Oar Write Ut Today Advertising are REASONABLE____ List slovenskih delavcev v Ameriki. XA 2 M » ► 1 1 NA DAN DOBIVATE \\ C "GLAS NARODA" Y{ PO POSTI NARAVNOST HA Wf SVOJ DOM (iniat MM) IB ^ praznikov). ^ rELEPHONE : CHelsea 3—1242 ■ in — .-. -i —i No. 81. —Stev. 81. ZA $6.— NA LETO NAS ?nn I7HA i JUU Uil/< w Entered as Second Class Matter September 31st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y-, nnder Act of Concress of March 3rd, 1879. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 6, 1940 — SOBOTA, 6. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII ITALIJA SE HUDUJE Družinska žaloigra Mati je usmrtila tri o-troke ter prisilila četrtega, da je usmrtil njo. LOS ANGELE, Cal-, ."). apr. — Mati, ki >i je domišljala, da jo hudoba preganja, je vče-raj usmrtila s kladivom svoje tri majhne uroke, nato je pa legla naga na žimnieo in pri- Časopisje namiguje, da bo Italija posegla v vojno RIM, Italija, 6. aprila. — Italjansko časopisje je pričelo pisati, kot bi hotelo dopovedati javnosti, da bo šla Italija v kratkem v vojno. Namen tega pisanja je pripraviti narod na najhujše, ker bo Italija najbrže prisiljena vstopiti v vojno. ITALIJA NE SME ČAKATI * Bolj kot kdaj je potrebno, da Italija ne čaka," piše Virginio Gayda v 'Giornale d* Italia". "Italija še ni v vojni, toda že mora občutiti velik gospodarski pritisk in pretnje od strani neke vojskujoče se velesile." S tem Gaydt seveda namigava na Anglijo in celo njegovo pisanje je proti zaveznikom. Tudi Mussolini jev list "Popolo d*Italia" je zelo bojevit in o-stro odgovarja nekemu francoskemu listu, ki je nedavno rekel, da je prišel čas za odločilno akcijo. Z ozirom na to pravi Mussolini jev list: "Tudi mi vemo, da bo prej ali slej treba z Italijo igrati odločilno igro. V Parizu in Londonu je pogosto ponavljano, da je bilo v Versaillesu podpi-iAm,° in 10 ,ell,° Spline. Ho- sano samo premirje, ne pa mir. Dobro! Zato bodo teIa jt' nl>it.l t" !i lo<11!t ,. r ... J . jaz sem se ji ubranila. Iz spal- morali zavezniki z nami poravnati račune — stare lli(.e WMI1 IIloraIa polliaKati račune, katere je premirje pustilo viseti v zraku in odnesti žimnieo v vežo. Vpričo nove račune, ki so bili dodani starim." *e Je slekla, zažgala la- se, legla na žimnieo, mi dala kladivo v roko in začela kričati: — Pbij me! Ubij me! Strašnih bolečin ne morem več I prestajati. Morala sem jo 11-liogati in sem jo udarila naj-jnanj dvajsetkrat po glavi. Postala sem žejna in šla po vodo. Tudi materi sem dala piti. In ko se je kladivo zlomilo, sem jo z ročajem še najmanj tridesetkrat udarila. Nato sem šla očetu povedati, kaj se je zgodilo. Dekle je dostavilo, da ji je mati večkrat pravila, kako jo hudoba prejranja, ker je nekoč pred leti ponesreči zakrivila smrt svoje nečakinje. Poplave v Jugoslaviji Pri Bezdanu v Bana-e je razlila po najbo- BEOGRAD, Jugoslavija, 3. aprila. -tu je počil na Donavi velik jez in voda .-•atejši planjavi. Vsled kopnečega snega so votle zelo na rast le. Po nižje ležečih krajih preti ^(K),(M)0 ljudem nevarnost, du jih bo zadela popla-\a. V Novem Sadu, ki ima (»5,000 prebival-ev in leži G0 milj nižje Bezdana ob Donavi, j»> voda zalih; 100U hiš. Po <*eli .Jugoslaviji so pomladanske poplave že napravile "t r miljonov škode. V Beogradu je voda zalila že več sto hiš in Donava še vedno narašča. BEOGRAD, Jugoslavija, .">. aiprila.j — Votla Donave in Sa-vj je celo noč naraščala. Višek povodnji bo dosegel Beograd danes. Pri Novem Sadu -o razstrelili nekaj jezov, da se je vo-silila četrtega otroka, da jo je t]., razlila po njivah in travnikih, ubil. V majhni hiši izven mesta sta živela zak&nca l)aivis s štirimi otroci. Davis je bil zapo-tden v neki trgovini in ko se je včeraj zjutraj podal, na delo, se je začela vršiti v njegovem domu strašna žaloigra. Enajstletna Davisova hči Chloc je izpovedala: — Komaj je oče odšel iz hiše, je pograbila mati kladivo ter udarila ž njim po glavi 3 letnega Mar-quisa. Nato je ubila 7 letno Narodna konvencija FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK Paul Revna ud, novi francoski ministr.-ki predsednik v Londonu, kjer se je vdeležil seje vrhovnega zavezniškega vojnega sveta. Nemci napadajo socijalisticne stranke jsumner Wellesa SKUPNI ANGLESKO-FRANCOSKI PARLAMENT 1/iNDON, Anglija, (>. aprila. — Francoski blokadin minister Georges Monuet k je z aeroplanom pripeljal v Londou ter je takoj pričel dolgo posvetovanje z angleškim gosiKxlar-skiin ministrom Ronaldom C rosso m. Ta dva moža, ki sta na čelu kampanje, ki ima namen Nemči-ju go>iKxlar>ko uničiti in preprečiti dobavo potrebščin za nemški vojni stroj, sta -e s posebnim zanimanjem obrnila na Balkan, od koder biva Nemčija največ »vojnih potrebščin. Angleški (M)slaniki su na potu *v London iz balkanskih držav, da dajo najboljša, (»ojasnila, kako bi bilo mogoče uničiti nemško trgovina skozi zadnja vrata. Po konferenci je Monnet rekel, da je prav zadovoljen z razgovorom s Crossom ter napovedal, da bodo zavezniki bolj in bolj gospodarsku davili Nemčijo. POSVETOVANJE ZARADI BALKANSKE BLOKADE Dail Mail na prvi strani piše, da angleški in franco-ki državniki resno razpravljalo o tem, da ostanete Anglija in Francija tudi |ki končani vojni tesno zvezani, da boste tako močni, da se ju ne bo upala nobena država napasti. Ra-zpravljajo celo o tem, da bi ol>e deželi imeli skupni parlament. Tako v Parizu. kot v Jjondonu so v teku razgovori, da tudi }h> vojni ostanete Anglija in Francija v najtesnejši vojaški in gospodarski zvezi. BALKAN PRIČAKUJE STROŽJO BLOKADO Beograd, Jugoslavija, 6. aprila. — Vsled izjave angleškega finančnega ministra sira Johna Simona, da je bila postavljena angleška trgovska kor-poracija, so balkanske države u ver j ene, da zavezniki resno mislijo, ko razglašajo, da bodo poostrili svojo blokado, s katero hočejo Nemčijo gospodarsko zadaviti. Za predsedniškega kandidata bo nedvomno no-miniran Norman Thomas. — Socijaiisti niso kaj prida zadovoljni z uspehi New Deala. WASHINGTON, D. C, 6. konvenciji uvodni govor, aprila. — ('lani .>ocija listič ne V platformi socijalisticne stranke so se začeli včeraj re- stranke bo rečeno, da je ame-gistrirati za svojo narodno riški narod v splošnem neza-kon venci jo. Za predsedniške-, dovoljen s pičlimi uspehi New ga kandidata socijalisticne Deala in da se je naveličal laž-stranke 1h> nedvomno imeno- njivih republikanskih obljub, van Norman Tliomas iz New Yorka. Thomas je stal 55 let ter je bil svoječa-np presbiterijanski duhovnik. Zdaj je predavatelj in se bavi s pisateljevanjem. Na socijalističnem tiketu je že trikrat kandidiral za predsednika. Za tajnika socijalisticne stranke bo imenovan Trn vers Clement iz Califoniije, dočim se bodo za podpredsedniško kandidaturo potezali: May-nard Krueger, profesor eko-mije na čikaški univerzi, Mrs. Marv Donovan Hapgood iz Indiane ter Frank Crosswaith rz New Yorka. Kruerger 1k> imel danes Sedma obletnica CCC WASHINGTON, D. C., t>. aprila. — Vladna agentura, ki je znana po imenu CCC, je dobila danes ob priliki svoje se-demletnice, brzojavno čestitko predsednika Roosevelta. Brzojavka je bila naslovljena na ravnatelja Mclntee ter je rečeno v nji, da je bilo izza leta 1933 sprejetih v 4000 CCC kemp nič manj kot d-va milijo- Obsojajo Sumner Wei'esa, ker se je pustil fotografiral s Paulom Reynaudom pred zemljevidom, ki je kazal, kako bo razdeljena Nemčija. Zemljevid je še iz leta 1919. — Popravljal ga je Reynaud po dogodkih. na štiristotisoe mladih moških. CCC delavci so zaposleni ve- in Dan-ko na škodo Nemei-činoma pri gozdnih delih. .ie- Žrtev maščevanja BERLIN, Nemčija, 5. aprila.'dovesti ameriško javnost pro-— Neki nemški uradnik je o-|ti Rooseveltovemu tretjemu stro obsodil ameriškega držav- ■ terminu in napotiti ameriške nega podtajnika Sumner Wellesa, ker se je pustil, ko je bil v Parizu, fotografirati s Paulom Reynaudom, ki ie bil tedaj finančni minister, ki pa je sedaj ministrski predsednik, polag zemljevida, ki je kazal, kako bo Nemčija razdeljena po sedanji vojni. To sliko je prinesel na prvi strani francoski ilustrovani list "L'lllustrations". Na zemljevidu je videti obnovljeno Poljsko, Cehoslovaško in Avstrijo ter povečano Jugoslavi- ja POSADKA "GRAF SPEE BUENOS AIRES, Argentina, 6. aprila. — Prihodnji teden bodo vsi častniki in polo-viea posadke nemške oklopni-ce "Admiral Graf Spec" zaprti v mornariški kaznilnici na Marin Graeia otoku na reki La Plata. Od sedaj naprej bodo oblasti ž njimi postopale kot s kaznjenci, ne pa kot in-terniranci. Argentinske oblasti so tako strogo nastopile proti nemškim mornarjem, ker so preti BO ZAPRTA kratkim pobegnili trije nemški častniki in dva mornarja in ker se častniki niso hoteli s častno besedo zavezati, tla ne bodo pobegnili. Dva mornarja sta bila prijeta v Santos v Braziliji, ko sta se izkrcala iz italijanskega pamika Neptunia. Kot pravi Associated Press, bosta vrn jena Argentini. En častnik je baje že dospel v Nemčijo z listinami potopljene oklopnice. ('LAY, W. Va., 5. aprila. — Ko se je vozil J. Valentine Hinshelwood, 4!> letni superintendent Elk River Coal and Lumber Co. proti domu, je v njegovem avtomobilu eksplodirala bomba ter njega in avtomobil raztrgala na kose. Policija je pozneje dognala, da je bilo v bombi najmanj dvanajst kosov dinamita. Podjetje, v čigar službi je bil Hinsliel-wood, ni unij-ko. Možak je najbrž postal žrtev maščevanja, kajti pri delavcih ni b»l ničkaj priljubljen. O atentatorjih nimajo oblasti nobenega sledu. Predsednikova mati o tretjem terminu NEMŠKI PARNIK ANKARA SE VEDNO V DUBROVNIKU — iSCE JUGOSLOV. PILOTA NeinAki tovorni parnik Ankara, ki je popolnoma natovorjen iu pripravljen, tla odpluje proti Trstu, se »e vedno nahaja v Dubrovniku, Mornarji so v velikem strahu, ker so izvedeli, da ho Anjfleži na Jadran poslali podmornice. Parnik še ni mogei najti juj^Zorvjuiskcga pilota, ki bi vodil parnik skozi jugoslo-vanake vode, ki so polne podmorskih čeri. 85 letna Sara Delano Roosevelt bi rada imela doma svojega sina. — Hvali njegovo poznavanje Amerike in drugih dežel. ATLANTIC CITY, N. J., 5. aprila. — Predsednikova mati, Mrs. Sara Delano Roosevelt, je stara 85 let. Za svoja leta je še vedno izredno duševno in telesno čvrsta. Zadnji čas se je nekoliko prehladila, pa je prišla sem v milejše podnebje. Časnikarji so jo vprašali. če misli, da bo njen sin vtretje kandidiral. — Ne vem, — jim je rekla, •— toda če bi bilo po mojem, bi najraje imela Franklina doma. On je rad na deželi in vem, da bi se dobro počutil -v našem domu. Seveda, časa bi ne imel dosti. Kajti četudi, bi ne bi\ več predsednik, bi ga še vedno klicali zdaj sem, zdaj tja. — On gotovo ve, bolje kot kdo drugi, kdo bo kandidirat — Moj sin je nadaljevala, — je zelo izobražen. Po«ebno dobro pozna našo deželo, pozna pa tudi druge dežele. Večkrat se čudim, da je tako zdrav, da-si ima le malo ča^a za vežbanje in razvedrilo. Poleg Wellesa napada nemško časopisje tudi ameriškega poslanika v Parizu Williama C. Bullitta. Ytrijalno organizacijo. John L. Lewis pravi, da so amendmenti 4\-ad nesramne intrige meti protiuuijskimi iz-ielovah i in vuditelji Federa- ko sporno vprašuj.-, so imeli iT' oslfP'j^mu od .tra.ikar-nava.lo v,.morili rvnublikan- j^esa strupa. i> pomočjo tel. prizori 11 republikan ski kongresu i ki poskusno gla-vanje, da so že vsaj pribli žno vedeli, pri čem so, dočim v tem slučaju ne bo nobenega poskusnega glasovanja. Amendmenti k AVagnerjevi postavi, ki jih je priporočil zbornični delavski odbor, i- amendmentov se skuša Delav t-k a federacija rznebiti konkurenčne organizacije, ki je v tem slučaju CIO. Kot znano, je predsednik Federacije, William Green,.sa amendmente zelo aavchišen in jih z too vnemo priporoča* e — YmK Saturday, April 1940 SLOVENE (TTJOOBLKVI DHL? "GLAS NARODA (VOICE 6r TRE PEOPLE) 99 Owned and Published by SIqvqoIc Publishing Company, (A Corporation). Prank Sakser, President; J. Lupshfl, gee. — Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year 'Glas Ni roda" is issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly IB.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list za Ameriio in Kanado ; za pol leta $3.— ; ■a četrt leta $1-50- — Za New York as celo leto $7.—i za pol leta ?3.50. Za inozemstvo sa celo leto za pol feta $3.50. 11 "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI BAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PBA2NIKXn^ ^fcf- ■ 'i-.r.r.—-;»»,'T- "GLAS NAKOOA" 2M Telephone i CHčItta 3—1242 - N. ■ i t ^i, . POMAGAJTE« ^fr&msATi LIST . tem, da imM vtitnj V&AČRČJ plačano Mrocninb. Caw-irr>VA - LEWISOVA PRETNJA ' ''i • -'Ms T\ .'ijiv :« f«? Ziiaui delavski voditelj... JpUn L. Lea is, predseduik United iMine Workers i« predsednik Kongresa za industrial no organizacijo, se je takorekoč kar preko noči prelevil iz navdušenega Booseveltovega prijatelja v njegovega srditega nasprotnUca in je nedav no rekel, da bo ustanovil tretjo stranko, sestavljeno iz članov Delavske nestrankarske lige, iz pristašev Townsenda, Ameriškega mladinskega Kongresa, nekaterih črnskih organizacij in raznih liberalnih farmerskih skupin. - Ce se hočejo demokratje izogniti nevarnosti tretje stranke, — je poudaril Lewis, morajo .pač imenovati za predsedniškega kandidata moža, s katerim bi bila zadovoljna splo-tna javnost, v prvi vrsti pa delavstvo. Ob imenovanju tretje stranke se je zelo venemiril senator Wheeler iz Montane, ki je po Lewisovem mnenju dovolj zmožen mož, da vodi usodo ameriškega naroda. Wheeler je nekaj sličnega že enkrat poskusil in sicer leta 1924 ter ve, da bi bila z ustanovitvijo tretje stranke omogočena republikancem zmaga in da bi nad ostanki demokratske stranke dobili kontrolo nazadnjaki. Pristaši New Deala so mnenja, da bi bila tretja stranka potrebna, če bi se konservativni (nazadnjaški) demokratje polastili koutrole nad platformo in kandidati na čikaški konvenciji. V takem slučaju, bi si pa naprednjaki ne izbrali za voditelja Lewisa, pač pa senatorja La Folletta, vedoč, da ima Lewis sicer mogočen vpliv med organiziranim delavstvom, nikakor bi pa ne imel prostih rok delati za splošen dolirobit. Zagovorniki ponovne Koo seveltove kandidature s e Le^.isove pretnje niso ;posebno ustrašili Leta se je pojav J L. mke s svoyo farmersko stranko, katero je Rev. Cougii-lin normalno in materijalno podpiral. Bilo je dosti grmenja, toče pa le malo, kajti pretežna večina farmerjev je oddala Kooseveltu svoje glasove. Lewis bi tretje stranke ne mogel ustanoviti pred 1. avgustom, kajti do takrat bi komaj proučil demokratsko platformo^ Imel bi torej le tri mesece časa, kar. je dosti premalo za kakšen uspešen poskus. Pojavi se tudi vprašanje kandidatov. Treba bi bilo močnega, priljubljenega in privlačnega voditelja. Odkod naj vzame takega moža 7 Ce bi se pa postavil Lewis sam na čelo no vi stranki, bi mu po »vsej pravici očitali, da mu gre bolj za o-sebno korist kot pa za korist splošnosti. * Lewisovo tretjo stranko je treba smatrati bolj za pre*-ujo kakor za obljubo. Pretnje so pa le tolikp časa uspešne, dokler ni »o izvedene. O resničnosti te trditve se je v poslednjem času prav posebno Hitler prepričal. Dokler je samo pretil, je marsikaj dosegel, ko je pa za-iVI pretnje vresničevati, mu ne gre delo ničkaj gladko izpod rok. imajo velik uspeh 0 RAŠKRINKANI PONAREJEVALCI DENARJA. Orožniki na Goi'niku so te dni nepričakovano odkrili i>o-narejevalnico papirnatega denarja. Ponarejeni bankovci "bi prav gotovo v kratkem prišli v promet da in golo anključje preprečilo andaljnjega dela oaurejevaliiev. Odkritje je priišlo na dan v zvral s tatvinami, ki so se dogajalo zadnje čase v zdravilišču na Oolniku. Iz zdravilišča so namreč, že delj časa na nepojasnjen način izginjali nazni predmeti. U-prava zdravilišča je o skrivnostnih tatvinah obvestilih o-rožni&tvo, ki je pričelo stvar vneto zasledovati. Spričo raznih okolnoriti je padel sum na posestnika Jerneja Doleiia, ki •ima v soseščini zdravilišča svoj dom. Ker je bil Dolen zaradi podobnih reči že kaznovan ,>e je sum orožnvkoiKI) van, se je sum orožnikov z vso upravičenostjo obrnil nanj. Nenadna preiskava, ki so jo izvršili pri njem, je popolnoma potrdila domnevo. Pni Dolen jo res našli kup odej in postelnine. ki je izginila iz zdravilišča. iPri hišni preiskavi pa so orožniki razkrili po-narejevalnico in so zaplenili za 25,000 din ponarejenih bankovcev. V podstrešju >o namreč o-rožniki našli kompletne priprave za ponarejanje »bankovcev. Ponarejevalci so imeli v delu 44 'bankovcev po 500 din. ki pa še niso bili dokončno i"Z-gotovljeni. Poleg tega pa so skoraj že dovršili en bankovec za 1000 din. Ako bi orožniki ne odkrili te sknibno skrite ponarejevalnice, bi ponarejal-ei Brez dvoma nadaljevali z delom, na katerega »^o se vrgli s skitbno pripravljenostjo in veFikopoteznostjo, kakršna nima primere v dosedanjih po-n urejevalni h aferah. iDoleua so takoj zaslišali in zarli. Orožništvo pa sedaj vodi skrtbno preiskavo, da natančno ugotovi, katere osdbe so o bili prepričani, da si je izbrai .skrivališče v kaki šupi ali skednju, zato so hodili orožniki opreeovat tmli ponoči po vseli okoliških vaseh, vse njihovo prizadevanje pa je ostalo zaman. Skrivnost«, kam- se je zločinec zatekel, je izdal šele neki otrok, ki je pripovedoval tovarišem, da je pri njih "strte", katerega ima prav rad in ki mu večkrat kaj nakloni. Na podlagi otrokovega, pripovedovanja so so jeli orožniki zanimati za družinico v stari zapuščeni hiši ob občinski cer^ti f^roti Rova m. Družina jim je bila že o.l poprej znana, saj so imeli že često o-pravka s posameznimi člani. Orožniki so uvedli vse potrebne poizvedbe in ugotovili so, da je zasledovaneo že odne-kdaj v dobrih stikih s minljivo družino in da se tudi zdaj res nahaja v gostih pri njej. Po svojih zaupnikih so dognali še nekatere podrobnosti, nato pa so to dni ponoči pripravili zasedo. Bili so povsem gotovi uspeha, toda ko so po daljšem čakanju vdrli v hišo. zasledovanega zločinca ni bilo nikjer. Orožniki so nato aretirali več članov sujnljive družine, ki so pritznali,, da o časi, ko je tako lju-beznjiva, lepa in prijazna kakor pomladni dan." Z eno be- DARILNE POSlLJATVE . > v Jugoslavijo j. 41 mix. LLJLI LI.U 100 ?00 300 500 1000 2000 ZAKADI Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. $ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $40.— lila Kuusinenu. Kuusinen je finski emigrant, fanatičen komunist ter je bil takoj v začetku sovjetsko finskega konflikta imenovan za šefa sov-jetsko-finske vlade v mesteca Terioki. Značilno je, da sta se dva sina Kuusinena borila na finski strani proti privržencem. svojega očeta. * _ i _ , BEDA NA POLJSKEM Zastopnika ameriškega Rdečega križa Nicholson in Taylor nadzirata ta čas delitev ameriških darov za poljsko prebivalstvo, ki trpi za pomanjkanjem. Delitev se vrši s pomočjo nemškega Rdečega križa in poljskega i>omožnega odbora. Samo v enem tednu so \ Krakov u razdelili štiri vagono ameriških darov, prevozi gredo po nemških železnicah zastonj in brez carin. V Varšavi sta Američana obiskala razne domove in skrivališča. V Varšavi je trenutno sto ljudskih kuhinj, ki razdel'jo dnevno nad 100,000 obedov, med temi samo otrokom 40,0(M). Do konca februarja so v ljudskih kuhinjah razdelili okroglo pot milijonov porcij. Roosevelt odšel na svoj dom WASHINGTON, 1). t'., aprila. — Predsednik Roosevelt je popolnoma okreval po črevesni iiifluenci in so jo odpeljal na svoje posestvo v Hyde Park, N. Y. Na svojem pose-tvu bo nadziral sajenje 50,000 božičnih drevesc in ravno tako slikanje Franklin D. Rooseveltove knjižnice, ki bo v kratkem dograjena. Amerikanci v Belgiji LONDON, Anglija, 4. apr. — Ameriški jo^lanik je }>ozvaI vsq v Belgiji nahajajoče sc Amerikance, naj se nemudoma vrnejo domov. Kdor bo o-stal, bo to storil na svoje lastno odgovornost. ¥ EVROPI m Mb mmkt> mn> »liiljaU« v JacMterij« n|i«i pnkl ^ P* Mtarl Je _ . ntrtfl li.lenr tvm HDfttL Vmflw J» hDa m Hftti— ccm, to STANOVANJE i>o 3 jn 4 sobe v najem na 403 W. l8tli St., New York. Kurjava, elektrika, kopališča, vrooa voda, $25 do $37. —' Superintendent Apt. 6. 6x ZA NUJNO ro6lUATVV POSUMITE SB "CAB1JK ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSOO «6lUATfV. V JOGQAAYUO * SLOVENIC PUBLJŠHING CO. 8 POTNIŠKI ODDELEK t ti m WW-lMimisl; Hew York S *CLAS NARODA1 p pošiljamo v staro do-p movino. Kdor ga ho-4 r c naročiti ZA »Voje ' iprodnike ali prijete-| to Wlko ftpri. —! 4 Naročnina za stari a k. XJL « . I kr^i stane .$7. — yi tl'aluo Jiau ■I '-\mo. f^ sedo, ženske so kakor aprilsko vreme, oziroma bolje povedano, aprilsko vreme ji ženskam podobno. Da ni aprilsko ireme brez vpliva na splošne razmere in na ljudi, je razvidno iz naslednjih primerov, ki sem jih včeraj čital v velikem newyor-škem. dnevniku: /. V Muiicie, \ državi Indiani je imel neki hišni posestnik na vrtu veliko, debelo drevo. Raslo je poševno, in se je možak bal, da se bo odlonulo, padlo na" hišo in jo poškodovalo. Deset let se je že pripravlja i drevo posekati, pa je vedno odlašal, bal se je pa neprestano. Pred dvema dnevoma se je pa 'vendadle odločil. Vzel je žago in sekiro in -e lotil težavnega dela. Žagal je in >»•-kal, da mu je pot curkoma lil s čela. Naenkrat se drevo nagne, pade in mu hišo popolnoma poruši. V H igli land Parku, HI., ^ je neki petinsedemdeset le t m možak poročil .s sedemde>ei-letno žensko. Prvič jo je za-Miubil pred petdesetimi leti. pa ga ni marala. Te dni je prišla k njemu rekoč: — Takoj po tistem. k«» sem ti rekla, da te nočem, mi je bilo žal. Čakala sem in ča kala, kdaj me boš, spet vprašal, po petdesetih letih serii s<-pa naveličala samote. Znanstveniki so dognali, da človeški jezik razlikuje samo štiri okuse in sicer: sladko, slano, grenko in kislo. Za okus, ki ga ima kislo vino, katero skuša umni kletar s primesjo sladkorja "popraviti**, znanstveniki še nimajo primernega imena. Neki "newvorski policist ji« obesil t i kot na avtomobil, ki j«> predolgo parkal na prometni ce-ti. SeV zvečer, ko se je vrnil domov, je opazil svojo zmoto r-Tiket je obesil na svoj avtomobil, s katerim se je žena peljala v mesto kupovat. Moda določa, da b"do morali poleti nositi moški široke !>«• le Lilače, križaste suknjiče in rdeča peresa na slamniku ozi roma na lahkem sivem klobuku. Moderno oblečen moški 1»«» moral nositi špičaste čevlje svetlorumene barve z visokimi petami. Srajca bo morala bit' na prsih odpeta, iu kogar m narava obdarila s kosmatimi-mi, bo lahko kupil za pet dolarjev prsno baroko. Na Svetovni razstavi v New Yorku bo imela tudi letos država Florida »voj paviljon, ki bo obdan s palmami in drugim južnim drevjem. Po vejah bodo skakali trenirani papagaji in vabili obiskovalce s kre-ščečim glasom: Visit Florida next winter! Mussolini ima tri poročen«, otroke: hčer in 'dva sinova. ItaJijansko časopisje ne sme poročati, če dobe družine Mih-solinijevih otrok kakšen prirastek. Mussolini hoče namreč biti večno mlad in noče veljati za starega očeta. Iz Califoruije je dospel x avtomobilom v New York fai-inerski fant. S svojimi tovariši je sklenil prav posebno stavo: da bo imel vso pot na kari licenčne plošče leta. 1930. Vozil je skozi liest'eta mesta, govoril z mnogimi policisti, toda niltče ni opazil neveljavnih - BLOViani (YUGOSLAV) tit JAPONSKA LEGENDA IKo je je>ett*ki veter eet'ral |KJslednje li^to t dreves, in je pihal |Ki r>trnirf'ih, se je krnet Sogu ulegel, da bi umrl, in v prvih dneh zime j«' lcj mogla braniti sprieo trdega slehernega dneva. In tako se je žena borila i- smrtjo, ki jo je hotela odrešiti, borila -se je dan za dnem in uro za uro. Toda nekega 'večera, ko .ho svečeniki udarjali na veliki zvon templja, jo je vendar čutila, kako je >tala -pri njenem ležišču in zavedala 1 Se je. da ne bo brez nje nič več odšla iz hiše. Tedaj je še enkrat iwrzdignila svoj, £e pojem a joči glas k boginji Kva-'►•nOni, ki se zavzema «a otroke ' in izročila ji je v varstvo svoja dva fantka, ki sta plaho ždelr v kotu, tresoč se ko dve mladi živnliei spričo bližine sin nt i. . •A dozdeva To se je, ko da bi boginja Kvanon v tej uri natisnila oči in ko da nič ne vidi nil mali Sito iri zob k i i o mu zaklepetali. 4'Ne, zares me le ušalo i/tebe, kar ti «se zavij." 4 Zjutraj se je hudemu« mrazu pridružila še lakota. A sklede in skrinje so bili drugi oo žvenketali z novci v žepu. '"Ne moreva, go-iMjd." je dejal Saki. 4 4 ni mamo nič denarja. Toda od staršev imava odejo." ,44 Pokaži jo, mogoče je vredna nekaj prgišč riža," Ogledal si je ubogo odejo, se ozrl na posode z rižem, ki so rdalc pripravljene za goste, in dal' jima je najmanjšo. Fantka sta prekrižala roke na prsih in se hvaležno priklonila. Počepi la sta na prag rn medtem ko sta jedla, sta videla, kako padajo velike snežinke. Potem sta počasi odšla. Visoko na hribu je stala soba boginje Kvanone. ki ljubi otroke. Saki je vedel za pot. Toda, pot je bila težka, sneg je že na debelo zapadel in bilo je hudo mrzlo. Otroka sta trepetala, zakaj oblekici sta bili že prepereli in trpljenja,* ki je zadelo oha'o-i^ta ^ ^f: dela. kako dolgo sta hodila. gost pod tanko odejo obeh o-trok, je zaslišal, kako sta še|>e-tala drobna glasova. H\Vzcini več Qdejc, tebe tako ,tako zebe!" '"Nič me ne zi/ -e je rta pomolu prevrnilo. Ker je bilo to ponoči, je-hifio reševalno delo se posebno težko, vendar je uspelo potegniti ljudi in živino iz vode. ZAKLAD V VEDRU. t roka. ("Mala sta sama v mali. ubogi koči kjer so ponoči stokale lesene stene, kadar je •brila burja. Ljudje so prišli ill rekli: *'i Vajini starši so nam dolžni proso še od -zadnje žetve." fFantka sta molčala. Saj nista vedela„ kaj da je dolg. Videla sta le, kako so >e moški ozirali po tesni bajti, kako so vzeli Skrinjo, po-odo in lonce in so vse odnesli. In zvečer je bila hiša prazna, tako prazna, kakor da bi jo# bil veter |tonietel. Na tleh sta čepela oba fantička. Povešenih oči sta zrla v plapolajoči ogenj na ognjišču, ki jn je mogel "komaj ogreti, tako je bil slaboten, in ko je ugasnil poslednji plamenček, sta nazprostrla svo jo tanko ode jo i h orlola ž njo svoja borna telesca, in sta sk-ik^-ila zaspati. Močno sta se tiščaTa d ni g v drugega in sta občutila dmg drugega drhtenje Starejši Saki je zase pet al. "Vzemi več odeje, bratec, tebe tako, tako zebe." MtNič me ne zebe," je odvr- Saki je tiho govoril o boginji, ki sedi v templju, in >e v svojem usmiljenju zavzema za ljudi, ko so utrujeni. Otroka sta bila jako trudna. Komaj sta še čutila mraz. Saki je pripovedoval mlajšemu bratcu Situ o cvetlicah, ki rastejo pol M i pred boginjo, o belih cvetlicah, ki v njih bivajo duše majhnih otrok. Pripovedoval mu jo vse tiste prisrčne »legende, katerih ga je bila mati naučila in vse tiste dreihne pesenice o smehljajočih se pomladnih dneh, ki pni-dejo na -zemljo. Tu smehljaje -ta počivala o-troka na poslednjem klancu pred templjem. Tedaj je pristopila boginja k njima in je pokrita oba trepetajoča otroka s svojim "belim plaščem, ki sta pod njim pozabila na življenje. Tn ko je prišla pomlad, so spet vzevctele lwle rože pred Kva-nono, katera ljubi otroke in sprejema ljudi, kadar so utrujeni. iA kolikorkrat se je v krčmi na vznožju hriba ulegel kak NA ARLINGTON POKOPALIŠČU Roberta Kreadiue v Denver Colo., je postala vdova. Nje mož ji jo zapustil 212.000 dolarjev v gotovini. Nje nečak Joe Wat-son, ki ga je imela zelo rada in je živel v njeni hiši kakor njen lastni siri, ji. je svetoval, naj denarja nč zaupa kakšni banki ali hranilnici, temveč naj ga da v vedro,, tega pa zakoplje v klet. /Teta jo z nečakom vedro zakopala. Čez nekaj časa pa jo Watson izginil in ga ni bilo več nazaj. Kreadinova jo končno začela nekaj sumiti in je stopila v klet, kjer je mona-la na svojo žalo>t ugotoviti, da je bilo vedro prazno. Tat ni zapustil v njeni niti dolarč-ka. ANEKDOTA. iZdravnika Davida Grubyja so poklicali nekoč k neki dami iz družbe, ki je bila dalj časa prikovana na naslonjač kakor mrtvoudna. Grubv jo je pregledal, pa je p rišel prepričanja, da gre le za namišljeno bolnico. Zapovcdal je, naj mu prinesejo olja. Ko ga je dofhil. ga je razlil po krasni l*nrzijski preprogi, ki je bila razprostrta pred naslonjačrm. ,4\Za Boga, uničili ste mi dragoceno preprogo!" je zavpita dama, "'bolnica M in skočila — ozdravljena pokonci. » - , .. .'i J.-. „ . . S... 3 k j. re^ie ' I/ ,.<•*' Denarna nakazila iz-vrlBjfefib t3ctffe in | zanesljivo po dnev-foifttf. a V V ITALIJO T do lii Prizor na Narodnem Arlington pokopališču v Washhigtonu jat nuje pobožnostL Prvi znanilci pomladi 'Zvesti opazovalci prirode so že »skoraj obupali nad letošnjo ujo zimo, ki ji ni -hotelo biti konca. SLaib je bil prvi pomladni Sv. Valentin in preslabotni b sončni prigrevici curljala voda1 -s streh. Podeželski vre-menjaki so .se tolažili, da 1m» odjugo prinesel prihodnji mlaj. #daj ršo se naenkrat po-javile prve selivke. • Xa prekopiiinah na močvirnatih travnikih okoli Radovljici? so se zdzibale prvo nedeljo v marcu elegantne pribe in zaklicale svoj svatovski klic,, po katerem jih nekateri tudi imenujejo "kibici." Marsikateremu prijatelju narave je pri pogledu na lepe selivke veselo zaigralo srce, češ, da ni več daleč čas, ko bo tudi v naše gaje dahnila pomlad. V drugih ugodnejših zimah so bili pri prvi selitvi, ki je navadno v začetku druge polovice svečana, divji golobi in škorci. Letos pa so golobi počakali do druge seTitve, ki vrši prav zdaj rkozi naše kraje. Sele pred nekaj dnevi so prileteli prvi divji golobi na Gorenjsko. Ker je letos do malega še vse poti je več selil k pokazalo bržčas zaradi tega, ker ililo, da so se za nekaj časa ustavile pri nas. Bržčas za to. ker so vode v severnejših krajfti zamrzie. O velikem nemiru na morju pa priča dejstvo. da so se pojavili zadnje dni na Gorenjskem tudi galebi ki so tod kolikor toliko redka prikazen. •Največ selilcov se zadržuje na močvirjih pri tako imenovanem Šobčcvciti bajarju ob t>avi Dolinki, med Radovljico in Le-canii. V tem delu - klatežev. Planiiirki šeinivovci ali primera so se pojavi'! v dolini šele oT> Svečnici za prav kratko dobo. Bržčas zato, ker je bila v dolini zima. hujša, kakor v planinah. Medtem, ko sta v planinah, kjer letos ni zapadlo prav nič vee .-noga kakor v ni zavali, solnce ?n te-ter hrtro napravilo zelene j;re-kopnine in so tudi prisojna re-tbra ž*> dolgo kof>na da najdejo krilatci in divjati kaj hrane, pa zima v dolinah noče .prav sebno na Sori v bližini Škofje ™zn\ Loke. Pa tudi velike divjt klatw!lPrilotoli sole prav race, ki pričele poizgubljati. Tudi one čutijo bližajočo >e pomlad. Z«->e pripravljajo na veselo r-vn tovanje. Mod tem ko bodo divji* race in gosi lahko dobile hrano v vodi in prebile še zadnje nepri jetne dni. !>o za druge ptice kočljiva. Najugodnejši so za nje p- ■"• kraji, kjer lahko najdejo želod. Zelenja jo leto- tudi na prekopninah tako malo. da bržča- ne bo zadostovalo. Pri na> bo tem selil-ccin vsaj zaenkrat življenje prav 'težavno. K letošnjemu preseljevanju ali klatenju ptic velja pripomniti, da se je v dolin:.ti jo-eiti in pozimi pojavilo kaj malo p07.no in v manjšem številu, kakor v drugih hudih zimah. RIBIČI NA LEDNIH PLOŠČAH. *Moskov-ka "Pravda" poroča, da je zavoljo nenadnega vdora letine odeje na Ka>pi--kem morju stotine ribičev na lednih ploščah od ne-1 o na od-prto morje. S številnimi leta li je bilo mogoče kakšnih ribičev spraviti na kopno. 21"»*! mož in 177 kohj pa so >c mi»gli sami rediti. Po zadnjih vesteh je na |ilavajoči!i lednih ploščah odneslo nov.. >kupinc ribičev na morje iii >t> odpremili ledo.tuuilec, da jih poišče. Zbirka novih zemljevidov, či je aestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze dikiatorstev in demokracij. Pdsčbfte zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Šbhcni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. * Najdaljše reke in pre-kopi. . Najvišje gore — najvi- viSji slajittvi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na ze- ii^ - : 1 ml ji. Poglavitne verie ha svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO $3-— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST. KNJIGE 91/* x 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO KNJIGO N A ŠI KRAJI ki vsebuje 8 7 SLIK v bakroti-sku na finem papirju. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE . ; PROVINCE / VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ■ - - - , » t » , M ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Stajfiaj 160 strani ^^^H v # Naročite j»ri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York Citf VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA & laninski Kralj Spisa! L. GANGHOFER. # Za Glas Naroda priredil X. X. 21 1 (Ko se je nekoč vračala iz cerkve, bi se bila kmalu sprla x Boltežem, ki je služil pri neki zloglasni hiši in ščuvat ljudi proti evojenm kivšentu gospodarju. Ko je povedala gospodarju o tem srečanju, ji je odvrnil: 1 #'Hvala ti, Cenea, ker imaš dobro besedo zame. • Bolteža pa le pusti govoriti. Njegove besede mene nič ne zadenejo." Izza tir-tega časa je bolj ostajal doma. Delal je pri hiši in na poiju, ko je pa legla noč na zemljo, je izginil brez sledu ter se vrnil šele proti jutru. V tistem času se je Juri dosti brigal za evoja dva otroka. Oklepala sta se ga s čudovito ljubeznijo. (Kajti z Evico nista ibila otroka že več tednov ničkaj zadovoljna. Ko je prej sedela ž njima na vrtu ali v sobi, bila je otrok poleg otrok. • Ure in ure jima je pripovedovala pravljice, ki jih je slišala od svojega očeta. Igrala se je ž njima, da je bilo res prijetno v njeni družbi. Iznenada je postala molčeča in resna. Orakoma ni bila več tovarišica, pač pa varuhinja, Če sta se ji igrala ob nogah, ;> sklenila roke a* naročju in se zazrla v daljavo. Se resnejše in bolj sanja v o so zrle njene temne .srnjinim očem slične oči, in zdelo se je, da kar vidno ra>te. Njeno vitko telo je začelo dobivati okroglejše in polnejše oklike. \ « Vsi so opažali to izpremembo ,le Dorče je ni opazil. Evica je bila zanj vedno Evica, in Evica mu je bila vse. Dolgo-kraki fant je bil najsrečnejše ibitje na vsej Hrastovim. Gospodar ga je rad imel, toda, kar je bilo še več vredno: odker ni bilo več Bolteža pri hiši, je lahko dvoril in ustrezal Evici po mili volji. Od nikjer se mi vrnil brez šopka. Za te izraze prijateljstva ga je Evica nagradila z dobro besedo ali pa s p rijaznim smehljajem. > je stal pred njo in z mežikajoči m i očmi požiral njen smehljaj. je vse njegovo dolgo koščeno telo od veselja in zadovoljstva trepetalo. • Kadar ni mogel Evici izkazati nobene u slugo, je ]*a otrokoma posvetil svojo pozorno-t. Dell jima je vozičke ».konjičke, leteče zmaje, plazeče se kače, mlinčke, ter jim rezljal iz korenin čudne nestvore, ki >o bili pa v primeri ž njim še dosti lepi in ne pravilni. (Nokega popoldne je sedel na vrtu in iz kosa korenine delal Jo>ku konjička. Ob trdem lesu se je zlomila klinja njegovega nožička,, toda Dorče si je znal pomagati. Nedavno je še! i>o gospodarjevem naročilu na potstajo po velik zaboj. Ko -o zakoj spravljali z voza. je odnehal zebelj m de-ka se je odmaknila. *io-|xxIur se j<* jezil in opravičeval. < 4tTo so Naudetove stvari. R«abansko orodje. Mojstru sem prosil, naj mi pošlje vse ,kar je njegovega. Sicer nima eamo nobeno vrednosti, toda čemu bi bilo pri tujih ljudeh." Z:;l»oj .so -pravi i na podstrešje in ko se je Dorčetu nožič zlomil, je vedel, kje mu bo dobil nadomestilo. Sel jo na podstrešje, odkril z zaboja pokrov, toda zaboj je bil prazen. Že se je hotel neslišno odpraviti, ko se je pojavil gospodar pred njim, kakor da je iz zemlje zrasel. 41 Malopridnež! Kaj pa brkljaš tukajt" ga je nahrulii. Hote! m/u je priložiti krepko zaušnico, toda Dorče se je pravočasno umaknil.. Kmeta je takoj minila jeza. ' "Seveda zaboj je prazen" se je začel Juri izgovarjati. "Tukaj bi vse zarjavelo. Kaj pa iskal?!" \ S tresočim glasom mu je Dorče povedal, da dela Jošku konjička in da bi rad nož. "Čeinu mi pa nisi takoj povedal?" je odgovoril gospodar. *\Na, tukaj imaš nekaj za prestan strah." In dal mu je svoj nož, s srebrom okovan, s tremi klin jami, majhno žagico in svedrom. Dorče ni vedel, 'kaj početi samega veselja. ne samo enega konjička, dva mu izrezljaj, da bo imel otrok veselje," se je smehljal Juri. Naslednjega dne je imel Joško res dva konjička. Cenca se je jezila, ker ji je zmanjkalo iz knihinje omelo. Konjiček brez repa in grive ni pravi konjiček. Dorče je pač žrtvoval omelo v ta namen.. C^avie zadnji čas sploh slabe volje. Posli so jo dražili, češ, zdaj pa že vemo. -čemu ni Jakoba več na Hra-stavtino. Kdo bo gledal tako kislobo? Stara Jera ji je nekoč zabrusila. "No, zdaj pa imaš. In sama sebi pripiši, ker ga ni več. Toliko časa si drežnjaU z jezikom, da se je vsega skupaj naveličal: Pa prav ima." I i •Cenca se je zaničljivo nasmehnila in odšla iz sobe. 1 Iaaa pogreba Jakoba res ni bilo več v hišo, toliko bolj pogosto je pa prihajal gospod poveljnik Zgonc in brigal se za Evico, ki se mu je pa znala spretno umikati. Nekoč ;o je bil vendarle zalotil v nekem kotu in jo tako vščipnil v lice, da se ji je še par dni poznala rdeča maroga. i frn še nečemu drugenm so se čudili posli. Ko so molili po rožnem vencu še za pokojne, je gospodar vedno prej vstal in odšel, predno so molili za Nandeta. > UlgLbali so o tem in onem nihče pa ni prave pogodil. % {Dekla je rekla: ' "Jaz pa vem, kaj je. ' Jezen je na pokojnega brata. Nikdar mu ne bo odpustil, ker so zaradi njega prišli žan-darji v hišo." 1 Konci maja je odšla Cenca na Velo planino, da v pastirski koči vse potrebno pripravi. Domenjeno je bilo, da ostane gori dva dni. a se je se istega dne vrnila. Vsa razburjena je stopila k gospodarju. • ^e pomislite, gospodar,. (Pastirsko kočo so oropali. Vse so odnesli. Se železno peč. In mizo in dva stola in vso po-odo. Celo razpelo so vzeli in vse moje svete podobice. Kaj naj neverniki počno s tem?" •"■Pri tem se pa vse neha!" je vzrojil gospodar. "Takole pred tremi tedni so morali biti tam. Kajti na travi ee ne pozna -nobenih sledov. ' In umeten ključ so morali imeti, kajti vrata niso bila vlomljena. Mogoče so imeli r jključavničarja s seboj! Vrata so zooet lepo zaklenili," u i^ W na hiatal roke ter korakal semintja po sflbfr Zmerjal je in se togotil, da so kar sipe žvenketale. (Nadaljevanje prihodnjič.) KAJ PRAVIJO ZVEZDE? Na Angleškem zbujajo vei-ko pozornost napovedi astrolo ga Leonard a Blakea. V decembru leta 1938 je izdal hrji-žico, v kateri je napo v« io val približno vse važnejše dogodke^ lanskega leta z njihovimi točnimi datumi vred, z:ito je njegova druga knjiga, ki je izšla lani v decembru, imela tudi velik uspeh. In temi je se "Zadnje leto vojne ;»i kar ji bo »redilo." »Njene napovedi so isto tako jasne in nedvomne, tako da jih je vredno vsaj i •meniti. Zanimive.$o vsaj zavoljo tega, ker nam kažejo„ kako si želijo Angleži, da bi se dogodki razvijali, kajti >amo ob sebi je umevno, da je Blake na nebu opazil skoraj samo tist * zvezde. ki govore Angležem v prilog. postati državni kaneolar. Zgodile se bodo spremembe na vodilnih mestih. Ribbcntrop bo izgubil svoj položaj. V Rusiji bo izzval politični razvoj v Nemčiji politično spremembo. Sovjetska vlada bo poskusila doseči pospešene -sporazume s sosednjimi državami. V aprilu se bodo spori v nemški vladi nadaljevali in maj napravi prve korake, da se vojna konča. Podpisali bodo premirje. Ob istem ča nemška vojska dobila moč nad narodno socialistično stranko. Goer ing bo poskusil Videli bomo začetek novega reda na zemlji, in preobrate tudi v gospodarskem sistemu-. Te začetke Drinesc maj." Toda a* juniju se bodo nadaljevali nemiri, posebno med-zasedenimi ljudstvi, in v ju!lju bo nastala državljanska vojna. Samo zaveznikom pojile hvala, če ta državljanska vojna ne bo zavzela prehudega Obsega. Datumi tega -spora bodo okrog 25. do julija. (Najusodnejši dan tega leta pa bo 7). avgust. Tedaj bodo prevrati v mnogih deželah in za svet se bo začela trda doba nemirov, uporov, umorov, nasilnih dejanj. V oktobru 1m> Nemčija doživela finančni polom, ki bo povzročil posebno hudo krizo 17 in 18 tega meseca. V novembru >e bodo prevrati vsepovsod malo nadalje vali in proti konci« leta se bodo začeli oblikovati točki, ki bodo ustvarili novo Evropo. Takšne stvari napoveduje v glavnem Blake. Pripomniti je Še je čas, DA LAHKO CITATE NOVI iT" nrr-r.....urn i mi iiiimiiin i iiiimiiaiii iiiiiii mi i imun\wm t ROMAN OD ZAČETKA Ako Vaš prijatelj še ni naročen na "Glas Naroda", in ako želi čitati nekaj posebnega, o-pozorite ga,da je pričel dne 14. marca izhajati novi roman: "PLANINSKI KRALJ. Da bo roman še bolj zanimiv ga je prevajalec prikrojil našim razmeram. Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče Vselej vat reci novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. .. Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-ročilni listek. Zasigurajte si list že zdaj, ker imamo samo nekaj preostalih številk na roki. POSEBNA PONUDBA — 2 meseca $1.— NAROCILNI LISTEK Upravništvo "Glasa Naroda" 216 W. 17th St., New York, N. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda" za- mesece. Priložim svoto $-— List začnite pošiljati z dnem 14. marca, 1940. Ime ............................. Naslov.......................... Za celo leto----$6.00 Za pol leta......$3.00 __Za četrt lete .... $1.50 VOŽNJA ČEZ OCEAN. Sodelavec nekega nemškega V ta je povprašal nekega A meričana. ki je iz New Yorka dopotoval v Lipsko na pomladni ve I esejem, kakšno je bilo potovanje čez ocean. Nepvor čan je tako-le poročal o svojih vtisih: Vojna med Nemčijo in za-padnima velesilama učinkuj« seveda tudi na plovbo po svetovnih morjih. Potniški par-nrki. ki potujejo iz Amerike v Evropo, se usmerjajo na južno progo preko Atlantika, da s« izognejo nevarni angleški oba I j- ^e v New Yorkn jo obču titi blokadno roko Anglije, kajti ze tam dobivajo Angleži vpogled v seznam blaga, ki ga jemlje talkšni parni k * seboj v Evropo. Brodarske družbe so postale zelo previdne in zahtevajo od vsakega potnika podpisano izjavo, da ne prevzemajo nobenega jamstva za to. da bo potnik prispel tia, ka mor se glasi njegova vozoniea. PotnFki v Evropo pa doživljajo sprva razočaranje, "kajti na^ oceanu ni videti spočetka ničesar. Podoben je puščavi, v kateri ne srečah cele dneve nikogar. Prvo ladjo, ki jo ji pa mik z Newyorkčanoin srečal |m> poti, je bila ribiška ladja, ki jo k rižarila prod Azo-ri. Živahnejše je postalo. k«> so se bližali Gibraltarju, kajti ladja je bila namenjena v Genovo. . Se na odprtem morju se •• nenadno pojavil velik angleški hidroplan. ki je iz višine natančno opazoval parnik. Ladja je morala potem v Gibraltar, da počaka pregleda po britskih uradnikih. V pristanišču je bilo zasidranih mnogo ladij, med katerimi so nekatere že dneve in celo tedne čakale tega pregleda. Kontrola se vrši namreč samo v službenih urah. ki se pričenjajo pozno predpoldne in zaključujejo zgodaj popoldne. Ko so Angleži končno prišli na krov. so na podlagi potnih li>tov. ki so jih »morali potniki oddati že prej. natančno pregledali potniške sezname. Na krovni ni bilo Nemcev, pač pa so Angleži odvedli na kopno žene nekoliko Italijanov, ki so bile pred poroko nemške državljan ke. Pošto za Nemčijo so zaplenili. Oddati jo je bilo treba takoj, čim so Angleži stopili na krov. . (Ko je bilo pregleda konec, je priišel na krov pilot in po-vedel parnik skozi angleško zaporo. Ladja se za\^»ljo bližine francoske obalo potem ni usmerila naravnost ]iroti Genovi, temveč mimo Sardinije in od tu v zaščiti italijanske obale proti Genovi. Preko Mi-Tana Bohaana, Inomo-ta, in Monakova je potem vlak po-tegnrl Američana v Lip?4vo. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRI2AR JI I. in II. zvezek, broš... . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in M. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ipany Con 216 W. 18th Street New York VAS BREZ OČI. Po naročilu mehiške vlade skutša ta čas zdravniška komisija dognati skrivnosti indijanske naselbine Titepeeja. Ta vas predstavlja svojevrstno in pretresljivo naravno uganko, kajti vsi njeni prebivalci so slepi.. fTitepee na skrajnem jngn Meslali da prouči ta poja\ . je sedaj podala poročilo. Prebivalei Titepeeja so iz rodil ljaeandon-cev. veje nekoč vi-oko kulturnega naroda Majev. Z neverjetno sigurnost jo so slepci votli I i znanstveno komisijo skozi pragozd v vas, ki leži med 1m>-hotnim rastlinstvom. In reso bila vsa bitja v va>i s'epa. Sicer so se gilmla z isto samo oh sebi umevno >igurnostjo. tako da na prvi pogled ni-o delala vtisa, da so s.epa. toda pri pobližjem pogledu >e je ra-zodela skrivnostna tragedija narave. Številni o t roe i so >c igrali na široki vaški cesti. Xjih zenice so bile belkaste, njih roko so spretno tipale sem in tja — kakor roke slepih otrok. Neki mož je oral na jasi z dvema voloma — kmet in vola so bili -lepi. Slepi psi lajajo na tujca, slepo žensko izdelujejo najbolj čudovita pletilna dela. Niliče v vasi no vidi .razen nekoliko dojenčkov. Kepi Laeandonci niso lepi. Njih belkaste zenice jim dajejo na pogled nekaj grozotnega. So pa vesele naravo in brezskrbno se zabavajo, na svojih skupnrh veselicah. Zanimivo jo. da so tudi številni maliki, ki so jih učenjaki odkrili v razvalinah okrog Titepeeja, upodobljeni brez oči. Ali sega slepota tamkajšnjega prebivalstva res v pradavne čase.' Nihče se ne more spominjati, da bi bilo kdaj drugače. 'Komisija se že* več mesecev trudi, da bi odkrila vrok»> te kronične slepote. Pred v.sem je ugotovila, da ta slepota ni nalezljiva. Z obiskom v vasi slepcev ali z daljšim bivanjem v njej ni še nihče izgubi 1 vida. Spočetka >o mislili, da je vzrok mikroskopsko majhen črv. ki so ga odkrili v očesnem vezivu. Po daljšem opazovanju pa so morali to domnevo opustiti, kajti ta črv jo znan tudi drugod in ni spodoben povzročiti slepote. Tako je vzrok tega čudnega pojava trenutno še uganka. Verjetno pa je. da gre za pojav de-generaei ie. Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno