi in časov-nice ustvarijo celovito bralno izkušnjo. Zgodovina ni le predstavljena, temveč oživljena - vsak dogodek, osebnost ali konfliktje predstavljen tako, da pritegne tako strokovnjake kot ljubitelje zgodovine. Bralec si zgodovinska dejstva bolje predstavi in jih poveže v smiselno celoto. Zakaj prebrati to posebno izdajo? Posebna izdaja Bližnji vzhod- Zgodovina'^ več kot zgolj pregled preteklih dogodkov. Je ključ do razumevanja sveta, kakršnega poznamo danes. Bralca spodbuja k razmišljanju, kako nas lahko zgodovina uči in svari pred ponavljanjem istih napak. Če si želite vpogled v razloge, zakaj je Bližnji vzhod že stoletja žarišče svetovnih interesov in konfliktov, vam ta izdaja ponuja neprecenljiv vir informacij. Priporočamo jo vsem, ki želijo razumeti več kot le naslovnice v časopisih-tistim, ki si želijo zares doumeti, kako preteklost oblikuje prihodnost. s Hotel Dolenjo Organizacija poroke ZAGA MOTORNA MS 162 DELOVNA PROSTORNINA (CM3) 31.8 SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAR0F V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. V 02 741 58 26 Žj Več informacij in rezervacija: 0 041595 595 info@center-lavie.si Ljubljanska cesta 10, 8311 Kostanjevica na Krki ■ *. * . m: . v. KOŽICA ETERNA • • ' ■ „S STEKLENIM POKROVOM 1,2 L 17,69 EOR ' * . * ^ * " ' - , - * • • • • -fig— . . " f PEKAČ BORDO/BEŽ+PIKE 32 17,49 eur PEKAČ BORDO/BEŽ+PIKE 36 19,83 eur PEKAČ BORDO/BEŽ+PIKE 40 22,88 eur PEKAČ RDEČ+PIKE 36 19,84 eur PEKAČ ČRN+PIKE 36 18,89 eur PONUDBA VELJA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRCOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKAR5KE NAPAKE. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. decembra 2024 www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Mali oglasi STORITVE BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. www.novareha.si Iloua Relta IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. UPOKOJENEC, star 64 let, bi rad spoznal žensko, ki bi prišla živet k meni. Tel. 041 273 681. Stajerskitednik UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOkS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. PRODAMO - Ptujska Gora, samostojna hiša (1880), skupne velikosti 128,3 m2, zemljišče 421 m2, vzdrževana. Cena: 74.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 S RE/MAX ▼ PQETWIO www.re-max.si/Poetovio KMALU NA RADIU FTUJ TERNAFACEBOOK IN YOUTUBE PROFII.IH KABIA PTDJ I OTROCI POO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PKVtl Sit POMA TAM, KJEK OTROCI POJKJOSlOVKfíSKUPtSMHN SE VESEIÍJÚT PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o, Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati deliše, idared, fuji. Možna dostava. Kmetija Ber, Ko-čice 38. Tel. 041 963 411. ^rn KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija: Slavko Ribarič, Daniel Rižner NAROČNINESALOMON (tel. 080 43 21,e-pošta: narocnine@salomon.si) Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. < yjDpQ otroci in starši,ydružba l?adio-Tednik PtuJ in Javni zavod Ptuj pripravUaca fTlestni trg Ptuj, BI. december od 10.30 daUe z nnmi bodo silvestrovali aiya in DomEn KumER ter zmRGOVRLKi projekta OTROCI POJEJO m SE VESELIJO EVR m Žflnfl. ČAKAJO VAS ŠE SLADKA PRESEnEČEfllA, dedek mRAZ m otroški šAmpAfiJEC za super skok v leto 20251 Vf' NADSTREŠKI Z VAM) DO LETA 1 99 □ ® ZEROX listat. $ Video strani ) Jutranja telovadba > Otroška oddaja l Praznujmo s pesmijo i Miklavževa nje v Skorbl l Škratovsko praznovanje na Vidmu I Miklavže vanje na Polen šaku > Prižig lučk na Polenšaku i Miklavževa nje v Gorišnid t Miklavžev koncert v Zavrču > Orfejčkova parada 2005 l.del > Adventnl koncert K D Urška > Starpoint prodajno okno i Video strani PONEDELJEK, 23. december ) Video strani I Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Koncert FD Lancova vas ) Ptujska kronika ) Utrip Ormoža i Miklavžev koncert v Zavrču I Starpoint prodajno okno I Italijanska trgovina - v živo ) Škratovsko praznovanje na Vidmu ) MIc Mengeš - zdravstvena oddaja I Kronika iz občine Markovci ) Predavanje o biodinamičnem vrtnarjenju I Starpoint prodajno okno i Video strani 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 13. decembra 2024 Dornava • Koncert Nuše Bezjak Ljubljana • Podelili Čopove nagrade 2024 Pevka z izjemnim talentom 21-letna simpatična pevka s čarobnim glasom Nuša Bezjak seje v prazničnem decembru s samostojnim koncertom predstavila na odru v domači občini Dornava. Obiskovalci so lahko uživali v dobri uri odlične glasbe, marsikoga je pevkin karizma-tičen vokal popolnoma prevzel Nuša Bezjak, ki je lani nastopila v oddaji Slovenija ima talent, je tokrat zapela na odru v domači občini. Navdušila ni samo z odličnim vokalom, ampak tudi s svojo preprostostjo, skromnostjo in toplino. Po koncertu je prejela številne čestitke. Nuša nastopa z bendom, člani so Luka Gašparič na kitari, Gregor Gre-gorc (bas) in Jernej Bezjak (bobni). S koncerti se je doslej predstavila na Ptuju, v Ormožu in Mariboru, nastopila je v oddaji Slovenija ima talent, doma v Dornavi je bil tokratni koncert njen prvi. Občutki po koncertu so zelo prijetni. „Vesela sem tako dobrega obiska. Odziv publike je bil enkraten, prejela sem veliko čestitk. Veseli me, da sem svojo avtorsko glasbo lahko predstavila občinstvu v domačem kraju. Zapela sem 15 pesmi, med njimi sedem avtorskih: Čas, Nekaj je v meni, Do konca, Sanje, S tabo, Si me želiš in Za božič. Želja napisati božično pesem je bila v meni dalj časa, a ni tako enostavno, nisem našla pra- vega navdiha. Letošnjo jeseni mi je uspelo," je povedala Nuša, ki je na koncertu gostila še eno mlado pevko iz dornavske občine, to je bila Lara Rojht, ki prihaja s Polen-šaka. Skupaj sta zapeli pesmi White christmas in Seznam želja. Po uspešno izpeljanem koncertu se je Nuša zahvalila vsem obiskovalcem za podporo in obisk, hvaležna je tudi, da so jo ljudje v tako velikem številu podprli v SMS-glasovanju v oddaji Slovenija ima talent. Družini se je zahvalila za podporo, še posebej obema babicama, mami in sestri. Zahvala je šla tudi Juriju Va-lenku za vse dosedanje donacije ter vsem, ki so ji pomagali pri izvedbi sobotnega koncerta. Nuša je študentka Akademije OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA www.naitors.si vi NAIiORS„ Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica I, Gorišnica Ptujčanki diploma za življenjsko delo V veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana je včeraj potekala slovesna podelitev letošnjih Čopovih nagrad, kijih Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje za dosežke na področju knjižničarstva. Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Poimenovane so po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiju Čopu. Čopovo diplomo, ki je diploma za življenjsko delo na področju knjižničarstva, sta prejeli Tjaša Mrgole Jukič, vodja potujoče knjižnice v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, in mag. Damijana Hrabar, plaketo pa Inštitut za informacijske znanosti Maribor in Centralna tehniška knjižnica Ljubljana. Čopove diplome se podeljujejo od leta 1967, Čopova priznanja od leta 1998, od leta 2015 pa Čopove plakete, ki jih podeljujejo podpornikom Zveze bibliotekarskih društev Slovenije pri uresničevanju njenega poslanstva. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so zelo ponosni na svojo sodelavko, prejemnico Čopove diplome 2024. MG Foto: Črtomir Goznik Tjaša Mrgole Jukič, prejemnica Čopove diplome 2024 za glasbo v Ljubljani na oddelku jazz petja. Za prihodnje je želja, da bi posnela zgoščenko z avtorsko glasbo. „Z bendom vadimo, pre-igravamo, želimo si čim več koncertov, da bi ljudje slišali in začutili našo glasbo," je še povedala. MZ Od treme do «a je samo korak- pred puttfco. jabolko spora na dan odžene še največjega m\rowfca stran. O * * * uspešno a položaja ia klečečega. A samorog, do zdaj me] v * * * jamo bogateč, za: .sekno kogajekeč <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: MZ topnjevan prazničn dJ Skorajda ni več okolja v tem času, ki ne bi vabilo s prazničnim dogajanjem. Družbena omrežja in drugi sodobni komunikacijski kanali so polni takšnih in drugačnih vabil, vključno z dobrodelnimi, na katerih zbirajo sredstva za zdravljenje malih bolnikov in za pomoč drugim ljudem v stiski. Tako bo tudi na tradicionalnem božičnem koncertu mandolinske skupine Amos z gosti, Potepuhi in MoPZ Jezero, ki bo v nedeljo v Domu krajanov Budina Brstje, za pomoč pri zdravljenju Mie Plejnšek v Bruslju. V nedeljo na jubilejni koncert ob 25-letnici zbora vabijo člani MoPZ KD Rogoznica pod vodstvom dirigenta Gregorja Lačna. V dominikanskem samostanu pa bo slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti s Pihalnim orkestrom Ptuj in ansamblom Zupan. Že nocoj pa se boste lahko veselili ob glasbi ansambla Poskočni muzi-kanti, ki s svojim igranjem odpirajo glasbene večere na Mestnem trgu na Ptuju, ki bodo potekali vse do konca decembra. Sklenili jih bodo z javnim silvestrovanjem s Karneval bandom. Najmlajši pa bodo že po tradiciji sil-vestrovali 31. decembra v dopoldanskem času. Nastopila bosta Domen Kumer in Alya. 21. decembra bo zabavala Nika Zorjan z bandom, 22. decembra Bilbi, 23. decembra Od5 Kvartet, 24. decembra Božo Ljubeč na saksofonu, 25. decembra Liza in Maja, 26. decembra Til Čeh, 27. decembra Dejan Vunjak, 28. decembra Primož Vidovič in Nostalgiki, 29. decembra pa Funk Parker. Še do nedelje pa na Mestnem trgu na Ptuju poteka druženje z Božičkom, vsak dan od 18. do 19. ure. Otroci mu lahko risbe in pisma z lepimi željami pustijo v Božičkovem nabiralniku. Prav poseben božični večer pa bodo nocoj v mali dvorani Stare steklarske pričarali praznični otroci narave. Na odru se bodo mladim okolje-varstvenicam in okoljevarstvenikom pridružili tudi njihovi glasbeni prijatelji in prijatelji živali. Zbirali bodo tudi hrano za pomoč živalim, ki jo bodo donirali društvu za dobrobit žival Anima - Animals Matter in Društvu za zaščito živali Maribor. V Vojniku so 14. decembra odprli že 10. jubilejno razstavo Božični Voj- nik s svetovno razstavo jaslic na prostem in v Domu sv. Jerneja. Vse do 6. januarja tamkajšnji domačini vabijo obiskovalce z bogatim kulturnim programom, dogajanjem za najmlajše ter živimi jaslicami. Banka Slovenije je te dni objavila podatke iz naslova izvoza potovanj. Oktobra je ta dosegel 277 milijonov evrov, kar je za 3,7 odstotka več kot oktobra 2023. Od januarja do oktobra letos pa je izvoz potovanj dosegel 2,98 milijarde evrov ali za 3,5 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2023. Rast je v tretjem tričetrtletju dosegel tudi evropski turizem kljub inflacijskim pritiskom. Za sedem odstotkov so se povečali prihodi tujih turistov, za pet odstotkov pa prenočitve v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023. Skupni turistični izdatki v Evropi naj bi v letu 2024 narasli za Foto: Črtomir Goznik Božiček se je prvič spustil z Mestne hiše. 10,3 odstotka in dosegli skoraj 720 milijard evrov, pri čemer pa Zahodna Evropa predstavlja kar 74-odstotni delež. Tudi zato so posebna prizadevanja usmerjena v promocijo manj znanih destinacij, da bi prerazporedili turistične tokove in zmanjšali pritisk na prenatrpane točke. Tako nedavni podatki že kažejo porast prihodkov v destinacijah, ki šele pridobivajo priljubljenost, kot je npr. Albanija, kjer beležijo občutno porast obiskovalcev. Tudi mesti El Hierro in Sevilla v Španiji beležita rast, ki presega rast v že uveljavljenih turističnih destinacijah, kot sta Ibiza in Tenerife. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katera ulica na Ptuju je bila nekoč Špitalska, da Cankarjeva, ki se je svojčas imenovala tudi Traggasse, bo nagrado prejela Amalija Gostan (Zgornja Hajdina). Špitalska se je imenovala zato, ker je v to ulico segal nekdanji mestni špital, ki je imel prostore v največji stavbi v Dravski ulici, na številki 11. To je bil tudi prvi špital na Štajerskem, ustanovili so ga leta 1315. Danes sprašujemo, kje je shranjena slika Franceta Miheliča Proščenje na Ptujski Gori. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 27. decembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje je shranjena slika Franceta Miheliča Proščenje na Ptujski Gori? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.