JT0-YEAR XV. y SI PRO IfOLASlLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE U Linlik Chicago, 111., pondeljek, 11. decembra (Dec. 11), 1022. STEV.—NUMBER 289. —*",tf>** *—*** *y »fvM»< N»is s^ba—Ttži. o*. * lett, muarf — j»m 14. itia. " T " j[ POBOUSALA LJUDI. njiAVA ohio OBČUTI vbe blagoslove peohi BI0IJE. judi v tej državi ao aa pomnožili atoovniki v ječah, kol državi | Miohigan. Wubin^ton, D. O. — 0 prohibi eljonistih se lahko reče, da se njih prokovanjc niso izpolnila. Vsa ko uradno poročilo, ki je bilo iz-Amo o prebivalcih v ječah, je do nhj pokazalo, da so se te vrste lUnovniki • izdatno pomnožili. Pred uvedenjem prohibicije ao piehibicijonisti pripovedovali, kako se bodo praznile ječe in da aogoče ječarji od zamega dolgo-Gašenja pomrjejo, ko bo odpravljen demon — rum. Ali zdi se, da imt ta demon z4aj večjo oblast in aoč, kot ju je imel pred uvedenjem prohibicije, ako je ta demor ret odgovoren za vse zločine, kot govore prohibicijonisti. Podatki, ki jih je priobčil štev ni biro trgovskega departmente lovore jasno kot beli dan, da so s< lUnovniki za omreženimi okni v državah Ohio in Michigan izdatno pomnožili. Prvega julija 1922 je sedelo v ohijskih ječah 8,213 oseb. Ramo istega dne v juliju 1917 je ps bivslo .v ječah le 7,499 oseb. Država Michigan pa podaja ie bolj žalostno sliko. Tukaj je bil; v ječsh prvega julija 1922 Sest tisoč dve sto dva in devetdeset web, v letu 1917 pa aamo Štiri ti-f »oš pet sto devet in Žesdeset. V državi Arkansas ni nič boljo. Tukaj je 191? prvega julija aede- i lo v ječah 1,507 offeb, prvega julija 1922 se je pa Število po soš pet sto devet in Šestdeset. V državi New Jersejr je bilo nekoliko bolje, kajtrtn število freinikov znižalo za* speznanje; Leta 1917 prvega julija ao štele ječe 3,953 stanovnikov, leta 1922 prvega julija pa 3,745. Vštete so tukaj oaebe, ki čakajo »a obravnavo ali ki so pridržane kot priče ali ki so že obsojene hi odslužu je jo kazen. Šolski sistem v glavnem mestu ni najboljši. Waahington, Dt G. —r Za Solo tudi v Distriktu Kolumbije ni majo nikdar dosti denarja. Dr. Frank W. Balfour, šolski superin-tendent pravi, da sc je letos določilo $600,369 manj za javno ljud »ko Šolo, kot v prejšnjem letu, ite-»ilo šolarjev je pa naraslo. Razne meščanske organizacije •o obdržale sejo v Willardovcm kotelu zaradi šolskega vprašanja, k«tere so se udeležili tudi sena t«rji in kongresnikL Najbrž se »•pravi spel na kongres, da dovoli Teč denarja za javne ljudske,Šole. Rev. James Frfmaa je naglašal tej seji, da nekateri šolarji ho-dlJ° le del časa v šolo, ker ni za-Di« prostora. Nekateri učitelji n,orai° podučevati po dva razreda * eni sobi. i)ni»i ho se pritožili, da primanjkujejo Šolska poelopja in za otroke. VOULOI V ILLINOISU! OLA-SUJTE JUTRI PEOTI NOVI USTAVI! Jutri je aa splošnem glaaova-nju nova ustava država Illinois, katero ao amašili korporacijaki advokatje v korist velikih iako-riščevalcev delavcev in farmar jev. Vaak zavedni deUvec mora glaaovatt proti tej uaUvi Dej stvo, da tudi mnogi kapitalistični listi priporočajo poraz tsga dokumenta, ne sme odvračati delav-oev od volišča v nadi, da bo uaU-va vseeno poražena brez njih. Kapitalistični listi lahko naata-vijo past delavoem. Zatorej vai na volišče in glaaujmo "NO!" Kdor se ni registriral v aad-njem oktobru in je adaj kvalificiran volilec v svojem presinktu, lahko voli, ako pokaže zapriseženo izjavo, da ja raa opravičen voliti . RESI DELAJO ZGAGO. AKO BI TEH ZGAGARSKIH INTERESOV NE BILO, BI BILO ŽE ZDAVNEJ VPO-STAVUENO PRIJATELJSTVO S SOSEDI NA JUOU. Tako pa ti intereai skrbe, da ne pride do sporazuma. ZASTONJ REKLAMO IIHEW fORKO. DRUGI BI MORALI PLAČATI MILJONE ZA TAKO REKLAMO. In klanovei prav dobro iirabljajo zabitost uradnikov msstne administracije v svojo korist. ŽENA POBITA S KOLOM IN ŽIVA POKOPANA. York,.N. Y. — Dokazi go- Vor" »da je bila m rs. Jane Bceker »»Jp-vo pobita s kolom na tla, ds * on^diels, nakar je bila pokopana v comili, v katero to nasuli "Vo apno. : . .^avnl prsvdnik misli obtožiti soproga kot morilea. wa\nik izjavlja, da jo je mori-"dr.HI Kaao enkrat. Udarec nI smrten, toda tako močan, da * i« omsmJL T'2o ic upa na grški prestol. 1» triki akt 9. dee. — Iz Palerma je presenetljiva vest. da bivši |k"lj Konštamin, ki ja že "7a« hoial i» Aten, misli po v Iltt,iJ» tretje prilike, da rr flszej na prestol. Tino ia z-lej pride republika — ki p> i mmIT i se bo Orki Washington, D. 0. (Fed. Press. Štabni poročevalec.) — Tajnik Hughes je sprejel od Dohenyjeve oljqe družine darilo v podobi zemljišča v glavnem mestu Mehike, da sc vporabi za zgradbo poslopja, v katerem bo nastanjeno ameriško poslaništvo. Govori sc, da darilu Dohenyje-vih interesov sledi priznanje Obregonove vlade, kakor kitro in mehiški kongres odnehata napram zahtevam oljne korporacije in njenih zaveznikov. • f Vpričo sitnosti in vojnih gro Ženj, ki jih bo imel državni de-partment v interesu oljnih magna tov v Mehiki, smstra tajnik Hughes, da je popolnoma v redu da eni ali drugi pctrolejski kralj priskrbi hišo, v katerem bo nosta ijen bodoči poslanik v Mehiki. 4> Tajnik olja" je naalov, kateri je bil poredno podeljen mr. Hughesu. V dokaz, da zasluži tak naslov, mogočo tajnik v kratkem doseže, da oljna korporscija noai službe ravno tako, kot jo kontro lira. To pomeni velik prihranek za davkoplačevalce, tako da se mr. liughcs lahko ljudstvu priporoči kot mogoči predsedniški ksndidat v letu 1924. Huasteca Oil kompanije, katero lastuje Dohcney, ima zdaj trde Čase, da sc ugnezdi v poljnem distriktu, peznsnem pod imenom Jen Feiipova haeienda. Doheny trdi, da lnstuje pet in sedemdeset odstotkov »Tsn Felipovega distrik ta; toda pokoravati ac ni hotel mehiškemu zakonu in predložiti svoje zahteve. Mehiške oblasti ao pregledale 104 lastninskih ' pravic, ki jih je predložila llussteea kompanije Dognale so, da ima Doheny le 11 odstotkov dobrih lastninskih prs-vic glede Jan Felipovega olja. Ali človek, ki je poderil državnemu departmentu zemljišče za poslani ško poslopje, pravi, da morajo ovržene laatnineke pravice držati Po oficijelni izjavi fco morala Huasteea kompanija plačati en miljon pezov densrne globe zersdi sleparskih laetninakih pravic, mehiška vlsds pa prekliče devet dovoljenj za vrtanje na Jusn Fe lipovem teritoriju, ako korporaei ja ne dokaže, da ima pet in sedem deset odstotkov dobrih Isstnin skih pravic. To akcijo fcodo najbrž naslikali kot ponovno mehiško izzivanje, toda Dohenyjeri interesi so že vedo .kako nastopi tajnik Hughea. sko bo ameriško ljudstvo dosti hvaležno za stavbišče potlaaiške ga poslopja ln ne ugovarja vojni proti Mehiki, da t* ohrani Jan Felipe za Sdsrard U Dohenyje. Tako gleano kot morejo prote-rfirat. pod jarmi jena Ijudatfa pro i eeatralao-amerinm čeao t,VfU proti ižključ^i Mehike k takozv-ne m'----- —* a;., oblike, ga bodo zopet po-j1""* , •►ali Ll aazaL irovne in rszoraževal (Dalje aa 3. struni.) New Vork, N. T. (Fed. Prem, Štabni poročevalec.) — Kukluk-sklan, njegovi organizatorji in odborniki uživajo v New Torku, reklamo zaztonj, katera bi jih sts-la miljone dolarjev, ako bi jo morali plačati. In to brezplačno reklamo izrabljajo pošteno. Prav pošteno izkoriščajo zabitost mestnih uradnikov v . svojo korist in rsvno tako način, po katorem grme proti njim župan, policija in neki aodnik. Župan Hylan je na pr. hotel ustaviti kukluksovakp delovanje in je priporočil policijskemu ko-mizarju Enrightu metodo, po ka teri spodi klanovce iz mesta, kakršne se poslužujejo kukluksi napram osebam, ki jim niso pri srcu. Na kratko: Župan je ukazal policijskemu komissrju, nsj spotil organizatorje, Kukluksklana U mesta. . Vse, kar je storil sodnik Msn-cuso, je bilo, ko je dvema velepo-rotoma priporočil, naj preiščeta delovanja Kukluksklsna, da jo ponovil neke vrste govor o zakonu in redu, kakršnega je nekoč naperil na svojem sodišču proti radikalom — končno je pa izkopal staro postavo, ki prepoveduje trem ali več osebam ae shsjatl a maskami na obrazu ali pa pobarvanimi obrazi in pravi, da je vsa kdo Izvršil prestopek, ki stori kaj takega. ' Vse kar je policija storila do čaaa, ko se to piše, se pove s tem, ds je predložila dlstriktnemu javnemu tožitelju ln veleporoti listo, na kateri je 800 kukluksovsklh imen ia tukajsifjegs mesta in nekaj lztiaov qflcijelncga glasila klanovcev, ki izhaja v Atlantl. Tako malenkostni so bili ti dokazi, da je distriktni javni tožitelj Peecora, kateremu ao se izročili vsi dokazi, rekel: "Dozdaj nima distriktni pravd-nik informacij ali doksiov o činih, kstere je izvršila orgsnizacijs in so kaznjivi po kazenskem zsko-niku. Povest o klanovclh je povest o predsodkih in sovrsštvu, o tajnem in strahopetnem nasilju, ki se pokriva s plaščem patrijotizma in krepostmi. Vprsv te visokodoticČe frsze o nsmenih so očarale tukajšnje avtoritete, zersdi tega se ne moro dvomiti, ds mestne oblasti žele, ds se klanovei počistijo iz mesta. V New Torku prebiva veliko Židov. In mestna administracija se zaveda tega dejstvs. Poleg je župsn katoličan in tudi nska-teri višji imenovani meatnl uradniki so katoličani. Pa tudi med sodniki v New Vork« je nekaj katolikov.. Vladni in lokalni detektivi so se še zdavnej beheli, da jim je vae snano, kaj namerava tukajšnja komunistična skupina In druge take skupine drugje. Dnevnik "New Vork Herald" priobčuje celo vrsto člankov o komunistični stranki in sedanji delavski stranki (Workers* Party), v katerih pripoveduje, da ao špijoni Wm. J. Burnss zeupni člani teh organiaa-eij in nekateri eo celo odborniki, Nsmen teh členkov, za katere je oekrbet meterijal najbrž Burna, je ta, da je ta špijonski sistem preprečil. da ni par tieoč ljudi strmo glavilo vlade. • Avtoritete se seveda niso po-služile te metode proti klanoveem. Ako so se jo poslužilr, tedaj niso prineule saj nobenih uspehov. Kajti ofieijelnl javni tožitelji ČU-tije, de ne morejo pogrešiti nit enege svojih špijonov. kejti če te vohune oblofct z drugim delom, pograbijo komunisti armado, potope mor« s ne o in na^ijonalizirejo premog. STONA PREMOGOVNA KO MISIJA POSEtE MED RUDAR JE IN OPERATORJE. Washington, D. C. — Zvezna premogovna komisija, katero je organiziral Hfrding po aklepu kongresa pred nekaj meseei, je v soboto povabila vodilna operatorje in odbornike rudsrske organizacije, da naj pridejo ta te-dem v Waahington na poavetova-nje s njo. Komisija bo skušala ia-ravnati sporne točke flede sklepanja prihodnje mezdno pogodbe in a tem preprečiti novo atavko prihodnjo apomlad. aiaijTi I .: '-jltiH . -I. HERFINSKA POROT« JE KDHCHO 8E5TMUEM. Večinoma farmarji bodo odločili a usodi petih premogar jev. lASLJtANJB PRIO PRIČNE V SREDO. Msrion, lil. Porota, ki ima odločiti usodo petih rudarjev, ki se bodo prvi zagovarjali zaradi znanega "masakra" stavkokasov ia gardiatov v Herrinu, jc bila končno sestavljena sadnji petek. Porotniki so večinoma priletni farmarji, ki so od časa do čaaa delali v premogovnikih in nekateri med njimi so bili tudi Člani rudarske organizacije. Eden aam porotnik je unijaki rudar. Pet tednov je trajalo izbiranje porote s v ta namen je bilo ispra-i enih 250 porotniških izžrebancev. Ko je bila porota kon&no ae-stavljena, je aodnik Sr sporazumu z obema strankama odgodil o* hravnavo do prihodnje arede, tako, da bodo val prizadeti imeli štiri dni odmora. V sredo, ko dr-žavid ptavdnik in glavni žago-voralk končata r. otvoritveno a-d reso na poroto , bodo nastopila prve drŠavne .priče. - Sodnik D. T. Hartwell je izja. vil, da ne bo trpel nikakršnih da* monatracij v sodni dvorani v pri-obtožencem, odvetnikom ali proti pričam. Nihče ne sme na noben način izražati simpatij ne mržnje do obtožencev ali katere druge štranke. Kdor prelomi to pravilo, pojde takoj v zapor. Vseh skupaj je obtoženih 77 rudarjev. Ko bo obravnava proti prvi petorlei končana, ptide na vrsto druga skupina in tako dalje. Procos se bo vlekel dolgo Ča-ss, vendar p» je odvisno o izida prvo obravnave kaj čaka drugo obtožence. Glavni obtožene! so prva pctorieat ako bodo ti oproščeni, tedaj bo akoro gotovo ob-tošnica proti ostalim umaknjena. STANOVANJSKA MKERIJA V WA£HINOTONU. Washington, D O. — V glav-nem mestu so kraane palače, a na strsnskih ulicah ao hiše, ki bi nI* kakor ne smete služiti ljudem sa bivsliščs. John lhler, stanovanjski ekspert in tajnik smcrlške trgov, ske zbornice, je opisal taka bivališča kot gnezda bolezni in zloši-nov. V teh etranskih ulicah .stoji okoli dvs tisoč pet sto hiš'in v njih prsbiva okoli devet tisoč ljudi. lhler je priporočel, da s« U hiše podro in se lastniki prisilijo, da grade hiše, ki bodo stale pri uliel in ne ob stranski uliei. Nekateri pravijo, da bi šlo vse, ako bi tega prsklicanega profita ne bilo. Dokler bodo ljudje mali' kovali — profit, toliko čaaa bodo airomaki prebivali v hišah, ki so vse nekaj drugega U za ljudi sposobna bivališča. In nič drugs-če ni v glevnem mestu. k šara i paikai IZVOZ IE NEMČIJE NA JAPONSKO SE JE POMNOtlL. Washington. D. 0. — Sedej je izvoz is Nemčije na Japonsko reč ji, kot je bil pred Izbruhom vojne. V letu, ki je končslo z letošnjim mejam, ae je uvozilo ia Nemčije M,000,000 jenov blaga in'produktov. Pomnožil ae je za 22,tfi0^0C jenov nad irvevom v leta IttU Največ uvozijo vrvi, konoprlj. I»r r v 11, barv, kovine, znaaetveall instrumentov, ar, kemikalij ia razstreliva. 15n jea je prijllšn» pol dolarja. ' r KOMPROMISNI □ARDANEL5KI REŽIM JE SKRPAH. Rusija dobi aadaš v kontrolni ko-misiji. Turki ao sprejeli načrt a nekaterimi pridržki. GLAVNO VPRAŠANJE KDAJ iS JE OLJE. Lausanc, Švica, 9. dec. —Vprašanje Dardanel je rešeno a kompromisom, na katerega je končno pristal v načelu tudi Oičerin v imenu Sovjetsks Kuaije s pridržkom, da mora prej čitatl detajli-rano iadelane točke, prodno jih odobri, dčerin in Rokovskij sta s Turki vred dosegla toliko, da je bila v prinioipu sprejeta točka, da bodo le manjše bojne ladija tujih držav smele pluti skosi ožino v Orno morje. Ameriški sestop-nik Child je dejal, da se a tem strinja ,kajti Združene država itak na pošiljajo drugih ladij kot rušilee v zaščito avoje prekomor-eke trgovine. Na včerajšnji aeji je prvič sprsgovoril jsponskl delegat ba< ron llajaši glede Dardanel; Rakci je, da ima Japonaka avoje ia-toress v Sredozemskem mofju in upa na. trgovino a črnomorskimi državami, aato pa Šel), da je ožine odprta trgovinskim in bojnim ladijam. Hsjsši je podpM smeri-ški načrt. Čičerin ae ja zopet spopadal a Curzonom ,ko Je zahteval, da l* majo ruakl delagatje priatop k tajnim sejam podkomieije naval-nih Izvedencev, ki imajo orgafti* žira t i kontrolni rešim aa DarSa-nela In Bospor. Curzon ja odklo« ni I zahtevo, rekoč, da ae podkomisija bavl tudi zdrugiml vprašanji, ae aamo z ožino. Dejstvo« de so Turki Uho hite« popustili in sprejeli kompromis, ja dokaa, da ni bilo med njimi in Ruei trdnega sporssums. Rusljs je sahtevala za Turčijo več kot lamet paša tam. Kakor zdaj stoji stvar, je dar-danelsko vprašanje v glavnem rešeno na sledeči nsčlnt ožina je odprta v mirnem času trgovskim ln bojnim ladijam vaeh dršav, v vojnem Času pa le nevtralnim bojnim ladijam. O velikoeti ladij še ni saključeno nič deflnltivnO' ga. Kontrolo demilitlrizma ožine je v rokah mednarodne komisije, v kateri bodo zastopano vsa države, ki imajo intereee v ožini in na Črnem morju Deiegatja so mnenja, da bo konferenca končana mogoŠe v dveh tednih nakar dobe Turki meaec dni časa za debatiranje o pogodbi v angorski skupščini. Glavno vprašanja, ki še ostane aa rešitev, je mozulako olje. Nakate-ri poročajo, da je Anglija pripravljena dati Turkcm nazaj pe-trolejslfo okrožje v Mezopotamiji a pogojem, da dobi prednost ns oljne koneealjei drugi pa pravi-vijo, da bodo zavezniki molčali o oljnem vprašanju, dokler aa ne zedinijo med seboj. Carigrad, 9. dec. — Turška vlada je odredila, da morajo zapustiti njena tla konzuli In poštarji vseh držav, ki so v vojni a Turčijo, Kntentni konzuli v Hmirai protaatifajo, šeš, da to je kršenje kapitulacij in mudroške-ga premirja. Turki eo odgovorili, da ne priznavajo veš kapitulaelj in omenjena premirovna pogodba ne omenja nikjer, da morajo Turki imeti na svojih tleh konaula ln pošte sovražnik driav, O stvari bodo raspravljall zavezniški komisarji v Carigradu a turškimi zastopniki. Angoraka vlada oetro proteeti ra proti propagandi, ki ao jo organizirali Angleži proti izvolitvi novega kalifa, Ia Bolgarije so prišle vsot I o revoltl, katere vodi neki Alak* sandrov. '^diUjšJMd .MMš-i ■'>■ La . 14 Boji med rebelniml Turki in Grki v zepadnl Traeiji ee nada-U s j« jo Is Sofije poročajo, da so bite grške čela selo tepene sever ao od Gumuljine. Grški eivilisti ao pobegnili Iz Xanthie v Dede s ml Naročita "Proeveto" vi aH prijatelje f Čakaj plaCa PREJ PRAVI Pariz, 9. dec. — Amerika Se ne dobi tako krnelu denarja, ki ga je poaodi|a Franclj^ sa čssa vojne — oziroma ga ne dobi nikdar. Vae je odvisno od Nemčije, V franooskih uradnih krogih so so* pet dali razumeti emeriški vladi, da Franoija ne more misliti na nobeno plačilo svojih vojnih dolgov, dokler ne dobi Blatih ini-ljsrd od Nemčije. Ako torej Nemčija plača, plača tudi Franoija; ako ne plača Nemčija, se obriši Amerika — ali pa pomagaj Franciji obrni,ti vse šepe Nemčiji |* .< ■BIH FittM POLOŽAJU. Frank ja pridal padati ln Belgija, Holandija ter Svioa tudi počutijo POINOARE UPA PREPREČITI POLOM E ^JJGRABLJENJEM London, 9. dee, — Danea je bila otvorjana tajna konferenoa aa* vezniški ministrskih predsednU ko in drugih zaatopnikov ter eka* pertov, ki bodo še enkrat poskusili rešiti pogrešajoče se Kvropo gospodarskega poloma. Na dnevnem redu ja nemške vojna odškodnina. , Poinoare je prišel a železnim načrtom, da dobi denar od Nemčije ali pa nemške rudnike, je* klarna in goadova. V tem kritičnem momentu ^e je avedalo, da ja finančno stanje Francije aelo na slabem. Francoski frank, ki polagoma pada le nekaj časa, je na robu dabakla kakršen je zadal avatriiako krono In nemško marko. Ako franooakl frank iletl navzdol, pojde aa njim tudi bel' uuskl frank ln krlaa oplazi tudi kolendako in Ivlckrako valuto. I-taliianaka lira bo tudi udarjena. Iz nvlce je le prišla vest, da namerava švicarsks vlada Inflatl* ratl svoj frsnk, to js poplaviti deželo a papirnatim denarjem. Mati francoskimi bankirji ša prevladuje panika. Ameriški da* narnl kralj Morgan, ki Je bil povabljen v Pari«, da pomaga ra-organizirsti franeoeke finance ln preskrbeti posojilo za Nemčijo, je aapuatil Evropo, na da ht bil kaj doaegel| francoska vlada je savrgla njegov načrt ekonomska vpostavitva. Polncarejev nsčrt zdaj Ja, da Francija hitro dobi nskaj mi* Ijard zlata. Ako ga ne dobi in še AugUja le enkrat odreče briaanja svojih vojnih posojil, tedaj bo Franoija hitro dobila nekaj ml* Ijard Blata. Ako ga na dobi In ša Anglija ša enkrat odreče briaanja svojih vojnih poeojll, tedaj-bo Francija na avojo pest Šla po slato v Nemčijo. Poroča ae, da bodo Franeoai vrgli pet divlslj vojaštva tja do Essena. Kaj doae-žejo s tem, pove prihodnjih par meseeev, At i rje ameriški, pnelaniki aa-stopajo Združsne drŽave na Ion* jonski konferenci, ' Velika vaš-nost as pripisuje dejstvu, da Je prišel Is Borilna ameriški poslanik Hougktoa. PRVA KNJIGA ZA IEOBRAZBO DELAVCEV JE IZll A ' Near Terk. N. T, - Ameriški delevskl iaobraževalnl Mro je Is-dal avojo prvo knjigo, kateri slede drug*. Knjig bo ladanlh eeia serija pod imenom "The Workers* Bookshelf". Vezane bodo mehko In eena bo nizka, da si lahko vsak delavec, ki rasume angleščino, nabavi avojo knjižnleo, Is katere bo m jemal izobrsBbo v svojsm pro. s tem času Prva knjiga ima naslov "Jola ing Ia PuMie Diseuseion". Hpiaal je je Alfred D. Sbeffield, aa Weeleyjevem učlllšču. • rhieego Ia okolica. V torek hladnejše ia dež, sveži jnšnl vetrovi. Temperetare sednjik U najvišja 97, najnižja M. H^iln-ok V <00, zaide ob 4 11. A I ur et 05709085 PROSVETA PONDELJEK, 11. DECEMBRA, 1922. JEDNOTE PROSVETA v1zz. z^devj!" " ^ JS1 "PROSVETA" "THE ENLIGHTEMMEMT" Or»— ilmmU W«H« br tkm SIt—U W»tU A(W«rtiainf riUi on HatiMHU BsmST Uottfcoo, tUi fflinSi IJ|>I<« o. pr i«VM, J.. f. dm. » m «ao oo oslovi Mot. ZADNJE IMENOVANJE V NAJVIŠJEM SODIŠČU. Najvišje zvezno sodišče ima izredno veliko moč. To sodišče lahko proglasi veako postavo neustavno, ki jo sprejme kongres. Ako postoji večina tega sodišča iz na-zadnjakov, tedaj lahko vetira vsako napredno postavo. Iz navedenega sledi, da je zelp važno za ljudstvo, kdo je imenovan članom tega sodišča. Predsednik Harding je imenoval odvetnika Pierce Butlerja iz St. Paula, Minn., ki je po političnem prepričanju demokrat. Veliki dnevniki so takoj pričeli hvaliti to imenovanje, češ, da se predsednik ne ozira na politično prepričanje, ampak pri njem štejejo le zmožnosti. Oglejmo si mr. Butlerja, kdo je. Pet in dvajset let je služil železniškim korporacijam, družbam za javne potrebščine in raznim inkorporiranim privatnim interesom. Zdaj je odvetnik plinske družbe in Twin City Rapid Tran-sit komapnije. Zadnja družba se trudi, da se poviša voz-nina na ljudske stroške. Butlerjeva zgodovina pove, da je večkrat nastopil kot odvetnik proti interesom organiziranih delavcev. Tako je na pr. nastopil v interesu Minneapolis Steel in Machinar? kompanije, da tisoči strojnikov ne dpbe nagrade od vlade, Ici jim je bila obljubljena v vojnem času. V javnosti je Butler poznan kot nazadnjak. Administracija pokaže svoj značaj ravno pri takih imenovanjih. Tu se pokaže, ali je administracija napredna ali konzervativna. Zadnje volitve so pokazale, da je ljudstvo napredno ravno v tej državi, iz katere prihaja Butler. Mnogi so pričakovali, da se bo ta pojav vpošteval. Ali imenovanje Butlerja pokazuje, da se oficijelni Washing-ton ne ozira dosti na ljudske želje in izražanja. Tudi taka imenovanja ne morejo ustaviti napredka v iloveški družbi. Napredek gre svojo pot naprej, če je pot gladka ali grapova in posuta z velikimi kamen ji. DELNIŠKA DRUŽBA LASTUJE OTOK. Hawaiian Pineapple kompanija je kupila otok Lania, ki je pripadal k posestvu Baldwina. Otok obsega sto petdeset štirjaških milj. Kompanija lastuje ves otok razen tisoč akrov. Otok je tako obsežen kot pet in dvajseti del Kranjske. Kompanija bo pridelovala banane in se pečala z živinorejo. Pravzaprav bo najela ljudi, da bodo izvrševali to delo. Najela bo celo ravnatelja ali vodja, ki bo vodil celo podjetje. Kompanija, to so delničarji, ne bo delala drugega, kot prejemala bo dobiček, ki ga bo dajala U ogromna farma. Delavci, ki bodo sprejeli delo pri kompaniji, bodo popolnoma jn vseh ozirih odvisni od kompanije. Kadar čitamo o obsežnih posestvih srednjeveških fevdnih baronov, še čudimo, da je bilo Bploh mogoče, da so posUli takrat tako veliki zemljiščni posestniki, katerim je bilo na stotine kmetov podložnih. Nič se nam ni treba čuditi. Saj se ni nič spremenilo razen imen. Fevdni gospod se je preje imenoval vojvoda, knez ali grof, zdaj ?e pa imenuje delniška družba ali kor-poracija. Grofi so Imeli *voje imena, delniške družbe jih imajo tudi. Prejšnji garač na fevdnem posestvu se je imenoval tlačan, sedanjemu garaču pa pravijo poljski delavec. Preje je ves dobiček spravil fevdni gospod in tlača-nom je toliko prepustil, da so se skromno preživeli. Zdaj spravi profit delniška družba aH korporacija, poljski delavci pa dobe toliko, da drže za silo skupaj kosti svojega rojstva. Izkoriščanje je ostalo tako lepo urejeno, kot je bilo v srednjem veku. \ JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. ia č i ta tal jav ProevaU. Inrin, Pa. — Danes nimam kaj posebnega poročati, hočem pa dati v javnost, kako so delavci zadovoljni t že akoro pozabljeno klevolandsko pogodbo in njenimi vstvaritelji ter danainjim delom v premogarskf industriji. Povsod se stiAiio obtožbe in pritožbe čez voditelje, češ, da je enkrat za vselej treba s njimi obrašuniti ter odpraviti sedanje voditelje U. M. W. of A. V resnici je kleti, da se pomete od prvega do zadnjega in poetavi na krmilo moie, ki bodo voljni kaj žrtvo-vati v prid delavcev, kakor sts Howat in Dorchjr in njuni tovariši, mučeniki, ki so ie vedno zs omrežjem, ker niso hoteli izusti dslsvstvs. Howst in Dorchjr sts bils dostikrst poklicana, da pre-kličete, kar ata izjavila nasproti industrijslncmu sodišču, to je proti zskonii, ki prspovsduje stavkati, a ostala sta' na stslilču za pravice delavstva do stsvke, ssto sts rsjfts šls prostovoljno v zspor, v svcsti si, ds sta s tem veliko storila za delavce. 8 tem sts prepričsls rudsrjs, ds sts vred-ns poklice, ki sts gs ssnje opravljala. Drugače pa je s Lcwisom sli Oompersom. Kskor smo do scdsj sposnsli po njunih dfelih, je nji-ms predvsem lsstns korist, delavske aploina korist pride v po-itev iele pozneje. To se j4 tudi pokssslo pri zsdnji stavki. Kdo bi torej ne šelel od savsdnih delavcev, da ss obrsčuns s takimi voditelji. Za vaak lokal js priporočljivo, ds pazi, kake zaetopni-ks bo volil, ds ga zastopa na kakih posameznih ali združenih nje izze prejšnjih let dosti izučile. kar pa dvomim, ker ravno iz njegovik dopisov je razvidao, da ima za seboj ie malo izkušenj. Co bi jih imel, tedaj bi ne ščuval Še rojake v drugih naselbinah, naj pišejo proti meni v dopiaih. To jc znak, da je prišel do konca in nad menoj s pomočjo O. N. stresel jezo. Obenem prizpavs, da ao sta^kokaai in to meni ns uslugo, d aai jaz aploh ne ljubim, da se kdo v javnosti zakaj takega izdaja, kar se studi vsakemu zavednem i delevcu. Koncem dopisa kliče rojak na pomoč nekaj naeelbin, da mu pomagajo in tudi o volitvah nekaj omenja, da niao prav izpadle. Ten^u se jaz prav nič ne čudim, pač pa bi se čudil, če bi izpedle drugače, ker nismo orgsnizirsni ne strokovno niti politično. Dokler ps se delsvec ne bo orgenizirsl, toliko šssa se nsm ni nsdsjsti boljših čssov, posebno ne, dokler se bodo delavci semi sebe prodajali in isdaja-II, kot se dsnss vsepovsod TIbgs-js, To so delsvsks nspskc. Ko pride registracijski dsn, msrsikdo nims pogums, ds bi se registrirsl ts eooialiatično stranko in pri tem si domišljuje, da potem lahko voli na soeislistični glasovnici in da nikdo ne ve, koga je volil. Kar pa ni res, njegov glas js zs nič, ker je svoj glss prodsl is na rsgietracijski dan republikancem , demokratom ali komu drugemu. So ljudje, ki trdijo, da ni tako, jaz pa vedno trdim, da ako zatajim svojs mišljenje, ds zatajim ssmsga zebe. Delavci imamo pač vsskovrstnc napake in tako jik imam tudi jaz, akoravno ne na volilni dan. Imam jih pa in ena največjih je, da še niaem državljan, druga pa je erčna, ki mi-tudi dela neprUi-ke. — Jernej gskslj. konvencijah. Ds ns. *»odo izvoljeni teki; ki se dsjo podkupiti in postsnejo celo izdejslci onih, ki so jih izvolili, kot sc jc zgodilo pri sadnjem zborovanju v Indis-ni. Tsm ss js izjsvU eden takih ssstopnikovi "Ksj meni msr, nsj bo ' akor hoče, samo da sem jas dobil doati v žep. To je dbksz, ds so zsstopniki poasmeznih lo-!:slov odgovorni ss delovanje v orgsnizsciji ia kake voditelje bo imele v bottoče U. W. M. of A. ...«-Priporočam članstvu rudarske organizacije, ds ss udeležuje lo« kslnih s bor o vanj in kadar so vo-litvs dslsgstov, da voli može, Id so že kaj žrtvovali za organizacijo, ne takih, ki jim ni drugega kot ss čsst, zsbsvo ia dobro pls-šo. k Dopisniku v O. N. št. 273 iz Msnorjs, Ps., hočem dati kratek odgovor. Dopis jc v reinici zsnimiv posebno od zsčetks, ko pričenjs v svojem dopisu, ds ni mislil odgovsrjsU ns moj dopis v Prosveti. Jc peč mnogo njemu enskih ljudi, ki se sicer zeoblju-bljo zs ksko stvaj, da ne bodo storili, slednjič ps jih premsgs. To pomeni,, ds do«Unik ne more ssr i '*bs kontrolirati. On omenjs, ds čs so vsi West-morelendčsnje stsvkszl, ds jc nsjbrliše, ds so tiho, drugsčc ps ds se lopne po meni. Priporočal bi dopianiku, naj šs enkrat'šita zsdnjs dvs moja dopiaa in videl bo, da jih jaz niaem nikjer nazl-val za stavkokaze, ampak le opi sel razmere, katere so naataie i wcstmorelandskem okraju. To je uokas, da dopisnik ne zne ali pa ne rezume, kaj čita. Za to mu tudi ni zameriti na njegov izraz dopisu, ds se družeče lopne po meni. Omeniti morem, de cent čul od oeke osebe, de se je nekdo ns Msnorju izrssil, ds me bo ubil, ksder me dobi. Dopisnik mi tudi grozi v jevnosti, sato mu svjetu-jem, kar je veliko boljše zs sije-gs. ds bi ns dsjsl tekih budslo-sti v jsvnost. Kej pe, še bi sc me-ni pripetila keks neerešaf Vss kdo ims poleg sovrsžnlkov tudi prijatelje ln tedaj bi gotovo do-bili premogarja ter hoteli poje snlla o izražanju v jevaostl, de se lopne po meni. želim mu torej, ds bi pesnSjše čitsl ln pri piss aju bolj preuderil, drngeče Še lahko pride v neprilikc. kar pe nl moje šelje. Dopisnik tudi šoli Izvedeti, ko Springftald, HI. — V št. 281 se je oglasil "poročevalce" is Springfields. Kdo si je neki toliko okorsjšil, sepi si .gpislU, ds bo zo-poročal iz petnajst letnice, mi to ni bilo nič tsko novegs, kajti vss to sem že slišsl na ssji, ko sem brsl dalje, sem videl, ds piše tudi o moji žalostni zadevi. Čudno se mi zdi, ksko da si jemlje to pravico, ko ni nič oškodovan, dS daje v javnost mojo zadevo, da jo čitajo rojaki po Zdru-ženih državah in še v stsrem kraju bo kdo bral. Če je poročevalec že morsl dsti v jsvnost, ps nsj bi se bil podrobneje informirsl in prišel do mene, jas bi mu bil vse razložil, ker to je cels storija in ssmo jsz jo ,znsm popisati ns kdo drugi, ki mu ni znans. Ksr sc tiče onegs, ds sem nekemu rojsku uksssl, ds nima več vstopa v mojo "šendo", jas nisem rekel ns mojo zemljo in ne v pečlsrijo. Poročcvslec me imenuje pečlsr js; ds, pečlsr sem in po iten, nikomur nisem do dsnss ie ničessr ostal dolžan, nikogar o-kradel sli pgoljufsl, kakor sts ons dvs mene zs vse prihrsnke, ki sem jih imel. Reči morsm, če bi "poročevelsc" imel ksj so-čutjs do mene, bi ss bil prsmislil, ko je zsčcl pissti o tej zsdevi, pa bi bil popisan list vrgel v peč. Po njegovem pi»nnju bi sodil, kskor da ml privošči to. Iamnujs me Tončka. Tonček, Janezek itd., to so bili v stsrem kreju teki, ki so nosili ie dolge srejce. Nemsra ps misli "poročcvslec" ds sc jss vrsčsm nsssj v otroško dobef Prsvijo, da starec nima več pameti l:ot otrok, ali me dopisnik tako sodi? "Poročevslcu" bi svetovsl, da predvsem, če ims ksj ne duši, pomete pred svojim prsgom. Če se ni še tsko dolgo nihče oglasil is te nsselblne s dopisom, kjer je zmerom dosti novegs, ps nsj bi rudarjev izven unije, da vladata sovraštvo in rszdor. Lastnikom premogovnih rudnikov raste greben, da ravnaj«? z unijskimi delavci kakor hočejo, emejejo se v pest, ko vidijo, da kar se jim ni posrečilo po tolikih letih, ko ni-žo štedili ne truda in nc denarja ia se poaluževali najumasanejših sredstev, vee to ae aedaj posreči "voditeljem" premegerjev, ki so kan ai nadeli nalogo "odrešiti" seške rudarje." Jaz tega stavka ne razumem, kar vem, je to, da smo si kljub vsem pregreškom, jjp jih je napravila organizacija, obdržali etaro plačo in da tisti, ki so dslali ob čssu zsdnjc stavke, niao o-pravičeni do tega, ker so niao z nami borili. V rokah imam letak, ki ga je dal v cirkulacijo A. Howat dne 28. oktobra, 1922. V tem letaku odgovarja Lewiau, ki je imenoval v časniku "Illinois Miner" kan-aaške premogarje, Id ao delali med zadnjo stavko, sa skebe. En etsvek Howatovega odgovora ae glaait "Predsednik Lewis pravi, da ao ti mošje ekcbi in stavkoka-si, toda dovoljujem si rsči, ds prsvi skebi, prsvi lopovi in pravi izdajalci delsvskegs gibsnjs naroda so možje, ki so s krutostjo in brutslnostjo s strahopetno in zločinsko skcijo prisilili dobre može, kakokrini zo malokdaj ži- zakonov. Novo pravo daje ruske veli, da so šli na delo proti njiho- mu delavstvu gsrsncije, da tud vi volji. To ae torej prsvi očeta grajati, sina (nsunijskega rudarja) hvaliti. L. Junko je tudi opazoval tega otroka, ampak njemu sc ni do-psdel. On piše, ds ga imajo kom-psnijs rsds in ima boljši kos kruha, a zdel se mu je umazan, ker piše, da mu jc treba mila. Ksj bi bilo, ko bi bili Šli vsi delst med zadnjo stavko f DelaU bi za majhno plačo, družbe bi sopet odprle svoje prodsjalne, kje bi bil človek vedno dolžan. (Prav povedano, aaj jc tako tudi. Kanaaškemu rudarju nl treba napraviti obljube uboštva, kot menda frančjška- pet enkrat poročal is glavnega mesU iliinoiškega. Ko sem bral -delat naj gre v rov, pa radi veselice društva št. 47fi-ssdostujo), smpsk tsko jc vssj toliko svoboden, da lahko kupi svoje reči, kjer hoče in lastuje avojo hišico, če jo ims. Zstorej vsi v unijo. Veste, ds od ■linijskega rudarja pa do sužnjs je ssmo en korak in je zadnji čas tu, da se orgsniziramo. Družbe se ft pripravljajo ns nov naval spo mladi. — Prank Jug. SLIKE IZ NASELBIN. O. — Zopet sem imel priliko malce ae razvedriti; to, pot sem namreč dobil povabilo od prijatelja iz Girarda, O., da je društvo Ljubljana, SNPJ, priredilo vinsko trgstsv ns Zahval ni dan. Na predvečer sem bil sils zaposlen z gumbi, mcito katerih sem imel Žeblje. Za čevlje nisem mogel dobiti nobenegs primerne gs Čistils, da bi jih namazal, sled njič sem gospodinji izmaknil čr nilo zs peč, katerega je pomoto-ms pozabila spraviti iz peči. Še velika skrbi me jc čakala. Treba je bilo tuhtati, kako priti tja, ker sem slab geograf in navezan na informacije. Te sem dobil epotoma od zamorca, ki sem gs srečel. •Njegove zunsnjost je govofrila več kot bi prebrsl debelo knji go. Vss znsmenje so kazala, da nepretirano lehko rečem, da jc najmanj dvakrat že premeril Vze tračnice emeriškega kontinenta. Ponudim mu smotko in povem svojo željo. Možu so ss ustnice tsko nspsle, ds sem se zbal kake nezgode, potem r»e je okrenil smer, odkoder vzhaja solnee, pa pravil "Tisti breg, potem še en breg, neto doline, potem melo nižje na levo, malo vižje ne desno in zopet dolins. ..." Tsko je Minsral, Eans. — Zdsj, ko sc je nekoliko poleglo ra/b urjenje, ki je trejslo leto dni po tuksjš-njih premogerskih krejik. lehko bolj trezno TUDI TO SREDSTVO NI POMAGALO. Senator Kellog je propadel pri volitvah v Minnesoti. Njegov resni nasprotnik je bil Shipstead, kandidat far-marske delavske stranke, ki je tudi zmagal. Senator Kellog je v političnih krogih poznan kot železniški senator. moUk ■ i—. . Ko > bila volilna kampanj, na vrhuncu, se je Kellog| £££ tudi kU uved.ti, poaluill Each-Cumminsovega transportnega zakona, da like je v resnici še etevkarjev po la ln čaaa prej kot pridemo v pra-pridejo potrebni vozovi, da vanje nalože farmarji krompir. P«*«»»eznih naaeiblneh. žal, da j vi tir. J Znano je, da je letošnja letina dobra. Farmarji so pri- lud- ttfl vt,tt dtl ^ kr-tkilB ,u Mu * delali veliko krompirja, ni pa bilo železniških voz, da »uiugi psi uko|ism v ncmijo. i, T ^—:------ j , l^T^ r1??" kandidate, J^^i JSRS poročali, da bodo železniški vozovi kmalu na mestu, da Meti, marveč poefciamS bil še scdsj molčal, kar se mene de jel navodile dalje, dokler ni tiŠe. Z brstskim pozdravom. — ton Por, člsa droštr* št. 47. Delavske razmera so še ne vrzte, toda rojaki ae pritožuje nad nizkimi plačami. Pri "Ti Ohio Leather Co.," je največd poelenih rojakov, kjer izdeluje] usnje. DotiČna kompanija obra tuje s polno psro. Tu pri nas v Salcmu, On je fc vee poetarem. Nekaj več se nas ji nabralo. Največ rojakov dele i premogokopu, ampak kot sliliQ tam ni preveč udobno, ker je pre mogova plast samo po tri čev ljc. — Firma, pri kateri jaz de lam, potrebuje mehanikov, d, pa ne bo napačnega razumeva nje, moram pojasniti, da sprej mejo samo najbolj izvežbaoe de lavce za barvila (dycmakcrs). C kdo izmed rojakov ve za I zmožnega, ki nima dela, milahkl piše po potrebne informacije. I Pozdravim rojake v Girardul želim, da bi vsaj vsak mesec imeli vinsko trgatev, katere pa bi veda moral biti tudi jaz deleži A. O. Dressler, 421 Arch. St., ■ lem, O. m oa- IZ SOVJETSKE RUSIJE, Civilno pravo. — V ruski cen-trslni .ekzekutivni komitej v Moskvi se je v zsdnjem zasedanju bavil e tolmačenjem novih civilnih sem vedel ravno toliko kot prej, ko js sačel. Tja aem prišel ob uri, ko pe tdia v druvo poje. Do prireditve mi je torej oeUlo dovolj ča sa, ki sem gs pa porabil s tem, da sem obisksl par prijeteljev, ki jik poznem še izza mojege biva premislimo, kje smo nje med ajimi. Hitro so nem po tekale ure med prijateljskim ras govorom, k čemur je budi mnogo pripomogel tieti od zida. Prireditev je bila precej žive- — . • . .. | , , . , , v jhns. čemur pe ss ne šudim. ksjti so »e zs to bi tudi dopisniku ave- sveti dvs dopise, kotera ste ssi tndi meni se še eedej cedijo sline vfui. 1 I . , ----; J I0**}- *** m p^peifis. On pl- oba bavtla o tem. V številki 279 ko ss domislim one svete lese »e odpošljejo na trg. Veliko farmarjev je spodoralo krompir ŠS. ds se neprej ne bo nlkoger piše rojek L. Junko: "Resnice je posode ki so d raSSLTS aH pa puitllo krompir v zemlji, nekateri SO ga spravili V ^ ksteri vedno n, ds ja neloŠsaa vse pr*«.l*Wn če?ji in Vluičarke butajoč Dri kleti, drugi pa zakopali v zemljo. p^««0«« j« <1e sa nekatere, ki so stavkokazili 1 stal produkt iz trte. NotreaMšinn ^p-.. sadnjo stavko. Zaveden de- dvorane je bila precej okrašcaa. lavne Ims do tskik ljudi kujšo ks ^^ W ... ------^---- —. —--------------- tiste, sen, ds jik preaira." Nasprotno farmarji lahko odpošljejo krompir na trg. » !« IskerBčaje in poleg toge pa piše rojsk A. ftuler v števil- Uid volitev pa pokazuje, da tudi U poteza ni poma- ft ^^^ negradimo sa njih gnla Kcllogu do zmage. V ^^ ^^ SfiS1: . ^^ I Dopianlk pravi, da so ga iskat ki 2SSt "Rezultat dela ter orge-niaatorjcv^aonaajih In domečikž je, da jc danes tritisoš ksušaškib « ■ t - I J a najbolj ao ja kradle cvetke v narodnih nošak. Bil je to ažltek sa bogove! Na programa je bil tudi nastop pevskega društva, katerega pa nieem mogel poša kati radi edaljcnostu pod novo gospodarsko politiko oatane vlada v rokah proletarija-ta. Gospodarska podjetja se lahko združujejo, vendar si drfevs lasti pifcvico, ds taka združenja prepreči, ako to smatra, da je za obči blagor škodljivo. Vse važne industrije, železnice itd. ostanejo v rokah vlade. Posameznim ose-bam je aicer dovoljeno lastovat podjetja in jih izkoriščati, toda nikjer ,kjer to škoduje državi Taki lastniki imsjo druge posebne obveznosti do držsve in se morajo rsvnsti kakor jim dovoljuje država, industrije pa obratovati pod kontrolo države. Rusko kolandski trgovski o> brat. — Msd Rusko in Holsndi-jo js zopet otvorjena trgovine, ki se jo lahko smatra sa oficijel« no. Kskor hitro so bile sklenjene trgovsks pogodbe; sta odplUa is Petrograda dva parnika, naložena z razžaganim ledom in od tedaj stalno vozijo ra?ne lesije isdelke na Holandsko, v Rusijo pa dova-žajo druge industrijske izdelke. Zbliževanja s Kitajsko. - Iz Čite poročsjo: V Pekingu je 17 različnih tvrdk ustanovilo; trgov-sko zvezo, ki si je zš^fcelk glavni qilj avojega delovanja za zbliža-nje z Rusijo. Isdr'^ie novega denarja. — Svet ljudskih komissrjev je izdal dekret zs izdajo novega denar-ja, ki bo nosil tisk letnice 1923. En rubclj letnico 1928 bo po vrednosti cnsk milijonu rabljev letnice 1921. katere bo treba zamenjati. Bankovci leta 1922 bodo o-stali v prometu in bodo računje-ni po njih nominalnih vrednosti Mova volitve v Minsku. — V Minsku so končsle volitve, pri ksterih je bilo isvoljenih 147 ko-munisiov, 28 ps nestrsnksrskili Vsi nestrenkerski ksndidsti so bili na komunistični volilni listi. Udeležitcv volitev jc bila zelo velike. Častni člani pstrogradzkih sov-jetov. — V tovsrniškem okolilu Neve je bil izvoljen zs čsatnega člana petrogradskik so v jetov nemški komunist Max Hoelz. It drugih velikih tovarn so bili izvo-ljeni Dombal, francoski komunist Rappaport, Klara Zetkinova in Mac Manua. Nove volitve med petrogradake sovjete so bile tudi zelo živahne. Izvoljenih jc bilo 141 komunistov in 10 nestrankar-jev. ▼kod nske sovjetske armado v Vladivostok. — Iz Čite poro<'s-jo j Čete revolucionarne rusk^ armade o bile pri vtodu v Vladi-voetok burno pozdravljene in pre bivalstvo jim jc pripravilo veliko goet'rrnje. Mnogo prebivalcev v mestu je jokelo vesel js. ko so prikorakale v mesto revolaci-jonerne čete s rdečo zestevo. Pod jeponeko okupacijo je bil Vladivostok kakor Lumrl, scdsj ps se je nesslils v mesto prevs živahnost. V meetu ni nobenega ja-ponakegs vojaka veš. Baknarska industrijo nafte je v sadniem letu zelo napredoval«. Število delavcev se je pomnožilo od 1^000 ne 18.700. Število v o-bratu nabajajočih se strojev is seaalk sa olje pe se js podvojilo. Položaj industrije v Orala Is daetrija r uralskem gorovju jr o» živela. Rudišča v Btarndinsko » Verhneufelejskn eo odprla večje število novih jam. Ravaoteke se ee topilnice pomnožile In rasšinl«-Drage -»varne so »trojno oprem« na aere izpopolnile. . isJLJfatf. S PRO SVETA '»OSPELJBK, 11. DECEMBRA, 1922. (Feder»tedPree#). Eudarji ▼ Indlsni mogoče ja -tivkajo, »k® •• operatorji ne hoJo ravnali po »klepu mednarod-Le odbora rudarake organu*-J? in odračunali aaeamenta za cokritje stroškov zadnje atavke. Operatorji ae branijo odračunati U asesment. Odborniki orfcaniza-c e io zagrozili, da poklttejo ts-koj rudarje na itrajk, ako ne bo iiesment plačan. Zvišanje meade. Tellow Cab Co. v Chicagu je zvišala zvojim ioferjem mezdo za dvanajst in p„l oditotka s 3. decembrom! guvka železniških delavoev jUchmondu, Ca., traja še vedno od j julija. Nekaj članov organiza cijp m je vrnilo na delo med ke jyt in bili so takoj izključen iz u siji. Politična akcija. Zastopniki delavskih in farmarikih organiza-iij v Minneaoti so na konferenci v St. Paulu zadnji teden skleni li, ds naj organizacije delujejo v »smostojni delavski in farmarski politični stranki, ne pa pod masko atrsnk. Organizacije pošljejo močno' delegacijo na zborovanje Konference za napredno politično akcijo, ki ae vrši v Clevelandu te dni. Kampanj* aa organiziranje krojače v v St. Louisu je zdaj teka. Organizatorji unije čepi carjev in klobučarjev ao tudi na delu. Organizirano alamnikarioe New Yorku, ki niso dobile vstopa v unijo "United Hat Makera of America", so ustanovile svojo lastno unijo z imenom "Uniter Pelt, Panama and Straw Hat and Operators' Union", ki se je pridružila Ameriški delavski fe deraciji. Unija je pod vodstvom sveti, ki obstoji iz delegatov iz vsake delavnice. Članarin* znafia en odstotek mezde in poleg tega ;e še posebni aaesment za bolniško podporo. Krojaika unija A. C. W. H^E Jt glavnim sedežem v New Yorku ;e sklenila investirati $200.000 v krojaške delavnice v Rusiji, ki :'e glavni ustanovitelj te korpo-Taeije, je s tem sklepom odgovo rila nekaterim kritikom, ki pravijo, da inozemska podjetja smejo se pričakovati, dobička Rusiji. ne Razne vesti« PRIVATNI OLJNI INTERESI DELAJO ZMA&O. (Nadaljevanje s prve strani.) »e konference, ki jo obdržavajo dHefjatjc pet centralno-ameriških Republik. Ali ameriški pomoričoki »o v enem mestu neke centralno-smciiškc republike in drugi so pripravljeni, da odvrnejo protest drugih. V Nikaraguvi je številna frakcija, ki jc zadovoljna, da so ameriške četo v glavnem mostu Ta frakcija sestoji iz družine Chamorro, Chamorrotje nieo bili ,losti poznani v politiki pred zasc-dnijem Managuvo po ameriških Jetah v letu 1912. Zdaj ima štiri "Ivajnet članov te družine viso kc državne ilužbe, ki pričenjajo » predsedniško službo in se nada-,j»J< jo skozi kabinet v kortgres, v ^ J " Ku in diplomatično službo.■ l>«maci NikaragvaČani gledajo na < hamorrote kot domaČe prin c<>. ki Ke vzdržujejo e pomočjo ameriških finančnikov, katerim je ''"voljeno, da smejo biti zodeležni °l>l« nj( vanja in časti, ki jih njim |>n«ijo službe. Veliko protestov jc bll° poslanih proti tej dinastiji v Wa*hingteu, toda zastonj. In W'»ijo se glasovi, da pride v krat-*"»> ljudska delegacija v Wssh 1Jn»,°n, da razgali aušnoat 7 avoji dežoll , , . — apolitanci se ne morejo razume ti." Odločno je pa zanikala, da je njen aoprog prejel kakšno piamo od črnoroksrjev. V branjariji ni ničeaar ukrade jga. Roparski umor je izključen. wanj včeva vdova prsvi, da je njen soprog imel navado, da je prišel ob devetih domov. Ob tej uri je zaprl branjarijo in šel domov. Ko ga ni bilo domov, je čakala do ene zjutraj, na kar ss je napotila proti brsnjariji. Našla je vrata odprta n v branjariji je bila tems. Čakala je pol ure, da pride mimo kateri človek, kajti aama se ni upala v temo. Ko ni bilo nikogar mimo, se je toliko o-junačila, da je vstopila in prižgala luč. Tu se ji je nudil strašen prizor. Zakričala je in prišli zo sosedjet ki so obvestili policijo. KAJ JB BILO MA LUSITAKUI VKRCANEGA? MlflTKRUOEnr UMOR. Kranjevso nbit s soldro. Chicago, I1L — Branjevca Jo-*Ph Alborga so našli ležati v •'»ki krvi v njegovi branjariji. mizi bliao trupla je stala sta-* do polovice nalits z vi-J"m. klobase i« nelomljen hleb tr«hs. Na mizi sU stali dve praz 11in policija eodi, da je bra-pil s morilcem, predep ga £ »moril. Rlizo branjevca je le msjhn« sekirica. Branjevec £ "nri tri smrtne rane na glavi, »ovorile, da je bila roka iz-'Mno mo*«eg« šlovela, ki je ls-udarec. h;*njevfctt vdova sodi, da so 3^'jani umorili aoprogs, ki je Dejala je, ko je hi-w kel, ds ao ekaekuclje republlča-nov navadni umor, nad katerim as mora agrašati ves eivlliairan avet. Umori iaalvsjo nfive umore in na ta način as bodo kisli Irci toliko čsaa, ds ae vsi pokoljejo. Minister as notranje atvan Higgina je zagovarjal ekaskusl-je, rekoč, ds ao potrebne. Republičani, ki ao bili včeraj Uatreljenl, so: gen. Rory 0'Conn nor, Liam Mallowes, Joaeph Me Kelvey in Riehard Barrett, Mol-lowes se je odlikoval s neštetim junaškimi čini v vojni i Anglijo in Angleši ao gs ematrali aa svojega najnevarnejšega eovrašnika na Irakem. Angleži ga niao mogl nikdar dobiti svoje roke, ds ga bili ubili — storili pa as Irci. Angleši ae lahko amejejo Turški 11*11 grodjo g novo vojno. / Carigrad. — Turški čsaopisi Carigradu, da niao zadovoljni potekom konference v Loaanl svarijo delegate, da turška arma da, katero vodi Kemal paša, danes nsjmošnsjša armada na svetu, hi bo imela šfdnjo besedo šs bo mir ali vojna. Wellington, Nova Zelandija. — Splošno glaeovanjo o prohibicL ji je ispadlo kot sledit 290,540 proti probibieiji, 272,449, sa prohibieijo hi 84,261 glseov zs dr lavno kontrolo opojnih pijač Večinoma mokrih saaša okrog 20,000 gleeov. Clavalaad, Obla. v Zdruftitvnni odbori Ifl Pradeedalki Praak Ala«, S1S4 Sa. Ctawfaed Ava.. CMaaga, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK* Da. P. J. Kara, €101 Si. CUlr Av„ Clsaelaad,^ POZORI- KeeaipsaSease a «1* •dbaralbl, M dalaja v «lai PVedoedaUtra I.N. P. J* »SSVS^Sa. UaradaS! Ava* Cbleaga, IU. VSI ZADZVZ BOLNIŠKE PODPORE SK NASLOVE. Salalftba t* alštva S. N. P. J.« SSST-SS Sa. Uwadala,Ava* Chlaaga, IU. DENARNE POŠIUATVB IN STVARI, ki sa lUaja el. lanjavalMSS ea la jadaale vabša aa aaslevai TajaUtva S. N. P. J- MST-SS Se. dala' Ava* Chleaga, IS. VSS ZADZVZ V ZVEZI 8 BLAGAJNIŠKIMI POSLI se aalSjal« «S »vi Blagajalltve S. N. P. J* SSST-SS Se. Lewad«le Ave* Chleaga, lit Vae arltaŠbe glede jaaolevaaje v gl. levtievalaaas adbara ae aaj paMI|a|a Praak Zaltea, prašsedaikaaešasteega edbeea, šlgar aaalev je a^eaf. VJ J—1-' t_ JMi iau aaeaaalla, aglaal, aeeašalae la spUb veaJm aaj ae paUlja aa aaalavi Trasveto"« SSSV4S Rlnskamltologlja. 1. Jupiter (Juppitsr)« (Dalje.) Ker ae je Jupiter amstrsl ss voditelja'človeških usod, bili so mu poavečeni najvažnejši letni od delki kakor Ido vsskega meaeoa. Takrat mu 'jc daroval Plamen Dialls konštruna. Nasprotno so bil« Kalcnde vsakega msssos posvečene Junoni. tsko ds je bil mssašni tek pod varetvom $beh najvišjih mej seboj svusnih bo Vejevo iy«Jovta) ** Vsdjtii (Vedjovia) a boljo podobo, ki is dršsls v roki pušdioe in imsls poleg aebe koso. Ovld prsvi, dt Ji tomulus obgrsdil gsj s aidom Isv prostor nsprsvll utočlšču \ bog kojsgs podoba tukaj stoji, j« bsjs mladi J upltsr,1 kskor kslsts koss na podobi in Ime ssmo; kajti prvi slog ve pomsnjs msl. Koss p« smš js pridjana, ksr js dojlls Jupitri, ko je bU la otrok. Vejovis js bM lds v reanlci mladostni Jupiter, ki je btsnil v utočiššl pomol lokajoče; puščice ao podobs sin-jajočih solčnih žarkov. Posnsjll ^ ill«ubU IU, točno v vee kraje. i;rof.fi).m, »U.i/I^rjem ia v pss> aSnfflpT'aerSTllT*-!® % taferssaelje aai FRANK OGLAR, 04OI l»,«rl»» A**«Ma, ( l«vtU,4, o« AU STE iT ABI 40 LSft Br. P. #. Bovec te« laške teši aara«l«e Sbfrbe I vae leraieaavik SfJS^-Obe kejlgl šekite se HM '/////////// '////'//////'///r BABICA V JUGOSLAVIJO v 0 dnech plujejo vsak torek veliki parnlkL AQIMTANIA .....45,647 ion MAURETANIA....30,704 to« BERENGARIA.......»S,OSI ton Vrljasa« Vaklna m tratjaara r»n4a Minili« a 1, 4. • ppatolJaaU. Kruu otodpa. kaSUaa la pomivalna aob*. P«-krtto promanado nadkrovj«. I»v r« t na krito promenad no udkravj«. Nabonlk akrM. I« potni llatek I« druga pojaaal-la vpralaJU pri kllftajaai apantu v «»• Naša banka poftilja danar e ■Uri kraj hitro, zaneeljlvo ta pe nitki eael. Polet t^e je Okra* js Ihrljoaja aa Spisala češki BOŽE NA NEMCOVA. Poslovenil . FRANCE CEGNAR. (Dalje.) Pusta pokopljejo in ž njim se koočsjo pustne veselice. Babica prepevs zs kolovrstom postne pesmi ln pripoveduje otrokom, kadar so k njej seli, o Kristusovem življenju in trpenju. Prvo postno nedeljo obleče črno obleko. Pen se daljša in solncc vedno bolj freje, topel veter jemlje sne« po brdu. Kokoši zopet veselo brskajo po dvoru; kedar se gospodinje snidejo, pogovarjajo se, kako kokoši neso in vale; gospodarji pripravljajo pluge in brsne. Ako je hotel lovce od one strsni iz lesa na Btsro belišče, ni mogel več naravnost črez reko, led je pokal In malo po malo je skril za skriljo alovo jemala, kakbr je oče mlinar govoril, ko je hodil k zatvornici gledat in večkrst z babico na oglu hiše postajal. Mine pepelnlčna, kvatrna in prvopostna nedelja. Ka srednopostno sredo pa so morali žganci na mizo priti; to je bilo že tako. Uršika je že od jutra dečkoma prsvila, da bodo opoldns pri mlinarju babo žagali, prav takrat, ko pridejo žgenci na nriso. Otroci ib bili selo radovedni in zopet js bilo dosti govorice in smeha. — Peto, smrtno (tiho) nedeljo zavesele se otroci: "Danes rečete: "Denes je najin^koledat" — Babica naredi NežiH leto, na katero ja več dni j nabirala ispi-bana jajca, obesi ga jej ns vrst, naveže vmes rudečih trakov, da bi M veselila. Deklici gresta koledo-vat. Opoldne se s bero vse dekliec pri mlinarji, kjer so napravile Smrt. CUika povezuje slsmo v snop, na kateri je dala vsaka deklica kako odelo: kolikor lepša je kila Morena, toliko veče bshanje. Ko je bila opravljena, vsamsta jo {ve deklici pod pasduhl, ostale se nvrste dvs po. dve in gredo od Mina proti jezu žalostno prepevajo ca njima; "Smrt nesemo iz vasi — novo leto do vasi." Sta- rejša mladina gre od deleč sa njimi, dečki pa obskakujejo Mo reno sn .eii.iuii burkami in jej ho če jo Strgati kapo; ali deklice jo branijo. Priiedli k vodi naglo slečejo Smrt in med velikim krir <'s njem vržejo v v6do slamnati anop. Potem se zberejo dečki zj deklicsmi In začno po vrsti prepevati: "Smrt plava po vodi ~ no-vo leto k nam bodi — z rudečimi pirhi — rumenimi kolači." — Ns to sečno deklice: "Leto, leto, leto — kje si teko ddlgo bilo — na studenci v vodi — umivalo sem roke, noge. — VUola, roža cvesti ne more — če j«j Bog ne pomore." -.In zopet zspojo dečki: "Sveti Peter iz Rima — pošlji bokal vina — da bi se napili — in Boga hvalili/" _ MNo, bliže, koledniei;" zakliče Proškova gospa, poslušaje na hišnem oglu mladino; vina vam ns dsmo, slfkajfdrugega, da boste veseli." — Mladina gre z domači' ma deklicama v izbo, in Zatyka in ostali za njimi, radovajc sc in prepevajo ž njimi. Na cvetno nedeljo zopet veliko veselje. Že prej ta dan je prinesel lovec iz lesa polno naročje inačic in bršlana, sel sredi itbe in dečkoma povezal butari in lepo ju okrasil z bršlanom; mati je' prinesla pozlačenih orehov in šišrk, rudečih jabolk ib pomsranč tet jih navezala na butari. To je bila lepota, to, ja bilo skakljanjs in veselje t — Bsrbiks v nedeljo jutro rano vstane ,teče na reko natrgat marjetic, ki so že cveiej kakor bi vedele, da jih ta dan treba, misli Barbika. Ko gre s babico k velikemu opravilu, neseta, jih blagoslovi obedve, vsaka polno pest, in dečka kaj ppnoeno teksta krmnima buUrama, ali vao pot dreJ^om^rhc; pnčssl m pripelje med babico in materjo, da bi jima kak drag deček ne udrihnil po bu tarah, kar bi bila velika Ikoda. Na veliko sredo, ko je sprel a, babice zadnje povesno ln kolovrat nesla na izbo, zakliče Nežlka: "Oh js, vže gre kolovrat na is bo, babica bode prela na vretenol^ — "Ako Bog da, na aimo ga zopet prinesem," odgovori babica. — Na veliki četrtek so videli otroci, da bodo jell samo medene jedi. Ns Starem belišču niso imeli bufel4 ali ode mlinar je poslal sat medu vee-loj, ksdar je buče I c preglsdsvsl Oče mlin s r je bil bučelar in imel je mnogo ulov; rekel je t ud Prošku, dk mu podsri roj, ksdar • V >H \ bodo bučela rojile, ker je večkrat Slišal od babfcč, da ničesar Uko ni bi želele, kakor ula* da ima človek veselje, ko vJdi'bučale, te marljive delavke, ves božji dan letati iz ula pa zopet v ul. f. "Barbika, v stan i, adaj zdaj polije solnce," bodi babics na veliki petek rano unukinjo, lahko jej gladeč čelo. Barbika jerimela lahko spanje, precej se prebodi, in sapazivfti babico pri postelji, vzpo mni se, da je sinoči prosila, naj jo prebudi k jutranjej molitvi. Skoči s postelje, obleče krilce in dene ruto za vrat ter odide z babico. Babica vzbudi tudi Uršiko in Jerico in reče: "Otroke pustimo, ne umejo II tegs, bodemo pa me,tanje molile.** Ko so zalkripala vežna vrata, precej se oglasi pe-rutnima in živina in psa skočita iz pesnjakov. Babics živali odpravi, rekoč: "Potrpite, da od-molimo." Ko se Bsrbiks ns ba-bičin opomin v strugi nmije, do ns brdo molit devet in Ceščenih Marij, da hi jim Bog dal vse leto fllsto telo; tsko js bila navada. Starš babica poklekne, pobožno sklene nagrbani roki črez prsi, mirno svoje oko obrne proti rudečej zarji, ki ja javljala solnčni vzhod. Barbika poklekne poleg nje, čvrst s, rudečs, kakor roža. Tudi ona včasih pobožno moli, včasih pa obrne jaahe, vesele oči prpti vzhodu tfo lesih, lokah in brdih. Kalni valovi mirno šepetajo in nogi jo la seboj sneg, ali sem ter tja aeleni vže trava; sgod-nje cvltice vže cveto, drevesa t in grmi brste, narava se probujn.k veselemn življenju. Rumena zarja ugsša na nebu, izzs gor više in više prisvitajo zlati larki in zlate krog lic, oblečena je grlo ima razgaljeno, črne, 1 v jem ognji plameneče oči 1 proti solneu, v roki pa drži že cvelo trobentieo. Zdi se, ds ee-na vidi. "Kodi pa je U žica hodila," miluje jo "Pogledite. kje neki je vie našla trobentieo! — "Nekje vrh lesa ons tam stakne vsak kot." — "Jez jo poprosim, da mi dade cvetico/' reče deklica in steče na vrh. Zdaj se probudi Viktorica tvojih mislij mi naglo k odhodu obrne; ko pa B«rbika zakliče: "Prosim te, Viktorica, daj mi to cvetico," obtfOjh oči pobesi in da jej trobentieo. Potem pa se vzdigne in spusti kskor strela po pogorji doli. Barbika priteče k babici. f Vže davno je ni bilo po ži vež," meni babica. — "I včeraj, ko ste bili v cerkvi, bila je pri nes-, mamica jej ja du!« krnim m jedi,". odgovori Barbiks. (odaj po leti bo ubožici zopet V.ftBog ve; ona je, kakor ne I i imela Čuta. Vso zimo jc ssmo v lahkej oblaki, boss, vedno osta-jf Jkrvavi, sled po snegu zs njo, in naje aa ,to kar nič ne meni. Ka 0 rada bi jej bila lovČeva gospa vsak dan. tople jedi dala ter jo nasitila, pa vsaj ne vzame nič, le košček peciva. Uboga stvari"— "Morebiti ni mrzlo v njene j votlini, bsbies, sicer bi ksm drugam šla; vsaj smo jo mnogokrat prosili, naj ostane pri nas." — "Lovec je rekel, da je v takih podzemeljskih votlinah po zimi toplo, in da Viktorica, ker nikoli.v toplo izbo ne pride, mraga ne čuti tako,, kakor mi. To vže Bog Uko del** on pošilja angele varhe otrokom, fta jih varujejo vsega zla, in Vik iaft wMfT",'H ^ '„*. '-i ti f T •• y ' iPas-iar*«.' • ah":' Ivan Erizii Tatenbih. Historičen roman la 17. vaka slovanski igodovine. Joeip Jurčič. (Dalja.) "Čast visokorodnemu grofu" — odgovori Pavel Abse — "sil vsi smo pokorni cssarju la tak mož, kakor jc gospod Ribelj, mora biti preslH lan in sojen. O grofu n marsiksj govori, ksr ee-aarju morebiti ne bi bilo povšečl — jnp vsega tega ns verjsmem — sli povejte mu, ds žclhpo stvar prelsksti. In jas ssm bi rsd dsnes govoril s Ubijem." . "Kaj, Os grofu Tstenbshu se govprlt" vpra-la Stupan hud, toda vendar bled . , ; "Niš hudegs nisem hotsl reči" — pravi sod« nlk. "Ali o Itlblju ne morem verjeti, da bl se bil v goždib pregrešil. Tu morejo biti tudi druge stvari, ali pa niso. Jas bi se rad prepričal. In ko bi bil grof tukaj, gotovo bi mi to dovolil." Oakrbnik Stupan je bil v zadregi. Posnel je oblast eeljskegs sodniks in ssmovoljno mogočnost Tatcnbabovo ter ivojo odgovornost. Vendar ni dolgo dvomil, ksj mu je storiti. "Brigajte ae Vi ca svoje Celjane in drugs rokovnike", je rekel, "tukaj pri nas nimate iskati ničeser. Pregrešnike svoje bodemo mi Vam še ledali tačaa, kadar »e nam bode dobro sdelo. Jsz ničesar ne reftem, ksdsr pride grof, potem boste slišali." Hodnik Psvel Ahse vstane In pravi? "S teboj se ne hodem prepiral. Drugič bodemo gavo-rili." Precej potem odide. Mimnn Stupan mrmrat kako ao ti meatnl gospodje okahni in prevcetnl. Da bi prišel čas, ko bodemo poračunali tudi ž njimi. A vendar gs je pekla stvar. Višji cesaraki sodnik je iaealUjn je njegovo ime — prija-' telj Tatenbahovega bratranca Otona Tatenbaha, kateri je napol za vse podjetje vedel la bil priprsvljen pomsgs t i. Baron "Losenltajn, prej v ee-sarski rojaki bivši major, bil pa je baš rt voljo prejšnje izjave in isdaje Grka Panajotija od ee-ss rakih poslsn, da opazuje Tatenbabe. To častno mesto je baroa tudi zvealo ispolnoval, kolikor sa mu je bsš dslo. Ds o pozitivnih reček poročeti nI mogel, toliko previden je Tateabah pač bil, posebno ps njegovega okolica. Dane« pač, pri teh goetek je Lossnštsjn mnogo čul. ia tega tudi zakrivati nI znal. — Akoprem tega Tatenbah nI ss-pasli, iapregledel je brzo stvsri njegov novi taj-nlk Rudolfi, kateri je sdaj nedommtoval Ribljs la Vakovalksgs. Ta js tudi kitro skrbel m to. da je grofa dobil ns stran, prej nego li je mogel, vina vsaal In v prenagljenem odulevljenju svojem, vae povedati. % Rudolfi, prej nsdkonjar pri Zipjskem ln le dalj laaa v egaki službi pri Tsteahaba. lulijan pe rodu (kakor sploh vidimo, da je bilo ob tistem čas« mnoge Italijanov v enakih slulbak po aaših krajik) — prej ai imel veljava pri Tatenbaha. dokler je Ribelj v milosti Ml la Vakovalki ki bil edposvsa. (Dalje prtkodaJU.) ' = Potreba enotne fronte« Bmlle Vsndervelde, znani socia-tični desniČsr v Belgiji, «je red kratkim priobčil v "Le Pe-ple" članek, v katerem apelira dunajsko '(poltretjo) interna cionalo, da se nsj hitro združi z londonsko (drugo) internsciona-lo. Začetni koraki za združenje so že bili storjeni in angleški socialisti so pripravljeni na Ukoj-šnjo izvršitev te akcije. Criapion, ki mtopa strsnko združenih so-cisllstov v Nemčiji, se pogaja z dunajsko internacijonalo. Amsterdamska strokovna internad-jonala je pa skliesla protivojni kongres, ki se vrli ta mesec v Haagu. , Vandervelde poziva prizadete faktorje, da naj preskočijo preliminarna pogajanja ih čimprej izvrže združenje, kajti čas jc resen. &e nikdsr ni bil'položaj'v Evropi tako kritičen kot je danes«; še hikdsr ni bila enotna fronta delavstva tako potrebna kakor je *daj. ■Nato sledi opis sitnscijc v Evropi: V' * - . V Belgiji psda frank, raste drsginja, kruha je zmirom manj, zima je tukaj in z njo vred netni-ri — toda vlada ne stori nič in samo sanja o nemških reparacijah. Jezuitski ministrski predsednik Seipel v Avstriji prodaja delavce in kmete ▼ sužnost mednarodnim bankirjem. •' . Nacionalistični blok v Franciji preži na Ruhr fn medtem stre-4js delavce v Havru in Mgrseille-au, napada osemurni dellvnik in torica je tudi ubogft dete," govo- poakuža uničid delavsko gibanje ri babica domov grede. I * (Dalja prihodnjič.) |9ri raportu. Krivogledi oficir ima raport. Vpraša prvega vojaka, pa gleda drugega. — "Zakdj šl nisi očistil gumbov!" — Pa se oglasi drugI: "Saj sem jih, goa> pod oficir." — "Kdo pa ja tebe kaj vprašal," reče oficir. Pa odvrne tretji vojak: "Saj tudi nisem nič rekel." Avstriji kolikor ga niao uničili komunisti* ; V Angliji so na krmilu torijski veleposestniki. Lloyd Oeorge, ne-kdsnji sovražnik torijev, je zdaj njihov zaveznik t boiu z Delav- Vaš« paiove • kUa k aaSaMla vtgka «St» |ka .STUa^TS aava laaaJSraa iŽJs i ™, I kt vaa Itn**.' Al sa ssmsmmn k. iT^ 1 ■' 1 , Zaatonj aa poAcuinjo Plapao M« n|«Mn» Slan aato. OaJto Sa n« U VM PLArAO Iruplm. rolUomo I raaaa pojaanila ■aprtaatana lajara t r«»igto UI|U SJuart •o •torlla kili. kj«r Mil..«« vaah Ta^ njo vam Loula. S«. BOŽIH SE m SLOVENSKO BANKO iMkn^Uk 4 Coiark, »t — a* Aaa, Nssr V«kJ9.Y. n;i nove poms-s pri huj. imper.ali vojne. . Italija je padla pod peto faii. stovskega deapotisma. Bandit Mussolini v družbi s klovnom D' | Annunzijcm vlada neoviran. So-eialistične in druge delavske „r-ganizaeije so divjačina v gozdj, katera se sme pobijsti v zaba;^ fašiatov. , Nemška republika živi v atmosferi garot ia izdajstva. Ako je ne bi čuvali združeni socialisti, bi bila že davno padla pod p«to nemških monarhistov in inoz-m. skih imperialistov. Sedanja nemška vlada je bankrotirana, ker ta-ko kočeio nemški ^elenosestniki in veleindustrijci, ki si polnijo žepe na stroške atradajočega ljudstva. n.' .' y • Vaa Evropa se nahaja v strašni ekonomski krizi in se Ubi pod silno butaro militarizma in vojnih' odškodnin z dnevnim strahom pred novimi katastrofami. : Ako n« bi bili socialisti poks. zali znaka dobrega okrevanja, bi človek obupal nad položajem. Nemški socialisti so se združili, francoski socialisti nspredujejp in Lsbor psrty v Angliji stopa navzgor. Socialisti v Belgiji, Ho-landiji in v Skandinavskih državah tudi rastejo; cčlo v Italiji so socialisti še vedno močan političen element vzlic razkolu ip fašizmu. Vse to. Je ne zadostuje. Socisli-sti morajo Ukoj obnoviti svojo staro fronto in ae združiti v eni internacionali, ako 'hočejo postati gosp>darji položaja ▼ sedanji krizi.. Najmanjžega razloga ni več, da bi se socialisti ločili v dveh internacionalah. Po srcu in mižljenju eo ža zdrnženi in manjka le še nekaj formalnosti za k« tično združitev. VaroftHe aa in širite svoje glasilo "Proavato". < ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! možke Nove, brezplačne cenike sa najnovejše-krasne garantirane fina te in damske ure, slstnins, prstane, v Pišite nam eno karto in mi Vam pošl nik z f& dela. Cenik Vam bo j pri meri,najnovejših «r. zastonj. želite kupiti krssno vo kupili od nss, kajti ao gotovi, mo z obratno požto cs- uro za Božično darilo, jo boste prav s nekaj krasnegs ln nsjnovejžega moker tu pišemo. Cene so jsko ntzke v Prave" Columbia slovenske, nemške, vojaške ln druge Columbla plošče imamo v zalogi, istoUko Columbla glasna gramofone. Pišite ne IVAN PAJK, 24 Mala 9»., Caaemaagk, Pa. tmmmmmmmmm n m mmm minm is isis im n is mm is is mmmmnr, IIIIIIHHlIHIgg Vnrčujtc in priprnvljnjt« ai a tem n«odvianoat za Vašo atarost. Vložite Vaša prihranke v domač zavod, kaUri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Valih vlog. Vljudno sU vabljeni, da nam zaapaU Vale prihranke In pomnožiU število vlagateljev, kateri Imajo naložen svoj denar pri nas na Ttf j *'" * • • '»' »yVv ' • "Tlf ' " '* '- t "Special Interest Account" Uverjenl snaU biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah ln bosta gleda njih sigurnosti lahko mirno spidl. FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street, N«w Vork, N. Y. BANČNI ZAVOD EMIL KISS, 133 S«cond Avenua N«w York ON. Veliki izlet za Božič ▼ Jugoslavijo pod ▼odatvom goapod« ALEXANDRA LEFKO, upravitelja banč-nega zavoda Emil Kiaa z ekspresnim par-nikom BERENGARIA Parnik odpluje iz New Yorka 12. decembra, vožnja do Cherbourga 6 dni, od Clier-bourp do Zagreba 2 dni vsega 8 dni. Iz Cherbourga gre poeebni Vlak do Zagreba. Ugodnoeti v privatnih sobah. Cena So Zagreba je $110.86 in |5.00 vojni davek. Pttila takoj, da m zamadiu! BANČNI ZAVOD EMIL KISSe 133 Sacond Avtnae Naw Yorw C«ty