4. štev.
V Ljubljani, v  1. aa 180.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo io veljl tristoona vrsta:
8 kr., če se tiska t krat,
lo
m ii »i ii ■ ii ii ii ii ii 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se lena primerno «manjša.
R ok o pl si
se ne vra,'ajo, nefranhovan*
pisma se ne sprejemajo.
N iroonino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedieiia »m Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slorensKi narod.
Po poŠti	prejemar	velia :
Za celo leto	. 11)	ji, — kr.
«a poileta	. , A _
ta četrt ieta	. . •> 50 „
V administraciji velia:
Za ceio leto . . 8 el. 40 kr za poi leta . . 4 ,, 20 „ za četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani n» riom posiljan velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiSi štev 16.
Izhaja po trikrat un teden n sicer v torek, četrtek 111 nonoto
Ciovor slovenskega poslanca gospoda Kluna
v državnem zboru za slovenske srednje šole.
(Konec.)
Pravim Nemcem pa, akoravno jih je pri nas tako malo, da še le na 23 Slovencev pride eden, se ni ničesar bati. Slovenec že po svojih večletnih skušnjah v<5, kako britko je biti brez vseh pravic po naravi in.državnih postavah mu pristoječib, on ve, da kar gre enemu po pravici, je spodobno tudi drugemu, zato že po svoji naravi ne hrepeni po gospodstvu nad drugimi, imeti boče svobodo, kakoršno ljubi in si želi, prav s srca jo privošči tudi drugim po načelu: „Kar ncč'š, da se tebi zgodi, tudi drugemu ne stori". Zato je deželni zbor kranjski v svoji narodni večini, ktero so kot ,,non plus ultra" nestrpljivosti in fanatizma razkri-čali po svetu, pri vseh postavah, ki so zahte vale kako izjemo za nemško preb valstvo, to izjemo tudi vselej naredil; — gotovo posnemanja vreden izgled deželnima zborama v Gradci in Celovci, kjer imajo večino Vaši pristaši , gospoda levice, ki pa na Slovence niso tega ozira jemali, akoravno tukaj ne pride na 23 Nemcev eden Slovenec, ampak le na 3. Nemški Kočevarji to tudi prav dobro spoznajo in žive v najlepši prijaznosti b svojimi sloven-bkimi soBedi, zato tudi vse s Kranjskega po svetu zagnano vpitje o zatiranji Nemcev ne prihaja nikdar od pravih Nemcev samih, marveč zmiraj le od ljudi, kteri imajo kaj dobička od tega, da ščujejo narod zoper narod, da potlej tem lajše v motni vodi ribe love. (Do-
bro!) In res, če bi bili kedaj le poskusili, nemške Kočevce zatirati, bi o tem poštenem in pridnem narod ču zavoljo njegovega pičlega števila pač ne bilo nobenega sledu več.
Ni ne toraj res to, da bi mi hoteli nem šč no spodrivati in odpraviti z naših šol. Mi vemo ceniti vrednost nemščine in njeno važnost za omiko in občevanje med raznimi narodi avstrijskimi, zato hočemo, da se je na naših srednjih šolah uči toliko, da se je naša šolska mladež popolnoma nauči. Saj ste zadnjič slišali, kako se je že prej imenovani šolski nadzornik Šolar izrazil o nji, in težko bo nsjti koga, ki bi ga hotel na laž staviti.
Oe se na oni (levi) strani sklicujete na veliko prošinj, ki so došle zoper vpeljavo slovenskega jezika na naših srednjih šolah , moram nasproti temu sklicevati se na veliko veče število peticij slovenskih občin, ki zahtevsjo ravno nasprotno, namreč vpeljavo slovenščine v šole. Gospodje lev ce so tako navzeti svojih misel, da trdijo, da je slovenskega jezika — kakor n. pr. se je ravno v mestnem zboru ljubljanskem javno izreklo — po šolah že zdaj veliko preveč, in ga hočejo še bolj v kot potisniti, kakor je že; a jaz moram tu javno povedati resnico, da naši ljudje ne mislijo in ne ravuajo tako z nemščino, marveč da hočejo imeti .,poduk v nemškem jeziku zapovedan in tako vravnan — kakor stoji v peticiji slovenskih mefčanov ljubljanskih — da je vsakemu učencu in vsaki učenki dana prilika, pred dokončanjem omenjenih šol prisvojiti si nemški jezik v besedi in pisavi popolnoma in seznaniti se z nemško literaturo."
Če bi mladina naša po srednjih šolah ue
bila že thko preobložena z učnimi predmeti, bi za srednje šole po Kranjskem mi še celo želeli, da bi se jej dala prilika ravno tako nauč ti se laškega jezika, kteri zavoljo živahnega prometa iu občevauja z Lnhi za naše ljudstvo skoro ni ničmanj važen od nemškega.
Res prav odveč je, da se gospoda leve strani tako zelo navdušujejo za nemški jezik po naših srednjih šolah in 8 tako silo poganjajo za to, da bi se ne spodrinil, česar celo nihče ne namerava. Prav taki se mi zde, kakor tisti vitez, ki je oblekel se z oklepom, djal na glavo čelado, oborožil se z mečem in sulico, jako pogumno zajabal koma in jel mahati po zraku, boreč se — z vetrom.
Nemštvo nikakor ni v nevarnosti. Bilo je močno in cvetelo, ko v Avstriji še ni bilo nobene „ustavoverne" stranke in bo — čeravno poslanca celjskega mesta skrbi, da bi nazadnje vendar ne bilo nazaj vrženo kakor nekdaj Vendi — nemštvu na čast bodi rečeno to — zavoljo svoje kulturne važnosti stalo ravno tako močno, ko o „ustavovercih" že davno ne bo več duha ne sluha.
Ako pa mi nemškemu jeziku privolimo pristojno mu pravično mesto na svojih Bred-Djih šolah, vendar ne moremo dopustiti, da bo naš slovenski materni jezik v zadnjem kotu čepel, marveč moramo zahtevati, da se ga temeljito nauči vsak, ki bo imel v tej ali oni službi opraviti z našim ljudstvom.
Z onim, kar je prejšnji naučni minister češkim poslancem v proračunskem odseku rekel in kar sta tudi moja predgovornika z leve strani posebno povdarjala, namreč, da se mora nemščina v prid kulturi in državi skrbno go-
Petelinov Janez.
Povestica iz ne Se preteklih časov. VII. Volitev, pred njo in po nji.
(Dalje.)
Gospod župnik, prebravši pismo šolskega mogočnjaka, maje z glavo in praša:
„Kaj mislite storiti na to, gospod učitelj ?" „Iti bom moral, ne bo drugače" — odgovori ta klaverno
„Kaj še!" — so oglasi oče Petelin — „nikakor ne, zdaj nalašč nc. Da bi ravno vsaka suknja nam ukazovala I Veste kaj I Mi bomo kupili ono hišico blizo cerkve, Jaka mi jo je že večkrat ponujal, jo nekoliko popravimo , naredimo v nji štacuno, ker tako šo nobene ni v vasi, vi bote organist in imeli tudi mežnarijo, in tako bote bolje shajali, kakor oni, ki bo prišel za vami za učitelja. Denar vam bom jaz brž preskrbel, ker doto še niste dobili. Obesite to učiteljstvo na klin, bote vsaj sami svoji."
Gospod župnik pritrdi Petelinovemu nasvetu in tako se tudi učitelj uda; saj sc mu nove šolske postave žc skonca niso nič kaj prilegale, ker v šoli ni mogel doseči toliko,
kakor prej, ko je bilo učiti manj reči, a kmetu I bolj potrebnih. Nežika je bila tudi zadovoljna J in tako je že drugi dan romalo nadzorništva pismo nazaj v mesto s pridjano odpovedjo tako-le pisano:
„Ker se ne maram dati preganjati zavolj sVojega političnega prepričanja in ravnanja po njem, prosim, da me izbrišete iz vrste učiteljev. Naj bo vaš sluga kdo drugi."
Očo Petelin je prav uganil. Ko je mogočni nadzornik dobil to pismo , se je res vgriznil, a no v jezik, ampak v žnablje, ker je videl, da je s svojo palico mahnil po vodi, ali bolje rečeno, po mlaki. Ta dogodba je namreč prišla v časniko in omadeževan je bil mogočni nadzornik, nikakor pa ne učitelj Brežke vasi, ki je rajo popustil službo, kakor pa bi se bil dal onemu v vajeti.
Kaj jo k vsemu temu rekla večina Brežke vasi, ko se je novica ta raznesla, si skoro vsak lahko misli. Miha in njegovi tovarši, kterih pa šc ni bilo veliko, so se pri Jurji v pest smejali, drugi pa sc jezili in fantje so sklenili, da bodo Janeza, če sc še kedaj pri-kažegv vas, žc tako naklestili, da ne bo mogel več tožiti jih, kakor one s Kalške vasi. Enako
so obljubili Mihi, Jurju in Rokcu, če se bodo podstopili pred sodnijo zoper gospoda župnika po krivem pričati.
Pustimo zdaj nekoliko Brežko vas tako napeto, kakor puška, ki se ima vsak hip sprožiti, in poglejmo za Janežem.
Znano je že, da vseh svojih dosedanjih vspehov ni bil nič kaj vesel. Vzroka temu sta bila dva. Zapazil je namreč, da dr. Zvi-toviča naklonjenost se vidno hladi in da vzlasti „gospa doktorica", ki je prej imela veliko besed za-nj, ga zdaj Čedalje bolj prezira, ker ni postala „poslanka". Preveč hudo mu to ni delo, kajti svest si je bil, da ga dr. Zvi-tovič no bo kar kratke poti zapodil, ker je vedel o njem preveč, in če bi vse to razglasil pred svetom, v kak svit bi prišel do zdaj tako spoštovani doktor I
Veliko sitneja mu je bila druga muha, gospa Ivleparjeva. Sprijaznil se jo bil pač z vso rodovino, tudi z Robertom, in zahajal tje, čeravno ne tako pogosto kakor prej; ali vendar prejšnja ljubezen do Milke se je bila iz-kadila kolikor toliko in njeno ljubkovanje je lc še trpel, nikakor pa mu ni bilo prijetno kakor prej.
jiti in obdržati tisto mesto, ktero je do zdaj imela, — se mi ne moremo skladati. Tako pravico bi imela le, (e bi bilo izobražiti se mogoče edino le z nemškim jezikom. Če bi pa to bilo, bi pa Btari Grki in Rimljani ne bili imeli nobene kulture, in tudi pri Francozih, Lahih, Angležih in drugih bi je zastonj iskali. In vendar vemo, da k mojstrom Grkom iu Rimljanom še zdaj svojo mladino v šolo pošiljamo in da kultura pri Francozih, Angležih, Lahih in drugih nemški kulturi ni nič zadej.
Tudi to je pretirano, da bi taka skrb za nemštvo bila tudi skrb za prid države. Za blagor države se najbolje skrbi, če se gospodarstvo ali uprava države ravna po sestavi njenih narodov. Kdor bi dandanes še trdil, da „Avstrija" pomeni toliko ko „nemštvo", pač ne ve ali ne mara vedeti da je Avstrija sestavljena z mnogojezičnih narodov. Država po tem, če se daje narodom pravica in možnost izobražiti se v svojem maternem jeziku , in če tako postanejo zadovoljni, — gotovo ne trpi škode, ampak njena moč se le vtrjuje. Kajti ne veliki in z železnimi verigami trdo sklenjeni, marveč zadovoljni narodi so najmočnejši stebri cesarstva, narodi pa, ki jih le s silo skup zvežejo in z močjo skup drže, se tega pritiska kmalu naveličajo in če se jim pokaže kaka priložnost, Be le prelahko vdajo skušnjavi, otresejo nestrpljivi jarem in si iščejo lepšega in mirnejega življenja. (Klici na levi: čujte! čujte!) Tu omenjam le zgodovinske dogodbe, ne cikam pa nikamer.
Prav tako pripoznano je to, da je narod tem trdnejši steber državi, čim bolj razbistren in izobražen je. Ker se pa narodi po pedagog č-uih načelih morejo izobražiti le na temelji svojega lastnega jezika, bi bilo prav res na korist državi, če bi se — namesto dati si izvijati koncesijo za koncesijo in medsebojno mržnjo gojiti — prijazno in ljubeznjivo spustili do narodov in jim dali radovoljno to, kar zahtevati imajo pravico. (Dobro!) Namesto zadrževati razvoj maternega jezika, bi ga morali vsemu na korist gojiti, vpeljati ga v prostore javnega življenja in dati mu ne le v šoli in cerkvi, ampak tudi uradu, pri sodniji itd. vso prostost.
Teoretično in formalno, gospoda, ste po določbah temeljnih državnih postav tudi pri-poznali to, da se bodo naše šege, jezik in na-
vade spoštovale. Ali dozdaj so bile to le prazne obljube, ki se na papirji pač res lepo svetijo, ki so pa — če mi je dovoljena primera — take kakor jedilni list, na kterem stoje zapisane najlepše, uajslastnejše jedi. Kaj pa pomaga lačnemu , če mu tak list daste, če mu pa ne piinesete na mizo tudi hlastno zaželjenih jedil ? Ali bo njegova lakota že 8 tem pregnana? Ali ne bo še bolj lačen, ko mu bodo kadile ee vnos razne dobre jedi, ob kterih 8e drugi poželjivo gostd? Kaj pomaga toraj, če ste sprejeli v državne temeljne postave lepe stavke o enakopravnosti narodov, če jim pa te v resnici nočete dati in morajo naši narodi še zmiraj čakati tistega Časa, ko 8e bodo te lepe obljube vendar enkrat spolnile?
O premembi najvišega vodstva naučnega ministerstva se nam je obetalo, da Be bo pri vredbi šol gledalo na prave in dejanske potrebe naroda. To je pač le pičlo majhen žarek, ki nam iz obetanja gospoda naučnega ministra zasveti, toda kdor je bil vedno le v temnem, se razveseli tudi le enega žarka svetlobe, ki mu šine v temnico, in kdor je moral zmiraj pomankanje trpeti in stradati, je zadovoljen tudi z najmanjšim d&rom, ki se mu poda.
Po priporočani resoluciji se ima dosedanja krivica in zamuda v smislu enakopravnosti slovenskega jezika vsaj enkrat popraviti. Le ta cilj ima resolucija po proračunskem odseku predložena. V nji ne prosimo nobene prednosti ali kaj druzega posebnega, marvtč zahtevamo le, da se že veljavne postave, ktere ste vi, gospoda, skovali, dejansko izvršujejo in da za-dobi tudi naš jezik na srednjih šolah naših tisto veljavo, ki mu gre kot pravemu mater-nemu jeziku in kakoršno ima po nemških deželah nemški jezik. Če prav je nekaj čisto naravnega, samo ob sebi umljivegain spodobnega , se nam je do zdaj trdovratno odreklo — po mojih mislih pač bolj zavoljo pomanjkljivega poznanja naših razmer in zavoljo čisto neopravičenih predsodkov. Vendar sem jaz trdnega prepričanja, da bota ta bruna, ki sta uas aozdaj ločila in branila medsebojnemu sporazumu, vsaj enkrat padla na tla, in da bodo vsaj pošteno in pravično misleči gospodje one strani začeli biti nam pravični in se ne bodo več upirali razvoju našega jezika. Med vsemi grehi je eden največih in najgrših ta, če se bogato obdarjenemu narodu brani omi-kati in duševno razviti se. Jaz bi takega greha
ne storil nikdar nikdar niicoli in proti nobenemu narodu, zato se nadjam za gotovo, da ga tudi Vi ne bote storili, marveč sprejeli priporočeno Vam resolucijo. (Velika pohvala na desni.)
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 30. aprila.
V državnem zboru je zdaj na vrsti razgovor o vojadkl taksi. Ta vojaška taksa je davek, ki ga bodo morali tiati plačevati, ki bodo pri novačenji za vojaščino neaposobni spoznani, in sicer bodo plačevali toliko časa, kolikor časa bi morali služiti, če bi bili potrjeni, tedaj 12 let.. Vlada potrebuje denarja, da se enkrat izogne deficita, da ne bode treba vaako leto novih dolgov delati; zato je morala misliti vlada na to, kje in kako bi svoje dohodke povišala. Da bi kmetom in hišnim po-sestnikom še viši davek naložili, to vendar ne gre, ker so tako že preobloženi, tedaj je bilo treba zadačiti take ljudi, ki do zdaj niso nič plačevali, pa bi lahko nekaj plačali, to so mladi I,udje med 20 in 30 letom, ki so navadno v teh letih pri najboljših močeh, in dostikrat mnogo zaslužijo, ter se onim smejejo, ki morajo pri vojakih komis jesti. Liberalni liati, ki vsako priložnost porabijo, kjer morejo sedanji vladi kaj nagajati, zagnali so atrašeu krik in imenujejo ta davek „krüppelsteuer". Ta pa ni res, da bi bila ta taksa „krüppelsteuer", ker poatava izrekoma določuje, da bodo ta davek plačevali le tisti, ki so sposobni za delo, ne pa hromi in slepi in take vrste „krüp-pelni". Mnogo jih pri novačenji zavržejo, ki imajo le kako majhno napako, ktera jih pri delu prav nič ne ovira; ljudje se dostikrat čudijo, „kako da tak hrust ni bil potrjen I' Kar je potrjenih, morajo k vojakom, morajo dostikrat lepe službe popustiti1, marsikteremu pokvari vojaščina celo bodočnost. Oai pa, ki ao za „untauglich" spoznani, ostanejo pri delu in zaslužku, si zagotovi svojo eksistenco, dostikrat prevzamejo službe tistim, ki so bili potrjeni, doma vriskajo in popivajo, in nikdo ne bo trdil, da je [krivično, ako za vse te dobrote majhen davek plačujejo.
Poatava je bila v principu sprejeta, in začela se je o njej podrobna debata.
Najraje bi bil popolnoma odtrgal se, zato je sklenil izgovarjati so s preobilnim poslom, če bi prcredko hodil v hišo, in ta sklep je začel izvrševati tako, da ga slednjič že ves teden ni bilo v hišo. Milka je postajala čedalje bolj zamišljena in večkrat solzila se zavoljo sester, ki sto jo zbadali z raznimi britkimi besedami, češ, kako ste veseli, da se nobena njih ni prijela tega „škripača".
Ko Janez nekega večera poslovi so od gospodičin, ga pokliče mati v kuhinjo, kjer je bila sama, ter ga obraza silno temnega ogovori:
„Gospod Petelin, jaz sem mati, zato vas prašam prav odločno: Kdaj bo pa kaj z vami in Milko? Zdaj že vse mesto govori, jaz nočem, da bi kaj padlo ua našo hišo, ker smo pošteni, kakor malo ktera rodovina v mestu."
„I, bo že" — se izgovarja Janez — „saj veste, da sem zdaj pričel tožbo zoper očeta. Kedar jo dobim, bo pa ženitev."
„To ni nič" — pa reče gospa Klepar-jeva — „kdaj bo to pravde konec! Saj imate dobro službo pri doktorji, on vas ima rad, zakaj bi že zdaj ne bilo žonitovanje? Kedar
pravdo dobite, bo to tem bolje. Mislite, da jaz lahko prenašam, če je Milka vedno za-mišljeua in uas ljudje postrani gledajo? Če se vi nočete odločiti, sc bom pa jaz, to vam povem, in vi tega ne bote veseli."
„Nič sc ne hudujte, gospa" — reče Janez na to — „v tednu dni bomo že vse popolnoma dogovorili. Saj jaz Milke ne pustim!"
„Da bo le, pa prav gotovo" — sklene gospa Kleparjeva.
Janez gre, potoma pa sc zakolne:
„Zdaj pa nalašč ne! Naj počne stara kavka kar hoče. Saj me ne more siliti. Milka je prav prijetno dekle, le škoda, da ima tako mater."
In Janez jo bil mož beseda. Ves teden ga ui bilo h Klcparjevim , svojemu doktorju pa, ki ga je prašal, kako so je tam s kljuke snel, je rekel:
„Jaz mislim, da mi nič ne morejo. Za peljali so oni mene tje, ne pa jaz njih. Ob ljubil tudi nisem ničesar, posebno no zakona, zato mislim, da me ne morejo k ničemur siliti."
„No, že sami veste, kako je" — odgovori dr. Zvitovič — „samo to skrbite, kakor sem
vam že rekel, da mene ne pridejo ljudje nadlegovat zavoljo vas. Saj veste, da jaz držim v prvi vrsti na poštenost svoje pisarne, če bi zavoljo vas v tej reči bile kake sitnosti, bi vas raje prosil, da si poiščete kako drugo službo. Jaz vas bom gotovo dobro priporočil.'4 To je bil škaf mrzle vode na Janeza. Skoro je hotel vzkipeti, ali učil seje bil tudi že potuhniti sc, zato je rajši še prašal:
„Kako pa je s pravdo mojo zoper očeta?" „Berite ugovor njegovega advokata na svoji mizi, kterega sem vam tje položil. Jaz ne verjamem, da bi se dalo kaj opraviti, ker je oče dokazal, da ste vi od njega dobili več, kot vsi drugi vaši zdaj dobe, ko ste študirali. Pač se da še ugovarjati temu, morda so pravda celo dobi, ali za to je treba denarja in vi, saj veste, niste kos plačati stroškov, če pro-padeva s pravdo! To si premislite in po tem se ravnajte, kajti če bo prva razsodba sodnije zoper naju, bom jaz odstopil in morda prevzame pravdo kteri drugi mojih vrstnikov, saj jih več poznate."	(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 29. aprila. Državni zbor je po mnogih burnih obravnavah v torek dovršil proračun za naučno ministerstvo, ter pričel razpravo o vojaški taksi. Ta postava ni nič druzega, kakor izvršitev vojaške postave, narejene od liberalcev, ki so v prejšnjem liberalnem zboru vladi v posebni resoluciji priporočili, da naj to postavo osnuje in državnemu zboru izroči. Liberalci so toraj naredili to oporoko in sedanji zbor jo ima le izvršiti. Človek bi toraj mislil, da bodo levičarji z veseljem pozdravili postavo, ki ustreza njihovim željam in ki jo je vlada izročila zboru vsled gori omenjene resolucije. Ali ti ljudje povsod gledajo le na svoje politične namene ter so iz nekdanjih zagovornikov naenkrat postali hudi nasprotniki vojaške takse. Ne more se tajiti, da vojaška taksa naklada nova bremena tistim, ki vsled slabosti, bolehnosti itd. niso zmožni za vojaštvo. Na drugi strani pa tudi pravica nekako zahteva , da tisti, ki sam ni vojak, unim pride na pomoč, ki se morajo zarad države in občnega varstva postaviti v nevarnost in morebiti celo družino svojo zapustiti nepreskrbljeno. Ako so bili potem tako nesrečni, da so pohabljeni ali poškodovani iz vojske prišli domu ter Bi niso mogli več sami kruha služiti, morale bo za nje Bkrbeti občine, ker jim je vojaštvo na pot dalo le nekoliko raztrganih cap. Zdaj bodo občine te skrbi rešene; vojaštvo bo samo skrbelo za onemogle in ranjene vojake, kakor tudi za njihove družine, ako bodo morali iti gospodarji v boj ali vojsko. V ta namen Be bodo porabili denarji, ki jih bodo plačevali tisti, ki bo vojaščine oproščeni, in v tem oziru postava n: ravno napačna.
Da manj premožnih ne bo preveč hudo trla, se bode sprejelo več polajšavnih prememb, med drugimi ta, da so tega davka prosti vsi tisti, ki si ne morejo zaslužiti nobenega ali VBaj ne zadostnega živeža. Dalje se bodo te takse oprostili vsi, ki jih bode zadela kaka huda nesreča, kakor povodenj , toča, sploh slaba letina itd. Tudi to se bo spremenilo, da bodo ta davek pobirali davkarji, ne pa župani, kakor se je prej nameravalo. Postavo bode danes državni zbor nadaljeval pretresati, dovršil pa je boje še ne bode, ker ji levičarji v mnogem oziru hudo ugovarjajo. Najbrže bode končana še le jutri, potem pa Be bode nada-' Ijevalo obravnovanje proračuna in sicer za kup-čijsko ministerstvo, ker je denarni minister Knegs-au bolan in svojega proračuna ne more zagovarjati.
0 našem deželnem predsedniku g. Win-klerju je poročal ljubljanski žurnalist v telegramih nekterih tukajšnjih listov, da je v nedeljo došel v Ljubljano. To ni reB; g. predsednik biva še na Dunaji in se bode podal v Ljubljano, ko bode dovršena razprava o vojaški taksi. Telegram dalj e tudi omenja „Tag-blatta", ki g. predsedniku razodeva nezaupnico nemškutarske stranke. To je nov dokaz, kako si ti ljudje ravnopravnost mislijo. Oni še vedno zahtevajo prednost; Slovenec naj pošteno plačuje pa pohlevno molči, nemčur naj Be pa ši-rokou.iti in gospoduje. Tako naš g. predsedn k o ravnopravnosti pač ne sodi, on hoče biti vsem pravičen, in nemcem gotovo ne bode dal vzroka se pritoževati. Prav enaki, kakor pri nas, bo tudi nemčurji ua Češkem. Ministerstvo je zaukazalo ravnopravnost češkega jezika pri vradih, in judovski listi so zagnali strašanski hrup, češ, da ee bode zdaj zatiral nemški je-.zik, da Be bodo preganjali nemški uradniki itd. To se pač ne bode zgodilo, nemški urad-
uiki bodo le primorani naučiti se češkega jezika, ako bodo hoteli službovati v čeških okrajih, kakor morajo češki uradniki znati nemški jezik. Liberalci so dozdaj se ve da zahtevali, da naj bi Be zavoljo peščice uemških uradnikov celi narod učil nemškega jezika, ker bo to vendar le sprevideli, da uradnik mora biti zmožen z ljudstvom občevati. Omenjeno okrožnico glede češkega jezika je podpisal tudi Stremajer. Nemški listi se zavoljo tega silno nad njim hudujejo in pravijo , da je to nov dokaz, da hoče Stremajer še ostati minister. Pa to ni lahko verjetno, ker nobena stranka za-nj ne mara. Levičarji pa so zopet pokazali, da Stremajerja ne poznajo. Kolikokrat so mu že hozano prepevali, potem ga pa križali!
X Mariboru, 20. aprila.*) (MeBtni zastop mariborski) je tudi čutil potrebo, kakor že poprej celjski in ljubljanski, proti resolucijam, ktere je dr. Vošnjak državnemu zboru predložil, naj se po srednjih šolah na Slovenskem tudi slovenščini da pravica, protestirati in v posebnem piBmu državni zbor prositi, naj tem resolucijam ne pritrdi, ker bi to bilo za Nemce jako nevarno, za Slovence pa jako škodljivo. Kakor je „Mariborčanka" posebno omenila, sestavil je to peticijo mariborski državni poslanec dr. Duhatscb, od kterega smo do zdaj v državnem zboru še le tri besede slišali, namreč v prvi seji: „gelobe" in pozneje včasih ,,nein" ali pa „ja", in Bpre-jeli bo jo V8i mestni očetje razun enega edinega. Iz teh dveh vzrokov kot duševni plod dr. Duhatscha in kot izraz mišljenja mariborskih mestnih očetov proti Slovencem je vredno, da si celo peticijo ogledamo in z nekterimi potrebnimi opombami pojasnimo. Prošnja se tako-le glasi:
.,Visoka zbornica poslancev I — Od proračunskega odseka se visoki zbornici poslancev državnega zbora sledeče resolucije za sprejetje priporočajo:
1.) C. kr. vlada se opominja v deželah, po kterih Slovenci prebivajo, ua srednjih z državnimi stroški vzdržanih šolah, kolikor učni pripomočki dopuščajo, za Slovence Blovenski učni jezik vpeljati. 2.) C. kr. vlada se opominja, da na pripravnišči za učitelje, oziroma za nč teljice v Mariboru in Ljubljani slovenščino kot učni jezik vpelje.
Ker je na c. k. državni gimnaziji v Mariboru za učence Blovenskega rodu slovenščina obligaten učni predmet, otrokom nemških sta-rišev več kakor obilna priložnost ponujena* se drugega deželnega jezika naučiti '), so učni vspehi pri vseh povoljni, želja za prenaredbo obstoječih razmer ljudstvo ni nikdar izjavilo *), nasproti je obiskovanje tukajšnjih srednjih šol zato tako obilno, ker je učencem Blovenskega rodu priložnost dana, naučiti se nemškega jezika, s kterim se tudi zunaj meje svoje ožje domovine razumeti in si naprej pomagati morejo3); ker se pri osnovanji paralelnih razredov zastopnost med učenci gotovo ne bi po-
*) Nekoliko zakasnjeno.	Vred.
') Ali je to že ravnopravnost, ki je zagotovljena v državnih postavah ? Kaj pa bi Nemci rekli, ko bi proti njim po teh načelih ravnali? Na mariborski gimnaziji je v vsakem razredu več Slovenccv, kakor Nemcev, če so povsod morajo vsi po večini ravnati, zakaj pa tu ne? Pis.
a) Da je 16 občin brežkega okraja , poleg trgov Mozirja iu Ročica, in občine Griže in Ponkva in ae veliko drugih prosilo za vpeljevanje slovenščine v srednje šole, to jc dr. Duhatschu seveda neznano.	Pis.
3) Vzrok obilnemu obiskovanju to gotovo ni. Slovenci, ki bi radi študirali, morajo priti na nemške gimnazije, ker nimajo nobene slovenske.
speševala, 4) ker je dalje gotovo (?), da Be pripravnikom , ki se na mariborski pripravnici odgojijo, prednost daje pred onimi, ki so svoj poduk dobivali na bolj proti jugu ležečih uči-liBČih, in je celo nereBnično, da pripravniki ne bi dobili priložnosti v slovenskem podučevanji se vaditi, ker je vadni jezik na vadnici pri-pravnišča mariborskega v 1. razredu čisto, v 2. pa večidel slovenski; gledč naposled na to, da bi Be skoro izključljivo (?) nemško prebivalstvo mariborsko prisililo, svoje otroke v drugem deželskem jeziku podučevati dati5) ali pa jih z velikimi žrtvami na nemška učilišia pošiljati — izreče mestni zastop mariborski, da vidi v prizadevanji obstoječe razmere glede učnega jezika na gimnaziji in pripravnišči v Mariboru spremeniti, nevarnost za nemška mesta in trge, ki z nemškimi sosedi v živem prometu občujejo, pa tudi za slovensko ljudstvo na spodnjem Štajarskem; zato prosi, naj visoka zbornica predloženima resolucijama, ki ste v začetku omenjeni, glede mariborskih uči-lišč ne pritrdi."
Proti tej peticiji, sestavljeni iz samih fraz, kakor jih graška „Tagespošta" vsak dan prežvekuje, se je oglasil edini odbornik Maks baron Rast, rekoč, da on ne more za to peticijo glasovati, ker ona nasprotuje djanski izpeljavi §. 19. državnih postav, po kterem je ravnopravnost vsem narodom avstrijskim zagotovljena. Ko bi v peticiji prosili, naj se Nemcem ne dela krivica, Slovencem pa da pravica, bi tudi on za njo glasoval, ali Slovencem odtegovati ravnopravnost v šoli, to neti narodni razpor, ki bi se moral čim prej tem bolj poravnati, sicer nimamo mira in pokoja, bistvenih pogojev za srečo Avstrije...
Zagovarjali pa bo peticijo štirje odborniki: bogati Girstmajer, župan Reiser, ravnatelj Gu-tseher in dr. Duhatscb. 0 prvih dveh ne rečem nič; kajti oba sta trda Nemca, župan iz „rajha", «ni pa iz Tirolskega, čeravno sta že dolgo v Mariboru, menda zunaj mesta razmer dosti ne poznata, zato sta tudi oba dokazovala, da mesto ne more privoliti, da bi se srednje šole poslovenile, ker meBto je nemško. Izviren je le ta Girstmajerjev stavek: „Der Zwiespalt zwischen den Deutschen und den Slovenen liesse sich schlichten, sobald die Führer der Slovenen andere Gesinnungen annehmen." To se menda pravi, da narodnih razprtij ne bi bilo med Nemci in Slovenci, ko bi se Slovenci povsod Nemcem podvrgli.
0 drugih dveh zagovornikih pa bi imel toliko povedati, če bi hotel vse njune krive in drzne trditve ovreči, da bi Vam gotovo več prostora v listu vzel, kakor bi Vam ljubo bilo, zatoraj hočem le nektere reči omeniti. Sploh sta ta dva odbornika pokazala veliko nevednost o slovenščini, čemur se ni čuditi, pa še veliko večjo predrznost, čemur pa se moramo čuditi. Ravnatelj Gutscher je namreč rekel, da ni res, da bi sama nemščina bila učni jezik na gimnaziji, kajti slovenska slovnica in literatura se za Slovence slovenski predava. Potem pa pravi: , dasB in den übrigen Klassen (menda Gegenstände) nicht slo-venisch vorgetragen werde, daran seien nicht
Nemščino bodo so gotovo tudi takrat učili, če bo slovenščina učni jezik, pa ne zato, da bi si n» tujem naprej pomagali. Čo bi to bilo neobhodno potrebno, morali bi vsi Nemci, ki na Slovenskem dobro živijo, slovenski znati.	Pis.
4) Zakaj no? Nektere nemške paralelke «e menda pač nc bi zdržati mogle, ker ne bi učencev bilo. Zavoljo treh pač ne bi bilo vredno pa-ralelko zdrževati.	Pis.
a) Ali bi jim to škodilo? Zakaj pa so prisiljeni vsi Slovenci so nemškega jezika učiti? Pis.
die Regierung, die Gesetzgebung und die Gründer Bchu'd, sondern die slovenische Sprache und Literatur, welche noch nicht so weit entwickelt sind, dass die Sprache als Unterricht-sprache gebraucht werden könnte: es fehlen die Lehrer und noch mehr die Lehrbehelfe."
Kaj bi pač Nemci rekli, ko bi se drznil človek, ki še ne bi nemški prav brati znali nemški jezik soditi? Kmalu po tej izjavi pravi g. ravnatelj, da vsako leto najboljše rede dobivajo Slovenci in Nemci iz slovenščine, a vzroka ne pove ali ne ve ; po našem mnenji bi tudi iz drugih predmetov dijaki boljše razrede dobivali, ko bi se Slovencem razlagali slovenski, Nemcem pa nemški- — čuden je tudi dokaz, da so po ravnateljevem mnenji pa ralelke škodljive. S tem bi se namreč, pravi, narodni prepir v šole presadil. Dokaz: Poprej so Nemci in Slovenci imeli vsako leto posebni majalis in s tem se je narodni razpor gojil.
Enkrat je ravnatelj učencem rekel: če grejo Nemci in Slovenci vkup, gre tudi on ž njimi, sicer pa ne gre nihče. Na to so učenci obeh narodnosti mirno skupaj šli in vsled tega ni več narodnih prepirov. To je res izvrstno sredstvo! „Ali tako, kakor čem, ali pa niči' V enakem smislu je razgovarjal tudi dr. Du-hatsch predloženo peticijo, samo še z nekoliko večjo zavednostjo, da tudi on Bpada med „Herren des deutschen Geistes" ter Bvetuje Slovencem , naj ne zahtevajo spremembe glede učnega jezika, ker bi to škodilo. Njegovo logiko in vednost kaže najbolj sledeči stavek: „Jedem Volke soll Gelegenheit geboten werden, sich in seiner Sprache auszubilden, aber wer einem Volke angehört, welches erBt vor sechzehn Jahrea begonnen hat, seine Schriftsprache zu bilden , musss sich gedulden." In potem pravi naravnost, da bi bilo krivično, ko bi Slovenci zahtevali ravnopravnoBt v šolah. Takih nazorov pa že res navadua človeška pamet ne razumi, ampak le „Herren des deutschen Geiates." — Hvala Bogu, da menda ne bodo prišli mariborskega mestnega zastopa vprašat, ali bi se Slovencem Bmela ravnopravnost podeliti vsled § 19. državnih postav.
Izza Poljan nad Loko 26. apr. (Nova državna cesta.) Prve dni t. m. so merili in pregledovali cesto, koja gre po poljanski dolini čez Kladje proti Cirknemu naprej na Tomin. To kantonako cesto bodo premenili v državno cesto. Vsi pametni poljanski dolinci, pa tudi hribovci z veseljem ta načrt pozdravljajo, a tudi za državo je jako važna, ker ta nova cesta gre proti Laški meji in ravno tu nam je treba dobre cestne zveze, ker je sploh vse te misli, da vojska z nemirnim Lahom ne more dolgo izostati.
Okrajna cesta iz Loke po poljanski dolini je tako slabo izpeljana, da se vsak čudi, kako je bilo mogoče na tako važni cesti, kjer je vedno dosti vožnje, toliko in tako hudih klancev pustiti. Bila bi se lahko prav lepo ob vodi izpeljala in najmanjšega klanca bi ne bilo treba. Dolinci in hribovci bi les, kterega je še vedno veliko , doBti dražje prodajali, a zdaj vožnja veliko Btane. Od 100 rimeljnov (po 3 palce v kvadratu) stane vožnja od naB do Loke 3 gl. ako bi bila cesta bolje speljana, kakor bi lahko bila, bi jih gotovo en par konj še enkrat toliko peljalo, toraj bi vožnja stala od 100 rimeljnov le 3 gld. ktere bi kmet, če les proda, potegnil. V slabih letinah gre veliko žita v naše kraje iz Loke, to bi se zopet ceneje dobilo , ker bi vožnja ne vzela za vsaki žakelj žita toliko desetič, kakor zdaj. Da bodo c. k. inženirji skrbeli, da se cesta dobro izpelje, ne
dvomimo, ker Be posebno c. kr. ceste v zdaj-nem času jako dobro izdelujejo.
Radovedni Bmo pa pri nas zelo, ali bo šla nova cesta iz Loke proti Cirknemu in naprej čez Pogaro, Sovedenj in Kladje pod Staro in Novo Oselico, ali pa čez Ilotavlje, Škofl,e in pri Novinah proti Cirknemu. To je bilo že, ko so pred 20 leti delali okrajno ceato čez Pogaro, Sovodenj, Kladje, važno vprašanje. Zbrali bo si to, ker je po hotavljiški dolini zelo nevarno zavoljo plazov, kterih je na več krajih prav veliko. Tudi prehod na meji primorski je tam nekaj metrov (čez 19. m.) višji. Čuje se, da se nekteri zelo poganjajo za to, da bi novo državno cesto naredili po uni do lini. Res je, da je tam kamen za nasip ceste bolji, a tudi pri tej stari okrajni cesti čez Kladje je le za dobre pol milje daleč mehko, par streljajev od ceste pa se dobi že dobro kamenje. Nekoliko dalja bi sicer ta cesta bila, pa je to važni faktor, da je že zdaj okrajna cesta in da je od Trbije naprej prav dobro kasirana a slabo izpeljana in [še slabše oskrbovana. Žirovci in Oselčani naj bi prosili vlado, da jo tu dobro izpeljejo in klanec, posebno od Gorenje vasi naprej, škartirajo.
Ako bi se pa visoka c. kr. vlada ne ozirala na drugo, kot na to, da dobi najboljšo zvezo do laške meje, bi se cesta najlože naredila čez Pogaro, Sovodenj, kjer je zdaj že okrajna cesta. Iz Sovodeuja bi šla čez Znojilo, Otaleže in pri Želinu, eno uro od Cirkna proti Tominu bi se zvezala s staro lepo izpeljano okrajno ceato — novo načrtano državno. Tu bi cesta več ko štiri sto čevljev (126 m.) nižje bila, kot čez Kladje ali pa pri Novinah in pa gotovo najmanj 700 m. krajša, kot čez Kladje. Ako bi visoka c. kr. vlada hotela imeti posebno zvezo cest do laške meje, lahko to državno cesto zveže z Idrijo in Vipavo, ako pri Znojilu naredi cesto proti Idriji. Ta stranska cesta bi se z jako malimi stroški naredila, ker bi šla ob hribu po trdnem kamnu le pičlo miljo daleč, da bi Be z idrijsko zvezala. Ona iz Idrije čez Razpotje proti Loki je slaba ker se žez tako visočino, kot je na Razpotji, ne ne da lahko bolja narediti. To bi tudi Oseli-čani in njih sosedje prav radi imeli, ker imajo vedno opravke v Idriji. Zdaj hodijo tje dol prav po kozjih potih.
Prav radovedni smo, kako bo z na novo projektirano cesto. Vsakako nam bo nekaj koristila, naj jo že tu ali tam narede, vsaj upamo da ne bo treba do Loke in nazaj vedno gor in dol iti. Po novi, vsaj popravljeni cesti upamo v Loko hoditi le na vzdol nazaj pa le na vzgor.
Po naših hribih imamo drevje po vrtib in gozdih že zeleno, češnje so že v cvetji. Ozmina kaže lepo, jarina jako lepo bode iz zemlje, sadje bo vse cvetelo, Bog nas varuj kakega mraza I Dobre letine si na vso moč želimo, sicer bodo kmetje hudo začeli pešat, ker že več let ni bilo bogatih pridelkov.
Domače novice.
V Ljvbljani, 1. maju.
(Resolucija za slovenski učni jezik) po naših srednjih šolah, ki je bila na Dunaji sprejeta, je naše nemškutarje tako razbelila, da se vedejo kp.kor besni. Po cele kupe jih vidiš skup in ne slišiš nič ko strupene besede, divje pso-vanje Slovencev, „ki naj bodo veseli, da nekoliko nemški znajo, ker drugače bi ne znali nič" itd. V tem se odlikujejo posebno železniški uradniki, „nemški Pemci in drugi ljudje,
ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom, pa tudi drugi uradniki in domači renegati, le pravim Nemcem se večidel ta resolucija ne zdi nenaravna. „Kam bom pa zdaj jaz pošiljal svoje otroke" — je prašal nek renegat — „kerkme-tiškega jezika jih ne bom dal učiti?' — „V Kočevje" — mu odgovori narodnjak. — Sploh se naši nemškutarji kažejo tu v vsi svoji gnjusni nagoti in surovi strasti.
{Ogenj) sta naznanila v sredo večer dva strela z grada. Gorela je opekarnica pod Rožnikom, pa je bilo vsega kmalu konec, požarna straža ee je obrnila že na tržaški cesti nazaj.
Poslanica,
Pojasnilo in prošnja „Slov. Narodu"! Današnji „Narod" piše: G. dr. Anton Jarc, zdaj penziouist.....jezi se v dveh
člankih v „Slovenci" in nam očita „hudobijo" in „nepoštenje", ker so mu natisnili dr. Tavčarjev govor, govorjen pri občnem zboru »,Matičnem . . ." (sledi ostro grajanje mil. pro-šta, g. dr. Jarca, zavoljo delavnosti v davno minulem času).
Mene, pisatelja dotičnih opazek v „Slovencu", silno boli, ker semsBvojimi začetnimi črkami zakrivil, da „Narod" tako nepotrebno Bramoti pred svetom g. dr. Jarca, ki sedaj ne-utrujeno in nesebično deluje za našo katoliško in narodno stvar. Upam, da mi bo gospod prošt neradovoljno krivdo odpustil. „Slov. Narodu" t. j. njegovim urednikom, pa to le odgovorim:
Kakor ste presukali poročilo o Matičnem zborovanju, enako Bte zopet presukali moja očitanja. Zakaj sem Vam očital nepoštenost (hudobije Vam naravnost očital nisem)? Ali res za-to, ker Bte natisnili g. dr. Tavčarjev govor, kakor trdite daneB? Berite vendar prve vrstice mojega spisa! Jaz sem bil nazoč pri zborovanju, sam sem toraj opazoval, kako se je vršilo. Zato me je osupnilo Vaše „poročilo enostransko, ker se pov-darjajo le oni govori, ki Matično delovanje popolnoma obsojajo, zagovori se pa zamolče ali presučejo in Bkrajšajo." To sem imenoval nepošteno. Potem sem dokazal, kako napačno poroča „Narod" o gospodarstvu Matičnem ter krivično zbada odbornike, in sem djal, da ste to storili iz nevednosti, ali iz hudobije, da ste pa moralično zavezani, n a-pačno poročilo popraviti.
Se dolžnosti niste Bpolnili, marveč zopet moj spis smešno presukali — je mar to p o-šteno? Nočete, ker ne morete kaj stvarnega odgovoriti; v obrambo le hočete mora-lično ubiti — ako bi se dalo — moža sedaj zaslužnega z orožjem vzetim iz davno minule dobe: je li to pošt e n o ? Zdrav razum in nespačena vest zahteva, da Be spoznava krivica in napaka poravna, da se išče ter sporoča edino le resnica ; — sramotno in nepošteno pa je, spoznano krivico nadaljevati in zvijačno zagovarjati. Zato konečno proBim v imenu poštenosti in časnikarske vestnosti, da naj vredniŠtvo „Narodovo'' popravi svoje napačno poročilo o mojem spisu. Ponovim pa še enkrat, kar sem pisal v „Slovencu" : „Nič se mi bolj ne gnjusi, kakor grdo, Btrastno, krivično Btrankarstvo, kteremu je dober vsak pripomoček, da se le nasprotnik ubije. To ni pošteno !•'
V Ljubljani 30. aprila 1880.
Dr. Anton Jeglič, Bemeniški podvodja.
J. laznikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lelap.