Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 1 • Re v i j a Le s /W o o d – Pr v a o b l e t n i c a i n t r e t j a š t e v i l k a p r e n o v l j e n e r e v i j e (uvo dni k). . . 3 - 4 Katari na Č ufar , J o ž e Kro pi vš ek • Sp r e m e m b e fi z i k a l n i h l a s t n o s ti h r a s t o v e g a l e s a i z z g o d o v i n s k i h k o n s t r u k c i j v ž i v l j e n j s k i d o b i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 - 14 C h a n g e s i n p h y s i c a l p r o p e r ti e s o f o a k w o o d f r o m h i s t o r i c a l c o n s t r u c ti o n s d u r i n g s e r v i c e l i f e Aleš Straž e, M atjaž Drem elj, Ervi n Ž veplan, Katari na Č ufar • Pr i m e r j a v a l a s t n o s ti o b l o ž e n e c e m e n t n o -i v e r n e p l o š č e i n p o v r š i n s k o o b d e l a n e f u r n i r n e p l o š č e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 - 26 C o m p a r i s o n o f p r o p e r ti e s o f s u r f a c e d c e m e n t -b o n d e d p a r ti c l e b o a r d a n d s u r f a c e fi n i s h e d p l y w o o d J ure Ž i go n, Pri m o ž Habjan • Pa l i s a n d r i i n s o r o d n i k i i z r o d u D a l b e r g i a n a s e z n a m u C I TE S . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 - 41 Ro s e w o o d s a n d r e l a t e d s p e c i e s o f t h e g e n u s D a l b e r g i a o n t h e C I TE S l i s t Katari na Č ufar , Ervi n Ž veplan, Deni s Plavč ak, M aks M erela • Le s n i s e k a n c i - p o m e m b n a o b l i k a b i o m a s e v Sl o v e n i j i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 - 53 W o o d c h i p s – a n i m p o r t a n t s o u r c e o f b i o m a s s i n Sl o v e n i a Do m i ni ka Go rni k Buč ar , Bo jan Go spo dari č • Le s e n i w a n d e l b a h n i e v r o p s k i h t e r m a l n i h z d r a v i l i š č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 - 68 W o o d e n w a n d e l b a h n s i n E u r o p e a n t h e r m a l s p a s Vi to Hazler N o v i c e • FO RE SD A – N a g o z d u t e m e l j e č e m e d s e k t o r s k e v r e d n o s t n e v e r i g e z a p o s p e š e v a n j e i n o v a c i j i n k o n k u r e n č n o s ti v Po d o n a v j u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Eri ka ValenHnč i č • I n m e m o r i a m : p r o f . d r . M i r k o Tr a t n i k ( 1938 – 20 18). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Leo n Oblak • O p r e d n o s ti h i n p a s t e h l e s e n e g r a d n j e n a d e l a v n i c i » Za š č i t a , v g r a d n j a i n u p o r a b a l e s a n a p r o s t e m « . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Ti na Dro lc • KO C l e s 2. 0 - K o m p e t e n č n i c e n t e r z a r a z v o j k a d r o v v l e s a r s t v u s e k m a l u i z t e č e . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Eri ka ValenHnč i č • Hr v a š k o l e s a r s k o i z r a z o s l o v j e v j a v n o d o s t o p n i t e r m i n o l o š k i b a z i STRUN A ( h tt p : //s t r u n a . i h j j . h r /). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Vlatka J i ro uš -Rajko vi ć • St r a t e š k a r a z v o j n o - i n o v a c i j s k a p a r t n e r s t v a k o t v z v o d z a i m p l e m e n t a c i j o s t r a t e g i j e p a m e t n e s p e c i a l i z a c i j e Sl o v e n i j e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Eri ka ValenHnč i č VSE BI N A / C O N TE N TS Le t n i k 67, š t e v i l k a 1 / Vo l u m e 67, N u m b e r 1 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 2 Le s /W o o d I z d a j a t e l j /P u b l i s h e r Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo Un i v er s i t y o f Lj u bl j an a, Bi o t ec h n i c al Fac u l t y , Dep ar t m en t o f W o o d Sc i en c e an d Tec h n o l o g y J am ni karjeva 101, 1000 Ljubljana, Slo veni ja Gl a v n a u r e d n i c a /E d i t o r -i n -c h i e f Katari na Č ufar , Slo veni ja, e-po š ta: katari na. cufar@ bf. uni -lj. si O d g o v o r n i u r e d n i k /M a n a g i n g e d i t o r J o ž e Kro pi vš ek, Slo veni ja, e-po š ta: jo ze. kro pi vsek@ bf. uni -lj. si So u r e d n i c a /C o -e d i t o r J o ž i ca Gri č ar , Slo veni ja, e-po š ta: jo zi ca. gri car@ go zdi s. si Te h n i č n i u r e d n i k /T e c h n i c a l e d i t o r Anto n Zupanč i č , Slo veni ja, e-po š ta: anto n. zupanci c@ bf. uni -lj. si Ur e d n i š k i o d b o r /E d i t o r i a l b o a r d Do m i ni ka Go rni k Buč ar , Slo veni ja M i ha Hum ar , Slo veni ja Leo n Oblak, Slo veni ja Pri m o ž Oven, Slo veni ja M i lan Š ernek, Slo veni ja Je z i k o v n i p r e g l e d /P r o o f r e a d i n g Darja Vranjek (slo vensko besedi lo /Sl o v en e t ex t ) Paul Steed (angleš ko besedi lo /En g l i s h t ex t ) O b l i k o v a n j e /D e s i g n Andrej Bajt Ti s k /P r i n t Ti skarna Ro bo plast d. o . o . , Ljubljana NaHsnjeno v juni ju 2018 v 100 i zvo di h. /P r i n t ed i n J u n e 2 0 18 i n 10 0 c o p i es . I SSN 0 0 24-10 67 (Hskana verzi ja/p r i n t ed v er s i o n ) I SSN 2590 -9932 (spletna verzi ja/o n -l i n e v er s i o n ) h tt p : //w w w . l e s -w o o d . s i / Pe r i o d i č n o s t /F r e q u e n c y Dve š tevi lki letno /Two i ssues per year Le s /W o o d j e r e f e r i r a n v m e d n a r o d n i h b i b l i o g r a f s k i h z b i r k a h L e s /W o o d i s i n d e x e d i n t h e i n t e r n a ti o n a l b i b l i o g r a p h i c d a t a b a s e s AGRI S, CAB Abstract Avto rske pravi ce o bjavljeni h č lanko v si pri drž uje zalo ž ni k Les/W o o d Co p y r i g h t o f t h e p u bl i s h ed ar >c l es i s o w n ed by t h e p u bl i s h er Les /W o o d Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 RE VI JA LE S/W O O D – PRVA O BLE TN I C A I N TRE TJA Š TE VI LK A PRE N O VLJE N E RE VI JE Katari na Č ufar , J o ž e Kro pi vš ek Glavna uredni ca i n o dgo vo rni uredni k predvsem o n-li ne i zdaji (na spletu) s svo jo I SSN š te- vi lko , kjer so č lanki pro sto do sto pni v di gi talni o bli ki . Vsi č lanki so o prem ljeni z DOI o znako (Di gi tal Object I denHfi er), ki ji m zago tavlja eno li č no i denHfi kaci jo i n sledlji vo st v glo balnem m eri lu. Č lanki so tako j po o b- javi zajeH v uveljavljeni h bi bli o grafski h zbi rkah i n plaGo rm ah (AGRI S, CAB abstract, COBI SS, SI CRI S), tako j po i zi du pa ji h zaznajo tudi pro sto do sto pne zbi rke ko t je npr . Go o gle Scho lar i n Research Gate. S tem je revi ja, ki i m a do lgo tradi ci jo , o stala i n po - stala tudi glo balno prepo znavna. Di gi talna i zdaja re- vi je v njenem razvo ju nudi š tevi lne i zzi ve i n pri lo ž no sH, ki bo do v pri ho dnje kro ji li di gi tali zaci jo druž be, ko t tudi po slo vnega i n znanstveno razi sko - valnega o ko lja, kjer bo o skrba s kako vo stni m i i n ci ljno usm erjeni m i i nfo rm aci jam i ključ na za razvo j po dro č ja. Ob i zdaji 3 . zapo redne š tevi lke preno vljene re- vi je LES/W OOD sm o zako rakali v drugo leto i zhaja- nja. Ugo tavljam o , da z i zdajo dveh š tevi lk letno (eno v juni ju i n eno o b zaključ ku leta), sledi m o nač rtu po rednem i zhajanju. To kratna š tevi lka se po do bno ko t predho dne do Hka celo tnega razpo na š i rš e lesarske znano sH i n pri naš a 5 č lanko v, 2 znanstvena i n 3 pregledne. Aleš Straž e i n so delavci predstavljajo sprem em be lastno - sH hrasto vega lesa i z zgo do vi nski h ko nstrukci j, do kateri h je pri š lo v č asu do lgo trajne upo rabe. J ure Ž i go n i n Pri m o ž Habjan sta razi skala lastno sH o blo - ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bde- lane furni rne plo š č e. V preglednem č lanku (Č ufar i n so delavci ) je slo venski m bralcem predstavljena pro - blem aHka pali sandro v i n nji ho vi h so ro dni ko v i z ro du Dal ber g i a, ki so ji h leta 2017 do dali na seznam za- Spo š to vane bralke, cenjeni bralci ! Ž i vi m o v č asu i ntenzi vnega razvo ja i nfo rm aci j- ske druž be, i m eno vane tudi druž ba znanja o z. di gi - talna druž ba, ki s sabo pri naš a veli ko pri lo ž no sH za napredek, a tudi š tevi lne i zzi ve. Z do sto pno stjo do veli ki h ko li č i n po datko v i n i nfo rm aci j preko so do bni h (di gi talni h) m edi jev, se je po tenci alna sto pnja znanja druž be si cer po več ala, vendar to v praksi vedno ne pri naš a napredka. Največ je pro blem e predstavljajo kako vo st i nfo rm aci j i n znanja ter neenako m erna raz- po redi tev po po dro č ji h, kako r tudi jezi ko vne o vi re. Lesarstvo i m a bo gato tradi ci jo , po leg tega pa se i n- tenzi vno razvi ja sko zi splo š en razvo j stro ke ter š te- vi lne znanstvene razi skave i n i nterdi sci pli narne po vezave. Slo vensko lesarstvo tukaj ni i zjem a, zato sm o pred eni m leto m o ceni li , da je po no vna o ž i vi tev revi je LES/W OOD po trebna za bo ljš i i n preglednejš i preno s i zsledko v do m ač e i n sveto vne znano sH v slo - venski stro ko vni pro sto r . Pri tem je po m em bno , da revi ja i zhaja (več i no m a) v slo venskem jezi ku, s č i m er sledi m o ci lju revi je po zago tavljanju o hrani tve i n raz- vo ja slo venskega stro ko vnega i zrazo slo vja. HkraH s prevo di ključ ni h delo v i n daljš i m i po vzetki v angle- š kem jezi ku č lanke naredi m o zani m i ve tudi za š i rš o sveto vno po pulaci jo . Tuji avto rji pa s č lanki v angle- š kem jezi ku revi jo š e do datno o bo gaHjo , zato se bo m o tudi v pri ho dnje š e naprej trudi li s pri do bi va- njem kako vo stni h č lanko v z avto rji i z tuji ne. Pri za- go tavljanju jezi ko vne o dli č no sH revi je sta ključ nega po m ena o ba lekto rja, za slo vensko besedi lo lekto - ri ca Darja Vranjek i n za angleš ko Paul Steed. Obem a se seveda lepo zahvaljujem o za so delo vanje. Revi ja LES/W OOD skuš a sledi H so do bni m sm er- ni cam razvo ja di gi talne druž be, saj je po leg Hskane i zdaje v m anjš i nakladi veli ko po zo rno sH nam enjene Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 š č i teni h vrst CI TES. Do m i ni ka Go rni k Buč ar i n Bo jan Go spo dari č sta predstavi la pro blem aHko lesni h se- kancev, ki so vse bo lj po m em ben vi r bi o m ase v Slo - veni ji . Vi to Hazler pa nam je z etno lo š kega vi di ka o ri sal prem alo po znane lesene w an del bah n eevro p- ski h term alni h zdravi li š č . Pri pi sanju o m enjeni h č lan- ko v je so delo valo 12 avto rjev, o d tega 6 uveljavljeni h znanstveni ko v i n 6 m lajš i h razi sko valcev. Po do bno strukturo lahko zasledi m o tudi m ed avto rji č lanko v i z prvega letni ka preno vljene revi je. M ed vsem i 4 2 avto rji č lanko v do sedaj (vključ no s to š tevi lko ) ji h i m a 25 do kto rat znano sH, 17 pa ji h je bi lo š tudento v, di plo m anto v, m lajš i h razi sko valcev ali stro ko vnjako v i z prakse. Tako sledi m o tudi ci lju, naj revi ja o m o go č a stro ko vnjako m i z prakse ter m ladi m akHven vsto p v svet znanstvenega o bjavljanja. Za kako vo st revi je je zelo po m em bno i m eH č i m š i rš i nabo r do bri h č lanko v. Za nji ho vo vsebi nsko ka- ko vo st so seveda o dgo vo rni avto rji , pri zago tavljanju ko nč ne kako vo sH č lanko v (i n revi je) pa so ključ ni tudi recenzenH, predvsem nji ho va o dzi vno st i n stro ko v- no st ter natanč no st pregleda. Č lanke je do slej recen- zi ralo ž e 26 razli č ni h recenzento v, nekateri m ed nji m i so bi li recenzenH ž e več krat. Za nji ho ve hi tre o dzi ve, pro fesi o nalen pri sto p, skrbno branje ter ko n- strukHvne pri po m be se ji m i skreno zahvaljujem o . Za tehni č no uredi tev i n brezhi bno st o bjave revi je skrbi Anto n Zupanč i č , naslo vni ca pa je delo o bli ko valca Andreja Bajta. Obem a lepa hvala. V revi ji se je ž e uveljavi la tudi o bjava kratki h no vi c, po m em bni h za stro ko , ki ji h tudi v tej š tevi lki ne m anjka. V pri spevku I n m em o r i am pa se spo m i - njam o spo š to vanega ko lege pro f. dr . M i rka Tratni ka, ki je bi l tudi do lgo letni č lan uredni š kega o dbo ra i n pi sec č lanko v, recenzent ter po dpo rni k revi je LES/W OOD. Za nadaljnji razvo j revi je, ki bo kratko ro č no š e vedno usm erjen v pri do bi vanje zado stnega š tevi la kako vo stni h č lanko v, redno i zhajanje i n po več evanje vi dno sH ter brano sH revi je, bo v pri ho dnje po trebna tudi razš i ri tev uredni š kega o dbo ra s pri znani m i tu- ji m i razi sko valci . Seveda pa bo š e naprej kako vo st revi je o dvi sna predvsem o d avto rjev, recenzento v, bralcev i n drugi h po dpo rni ko v. Vabi m o vas, da pri razvo ju revi je š e naprej so delujete. Hvala vsem ! Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 SPRE M E M BE FI ZI K ALN I H LASTN O STI HRASTO VEGA LE SA I Z ZGO D O VI N SK I H KO N STRUKC I J V Ž I VLJE N JSK I D O BI C HAN GE S I N PHYSI C AL PRO PE RTI E S O F O AK W O O D FRO M HI STO RI C AL C O N STRUC TI O N S D URI N G SE RVI C E LI FE Aleš Straž e 1* , M atjaž Drem elj 1 , Ervi n Ž veplan 1 , Katari na Č ufar 1 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Raz i s k al i s m o fi z i k al n e l as t n o s > h r as t o v eg a l es a ( Qu er c u s s p .) , p r i k at er em j e o d p o s ek a m i n i l o o d 4 do 512 l et i n s m o g a r az del i l i v s t o l et n e s t ar o s t n e s k u p i n e 10 0 -60 0 . M l aj š i l es s m o p r i do bi l i o b p o s ek u dr ev es , s t ar ej š i l es p a i z z g o do v i n s k i h k o n s t r u k c i j v Sl o v en i j i . I z br an i l es s m o n aj p r ej den dr o k r o n o l o š k o da>r al i , i z del al i n o r m i r an e v z o r c e z a an al i z e t er do l o č i l i g o s t o t o , bar v o , di m en z i j s k o s t abi l n o s t i n s o r p c i j s k e l as t n o s >. V i z u al n o i n v CI ELab bar v n em p r o s t o r u s m o u g o t o v i l i , da j e bar v a j edr o v i n e s s t ar o s t j o p o s t al a t em n ej š a. P r i s t ar em h r as t o v em l es u s m o u g o t o v i l i t u di m an j š o h i g r o s k o p n o s t i n i z bo l j š an o di m en z i j s k o s t abi l n o s t , z l as > v t an g en c i al n i s m er i , t er m an j š o p r eč n o k r č i t v en o an i z o t r o p i j o . G o s t o t a h r as t o v eg a l es a s e s s t ar an j em n i s p r em en i l a, o dv i s n a p a j e bi l a o d š i r i n e br an i k ( n ar aš č al a j e z v eč an j em del ež a k as n eg a l es a) . Rez u l t a> n ak az u j ej o , da n a di m en z i j s k o s t abi l n o s t i n h i g r o s k o p n o s t p o l eg p r o c es o v s t ar an j a v er - j et n o v p l i v a t u di m es t o v g r adn j e i n k l i m at s k a n i h an j a t ek o m u p o r abe l es a. K l j u č n e b e s e d e : l es , h r as t ( Qu er c u s s p .) , s t ar an j e, bar v a, h i g r o s k o p n o s t , di m en z i j s k a s t abi l n o s t , s o r p c i j a A b s t r a c t : W e ex am i n ed t h e p h y s i c al p r o p er >es o f o ak w o o d ( Qu er c u s s p .) f el l ed fo u r t o 512 y ear s ag o , g r o u p ed i n ag e g r o u p s o f 10 0 -60 0 y ear s . Th e w o o d o r i g i n at ed fr o m r ec en t l y f el l ed t r ees an d fr o m h i s t o r i c al c o n s t r u c >o n s i n Sl o v en i a. Th e s el ec t ed w o o d w as den dr o c h r o n o l o g i c al l y dat ed. W e m ade s t an dar di z ed s am p l es an d det er m i n ed w o o d den s i t y , c o l o u r , di m en s i o n al s t abi l i t y an d s o r p >o n p r o p er >es . V i s u al an d CI ELab an al y s es s h o w ed t h at t h e c o l o u r o f t h e h ear t - w o o d bec am e dar k er w i t h ag e. Hi s t o r i c al o ak w o o d w as c h ar ac t er i s ed by l o w er h y g r o s c o p i c i t y an d h i g h er di m en s i o n al s t abi l i t y , es p ec i al l y i n t h e t an g en >al di r ec >o n , as w el l as r edu c ed t r an s v er s e s h r i n k ag e an i s o t r o p y c o m p ar ed t o r ec en t l y f el l ed w o o d. Th e den s i t y o f o ak w o o d di d n o t c h an g e w i t h ag e, i t w as dep en den t o n t r ee- r i n g w i dt h s an d t h e p r o p o r >o n o f l at ew o o d, an d i n c r eas ed al o n g w i t h t h e p r o p o r >o n o f l at ew o o d. Bes i des ag ei n g , t h e l o c a>o n o f w o o d du r i n g i t s s er v i c e l i f e an d ex p o s u r e t o c l i m at e fl u c t u a>o n s al s o s eem ed t o i n fl u en c e t h e di m en s i o n al s t abi l i t y an d h y g r o s c o p i c i t y o f h i s t o r i c al o ak . K e y w o r d s : w o o d, o ak ( Qu er c u s s p .) , ag ei n g , c o l o u r , h y g r o s c o p i c i t y , di m en s i o n al s t abi l i t y , s o r p >o n i n je le delno po jasnjen. Več i no m a ga razum em o ko t po č asno degradaci jo m ateri ala, ki je po sledi ca blagi h kem i jski h sprem em b i n ni hanj no tranji h napeto sH zaradi hi gro sko pne narave lesa i n vi sko elasHč no sH m ateri ala (Krani tz, 2014 ; M atsuo et al. , 2011). Pro ces naravnega staranja lesa več i no m a velja za po č asen i n blag o ksi daHven pro ces zaradi ki si ka v zraku ali razto pljenega v vo di , i n hi dro li ze zaradi vse- bno sH ki sli n i n vezane vo de v lesu (M atsuo et al. , 2011). Po sledi ce staranja lesa se o draž ajo v njego vi h lastno sHh, ko t npr . sprem em bi barve, sprem enjeni hi gro sko pno sH i n di m enzi jski stabi lno sH ter tudi sprem em bi nekateri h m ehanski h lastno sHh, ko t je npr . zm anjš anje udarne ž i lavo sH (Hudso n M cAulay, 2016; Krani tz, 2014 ). Na sprem em bo barve v lesu 1 UVO D 1 I N TRO D UC TI O N Les je naravni po li m erni ko m po zi t, ki je v č asu nastajanja v drevesu i n v upo rabi i zpo stavljen bi o - degradaci ji , po vrš i nski m strukturni m sprem em bam i n tudi staranju. V nekateri h po go ji h upo rabe lesa, zlasH ko gre za rabo lesa v no tranji h pro sto ri h, i m ata prva dva dejavni ka lahko zanem arlji v uč i nek, glav- ni na sprem em b v m ateri alu pa je po sledi ca narav- nega staranja. Po tek naravnega staranja lesa v naš em geo grafskem o bm o č ju š e ni po vsem razi skan 1 Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za le- sarstvo , J am ni karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-po š ta: ales. straze@ bf. uni -lj. si UDK 63 0*8 14 . 7 : 63 0*8 12 I zvi rni znanstveni č lanek / Ori gi nal sci enHfi c arHcle Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Changes i n physi cal pro perHes o f o ak wo o d fro m hi sto ri cal co nstrucHo ns duri ng servi ce li fe 6 i m ajo po m em ben vpli v ekstrakHvne sno vi v celi č ni steni , ker nji ho vi delež i s staranjem pri več i ni lesni h vrst naraš č ajo (Fengel & W egener , 198 9). Ugo to vi tve razli č ni h š tudi j se neko li ko razli kujejo - pri stari hra- sto vi ni so nekateri avto rji ugo to vi li po več an delež ekstrakHvo v (Krani tz, 2014 ), nekateri pa neznač i lne razli ke m ed recentno i n staro hrasto vi no (Gawro n et al. , 2012). Ob staranju lesa so pri več i ni lesni h vrst zaznali upadanje svetlo sH barve, hkraH pa so zabe- lež i li tudi po več anje njene kro m aHč no sH. To so ugo - to vi li tudi pri 210 let stari hrasto vi ni (Krani tz, 2014 ). Po leg sprem em be delež a ekstrakHvo v se pri naravnem staranju lesa najpo go steje o m enja tudi razgradnja hem i celulo z, ki so najm anj stabi lne ko m - po nente lesa (Fengel & W egener , 198 9). Z I R-spek- tro sko pski m i kem o m etri č ni m i ko t tudi z anali tski m i kem i jski m i razi skavam i so ugo to vi li zm anjš anje de- lež a pro sHh hi dro ksi lni h skupi n predvsem pri hem i - celulo zah, kar po sledi č no pri vede do zm anjš anja hi dro fi lno sH i n s tem do m anjš e ravno vesne vlaž no - sH lesa i n več je di m enzi jske stabi lno sH (Ni lsso n & Ro well, 2012). Prav tako so zaznali sprem em be v sto pnji kri stali ni č no sH celulo ze, ki se s staranjem hrasto vega lesa po več uje (Gawro n et al. , 2012; Ko - hara & Okam o to , 195 5 ). To po jasnjujejo z ustvarja- njem no vi h i nterm o lekulski h vezi m ed celulo zni m i veri gam i v am o rfni h po dro č ji h. Po več anje sto pnje kri stali ni č no sH celulo ze i m a za po sledi co m anjš e na- brekanje lesa, m anjš o hi gro sko pno st ter vi š jo go - sto to , trdo to i n trdno st lesa. V zgo do vi nski h stavbah so po hi š tvo , leseni i zdelki i n ko nstrukci je i zpo stavljeni sprem enlji vi m kli m atski m po go jem , ki i m ajo za po sledi co tudi di - m enzi jske sprem em be lesa. Zaradi preč ne krč i tvene ani zo tro pi je lesa ter hkratnem po javu vlaž no stni h gradi ento v, ki ji h po vzro č a ni hanje kli m e, se ne- nehno sprem i njajo no tranje napeto sH (Krani tz, 2014 ) po sledi č no pa tudi sprem em be geo m etri je, kar lahko pri vede do i reverzi bi lni h strukturni h de- fo rm aci j lesa (Go ri š ek, 2009). Po č asnejš e sprem em - be fi zi kalni h lastno sH lesa teko m ž i vljenjske do be i zdelko v lahko pri č akujem o pri predm eHh več ji h di m enzi j i n pri go stejš i h lesni h vrstah z m anjš o di fu- zi vno stjo za vo dno paro . Ci lji te razi skave so bi li , da na vzo rci h do bro o hranjenega hrasto vega lesa, po sekanega v razli č ni h o bdo bji h zadnji h 600 let, preveri m o njego ve fi zi kal - ne i n so rpci jske lastno sH, ki so po vezane s pro ceso m staranja m ateri ala. V ta nam en sm o po dro bneje raz - i skali barvo , hi gro sko pno st na š i rš em vlaž no stnem o bm o č ju, di m enzi jsko stabi lno st i n go sto to lesa. 2 M ATE RI AL I N M E TO D E 2 M ATE RI ALS AN D M E THO D S 2. 1 VZO RČ E N JE LE SA 2. 1 SAM PLI N G O F W O O D I z arhi va vzo rcev lesa Oddelka za lesarstvo sm o i zbrali 3 2 preč ni h o drezko v v zadnji h leHh po sekani h dreves ter hrasto vi h tram o v i z o streš i j, nadstro pni h ko nstrukci j, sten brunari c i n drugi h delo v razli č ni h o b- jekto v po Slo veni ji , ki so bi li predho dno razi skani v ra- zli č ni h dendro kro no lo š ki h š tudi jah (Pregledni ca 1). 2. 1. 1 D e n d r o k r o n o l o š k a a n a l i z a i n p r i p r a v a p r e i z k u š a n c e v 2. 1. 1 D e n d r o c h r o n o l o g i c a l a n a l y s i s a n d s a m p l e p r e p a r a ti o n Odrezke lesa za dendro kro no lo š ko razi skavo sm o zbrusi li na trač nem brusi lnem stro ju z brusni m i papi rji granulaci j š t. 8 0, 120, 18 0, 24 0, 28 0, 3 20 i n 4 00 i n ji h skeni rali pri lo č lji vo sH 1200 dpi ter o d pe- ri feri je pro H strž enu do lo č i li sm er m erjenja š i ri n bra- ni k. Za m erjenje š i ri n brani k ter š i ri n ranega i n kasnega lesa sm o upo rabi li rač unalni š ki pro gram Co o Reco rder 8 . 1. 1, daHranje pa sm o i zvedli s pro - gram o m TSAPW i n. Zapo redje š i ri n brani k po sam ez- nega o drezka sm o daHrali z i zbo ljš ano standardno regi o nalno slo vensko referenč no kro no lo gi jo hrasta (Č ufar et al. , 2008 ). S tem sm o za vsako brani ko na o drezku do lo č i li leto nastanka. Za vsak o drezek sm o na o sno vi datum a zadnje brani ke po d sko rjo ugo to vi li tudi leto po seka dre- vesa. Č e sko rja ni bi la o hranjena, sm o leto po seka drevesa o ceni li , v po m o č nam je bi l po datek o o hra- njeno sH beljave (Č ufar et al. , 2013 ). Leto po seka lesa sm o š teli ko t zač etek staranja lesa. Na o bo du o drez- ko v sm o do lo č i li m esto kvadrato v di m enzi j 4 0 m m × 4 0 m m i n nato i zž agali prei zkuš ance za nadaljnje raz - i skave (sli ka 1). 2. 1. 2 D o l o č a n j e b a r v e i n g o s t o t e l e s a 2. 1. 2 D e t e r m i n a ti o n o f c o l o u r a n d d e n s i t y o f w o o d Barvo lesa sm o do lo č ali na i zž agani h ko ckah lesa i z preč ni h o drezko v (sli ka 2), no m i nalni h di m en- zi j 4 0 m m × 4 0 m m × 4 0 m m , po standardi zi rani CI E- Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Sprem em be fi zi kalni h lastno sH hrasto vega lesa i z zgo do vi nski h ko nstrukci j v ž i vljenjski do bi Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 Lab m eto do lo gi ji . Na vsaki ko cki sm o na radi alni po - vrš i ni s ko lo ri m etro m X-Ri te (Opto tro ni kTM ) o pravi li po dve m eri tvi , ter do lo č i li L* ko o rdi nato svetlo sH barve, ter barvni ko o rdi naH a* i n b*. Do lo č i li sm o š e zasi č eno st o z. barvno kro m aHč no st C* (En. 1). Ce- lo tno razli ko barve lesa (Δ E*), ko t po sledi ce staranja, glede na referenč no vredno st pri recentnem lesu sm o do lo č i li po enač bi 2. (1) (2) Ko ckam lesa, ki so bi le uravno veš ene v labo ra- to ri jski h po go ji h pri 20 ° C i n 5 0 % relaHvni zrač ni vlaž no sH, sm o do lo č i li š e m aso (Δ m = ± 0, 001 g) ter di m enzi je (Δ x = ± 0, 01 m m ) za i zrač un vo lum na. Na po dlagi teh m eri tev sm o i zrač unali go sto to lesa, uravno veš enega pri navedeni h po go ji h (Go ri š ek, 2009). Cab *** ()()    22  E Lab **** ()()()   222 2. 1. 3 D o l o č a n j e h i g r o s k o p n o s ti i n d i m e n z i j s k e s t a b i l n o s ti l e s a 2. 1. 3 D e t e r m i n a ti o n o f h y g r o s c o p i c i t y a n d d i m e n s i o n a l s t a b i l i t y o f w o o d Hi gro sko pno st i n di m enzi jsko stabi lno st lesa sm o do lo č ali v suš i lnem kanalu TLS-01 (Kam bi č d. o . o . ), kjer sm o tanke o ri enHrane prei zkuš ance (4 0 m m × 4 0 m m × 5 m m ), i zž agane i z ko ck, pri 20 ° C i zpo sta - vi li razli č ni zrač ni vlaž no sH (o d 0 % do 90 % zrač ne vlaž no sH; Δ φ = 10 % ) v adso rpci jskem i n deso rpci j- skem pro cesu (sli ka 2). Po uravno veš enju (Δ t = 24 h; Δ m ≤ 0, 1 % ) sm o prei zkuš ance stehtali i n ji m do lo č i li ravno vesno vlaž no st (u r ) ter i zm eri li preč ne di m en- zi je (R, T). Na do bljeni h so rpci jski h i zo term ah sm o z razm erjem ravno vesne vlaž no sH lesa v adso rpci ji (u r AD ) i n deso rpci ji (u r DES ) do lo č i li š e veli ko st hi ste- rezne zanke. Za do lo č anje di m enzi jske stabi lno sH sm o v pro - cesu adso rpci je (T = 20 ° C) i zbrali di m enzi je i n m aso prei zkuš ancev pri spo dnji (φ = 20 % ) i n zgo rnji m eji (φ = 8 0 % ) li nearnega hi gro sko pskega o bm o č ja lesa. Sl i k a 1. Odr ez ek z o z n ak am i m er i t ev p o da>r an j u i n do l o č i t ev m es t a o dv z em a p r ei z k u š an c a z a r az i s k av e ( bel k v adr at ) . Let o p o s ek a dr ev es a i n z ač et ek n ar av n eg a s t ar an j a l es a s m o do l o č i l i n a o s n o v i dat ac i j e z adn j e br an i k e p o d s k o r j o ( 153 1) . Da>r al i s m o v s e br an i k e. P r ei z k u š an ec ( bel k v adr at ) j e v s ebo v al br an i k e, n as t al e m ed l e> 150 5 i n 152 0 . Fi g u r e 1. Oak w o o d w i t h m eas u r em en t m ar k s a+er da>n g an d l o c a>o n o f t h e t es t s am p l e ( w h i t e s q u ar e) . Th e y ear o f t r ee f el l i n g , i .e., t h e beg i n n i n g o f n at u r al ag i n g o f w o o d w as defi n ed bas ed o n t h e dat e o f t h e l as t fo r m ed t r ee-r i n g u n der t h e bar k ( 153 1) . W e dat ed al l t r ee-r i n g s . Th e s am p l e w i t h i n t h e w h i t e s q u ar e c o n t ai n ed t r ee-r i n g s fo r m ed bet w een 150 5 an d 152 0 . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Changes i n physi cal pro perHes o f o ak wo o d fro m hi sto ri cal co nstrucHo ns duri ng servi ce li fe 8 P r eg l edn i c a 1. Hr as t o v i p r ei z k u š an c i r az l i č n e s t ar o s > i n p o dat k i : š t ev i l o br an i k n a o dr ez k u , l et o z adn j e br an i k e ( den dr o k r o n o l o š k a dat ac i j a z adn j e br an i k e bl i z u s k o r j e) , s t ar o s t - l et a p o p o s ek u ( č as v l e>h o d p o s ek a do i z v edbe ek s p er i m en t a) . V z o r c i v s t ar o s t n i s k u p i n i 10 0 s o p r i do bl j en i i z p o s ek an i h dr ev es , v z o r c i i z s t ar o s t n i h s k u p i n 3 0 0 -60 0 p a i z v i r aj o i z z g o do v i n s k i h k o n s t r u k c i j z o z n ak am i : ABH* – Ban o v a h i š a ( Č u far et al ., 2 0 13 ) , STI * - z v o n i k c er k v e s am o s t an a S>č n a ( V o v k , 2 0 0 3 ) , P I S* – g r ad P i š ec e ( Č u far et al ., 2 0 14) . Tabl e 1. Oak s am p l es o f v ar i o u s ag es w i t h t h e fo l l o w i n g dat a: n u m ber o f r i n g s o n t h e s ec >o n , en d dat e – y ear o f t h e o u t er m o s t t r ee-r i n g fo r m a>o n ( den dr o c h r o n o l o g i c al da>n g o f t h e l as t r i n g bel o w t h e bar k ) , ag e – y ear s a+er t r ee f el l i n g ( >m e bet w een t r ee f el l i n g an d ex ec u >o n o f ex p er i m en t ) , an d ag e g r o u p . Sam p l es i n t h e ag e g r o u p 10 0 o r i g i n at e fr o m r ec en t l y f el l ed t r ees , s am p l es fr o m t h e ag e g r o u p s o f 3 0 0 -60 0 o r i g i n at e fr o m h i s t o r i c al s t r u c t u r es ABH * – Ban ’ s h o u s e ( Č u far et al ., 2 0 13 ) , STI * – bel l t o w er o f t h e c h u r c h o f t h e S>č n a Ci s t er c i an m o n as t er y ( V o v k , 2 0 0 3 ) , P I S* – t h e c as t l e o f P i š ec e ( Č u far et al ., 2 0 14) . Š i f r a / C o d e Š t e v i l o b r a n i k / N u m b e r o f r i n g s Le t o z a d n j e b r a n i k e / E n d D a t e St a r o s t - l e t a p o p o s e k u / Ye a r s a ft e r t r e e f e l l i n g St a r o s t n a s k u p i n a / Ag e g r o u p ROZ01B 123 2013 4 10 0 ROZ02B 116 2013 4 ROZ05 B 97 2013 4 ROZ20B 15 6 2013 4 ROZ10B 97 2012 5 SRE13 A 13 8 2002 15 TI V02A 15 6 1995 22 M OST-A 102 1994 23 SOČ 09B 7 8 1994 23 TI V01CA 261 1994 23 VRH02A 100 1994 23 VEL07 B 162 1993 24 ABH08 A 8 0 17 3 5 28 2 30 0 ABH3 3 A 5 5 17 03 3 14 40 0 STI 5 1A 118 1666 3 5 1 STI 16A 17 0 1661 3 5 6 STI 27 A 127 164 8 3 69 STI 01A 8 9 164 5 3 7 2 STI 5 0A 8 4 164 3 3 7 4 STI 15 A 7 1 164 0 3 7 7 ABH05 A 7 9 163 0 3 8 7 STI 21A 91 1613 4 04 50 0 ABH24 A 103 1611 4 06 STI 22A 62 1609 4 08 ABH17 A 4 8 15 8 7 4 3 0 STI 24 A 65 15 7 8 4 3 9 ABH06A 110 15 67 4 5 0 ABH01A 4 2 15 3 2 4 8 5 PI S07 A 3 3 15 14 5 03 60 0 PI S14 A 4 6 15 12 5 05 PI S04 A 22 15 09 5 08 PI S15 A 3 3 15 05 5 12 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Sprem em be fi zi kalni h lastno sH hrasto vega lesa i z zgo do vi nski h ko nstrukci j v ž i vljenjski do bi Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 9 Sl i k a 2 . K o c k e z a do l o č an j e bar v e i n g o s t o t e h r as t o v i n e ( z g o r aj ) t er p r ei z k u š an c i z a do l o č an j e h i g r o s k o p n o s > i n di m en z i j s k e s t abi l n o s > ( s p o daj ) . Fi g u r e 2 . Cu bes fo r det er m i n i n g t h e c o l o u r an d den s i t y o f o ak ( t o p ) an d s p ec i m en s fo r det er m i n i n g h y g r o s c o p i c i t y an d di m en s i o n al s t abi l i t y ( bo ?o m ) . fi ci ent nabrekanja (h ) v radi alni i n tangenci alni sm eri ter kazalni ke ani zo tro pi je krč enja ko t so : razli ka m ed tangenci alni m i n radi alni m di ferenci alni m nabreko m (q T - q R ), razm erje di ferenci alni h nabreko v v tangen- ci alni i n radi alni sm eri (q T /q R ) i n razli ka m ed ko efi - ci ento m a nabrekanja v radi alni i n tangenci alni sm eri (h T - h R ). V i sHh m ejah hi gro sko pskega o bm o č ja lesa sm o do lo č i li š e so rpci jski kvo ci ent (s ). 3 RE ZULTATI I N RAZPRAVA 3 RE SULTS AN D D I SC USSI O N 3. 1 STARO ST LE SA 3. 1 AGE O F W O O D Z dendro kro no lo š ki m daHranjem sm o za po sa- m i č ni o drezek i z ko luto v i n tram o v do lo č i li leto na- stanka vseh brani k i n ugo to vi li leto po seka drevesa, ki sm o ga š teli za zač etek naravnega staranja lesa (pregledni ca 1, sli ka 1). Prei zkuš ance sm o razdeli li v pet staro stni h sku- pi n z rango m 100 let (pregledni ci 1 i n 2). Ker na raz- po lo ž lji vo st m ateri ala i z pretekli h o bdo bi j ne m o rem o vpli vaH, je bi lo š tevi lo vzo rcev po staro stni h skupi nah razli č no . Staro stne skupi ne 100, 4 00, 5 00 i n 600 so do bro zasto pane, v staro stni h skupi nah 200 i n 3 00 pa ni bi lo no benega vzo rca o z. sm o i m eli en sam prei zkuš anec. 3. 2 BARVA LE SA 3. 2 W O O D C O LO UR Prei zkuš anci so se razli ko vali po barvi , ki je bi la pri starejš em lesu tem nejš a (sli ka 3 ), s č em er po trju- jem o , kar so pri hrastu i n drugi h lesni h vrstah po ka- zale tudi druge š tudi je (Krani tz, 2014 ; M atsuo et al. , 2011). P r eg l edn i c a 2 . Hr as t o v i p r ei z k u š an c i : s t ar o s t n e s k u p i n e, š t ev i l o p r ei z k u š an c ev i n l et a p o p o s ek u z a p o s am ez n o s k u p i n o . Tabl e 2 . Oak s am p l es : ag e g r o u p s , n u m ber o f s am p l es p er g r o u p an d y ear s o f t r ee f el l i n g fo r eac h g r o u p . St a r o s t n a s k u p i n a / Ag e g r o u p Š t e v i l o p r e i z k u š a n c e v / N u m b e r o f s a m p l e s St a r o s t - l e t a p o p o s e k u / Ye a r s a ft e r t r e e f e l l i n g 100 12 4 - 24 3 00 1 28 2 4 00 8 3 14 - 3 8 7 5 00 7 4 04 - 4 8 5 600 4 5 03 - 5 12 Z i zm erjeni m i di m enzi jam i i n m asam i prei zkuš ancev sm o i zrač unali kazalni ke di m enzi jske stabi lno sH (Go - ri š ek, 2009) i n si cer: di ferenci alni nabrek (q ) i n ko e- Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Changes i n physi cal pro perHes o f o ak wo o d fro m hi sto ri cal co nstrucHo ns duri ng servi ce li fe 10 Vi zualno zaznane sprem em be barve sm o po trdi li tudi barvno m etri č no . Svetlo st barve (L*) hrasto vega lesa je bi la najvi š ja pri nedavno po sekani hrasto vi ni (staro stna skupi na 100; L* = 67 , 1), s staro stjo pa se je svetlo st barve zm anjš evala (pregledni ca 3 ). Najni ž jo vredno st L* sm o do lo č i li pri hrasto vi ni i z najstarejš e skupi ne 600, v po vpreč ju 5 6, 6. Sprem em bo barvne kro m aHč no sH s staro stjo hrasto vi ne sm o po trdi li š e pri a* param etru, kjer je bi lo več rdeč ega barvnega o dtenka pri starejš i hrasto vi ni (vse skupi ne 3 00-600). Barvna kro m aHč no st na rum eno – m o dri o si (b*) pa se s staranjem hrasto vi ne ni bi stveno sprem i njala. Z anali zo razli k po sam ezni h barvni h param etro v (Δ E*; En. 2), kjer sm o za o sno vo vzeli hrasto vi no i z skupi ne 100, sm o po trdi li znač i lno barvno razli ko m ed staro stni m a skupi nam a 100 i n 3 00 (Δ E* = 6, 5 ) kar se ujem a tudi z vi zualno zaznavo (sli ka 3 ). Od skupi ne 3 00 do 600 se je celo tna barvna spre- m em ba pri hrasto vi ni po lago m a več ala. Najvi š ja je bi la v skupi ni 600. Razlo gi za več je sprem em be v barvi so po leg staro sH lahko tudi speci fi č ne razm ere i zpo stavi tve lesa v č asu rabe (Drem elj, 2018 ; Krani tz, 2014 ). Pri pro uč evani h prei zkuš anci h so nam reč po leg razli k v staro sH verjetne tudi razli ke v po go ji h i zpo stavi tve m ed staranjem , glede na razli č ne lo kaci je v leseni h ko nstrukci jah. Kaj se je z leso m do gajalo po po seku dreves, ne vem o natanč no , v po m o č je sam o nekaj o sno vni h i nfo rm aci j. Ko lute sm o nato po č asi po su- š i li , zbrusi li i n dendro kro no lo š ko anali zi rali , nato pa sm o ji h hrani li v zabo ji h v tem nem pro sto ru s so bno kli m o . Les vzo rcev ABH i z zunanji h sten Bano ve hi š e na Bi zeljskem (Č ufar et al. , 2013 ) je verjetno do ž i vel več po no vni h upo rab (v razli č ni h o bjekHh), o dvzem i z stavbe pa sm o o pravi li leta 2004 . Vzo rce STI i z no - tranje lesene ko nstrukci je zvo ni ka cerkve sam o stana SHč na sm o pri do bi li nepo sredno o b po di ranju ko n- strukci je leta 1999 (Vo vk, 2003 ). PI S* so bi li tram o vi i z talne ko nstrukci je v eni o d so b na gradu Pi š ece. Odvzeli sm o ji h v letu 2005 , ko so bi li razkri H po o d- Sl i k a 3 . V i dez >p i č n i h h r as t o v i h p r ei z k u š an c ev o d n aj m l aj š e do n aj s t ar ej š e s t ar o s t n e s k u p i n e 10 0 – 60 0 l et . Fi g u r e 3 . Ap p ear an c e o f t y p i c al o ak s p ec i m en s s o r t ed fr o m t h e y o u n g es t t o t h e o l des t ( ag e g r o u p s 10 0 – 60 0 ) P r eg l edn i c a 3 . P o v p r eč n e v r edn o s > bar v n i h p ar am et r o v h r as t o v eg a l es a ( s v et l o s > L*, bar v n e k o o r di n at e a*, bar v n e k o o r di n at e b*, k r o m a>č n o s > C* i n c el o t n a r az l i k a bar v e Δ E*) v o dv i s n o s > o d s t ar o s > ( K V % - K o ef . v ar i ac i j e) . Tabl e 3 . M ean v al u es o f o ak w o o d c o l o u r p ar am et er s ( L*, a*, b*, C*, Δ E*) dep en di n g o n t h e du r a>o n o f s er v i c e l i f e ( K V % - Co ef . o f v ar i a>o n ) . St a r o s t n a s k u p i n a / A g e g r o u p L * a * b * C * Δ E * 10 0 67,1 7,4 22,6 23,8 K V % 2 , 9 6, 2 5, 0 4, 4 30 0 61,2 8,2 22,2 24,2 6,5 K V % 4, 8 6, 4 4, 9 4, 4 17, 1 40 0 60 ,6 9,3 23,9 25,7 7,4 K V % 4, 6 6, 7 4, 0 3 , 3 3 7, 0 50 0 58,9 9,3 23,1 24,9 8,9 K V % 2 , 4 6, 8 3 , 6 3 , 4 14, 9 60 0 56,6 8,3 21,5 23,1 11,0 K V % 9, 2 5, 9 7, 0 6, 3 47, 8 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Sprem em be fi zi kalni h lastno sH hrasto vega lesa i z zgo do vi nski h ko nstrukci j v ž i vljenjski do bi Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 11 strani tvi parketa m ed preno vo gradu (Č ufar et al. , 2014 ). Ni hanje kli m e, t. j. tem perature i n zrač ne vlaž - no sH, je pri č ako vano več je v bo lj i zpo stavljeni h deli h ko nstrukci j, npr . v zunanji h stenah brunari ce i n de- lo m a v zvo ni ku cerkve, m anj pa v lesu talne ko n- strukci je. 3. 3 D I M E N ZI JSK A STABI LN O ST LE SA 3. 3 D I M E N SI O N AL STABI LI TY O F W O O D Pri hrasto vi ni staro stne skupi ne 100 sm o do lo - č i li po vpreč ne vredno sH radi alnega (q R = 0, 208 % /% ) i n tangenci alnega di ferenci alnega nabreka (q T = 0, 3 7 2 % /% ), ko t tudi ko efi ci enta nabrekanja v i sHh sm ereh (h R , h T ; pregledni ca 4 ). Vredno sH kazalni ko v di m enzi jske stabi lno sH lesa i z skupi ne 100 so bi le pri m erlji ve z rezultaH drugi h razi skav recentne hra- sto vi ne (Badel et al. , 2006; Go ri š ek, 1992; Ko llm ann & Co te, 1968 ; Ri jsdi jk & Lam i ng, 1994 ). Več i na ka- zalni ko v di m enzi jske stabi lno sH (q T , h R , h T ) se je s staranjem hrasto vi ne zm anjš evala vse do skupi ne 4 00. I zjem a je bi l le radi alni di ferenci alni nabrek (q R ). Pri vi š ji h staro sHh hrasto vi ne (skupi na 5 00 i n 600) i zbo ljš anje di m enzi jske stabi lno sH glede na no r- m alno hrasto vi no ni bi lo več staHsHč no znač i lno . Ho - m o geno i n bo ljš o di m enzi jsko stabi lno st stare hrasto vi ne (> 200 let) v tangenci alni sm eri so po trdi li tudi v so ro dni š tudi ji , a brez znač i lnega trenda spre- m i njanja pri vi š ji staro sH (Krani tz, 2014 ). Naspro tno pa je bi la o bjavljena tudi š tudi ja, ki zaradi vi so ke va- ri abi lno sH ni po trdi la staHsHč ni h razli k v di m enzi jski stabi lno sH no rm alne i n 200 let stare hrasto vi ne (Hudso n M cAulay, 2016). S staranjem hrasto vega lesa sm o zabelež i li tudi zm anjš evanje ani zo tro pi je krč enja (h T - h R , q T - q R , q T /q R ), najni ž je vredno sH pa sm o zabelež i li pri skupi ni 4 00. Pri starejš i hrasto vi ni (skupi ni 5 00 i n 600) se krč i t- vena ani zo tro pi ja zo pet po več a, a o stane po d ni vo jem vredno sH za nedavno po sekan les (skupi na 100). Več ja o dsto panja o d trendo v di m enzi jske sta- bi lno sH i n ani zo tro pi je krč enja staro stne skupi ne 4 00 bi , po do bno ko t pri barvi lesa, lahko m ed dru- gi m pri pi sali tudi razm eram , ki ji m je bi l les i zpo sta- vljen v č asu rabe. Ni zke vredno sH v tej skupi ni je i m ela več i na vzo rcev i z ko nstrukci je zvo ni ka v SHč ni , lahko bi bi le po sledi ca več ji h kli m atski h ni hanj, ki so po vzro č i la hi gro m ehanske napeto sH i n utrujanje m ateri ala. To bi lahko vpli valo tudi na di m enzi jsko stabi lno st, ko t ugo tavljajo nekateri razi sko valci (Do vč , 2013 ). Odgo vo r na vpraš anje, ali gre pri tem lesu m o rda res za več je kem i jske sprem em be i n de- gradaci jo laž je razgradlji vi h o sno vni h lesni h ko m po - nent (Fengel & W egener, 198 9; Hudso n M cAulay, 2016; M atsuo et al. , 2011), bi lahko po trdi li le z na- tanč nejš o kem i jsko anali zo . Nastale razli ke v di m en- zi jski stabi lno sH so v do lo č eni m eri tudi po sledi ca anato m ski h i n pri rastni h po sebno sH ter m o rebi t- nega vari i ranja go sto te, kar do kazujejo tudi raz - i skave krč enja lesa drugi h lesni h vrst (Badel et al. , 2006; Bengtsso n, 2001; Zo bel & van Bui jtenen, 198 9). P r eg l edn i c a 4. K az al n i k i di m en z i j s k e s t abi l n o s > ( q T , q R , h T , h R ) i n an i z o t r o p i j a k r č en j a ( q T - q R , q T /q R , h T - h R ) v o dv i s n o s > o d s t ar o s > k o n s t r u k c i j s k eg a h r as t o v eg a l es a ( Xp – p o v p r eč j e; K V % - K o ef . v ar i ac i j e) . Tabl e 4. I n di c at o r s o f di m en s i o n al s t abi l i t y ( q T , q R , h T , h R ) an d s h r i n k ag e an i s o t r o p y ( q T - q R , q T /q R , h T - h R ) dep en di n g o n t h e ag e o f s t r u c t u r al o ak w o o d ( Xp – m ean v al u e, K V % - Co ef . o f v ar i a>o n ) . St a r o s t n a s k u p i n a / A g e g r o u p q R [% /% ] q T [% /% ] h R [% /% ] h T [% /% ] h T - h R q T /q R q T - q R Xp 10 0 KV% 0 ,20 8 0 ,372 0 ,0 30 0 ,0 53 0 ,0 22 1,80 6 0 ,164 15, 5 17, 2 18, 5 18, 1 2 1, 7 16, 2 3 4, 5 Xp 30 0 KV% 0 ,186 0 ,327 0 ,0 23 0 ,0 41 0 ,0 18 1,760 0 ,141 - - - - - - - Xp 40 0 KV% 0 ,189 0 ,30 1 0 ,0 23 0 ,0 38 0 ,0 12 1,540 0 ,0 98 12 , 6 19, 2 12 , 9 2 2 , 7 51, 0 2 0 , 8 49, 4 Xp 50 0 KV% 0 ,198 0 ,328 0 ,0 25 0 ,0 41 0 ,0 16 1,662 0 ,130 12 , 2 10 , 5 15, 5 14, 3 19, 1 6, 7 16, 0 Xp 60 0 KV% 0 ,215 0 ,367 0 ,0 30 0 ,0 50 0 ,0 18 1,715 0 ,152 13 , 0 12 , 1 2 0 , 2 2 0 , 7 18, 1 10 , 4 2 1, 5 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Changes i n physi cal pro perHes o f o ak wo o d fro m hi sto ri cal co nstrucHo ns duri ng servi ce li fe 12 3. 4 HI GRO SKO PN O ST I N SO RPC I JSK E LASTN O STI 3. 4 HI GRO SC O PI C I TY AN D SO RPTI O N C HARAC TE RI STI C S Največ ji po vpreč ni so rpci jski kvo ci ent sm o do - lo č i li pri nedavno po sekani hrasto vi ni staro stne sku- pi ne 100 (s = 0, 14 4 % /% ; KV% = 7 , 0), ki je pri m erlji v s po datki i z li terature (Go ri š ek, 1992; Ko llm ann & Co te, 1968 ). Bi stveno m anjš e po vpreč ne vredno - sH so rpci jskega kvo ci enta sm o i zm eri li pri vseh sta- rejš i h vzo rci h hrasto vi ne (skupi ne 3 00 - 600), i n si cer m ed 0, 124 % /% i n 0, 127 % /% (ANOVA, p > 0, 05 ; KV% = 7 , 7 ) (sli ka 4 ). RezultaH kaž ejo , da je stara hra- sto vi na m anj hi gro sko pna, kar bi lahko pri pi sali kem i j ski m sprem em bam m ed staranjem lesa. Kem i j- ske razi skave so pri stari hrasto vi ni po trdi le rahlo ni ž ji delež hem i celulo z (Belec, 2017 ; Hudso n M cAu- lay, 2016) ter po več anje delež a kri stali ni č no sH celu- lo ze (Gawro n et al. , 2012; Ko hara & Okam o to , 195 5 ). V celo H sm o v pro cesu deso rpci je zno traj po sa- m ezne staro stne skupi ne vselej i zm eri li vi š je ravno - vesne vlaž no sH ko t pri adso rpci ji (sli ka 5 ). Pri preverjanju adso rpci jsko -deso rpci jskega razm erja ravno vesne vlaž no sH lesa, ki do lo č a veli ko st hi s - terezne zanke, ni sm o po trdi li bi stveni h razli k, glede na staro st lesa. Veli ko st hi stereze je bi la največ ja pri 8 0 % zrač ni vlaž no sH (u r AD /u r DES = 0, 7 2; KV% = 3 , 6). Sl i k a 4. So r p c i j s k i k v o c i en t k o n s t r u k c i j s k eg a h r as t o v eg a l es a v o dv i s n o s > o d s t ar o s >. Fi g u r e 4. So r p >o n c o effi c i en t s o f o ak w o o d dep en di n g o n ag e. Tudi razi skava adso rpci je i n deso rpci je vo dne pare pri i zo term ni h po go ji h (T = 20 ° C) je po trdi la zni ž ano hi gro sko pno st starejš e hrasto vi ne (staro stne skupi ne 3 00 do 600), ki se po javi v zgo rnjem hi gro - sko pskem o bm o č ju (φ > 5 0 % ). Pri so ro dni š tudi ji so prav tako po trdi li m anjš o so rpHvno st stare hrasto - vi ne, vendar le v o bm o č ju kem i so rpci je, t. j. do nasi - č enja pri m arni h so rpci jski h m est (Krani tz, 2014 ). Po do bno ko t pri so rpci jskem kvo ci entu, ni sm o za- znali razli k m ed so rpci jski m i i zo term am i starejš e hrasto vi ne (skupi ne 3 00 do 600) (sli ka 5 ). RezultaH nakazujejo , da se največ je sprem em be v lesu zgo di jo v prvi h treh sto letji h ž i vljenjske do be. Sl i k a 5. P o v p r eč n e s o r p c i j s k e i z o t er m e h r as t o v i n e v p r o c es u ads o r p c i j e ( A) i n des o r p c i j e ( D) z a s t ar o s t n e s k u p i n e 10 0 ( ─ ) , 3 0 0 ( - - -) i n 50 0 ( … ) Fi g u r e 5. Av er ag e s o r p >o n i s o t h er m s fo r o ak w o o d i n t h e ads o r p >o n ( A) an d des o r p >o n ( D) p r o c es s fo r ag e g r o u p s 10 0 ( ─ ) , 3 0 0 ( - - -) an d 50 0 ( ...) 3. 5 GO STO TA LE SA 3. 5 W O O D D E N SI TY V labo rato ri jski h po go ji h (T = 20 ° C, φ = 5 0 % ) je nedavno po sekana hrasto vi na (staro stna skupi na 100) i m ela 7 , 8 % ravno vesno vlaž no st i n po vpreč no go sto to 694 kg/m 3 (KV% = 12, 0). Več jo go sto to sm o pri č ako vano zaznali pri prei zkuš anci h s po vpreč no š i rš i m i brani kam i , m aksi m alno 8 4 0 kg/m 3 pri 6, 5 m m š i ro ki h brani kah ter pri 8 1 % delež u kasnega lesa (KL). Naspro tno sm o pri po vpreč no o zki h brani kah po trdi li ni zko go sto to o b veli kem delež u ranega lesa v pri rastni h plasteh (ρ m i n = 5 3 9 kg/m 3 ; KL = 3 9, 9 % ). RezultaH so vpadajo z drugi m i š tudi jam i strukturni h i n fi zi kalni h lastno sH hrasto vega lesa (Badel et al. , 2006; Go ri š ek, 1992; W agenfü hr , 2007 ). Razli k v go - sto H hrasto vi ne glede na staro st ni sm o po trdi li . Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Sprem em be fi zi kalni h lastno sH hrasto vega lesa i z zgo do vi nski h ko nstrukci j v ž i vljenjski do bi Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 13 4 ZAK LJUČ K I 4 C O N C LUSI O N S Vi zualno tem nejš o barvo hrasto vi ne sm o za- znali ž e pri vzo rci h stari h m alo po d 3 00 let (staro stna skupi na 3 00). Tudi barvno m etri č no sm o po trdi li pa- danje svetlo sH L* hrasto vi ne z naravni m staranjem , ter sprem em bo kro m aHč no sH barve pro H rdeč em u barvnem u to nu. Po trjeno je znač i lno po več evanje celo tne sprem em be barve (Δ E*) hrasto vi ne s stara- njem . Hi gro sko pno st hrasto vi ne se je s staro stjo (skupi ne 3 00 i n več ) znač i lno zm anjš ala, po sledi č no pa se je znač i lno i zbo ljš ala di m enzi jska stabi lno st lesa, zlasH v tangenci alni sm eri , ko t tudi preč na krč i t- vena ani zo tro pi ja. Ugo to vi li sm o tudi , da je go sto ta lesa neo dvi sna o d pro cesa naravnega staranja lesa. Razi skava je š e po kazala, da na lastno sH starega lesa verjetno vpli va tudi m esto vgradnje o z. i zpo stavi tve i n s tem po vezano ni hanje i n speci fi č no st kli m atski h razm er . 6 PO VZE TE K 6 SUM M ARY W e exam i ned physi cal pro perHes o f o ak (Qu er - c u s sp. ) wo o d a0er agei ng. The wo o d o ri gi nated fro m the co llecHo n o f sam ples o f the Departm ent o f W o o d Sci ence and Techno lo gy. I t was o btai ned fro m recently felled trees and fro m hi sto ri cal co n- strucHo ns i n Slo veni a. The ai m o f the study was to evaluate changes i n co lo ur, di m ensi o nal stabi li ty, so rpHo n pro perHes and densi ty asso ci ated wi th the agi ng pro cess. The selected secHo ns o f wo o d were dendro c- hro no lo gi cally dated to defi ne o r asses the year o f fo rm aHo n o f i ndi vi dual tree-ri ngs and to defi ne o r asses the year o f tree felli ng, dependi ng o n preser- vaHo n o f sapwo o d and bark. The Hm e a0er felli ng (between 4 and 5 12 years) was co nsi dered the pe- ri o d o f wo o d agei ng (Table 1, Fi gure 1). Based o n year o f tree felli ng the sam ples were arranged i n age gro ups 100-600 (Tables 1, 2). The age gro up 100 co ntai ned wo o d fro m the recently felled trees, whi le the sam ples fro m the age gro ups o f 3 00-600 o ri gi - nated fro m hi sto ri cal structures: ABH o ri gi nated fro m the o uter walls o f Ban’ s farm ho use i n ArHč e, SE Slo veni a, where several reco nstrucHo ns and re- no vaHo ns were detected (Č ufar et al. , 2013 ); STI sam ples o ri gi nated fro m the Hm ber co nstrucHo n o f the belfry o f the SHč na Ci sterci an m o nastery church (Vo vk, 2003 ); and PI S sam ples were taken fro m the fl o o r co nstrucHo n o f the castle o f Pi š ece, whi ch i s a co m plex structure wi th num ero us bui ldi ng phases (Č ufar et al. , 2014 ). The secHo ns o f ABH, STI and PI S were taken duri ng the reno vaHo ns i n 2004 , 1999, and 2005 , respecHvely. A0er co llecHo n i n the fi eld they were used to study thei r bui ldi ng hi sto ry. A0er- wards they were sto red i n co ntai ners at ro o m tem - perature and pro tected fro m the li ght. The co lo ur o f the wo o d was determ i ned vi sually and wi th help o f the standardi zed CI ELab m etho do - lo gy o n cubes wi th di m ensi o ns o f 4 0 m m × 4 0 m m × 4 0 m m (Fi gure 2). Bo th the vi sual and CI ELab de- term i ned co lo ur param eters (L*, a*, b*, C*, Δ E*) o f heartwo o d sho wed that the wo o d beco m e i ncrea- si ngly darker (the param eter L* decreased), wi th i n- creasi ng duraHo n o f servi ce li fe. Changes were also detected i n the case o f param eter a*, whi ch i ndi ca- ted an i ncreasi ng po rHo n o f red to ne i n o lder o ak heartwo o d (all gro ups 3 00-600) whereas the co lo ur o n the yello w – blue axi s (b*) di d no t sho w any si - gni fi cant changes (Table 3 ). The i ndi cato rs o f di m ensi o nal stabi li ty (q T , q R , h T , h R ) and shri nkage ani so tro py (q T - q R , q T /q R , h T - h R ) o f recently felled trees (age gro up 100) sho - wed si m i lar values as tho se repo rted fo r no rm al wo o d i n the li terature. Older sam ples, age gro ups 3 00-600, sho wed lo wer hygro sco pi ci ty and i ncrea- sed di m ensi o nal stabi li ty, especi ally i n the tangenHal di recHo n. Reduced transverse shri nkage ani so tro py was also o bserved (Fi gure 3 , Table 4 ). The so rpHo n co effi ci ent was hi ghest i n the re- cently harvested o ak o f the age gro up 100 (s = 0. 14 4 % /% ) (Fi gure 4 ), and was co m parable wi th the data fro m the li terature. The so rpHo n co effi ci ents o f aged wo o d (gro ups 3 00 - 600) were o n average si gni fi - cantly lo wer (0. 124 % /% and 0. 127 % /% ) (Fi gure 4 ). The results therefo re sho wed that the aged o ak i s less hygro sco pi c than no rm al wo o d. Thi s co uld be aIri buted to chem i cal changes duri ng the agei ng pro cess, po ssi bly leadi ng to changes li ke a lo wer pro po rHo n o f hem i cellulo ses and an i ncrease i n the pro po rHo n o f cellulo se crystalli ni ty. Average so rpHo n i so therm s fo r o ak wo o d i n the adso rpHo n (A) and deso rpHo n (D) pro cesses sho - wed that the eq ui li bri um m o i sture co ntent (EM C) o f deso rpHo n was i n all cases hi gher than that seen wi th adso rpHo n (Fi gure 5 ). The adso rpHo n-deso rp- Ho n raHo o f the EM C, whi ch determ i nes the si ze o f Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Straž e, A. , Drem elj, M . , Ž veplan, E. , & Č ufar , K. : Changes i n physi cal pro perHes o f o ak wo o d fro m hi sto ri cal co nstrucHo ns duri ng servi ce li fe 14 the hysteresi s lo o p, di d no t sho w si gni fi cant di ff e- rences fo r wo o d fro m di ff erent age gro ups. The hy- steresi s si ze was the hi ghest at 8 0% ai r hum i di ty. The densi ty o f o ak wo o d di d no t change wi th age. I t vari ed i n agreem ent wi th tree-ri ng wi dth and pro po rHo n o f latewo o d, i . e. the densi ty i ncreased wi th i ncreasi ng tree-ri ng wi dth and pro po rHo n o f la- tewo o d. The results i ndi cated that the lo caHo n o f wo o d duri ng i ts servi ce li fe and expo sure to cli m ate fl uc- tuaHo ns seem ed to i nfl uence the di m ensi o nal sta- bi li ty and hygro sco pi ci ty o f hi sto ri cal o ak. ZAHVALA AC K N O W LE D GE M E N TS Pri spevek sm o pri pravi li v o kvi ru razi skav pro - gram ske skupi ne P4 -0015 , ki jo fi nanci ra J avna agen- ci ja za razi sko valno dejavno st Republi ke Slo veni je, ARRS. VI RI RE FE RE N C E S Badel, E. , Bako ur , R. , & Perre, P. (2006). I nvesHgaHo n o f the rela- Ho nshi p between anato m i cal paIern, densi ty and lo cal swel- li ng o f o ak wo o d. I awa J o urnal, 27 (1), 5 5 -7 1. Belec, A. (2017 ). Vpli v staranja na strukturne lastno sH hrasta (Di - plo m sko delo ). Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za le- sarstvo . Bengtsso n, C. (2001). Vari aHo n o f m o i sture co ntent i nduced m o ve- m ents i n No rway spruce (P i c ea abi es ). Annals o f Fo rest Sci ence, 5 8 (5 ), 5 69-5 8 1. Č ufar , K. , Bi zjak, M . , Ki tek Kuzm an, M . , M erela, M . , Grabner , M . , & Brus, R. (2014 ). Castle Pi š ece, Slo veni a - bui ldi ng hi sto ry and wo o d eco no m y revealed by dendro chro no lo gy, dendro pro ve- nanci ng and hi sto ri cal so urces. Dendro chro no lo gi a, 3 2, 3 5 7 -3 63 . Č ufar , K. , De Lui s, M . , Zupanč i č , M . , & Eckstei n, D. (2008 ). A 5 4 8 - year lo ng tree-ri ng chro no lo gy o f o ak (Qu er c u s s p p .) fo r SE Slo - veni a and i ts si gni fi cance as daHng to o l and cli m ate archi ve. Tree-Ri ng Research, 64 (1), 3 -15 . Č ufar , K. , Strgar , D. , M erela, M . , & Brus, R. (2013 ). Les Bano ve hi š e v ArHč ah ko t zgo do vi nski arhi v: W o o d i n the Ban's ho use at ArHč e, Slo veni a, as a hi sto ri cal archi ve. Acta Si lvae et Li gni , 101, 3 3 -4 4 . Do vč , A. (2013 ). Vpli v kli m atski h po go jev na delo vanje lesa (Di plo m - sko delo ). Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . Drem elj, M . (2018 ). I zbrane fi zi kalne lastno sH starega hrasto vega ko nstrukci jskega lesa (M agi strsko delo ). Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . Fengel, D. , & W egener , G. (198 9). W o o d Chem i stry Ultrastructure ReacHo ns. W alter de Gruyter . Gawro n, J . , Szczesna, M . , Zi elenki ewi cz, T. , & Go lo fi t, T. (2012). Cel- lulo se crystalli ni ty i ndex exam i naHo n i n o ak wo o d o ri gi nated fro m anHq ue wo o dwo rk. Drewno , 5 5 (18 8 ), 109-114 . Go ri š ek, Ž . (2009). Les: Zgradba i n lastno sH - njego va vari abi lno st i n hetergeno st. Ljubljana: Bi o tehni š a fakulteta, Oddelek za le- sarstvo . Go ri š ek, Ž . (1992). Vpli v preč ne krč i tvene ani zo tro pi je lesa na di - m enzi jsko stabi lno st i n suš enje lesa. Do k. di s. Ljubljana: Uni - verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, 120 str . Hudso n M cAulay, K. J . (2016). The structural and m echani cal i nte- gri ty o f hi sto ri c wo o d. (PhD PhD), Uni versi ty o f Glasgo w, Glasgo w. Ko hara, J . , & Okam o to , H. (195 5 ). Studi es o n perm anence o f wo o d. XI : The crystalli zed regi o n o f cellulo se i n o ld Hm bers. J o urna o f Appli ed Physi cs, 19(11), 4 91-5 06. Ko llm ann, F. , & Co te, W . A. (1968 ). Pri nci ples o f W o o d Sci ence and Techno lo gy: So li d W o o d (Vo l. 1). Berli n: Spri nger-Verlag. Krani tz, K. (2014 ). Eff ect o f natural agi ng o n wo o d. (PhD PhD), ETH, Zuri ch. (DI SS. ETH No . 21661) M atsuo , M . , Yo ko yam a, M . , Um em ura, K. , Sugi yam a, J . , Kawai , S. , Gri l, J . , . . . I m am ura, M . (2011). Agi ng o f wo o d: Analysi s o f co lo r changes duri ng natural agi ng and heat treatm ent. Ho lzfo rsc- hung, 65 (3 ), 3 61-3 68 . Ni lsso n, T. , & Ro well, R. M . (2012). Hi sto ri cal wo o d: Structure and pro perHes. J urnal o f Cultural Heri tage, 13 (3 ), 5 -9. Ri jsdi jk, J . F. , & Lam i ng, P. B. (1994 ). Physi cal and Related Pro perHes o f 14 5 Ti m bers. Do rdrecht: Spri nger . Vo vk, K. (2003 ). Dendro kro no lo š ke razi skave lesa i z sam o stana v SHč ni (Di plo m sko delo ). Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Odde- lek za lesarstvo . W agenfü hr , R. (2007 ). Ho lzatlas. Berli n: Hanser . Zo bel, B. J . , & van Bui jtenen, J . P. (198 9). W o o d vari aHo n: I ts Causes and Co ntro l. Berli n: Spri nger . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 15 PRI M E RJAVA LASTN O STI O BLO Ž E N E C E M E N TN O -I VE RN E PLO Š Č E I N PO VRŠ I N SKO O BD E LAN E FURN I RN E PLO Š Č E C O M PARI SO N O F PRO PE RTI E S O F SURFAC E D C E M E N T-BO N D E D PARTI C LE BO ARD AN D SURFAC E FI N I SHE D PLYW O O D J ure Ž i go n 1* , Pri m o ž Habjan 1 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : V r az i s k av i s m o i z del al i dv e v r s > o bl o g , n am en j en i z a z u n an j i s l o j p r ez r ač ev an e fas ade. P r v o fas adn o o bl o g o j e p r eds t av l j al a c em en t n o -i v er n a p l o š č a, o bl o ž en a z n i z k o t l ač n i m l am i n at o m z a o bl ag an j e, dr u g o p a v l ag o o dp o r n a fu r n i r n a p l o š č a, p r em az an a z l az u r n i m p r em az n i m s i s t em o m . Obe v r s > f as adn i h o bl o g s m o i z p o s t av i l i p o s t o p k u u m et - n eg a p o s p eš en eg a s t ar an j a i n t em p er at u r n eg a o br em en j ev an j a t er bi o t s k i m dej av n i k o m , s č i m er s m o s i m u l i r al i p o g o j e r eal n e u p o r abe. Sp r em em be k l i m at s k i h p o g o j ev i n o s t al i dej av n i k i o p r av l j en i h p r es k u s o v s o v p l i v al i bo l j n a o bn aš an j e i n l as t n o s > p o v r š i n s k o o bdel an e fu r n i r n e p l o š č e. Obe v r s > k o m p o z i t o v n i s t a bi l i do v z et n i z a o k u ž bo z g l i v am i m o dr i v k am i i n r az k r o j ev al k am i . G l ede n a r ez u l t at e r az i s k av e s t a t ak o o be v r s > o bl o g p r i m er n i z a u p o r abo v g r adben i š t v u k o t z u n an j i el em en t p r ez r ač ev an e fas ade. K l j u č n e b e s e d e : fas adn a o bl o g a, l es n o -p l o š č n i k o m p o z i >, o bs t o j n o s t , u m et n o p o s p eš en o s t ar an j e A b s t r a c t : I n t h i s s t u dy , w e p r o du c ed t w o t y p es o f c l addi n g s , r ep r es en >n g t h e el em en t o f t h e v en >l at ed faç ade. Th e fi r s t faç ade c l addi n g w as a c em en t -bo n ded p ar >c l ebo ar d, s u r fac ed w i t h a l o w -p r es s u r e l am i n at e, w h i l e t h e s ec o n d w as a w at er p r o o f p l y w o o d bo ar d, c o at ed w i t h a s t ai n -c o a>n g s y s t em . Bo t h t y p es o f faç ade c l addi n g s w er e ex p o s ed t o p r o c es s es o f ar >fi c i al ac c el er at ed ag i n g an d t em p er at u r e c y c l i n g t es t s , as w el l as t o bi o >c fac t o r s , i n o r der t o s i m u - l at e t h e c o n di >o n s i n r eal u s e. Ch an g es i n c l i m a>c c o n di >o n s an d o t h er fac t o r s o f t h e p er fo r m ed t es t s h ad a l ar g er i n fl u en c e o n t h e beh av i o u r an d p r o p er >es o f t h e s u r fac e fi n i s h ed p l y w o o d bo ar d. Bo t h t y p es o f c o m p o s i t es w er e n o t s u s c ep >bl e t o i n f ec >o n w i t h w o o d dec ay an d bl u e-s t ai n fu n g i . Ac c o r di n g t o t h e r es u l t s o f t h e r es ear c h , bo t h t y p es o f c l addi n g s ar e s u i t abl e fo r t h e i n t en ded u s e as t h e o u t er el em en t o f a v en >l at ed faç ade. K e y w o r d s : faç ade c o v er i n g , w o o d-bas ed c o m p o s i t es , du r abi l i t y , ar >fi c i al ac c el er at ed w eat h er i n g gladko po vrš i no i n z do bri m i lastno stm i za upo rabo na pro stem i n tam , kjer se zahteva o dpo rno st pro H go renju. Pro i zvo dnja teh plo š č se je zač ela leta 197 3 v Š vi ci , do danes so po stale po m em ben del m o derne arhi tekture (Fan et al. , 2006). To vrstne plo š č e vsebu- jejo o d 3 0 % do 65 % i veri i n o d 25 % do 60 % m i ne- ralnega vezi va, ter 10 % vo de i n do datko v (npr . pi gm ento v, po speš evalcev hi draci je vezi va i td. ). Naj- po m em bnejš i vrsH lesa za i zdelavo CI P sta to po lo vi na i n jelš evi na, vezi vo vi so ke kako vo sH pa je t. i . po rt- landski cem ent (Nazeri an et al. , 2011). CI P i m ajo zelo do bre zvo č no i zo laHvne lastno sH, vi so ko o dpo rno st pro H vpi janju vo de, term i to m , gli vam i n i zkazujejo zelo do bro trajno st o b i zpo stavi tvi v 2. do 4 . razredu upo rabe [zno traj ali po d streho (2. ), m esto upo rabe i zdelka na pro stem , nad zem ljo , z (3 . 1) o z. brez ustre- zne ko nstrukci jske zaš č i te i n na pro stem (3 . 2), v sHku s tlem i i n/ali sladko vo do (4 ) (EN 3 3 5 , 2013 )] . CI P upo - 1 UVO D 1 I N TRO D UC TI O N Razvo j no vi h tehno lo gi j i n ustrezni h lepi l je v drugi po lo vi ci 20. sto letja po vzro č i l razm ah pro i z- vo dnje furni rni h, i verni h i n vlakneni h plo š č . Sprva so ji h upo rabljali predvsem za i zdelavo po hi š tva, kas- neje pa so ji h zaradi do bri h lastno sH zač eli upo ra- bljaH tudi v gradbeni š tvu. Predno sH lesni h plo š č ni h ko m po zi to v pred m asi vni m leso m so po vezane predvsem z nji ho vo ho m o geno strukturo , do bri m i m ehanski m i lastno stm i i n di m enzi jsko stabi lno stjo (M edved, 2010). Cem entno -i verna plo š č a (CI P, angl. : c em en t - bo n - ded p ar >c l ebo ar d, CBP) je pro dukt z vi so ko go sto to , 1 Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za le- sarstvo , J am ni karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-po š ta: jure. zi go n@ bf. uni -lj. si ; telefo n: 01-3 20-3 612 UDK 63 0*8 62. 4 : 692. 23 -03 5 . 3 I zvi rni znanstveni č lanek / Ori gi nal sci enHfi c arHcle Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 16 rabljajo za kri Hno , za stenske i n talne elem ente ter ko t elem ente za abso rpci jo zvo ka (Fan et al. , 2004 a; Abdel-Aal, 2014 ). Nezdruž lji vo st nekateri h vrst lesa (več i no m a gre za li stavce i n tro pske drevesne vrste) s cem ento m zaradi pri so tno sH to pni h ko m po nent v lesu (hem i celulo z i n ekstrakHvni h sno vi , ko t so tani ni , feno li i td. ), ki o tež ujejo hi draci jo cem enta, lahko o m ejuje prakHč no upo rabno st nekateri h lesni h vrst v lesno -cem entni h ko m po zi Hh (Fan et al. , 2012; Na et al. , 2014 ). Najpo m em bnejš i dejavni ki , ki vpli vajo na lastno sH CI P, so vrsta lesa i n cem enta ter veli ko st lesni h i veri . Veli k vpli v na lastno sH plo š č i m a razm erje m ed leso m i n cem ento m i n nji ho va go sto ta (Fan et al. , 2006; Nazeri an et al. , 2011; Abdel-Aal, 2014 ). Lastno sH so o dvi sne o d prem rež enja lesni h i veri , ce- m enta i n delež a prazni h pro sto ro v, ki se po javi jo na sHki h m ed o sno vni m i m ateri ali i n nastanejo v č asu pro i zvo dnega pro cesa (Fan et al. , 2000; Nasser, 2014 ). Ori entaci ja, veli ko st i n o bli ka lesni h i veri po debeli ni i n v preč ni h sm ereh CI P se zelo razli kujejo . V sprem i njajo č i h kli m atski h po go ji h se CI P i zkaž e za nestabi lno , zaradi po vratni h i n nepo vratni h spre- m em b m ase i n di m enzi j (Fan et al. , 2006). Di m enzi j- sko delo vanje i n o bnaš anje CI P je po vezano z razpo redi tvi jo njeni h ko m po nent (lesni h i veri i n ce- m enta), karbo naci je (pretvo rba Ca(OH) 2 v cem entu v CaCO 3 ), ko t tudi nespro š č eni h napeto sH v ko m po zi tu, ki nastanejo m ed njego vo pro i zvo dnjo (Fan et al. , 2004 a; Fan et al. , 2004 b). So rpci jske lastno sH i n di - m enzi jske sprem em be CI P so o dvi sne o d relaHvne zrač ne vlaž no sH (RZV). Sprem em be di m enzi j CI P v ci - kli č no sprem i njajo č i RZV so veli ko več je po debeli ni ko t v do lž i ni , kar je po vezano z o ri entaci jo lesni h i veri v plo š č i (Fanet al. , 2004 c). Razvo j gli v bele i n rjave tro hno be je na CI P o vi ran, zato so o dpo rne pro H gli v- nem u razkro ju (Oki no et al. , 2005 ; Papado po ulo s, 2008 ). Z nam eno m zaš č i te po vrš i ne CI P pred karbo - naci jo te lahko prem až em o s prem azi (Fan et al. , 2004 a) ali pa ji h o blo ž i m o z m ateri ali za o blaganje. Furni rne plo š č e (FP, angl. : p l y w o o d, PW ) so plo š č e, zlepljene i z li hega š tevi la slo jev furni rni h li - sto v. Najpo go stejš e so FP i z buko vega, brezo vega ali to po lo vega luš č enega furni rja. Usm erjeno st vlaken vsakega slo ja je pravo ko tna glede na so sednja slo ja. S tem ž eli m o zm anjš aH vpli v di m enzi jski h spre- m em b lesa zaradi sprem i njanja vlaž no sH lesa. Kljub usm erjanju furni rni h li sto v lahko pri de do po puš č a- nja lepi lni h spo jev zaradi po java napeto sH zno traj FP (Fan et al. , 2009). Plo š č e deli m o glede na lesno vrsto furni rni h li sto v i n nji ho vo debeli no , š tevi lo slo jev ter upo rabljeno lepi lo . Razli č ne ko m bi naci je naš tetega nam dajo FP z razli č ni m i lastno stm i , ki do lo č ajo , za kakš en nam en je po sam ezna plo š č a pri m erna. V gradbene nam ene se i zm ed vseh lesni h plo š č ni h ko m po zi to v najdlje upo rablja prav FP (M edved, 2010). Prvo tno so FP upo rabljali v po hi š tveni i ndu- stri ji . Predvsem s po javo m vo do o dpo rni h lepi l se je raba FP razš i ri la na po dro č ja, ki zahtevajo o dpo r- nejš e i n trajnejš e elem ente. FP se danes upo rabljajo m arsi kje, kjer so nepo sredno i zpo stavljene vrem en- ski m dejavni ko m , npr . v gradbeni š tvu, ladjedelni - š tvu, transpo rtu i pd. (Rei nprecht et al. , 2012). Dejavni ki , ki predstavljajo i zzi v pri taki upo rabi FP, so po vi š ana vlaž no st lesa, veli ke sprem em be vlaž no sH lesa i n pro cesi staranja. Ti lahko pri vedejo do defo r- m aci j, po vrš i nski h razpo k, delam i naci je i n razkro ja (Van den Bulcke et al. , 2009). Odpo rno st FP lahko i z- bo ljš am o z bi o ci dno zaš č i to FP, upo rabo m o di fi ci ra- nega furni rja, upo rabo furni rja o dpo rnejš i h lesni h vrst, z lepi li , pri m erni m i za zunanjo i zpo stavi tev, s pri lago jeni m i nač i ni sHskanja i n s po vrš i nsko zaš č i to (Rei nprecht et al. , 2012, M anso uri et al. , 2006). V tej razi skavi sm o pri m erjali nekatere lastno sH dveh vrst o blo g, ki se upo rabljata v gradbeni š tvu ko t elem ent prezrač evane fasade. To vrstna zasno va fa- sade o bjekta je v realni upo rabi i zpo stavljena š tevi l- ni m dejavni ko m , ki vpli vajo na o bnaš anje i n lastno sH m ateri ala, i z katerega je narejena. Za razi skavo sm o i zdelali dve vrsH o blo g. Osno vo prve je predstavljala ko m erci alna CI P, na katere zunanji slo j sm o do dali lam i nat za o blaganje. Druga o blo ga je bi la FP vi š jega kako vo stnega razreda, ki sm o jo po vrš i nsko o bdelali s ko m erci alni m lazurni m prem azo m . Z nam eno m si - m ulaci je teh dveh o blo g v realni upo rabi sm o vzo rce o beh i zpo stavi li abi o tski m i n bi o tski m dejavni ko m ter o ceni li , kako H vpli vajo na nji ho ve m ehanske, fi - zi kalne i n o dpo rno stne lastno sH. 2 M ATE RI ALI I N M E TO D E 2 M ATE RI ALS AN D M E THO D S 2. 1 I ZD E LAVA FASAD N I H O BLO G 2. 1 M AN UFAC TURI N G O F FAÇ AD E C LAD D I N GS Prvo fasadno o blo go sta sestavljala CI P i n ko n- Hnui rano sHskan lam i nat (ang. Co nHnuo us Pressed Lam i nate, CPL) za o blaganje. Ko t no si lno plo š č o sm o upo rabi li ko m erci alno CI P pro i zvajalca Cetri s® (pro - Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Pri m erjava lastno sH o blo ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bdelane furni rne plo š č e Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 17 dukt Basi c) debeli ne 10 m m . Sestavljajo jo m eš ani ca i veri i glavcev (63 % ), po rtlandski cem ent (25 % ), vo da (10 % ) i n do datki (2 % ) (Cetri s, 2017 ). Plo š č o sm o o b upo rabi eno ko m po nentnega po li uretan- skega lepi la M i to pur E4 5 (M i to l d. d. ) o bo jestransko o blo ž i li s CPL (M elaplast Gm bH), debeli ne 0, 8 m m , tem no rjavega o dtenka. Za i zdelavo po vrš i nsko o bdelane FP sm o i zbrali ko m erci alno brezo vo FP (Sveza Gm bH) debeli ne 9 m m i z sedm i h slo jev furni rja, zlepljeni h s feno l- f o rm aldehi dni m lepi lo m . Najprej sm o jo prem azali z bi o ci dni m pri pravko m Si lvano l-G-rjavi (Si lvapro - dukt, d. o . o . ) v dveh nano si h. Nato sm o nanesli š e dva slo ja vo dnega lazurnega prem aza Exteri er (Be- li nka Belles, d. o . o . ) v o dtenku » o reh« . Obe vrsH fasadni h o blo g sm o po ko ncu i zdelave razž agali v vzo rce, kateri h di m enzi je predpi sujejo standardi o z. so po trebne za i zvedbo i zbrani h pre- skuso v. 2. 1. 1 D o l o č e v a n j e g o s t o t e 2. 1. 1 D e t e r m i n a ti o n o f d e n s i t y Za do lo č i tev go sto te fasadni h o blo g sm o pri pra- vi li 5 vzo rcev di m enzi j 5 0 m m × 5 0 m m , ki sm o ji h kli m aHzi rali v pro sto ru s tem peraturo 23 ° C i n RZV 65 % . Go sto to ko m po zi to v sm o do lo č i li gravi m etri - č no , po standardu SI ST EN 3 23 (1996). 2. 1. 2 D o l o č e v a n j e s p r e m e m b d i m e n z i j e i n m a s e , p o v e z a n i h s s p r e m e m b a m i r e l a ti v n e z r a č n e v l a ž n o s ti ( RZV) 2. 1. 2 D e t e r m i n a ti o n o f d i m e n s i o n a l c h a n g e s a n d m a s s a s s o c i a t e d w i t h c h a n g e s i n r e l a ti v e h u m i d i t y ( RH) Sprem em be di m enzi j i n m ase fasadni h o blo g, do kateri h pri de o b sprem em bi kli m atski h po go jev, v kateri h se nahajajo , sm o do lo č i li po standardu SI ST EN 3 18 (2004 ). Ž elene kli m atske po go je v ko m o ri sm o vzpo stavi li z upo rabo nasi č eni h vo dni h razto pi n so li (M gCl 2 – 3 5 % , NaNO 2 – 65 % , ZnSO 4 – 8 5 % ). Del vzo rcev veli ko sH 3 00 m m × 5 0 m m sm o tako i z- po stavi li kli m atski m po go jem s tem peraturo 20 ° C, pri po vi š evanju RZV (3 0 % , 65 % i n 8 5 % ), drugi del vzo rcev pa pri zni ž evanju RZV (8 5 % , 65 % i n 3 5 % ). Ko se m asa vzo rcev ni sprem eni la za več ko t 0, 1 % dnevno , sm o predpo stavi li , da so se vzo rci uravno - vesi li , i n i zm eri li nji ho vo do lž i no , š i ri no i n debeli no ter sprem eni li kli m atske po go je v ko m o ri . 2. 2 I ZPO STAVI TE V VZO RC E V UM E TN E M U PO SPE Š E N E M U STARAN JU I N C I K LI Č N I M O BRE M E N I TVAM S SPRE M E M BO TE M PE RATURE 2. 2 E XPO SURE O F THE SAM PLE S TO ARTI FI C I AL AC C E LE RATE D W EATHE RI N G AN D C YC LI C TE M PE RATURE-C HAN GE RE SI STAN C E Vzo rce veli ko sH 3 20 m m × 7 5 m m sm o za 7 20 ur po stavi li v ko m o ro za um etno po speš eno staranje (UPS, angl. : Ar >fi c i al ac c el er at ed w eat h er i n g , AAW ) z eno urni m i ci kli . Ko m o ra i m a o bli ko zaprte kadi , z lo č eni m a delo m a, kjer so bi li vzo rci i zpo stavljeni si m uli rani m po go jem o b i zpo stavljeno sH v zunanjo - sH, s fazam i i zm enjujo č ega razprš evanja desHli rane vo de (22 m i n), m i ro vanja (9 m i n), UV i n I R sevanja (3 m i n), UV sevanja (21 m i n), zo pet UV i n I R sevanja (3 m i n) ter m i ro vanja (2 m i n). Po zaključ enem UPS sm o vzo rce prvo tni h di m enzi j razž agali v vzo rce za nadaljnje po skuse. Del vzo rcev sm o i zpo stavi li tudi preskusu s ci kli - č ni m tem peraturni m o brem enjevanjem (CC, angl. » c o l d c h ec k « ) (ASTM D1211, 1997 ). Vzo rce o beh plo š č (4 00 m m × 3 60 m m ) sm o i zpo stavi li 20 ci klo m i zm enjujo č i h vi so ki h i n ni zki h tem peratur , ki so vklju- č evali po 3 ure i zpo stavi tve tem peraturi – 15 ° C, po 3 ure i zpo stavi tve tem peraturi 5 0 ° C i n kli m aHzaci ji v no rm alni h po go ji h (23 ° C, 65 % RZV). Po preteku i z- po stavi tve pri po sam ezni tem peraturi sm o na vsakem o d vzo rcev z m i kro m etro m i n referenč no š ablo no na treh m esHh o pravi li m eri tve i zbo č eno sH o z. vbo č eno - sH po vrš i ne vzo rca glede na š ablo no . S to vrstni m pre- skuso m pro uč ujem o di m enzi jsko stabi lno st m ateri ala o b nenadni h sprem em bah tem peratur, na katero m o č no vpli vajo sprem em be, ki se v č asu preskusa do - gajajo tudi v po vrš i nskem si stem u. Tudi po zaključ e- nem CC preskusu sm o vzo rce prvo tni h di m enzi j razž agali v vzo rce za nadaljnje po skuse. 2. 2. 1 Ug o t a v l j a n j e u p o g i b n e t r d n o s ti 2. 2. 1 D e t e r m i n a ti o n o f t h e b e n d i n g s t r e n g t h V razi skavi nas je zani m alo tudi , kako na m ehan- ske lastno sH fasadni h o blo g vpli vajo sprem em be nji - ho ve vlaž no sH i n tem perature, ter kakš en je hkraten vpli v o beh dejavni ko v. Del vzo rcev sm o tako o brav- navali pred zač etko m UPS i n po njem o z. pred pre- skuso m CC i n po njem . Do datne vzo rce sm o 24 ur nam akali v vo di , 24 ur zam rzo vali pri tem peraturi – 15 ° C o z. ji h po 24 urah nam akanja v vo di š e 24 ur Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 18 zam rzo vali . Upo gi bno trdno st tako pri pravljeni h vzo rcev sm o ugo to vi li na uni verzalnem tesHrnem stro ju Zwi ck Z005 po m eto di 4 -to č ko vnega upo gi ba, ki jo o pi suje standard SI ST EN 3 10 (1996). 2. 2. 2 Ug o t a v l j a n j e s p r e m e m b l a s t n o s ti p o v r š i n s k i h s i s t e m o v 2. 2. 2 D e t e r m i n a ti o n o f c h a n g e s o f s u r f a c e s y s t e m p r o p e r ti e s Sprem em be barve na plo skvah vzo rcev pred UPS i n po njem so eno staven i ndi kato r razli č ni h sprem em b, ki so zaradi staranja nastale v m ateri alu, ko t npr . sprem em b kem i jske sestave, i pd. Barvni o d- tenek sm o vredno Hli po barvnem si stem u CI EL*a*b*. Ko o rdi nate (L*, a*i n b*) pred UPS i n po njem sm o i zm eri li z o pHč ni m bralni ko m znam ke M ustek. Spre- m em be barve po vrš i n vzo rcev pred UPS i n po njem sm o i zrač unali po enač bi 1 (SI ST EN I SO 11664 -4 , 2011): (1) kjer so Δ L*, Δ a*, i n Δ b*sprem em be m ed zač et - ni m i i n ko nč ni m i vredno stm i L*, a*, o z. b*. Si jaj vzo rcev pred UPS i n po njem sm o i zm eri li po standardu SI ST EN 13 7 22 (2004 ) na razli č ni h m e- sHh z i nstrum ento m X-Ri te AcuGlo ss TRI glo ss, pri vpadnem ko tu svetlo be 60° . Sprem em be o m o č lji vo sH plo skev i n ro bo v vzo r- cev pred UPS i n po njem sm o do lo č i li z m eto do m erjen j a navi deznega ko ntaktnega ko ta kaplji c de- sHli rane vo de. M eri tve sm o i zvedli z o pHč ni m go ni o - m etro m Theta (Bi o li n Sci enHfi c Oy, Espo o , Fi nska). Ko ntaktne ko te sm o m eri li po anali zi Yo ung-Laplace, s po m o č jo pro gram ske o prem e (OneAIensi o n ver- zi ja 2. 4 (r4 93 1), Bi o li n Sci enHfi c). Kaplji ce s pro sto r- ni no 4 μ L sm o nanesli na 5 razli č ni h m est glavne plo skve o z. ro ba po sam eznega vzo rca. Kaplji ce na po vrš i nah sm o o pazo vali 63 s (1, 3 sli ke na m i nuto ), z m erjenjem ko ntaktni h ko to v pa sm o zač eli , ko se je kaplji ca lo č i la o d do zi rni ka, kar se je zgo di lo pri - bli ž no 2 s po prvem ko ntaktu kaplji ce s po vrš i no vzo rca. Opri jem zaš č i tnega slo ja lam i nata na o blo ž eni CI P o z. prem aznega si stem a na FP sm o pred UPS i n po njem ter po CC o brem enjevanju do lo č i li po m e- to di o dtrgo vanja peč ato v, v skladu s standardo m SI ST EN I SO 4 624 (2004 ).  E Lab ****     222 2. 3 UGO TAVLJAN JE SEGRE VAN JA I N O D PO RN O STI PRO TI VŽ I GU ( M E TO D A Z GRE LN O PLO Š Č O ) 2. 3 D E TE RM I N ATI O N O F HEATI N G AN D RE SI STAN C E AGAI N ST I GN I TI O N ( » HO T PLATE « M E THO D ) To plo tno prevo dno st i n o dpo rno st fasadni h o blo g pro H vž i gu sm o do lo č ali s t. i . m eto do grelne plo š č e (angl. » h o t p l at e« - HP). Na segreto jekleno plo š č o s tem peraturo 3 5 0 ° C sm o po stavi li vzo rec ve- li ko sH 100 m m × 100 m m za 10 m i nut. Prehajanje to plo te sko zi vzo rec i n njego vo segrevanje m ed m e- ri tvi jo sm o sprem ljali z i nfrardeč o kam ero Optri s PI 160 (Optri s Gm bH). Ko t i ndi kato r o dpo rno sH pro H vž i gu sm o vzo rcem do lo č i li i zgubo m ase zaradi i zpo - stavljeno sH grelni plo š č i . M aso vzo rcev sm o tako i z- m eri li pred zač etko m preskusa, tako j po zaključ ku preskusa i n po preteč eni h 24 urah o hlajanja. 2. 4 D O LO Č AN JE O D PO RN O STI FASAD N I H O BLO G PRO TI GLI VAM 2. 4 D E TE RM I N ATI O N O F FAÇ AD E C LAD D I N G RE SI STAN C E AGAI N ST FUN GI 2. 4. 1 D o l o č a n j e o d p o r n o s ti p r o ti g l i v a m m o d r i v k a m 2. 4. 1 D e t e r m i n a ti o n o f t h e r e s i s t a n c e a g a i n s t b l u e -s t a i n f u n g i Do vzetno st za o kuž bo z gli vam i m o dri vkam i sm o ugo tavljali po m o di fi ci rani standardni m eto di (SI ST EN 15 2, 2012), ki tem elji na vi zualnem o cenjevanju o bar- vano sH po vrš i ne. Pri pravi li sm o vzo rce veli ko sH 5 0 m m × 4 0 m m , pri č em er v pri m eru o blo ge i z CI P tega ni sm o o blo ž i li z lam i nato m , saj pri so tno st lam i nata na po vrš i ni zago to vo ne bi predstavljala pri m erne po d- lage za razvo j gli v m o dri vk i n pro do r nji ho vi h hi f v no - tranjo st. Vse razen ene o d več ji h plo skev vzo rcev sm o zatesni li z dvo ko m po nentni m epo ksi dni m prem azni m si stem o m Epo lo r HB (Heli o s d. o . o . , dva nano sa). Hra- ni lni m edi j v go ji š č u za gli vi Au r eo bas i di u m p u l l u l an s (de Barry) Arnaud [M B#1017 7 1] i n Sc l er o p h o m a p i t - h y o p h i l a(Co rda) [M B#5 3 5 3 09] je predstavljal ko ncen- tri rani sladni ekstrakt (M alt Extract), z do datko m ci tro nske ki sli ne, NaOH i n HCl. Gli vi sta 7 dni preraš č ali v avto klavi rani h erlenm ajeri cah (4 5 m i n; 120 ° C; 1, 5 bar). Po preraš č anju sm o razto pi ni prefi ltri rali , zm eš ali skupaj i n do bi li suspenzi jo spo r testni h gli v. V avto klavi rane Ko llejeve stekleni ce sm o vstavi li fi ltri rni papi r , do li li 15 m L suspenzi je spo r gli v m o dri vk i n vsta- Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Pri m erjava lastno sH o blo ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bdelane furni rne plo š č e Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 19 vi li vzo rec tako , da je bi la nezatesnjena po vrš i na o brnjena navzdo l. Vzo rce sm o za 6 tedno v i zpo stavi li gli vam m o dri vkam . Po tem o bdo bju sm o vzo rce vzeli i z stekleni c, ji h preč no prež agali na po l i n do lo č i li o bseg o barvanja. 2. 4. 2 D o l o č a n j e o d p o r n o s ti p r o ti g l i v a m r a z k r o j e v a l k a m 2. 4. 2 D e t e r m i n a ti o n o f r e s i s t a n c e a g a i n s t w o o d - d e c a y f u n g i Za do lo č anje o dpo rno sH fasadni h o blo g pro H gli vam razkro jevalkam sm o pri pravi li vzo rce veli ko sH 3 0 m m × 15 m m × debeli na o blo ge, s č i m er sm o ne- ko li ko o dsto pali o d zahtev standarda SI ST EN 113 (2006), ki si cer predpi suje vzo rce veli ko sH 5 0 m m × 25 m m × 15 m m . Razm erje m ed strani cam i vzo rcev sm o pri lago di li o m ejujo č i di m enzi ji – debeli ni o blo ge. Hrani lni m edi j v go ji š č u za gli ve je predsta- vljal kro m pi rjev gluko zni agar (PDA – DI FCO). Ko - zarce, v kateri h sm o pri pravi li go ji š č e, i n m rež i ce i z um etne m ase, ki so služ i le ko t o po ra vzo rcev na hra- ni lnem go ji š č u i n prepreč evale nepo sreden sHk vzo r- cev s hrani lni m m edi jem , sm o predho dno steri li zi rali v avto klavu (4 5 m i n; 120 ° C; 1, 5 bar). Ko so se ko zarci o hladi li , sm o hrani lno go ji š č e i no kuli rali z i zbrani m i vrstam i gli v i n ji h po stavi li v kli m aHzi rano ko m o ro (25 ° C, 8 5 % RZV) za 7 dni . Tudi vzo rce sm o avto kla- vi rali , nakar sm o ji h v steri lni h po go ji h vstavi li v ko - zarce i n ji h nato za 12 tedno v i zpo stavi li gli vam raz- kro jevalkam lesa G l o eo p h y l l u m t r abeu m i n Tr am et es v er s i c o l o r . Po i zpo stavi tvi gli vam sm o vzo rce o č i sHli , po suš i li v suš i lni ku ((103 ± 2) ° C) i n do lo č i li nji ho vo sprem em bo m ase (Ž lahHč Zupanc et al. , 2017 ). 3 RE ZULTATI I N RAZPRAVA 3 RE SULTS AN D D I SC USSI O N 3. 1 M E HAN SK E I N FI ZI K ALN E LASTN O STI FASAD N I H O BLO G 3. 1 M EC HAN I C AL AN D PHYSI C AL PRO PE RTI E S O F FAÇ AD E C LAD D I N GS 3. 1. 1 Go s t o t a f a s a d n i h o b l o g 3. 1. 1 D e n s i t y o f f a ç a d e c l a d d i n g s No rm alna go sto ta o blo ž ene CI P je znaš ala 14 24 kg m -3 , no rm alna go sto ta po vrš i nsko o bdelane FP pa je znaš ala 67 6 kg m -3 . Debeli na vzo rcev o blo ž ene CI P je bi la v po vpreč ju 11, 7 6 m m , debeli na vzo rcev po vrš i nsko o bdelane FP pa 9, 3 9 m m . 3. 1. 2 Sp r e m e m b e d i m e n z i j i n m a s e , p o v e z a n i h s s p r e m e m b o RZV 3. 1. 2 C h a n g e s o f d i m e n s i o n s a s s o c i a t e d w i t h c h a n g e s i n RH Sprem em be di m enzi j i n m ase vzo rcev fasadni h o blo g, ki so bi li i zpo stavljeni atm o sferi z razli č ni m i RZV, so pri kazane na sli ki 1. Na levi strani grafi ko na Sl i k a 1. Sp r em em ba p r o s t o r n i n e i n m as e v z o r c ev k o m p o z i t o v o b s p r em em bi RZV. Fi g u r e 1. Ch an g es o f v o l u m e an d m as s o f t h e c o m p o s i t es as s o c i at ed w i t h c h an g es i n RH. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 20 so pri kazane sprem em be pro sto rni ne i n m ase vzo r- cev, ki sm o ji h prestavi li i z pro sto ra s srednjo RZV (65 % ) v pro sto r z ni ž jo RZV (3 5 % ), na desni strani grafi ko na pa sprem em be pro sto rni ne i n m ase vzo r- cev, ki sm o ji prestavi li i z pro sto ra s srednjo RZV (65 % ) v pro sto r z vi š jo RZV (8 5 % ). I z naklo na kri vulj, ko t tudi i z razli k m ed po sam ezni m i m eri tvam i , je raz- vi dno , da so sprem em be pro sto rni ne i n m ase zaradi sprem em be kli m atski h po go jev pri CI P m anjš e ko t pri FP. Sprem em be pro sto rni ne vzo rcev, pri kazane na sli ki 1, so po sledi ca sprem em b di m enzi j v vseh treh sm ereh (debeli na, š i ri na i n do lž i na). Naključ na ho ri - zo ntalna razpo rejeno st i n usm erjeno st gradni ko v v CI P je razlo g za to , da so bi le sprem em be v do lž i ni i n š i ri ni vzo rcev sko raj po do bne, m edtem ko so bi le sprem em be debeli ne veli ko več je. Delci lesni h i veri /vlaken i m ajo si cer pri enakem vo lum nu več ji vpli v na di m enzi jske sprem em be CI P ko t cem ent (Fan et al. , 2004 a). Po do ben po jav lahko o pazi m o pri FP, kjer k več jem u debeli nskem u nabreku plo š č e pri - speva sprem em ba debeli ne furni rnega li sta v plo š č i . 3. 1. 3 Vb o č e n o s t i n i z b o č e n o s t p l o š č m e d p r e s k u s o m » c o l d c h e c k « 3. 1. 3 D o w n w a r d a n d u p w a r d d e fl e c ti o n o f b o a r d s d u r i n g » c o l d c h e c k « t e s ti n g I zbo č eno st o z. vbo č eno st vzo rcev fasadni h o blo g, i zm erjena m ed preskuso m CC na treh m esHh po vrš i ne po sam eznega vzo rca glede na referenč no š ablo no , je pri kazana na sli kah 2 i n 3 . RezultaH so po - kazali , da tudi tem peratura vpli va na di m enzi jske sprem em be m ateri ala. I zm erjene sprem em be di - m enzi j, ki so se po javi le pri po sam ezni plo š č i zaradi sprem em be tem perature v o ko li ci , so po kazale, da je o blo ž ena CI P bo lj stabi lna o d po vrš i nsko o bdelane FP. Razlo g za to sta vrsta i n veli ko st gradni ko v, i z kateri h sta plo š č i narejeni . Znano je, da i m ajo lesne i veri /vlakna m anjš i ko efi ci ent term i č nega raztezka ko t cem ent (Frangi & Fo ntana, 2003 ). V CI P cem ent predstavlja do vo lj veli k del ko m po zi ta, da lesna vlakna ni so i m ela tako veli kega vpli va na o bnaš anje vzo rcev o b sprem em bah tem perature o ko li ce. Furni r , ki v več jem delež u tvo ri FP plo š č o , pa je o b spre- m em bi tem perature po vzro č i l njeno več je di m enzi j- sko delo vanje. 3. 1. 4 Up o g i b n a t r d n o s t 3. 1. 4 Be n d i n g s t r e n g t h V pregledni ci 1 i n na sli ki 4 so pri kazane vred- no sH elasHč nega m o dula i n upo gi bne trdno sH fasad- ni h o blo g pred preskuso m CC i n po njego vem zaključ ku o z. pred UPS i n po njem , 24 urnem nam a- kanju v vo di , 24 urnem zam rzo vanju i n po 24 urnem nam akanju v vo di z do datni m 24 urni m zam rzo va- njem . Ugo to vi li sm o , da se je po 24 urah nam akanja v vo di m asa o blo ž ene CI P po več ala za 11, 5 3 % , m asa po vrš i nsko o bdelane FP pa za 10, 4 3 % . Upo gi bna trdno st o blo ž ene CI P je bi la ni ž ja o d upo gi bne trdno - sH FP (Pregledni ca 1). Veli k vpli v na upo gi bno trdo st ko m po zi to v i m a vrsta, veli ko st, razpo rejeno st o z. Sl i k a 2 . V bo č en o s t i n i z bo č en o s t p l o š č v z o r c ev o bl o ž en e CI P m ed p r es k u s o m CC v r az l i č n i h t o č k ah m er j en j a. Fi g u r e 2 . Do w n w ar d an d u p w ar d defl ec >o n o f s u r fac ed CBP du r i n g CC t es >n g at di ff er en t p o i n t s o f m eas u r em en t . Sl i k a 3 . V bo č en o s t i n i z bo č en o s t p l o š č v z o r c ev p o v r š i n s k o o bdel an e FP m ed p r es k u s o m CC v r az l i č n i h t o č k ah m er j en j a. Fi g u r e 3 . Do w n w ar d an d u p w ar d defl ec >o n o f c o at ed P W du r i n g CC t es >n g at di ff er en t p o i n t s o f m eas u r em en t . Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Pri m erjava lastno sH o blo ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bdelane furni rne plo š č e Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 21 usm erjeno st nji ho vi h gradni ko v. K upo gi bni trdno sH o blo ž ene CI P je največ pri speval lam i nat za o blaga- nje, ki se je nahajal na zunanji strani ko m po zi ta. Upo gi bna trdno st sam e no si lne CI P je v po vpreč ju nam reč znaš ala 11, 97 M Pa. K vi š ji upo gi bni trdno sH FP je v veli ki m eri pri spevala njena slo jnata zgradba i z m ed sebo j kri ž no usm erjeni h slo jev furni rja i n pri - so tno st feno l-fo rm aldehi dnega lepi la v spo ji h m ed furni rji . Pri o beh ko m po zi Hh je po zaključ enem CC preskusu i n UPS pri š lo do zm anjš anja upo gi bne trdno sH i n m o dula elasHč no sH pri upo gi bu. I zm enje- vanje tem perature m ed CC preskuso m je bo lj nega- Hvno vpli valo na upo gi bno trdno st o blo ž ene CI P (Pregledni ca 1). Po sto pek UPS, pri katerem pri de do navlaž evanja i n suš enja vzo rcev, je na o ba ko m po zi ta vpli val po do bno . Nam akanje o blo ž ene CI P v vo di ni po vzro č i lo to li kš nega zm anjš anja upo gi bne trdno sH ko t UPS, saj vo da ni pro drla preko njenega celo tnega preseka, kar je bi lo o pazi H na preč nem prerezu vzo r- cev po nam akanju. Nam akanje FP v vo di je bo lj vpli - valo na njeno upo gi bno trdno st, kar je verjetno po sledi ca pro do ra vo de i n nabreka vzo rcev na ro bo - vi h. Vpli v zam rzo vanja na upo gi bno trdno st ko m po - zi to v je bi l m anjš i ko t vpli v nam akanja. Do datno za- m rzo vanje nam o č eni h vzo rcev ni do datno zni ž alo upo gi bne trdno sH o beh o blo g. 3. 1. 5 Hi t r o s t s e g r e v a n j a i n o d p o r n o s t p r o ti v ž i g u ( m e t o d a z g r e l n o p l o š č o ) 3. 1. 5 Ra t e o f h e a ti n g a n d r e s i s t a n c e a g a i n s t i g n i ti o n ( » h o t p l a t e « m e t h o d ) Sli ka 4 pri kazuje sprem em bo m ase vzo rca CI P pred zač etko m preskusa z m eto do z grelno plo š č o , tako j po zaključ ku preskusa i n po do datni h 24 urah o hlajanja. Ob po stavi tvi vzo rca o blo ž ene CI P i n po - vrš i nsko o bdelane FP na grelno plo š č o je pri o beh pri š lo do po java tlenja m ateri ala o b pri so tno sH di m a. Na strani o blo ž ene CI P, ki je bi la v sHku z grelno plo š č o , je lam i nat za o blaganje delno po o gle- nel, m edtem ko je lepi lni spo j PU lepi la po po lno m a razpadel. Vendar je bi la i zguba m ase o bč utno ni ž ja, ko t pri po vrš i nsko o bdelani FP. Pri tej je i zpo stavljeni slo j furni rja po po lno m a po o glenel, kar je predsta- vljalo sko raj peHno i zgubljene prvo tne m ase vzo rca. Preho d to plo te sko zi o blo ž eno CI P je bi l neko li ko po - č asnejš i , ko t pri po vrš i nsko o bdelani FP. M aksi m alna tem peratura plo skve, ki ni bi la v sHku z grelno plo - š č o , je po 10 m i nutah segrevanja pri slednji znaš ala 14 3 ° C, pri o blo ž eni CI P pa 8 9, 1 ° C (pregledni ca 2). Zrač ni ž epi , ki so se v lam i natu za o blaganje po javi li m ed segrevanjem zaradi njego vega razslo jevanja, so nam reč neko li ko upo č asni li preho d to plo te po pre- seku tega ko m po zi ta. P r eg l edn i c a 1. Up o g i bn a t r dn o s t k o m p o z i t o v p r ed i z p o s t av i t v i j o r az l i č n i m v p l i v o m i n p o n j ej . Tabl e 1. Ben di n g s t r en g t h o f t h e c o m p o s i t es befo r e an d a+er ex p o s u r e t o di ff er en t i m p ac t s . * V o k l ep aj i h s o p r i k az an e v r edn o s > s t an dar dn eg a o dk l o n a. K o m p o z i t O b d o b j e m e r i t v e E m o d u l [M Pa ] Up o g i b n a t r d n o s t [M Pa ] Oblo ž ena cem entno - i verna plo š č a No rm alna kli m a 8 660 (8 60, 8 ) 4 8 , 92 (11, 2) Po CC 7 7 60 (100, 2) 4 5 , 25 (1, 3 ) Po UPS 6198 (5 8 6, 8 ) 3 8 , 96 (5 , 5 ) 24 ur v vo di 7 8 18 (3 92, 4 ) 4 4 , 7 3 (2, 9) 24 ur zam rzo vanje 905 4 (117 , 7 ) 5 0, 07 (2, 4 ) 24 ur v vo di + 24 ur zam rzo vanje 8 166 (202, 2) 4 7 , 12 (1, 5 ) Po vrš i nsko o bdelana furni rna plo š č a No rm alna kli m a 10214 (228 , 0) 8 5 , 8 5 (1, 3 ) Po CC 97 66 (97 , 1) 8 4 , 65 (3 , 5 ) Po UPS 965 6 (5 3 5 , 0) 67 , 21 (7 , 1) 24 ur v vo di 7 222 (4 3 3 , 1) 62, 5 9 (6, 6) 24 ur zam rzo vanje 994 2 (5 8 7 , 5 ) 7 8 , 19 (10, 2) 24 ur v vo di + 24 ur zam rzo vanje 7 5 4 4 (5 3 7 , 9) 62, 69 (2, 9) Sl i k a 4. I z g u ba m as e k o m p o z i t o v t ak o j p o i z v edbi i n 2 4 u r p o p r es k u s u z m et o do g r el n e p l o š č e ( HP ) . Fi g u r e 4. M as s l o s s o f t h e c o m p o s i t es i m m edi at el y a+er an d 2 4 h o u r s a+er » h o t p l at e« ( HP ) m et h o d t es >n g w as p er fo r m ed. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 22 3. 2 SPRE M E M BE LASTN O STI PO VRŠ I N SK I H SI STE M O V 3. 2 C HAN GE S O F SURFAC E SYSTE M PRO PE RTI E S 3. 2. 1 Ba r v a i n s i j a j p o v r š i n e 3. 2. 1 C o l o u r a n d g l o s s o f t h e s u r f a c e Sprem em ba barve lam i nata za o blaganje s tem - no rjavi m o dtenko m , s kateri m je bi la o blo ž ena CI P, je v pri m erjavi z zač etno vredno stjo ko m po nent L*, a* i n b*po po sto pku UPS znaš ala ΔE = 1, 94 , spre mem ba barve prem aznega si stem a na po vrš i ni FP pa ΔE = 5 , 04 . S tem se je po kazalo , da je lam i nat za o blaganje veli ko bo lj barvno o bsto jen (ni ž ji ΔE ) ko t po vrš i nski si stem , ki ga tvo ri jo lazure. Barvne sprem em be, ki so se zgo di le na po vrš i ni o blo g, so bi le zaznavne tudi s č lo veš ki m o č eso m , saj je ΔE znaš al ≥ 1. Si jaj lam i nata pri o blo ž eni CI P se je s po sto pko m UPS sprem eni l neko li ko bo lj (za 28 , 0 % ) ko t si jaj pre- m aznega si stem a lazur na po vrš i ni FP (za 25 , 3 % ) (sli ka 5 ). Do sprem em b barve i n si jaja po vrš i n pri o beh ko m po zi Hh je pri š lo zaradi vpli va UV svetlo be, I R sevanja, sprem em b tem perature i n RZV m ed po - sto pko m UPS. Ti dejavni ki so vpli vali na lastno sH po - li m ero v zunanji h slo jev lam i nata za o blaganje o z. utrjenega fi lm a prem aznega si stem a na po vrš i ni FP, s č i m er se je sprem eni la tudi m o rfo lo gi ja po vrš i n. 3. 2. 2 K o n t a k t n i k o ti k a p l j i c e v o d e 3. 2. 2 W a t e r d r o p l e t c o n t a c t a n g l e s Sprem em ba m o rfo lo gi je o z. po več anje hrapa- vo sH po vrš i n fasadni h o blo g sta vpli vala tudi na i n- terakci je nanesene kaplji ce desHli rane vo de o z. na ko ntaktni ko t (sli ka 6). Ni ž ji ko ntaktni ko t po m eni več jo o m o č lji vo st po vrš i ne. Na splo š no se je prem a- zni si stem na po vrš i nah FP i zkazal za bo lj hi dro fo b- nega. Ko ntaktni ko t kaplji ce vo de, nanesene na po vrš i no lam i nata pri o blo ž eni CI P, je po po sto pku UPS upadel, kar je po sledi ca sprem em be m o rfo lo - gi je zaš č i tnega slo ja. Na ro bo vi h vzo rcev CI P lam i - nata ni bi lo , zato je bi l ta ž e pred po sto pko m UPS bo lj do vzeten za vpi janje kaplji ce desHli rane vo de. Po po sto pku UPS se je njen ko ntaktni ko t š e zm anj- š al. Pri po vrš i nsko zaš č i teni FP se je ko ntaktni ko t ka- plji c na prem azanem ro bu i n po vrš i ni po po sto pku UPS zvi š al. Predvi devam o , da je razlo g za ta po jav po več ana hrapavo st po vrš i n, do katere je pri š lo po i zpo stavi tvi UPS (Custó di o & Eusé bi o , 2006; Kú dela et al. , 2017 ). P r eg l edn i c a 2 . Seg r ev an j e v z o r c ev k o m p o z i t o v m ed p r es k u s o m z m et o do g r el n e p l o š č e ( HP ) . Tabl e 2 . Hea>n g o f t h e s am p l es o f t h e c o m p o s i t es du r i n g t h e » h o t p l at e« ( HP ) m et h o d t es t . Vr s t a k o m p o z i t a Č a s p o s n e t k a , t e m p e r a t u r a z g o r n j e p l o s k v e v z o r c a 0 s 150 s 30 0 s 450 s 60 0 s Cem entno -i verna plo š č a 26 ° C 67 ° C 91 ° C 8 9 ° C 8 9 ° C Furni rna plo š č a 3 1 ° C 68 ° C 99 ° C 113 ° C 14 3 ° C Sl i k a 5. V r edn o s t s i j aj a p o v r š i n e k o m p o z i t o v p r ed UP S i n p o n j em . Fi g u r e 5. G l o s s v al u e o f t h e s u r fac e o f t h e c o m p o s i t es befo r e an d a+er AAW t es >n g . Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Pri m erjava lastno sH o blo ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bdelane furni rne plo š č e Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 23 3. 2. 3 O p r i j e m p o v r š i n s k e g a s i s t e m a 3. 2. 3 Ad h e s i o n s t r e n g t h o f t h e s u r f a c e s y s t e m Opri jem zaš č i tnega slo ja lam i nata pri o blo ž eni CI P o z. po vrš i nskega si stem a na FP je po preskusu CC i n UPS upadel (pregledni ca 3 i n sli ka 7 ). V pri - m eru o blo ž ene CI P je na o pri jem zunanjega slo ja la- m i nata po sto pek UPS vpli val bo lj negaHvno ko t po sto pek CC. Pri vseh m eri tvah je pri š lo do po ruš i - tve v o bm o č ju m ed zaš č i tni m slo jem lam i nata i n utr- jeni m lepi lni m spo jem o dstranjenega peč ata. Po sto - pek UPS je na o pri jem po vrš i nskega si stem a FP vpli val veli ko bo lj negaHvno ko t CC preskus. Pri vzo r- ci h i z CC preskusa je do po ruš i tve pri š lo na sHku m ed po dlago i n utrjeni m fi lm o m tem eljnega prem aza (adhezi jski lo m ), m edtem ko je pri vzo rci h i z pre- skusa UPS pri š lo do m edslo jne po ruš i tve m ed fi l- m o m tem eljnega i n ko nč nega prem aza. P r eg l edn i c a 3 . I z m er j en e v r edn o s > o p r i j em a p o v r š i n s k eg a s i s t em a n a p o dl ag o p r ed CC o z . UP S i n p o o beh v r s t ah p r es k u s a. Tabl e 3 . M eas u r ed v al u e o f adh es i o n o f t h e s u r fac e s y s t em o n t h e s u bs t r at e befo r e an d a+er CC o r AAW t es >n g , r es p ec >v el y . * - P o j av k o h ez i j s k eg a l o m a. Vz o r e c O b l o ž e n a C I P Po v r š i n s k o o b d e l a n a FP I zm erjena napeto st, o pri jem [M Pa] I zm erjena napeto st, o pri jem [M Pa] Pred CC, UPS Po CC Po UPS Pred CC, UPS Po CC Po UPS 1 4 , 5 2* 4 , 01* 2, 17 * 4 , 93 3 , 97 * 2, 8 1 2 4 , 8 9* 3 , 5 1* 2, 7 9* 4 , 8 8 4 , 5 3 * 2, 8 1 3 4 , 8 2* 3 , 99* 2, 4 2* 4 , 3 1 4 , 3 5 * 2, 8 6 4 4 , 65 * 4 , 15 * 3 , 01* 4 , 7 2 4 , 7 7 * 2, 68 5 4 , 7 1* 4 , 09* 2, 8 1* 4 , 3 6 4 , 7 2* 3 , 4 5 6 4 , 5 2* 3 , 04 * 1, 7 0* 4 , 8 1 4 , 69* 3 , 06 7 4 , 5 1* 3 , 3 1* 1, 03 * 4 , 68 4 , 15 * 3 , 5 1 8 4 , 7 1* 4 , 08 * 1, 64 * 4 , 3 7 4 , 5 0* 3 , 10 9 4 , 8 3 * 3 , 5 4 * 2, 19* 4 , 62 4 , 96* 3 , 10 10 4 , 96* 2, 8 1* 1, 7 3 * 4 , 5 7 4 , 8 1* 2, 92 Po v p r e č j e 4,71 3,65 2,15 4,63 4,55 3,0 3 St . o d k l o n 0 ,15 0 ,46 0 ,60 0 ,21 0 ,30 0 ,26 Sl i k a 6. Č as o v n i p o t ek s p r em i n j an j a k o n t ak t n eg a k o t a k ap l j i c e v o de n a r o bu i n p o v r š i n i k o m p o z i t o v p r ed CC i n UP S t er p o z ak l j u č k u o beh p r es k u s o v . Fi g u r e 6. Ti m e l ap s e o f w at er dr o p l et c o n t ac t an g l e o n t h e edg e an d s u r fac e o f t h e c o m p o s i t es befo r e an d a+er CC o r AAW t es >n g , r es p ec >v el y . Sl i k a 7. Op r i j em n a t r dn o s t p o v r š i n s k eg a s i s t em a k o m p o z i t o v p r ed i n p o z ak l j u č k u CC o z . UP S p r es k u s a. Fi g u r e 7. Adh es i o n s t r en g t h o f t h e s u r fac e s y s t em o f t h e c o m p o s i t es befo r e an d a+er CC o r AAW t es >n g , r es p ec >v el y . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 24 3. 3 O D PO RN O ST FASAD N I H O BLO G PRO TI GLI VAM 3. 3 RE SI STAN C E O F FAÇ AD E C LAD D I N GS AGAI N ST FUN GI 3. 3. 1 O d p o r n o s t p r o ti g l i v a m m o d r i v k a m 3. 3. 1 Re s i s t a n c e a g a i n s t b l u e -s t a i n f u n g i Preskus o dpo rno sH o blo g pro H o kuž bi z gli vam i m o dri vkam i je po kazal, da gli ve ni so pro drle v no - tranjo st ko m po zi ta (no si lne plo š č e) i n ji h po sledi č no ni so o barvale (pregledni ca 4 ). Rast gli v m o dri vk i n pro do r nji ho vi h hi f v CI P je najverjetneje o nem o go - č en zaradi pri so tno sH cem enta, s kateri m so po ve- zane i veri lesa. Prem azni si stem na po vrš i ni FP pa je predstavljal zado stno bari ero , ki je prepreč evala pro - do r hi f do lesa. pri š lo do razkro ja. V pri m eru o blo ž ene CI P je pri š lo celo do po rasta m ase (v po vpreč ju 3 , 6 % ), kar so ugo to vi li tudi Oki no et al. (2005 ) i n Papado po ulo s (2008 ). Vzo rci po vrš i nsko o bdelane FP so v po v- preč ju i zgubi li 2, 2 % m ase. Ta vredno st nakazuje na relaHvno do bro o dpo rno st FP, kar pa je tudi po sle- di ca upo rabe bi o ci dnega prem aza. 4 ZAK LJUČ K I 4 C O N C LUSI O N S Glede na rezultate razi skave sta tako o blo ž ena CI P ko t tudi po vrš i nsko o bdelana FP pri m erni za upo rabo v gradbeni š tvu ko t elem ent o blo ge prezra- č evane fasade, ki se nahaja v 2. , 3 . 1. ali 3 . 2. razredu upo rabe (EN 3 3 5 , 2013 ). Z i zpo stavi tvi jo preskuš ani h o blo g razli č ni m abi o tski m i n bi o tski m dejavni ko m sm o se ž eleli č i m bo lj pri bli ž aH po go jem realne upo - rabe. Test upo gi bne trdno sH je po kazal, da je upo - gi bna trdno st FP (8 5 , 8 5 M Pa) vi š ja o d upo gi bne trdno sH o blo ž ene CI P (4 8 , 92 M Pa). Na drugi strani se je i zkazalo , da se upo gi bna trdno st o b nam akanju plo š č e (-27 , 1 % ), zam rzo vanju (-8 , 9 % ) i n ko m bi naci ji o bo jega (-27 , 0 % ) bo lj zni ž a pri FP ko t pri CI P (-8 , 6 % , 2, 4 % , -3 , 7 % ). Prav tako se je FP slabš e o dz- vala na sprem em be RZV, saj so se njene di m enzi je i n m asa sprem i njale bo lj ko t pri CI P. Obe vrsH fasad- ni h o blo g se pri tem peraturi preskuš anja ni sta vneli , po vrš i nsko o bdelana FP (-16, 7 % ) pa je i zgubi la ne- ko li ko več m ase ko t o blo ž ena CI P (-5 , 4 % ). Po po - sto pku um etnega po speš enega staranja i n tem peraturnega o brem enjevanja se je lam i nat za o blaganje na zunanji h plo skvah CI P (ΔE = 1, 94 ) i zka- P r eg l edn i c a 4. P r eč n i p r er ez i k o n t r o l n eg a v z o r c a, v z o r c a o bl o ž en e CI P i n p o v r š i n s k o o bdel an e FP p o p r es k u s u o dp o r n o s > p r o > o k u ž bi z g l i v am i m o dr i v k am i . Tabl e 4. Cr o s s c u t o f t h e c o n t r o l s am p l e, s am p l e o f t h e s u r fac ed CBP an d s u r fac e-fi n i s h ed P W a+er t es >n g o f r es i s t an c e ag ai n s t bl u e-s t ai n fu n g i . K o n t r o l a C I P – Pr e r e z 1 C I P – Pr e r e z 2 FP – Pr e r e z 1 FP – Pr e r e z 2 Sl i k a 8. Sp r em em ba m as e k o m p o z i t o v p o i z p o s t av i t v i v z o r c ev g l i v am r az k r o j ev al k am . Fi g u r e 8. M as s c h an g es o f t h e c o m p o s i t es a+er ex p o s u r e o f t h e s p ec i m en s t o w o o d-dec ay fu n g i . 3. 3. 2 O d p o r n o s t p r o ti g l i v a m r a z k r o j e v a l k a m 3. 3. 2 Re s i s t a n c e a g a i n s t w o o d -d e c a y f u n g i Obe vrsH fasadni h o blo g sta se i zkazali za o d- po rni pro H gli vi bele (Tr am et es v er s i c o l o r ) i n gli vi rjave tro hno be (G l o eo p h y l l u m t r abeu m ). Spre- m em ba m ase vzo rcev po preteku po skusa je bi la na- m reč zanem arlji vo m ajhna (sli ka 8 ). I zgubo m ase m ed razkro jem , ki je m anjš a o d 3 % , standard SI ST EN 113 o bravnava ko t zanem arlji vo , saj ni jasno , ali je tako ni zka i zguba m ase po sledi ca i zpi ranja to pni h sestavi n, eksperi m entalne napake ali je dejansko Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Pri m erjava lastno sH o blo ž ene cem entno -i verne plo š č e i n po vrš i nsko o bdelane furni rne plo š č e Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 25 zal za barvno o bsto jnejš ega o d prem aznega si stem a na po vrš i ni FP (ΔE = 5 , 04 ). Slednji se je i zkazal tudi za bo lj hi dro fo bnega, saj sm o na njem i zm eri li več ji ko ntaktni ko t kaplji ce vo de tako pred po sto pko m um etnega po speš enega staranja ko t po njem . Opri - jem prem aznega si stem a na FP se je po po sto pku UPS zm anjš al za 3 4 , 5 % , po prei zkusu CC pa le za 0, 4 % . Pri prei zkusu o pri jem a lam i nata na CI P sm o i m eli tež ave, saj je bi la ž e o b nano su lepi la njego va penetraci ja v po dlago prem ajhna. Obe vrsH fasadni h o blo g ni sta do vzetni za o kuž bo z gli vam i m o dri vkam i (na preč nem prerezu ni bi lo vi dnega pro do ra hi f v o blo go ) i n razkro jevalkam i (pri FP je bi la i zguba m ase le 2, 2 % o z. je pri CI P ni bi lo ). 5 PO VZE TE K 5 SUM M ARY W o o d-based panels (W BP) have been used si nce the begi nni ng o f the 20 th century due to i m pro ved di m ensi o nal stabi li ty, m echani cal pro perHes and ser- vi ce li fe i n co m pari so n wi th so li d Hm ber . W i th deve- lo pm ent o f new types o f wo o d co m po si tes, the m eans o f use o f W BP go t num ero us, i ncludi ng so m e where W BP are bei ng expo sed to o utdo o r co ndi Ho ns. I n recent years, there i s an evo lvi ng trend o f usi ng venHlated wo o den faç ades i n pri vate as well as publi c bui ldi ng co nstrucHo ns. The ai m o f thi s study was to assess the funcHo nali ty o f two di ff erent types o f W BP, used as claddi ngs o n venHlated faç ade system . The fi rst panel was a cem ent-bo nded parHclebo ard (CBP), surfaced wi th a lo w-pressure lam i nate. The o ther panel was a m o i sture resi stant plywo o d (PW ), treated wi th bo ri c aci d bi o ci de and co ated wi th a stai n-co aHng system . W e expo sed bo th W BP to arH- fi ci al accelerated weatheri ng (AAW ), tem perature cycli ng (CC) tesHng and bi o Hc facto rs, i n o rder to si - m ulate the pro cesses o f real-wo rld o utdo o r co ndi - Ho ns. W e co nducted vari o us experi m ents to test thei r resi stance to weatheri ng pro cesses. Changes i n relaHve hum i di ty had a stro nger i nfl uence o n the di - m ensi o nal stabi li ty o f PW than CBP. Hi gher m o i sture co ntent also aff ected the bendi ng strength o f PW m o re than that o f CBP, altho ugh PW generally per- fo rm ed beIer i n the bendi ng tests. CBP pro ved to be m o re resi li ent to hi gh tem peratures. Ho wever, the po lyurethane resi n i n the bo ndli ne and lam i nate di d no t wi thstand tem peratures duri ng the » ho t plate« test, resulHng i n bo ndli ne degradaHo n and lam i nate delam i naHo n. The AAW and CC tests sho wed that CBP i s less pro ne to co lo ur and glo ss change than PW . On the o ther hand, PW perfo rm ed beIer i n the water dro plet co ntact angle and adhesi o n tests. Nei t- her wo o d-decay fungi no r blue-stai n fungi di d no t af- fect ei ther o f the co m po si tes. Overall, we beli eve bo th types o f W BP tested are sui table fo r use as clad- di ng i n a venHlated faç ade system . ZAHVALA AC K N O W LE D GE M E N TS I zvedbo razi skave je o m o go č i la Agenci ja za ra- zi sko valno dejavno st RS (ARRS), s fi nanci ranjem pro - gram ske skupi ne P4 -0015 – Les i n li gno celulo zni ko m po zi H. Del razi skav je po tekal tudi v o kvi ru pro - jekto v Razvo j veri g vredno sH v o kvi ru razpi so v Stra- tegi je pam etne speci ali zaci je; TI GR4 sm art. Avto rja se za po m o č pri razi skavi i n pri pravi pri spevka zahva- ljujeta pro f. dr . M i hi Hum arju, pro f. dr . M arku Petri č u i n i zr . pro f. dr . Sergeju M edvedu z Oddelka za lesar- stvo Bi o tehni š ke fakultete. VI RI RE FE RE N C E S Abdel-Aal (2014 ). M echani cal pro perHes and di m ensi o nal stabi li ty o f wo o d-cem ent parHclebo ard fro m tree pruni ngs resi dues o f so m e wo o d speci es as aff ected by the panel densi ty. Alexandri a Sci . Exch. J . , 3 5 , 3 , 215 -225 . ASTM D1211 (1997 ). Standard test m etho d fo r tem perature-change resi stance o f clear ni tro cellulo se lacq uer fi lm s appli ed to wo o d. Cetri s (2017 ). Cetri s ® Basi c. Do sto pno na hIp: //www. cetri s. cz/en/system s/ho bby/cetri s-basi c-bo ard/ Custó di o , J . E. P. , & Eusé bi o , M . I . (2006). W aterbo rne acryli c var- ni shes durabi li ty o n wo o d surfaces fo r exteri o r expo sure. Pro g. Org. Co at. , 5 6, 5 9-67 . Fan, Z. M . , Bo nfi eld, W . P. , & Di nwo o di e, M . J . (2000). Di m ensi o nal i nstabi li ty o f cem ent bo nded parHclebo ard: SEM and i m age analysi s. J o urnal o f m ateri als sci ence, 3 5 , 6213 -6220. Fan, Z. M . , Bo nfi eld, W . P. , Di nwo o di e, J . M . , Bo xall, J . , & Bresse, C. M . (2004 a). Di m ensi o nal i nstabi li ty o f cem ent-bo nded parHc- lebo ard: The eff ect o f surface co aHng. Cem ent and Co ncrete Research, 3 4 , 118 9-1197 . Fan, Z. M . , Bo nfi eld, W . P. , Di nwo o di e, J . M . , & Bresse, C. M . (2004 b). Di m ensi o nal i nstabi li ty o f cem ent bo nded parHclebo ard: co n- tri buHo ns to i ts o ccurrence. W o o d Sci . Techno l. , 3 8 , 3 3 5 -3 4 7 . Fan, Z. M . , Di nwo o di e, M . J . , Bo nfi eld, W . P. , & Bresse, C. M . (2004 c). Di m ensi o nal i nstabi li ty o f cem ent bo nded parHclebo ard. Part 2: Behavi o ur and i ts predi cHo n under cycli c changes i n RH. W o o d Sci . Techno l. , 3 8 , 5 3 -68 . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Ž i go n, J . , & Habjan, P. : Co m pari so n o f pro perHes o f surfaced cem ent-bo nded parHclebo ard and surface fi ni shed plywo o d 26 Fan, Z. , Bo nfi eld, P. , & Di nwo o di e, J . (2006). Nature and behavi o ur o f cem ent bo nded parHclebo ard: structure, physi cal pro perty and m o vem ent. J o urnal o f m ateri als sci ence, 4 1, 5 666-5 67 8 . Fan, M . , Ohlm eyer, M . , I rle, M . , Haelvo et, W . , Athanassi ado u, E. , & Ro chester , I . (2009). Perfo rm ance i n use and new pro ducts o f wo o d based co m po si tes. Lo ndo n: Brunel Uni versi ty Press. Fan, M . , Ndi ko ntar , M . K. , Zho u, X. & Ngam veng, J . N. (2012). Ce- m ent-bo nded co m po si tes m ade fro m tro pi cal wo o ds: Co m pa- Hbi li ty o f wo o d and cem ent. Co nstr . Bui ld. M ater . , 3 6, 13 5 -14 0. Frangi , A. , & Fo ntana, M . (2003 ). Therm al expansi o n o f wo o d and Hm ber-co ncrete co m po si te m em bers under I SO-fi re expo sure. Fi re Safety Sci ence, 7 , 1111-1122. Kú dela, J . , Š trbo vá , M . , J aš , F. (2017 ). I nfl uence o f accelerated agei ng o n m o rpho lo gy and weJng o f wo o d surface treated wi th a m o di fi ed water-based co aHng system . Acta FacultaHs Xy- lo lo gi ae Zvo len, 5 9, 1, 27 -3 9. M anso uri , H. R. , Pi zzi , A. , & Leban, J . M . (2006). I m pro ved water re- si stance o f UF adhesi ves fo r plywo o d by sm all pM DI addi Ho ns. Ho lz als Ro h- und W erksto ff , 64 , 218 -220. M edved, S. (2010). Lesni plo š č ni ko m po zi H v arhi tekturi - upo raba vlaknenk, i verk i n OSB plo š č . V: Duji č , B. , Ki tek Kuzm an, M . No ve tehno lo gi je v gradnji z leso m , str . 4 2-4 9. Nazeri an, M . , Ghalehno , D. M . , & Go zali , E. (2011). Eff ects o f wo o d speci es, parHcle si zes and di m ensi o ns o f resi due o btai ned fro m tri m m i ng o f wo o d-cem ent co m po si tes o n physi cal and m echa- ni cal pro perHes o f cem ent-bo nded parHclebo ard. W o o d M ater . Sci . Eng. , 6, 196-206. Na, B. , W ang, Z. , W ang, H. , & Lu, X. (2014 ). W o o d-cem ent co m pa- Hbi li ty revi ew. W o o d research, 5 9, 5 , 8 13 -8 26. Nasser , A. R. (2014 ). I nfl uence o f Bo ard Densi ty and W o o d/Cem ent RaHo o n the Pro perHes o f W o o d-Cem ent Co m po si te Panels M ade fro m Date Palm Fro nds and Tree Pruni ngs o f BuIo n- wo o d. Alexandri a Sci . Exch. J . , 3 5 , 2, 13 3 -14 5 . Oki no , A. Y. E. , De So uza, R. M . , Santana, E. A. M . , Alves, S. V. M . , De So usa, E. M . , & Tei xeri a, E. D. (2005 ). Physi co -m echani cal pro perHes and decay resi stance o f Cupressus spp. cem ent-bo n- ded parHclebo ards. Cem ent and Co ncrete Co m po si tes, 27 , 3 , 3 3 3 -3 3 8 . Papado po ulo s, N. A. (2008 ). M echani cal Pro perHes and Decay Re- si stance o f Ho rnbeam Cem ent Bo nded ParHclebo ards. Re- search LeIers i n M ateri als Sci ence, 4 str . Rei nprecht, L. , Km eto va, L. , & I ž di nsky, J . (2012). Fungal decay and bendi ng pro perHes o f beech plywo o d o verlai d wi th tro pi cal ve- neers. J o urnal o f Tro pi cal Fo rest Sci ence, 24 , 4 , 4 90-4 97 . SI ST EN 113 (2006). W o o d preservaHves - Test m etho d fo r deter- m i ni ng the pro tecHve eff ecHveness agai nst wo o d-destro yi ng basi di o m ycetes. Determ i naHo n o f to xi c values. Euro pean Co m - m i Iee fo r Standardi saHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN 15 2 (2012). W o o d preservaHves - Determ i naHo n o f the pro - tecHve eff ecHveness o f a preservaHve treatm ent agai nst blue stai n i n wo o d i n servi ce - Labo rato ry m etho d. Euro pean Co m - m i Iee fo r Standardi saHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN 3 10 (1996). W o o d-based panels - Determ i naHo n o f m o du- lus o f elasHci ty i n bendi ng and o f bendi ng strength. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN 3 18 (2004 ). W o o d based panels - Determ i naHo n o f di m en- si o nal changes asso ci ated wi th changes i n relaHve hum i di ty. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN 3 23 (1996). W o o d-based panels - Determ i naHo n o f densi ty. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN 3 3 5 (2013 ). Durabi li ty o f wo o d and wo o d- based pro ducts - Use classes: defi ni Ho ns, appli caHo n to so li d wo o d and wo o d based panels. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brus- sels, Belgi um . SI ST EN 13 7 22 (2004 ). Furni ture - Assessm ent o f the surface glo ss. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brussels, Belgi um . SI ST EN I SO 4 624 (2004 ). Pai nts and varni shes - Pull-o ff test fo r ad- hesi o n. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brussels, Bel- gi um . SI ST EN I SO 11664 -4 (2011). Co lo ri m etry - Part 4 : CI E 197 6 L*a*b* Co lo ur space. Euro pean Co m m i Iee fo r Standardi zaHo n, Brus- sels, Belgi um . Van den Bulcke, J . , Van Acker , J . , & De Sm et, J . (2009). An experi - m ental set-up fo r real-Hm e co nHnuo us m o i sture m easure- m ents o f plywo o d expo sed to o utdo o r cli m ate. Bui ldi ng and Envi ro nm ent, 4 4 , 23 68 -23 7 7 . Ž lahHč Zupanc, M . , Po go relč ni k, A. , Krž i š ni k, D. , Lesar , B. , Thaler , N. , & Hum ar , M . (2017 ). M o del za do lo č anje ž i vljenjske do be lesa li stavcev. Les/W o o d, 66, 1, 5 3 -5 9. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 27 PALI SAN D RI I N SO RO D N I K I I Z RO D U D A L B E R G I A N A SE ZN AM U C I TE S RO SE W O O D S AN D RE LATE D SPEC I E S O F THE GE N US D A L B E R G I A O N THE C I TE S LI ST Katari na Č ufar 1 , Ervi n Ž veplan 1 , Deni s Plavč ak 1 , M aks M erela 1* I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Les p al i s an dr o v ( an g l eš k o r o s ew o o d) i z bo t an i č n eg a r o du Dal ber g i a j e z ar adi dek o r a>v n e o bar v an e j edr o v i n e s t em n i m i p r o g am i , v i s o k e g o s t o t e i n u g o dn i h l as t n o s > l es a z el o c en j en . Tr adi c i j a u p o r abe p al i s an dr o v z a p r es >ž n e i z del k e i n g l as ben e i n s t r u m en t e j e ž e z el o do l g a. M ed p al i s an dr i s t a n aj bo l j z n an a r i o p al i s an der ( D. n i g r a) i z Br az i l i j e i n v z h o d- n o i n di j s k i p al i s an der ( D. l a>fo l i a) . Zar adi p r ek o m er n eg a i z k o r i š č an j a j e r i o p al i s an der ž e o d l et a 1992 n a s ez n am u CI TES ( K o n v en c i j a o m edn ar o dn i t r g o v i n i z o g r o ž en i m i p r o s t o ž i v eč i m i ž i v al s k i m i i n r as t l i n s k i m i v r s t am i ) n a do dat k u I , k am o r s o u v r š č en e v r s t e, k i j i m g r o z i i z u m r t j e, k o m er c i al n a m edn ar o dn a t r g o v i n a z n j i m i p a j e p r ep o v edan a. Zar adi i z s ek av an j a i n i l eg al n e t r g o v i n e s o z u r edbo , k i v el j a o d z ač et k a l et a 2 0 17, z aš č i >l i v s e v r s t e i z r o du Dal ber g i a, k i j i h j e n ad 2 50 . Uv r š - č en e s o n a do dat ek I I . M edn ar o dn a t r g o v i n a z n j i m i j e do v o l j en a, v en dar s t r o g o u r ej en a. Zar adi o m ej i t ev s t r g o v an j em j e z el o p o m em bn o p o z n av an j e n aj p o m em bn ej š i h p r eds t av n i k o v , p r av i l n a i den >fi k ac i j a l es n i h v r s t i n r az l i k o v an j e m ed v r s t am i z n o t r aj r o du . V t em p r i s p ev k u s m o o b u p o r abi n aj p o m em bn ej š i h i den >fi k ac i j s k i h k l j u č ev p r eds t av i l i 2 0 n aj p o - m em bn ej š i h v r s t i z r o du Dal ber g i a. P r eds t av l j am o n j i h o v e g l av n e an at o m s k e z n ak e t er m o ž n o s t r az l i k o v an j a l es a r az l i č n i h v r s t z n o t r aj r o du . P r eds t av l j am o p o m en p al i s an dr o v z a i z del av o g l as ben i h i n š t r u m en t o v t er p r o bl em a>k o n adz o r o v an j a i n p r ep r eč ev an j a i l eg al n e t r g o v i n e s t em i v r s t am i v Sl o v en i j i . K l j u č n e b e s e d e : Dal ber g i a s p p ., p al i s an der , CI TES, an at o m i j a l es a, m i k r o s k o p s k a i den >fi k ac i j a l es a, l es en a g l as bi l a A b s t r a c t : Th e w o o d o f r o s ew o o ds an d p al i s an der s fr o m t h e bo t an i c al g en u s Dal ber g i a h as a dec o r a>v e c o l o u r ed h ear t - w o o d w i t h dar k s t r eak s , h i g h den s i t y an d fav o u r abl e w o o d p r o p er >es , an d t h u s i s t r adi >o n al l y u s ed an d h i g h l y v al u ed fo r p r es >g e p r o du c t s an d m u s i c al i n s t r u m en t s . Am o n g t h e m o s t fam o u s r ep r es en t a>v es o f t h e g en u s ar e Br az i l i an r o - s ew o o d ( D. n i g r a) an d I n di an r o s ew o o d ( D. l a>fo l i a) . Du e t o i t s o v er -ex p l o i t a>o n , Br az i l i an r o s ew o o d w as p u t o n t h e CI TES l i s t ( Co n v en >o n o n I n t er n a>o n al Tr ade an d En dan g er ed Sp ec i es o f W i l d Fau n a an d Fl o r a) i n 1992 ( Ci t es , 2 0 18) as p ar t o f Ap p en di x I , w h i c h l i s t s t h e s p ec i es t h r eat en ed w i t h ex >n c >o n , an d t r ade i n t h es e i s g en er al l y p r o h i bi t ed. Ac c o r di n g t o n ew CI TES t r ade r u l es w h i c h c am e i n t o eff ec t at t h e beg i n n i n g o f 2 0 17, t h e en >r e g en u s o f Dal ber g i a ( >2 50 s p ec i es ) h as been p u t i n Ap p en di x I I , w h i c h i n c l u des s p ec i es n o t n ec es s ar i l y t h r eat en ed w i t h ex >n c >o n , bu t i n w h i c h t r ade m u s t be c o n t r o l l ed i n o r der t o av o i d u >l i z a>o n i n c o m p a>bl e w i t h t h ei r s u r v i v al . Du e t o t h es e r eg u l a>o n s , t h e c o r r ec t i den >fi - c a>o n o f t h e w o o d i s v er y i m p o r t an t . Bas ed o n t h e u s e o f r el ev an t w o o d an at o m i c al k ey s w e p r es en t t h e 2 0 m o s t i m - p o r t an t s p ec i es o f Dal ber g i a. W e p r es en t an d di s c u s s t h e m ai n w o o d an at o m y feat u r es an d q u es >o n s r el at ed t o i den >fi c a>o n o f s p ec i es bel o n g i n g t o t h e s am e g en u s . W e p r es en t t h e i m p o r t an c e o f r o s ew o o ds fo r t h e p r o du c >o n o f m u s i c al i n s t r u m en t s , as w el l as t h e p r o bl em o f c o n t r o l an d p r ev en >o n o f t h ei r i l l eg al t r ade. K e y w o r d s : Dal ber g i a s p p ., r o s ew o o d, CI TES, w o o d an at o m y , m i c r o s c o p i c w o o d i den >fi c a>o n , w o o den m u s i c i n s t r u m en t s š panš č i ne (pali sandro o z. palo santo – sveH les), m ed- tem ko angleš ka term i no lo gi ja več i no pali sandro v po - i m enuje z i zrazo m » ro sewo o d« (To relli , 2001). Zaradi vpli va angleš č i ne vč asi h tudi v Slo veni ji zasledi m o po - i m eno vanje ro ž ni les, kar pa s term i no lo š kega vi di ka v splo š nem ni pri po ro č lji vo (To relli , 2001). Najbo lj znana i n prepo znavna vrsta i z tega ro du je ri o pali sander (Dal ber g i a n i g r a) i z Brazi li je. I m a deko raHvno tem no o barvano jedro vi no z znač i lni m i pro gam i (sli ka 1). Zaradi deko raHvnega vi deza i n 1 UVO D 1 I N TRO D UC TI O N Z nazi vo m pali sander po i m enujem o več vrst, ki so bo tani č no uvrš č ene v ro d Dal ber g i ai n druž i no Le- gum i no sae-Papi li o no i deae. I zraz pali sander sm o prevzeli i z nem š č i ne (Pali sander), ta pa verjetno i z 1 Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za le- sarstvo , J am ni karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-po š ta: m aks. m erela@ bf. uni -lj. si UDK 63 0*17 6. 1 Dal ber g i aspp. Pregledni znanstveni č lanek / Revi ew sci enHfi c arHcle Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 28 ugo dni h lastno sH lesa, ko t so vi so ka go sto ta, do bra di m enzi jska stabi lno st, o dli č ne akusHč ne lastno sH i n o dli č na o bdelavno st, je cenjen za vrsto presHž ni h i z- delko v i n za glasbene i nš trum ente. Na evro pskem trž i š č u je znan ž e več ko t 3 00 let (Gasso n et al. , 2010), v Slo veni ji pa se po javlja le i zjem o m a. Zaradi do lgo trajnega i n preko m ernega i zko ri š č anja je pre- ž i vetje ri o pali sandra ž e do lgo o gro ž eno . Zaradi o gro ž eno sH je pri do bi vanje lesa ri o pali - sandra o m ejeno , trgo vi na z nji m pa je stro go o m e- La ti n s k o i m e / Sc i e n ti fi c N a m e Av t o r / Au t h o r St a t u s 20 17 Tr g o v s k o i m e / C o m m e r c i a l n a m e Sl o v e n s k o i m e / Sl o v e n e N a m e K o d a / C o d e D I N E N 13556 O b m o č j e / Ar e a I n s i d e W o o d I n t k e y C I TE S St a t u s p r e d / b e f o r e 20 17 Dal ber g i a bar i en s i s Pi erre CI TES I I Burm ese ro sewo o d, Burm a blackwo o d azi jski pali sander / Azi ja /+ Dal ber g i a bar o n i i Baker CI TES I I Vo am bo na, M adagascar ro sewo o d m algaš ki pali sander* / Afri ka + + Dal ber g i a c ear en s i s Ducke CI TES I I Ki ngwo o d kraljevski les DLCR LaHnska Am eri ka ++ Dal ber g i a c o c h i n c h i n en s i s (Dal ber g i a spp. ) Pi erre ex. Laness CI TES I I Burm a ro sewo o d si am ski pali sander / Azi ja + + Dal ber g i a c o n g es >fl o r a Pi Jer CI TES I I Cam o Hllo , cam o Hllo ro sewo o d cam o Hllo pali sander* / LaHnska Am eri ka /+ Dal ber g i a c u bi l q u i t z en s i s (D. t u c u r en s i s Do nn. Sm . ) (Do nn. Sm . ) Pi Jer CI TES I I Guatem alan ro sewo o d gvatem alski pali sander DLTC LaHnska Am eri ka / + Dal ber g i a dec i p u l ar i s Ri zzi ni & M aIo s CI TES I I Brazi li an tuli pwo o d, Bahi a Ro senho lz ro ž ni les DLXX LaHnska Am eri ka ++ Dal ber g i a g r ev ean a (Dal ber g i aspp. ) Bai ll. CI TES I I M anary / Afri ka + + Dal ber g i a l a>fo l i a Ro xb. CI TES I I I ndi an ro sewo o d, so no keli ng vzho dno i ndi jski pali sander DLLT Azi ja ++ Dal ber g i a l o u v el i i (D. m ar i >m aR. Vi g. ) R. Vi g. CI TES I I Vo lo m bo di po ana / Afri ka + + Dal ber g i a m adag as c ar i en s i s Vatke CI TES I I Hazo vo la / Afri ka ++ Dal ber g i a m el an o x y l o n Gui ll. & Perr . CI TES I I Afri can blackwo o d, grenadi ll afri š ki grenadi l DLM L Afri ka + + Dal ber g i a n i g r a Fr . All. C I TE S I Brazi li an ro sewo o d ri o pali sander DLNG LaHnska Am eri ka ++CI TES I Dal ber g i a o do r i f er a T. C. Chen CI TES I I Huanghuali ki tajski pali sander / Azi ja / + Dal ber g i a o l i v er i Prai n CI TES I I Burm a ro sewo o d burm anski po li sander / Azi ja ++ Dal ber g i a p al o -es c r i t o Rzed. CI TES I I palo escri to / LaHnska Am eri ka / + Dalbergi a retusa (D. g r an adi l l o Pi Jer) Hem sl. CI TES I I Co co bo lo ko ko bo lo , ko ralni pali sander DLRT LaHnska Am eri ka ++CI TES I I I Dal ber g i a s i s s o o DC. CI TES I I I ndi an ro sewo o d, shi sham si sso o / Azi ja + + Dal ber g i a s p r u c ean a Benth. CI TES I I Am azo nas ro sewo o d am azo nski pali sander / LaHnska Am eri ka ++ DaI ber g i a s t ev en s o n i i Standl CI TES I I Hunduras ro sewo o d ho nduraš ki pali sander DLST LaHnska Am eri ka + + CI TES I I I P r eg l edn i c a 1. N aj p o m em bn ej š e v r s t e i z r o du Dal ber g i a, o p i s an e v CI TESw o o dI D ( Ri c h t er et al ., 2 0 17) : p o i m en o v an j e ( l a>n s k o , m edn ar o dn o t r g o v s k o , s l o v en s k o , k o da SI ST EN 13 5556) , g eo g r afs k o o bm o č j e u s p ev an j a v r s t e. Sl o v en s k a i m en a j e p r edl ag al To r el l i ( 2 0 0 1) , r az en p r i v r s t ah , o z n ač en i h z ( *) . Oz n ak a I n s i deW o o d ( +) p o m en i , da j e v r s t a o p i s an a v t ej baz i . Tabl e 1. M o s t i m p o r t an t s p ec i es fr o m t h e g en u s Dal ber g i a des c r i bed i n CI TESw o o dI D ( Ri c h t er et al ., 2 0 17) : n am es ( s c i en >fi c , i n t er n a>o n al c o m m er c i al , Sl o v en i an an d c o de SI ST EN 13 5556) , g eo g r ap h i c al ar ea o f o r i g i n . Th e Sl o v en i an n am es w er e s u g g es t ed by To r el l i ( 2 0 0 1) , ex c ep t i n t h e c as e o f s p ec i es m ar k ed w i t h ( *) . I n s i deW o o d ( +) m ean s t h at t h e s p ec i es i s des c r i bed i n t h i s dat abas e. Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 29 jena o z. prepo vedana. Predelo valci zato i š č ejo na- do m estne lesne vrste s po do bni m i lastno stm i . Ro d Dal ber g i a, o bsega vsaj 25 0 vrst (Kli tgaard & Lavi n, 2005 , Gasso n et al. , 2010), o d tega je vsaj 20 ko m er- ci alno po m em bni h i n znani h po deko raHvno sH i n vi - so ki kako vo sH lesa (Gasso n et al. , 2011). Pri nas je m o rda najbo lj znan vzho dno i ndi jski pali sander (D. l a>fo l i a), ki i m a pri m erlji vo zgradbo i n lastno sH lesa ko t ri o pali sander . Trgo vanje z o gro ž eni m i rastli nski m i i n ž i valski m i vrstam i uravnava ko nvenci ja CI TES (Co nvenHo n o n I n- ternaHo nal Trade i n Endangered Speci es o f W i ld Fauna and Flo ra = Ko nvenci ja o m ednaro dni trgo vi ni z o gro ž eni m i pro sto ž i več i m i ž i valski m i i n rastli nski m i vrstam i ), ki vrste glede na o gro ž eno st razvrš č a v tri do datke (CI TES, 2018 , Bo lješ i č , 2002). Do datek I (Ap- pendi x I ) zajem a vrste, ki ji m gro zi i zum rtje; ko m er- ci alna m ednaro dna trgo vi na s tem i vrstam i je prepo vedana. Do datek I I zajem a vrste, ki ji m ne gro zi i zum rtje, vendar bi lahko po stale tako o gro ž ene. M ednaro dna trgo vi na z nji m i je do vo ljena, vendar stro go urejena. Do datek I I I zajem a vrste, ki so zava- ro vane vsaj v eni po go dbeni ci , ki je prek Sekretari ata ko nvenci je zapro si la druge po go dbeni ce za so delo va- nje; m ednaro dna trgo vi na s predstavni ki teh vrst je do vo ljena, vendar nadzo ro vana (Bo lješ i č , 2002). Ri o pali sander (D. n i g r a) je bi l na seznam CI TES, do datek I , uvrš č en ž e leta 1992, nato pa sta se m u na seznam u zaš č i teni h vrst, do datek I I I , pri druž i la š e srednje- o z. juž no am eri š ka ko ko bo lo (D. r et u s a) i n ho nduraš ki pali sander (D. s t ev en s o n i i) (pregled- ni ca 1). Zaradi veli kega po vpraš evanja po vsem svetu, š e po sebej pa na Ki tajskem , se je preko m erno i zsekavanje v zadnji h leHh nadaljevalo i n na trž i š č u so se zač ele po javljaH š tevi lne prej m anj znane vrste i z ro du Dal ber g i a. Po trebo po nji ho vi zaš č i H so ures- ni č i li z Uredbo ko m i si je (EU) 2017 /128 o sprem em bi Uredbe Sveta (ES) š t. 3 3 8 /97 o varstvu pro sto ž i več i h ž i valski h i n rastli nski h vrst z zako nsko uredi tvi jo trgo - vi ne z nji m i (Uredba ko m i si je EU, 2017 ). Po sledi č no je bi l na zač etku leta 2017 na do datek I I ko nvenci je CI TES pri pi san tudi celo ten ro d Dal ber g i a. Zaš č i ta po zako no daji CI TES zahteva zaneslji vo prepo znavanje lesa zaš č i teni h vrst i n razli ko vanje o d HsHh, ki ni so zaš č i tene. Ker pali sandri uspevajo v tro pskem o bm o č ju srednje i n juž ne Am eri ke, Afri ke i n Azi je, na naš e o bm o č je pri spejo ko t les, furni r, plo š č e ali pa ko t deli i zdelko v, m ed kateri m i so naj- Sl i k a 1. V i dez i z br an i h v r s t i z r o du Dal ber g i a. ( a-e) z bi r k a fu r n i r j ev P al u t an , ( f-h ) z bi r k a l es a n a Oddel k u z a l es ar s t v o . Fi g u r e 1. Sel ec t ed s p ec i es fr o m t h e g en u s Dal ber g i a. ( a-e) Co l l ec >o n o f v en eer s P al u t an , ( f-h ) Co l l ec >o n o f w o o d fr o m t h e Dep ar t m en t o f W o o d Sc i en c e an d Tec h n o l o g y . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 3 0 po go stejš i glasbeni i nstrum enH, skulpture, razni de- ko raHvni predm eH i n ko si po hi š tva. Z nji m i se m ed prvi m i sreč ajo cari nske i zpo stave. Te m o rajo prepo - znaH zaš č i tene vrste, natanč no i denHfi kaci jo lesa pa v zahtevni h pri m eri h prepusHjo speci ali zi rani m lesno anato m ski m labo rato ri jem . Ci lj tega pri spevka je predstavi H (1) pro blem aHko i denHfi kaci je lesa i z- bo ra najpo m em bnejš i h vrst i z ro du Dal ber g i a, (2) upo rabo pali sandro v ter (3 ) pro blem nadzo ra trgo - vanja z nji ho vi m leso m . 2 PRI PRAVA VZO RC E V I N I D E N TI FI K AC I JA LE SA 2 SAM PLE PRE PARATI O N AN D W O O D I D E N TI FI C ATI O N I denHfi kaci ja lesni h vrst tem elji na prepo znava- nju lesno anato m ski h znako v. Prvi ko rak predstavlja m akro sko pska i denHfi kaci ja, ki tem elji na znaki h, vi dni h s pro sHm o č eso m ali lupo . V ta nam en m o - ram o les ustrezno pri pravi H (pri prava o ri enHrani h anato m ski h ravni n i n pri prava po vrš i n). Pravi lo m a je bo lj natanč na m i kro sko pska i denHfi kaci ja lesa, ki te- m elji na pregledu ustrezno pri pravljeni h preparato v po d m i kro sko po m . V ta nam en m o ram o pri pravi H tanke rezi ne vseh treh anato m ski h prerezo v (preč ni , radi alni i n tangenci alni ) (Pri slan et al. , 2009). Vi deH i n prepo znaH m o ram o anato m ske znake ter na o s- no vi nabo ra znako v s po m o č jo i denHfi kaci jski h klju- č ev ugo to vi H lesno vrsto (To relli , 1991, Č ufar , 2006, Č ufar & M erela, 2014 ). V tej š tudi ji sm o za pro uč evanje lesa vrst i z ro du Dal ber g i ao pravi li pregled m akro sko pski h i n m i kro - sko pski h znako v najpo m em bnejš i h predstavni ko v ro du. Pregledali sm o sedem vzo rcev furni rja (4 ra- zli č ne vrste) i n lesa (3 vrste) i z zbi rke Oddelka za le- sarstvo , ki so pri padali ro du Dal ber g i a. Na vzo rci h lesa sm o gladko o bdelali vse tri ksi lo to m ske ravni ne, tako da sm o ji h zbrusi li z brusni m i papi rji o d granu- laci je P120 do P220. Nato sm o vse tri po vrš i ne š e fi no po brusi li do vi so kega leska z brusni m i papi rji do granulaci je P3 60. Teksture lesa sm o po sneli s skener- jem z lo č lji vo stjo 1200 dpi . Za pregled m akro sko pski h znako v pri več ji h po več avah sm o les fo to grafi rali z di gi talni m fo to aparato m , po vezani m s stereo m i kro - sko po m . I z vzo rcev lesa vzho dno i ndi jskega pali sandra (D. l a>fo l i a) i n ho nduraš kega pali sandra (D. s t ev en - s o n i i) sm o naredi li tudi m i kro sko pske preparate. V ta nam en sm o i zž agali o ri enHrane vzo rce veli ko sH pri bli ž no 5 m m x 5 m m x 5 m m . Zrač no suh les sm o za en teden nam o č i li v m eš ani co vo de, gli ceri na i n etano la. Nato sm o s po m o č jo drsnega m i kro to m a narezali 18 μ m debele rezi ne preč nega, radi alnega i n tangenci alnega prereza. Obarvali sm o ji h z vo dno razto pi no barvi la safrani n i n astra m o dro . Preparate sm o dehi dri rali i n ji h vklo pi li v euparal (Pri slan et al. , 2009). Za po trebe š tudi je sm o o pravi li pregled lastno - sH i n anato m ski h znako v za i denHfi kaci jo lesa. Upo - rabi li sm o : spletni ključ I nsi deW o o d (W heeler, 2011), nabo r znako v I AW A (I AW A co m m i Iee, 198 9), nji ho v prevo d v slo venski jezi k (To relli , 1991) ter ra- č unalni š ki ključ o z. pro gram za i denHfi kaci jo i n o pi se lesa DELTA-I NTKEY (Ri chter & Dallwi tz, 2002, Ko ch et al. , 2011) ter publi kaci jo » CI TES i denHfi caHo n gui de – tro pi cal wo o ds« (M i ller et al. , 2002). I AW A ključ za m i kro sko psko i denHfi kaci jo lesa li stavcev vsebuje standardni nabo r 221 znako v. Se- stavi lo ga je več avto rjev v o kvi ru m ednaro dnega druš tva lesni h anato m o v (I AW A = I nternaHo nal As- so ci aHo n o f W o o d Anato m y) (I AW A Co m m i Iee, 198 9). Ključ sm o upo rabi li za rač unalni š ko po dprto i denHfi kaci jo preko spletne plaGo rm e I nsi deW o o d, ki trenutno zajem a 7 . 3 27 o pi so v i n nad 4 4 . 63 6 sli k recentni h lesni h vrst li stavcev i n jo nenehno do po l- njujejo (I nsi deW o o d, 2018 ). Za i denHfi kaci jo lesa i n o pi se lesni h vrst sm o upo rabi li tudi rač unalni š ki ključ o z. pro gram za i den- Hfi kaci jo lesa DELTA-I NTKEY (Ri chter & Dallwi tz, 2002). Upo rabi li sm o najno vejš e razpo lo ž lji ve verzi je si stem a DELTA-I NTKEY: W o o dI D, m acro HOLZdata i n CI TESwo o dI D. Na razpo lago sm o i m eli verzi jo ključ a W o o dI D i z leta 2006 ter m acro HOLZdata i n CI TES- wo o dI D i z leta 2016 o z. 2017 . W o o dI D je ključ za m i - kro sko psko i denHfi kaci jo lesa li stavcev (Ri chter & Dallwi tz, 2002), ki tem elji na 18 8 anato m ski h znaki h, verzi ja 2006 pa vsebuje po datke o 3 67 vrstah lesa. Seznam znako v je preveden tudi v slo venski jezi k (Č ufar & M erela, 2014 ). M acro HOLZdata ključ za m akro sko psko i denHfi kaci jo lesa li stavcev tem elji na 68 anato m ski h znaki h i n vsebuje po datke o 109 vrstah lesa (Ri chter et al. , 2016). CI TESwo o dI D je na- m enjen i denHfi kaci ji vrst s seznam a CI TES, ki tem elji na 4 5 anato m ski h znaki h i n vsebuje po datke o 7 7 vrstah lesa (Ko ch et al. , 2011, Ri chter et al. , 2017 ); m ed nji m i so zaš č i tene ter nji m po do bne nezaš č i - tene vrste. Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 1 3 AN ATO M I JA LE SA I ZBRAN I H VRST I Z RO D U D a l b e r g i a 3 W O O D AN ATO M Y O F SE LEC TE D SPEC I E S FRO M THE GE N US D a l b e r g i a Za razi skavo sm o i zbrali 20 vrst i z ro du Dal ber g i a, ki so zajete v ključ u I NTKEY - CI TESwo o dI D i z leta 2017 (pregledni ca 1). Od tega i m a 16 vrst po leg laHn- skega i m ena tudi uveljavljeno trgo vsko i m e v angle- š č i ni ali enem o d evro pski h jezi ko v. Prevo de v slo venš č i no je za 13 vrst predlagal ž e To relli (2001), za 3 vrste pa po dajam o predlo g prevo da v navezavi na trgo vska i m ena v evro pski h jezi ki h. Za vrste, ki po nam znani h po datki h š e ni m ajo uveljavljeni h trgo v- ski h i m en, prevo da ni sm o predlagali . 9 vrst i m a v an- gleš kem trgo vskem i m enu besedo » ro sewo o d« , v slo venš č i ni pa se po do bno ko t v nem š č i ni v kar 12 pri - m eri h v trgo vskem i m enu vrste po javi i zraz pali san- der . M ed vrstam i je tudi D. dec i p u l ar i s , za katero je To relli (2001) i zjem o m a predlagal i n utem elji l po i m e- no vanje ro ž ni les. Sam o 8 o d 20 vrst i m a ko do o z. kra- Hco v skladu s SI ST EN 13 5 5 6 (2004 ) (pregledni ca 1). Ro d Dal ber g i a uspeva v tro pskem po dnebnem pasu. Od 20 predstavljeni h vrst ji h 9 pri haja i z sred- nje ali juž ne Am eri ke, 6 i z jugo vzho dne Azi je ter 5 i z Afri ke z o to ki (pregledni ca 1). Natanč nejš e navedbe regi j v sladu s ključ em I AW A so pri kazane v pregled- ni ci 2 i n v li teraturi (npr . Ri chter et al. , 2017 ). Baza I nsi deW o o d navaja ko m bi naci je anato m - ski h znako v I AW A za 15 (o d 20) vrst i z ro du Dal ber - g i a, ki ji h o pi suje baza CI TES W o o d I D (pregledni ca 1, 2). Skupni znaki vseh (100 % ) ali več i ne (>7 0 % ) vrst kaž ejo , da so vse vrste drevesa i n i m ajo ko m er- ci alno po m em ben les. So di fuzno po ro zne i n i m ajo traheje s tangenci alni m prem ero m 100– 200 µ m , z eno stavni m i perfo ri rani m i plo š č i cam i ter srednje ve- li ki m i i zm eni č ni m i i ntervaskularni m i o kraš eni m i pi - knjam i (prem eri 7 – 10 µ m ). Pi knje m ed trako vi i n trahejam i so po do bne i ntervaskularni m pi knjam , trako vi so ho m o geni i n v etaž ah, tudi aksi alni paren- hi m i n trahejni elem enH so urejeni v etaž ah. Vlakna so nesepHrana z debeli m i stenam i i n i m ajo vi dne pi - knje. Les vsebuje pri zm aHč ne kri stale v kam rasHh celi cah. Več i na vrst i m a tem no o barvano jedro vi no , več i no m a s tem nejš i m i pro gam i i n vi so ko go sto to lesa (7 5 0 kg/m 3 ali več ) (pregledni ca 2). M ed naš teHm i znaki i m ajo največ jo di agno sHč no vredno st za o predeli tev ro du Dal ber g i a predvsem trako vi (i n drugi aksi alni elem enH) v etaž ah (sli ka 2) ter o kraš ene i ntervaskularne pi knje (po i m eno vane tudi pi knje z i zrastki ) (sli ka 2c), ki ji h pravi lo m a lahko prepo znam o sam o pri veli ki h po več avah po d m i kro - sko po m na o dli č no pri pravljeni h preparaHh. Barva jedro vi ne je pri več i ni vrst ro du Dal ber g i a tem na i n rjavkasta, po javljajo pa se tudi o dtenki o d Sl i k a 2 . An at o m s k i z n ak i , >p i č n i z a r o d Dal ber g i a: ( a) t r ak o v i v et až ah v i dn i s p o m o č j o l u p e i n m i k r o s k o p s k e s l i k e ( b) t r ak o v i i n ak s i al n i p ar en h i m v et až ah , ( c ) i n t er v as k u l ar n e p i k n j e o k r aš en e ( z i z r as t k i ) ( p u š č i c a) . Fi g u r e 2 . W o o d an at o m y f eat u r es c h ar ac t er i z i n g t h e Dal ber g i a g en u s : ( a) s t o r i ed r ay s as o bs er v ed w i t h t h e h el p o f a m ag n i fy i n g g l as s , an d m i c r o s c o p i c i m ag es s h o w i n g ( b) s t o r i ed r ay s an d ax i al p ar en c h y m a, as w el l as ( c ) i n t er v es s el p i t s v es t u r ed ( ar r o w ) . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 3 2 o peč no rjavi h do vi jo li č ni h ter celo ro ž naHh i n č rne (sli ka 1). Po do bna barva jedro vi ne i n pro ge se po ja- vljajo tudi pri nekateri h vrstah, ki ni so i z ro du Dal - ber g i a. Na pri m er ho nduraš kem u pali sandru je na vi dez zelo po do ben granadi llo (P l at y m i s c i u m spp. ), ki pa se o d pali sandra razli kuje po o bi lnejš em kri la- stem aksi alnem parenhi m u. Ri o pali sandru pa je po barvi i n pro gavo sH po do ben santo s pali sander (M ac h aer i u m s c l er o x y l o n ), ki i m a si cer m anjš e tra- heje i n m argi nalni aksi alni parenhi m (Ko ch, 2017 , Ri chter et al. , 2017 ). 4 RAZLI KO VAN JE VRST ZN O TRA J RO D U D a l b e r g i a 4 D I FFE RE N TAI TI O N O F SPEC I E S W I THI N THE GE N US D a l b e r g i a Za zaš č i tene vrste i z ro du Dal ber g i azako no daja zahteva natanč no i denHfi kaci jo lesa, to rej razli ko - vanje vrst zno traj ro du o z. o predeli tev do ni vo ja vrste. Zaradi po do bno sH vrst zno traj ro du pri i den- Hfi kaci ji o bi č ajno po greš am o več stabi lni h razli ko val- ni h znako v, ki bi o m o go č i li zaneslji vo do lo č i tev po sam ezne vrste. Labo rato ri ji , ko t je Thü nen I nsHtut fü r Ho lz- fo rschung v Ham burgu, se z i denHfi kaci jo vrst i z ro du Dal ber g i aredno sreč ujejo , zato i m ajo z njo veli ko i z- kuš enj. Na razpo lago i m ajo tudi veli ko zbi rko lesa i n m i kro sko pski h preparato v, ki ji h pri zahtevni h i den- Hfi kaci jah upo rabi jo ko t referenč ni m ateri al (Ko ch, 2017 ). Razvi li so tudi ključ CI TESwo o dI D (Ko ch et al. , 2011), ki je nepo greš lji v pri po m o č ek pri i denHfi kaci ji i n o pi su lesa. Kljub naš tetem u pa sam o anato m ski znaki ni so do vo lj za razli ko vanje vrst tega o bsež nega ro du. Ko t do po lni tev standardni h anato m ski h m eto d se je ko t o betavna i zkazala upo raba kvanHtaHvne anato m i je i n Bayeso ve klasi fi kaci je (Gasso n et al. , 2010), ki tem elji na di m enzi jah elem ento v v lesu i n nji ho vi po go sto sH ter verjetno stni o ceni , da do lo - č eni kvanHtaHvni po datki veljajo sam o za po sam e- zne vrste. Avto rji so na pri m er po kazali , da je vrsH D. c ear en s i s and D. m i s c o l o bi u m m o go č e razli ko vaH o d D. n i g r a na o sno vi po datko v o po go sto sH trahej i n trako v. I denHfi kaci ja je zelo o lajš ana, č e se lahko zane- sem o na geo grafski i zvo r lesa (M i ller et al. , 2002). Č e po znam o natanč en geo grafski i zvo r lesa, lahko zo - ž i m o nabo r m o ž ni h lesni h vrst. Ž al so tudi razli č ne vrste i z i stega o bm o č ja lahko zelo po do bne, ko t so na pri m er po kazali Ri chter i n so delavci (1996) za vrste i z M ehi ke, kjer so razli ko vanje na o sno vi anato m ski h znako v do po lni li s po datki o kem i jski h lastno sHh. Znaki etano lni ekstrakt fl uo rescenten, peni lni test po - zi Hven, vo nj i zrazi t, se po javljajo le pri po sam ezni h vrstah (pregledni ca 2). Tudi M i ller i n W i em ann (2006) sta upo rabi la fi zi kalne i n fl uo rescenč ne lastno sH za lo č i tev brazi lski h vrst, D. n i g r a, i n D. s p r u c ean a. V po m o č pri i denHfi kaci ji vrst i z i stega ro du so lahko tudi kem i jske anali ze. Lancaster i n Espi no za (2012) sta uspeš no upo rabi la m eto de, ki tem elji jo na m asni spektro fo to m etri ji , Espi no za i n so delavci Sl i k a 3 . V z h o dn o i n di j s k i p al i s an der ( Dal ber g i a l a>fo l i a) ( a, b) i n h o n du r aš k i p al i s an der ( c , d) ( Dal ber g i a s t ev en s o n i i ) : p r eč n i p r er ez i k o t j i h v i di m o z l u p o ( a, c ) i n p o d m i k r o s k o p o m , k j er s o v i dn i r az l i č n i r az p o r edi ak s i al n eg a p ar en h i m a ( b, d) . Fi g u r e 3 . I n di an r o s ew o o d ( Dal ber g i a l a>fo l i a) ( a, b) an d Ho n du r as r o s ew o o d ( Dal ber g i a s t ev en s o n i i ) ( c , d) : c r o s s -s ec >o n s as o bs er v ed w i t h t h e h el p o f a m ag n i fy i n g g l as s ( a, c ) an d u n der a m i c r o s c o p e, w h er e di ff er en t t y p es o f ax i al p ar en c h y m a ar e o bs er v ed ( b, d) . Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 3 (2015 ) pa so m eto do š e nadgradi li . Z upo rabo nepo - sredne anali ze v realnem č asu (Di rect Analysi s i n Real Ti m e - DART) i n m asne spektro m etri je (Ti m e- Of-Fli ght M ass Spectro m eter - TOFM S) so na o sno vi razli k v kem i jski zgradbi ekstrakHvni h sno vi lahko ra- zli ko vali več vrst i z ro du Dal ber g i a (Espi no za et al. , 2015 ). Razi skave DNK (DNA barco di ng) so v zadnjem č asu o m o go č i le zaneslji vo razli ko vanje š tevi lni h rast- li nski h vrst. M ed drugi m so ji h upo rabi li tudi za razli - ko vanje o gro ž eni h drevesni h vrst, npr . m ahago ni jev i z ro du Sw i et en i a (Degen et al. , 2013 ). V zadnjem č asu razi skave DNK pro fi lo v razvi jajo tudi za razli ko - vanje vrst i z ro du Dal ber g i a(Hartvi g et al. , 2015 ; Has- so ld et al. , 2016). Nedavno so ki tajski znanstveni ki po kazali , da je m o go č e sestavi H referenč no bazo DNA pro fi lo v i n razli ko vaH vrste i z ro du Dal ber g i a, ki ji h ni m o go č e razli ko vaH z drugi m i m eto dam i (Yu et al. , 2017 ). Kljub uspeho m no vi h po dpo rni h m eto d pa ve- č i na razi sko valcev ugo tavlja, da m akro sko pska i n m i - kro sko pska anato m ska i denHfi kaci ja vedno predstavljata prvi ko rak za o predeli tev vrste. 5 UPO RABA PALI SAN D RO V V SLO VE N I JI 5 USE O F RO SE W O O D S I N SLO VE N I A Les pali sandro v se v Slo veni ji po javlja redko . V preteklo sH i n danes ga največ upo rabljajo za i zde- lavo glasbi l. Pri ljubljena je upo raba na i nš trum enHh ko t so i di o fo ni (ksi lo fo ni , bo bni , i pd. ), ko rdo fo ni (ki - tara, vi o li na, i pd. ) i n tudi aero fo ni (klari net, sakso - fo n, i pd. ). Zaradi anato m ski h, m ehanski h i n fi zi kalni h lastno sH les pali sandro v slo vi po do bri h akusHč ni h lastno sHh. Slo venski m pro i zvajalcem glasbi l sta naj- bo lj po znana o z. do sto pna vzho dno i ndi jski (D. l a>- fo l i a) i n ho nduraš ki pali sander (D. s t ev en s o n i i) (sli ka1 c, f). Slednjega največ upo rabljajo za i zdelavo Hpk pri ksi lo fo ni h (Bré m aud et al. , 2008 ), m edtem ko vzho dno i ndi jski pali sander največ upo rabljajo za i zdelavo ubi ralk i n ko bi li c ki tar i n za vi jake go dal (BenneI, 2016). Slo vensko trž i š č e sko raj ne po nuja lesa tro pski h vrst za i zdelavo glasbi l, zato so i zdelo - valci i nš trum ento v les pali sandro v kupo vali pri za- neslji vi h trgo vci h predvsem v Nem č i ji , Avstri ji i n I tali ji . Odkar so vse vrste i z ro du Dal ber g i a zaš č i tene (CI TES, do datek I I ), m o ra bi H les ž e o b vsto pu v Ev- ro psko uni jo o prem ljen z ustrezno do kum entaci jo o i zvo ru m ateri ala, ki je po trjen s strani o rgani zaci je CI TES. Nadaljnje trgo vanje z leso m i n i zdelki , nare- jeni m i i z njega, je zno traj EU nem o teno , č e les i n i z- delek sprem lja ustrezna do kum entaci ja, na kateri je zabelež en po datek o vrsH lesa, ko li č i ni i n š tevi lki , ki o b m o rebi tni ko ntro li pri sto jni m o rgano m o m o go č a sledlji vo st m ateri ala do njego vega i zvo ra. Navadno so vsi H po datki zabelež eni na rač unu, ki je hkraH tudi do kum ent, ki ga je po trebno shrani H. Č e i zde- lo valec glasbi l ž eli pro dajaH svo je i zdelke zunaj EU, pa m o ra uredi H po trebne do kum ente, ki so po vezani tudi s stro š ki (Taylo r gui tars, 2018 ). Pri nas je za CI TES regulaHve pri sto jna Agenci ja republi ke Slo ve- ni je za o ko lje (ARSO). 6 PRI M E R I Z PRAK SE – UVO Z I ZD E LKO V, K I D O M N E VN O VSE BUJE JO LE S PALI SAN D RA 6 E XAM PLE FRO M PRAC TI C E – I M PO RT O F PRO D UC TS W HI C H PRE SUM ABLY C O N TAI N RO SE W O O D Pred no vo sprejeto uredbo CI TES (2017 ) se na Katedri za tehno lo gi jo lesa Oddelka za lesarstvo sko - rajda ni sm o sreč ali s pro blem aHko uvo za i zdelko v, ki bi vsebo vali les pali sandra ali drugi h vrst i z ro du Dal - ber g i a. Z no vo uredbo pa pri č akujem o po go stejš a vpraš anja s strani Cari nske uprave i n agenci je ARSO o preverjanju lesne vrste pri uvo zu i zdelko v, ki bi ute- gni li vsebo vaH les katerega o d pali sandro v. Les v evro psko uni jo v Slo veni jo vsto pa prek Luke Ko per ali m ednaro dnega letali š č a. V skladu s tem sm o bi li po zvani za i denHfi kaci jo lesa ubi ralk i n ko bi li c na več ji po š i ljki ki tar (ukulel), ki so bi le pred- m et cari nske o bravnave pri uvo zu i z Ki tajske. Na do - kum entaci ji je bi lo navedeno , da po š i ljka ne vsebuje zaš č i teni h lesni h vrst i z ro du Dal ber g i a. Sum , da to ne drž i , pa se je po javi l, ker je pro i zvajalec pred uredbo (pred leto m 2017 ) za i sH Hp i nš trum ento v upo rabljal pali sander (r o s ew o o d), kar je po uredbi š e vedno o glaš al na svo ji spletni strani . V takem pri - m eru je treba pregledaH celo tno po š i ljko (Ko ch, 2017 ), kar se je zgo di lo tudi v naš em pri m eru (sli ka 4 ). I denHfi kaci ja je tako zelo zahtevna, pro sto ra za napake pa ni , saj bi i nš trum ente, ki bi vsebo vali les zaš č i teni h predstavni ko v ro du Dal ber g i a, m o rali uni - č i H. V pri m eru, ki ga o m enjam o , se je do kum entaci ja i zkazala za pri stno , lesa pali sandro v na i zdelki h ni sm o zasledi li . Pro i zvajalci so za i zdelke upo rabi li am eri š ki o reh (J u g l an s n i g r a) (sli ka 5 ). Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 3 4 7 ZAK LJUČ K I 7 C O N C LUSI O N S I zbo r po m em bni h vrst i z ro du Dal ber g i a kaž e, da je nji ho vo zgradbo m o go č e do kaj natanč no o pi - saH z nabo ro m anato m ski h znako v ko t so : di fuzno po ro zen razpo red trahej s tangenci alni m prem ero m 100– 200 µ m , i ntervaskularne pi knje so o kraš ene (z i zrastki ), trako vi so ho m o geni i n v etaž ah, aksi alni parenhi m i n trahejni elem enH so urejeni v etaž ah. Več i na vrst i m a tem no o barvano jedro vi no , s tem - nejš i m i pro gam i i n vi so ko go sto to lesa (7 5 0 kg/m 3 ali več ). Za razli ko vanje vrst zno traj ro du je vedno sm i - selno najprej do lo č i H nabo r m i kro sko pski h anato m - ski h znako v. Ker to v zahtevni h pri m eri h ne zado š č a, speci ali zi rani labo rato ri ji , ki se veli ko ukvarjajo s p ali sandri , anato m sko prei skavo po po trebi nad - gradi jo z upo rabo kvanHtaHvne anato m i je, s kem i j- ski m i anali zam i ekstrakHvni h sno vi ali z genski m i anali zam i . Natanč na i denHfi kaci ja lesa je po trebna za za- go tavljanje zaš č i te, ko t jo narekuje ko nvenci ja CI TES i n Uredba ko m i si je (EU) i z leta 2017 o varstvu pro sto ž i več i h ž i valski h i n rastli nski h vrst z zako nsko uredi t- vi jo trgo vi ne z nji m i . V pri m eru sum a i legalne trgo - vi ne z zaš č i teni m i lesni m i vrstam i se pri sto jne služ be v Slo veni ji o bi č ajno o brnejo na Oddelek za lesarstvo Bi o tehni š ke fakultete i n naro č i jo m i kro sko psko i den- Hfi kaci jo lesa. V zelo zahtevni h pri m eri h, ko m i kro - sko pska i denHfi kaci ja ne bi zado sto vala, bi se za do datne razi skave m o rali o brni H na enega o d spe- ci ali zi rani h labo rato ri jev v tuji ni , na pri m er I nsHtute o f W o o d Techno lo gy and W o o d Bi o lo gy, Federal Re- search I nsHtute fo r Rural Areas, Fo restry and Fi she- ri es (vTI ), Ham burg, Nem č i ja, s kateri m so delavci Oddelka za lesarstvo redno so delujejo . 8 PO VZE TE K 8 SUM M ARY Ro sewo o ds and pali sanders o f the bo tani cal genus Dal ber g i a, fam i ly Legum i no sae-Papi li o no i - deae, have been tradi Ho nally used fo r presHge pro - ducts and m usi cal i nstrum ents. Thei r wo o d i s characteri zed by deco raHve co lo ured heartwo o d wi th dark streaks, hi gh densi ty and favo urable wo o d pro perHes. Am o ng the m o st fam o us representaHves o f the genus are Brazi li an ro sewo o d (D. n i g r a) and I ndi an ro sewo o d (D. l a>fo l i a). Due to hi gh dem and o n the glo bal m arket, ro - sewo o ds have been o ver-explo i ted and thei r survi - val i s endangered. Brazi li an ro sewo o d was li sted o n the CI TES li st (Co nvenHo n o n I nternaHo nal Trade and Endangered Speci es o f W i ld Fauna and Flo ra), Appendi x I , i n 1992. Thi s Appendi x li sts speci es threatened wi th exHncHo n, and thus trade i n these i s generally pro hi bi ted. Sl i k a 4. P r eg l ed i n š t r u m en t o v n a c ar i n i . Fi g u r e 4. I n s p ec >o n o f i n s t r u m en t s at c u s t o m s . Sl i k a 5. P r i m er j av a i n š t r u m en t o v i s t eg a m o del a: ( a) m o del , i z del an p r ed l et o m 2 0 17, i m a u bi r al k o i z l es a p al i s an dr a, ( b) m o del , do bav l j en p o u r edbi 2 0 17, p a i m a u bi r al k o i z l es a am er i š k eg a o r eh a ( J u g l an s n i g r a) . Fi g u r e 5. Co m p ar i s o n o f i n s t r u m en t s o f t h e s am e m o del : ( a) g u i t ar m ade befo r e 2 0 17 h as a fr et - bo ar d m ade o f r o s ew o o d, ( b) a g u i t ar s u p p l i ed a+er t h e 2 0 17 r eg u l a>o n h as t h e fr et bo ar d m ade o f bl ac k w al n u t ( J u g l an s n i g r a) . Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 5 As o ver-explo i taHo n and i llegal lo ggi ng have co n- Hnued, new rules o f the Co m m i ssi o n RegulaHo n (EU) 2017 /128 am endi ng Co unci l RegulaHo n (EC) No . 3 3 8 /97 cam e i nto eff ect at the begi nni ng o f 2017 , and all speci es o f the Dal ber g i agenus (>25 0 speci es) have been li sted o n CI TES, Appendi x I I . Thi s i ncludes speci es no t necessari ly threatened wi th exHncHo n, but i n whi ch trade m ust be co ntro lled i n o rder to avo i d uHli zaHo n i nco m paHble wi th thei r survi val. Due to these regulaHo ns, the co rrect i denHfi ca- Ho n o f the wo o d i s o f cruci al i m po rtance. I n thi s paper we used the m o st i m po rtant wo o d i denHfi ca- Ho n keys to present the m i cro sco pi c wo o d anato m i - cal features o f the 20 m o st i m po rtant speci es o f Dal ber g i a. W e used the o n-li ne plaGo rm I nsi deW o o d (W heeler , 2011), I AW A li st o f m i cro sco pi c features fo r hardwo o d i denHfi caHo n (I AW A Co m m i Iee, 198 9), and the co m puter i denHfi caHo n to o l DELTA- I NTKEY (Ri chter and Dallwi tz, 2002, Ko ch et al. , 2011) wi th the latest avai lable versi o ns o f W o o dI D, m acro - HOLZdata and CI TESwo o dI D. W o o dI D i s a to o l fo r m i cro sco pi c i denHfi caHo n o f hardwo o ds (Ri chter & Dallwi tz, 2002); CI TESwo o dI D i s a to o l fo r i denHfi ca- Ho n o f speci es fro m the CI TES li st. I t co ntai ns data o n wo o d speci es whi ch are pro tected, as well as si - m i lar no n-pro tected speci es (Ko ch et al. , 2011, Ri ch- ter et al. , 2017 ). M acro HOLZdata i s a to o l fo r the m acro sco pi c i denHfi caHo n o f hardwo o ds (Ri chter et al. , 2016). W e exam i ned the m acro sco pi c and m i cro sco pi c features o f the avai lable sam ples o f wo o d and ve- neer fro m the co llecHo n o f the Departm ent o f W o o d Sci ence and Techno lo gy. Fo r m acro sco pi c i n- specHo n we prepared o ri ented sam ples wi th sm o - o thed transversal, radi al and tangenHal planes. To achi eve thi s they were po li shed by sandi ng wi th sandpapers wi th i ncreasi ngly fi ne gri ts. The surfaces were pho to graphed wi th a di gi tal cam era, a cam era co nnected to a stereo m i cro sco pe, o r scanned at a reso luHo n o f 1200 dpi . To present the m i cro sco pi c structure, we used the wo o d o f the I ndi an ro se- wo o d (D. l a>fo l i a) and the Ho nduras ro sewo o d (D. s t ev en s o n i i ). W e so 0ened previ o usly ai r-dri ed wo o d and cut 18 μ m thi ck sli des (transverse, radi al and tangenHal secHo ns) usi ng a sli di ng m i cro to m e. W e stai ned them wi th a so luHo n o f safrani n and astra blue. The secHo ns were dehydrated and em - bedded i n euparal (Pri slan et al. , 2009). Fo r 20 speci es fro m the genus Dal ber g i ai nclu- ded i n the CI TESwo o dI D data base 2017 we present thei r sho rt descri pHo ns, i ncludi ng thei r nam es and geo graphi cal area o f o ri gi n (Table 1, Fi gure 1). Furtherm o re, we present co m bi naHo ns o f I AW A m i cro sco pi c features fo r 15 Dal ber g i aspeci es. The o vervi ew sho wed that the features wi th a hi gh i denHfi caHo n po tenHal co m m o n to m o st o f the spe- ci es are: (5 ) wo o d di ff use-po ro us, (22) i ntervessel pi ts alternate, (29) i ntervessel pi ts vestured, (104 ) all ray cells pro cum bent, (118 ) all rays sto ri ed, (120) axi al parenchym a and / o r vessel elem ents sto ri ed, (121) fi bres sto ri ed, (195 ) basi c speci fi c gravi ty hi gh, ≥ 0. 7 5 , (196) heartwo o d co lo ur darker than sap- wo o d co lo ur, (197 ) heartwo o d basi cally bro wn o r wi th shades o f bro wn, and (201) heartwo o d wi th streaks (Table 2, Fi gures 1, 2, 3 ). On the o ther hand, di ff erenHaHo n am o ng spe- ci es o f the sam e genus i s di ffi cult. Exam i ni ng the wo o d anato m y i s generally the fi rst and m o st cruci al step i n the i denHfi caHo n pro cess (Ko ch, 2017 ). Gas- so n et al. (2010) sho w that q uanHtaHve wo o d ana- to m y can help to di ff erenHate selected Dal ber g i a speci es. Furtherm o re, I AW A features li ke (206) water extract basi cally co lo urless to bro wn o r shades o f bro wn, (210) ethano l extract fl uo rescent, (211) etha- no l extract basi cally co lo urless to bro wn o r shades o f bro wn, (214 ) ethano l extract no t as abo ve, and (215 ) fro th test po si Hve, seem to be useful to di ff erenHate speci es wi thi n the sam e genus (Ri chter et al. , 1996, M i ller & W i em ann, 2006). Usi ng m ass spectro m etry (Lancaster & Espi no za, 2012) o r analysi s o f wo o d usi ng a Di rect Analysi s i n Real Ti m e (DART) and Ti m e- Of-Fli ght M ass Spectro m eter (TOFM S) can assi st i n m aki ng speci es determ i naHo ns o f Dal ber g i a (Espi - no za et al. 2015 ). M o reo ver , DNA barco di ng has also been recently and successfully used fo r di ff erenHa- Hng endangered Dal ber g i aspeci es (Yu et al. , 2017 ). Use o f Dal ber g i aro sewo o ds i s rare i n Slo veni a, and i f used they are m ai nly appli ed fo r the pro duc- Ho n o f m usi cal i nstrum ents. Slo veni an m usi cal i n- strum ent pro ducers m ai nly wo rk wi th I ndi an (D. l a>fo l i a) and Ho nduras (D. s t ev en s o n i i ) ro se- wo o d purchased fro m trusted Euro pean traders eq ui pped wi th pro per do cum entaHo n, whi ch ena- bles the co m petent autho ri Hes to trace the m ateri al to i ts so urce o f o ri gi n. I m po rted wo o d enters the Euro pean Uni o n m ai nly thro ugh po rts and ai rpo rts. The custo m s aut- Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 3 6 ho ri Hes i n Slo veni a are therefo re trai ned to reco - gni ze wo o d whi ch m i ght be pro tected acco rdi ng CI TES. I n case o f do ubt they co ntact a speci ali zed wo o d anato m y labo rato ry fo r wo o d i denHfi caHo n. Thi s paper was prepared i n the fram ewo rk o f the pro gram P4 -0015 , funded by the Slo veni an Re- search Agency o f the Republi c o f Slo veni a (ARRS). W e thank Dr . Gerald Ko ch fro m the I nsHtute o f W o o d Techno lo gy and W o o d Bi o lo gy, Federal Re- search I nsHtute fo r Rural Areas, Fo restry and Fi she- ri es (vTI ) i n Ham burg, Germ any, fo r pro vi di ng us wi th the co m puter pro gram s used fo r wo o d i denH- fi caHo n W o o dI D, m acro HOLZdata and CI TESwo o dI D. W e thank the team o f the I nsi deW o o d database fo r m ai ntai ni ng thi s, whi ch i s i ndi spensable fo r o ur wo o d anato m y research. ZAHVALA AC K N O W LE D GE M E N TS Pri spevek sm o pri pravi li v o kvi ru razi skav pro - gram ske skupi ne P4 -0015 , ki jo fi nanci ra J avna agen- ci ja za razi sko valno dejavno st republi ke Slo veni je (ARRS). Dela ne bi m o gli i zvesH brez upo rabe baze I nsi deW o o d, ki je do sto pna na spletu i n rač unalni - š kega pro gram a DELTA-I NTKEY s ključ i W o o dI D, m a- cro HOLZdata and CI TESwo o dI D, ki nam ji h je pri jazno po sredo val dr . Gerald Ko ch, I nsHtute o f W o o d Techno lo gy and W o o d Bi o lo gy, Federal Re- search I nsHtute fo r Rural Areas, Fo restry and Fi she- ri es (vTI ), Ham burg. Delo sta skrbno pregledala dva ano ni m ni m a recenzenta i n predlagala ko ri stne do - po lni tve za i zbo ljš anje prvo tne verzi je ro ko pi sa. Darja Vranjek i n Paul Steed sta pregledala i n uredi la slo vensko i n angleš ko besedi lo . Vsem lepa hvala! VI RI RE FE RE N C E S BenneI, B. C. (2016). The so und o f trees: W o o d selecHo n i n gui tars and o ther cho rdo pho nes. Eco no m i c Bo tany, 7 0, 1, 4 9– 63 . Bo lješ i č , R. (ur) (2002). Vo dni k za i zvajanje ko nvenci je o m ednaro dni trgo vi ni z o gro ž eni m i pro sto ž i več i m i ž i valski m i i n rastli nski m i vrstam i (CI TES) = Gui de fo r the i m plem entaHo n o f the Co nven- Ho n o n I nternaHo nal Trade i n Endangered Speci es o f W i ld Fauna and Flo ra (CI TES), Agenci ja Republi ke Slo veni je za o ko lje, hIp: //www. arso . go v. si /narava/po ro % C4 % 8 Di la% 20i n% 20pu- bli kaci je/Ci tes% 20Vo dni k% 20-% 20Gui de. pdf (16. 3 . 2018 ). Bré m aud, I . , Cabro li er, P. , M i nato , K. , Gé rard, J . , & Thi baut, B. (2010). Vi braHo nal pro perHes o f tro pi cal wo o ds wi th hi sto ri cal uses i n m usi cal i nstrum ents. I n: I nternaHo nal co nference o f COST AcHo n I E0601 W o o d Sci ence fo r PreservaHo n o f Cultural Heri tage: M echani cal and Bi o lo gi cal Facto rs, 5 -7 No vem ber 2008 , Braga, Po rtugal, 17 – 23 . CI TES (2018 ). UNEP-W CM C Speci es Database. www. ci tes. o rg (16. 3 . 2018 ). Taylo r gui tars, CI TES: Ro sewo o d Trade RegulaHo ns. hIps: //www. taylo rgui tars. co m /ci tes (16. 4 . 2018 ) Č ufar , K. (2006). Anato m i ja lesa. Ljubljana, Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo , 18 5 str . Č ufar , K. , & M erela, M . (2014 ). Anato m i ja lesa – navo di la za vaje. Ljubljana, Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . Degen, B. , W ard, S. E. , Lem es, M . R. , Navarro , C. , Cavers, S. , & Seb- benn, A. M . (2013 ). Veri fyi ng the geo graphi c o ri gi n o f m aho - gany (Sw i et en i a m ac r o p h y l l a Ki ng) wi th DNA-fi ngerpri nts. Fo rensi c Sci ence I nternaHo nal - GeneHcs 7 , 1, 5 5 – 62. Espi no za, E. O. ; W i em ann, M . C. ; Barajas-M o rales, J . , Chavarri a, G. D. , & M cClure, P. J . (2015 ). Fo rensi c analysi s o f Ci tes-Pro tec- ted Dal ber g i a Hm ber fro m the Am eri cas. I AW A J o urnal, 3 6, 3 , 3 11-3 25 . Gasso n. P. , M i ller, R. , Stekel, D. J . , W hi nder, F. , & Zi em i nska, K. (2010). W o o d i denHfi caHo n o f Dal ber g i ani gra (CI TES Appen- di x I ) usi ng q uanHtaHve wo o d anato m y, pri nci pal co m po nents analysi s and nai ve Bayes classi fi caHo n. Annals o f Bo tany, 105 , 4 5 – 5 6. Gasso n, P. (2011). Ho w preci se can wo o d anato m y be? W o o d ana- to m y’ s ro le i n suppo rt o f the legal Hm ber trade, especi ally CI TES. I AW A J . 3 2, 2, 13 7 – 15 4 . Gasso n, P. Baas, P. , & W heeler , E. (2011). W o o d anato m y o f CI TES- li sted tree speci es. I AW A J o urnal, 3 2, 2, 15 5 – 198 . Hartvi g, I . , Czako , M . , Kjaer , E. D. , Ni elsen, L. R. , & Thei lade, I . (2015 ) The use o f DNA barco di ng i n i denHfi caHo n and co nservaHo n o f ro sewo o d (Dal ber g i aspp. ). PLo S One 10, 9, e013 8 23 1 Hasso ld, S. , Lo wry, P. P. , Bauert, M . R. , Razafi ntsalam a, A. , Ram a- m o nji so a, L. , & W i dm er , A. (2016). DNA barco di ng o f m alagasy ro sewo o ds: to wards a m o lecular i denHfi caHo n o f CI TES-li sted Dal ber g i a speci es. PLo S One 11, 6, e015 7 8 8 1I AW A Co m m i Iee (198 9). I AW A li st o f m i cro sco pi c features fo r hardwo o d i denHfi caHo n, wi th an appendi x o n no n-anato m i cal i nfo rm aHo n. W heeler, E. A. , Baas. P. , & Gasso n, P. (eds), I AW A BulleHn, 10, 219– 3 3 2. I nsi deW o o d. 2004 o nwards. Publi shed o n the I nternet. hIp: //i nsi - dewo o d. li b. ncsu. edu (16. 4 . 2018 ) Kli tgaard, B. B. , & Lavi n, M . (2005 ). Tri be Dalbergi eae. I n: Lewi s, G. , Schri re, B. , M acki nder, B. , & Lo ck, M . (eds), Legum es o f the wo rld. Kew, Ro yal Bo tani c Gardens, Kew. 3 07 – 3 3 5 . Ko ch, G. , Ri chter , H. G. , & Schm i I, U. (2011). Desi gn and appli caHo n o f CI TESwo o dI D – Co m puter- ai ded i denHfi caHo n and descri p- Ho n o f CI TES-pro tected Hm bers. I AW A J o urnal, 3 , 2, 213 – 220. Ko ch, G. , Haag, V. , Hei nz, I . , Ri chter , H. G. , & Schm i I, U. (2015 ). Co n- tro l o f I nternaHo nally Traded Ti m ber - The Ro le o f M acro sco pi c and M i cro sco pi c W o o d I denHfi caHo n agai nst I llegal Lo ggi ng. J o urnal o f Fo rensi c Research, 6, 3 17 – 3 21. Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 7 Ko ch, G. (2017 ). Handel vo n CI TES-geschü tzten Hö lzern - Anfo rde- rungen an di e ei ndeuHge BesHm m ung der Hö lzer und Do ku- m entaHo nspfl i chten. hIps: //www. thuenen. de (10. 4 . 2018 ). Lancaster , C. & Espi no za, E. (2012). Analysi s o f select Dal ber g i aand trade Hm ber usi ng Di rect Analysi s i n Real Ti m e and Ti m e-o f- Fli ght m ass spectro m etry fo r CI TES enfo rcem ent. Rapi d Co m - m uni caHo ns i n M ass Spectro m etry, 26, 114 7 – 115 6. M i ller , R. B. , W i edenho e0, A. , & Ri beyro n, M . J . (2002). CI TES i den- Hfi caHo n gui de – tro pi cal wo o ds. To ro nto : Envi ro nm ent Ca- nada. Pri slan, P. , M erela, M . , Zupanč i č , M . , Krž e, L. , & Č ufar, K. (2009). Upo raba i zbrani h svetlo bno m i kro sko pski h tehni k za razi skave lesa i n sko rje. Les, 61, 5 , 222– 229. Ri chter , H. G. , & Dallwi tz, M . J . (2002). Co m m erci al Hm bers: des- cri pHo ns, i llustraHo ns, i denHfi caHo n, and i nfo rm aHo n retri eval: co m puter pro gram , versi o n i n Engli sh 2006. Ri chter , H. G. , Krause, U. J . & M uch, C. (1996). Dal ber g i aco ngesHf- lo ra Standl. : wo o d structure and physi co -chem i cal pro perHes co m pared wi th o ther Central Am eri can speci es o f Dal ber g i a. I AW A J o urnal, 17 , 3 27 – 3 4 1. Ri chter , H. G. , Gem bruch, K. , & Ko ch, G. (2017 ). CI TES W o o d I D – I nno vaHve m edi um fo r educaHo n, i nfo rm aHo n and i denHfi ca- Ho n o f CI TES pro tected trade Hm bers. BN Germ an Federal Agency fo r Nature Co nservaHo n and Thü nen I nsHtute, Ger- m any, co m puter pro gram , versi o n i n Engli sh 2017 . Ri chter , H. G. , Oelker , M . , & Ko ch, G. (2016). M acro Ho lz Data – I n- no vatve m edi um fo r educaHo n, i nfo rm aHo n and co nsultaHo n i n wo o d i denHfi caHo n fo r teachers and students as well as pro - fessi o nals i n wo o d i ndustry and trade. Thü nen I nsHtute, Ger- m any, co m puter pro gram , versi o n i n Engli sh 2016. SI ST EN 13 5 5 6 (2004 ). Okro gli i n ž agani les – No m enklatura lesa, upo rabljena v Evro pi = Ro und and sawn Hm ber - No m enclature o f Hm bers used i n Euro pe. To relli , N. (1991). M akro sko pska i n m i kro sko pska i denHfi kaci ja lesa: ključ i . Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . To relli , N. (2001). Ro ž ni les i n pali sander . Les, 5 3 , 5 , 15 9– 162. Taylo r gui tars (2018 ). hIps: //www. taylo rgui tars. co m /ci tes (10. 4 . 2018 ) W heeler , E. A. (2011). I nsi deW o o d – A W eb reso urce fo r hardwo o d anato m y. I AW A J o urnal, 3 2, 2, 199– 211. Uredba ko m i si je (EU) 2017 /128 (2017 ). hIp: //eur-lex. euro pa. eu/legal-co ntent/SL/TXT/ELI /?eli uri =eli : reg: 2017 : 128 : o j (10. 4 . 2018 ) Yu, M . , J i ao , L. , Guo , J . , W i edenho e0, A. , He, T. , J i ang, X. , & Yi n, Y. (2017 ). DNA barco di ng o f vo uchered xylari um wo o d speci m ens o f ni ne endangered Dal ber g i a speci es. Planta, 24 6, 6, 1165 – 117 6. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 3 8 P r eg l edn i c a 2 . K o m bi n ac i j a z n ak o v I AW A ( I AW A c o m m i ?ee, 1989) z a i z br an e v r s t e i z r o du Dal ber g i a, o p i s an e v baz i I n s i deW o o d ( p r i m . p r eg l edn i c a 1) . Tabl e 2 . I AW A f eat u r es ( I AW A c o m m i ?ee, 1989) fo r s el ec t ed s p ec i es o f t h e g en u s Dal ber g i a des c r i bed i n t h e I n s i deW o o d dat abas e ( c f ., Tabl e 1) . Š t . O p i s z n a k a I AW A D . b a r o n i i D . c e a r e n s i s D . c o c h i n c h i n e n s i s D . d e c i p u l a r i s D . g r e v e a n a D . l a ti f o l i a D . l o u v e l i i D . m a d a g a s c a r i e n s i s D . m e l a n o x y l o n D . n i g r a D . o l i v e r i D . r e t u s a D . s i s s o o D . s p r u c e a n a D . s t e v e n s o n i i D e s c r i p ti o n o f I AW A f e a t u r e N o . 1 M eje m ed pri rastni m i ko lo barji razlo č ne Gro wth ri ng bo undari es di sHnct 1 2 M eje m ed pri rastni m i ko lo barji nerazlo č ne ali ji h ni Gro wth ri ng bo undari es i ndi sHnct o r absent 2 4 Les po lvenč asto po ro zen W o o d sem i -ri ng-po ro us 4 5 Les di fuzno po ro zen W o o d di ff use-po ro us 5 13 Eno stavne perfo ri rane plo š č i ce Vessels wi th si m ple perfo raHo n plates 13 22 I ntervaskularne pi knje (I P) i zm eni č ne I ntervessel pi ts alternate 22 23 Obli ka i zm eni č ni h pi knenj po li go nalna Shape o f alternate pi ts po lygo nal 23 25 I ntervaskularne pi knje m ajhne - 4 do 7 µ m I ntervessel pi ts sm all - 4 - 7 µ m 25 26 I ntervaskularne pi knje srednje - 7 do 10 µ m I ntervessel pi ts m edi um - 7 - 10 µ m 26 27 I ntervaskularne pi knje veli ke - 10 µ m ali več I ntervessel pi ts large - >= 10 µ m 27 29 I ntervaskularne pi knje z i zrastki I ntervessel pi ts vestured 29 30 Pi knje m ed trahejam i i n trako vi po do bne i ntervaskularni m Vessel-ray pi ts wi th di sHnct bo rders si m i lar to i ntervessel pi ts i n si ze and shape thro ugho ut the ray cell 30 41 Tangenci alni prem er trahej 5 0 do 100 µ m M ean tangenHal di am eter o f vessel lum i na 5 0 - 100 µ m 41 42 Tangenci alni prem er trahej 100 do 200 µ m M ean tangenHal di am eter o f vessel lum i na 100 - 200 µ m 42 43 Tangenci alni prem er trahej 200 µ m ali več M ean tangenHal di am eter o f vessel lum i na ≥ 200 µ m 43 45 Traheje dveh razlo č ni h veli ko stni h razredo v… Vessels o f two di sHnct di am eter classes, wo o d no t ri ng-po ro us 45 46 5 ali m anj trahej na m m ≤ 5 vessels per sq uare m i lli m etre 46 47 5 do 20 trahej na m m 5 - 20 vessels per sq uare m i lli m etre 47 48 20 do 4 0 trahej na m m 20 - 4 0 vessels per sq uare m i lli m etre 48 52 3 5 0 µ m ali m anj M ean vessel elem ent length ≤ 3 5 0 µ m 52 53 3 5 0 do 8 00 µ m M ean vessel elem ent length 3 5 0 - 8 00 µ m 53 58 Gum e i n drugi depo zi H v trahejah jedro vi ne Gum s and o ther depo si ts i n heartwo o d vessels 58 61 Vlakna z eno stavni m i do neko li ko o bo kani m i pi knjam i Fi bres wi th si m ple to m i nutely bo rdered pi ts 61 66 NesepHrana vlakna pri so tna No n-septate fi bres present 66 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 3 9 Š t . O p i s z n a k a I AW A D . b a r o n i i D . c e a r e n s i s D . c o c h i n c h i n e n s i s D . d e c i p u l a r i s D . g r e v e a n a D . l a ti f o l i a D . l o u v e l i i D . m a d a g a s c a r i e n s i s D . m e l a n o x y l o n D . n i g r a D . o l i v e r i D . r e t u s a D . s i s s o o D . s p r u c e a n a D . s t e v e n s o n i i D e s c r i p ti o n o f I AW A f e a t u r e N o . 69 Vlakna s tanki m i do debeli m i stenam i Fi bres thi n- to thi ck-walled 69 70 Vlakna z zelo debeli m i stenam i Fi bres very thi ck-walled 70 71 Do lž i na vlaken 900 µ m ali m anj M ean fi bre lengths ≤ 900 µ m 71 72 Do lž i na vlaken 900 do 1600 µ m M ean fi bre lengths 900-1600 µ m 72 73 Do lž i na vlaken 1600 µ m ali več M ean fi bre lengths ≥ 1600 µ m 73 76 Aksi alni parenhi m di fuzen Axi al parenchym a di ff use 76 77 Aksi alni parenhi m di fuzen v agregaHh Axi al parenchym a di ff use-i n- aggregates 77 78 Aksi alni parenhi m pi č lo paratrahealen Axi al parenchym a scanty paratracheal 78 79 Aksi alni parenhi m vazi centri č en Axi al parenchym a vasi centri c 79 80 Aksi alni parenhi m kri last Axi al parenchym a ali fo rm 80 81 Aksi alni parenhi m kratko kri last Axi al parenchym a lo zenge-ali fo rm 81 82 Aksi alni parenhi m do lgo kri last Axi al parenchym a wi nged-ali fo rm 82 83 Aksi alni parenhi m ko nfl uenten Axi al parenchym a co nfl uent 83 84 Aksi alni parenhi m eno stransko paratrahealen Axi al parenchym a uni lateral paratracheal 84 85 Paso vi aksi alnega parenhi m a š i rš i o d treh celi c Banded axi al parenchym a, bands m o re than three cells wi de 85 86 Aksi alni parenhi m v o zki h paso vi h ali li ni jah… Banded axi al parenchym a i n narro w bands o r li nes up to three cells wi de 86 87 Aksi alni parenhi m m rež ast Axi al parenchym a reHculate 87 89 Aksi alni parenhi m v m argi nalni h paso vi h Axi al parenchym a i n m argi nal o r i n seem i ngly m argi nal bands 89 90 Fuzi fo rm ne (vretenaste) parenhi m ske celi ce Fusi fo rm parenchym a cells 90 91 2 celi ci v parenhi m skem pram enu Two cells per parenchym a strand 91 92 4 (3 do 4 ) celi ce v parenhi m skem pram enu Fo ur (3 -4 ) cells per parenchym a strand 92 93 8 (5 do 8 ) celi c v parenhi m skem pram enu Ei ght (5 -8 ) cells per parenchym a strand 93 96 Trako vi i zključ no eno redni Rays exclusi vely uni seri ate 96 97 Trako vi 1 do 3 celi ce š i ro ki Ray wi dth 1 to 3 cells 97 10 4 Vse trako vne celi ce lež eč e All ray cells pro cum bent 10 4 10 6 Celi ce o sred. dela traku lež eč e, 1 vrsta kvadratasHh ro bni h c. Bo dy ray cells pro cum bent wi th o ne ro w o f upri ght and / o r sq uare m argi nal cells 10 6 115 Š tevi lo trako v 4 -12 / m m Rays per m i lli m etre 4 -12 / m m 115 116 Š tevi lo trako v 12 ali več / m m Rays per m i lli m etre ≥ 12 /m m 116 118 Vsi trako vi v etaž ah All rays sto ri ed 118 119 Ni zki trako vi v etaž ah, vi so ki trako vi ni so v etaž ah Lo w rays sto ri ed, hi gh rays no n- sto ri ed. 119 120 Aksi alni parenhi m i n/ali trahejni elem enH v etaž ah Axi al parenchym a and / o r vessel elem ents sto ri ed 120 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Ro sewo o ds and related speci es o f the genus Dal ber g i ao n the CI TES li st 4 0 Š t . O p i s z n a k a I AW A D . b a r o n i i D . c e a r e n s i s D . c o c h i n c h i n e n s i s D . d e c i p u l a r i s D . g r e v e a n a D . l a ti f o l i a D . l o u v e l i i D . m a d a g a s c a r i e n s i s D . m e l a n o x y l o n D . n i g r a D . o l i v e r i D . r e t u s a D . s i s s o o D . s p r u c e a n a D . s t e v e n s o n i i D e s c r i p ti o n o f I AW A f e a t u r e N o . 121 Vlakna v etaž ah Fi bres sto ri ed 121 122 Trako vi i n/ali aksi alni elem enH nepravi lno v etaž ah Rays and / o r axi al elem ents i rregularly sto ri ed 122 129 Aksi alni kanali razpo rejeni di fuzno Axi al canals di ff use 129 136 Pri zm aHč ni kri stali pri so tni Pri sm aHc crystals present 136 138 Pri zm aHč ni kri stali v lež eč i h trako vni h celi cah Pri sm aHc crystals i n pro cum bent ray cells 138 142 Pri zm aHč ni kri stali v predeljeni h celi cah aks. parenhi m a Pri sm aHc crystals i n cham bered axi al parenchym a cells 142 168 Centralna J už na Azi ja Central So uth Asi a (Brazi er and Frankli n regi o n 7 5 ) 168 169 I ndi ja, Paki stan, Sri Lanka I ndi a, Paki stan, Sri Lanka 169 170 Burm a Burm a 170 171 J ugo vzho dna Azi ja i n Paci fi k So utheast Asi a and Paci fi c (Brazi er and Frankli n regi o n 7 6) 171 172 Tajska. Lao s, Vi etnam , Kam bo dž a (I ndo ki na) Thai land, Lao s, Vi etnam , Cam bo di a (I ndo chi na) 172 173 I ndo m alezi ja: I ndo nezi ja, Fi li pi ni , M alezi ja, Brunei , … I ndo m alesi a: I ndo nesi a, Phi li ppi nes, M alaysi a, Brunei , Papua, New Gui nea, and So lo m o n I slands 173 178 Tro pska celi nska Afri ka i n so sednji o to ki Tro pi cal m ai nland Afri ca and adjacent i slands (Brazi er and Frankli n regi o n 7 8 ) 178 179 Tro pska Afri ka Tro pi cal Afri ca 179 180 M adagaskar & M avri ci j, Reuni o n i n Ko m o ri M adagascar & M auri Hus, Ré uni o n & Co m o res 180 183 Neo tro pi k i n zm erni pas Brazi li je Neo tro pi cs and tem perate Brazi l (Brazi er and Frankli n regi o n 8 1) 183 184 M ehi ka i n Centralna Am eri ka M exi co and Central Am eri ca 184 186 Tro pska J už na Am eri ka Tro pi cal So uth Am eri ca 186 189 Drevo Tree 189 190 Grm Shrub 190 192 Les s ko m erci alni m po m eno m W o o d o f co m m erci al i m po rtance 192 194 Osno vna relaHvna go sto ta srednja, 0, 4 0 - 0, 7 5 Basi c speci fi c gravi ty m edi um , 0. 4 0 - 0. 7 5 194 195 Osno vna relaHvna go sto ta vi so ka, 0, 7 5 ali vi š ja Basi c speci fi c gravi ty hi gh, ≥ 0. 7 5 195 196 Barva jedro vi ne tem nejš a o d barve beljave Heartwo o d co lo ur darker than sapwo o d co lo ur 196 197 Barva jedro vi ne v o sno vi rjava ali rjavkasta Heartwo o d basi cally bro wn o r shades o f bro wn 197 198 Barva jedro vi ne v o sno vi rdeč a ali rdeč kasta Heartwo o d basi cally red o r shades o f red 198 20 0 Barva jedro vi ne v o sno vi bela do si va Heartwo o d basi cally whi te to grey 20 0 20 1 J edro vi na pro gasta Heartwo o d wi th streaks 20 1 Č ufar , K. , Ž veplan, E. , Plavč ak, D. , & M erela, M . : Pali sandri i n so ro dni ki i z ro du Dal ber g i ana seznam u CI TES Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 1 Š t . O p i s z n a k a I AW A D . b a r o n i i D . c e a r e n s i s D . c o c h i n c h i n e n s i s D . d e c i p u l a r i s D . g r e v e a n a D . l a ti f o l i a D . l o u v e l i i D . m a d a g a s c a r i e n s i s D . m e l a n o x y l o n D . n i g r a D . o l i v e r i D . r e t u s a D . s i s s o o D . s p r u c e a n a D . s t e v e n s o n i i D e s c r i p ti o n o f I AW A f e a t u r e N o . 20 2 J edro vi na drugač na ko t pri 196 do 201 Heartwo o d no t as abo ve 20 2 20 3 Vo nj i zrazi t Di sHnct o do ur 20 3 20 6 Vo dni ekstrakt v o sno vi brezbarven do rjav ali rjavkast W ater extract basi cally co lo urless to bro wn o r shades o f bro wn 20 6 210 Etano lni ekstrakt fl uo rescenten Ethano l extract fl uo rescent 210 211 Etano lni ekstrakt v o sno vi brezbarven do rjav ali rjavkast Ethano l extract basi cally co lo urless to bro wn o r shades o f bro wn 211 214 Etano lni ekstrakt drugač en ko t pri 210 do 213 Ethano l extract no t as abo ve 214 215 Peni lni test po zi Hven Fro th test po si Hve 215 Znak pri so ten / Feature present Znak vari abi len / Feature vari able Znak m o rda pri so ten / Feature m aybe present Znak ni pri so ten / Feature no t present Leg en da / Leg en d Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 2 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 3 LE SN I SE K AN C I - PO M E M BN A O BLI K A BI O M ASE V SLO VE N I JI W O O D C HI PS – AN I M PO RTAN T SO URC E O F BI O M ASS I N SLO VE N I A Do m i ni ka Go rni k Buč ar 1* , Bo jan Go spo dari č 1 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Sl o v en i j a s e j e o bv ez al a, da bo do l et a 2 0 2 0 v s t r u k t u r i k o n č n e p o r abl j en e en er g i j e, del ež en er g i j e, p r i do bl j en e i z o bn o v l j i v i h v i r o v , do s eg el 2 5 % . Les n a bi o m as a p o l eg h i dr o en er g i j e p r eds t av l j a n aj p o m em bn ej š i del o bn o v l j i v i h v i r o v en er g i j e v Sl o v en i j i . K l j u b t em u , da j e u p o r aba l es n e bi o m as e t r adi c i o n al n a i n da v z adn j i h l e>h p o s t aj a v s e p o m em b- n ej š a, o bs t aj a š e v edn o p r ec ej n ej as n o s > i n n edo s l edn o s > t ak o p r i p r o i z v o dn j i i n p r o daj i , k o t t u di p r i n ak u p u r az l i č n i h k at eg o r i j l es n e bi o m as e. P r i s p ev ek p o daj a i n fo r m ac i j e o s p r em en j en i h k r i t er i j i h z a l es n e s ek an c e r az l i č n i h k ak o v o s >, s k l adn o z ak t u al n i m i s t an dar di . P r eu č i l i s m o t u di r az l i č n e n ač i n e t r g o v an j a z l es n i m i s ek an c i i n p r i k az al i p r edn o s > i n s l abo s > p o s am ez n eg a n ač i n a. Z i z v eden o an k et o s m o ž el el i u g o t o v i >, n a k ak š en n ač i n t r en u t n o n ak u p u j ej o l es n e s e- k an c e v eč j e k o t l o v n i c e v Sl o v en i j i i n v k ak š n em o bs eg u s e i z v aj a k o n t r o l a k ak o v o s > l es n i h s ek an c ev . Ug o t o v i l i s m o , da s e z l es n i m i s ek an c i v eč i n o m a t r g u j e n a o s n o v i v o l u m n a, t er da s e k o n t r o l a l es n i h s ek an c ev n e i z v aj a s i s t em a>č n o . K l j u č n e b e s e d e : bi o m as a, l es n i s ek an c i , k ak o v o s t l es n i h s ek an c ev , n ač i n i t r g o v an j a A b s t r a c t : Sl o v en i a h as c o m m i ?ed t o ac h i ev e a 2 5% s h ar e o f en er g y fr o m r en ew abl e s o u r c es i n t h e s t r u c t u r e o f fi n al en er g y c o n s u m p >o n by 2 0 2 0 . W o o d bi o m as s , bes i des h y dr o p o w er , i s t h e m o s t i m p o r t an t p ar t o f r en ew abl e en er g y i n Sl o v en i a. Des p i t e t h e f ac t t h at t h e u s e o f w o o d bi o m as s i s t r adi >o n al an d h as bec o m e i n c r eas i n g l y i m p o r t an t i n r ec en t y ear s , t h er e i s s >l l a l o t o f u n c er t ai n t y abo u t i n s u ffi c i en t p r o du c >o n i n t h e s al e as w el l as i n t h e p u r c h as e o f v ar i o u s c at eg o r i es o f w o o d bi o m as s . Th e ar >c l e p r es en t s i n fo r m a>o n o n t h e c h an g ed c r i t er i a fo r w o o d c h i p s o f di ff er en t q u al i t y , i n ac c o r dan c e w i t h t h e c u r r en t s t an dar ds . W e al s o s t u di ed v ar i o u s w ay s o f t r adi n g w o o d c h i p s an d p o i n t ed t h e s t r en g t h s an d w eak n es s es o f eac h . W i t h a s u r v ey w e w an t ed t o fi n d o u t t h e c u r r en t t r adi n g p a?er n o f w o o d c h i p s an d i m p l em en t a>o n o f w o o d c h i p q u al i t y c o n t r o l i n l ar g er bo i l er p l an t s i n Sl o v en i a. W e h av e fo u n d t h at m o s t -u s ed t r adi n g m et h o d o f w o o d c h i p s i s o n t h e bas i s o f v o l u m e, an d t h at t h e q u al i t y c o n t r o l o f w o o d c h i p s i s n o t s y s t em a>c al l y p er fo r m ed. K e y w o r d s : bi o m as s , w o o d c h i p s , q u al i t y o f w o o d c h i p s , t r adi n g zm anjš anje i zpusto v to plo gredni h pli no v, vezani h na rabo energi je za vsaj 4 0 % do leta 203 0 i n za vsaj 8 0 % do leta 205 0 glede na raven i z leta 1990. V letu 2016 so v Slo veni ji o bno vlji vi vi ri energi je v bruto po rabljeni ko nč ni energi ji predstavljali 21, 29 % . Za do seganje ci ljev, ki ji h do lo č a Di rekHva 2009/28 /ES za Slo veni jo , m o ram o do leta 2020 do seč i najm anj 25 % delež o bno vlji vi h vi ro v energi je v rabi bruto ko nč ne energi je, zato je nujno upo rabi H vse razpo - lo ž lji ve o bno vlji ve vi re i n usm eri H več po zo rno sH na uč i nko vi to st rabe energi je. 1. 1 O BN O VLJI VI VI RI E N E RGI JE 1. 1 RE N E W ABLE E N E RGY Defi ni ci ja po jm a o bno vlji vi vi ri energi je, ki jo na- vaja Di rekHva 2009/28 /ES Evro pskega parlam enta i n po vzem a Agenci ja za energi jo RS, ki je naci o nalni energetski regulaHvni o rgan Republi ke Slo veni je za 1 UVO D 1 I N TRO D UC TI O N Po raba energi je se i z leta v leto po več uje, hkraH pa se po več uje tudi skrb za o ko lje i n s tem raba o b- no vlji vi h vi ro v energi je. I zko ri š č anje o bno vlji vi h vi ro v energi je, m ed kateri m i lesna bi o m asa po leg hi dro e- nergi je v Slo veni ji predstavlja največ ji delež , bo v pri - ho dnji h leHh vse po m em bnejš e, kar navaja tudi strateš ki do kum ent » Energetski ko ncept Slo veni je« (Energetski … , 2017 ), ki do lo č a strateš ke ci lje vzdrž no stne i n ko nkurenč ne o skrbe z energi jo do leta 203 0 i n sm erni ce do leta 205 0. Om enjeni do ku- m ent i m a am bi ci o zno zastavljene ci lje i n si cer 1 Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za le- sarstvo , J am ni karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-po š ta: do m i ni ka. go rni k@ bf. uni -lj. si ; telefo n: 01-3 20-3 622 UDK 63 0*8 25 . 7 1: 620. 97 Pregledni znanstveni č lanek / Revi ew sci enHfi c arHcle Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : W o o d chi ps – an i m po rtant so urce o f bi o m ass i n Slo veni a 4 4 usm erjanje i n nadzi ranje i zvajalcev energetski h de- javno sH na po dro č ju elektri ke i n zem eljskega pli na, je takš na: » Obn o v l j i v i v i r i en er g i j e s o o bn o v l j i v i n efo s i l n i v i r i en er g i j e ( v et er , s o n c e, aer o t er m al n a, h i dr o t er - m al n a i n g eo t er m al n a en er g i j a, en er g i j a o c ean o v , v o dn a en er g i j a, bi o m as a, p l i n , p r i do bl j en i z o dp ad- k o v , p l i n i z n ap r av z a č i š č en j e o dp l ak i n bi o p l i n ) .« Om enjena defi ni ci ja vpeljuje o z. do datno po jas- njuje po sam ezne o bno vlji ve vi re i n si cer: • aero term alno energi jo ko t energi jo , ki je shra- njena v o bli ki to plo te v zraku i z o ko ljskega zraka; • geo term alno energi jo ko t energi jo , ki je shranjena v o bli ki to plo te po d trdni m zem eljski m po vrš jem ; • hi dro term alno energi jo ko t energi jo , ki je shra- njena v o bli ki to plo te v po vrš i nski vo di ; i n • bi o m aso ko t bi o lo š ko razgradlji ve dele pro i zvo do v, o dpadko v i n o stanko v bi o lo š kega i zvo ra i z km eHj- stva (vključ no s sno vm i rastli nskega i n ž i valskega i zvo ra), go zdarstva i n z nji m a po vezani h pro i zvo d- ni h dejavno sH, vključ no z ri bi š tvo m i n ri bo go j- stvo m , ter bi o lo š ko razgradlji ve dele i ndustri jski h i n ko m unalni h o dpadko v. Ko go vo ri m o o o bno vlji vi h vi ri h energi je, lahko sreč am o tudi term i na » no vi o bno vlji vi vi ri energi je« i n » alternaHvni (o bno vlji vi ) vi ri energi je« . Klem enc (2015 ) navaja, da v slo venskem ko ntekstu m ed no ve o bno vlji ve vi re o z. tehno lo gi je za i zrabo teh vi ro v so - di jo fo to -napeto stne elektrarne; naprave na bi o pli n i z bi o m ase; bi o lo š ko razgradlji vi o dpadki i n depo ni j- ski pli n i z blata č i sHlni h naprav o dpadni h vo da; na- prave, ki pro i zvajajo elektri č no energi jo i n/ali to plo to s sež i go m o dpadko v; vetrne elektrarne; geo - term alne elektrarne; napredne elektrarne o z. na- prave za SPTE (so pro i zvo dnjo to plo tne i n elektri č ne energi je) na lesno bi o m aso . Glo balno m ed no ve o b- no vlji ve vi re energi je spadajo tudi elektrarne na bi - bavi co i n m o rske valo ve, napredni geo term alni si stem i , go ri va i z alg, etano l i z celulo ze, um etna fo - to si nteza, eksperi m entalna raba so nč ne energi je (Klem enc, 2015 ). Ko go vo ri m o o » alternaHvni h (o bno vlji vi h) vi ri h energi je« , pa i m am o v m i sli h predvsem vi re, kateri h i zko ri š č anje je trenutno š e v fazah razi skav, razvo ja i n preskuš anja, nji ho vo i zko ri š č anje pa š e ni o pHm alno . Ti vi ri so najrazli č nejš i , o d pri do bi vanja energi je (go ri v) i z bakteri j, i zko ri š č anja feno m ena pi ezo elek- tri č ne energi je, energi je o sm o ze (Achi lli et al. , 2009), energi je i zparevanja (Cavuso glu et al. , 2017 ), um etne fo to si nteze (Purchase et al. , 2015 ), do upo rabe o d- padne to plo te i z cestni h predo ro v (Ž um bar & Ho zjan, 2018 ) i n o ddane to plo te č lo veš kega telesa. Nekatere o bno vlji ve vi re energi je se ž e do lgo i z- ko ri š č a (npr . vo dna energi ja, vetrna energi ja, ener- gi ja bi o m ase … ) i n po sam ezne rabe so ž e relaHvno do bro po znane, nji ho vo i zko ri š č anje pa je go spo - darno . Lahko reč em o , da so o bno vlji vi vi ri energi je si cer so razm erno enako m erno razpo rejeni , vendar Sl i k a 1. P r i m ar n i v i r i z a o s k r bo Sl o v en i j e z en er g i j o v l et u 2 0 16 ( V i r : SURS) Fi g u r e 1. P r i m ar y s o u r c e o f en er g y s u p p l y i n Sl o v en i a i n 2 0 16 ( Dat a s o u r c e: SURS) Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : Lesni sekanci - po m em bna o bli ka bi o m ase v Slo veni ji Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 5 je uč i nko vi to st i n rentabi lno st i zrabe energi je, kljub razli č ni m po dpo ram , pri do lo č eni h nač i ni h š e neza- do stna. Več je po m anjklji vo sH o bno vlji vi h vi ro v ener- gi je so ni zka go sto ta m o č i , č aso vna sprem enlji vo st m o č i i n energi je vi ro v ter nezm o ž no st shranjevanja z naravni m i si stem i (razen v o bli ki bi o m ase i n to - plo te o ceano v), ki bi o m o go č i li rabo energi je takrat, ko jo po trebujem o (M edved, 2000). Za shranjevanje energi je o bno vlji vi h vi ro v v o bli ki no tranje, kem i č ne, ki neHč ne ali po tenci alne energi je upo rabljam o raz - li č ne naprave, ki zm anjš ujejo uč i nko vi to st pretvo rbe i n rentabi lno st i zko ri š č anja (M edved, 2000). Najno - vejš e razi skave o i zrabi o bno vlji vi h vi ro v energi je so o sredo to č ene na po več anje uč i nko vi to sH i zrabe i n pretvo rbe ter na i skanje no vi h » alternaHvni h« o b- no vlji vi h vi ro v. Evro pska uni ja je na po dro č ju razvo ja tehno lo gi j za i zrabo o bno vlji vi h vi ro v energi je vo di lna. I m a 4 0- o dsto tni sveto vni delež pri patenHh s po dro č ja ener- gi je i z o bno vlji vi h vi ro v (Klem enc, 2015 ), kar je tudi razum lji vo , saj ne razpo laga s strateš ki m i vi ri fo si lne energi je i n ni m a strateš kega nadzo ra nad tem i zalo - gam i v svetu. Za zado vo lji tev svo ji h energetski h po treb Slo ve- ni ja ni m a do vo lj lastni h energetski h vi ro v, zato ji h uvaž am o . V letu 2016 sm o , po po ro č anju SURS, i z lastni h vi ro v po kri li 5 3 % po treb (jedrska energi ja 22 % , o bno vlji vi vi ri 17 % i n prem o g 14 % ), m ed uvo ž e ni m i (4 7 % ) pa sta prevlado vala zem eljski pli n (10 % ) i n na0ni pro i zvo di (3 4 % ) (Sli ka 1). V strukturi pri m arni h vi ro v energetske o skrbe v letu 2016 je po po datki h StaHsHč nega urada Slo ve- ni je (SURS, 2018 ) m ed o bno vlji vi m i vi ri bi la najpo - m em bnejš a lesna i n druga bi o m asa (5 1 % ) i n pa hi dro energi ja (3 3 % ) (Sli ka 2). Energi jo , pri do bljeno i z o bno vlji vi h vi ro v v Slo veni ji , več i no m a po rabljam o nepo sredno za o grevanje i n hlajenje, pri č em er prevladuje lesna bi o m asa, ter za pri do bi vanje elek- tri č ne energi je (hi dro elektrarne), m edtem ko je za po trebe transpo rta (teko č a bi o go ri va v pro m etu) ta vi r energi je trenutno š e zelo slabo i zko ri š č en. Kljub dejstvu, da je lesna bi o m asa le del m o ž ne bi o m ase, ki se upo rablja ko t o bno vlji v vi r energi je, v naci o nalni shem i o skrbo vanja z energi jo i z o bno - vlji vi h vi ro v predstavlja zelo po m em ben vi r energi je. Po raba lesne bi o m ase ko t tradi ci o nalnega vi ra za pri do bi vanje to plo tne energi je v go spo di njstvi h je v Slo veni ji v letu 2016 znaš ala do bri h š Hri deset o dsto - tko v (4 2 % ), pri č em er se upo rabljajo vse o bli ke trdi h kuri v, to rej po lena, lesni o stanki , peleH i n bri keH. V strateš kem do kum entu « Energetski ko ncept Slo veni je« (Energetski … , 2017 ) je predvi dena več ja Sl i k a 2 . Obn o v l j i v i v i r i z a o s k r bo Sl o v en i j e z en er g i j o v l et u 2 0 16 ( V i r : SURS) Fi g u r e 2 . Ren ew abl e s o u r c e o f en er g y s u p p l y i n Sl o v en i a i n 2 0 16 ( Dat a s o u r c e: SURS) Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : W o o d chi ps – an i m po rtant so urce o f bi o m ass i n Slo veni a 4 6 i zraba vseh o bno vlji vi h vi ro v, o d vo dne (do ko nč anje veli ki h hi dro elektrarn na spo dnji Savi i n gradnja na srednji Savi , spo dbujanje gradenj m ali h hi dro elek- trarn … ) so nč ne (predvsem fo to -napeto stne), vetrne (na po tenci alni h o bm o č ji h), bi o m ase (vključ ujo č so - pro i zvo dnjo ) ko t tudi geo term alne i n pro i zvo dnjo bi o go ri v ter bi o pli na. Pri tem bo po trebno vzpo sta- vi H i n zago to vi H jasna pravi la o prevladi javne ko ri sH i n do lo č i H ravno tež je m ed energetsko -po dnebni m i , o ko ljski m i , eko no m ski m i i n drugi m i po li Hkam i . 1. 2 PO TE N C I AL I N RABA LE SN E BI O M ASE 1. 2 PO TE N TI AL AN D USE O F W O O D BI O M ASS Lauri et al. (2014 ) navaja, da je z bi o fi zi kalne perspekHve po tenci al lesne bi o m ase do vo lj veli k, da bi v letu 205 0 po kri l 18 % sveto vne po rabe pri - m arne energi je, pri č em er je m i š ljena tako lesna bi o m asa i z go zdo v ko t tudi plantaž . Po do bno navaja Klem enc (2015 ), saj pravi , da bi s pretvo rbo vsega letnega pri rasta lesa v Slo veni ji v energi jo lahko za- do sHli vsem energetski m po trebam v drž avi , ven- dar bi krš i li tudi z vi di ka trajno stnega razvo ja po m em bno nač elo , da i m a sno vna i zraba lesa predno st pred energetsko . To nač elo pa i m a o pra- vi H tudi z eko no m i ko rabe lesne bi o m ase v ener- getske nam ene – ta je pravi lo m a ko nkurenč na, v ko li ko r je o stanek o d sno vne predelave lesa. Pri tem Klem enc (2015 ) po udarja, da je napač en po - gled, da je go zd » slo venska na0a« - saj i m a go zd v Slo veni ji v prvi vrsH druge funkci je i n zgo lj več ji po sek lesa ne bi po m eni l tudi več je ko li č i ne o stan- ko v, nam enjeni h energetski rabi . Z vpeljavo ustrez- ni h ukrepo v za vzpo dbujanje pri m arne predelave lesa v Slo veni ji , ki je po m em ben vi r o stanko v lesne bi o m ase, pa bi se lahko pri bli ž ali trajno stni i n eko - no m sko bo lj uč i nko vi H celo stni i zrabi lesne bi o - m ase. Na nezado stno delo vanje go zdno -lesne veri ge, pri č em er je zago to vo po m em ben (š i bek) č len o bseg pri m arne predelave lesa, o po zarjata tudi Kro pi vš ek i n Go rni k Buč ar (2017 ), ki po udar- jata po m en ko ncepta m ejne kako vo sH vho dne su- ro vi ne (angl: m argi nal lo g), kjer nam en upo rabe hlo do vi ne do lo č a njena kako vo st (Ri nge & Ho o ver , 198 7 ), s tem , da razpo lo ž lji vo hlo do vi no m aksi - m alno i zko ri sHm o za pro i zvo dnjo i zdelko v z vi so ko do dano vredno stjo , i n hkraH, glede na nji ho v po - tenci al, tudi m aksi m alno i zko ri sHm o lesne o stanke, ki se po javljajo v celo tni veri gi . Klem enc (2015 ) je glavne i zzi ve pri energetski i zrabi lesne bi o m ase v Slo veni ji strni l v tri to č ke: • po več anje po seka pri rasta lesa ter njego ve v prvi vrsH sno vne i n po sledi č no energetske i zrabe z ukrepi po li Hke go spo darjenja i n upravljanja z go z- do m , i ndustri jske i n regi o nalno -razvo jne po li Hke; • nadaljnje i n hi trejš e spo dbujanje zam enjave za- stareli h peč i i n ko tlo v na lesno bi o m aso s so do b- ni m i , ki ustrezajo najno vejš i m standardo m zago tavljanja kako vo sH zunanjega zraka, tako z upo rabo spo dbud (subvenci je pri nakupu no vi h naprav, ki ustrezajo zadnji m standardo m ) ko t z upo rabo sankci j (kazni za o nesnaž evanje s preko - m erni m i em i si jam i o nesnaž eval zraka); • o bsež nejš e vključ evanje v razi skave i n razvo j na po dro č ju no vi h generaci j tehno lo gi j za pro i zvo d- njo go ri v i n elektri č ne energi je na o sno vi lesne bi o m ase ter vključ evanje slo venski h po djeHj v i n- dustri jske gro zde na teh po dro č ji h. O vse več ji h zahtevah po upo rabi lesa ko t po - m em bnega o bno vlji vega vi ra po ro č a tudi Taskhi ri (2016) i n po udarja predno st kaskadne rabe lesa i n i zrabo lesni h o stanko v ko t so -pro i zvo do v. Na o sno vi i zdelanega m o dela lo gi sHč ne m rež e to ka lesa v ra- zli č ni h pro i zvo dnjah (pro i zvo dnja i verni h plo š č , ko m - po zi to v, papi rja, kem i č ne upo rabe lesa i n lesa za energetsko i zrabo ) je pri m erjal stro š ke i n ugo to vi l, da kaskadna raba lesa znatno ne po več a skupni h stro š ko v rabe v pri m erjavi z di rektno rabo o kro glega lesa i z go zda, i m a pa kaskadna raba zelo po zi Hven vpli v na zm anjš anje i zpusto v to plo gredni h pli no v. Eli asso n et al. (2017 ) po udarja, da je za uspeš no i n do bi č ko no sno pro i zvo dnjo lesni h sekancev i z m anj- vrednega lesa v go zdu nujno po trebno o pHm i zi raH stro š ke transpo rta i n energi je za i zdelavo sekancev, ki sta najpo m em bnejš a v strukturi stro š ko v. Lesno bi o m aso glede na o bli ko i n po sto pek o b- delave o z. pri prave deli m o na drva, sekance, bri kete, pelete i n o glje (ZeneJ, 2017 ). V pri m erjavi s peleH ali bri keH so sekanci i n drva m i ni m alno o bdelano go - ri vo i n i m a nji ho va pro i zvo dna veri ga m anjš i negaH- ven vpli v na o ko lje ko t pri o stali h go ri vi h, pri č em er je vpli v na o ko lje o dvi sen o d si stem a pri do bi vanja suro vi ne (vključ no z lo kaci jo ) i n pro dukHvno sH stro - jev (po stro jenj) za i zdelavo go ri va. Kljub dejstvu, da se lesni sekanci po jm ujejo ko t m i ni m alno o bdelano go ri vo (ZeneJ, 2017 ) i n da je pro i zvo dna veri ga Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : Lesni sekanci - po m em bna o bli ka bi o m ase v Slo veni ji Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 7 lahko relaHvno kratka, je po m em bno , da je standar- di zi rano , saj to predstavlja predno sH tako za pro i z- vajalce ko t za upo rabni ke, ne glede na to ali gre za nei ndustri jsko ali i ndustri jsko upo rabo . 1. 3 LE SN I SE K AN C I 1. 3 W O O D C HI PS Lesni sekanci so ko si lesne bi o m ase razli č ni h ve- li ko sH i n o bli k, pri do bljeni z m ehansko o bdelavo z o stri m i o ro dji (no ž i ). Po di m enzi jah sekance razvr- sHm o v veli ko stne razrede (glede na m ejne veli ko sH delcev glavne frakci je), za vse pa je znač i lno , da je debeli na sekancev m anjš a o d o stali h di m enzi j. Lesne sekance i zdelujem o i z hlo do vi ne slabe kako vo sH, deblo vi ne, lesa, pri do bljenega i z redč enj, vejevi ne, lesni h o stanko v, nastali h pri predelavi lesa i n i z o d- služ enega lesa. Kako vo st i n veli ko st sekancev sta o d- vi sni o d kako vo sH vho dne suro vi ne i n tehno lo gi je sekanja o zi ro m a dro bljenja (Papler, 2013 ). Zahte- vana kako vo st sekancev je m o č no o dvi sna o d po go - jev i zrabe (kuri š č a) i n ko t navajata Kuptz & Hart- m ann (2015 ) je za m anjš a o z. srednja kuri š č a (m o č i do 1M W ) zahtevana vi š ja kako vo st sekancev, ko t za veli ka kuri š č a. Kuptz & Hartm ann (2015 ) ugo tavljata, da je najvi š ja kako vo st sekancev, č e so H i zdelani i z energi jskega o kro glega lesa (hlo do vi ne), m edtem ko so sekanci , i zdelani i z go zdni h o stanko v, bo lj pri - m erni za upo rabo v srednji h i n veli ki h kuri š č i h. Kako vo st lesni h sekancev o predeljuje SI ST EN I SO 17 225 -4 : 2014 , ki so di v seri jo SI ST EN I SO 17 225 standardo v, ki o bravnavajo bi o go ri va za nei ndustri j- sko i n i ndustri jsko upo rabo , i n po dajajo jasna i n ned- vo um na navo di la glede klasi fi kaci je bi o go ri v. Po leg lesni h sekancev so v seri ji SI ST EN I SO 17 225 po dane zahteve tudi za o stale o bli ke trdi h go ri v: • SI ST EN I SO 17 225 -2: 2014 Trda go ri va - Speci fi ka- ci je go ri v i n razredi – 2. del: Razvrš č eni lesni peleH • SI ST EN I SO 17 225 -3 : 2014 Trda go ri va - Speci fi ka- ci je go ri v i n razredi - 3 . del: Razvrš č eni lesni bri keH • SI ST EN I SO 17 225 -5 : 2014 Trda go ri va - Speci fi ka- ci je go ri v i n razredi - 5 . del: Razvrš č ena drva • SI ST EN I SO 17 225 -6: 2014 Trda go ri va - Speci fi kaci je go ri v i n razredi – 6. del: Razvrš č eni nelesni peleH • SI ST EN I SO 17 225 -7 : 2014 Trda go ri va - Speci fi kaci je go ri v i n razredi - 7 . del: Razvrš č eni nelesni bri keH. Standard SI ST EN I SO 17 225 -4 : 2014 do lo č a ka- ko vo st lesni h sekancev na po dlagi m ejni h vredno sH do lo č eni h znač i lno sH, ko t so : po reklo i n i zvo r (pre- gledni ca 1), vlaž no st, di m enzi je o z. m ejne veli ko sH delcev, vsebno st pepela, vsebno st o nesnaž i l (npr . ž ve- plo , klo r , kro m , svi nec, ž i vo srebro , arzen … ), nasi pna go sto ta i n kuri lna vredno st. Z uveljavi tvi jo I SO stan- dardo v, ki so nado m esHli EN standarde i n raz l i č ne na- ci o nalne standarde (npr . Ő NORM , DI N, DI NPlus, CTI ), so se vzpo stavi li po go ji za eno tno klasi fi kaci jo trdi h go ri v i n s tem tudi po go ji za laž je i n uč i nko vi tejš e de- lo vanje trga lesni h i n nelesni h bi o go ri v, tako na ni vo ju po sam ezni h drž av i n regi j, ko t tudi glo balno . Na naci o nalni h i n regi jski h ni vo ji h se skuš ajo uvesH do dane cerHfi kaci jske shem e, ki o b upo š teva- P r eg l edn i c a 1. K ak o v o s t l es n i h s ek an c ev g l ede n a i z v o r i n p o r ek l o s u r o v i n e ( SI ST EN I SO 172 2 5-4:2 0 14) Tabl e 1. W o o d c h i p q u al i t y c l as s ac c o r di n g t o o r i g i n an d s o u r c e o f r aw m at er i al ( SI ST EN I SO 172 2 5-4:2 0 14) K a k o v o s t n i r a z r e d l e s n i h s e k a n c e v g l e d e n a i z v o r / W o o d c h i p q u a l i t y c l a s s a c c o r d i n g t o o r i g i n a n d s o u r c e A 1 A2 B1 B2 1. 1. 1 Cela drevesa brez ko reni n 1. 1. 1 Cela drevesa brez ko reni n 1. 1 Les i z go zda, nasado v i n drug neo bdelan les 1. 1 Les i z go zda, nasado v i n drug neo bdelan les 1. 1. 3 Deblo vi na 1. 1. 3 Deblo vi na 1. 2. 1 Kem i č no neo bdelani lesni o stanki 1. 2 Stranski pro i zvo di i n o stanki i z lesno predelo valne i ndustri je 1. 1. 4 Seč ni o stanki 1. 1. 4 Seč ni o stanki 1. 3 . 1 Kem i č no neo bdelan rabljen les 1. 2. 1 Kem i č no neo bdelani lesni o stanki 1. 2. 1 Kem i č no neo bdelani lesni o stanki Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : W o o d chi ps – an i m po rtant so urce o f bi o m ass i n Slo veni a 4 8 nju veljavni h I SO standardo v uvajajo do datne zah- teve npr . A+ razred ko t » Bi o m assplus« za najvi š jo ka- ko vo st lesni h go ri v, ko t tudi razli č ne si stem e znako v kako vo sH npr . BI Om asud Plus, (Pri slan, 2018 ), vse z nam eno m po eno HH i n vzpo stavi H o kvi re i n regula- Hve, zno traj kateri h bi delo vala celo tna veri ga lesni h (ko t tudi nelesni h) bi o go ri v o d pro i zvajalcev go ri v i n stro jne o prem e, preko trgo vcev do upo rabni ko v. 2 M ATE RI ALI I N M E TO D E 2 M ATE RI ALS AN D M E THO D S Anali zi rali sm o trenutno veljavni standard SI ST EN I SO 17 225 -4 : 20 za razvrš č anje lesni h sekancev v kako vo stne razrede s ci ljem predstavi H razli ke o d predho dno veljavnega standarda. Pregledali i n anali zi rali sm o m o ž ne nač i ne i n kri - teri je pri trgo vanju z lesni m i sekanci . S pri m erjavo sm o ugo tavljali predno sH i n slabo sH po sam eznega nač i na trgo vanja. Nam en pri m erjave je po m o č pri strateš ki h o dlo č i tvah po slo vanja po djetja, ki pro i z- vaja, trguje ali kupuje lesne sekance. Za ugo tavljanje trenutnega stanja sm o i zdelali anketni vpraš alni k i n i zvedli anketo (Deu, 2016) o na- č i nu trgo vanja (nabave) z lesni m i sekanci v Slo veni ji . Anketa je bi la po slana o sem najsHm več ji m ko tlo vni - cam v Slo veni ji . Pri tem sm o ž eleli do bi H po datke o m o č i ko tlo vni ce i n letne po rabe lesne bi o m ase, na- č i nu nakupa i n do bave lesni h sekancev, preverjanju kvali tete do bavljene suro vi ne, skladi š č enju i n vrsH lesne bi o m ase. Anketni vpraš alni k so sestavljali tri je sklo pi : • splo š ni del - i nfo rm aci je o ko tlo vni ci (š tevi lo i n m o č ko tlo v), nač i n po rabe energi je (o grevanje, so - pro i zvo dnja), č as o brato vanja ko tlo vni ce; • nabava lesne bi o m ase – nač i n nakupa lesni h se- kancev, nač i n transpo rta, ko ntro la kako vo sH les- ni h sekancev (veli ko st delcev, vlaž no st, delež fi ni h delcev), i nterval do bave, š tevi lo do bavi teljev; • skladi š č enje i n po raba lesne bi o m ase – po vpreč na po raba lesne bi o m ase, veli ko st skladi š č ni h po vr- š i n, m aksi m alni č as skladi š č enja. Po dro bni rezultaH ankete so pri kazani drugje (Deu, 2016). Pri anali zi o dgo vo ro v ankete sm o se v č lanku o sredo to č i li predvsem na i nfo rm aci je o na- č i nu trgo vanja z lesni m i sekanci (po vo lum nu, m asi ali ko li č i ni energi je) i n nač i nu i zvajanja ko ntro le les- ni h sekancev. Anketo sm o po no vi li v letu 2018 , s ci l - jem ugo to vi H m o rebi tna o dsto panja. 3 RE ZULTATI Z RAZPRAVO I N ZAK LJUČ K I 3 RE SULTS W I TH D I SC USSI O N AN D C O N C LUSI O N S Standard SI ST EN I SO 17 225 -4 : 2014 , ki je nado - m esHl o d leta 2011 veljavni standard SI ST EN 14 961- 4 : 2011, deli lesne sekance po kako vo sH v š Hri kako vo stne razrede (A1, A2, B1 i n B2), pri č em er so v najvi š ji kako vo stni razred A1 razvrš č eni sekanci z najni ž jo vsebno stjo vlage i n pepela. Po do bno ko t predho dni EN standard tudi I SO standard klasi fi ci ra lesne sekance glede na po reklo i n i zvo r suro vi ne (pregledni ca 1), m ejne veli ko sH delcev, vlaž no sH, vsebno sH pepela, go sto te nasutja, vsebno sH ele- m ento v (N, S, Cl, As, Cd, Cr , Cu, Pb, Hg, Ni , Zn), po - dana pa m o ra bi H tudi m i ni m alna kalo ri č na vredno st sekancev. Od predho dnega standarda se veljavni standard razli kuje predvsem v po razdeli tvi veli ko sH delcev, pri č em er veljavni SI ST EN I SO 17 225 -4 : 2014 standard razli kuje tri veli ko stne razrede delcev (pre- gledni ca 2) (P16S, P3 1S i n P4 5 S), m edtem ko je predho dni standard i m el š Hri veli ko stne razrede (P16, P4 5 , P63 , P100). Veljavni standard je tudi m anj P r eg l edn i c a 2 . M ej n e v el i k o s > del c ev p o s t an dar du SI ST EN I SO 172 2 5-4:2 0 14 Tabl e 2 . P ar >c l e s i z e t h r es h o l ds ac c o r di n g t o s t an dar d SI ST EN I SO 172 2 5-4:2 0 14 Gl a v n a f r a k c i j a / M a i n f r a c ti o n ( m i n . 60 % ) D e l e ž fi n i h d e l c e v / Fi n e p a r ti c l e s f r a c ti o n ( < 3,15 m m ) D e l e ž g r o b i h d e l c e v ( d o l ž i n a d e l c a ) / C o a r s e p a r ti c l e s f r a c ti o n ( l e n g t h o f p a r ti c l e ) N a j v e č j a d o l ž i n a d e l c a / M a x . l e n g t h o f p a r ti c l e s N a j v e č j i p r e č n i p r e s e k / M a x i m u m c r o s s s e c ti o n a r e a P16S 3 , 15 m m < P < 16 m m ≤ 15 % ≤ 6% (> 3 1, 5 m m ) ≤ 4 5 m m ≤ 2 cm 2 P3 1S 3 , 15 m m < P < 3 1, 5 m m ≤ 10% ≤ 6% (> 4 5 m m ) ≤ 15 0 m m ≤ 4 cm 2 P4 5 S 3 , 15 m m < P < 4 5 m m ≤ 10% ≤ 10% (> 63 m m ) ≤ 200 m m ≤ 6 cm 2 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : Lesni sekanci - po m em bna o bli ka bi o m ase v Slo veni ji Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 4 9 ri go ro zen glede delež a fi ne frakci je (delci m anjš i o d 3 , 15 m m ) (pregledni ca 2), zahteva navajanje m i ni - m alne kuri lne vredno sH, m edtem ko se v o stali h m ejni h vredno sHh o d predho dnega standarda ne raz l i kuje. Pri anali zi nač i no v trgo vanja z lesno bi o m aso sm o ugo to vi li , da je le-to o dvi sno o d letni h kupljeni h ko li č i n, tehni č ni h sredstev, ki ji h i m am o na razpo - lago , po go sto sH do bav, razpo lo ž lji vega kadra i n na- bavne strategi je po djetja. V praksi so najpo go steje upo rabljeni nač i ni : • plač i lo lesni h sekancev po vo lum nu (m 3 nasuHh sekancev); • nakup lesne bi o m ase po m asi (atro -to na); • nakup lesne bi o m ase po pro i zvedeni to plo tni energi ji (kW h). Nač i n trgo vanja po vo lum nu je najbo lj eno sta- ven i n prepro st, saj naro č ni k (prevzem ni k) ni m a no - beni h stro š ko v z uredi tvi jo i nfrastrukture i n o prem e za prevzem lesni h sekancev o z. bi o m ase (pregled- ni ca 3 ). Nač i n o dkupa po m asi zahteva o prem o , ki o m o go č a tehtanje kam i o no v i n m eri lno o prem o za m eri tev vsebno sH vo de v lesni bi o m asi (pregledni - ca 4 ). Kupec o zi ro m a prevzem ni k i m a zaradi tega do - datne stro š ke, saj m o ra zago to vi H m eri lno o prem o i n jo letno tudi um erjaH i n vzdrž evaH. Tak nač i n o d- kupa zago tavlja, da plač ujem o sam o delež suhe sno vi . Tudi do bavi telji pri tem nač i nu o dkupa po s- P r eg l edn i c a 3 . P r edn o s > i n s l abo s > t r g o v an j a z l es n i m i s ek an c i p o v o l u m n u ( m 3 n as u >h s ek an c ev ) Tabl e 3 . St r en g t h s an d w eak n es s es o f w o o d c h i p t r adi n g bas ed o n v o l u m e ( s t ac k ed m 3 ) Pr e d n o s ti / St r e n g t h s Sl a b o s ti / W e a k n e s s e s • eno stavna m eri tev vo lum na to vo rnega pro sto ra i n i zrač un pri peljane ko li č i ne, • hi tro razto varjanje, • m o ž no st razli č ni h do bavi teljev, • tako jš en po dpi s do bavni ce i n o brač un, • eno stavno vo denje evi dence, • razpo lo ž lji vo st po datko v o trenutni zalo gi , • eno staven po sto pek ugo tavljanja vo lum na v pri m eru do bave s standardni m i pri ko li cam i , ki so o b vsaki do bavi po lne (brez m eri tev). • ni i zvajanja m eri tev vlaž no sH, • ni tehtanja, • ni ko ntro le kako vo sH, • napake pri i zvajanju m eri tve – č lo veš ki fakto r , • nevarno st po š ko dbe delavca pri i zvajanju m eri tev, • slaba kako vo st lesni h sekancev, • pri so tno st neč i sto č , • preko rač i tev do go vo rjene m aksi m alne vlaž no sH lesni h sekancev. Pr e d n o s ti / St r e n g t h s Sl a b o s ti / W e a k n e s s e s • sprem ljanje kako vo sH lesne bi o m ase (m eri tev go sto te nasutja i n vsebno sH vo de), • lahko i m am o več do bavi teljev, • o brač un na o sno vi delež a suhe sno vi , • i nteres do bavi teljev, da pri peljejo č i m bo lj kako vo stno lesno bi o m aso , • natanč no st i nfo rm aci j o trenutni zalo gi , avto m aHzaci ja pro cesa prevzem a, • avto m aHzaci ja o bdelave po datko v tehtanja, • avto m aHzaci ja m eri tev vsebno sH vlage, • avto m atska i zdelava po ro č i la. • daljš i č as razto varjanja, (po trebno tehtanje, m eri tev vsebno sH vo de), • stro š ek zač etne i nvesHci je, (tehtni ca, m eri lni k za m erjenje vlaž no sH), • napač no vzo rč enje, • zahtevnejš i prevzem , • zahtevnejš e vo denje evi denc, • zahtevnejš a i zdelava o brač una do bavljene ko li č i ne, • napake pri i zvajanju m eri tev – č lo veš ki fakto r , • nevarno st po š ko dbe delavca pri i zvajanju m eri tev, • slaba kako vo st lesni h sekancev, • pri so tno st neč i sto č . P r eg l edn i c a 4. P r edn o s > i n s l abo s > t r g o v an j a z l es n i m i s ek an c i p o m as i ( at r o t ež i ) Tabl e 4. St r en g t h s an d w eak n es s es o f w o o d c h i p s t r adi n g bas ed o n m as s ( at r o t o n e) Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : W o o d chi ps – an i m po rtant so urce o f bi o m ass i n Slo veni a 5 0 več ajo veli ko po zo rno sH kako vo sH o zi ro m a vlaž no sH lesne bi o m ase. Pri nač i nu trgo vanja po ko li č i ni pro i z- vedene to plo tne energi je (pregledni ca 5 ) se ne pla- č uje do bavljena ko li č i na lesne bi o m ase, am pak pro i zvedena to plo tna energi ja, pri do bljena i z te lesne bi o m ase i n se o dč i ta i z m eri lni ka to plo tne energi je. M eri lni k to plo tne energi je m o ra bi H na- m eš č en na po vratku vo de v ko tel. Č e je ko tlo v več , m o ra vsak i m eH svo j m eri lni k to plo tne energi je. Si - stem o dkupa po pro i zvedeni to plo tni energi ji pri de v po š tev, č e i m am o sam o enega do bavi telja lesne bi o m ase i n ni m am o svo je pro i zvo dnje. Pri več jem š tevi lu do bavi teljev i n lastni pro i zvo dnji m o ram o pro i zvajaH to plo tno energi jo neko o bdo bje sam o z do bavljeno suro vi no enega do bavi telja, drugo o b- do bje s suro vi no drugega do bavi telja, kar pa je lahko v do lo č eni h pri m eri h tehni č no zelo zahtevno ali celo nei zvedlji vo . Kljub dejstvu, da je najeno stavnejš i i n pri nas najpo go stejš i nač i n trgo vanja z lesni m i sekanci na o sno vi vo lum na (m 3 nasuHh sekancev), pa je po sa- m ezen nač i n trgo vanja o dvi sen o d š tevi lni h dejavni - ko v, zato sm o naredi li po dro bno anali zo po sam ezni h nač i no v. I z pri m erjave predno sH i n slabo sH razli č ni h na- č i no v trgo vanja, po go vo ra z do bavi telji , kupci i n las- tni h i zkuš enj lahko sklenem o , da je najbo lj po š ten nač i n trgo vanja z lesni m i sekanci , tako za pro i zva- jalce ko t do bavi telje, nač i n plač evanja po atro to ni (Deu, 2016). Pri tem nač i nu o dkupa i m a kupec vedno po datke o vsebno sH vlage i n tudi do bavi telju je v i nteresu, da pri pelje č i m bo lj kvali tetne lesne se- kance. Ta nač i n o dkupa je pri m eren za več je po rab- ni ke lesni h sekancev o zi ro m a za več je energetske o bjekte. Nač i n o dkupa po vo lum nu (m 3 nasuHh sekan- cev) je pri m eren za m anjš e energetske o bjekte. Tem o bjekto m v več i ni pri m ero v predstavljata veli k stro - š ek po stavi tev i n nakup tehtni ce. Veli ko o bjekto v ni m a pro sto rske m o ž no sH po stavi H tehtni ce o zi ro m a tehtalne plo š č adi . Sm i selno je, da se tudi pri tem na- č i nu o dkupa i zvaja redna ali vsaj o bč asna m eri tev vsebno sH vo de. Tudi nač i n o dkupa po ko li č i ni to plo tne energi je (M W h) je pri m eren za m anjš e ko tlo vni ce, s to ra- zli ko , da i m am o lahko sam o enega do bavi telja v enem č aso vnem o bdo bju. Tudi pri tem nač i nu o d- kupa je v i nteresu do bavi telja, da do bavlja č i m bo lj kako vo stne lesne sekance. Na o sno vi anali ze i zvedene ankete (Deu, 2016) sm o ugo to vi li , da se v Slo veni ji najpo go steje trguje z lesni m i sekanci na o sno vi vo lum na (m 3 nasuHh se- kancev), trguje pa se tudi na o sno vi m ase (atro to ne), v m anjš em o bsegu pa po ko li č i ni do bavljene to plo tne energi je (kW h). Ko tlo vni ce v Slo veni ji pra- vi lo m a š e ni m ajo vzpo stavljenega si stem a za ugo ta- vljanje kako vo sH lesni h sekancev i n več i no m a kupujejo sekance pro sto na trgu. Pri ko ntro li kako - vo sH po zo rno st po sveč ajo predvsem veli ko sH delcev i n vlaž no sH i n š e to v nekateri h ko tlo vni cah sam o Pr e d n o s ti / St r e n g t h s Sl a b o s ti / W e a k n e s s e s • hi tro razto varjanje (ni tehtanja, m erjenja vlaž no sH, i zrač uno v), • plač i lo po ko li č i ni pro i zvedene to plo te, • eno staven prevzem , • avto m atsko belež enje po datko v i z š tevca to plo tne energi je i n i zrač un pro i zvedene energi je glede na po rabljeno lesno bi o m aso . • po treben m eri lni k to plo te za vsak ko tel • ni tako jš njega o brač una (o brač un se i zvaja tedensko ali m eseč no ), • ni i nfo rm aci j o trenutni zalo gi , m o ž no st napake pri i zvajanju m eri tev – č lo veš ki fakto r , • i m am o lahko sam o enega do bavi telja, • m o ž no st o kvare m eri lni ka to plo tne energi je, zato je v takem pri m eru po trebno predvi deH drugač en nač i n o brač una (npr . po vo lum nu), • slaba kako vo st lesni h sekancev, • pri so tno st neč i sto č , • preko rač i tev do go vo rjene m aksi m alne vsebno sH vo de v lesni h sekanci h. P r eg l edn i c a 5. P r edn o s > i n s l abo s > t r g o v an j a z l es n i m i s ek an c i p o k o l i č i n i p r o i z v eden e t o p l o t e ( M W h ) Tabl e 5. St r en g t h s an d w eak n es s es o f w o o d c h i p t r adi n g bas ed o n h eat en er g y ( M W h ) Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : Lesni sekanci - po m em bna o bli ka bi o m ase v Slo veni ji Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 1 o bč asno . Predvi devam o , da je glavni razlo g za ne- redno i n nezado stno i zvajanje anali z prvenstveno v kadro vski po dhranjeno sH na po dro č ju energeHke o zi ro m a vo denja ko tlo vni c i n relaHvno veli ki h stro - š ki h o prem e za i zvajanje anali z. Anali za rezultato v ankete, ki je bi la i zvedena v letu 2018 , po trjuje re- zultate predho dne anali ze, s to razli ko , da je o pazen trend naraš č anja nakupa lesni h sekancev po ko li č i ni do bavljene energi je. Tudi kako vo sH sekancev se po s- več a več po zo rno sH, vendar pravi lo m a ko ntro la ka- ko vo sH š e ni si stem aHč na. Ne glede na nač i n trgo vanja pa je vsekako r po - trebno vzpo stavi H več ji nadzo r kako vo sH lesni h se- kancev, neo dvi sno o d veli ko sH o djem alcev, saj na o sno vi ankete ugo tavljam o , da se le-ta pri nekateri h pri m eri h trgo vanja splo h ne i zvaja. Ravno tako je m ed upo rabni ki (š e) relaHvno slabo po znana stan- dardi zaci ja po dro č ja kako vo sH i n ko ntro le kako vo sH kuri v, kljub več letni m pri zadevanjem stro ko vnjako v, da po skrbi jo za ustrezno stro ko vno po dpo ro , ki se nanaš a tako na nač i n pri do bi vanja (Krajnc, 2009), predelavo (Strnad, 2011, Pri slan, 2014 , Krajnc, 2014 ), trgo vanja (Deu, 2016) i n rabo lesne bi o m ase (Kam š ek, 2012). Za uč i nko vi tejš e i zko ri š č anje po ten- ci ala lesne bi o m ase bi si m o rali pri zadevaH vsi de- lež ni ki v celo tni go zdno -lesni veri gi , kajH le tako bi lahko vzpo stavi li po go je za uč i nko vi to , zaneslji vo de- lo vanje trga z lesno bi o m aso i n bi ta po tenci al i zko - ri sHli o dgo vo rno i n o rgani zi rano . Vsekako r je pri i zrabi po tenci ala lesne bi o m ase nujno upo š tevaH tako ko ncept kaskadne rabe ko t tudi m ejne kako vo - sH suro vi ne, ker je le v teh o kvi ri h i zraba tega po ten- ci ala vzdrž no stna, o ko lju pri jazna, rentabi lna i n go spo darna. 4 PO VZE TE K 4 SUM M ARY The Euro pean Uni o n has set a target that by the year 2020 20% o f the energy pro duced wi thi n the gro up sho uld be fro m renewable so urces. Each state has i ts o wn speci fi c target value, and Slo veni a ai m s to pro duce 25 % o f i ts energy fro m renewable so ur- ces by thi s date. Slo veni a do es no t have eno ugh energy reso urces to m eet i t's o wn needs. Acco rdi ng to a SURS repo rt, i n 2016 Slo veni a co vered 5 3 % o f i ts pri m ary energy needs fro m i ts o wn so urces (nuclear po wer acco un- Hng fo r 22% , renewable so urces 17 % , and co al 14 % ), whi le the m ai n i m po rted pri m ary energy so urces were petro leum pro ducts (3 4 % ) and natural gas (10% ) (Fi g. 1). The m o st pro m i si ng renewable energy so urces i n Slo veni a are hydro po wer and bi o m ass. Electri ci ty fro m hydro po wer plants pro vi ded o ne thi rd (3 3 % ) o f electri ci ty pro duced i n Slo veni a i n 2016, and bi o m ass, wi th a share o f 5 1% , i s the m o st i m po rtant renewable energy so urce fo r heat pro duc- Ho n (Fi g. 2). The strategi c do cum ent “ The Energy Co ncept o f Slo veni a” (Energetski … , 2017 ) em phasi - ses the i m po rtance o f the i ncreased use o f all rene- wable so urces, fro m water (as seen wi th the pro po sed co m pleHo n o f large hydro po wer plants o n the lo wer Sava and co nstrucHo n i n the m i ddle Sava, the i ncenHve to bui ld sm all hydro po wer plants, and so o n) so lar (especi ally pho to vo ltai c), wi nd (i n favo - rable areas), bi o m ass (i ncludi ng co generaHo n), as well as geo therm al, bi o fuel and bi o gas. I n thi s co n- text i t has to be stated that i t i s necessary to establi sh and ensure clear rules o n the o verri di ng publi c bene- fi t o f thi s appro ach, and to stri ke a balance between energy-cli m ate, envi ro nm ental, eco no m i c and o ther po li ci es. M o reo ver , “ new “ renewable energy so urces (Klem enc, 2015 ) and “ alternaHve (renewable) energy so urces” , who se explo i taHo n i s currently i n the stages o f research, develo pm ent and tesHng, and thus re- m ai ns sub-o pHm al and no t co m m erci ally vi able, need to be co nsi dered. These so urces i nclude such di verse o nes as the pro ducHo n o f energy (fuels) fro m bacteri a, the explo i taHo n o f the pheno m eno n o f pi e- zo electri c energy, o sm o Hc po wer , evapo raHo n po wer (Cavuso glu et al. , 2017 ), arHfi ci al pho to synthesi s (Purchase et al, 2015 ), the use o f heat fro m ro ad tun- nels (Ž um bar & Ho zjan, 2018 ), and heat generated by the hum an bo dy. Si nce wo o d bi o m ass i s the m o st i m po rtant re- newable reso urce i n Slo veni a fo r heat pro ducHo n (and i n co generaHo n plants fo r electri ci ty pro duc- Ho n), we i nvesHgated so m e aspects o f tradi ng wo o d chi ps. The q uali ty o f wo o d chi ps i s defi ned i n the cur- rent standard SI ST EN I SO 17 225 -4 : 2014 , and thi s defi nes the li m i t values o f certai n characteri sHcs, such as: o ri gi n and so urce (Table 1), m o i sture, par- Hcle si ze thresho lds (Table 2), ash co ntent and calo - ri fi c value. Si nce 2014 the fi eld o f so li d bi o fuels fo r no n-i ndustri al use has m ade use o f the appli cable reference i nternaHo nal I SO standards (whi ch repla- ced the Euro pean EN standards that were i n fo rce Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : W o o d chi ps – an i m po rtant so urce o f bi o m ass i n Slo veni a 5 2 si nce 2011). I m plem enHng these I SO standards esta- bli shed the co ndi Ho ns fo r a uni fo rm classi fi caHo n o f bi o fuels, and thus fo r easi er and m o re effi ci ent o pe- raHo n o f the bi o fuel m arket, bo th at the level o f i n- di vi dual co untri es and regi o ns, as well as glo bally. W e revi ewed and analysed the po ssi ble ways and cri teri a fo r tradi ng wo o d chi ps and presented the m o st basi c characteri sHcs. I n Slo veni a, tradi ng i s carri ed o ut acco rdi ng to vo lum e q uanHty o f wo o d chi ps (stacked m 3 ), acco rdi ng to wei ght q uanHty (atro to ne), and acco rdi ng to the heat energy pro - duced (M W h). W e also determ i ned the strengths and weaknes- ses o f the m o st co m m o nly used wo o d chi ps tradi ng m etho ds i n Slo veni a (Tables 3 -6). The purpo se o f thi s analysi s i s to help wi th the strategi c deci si o ns o f co m - pani es that pro duce, trade o r buy wo o d chi ps. I n o rder to determ i ne the current si tuaHo n o f the wo o d chi p m arket, we prepared a survey q ue- sHo nnai re and then co nducted a survey o f the tra- di ng pracHces wi th wo o d chi ps i n Slo veni a i n the years 2016 and 2018 . I n the survey perfo rm ed i n 2016 we o btai ned data o n the po wer o f the bo i ler ro o m and the annual co nsum pHo n o f wo o d bi o m ass, the m etho ds o f purchasi ng and supplyi ng wo o d chi ps, checki ng the q uali ty o f the raw m ateri als sup- pli ed, the type o f sto rage and the type o f wo o d bi o - m ass. The survey was sent to ei ghteen heaHng plants i n Slo veni a, and the detai led results are sho wn elsew- here (Deu, 2016). The survey perfo rm ed i n 2016 co n- fi rm ed that the m i no r co nsum er system s trade wo o d chi ps acco rdi ng to the vo lum e q uanHty (stacked m 3 ) o f wo o d chi ps and heat energy pro duced. I n co ntrast, larger system s trade wo o d chi ps wi th regard to the wei ght (atro to ne), and rarely o n the basi s o f energy pro duced (M W h). The 2016 survey also sho wed that i nspecHo n o f wo o d chi p q uali ty was no t i m plem en- ted co nHnuo usly by all users, o r was o nly parHally perfo rm ed, altho ugh awareness o f the i m po rtance o f m o ni to ri ng and q uali ty analyses o f the wo o d chi ps was i ncreasi ng. Based o n thi s fi rst survey, a si m i lar o ne was per- fo rm ed i n 2018 fo cused o n wo o d chi p co ntro l pro - to co ls and tradi ng m etho ds, si nce these were the m o st i m po rtant parts i n the earli er wo rk. The results di d no t di ff er by a larg degree, altho ugh they di d sho w a no Hceable trend o f m o re wo o d chi p purcha- ses carri ed o ut acco rdi ng to the q uanHty o f energy suppli ed. Ho wever , even tho ugh m o re aIenHo n i s no w bei ng pai d to the q uali ty o f wo o d chi ps, q uali ty co ntro l pro ceses are sHll partly i nco nsi stent. LI TE RATURA I N VI RI LI TE RATURE Achi lli , A. , Cath, T. Y. , & Chi ldress, A. E. (2009). Po wer generaHo n wi th pressure retarded o sm o si s: A experi m ental and teo reHcal i nvesHgaHo n. J o urnal o f M em brane Sci ence, 3 4 3 , 4 2-5 2. Cavuso glu, A-H. , Chen, X. , GenHne, P. , & Sahi n, O. (2017 ). Po tenHal fo r natur evapo raHo n as a reli able renewable energy reso urce. Nature co m m uni caHo ns, 8 , 617 . DOI : hIps: //do i . o rg/10. 103 8 /s4 14 67 -017 -005 8 1-w. Deu, I . (2016). Kri teri ji nakupa lesni h sekancev. Di plo m sko delo . Lju- bljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . Eli asso n, L. , Eri ksso n, A. , & M o htasham i , S. (2017 ). Analysi s o f fac- to rs aff ecHng pro ducHvi ty and co sts fo r a hi gh-perfo rm ance chi p supply system . Appli ed Energy, 18 5 , 4 97 -5 05 . Energetski ko ncept Slo veni je (2017 ). M i ni strstvo za i nfrastrukturo . Retri eved fro m : hIp: //www. energeHka-po rtal. si /fi leadm i n/do - kum enH/publi kaci je/eks/razgrni tev_o p_feb_2018 /eks_o b_jr_f eb_ 2018 . pdf (m ar . 2018 ). Kam š ek, M . (2012). Anali za lastno sH lesni h sekancev za kurjenje. Di plo m sko delo . Ljubljana: Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo . Klem enc, A. (2015 ). Obno vlji vi vi ri energi je - kratek pregled po ten- ci alo v, stanja, po li Hk i n i zzi vo v. Regi o nalni center za o ko lje, Slo - veni ja. Kuptz, D. , & Hartm ann, H. (2015 ). The eff ect o f raw m ateri al and m achi ne seJng o n chi ppi ng perfo rm ance and fuel q uali ty – a Germ an case study. I nternaHo nal J o urnal o f Fo rest Engi neeri ng, 26 (1), 60-7 0. DOI : hIps: //do i . o rg/10. 108 0/14 94 2119. 2015 . 10215 29. Krajnc, M . (2014 ). Odlo č i tveni m o del najustreznejš i h param etro v i zdelave lesni h sekancev. Do kto rska di sertaci ja. M ari bo r: Uni - verza v M ari bo ru, Fakulteta za stro jni š tvo . Krajnc, N. , Pi š kur , M . , Klun, J . , Prem rl, T. , Pi š kur , B. , Ro bek, R. , M i - heli č , M . , & Si njur , I . (2009). Lesna go ri va - Drva i n lesni sekanci - Pro i zvo dnja, standardi kako vo sH i n trgo vanje. Ljubljana: Go z- darski i nš Htut Slo veni je, Zalo ž ba Si lva Slo veni ca. Kro pi vš ek, J . , & Go rni k Buč ar , D. (2017 ). Do dana vredno st v i zdelki h v go zdno -lesni veri gi - Pri m er: Pri m arna predelava buko vi ne. Les/W o o d, 66, 1, 61-7 2. DOI : hIps: //do i . o rg/10. 26614 /les- wo o d. 2017 . v66n01a06 Lauri , P. , Havalík, P. , Ki nderm ann, G. , Fo rsell, N. , Bö Icher H. , & Oberstei ner, M . (2014 ). W o o dy bi o m ass energy po tenHal i n 205 0. Energy Po li cy, 66, 19-3 1. M edved, S. , & No vak, P. (2000). Varstvo o ko lja i n o bno vlji vi vi ri ener- gi je. Ljubljana: Uni verza v Ljubljani , Fakulteta za stro jni š tvo . Papler , D. (2013 ). Osno ve upo rabe lesne bi o m ase. Ljubljana: Ener- geHka M arkeHng d. o . o . , 4 16 str . Pri slan, P. , Krajnc, N. , M arHn, G. , Handlo s, M . , & Chri sHan, M . (2014 ). Pri ro č ni k za pri do bi vanje, predelavo i n trž enje lesne bi o - Go rni k Buč ar , D. , & Go spo dari č , B. : Lesni sekanci - po m em bna o bli ka bi o m ase v Slo veni ji Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 3 m ase - Si stem i zago tavljanja kako vo sH i n ukrepi preverjanja ka- ko vo sH. (slo venska i zdaja) Retri eved fro m : www. bi o m asstradecentrall. eu Pri slan, P. , Krajnc, N. , & Tri plet, M . (2018 ). Znak kako vo sH do m ač i h lesni h kuri v. Ljubljana: Go zdarski i nš Htut Slo veni je, 23 . 1. 2018 Purchase, R. , de Vri end, H. , & de Gro o t, H. (2015 ). ArHfi cal pho to - synthesi s Fo r the co nversi o n o f sunli ght i nto fuel. Lei den Uni - versi ty. Netherlands. Ri nge, J . M . , & Ho o ver , W . L. (198 7 ). Value added analysi s: a m etho d o f techno lo gi cal assessm ent i n the U. S. fo rest pro ducts i ndu- stry. Fo rest Pro ducts J o urnal, 3 7 (11– 12), 5 1– 5 4 . Strnad, M . (2011). Po raba energi je pri i zdelavi lesni h sekancev. Di - plo m sko delo . Uni verza v Ljubljani , Bi o tehni š ka fakulteta, Od- delek za lesarstvo . SURS (2018 ). Retri eved fro m : hIps: //www. i -energi ja. si /i energi ja/ energeHka-v-slo veni ji -i n-svetu-staHsHka Taskhi ri , M . S. , Garbs, M . , & Gelderm ann, J . (2016). Sustai nable lo - gi sHcs netwo rk fo r wo o d fl o w co nsi deri ng cascade uHli saHo n. J o urnal o f Cleaner Pro ducHo n, 110, 25 -3 9. ZeneJ, M . , Co sta, C. , Greco , R. , Gri go lato , S. , Aalm o , G. O. , & Ca- valli , R. (2017 ). Ho w wo o d fuels' q uali ty relates to the stan- dards: A class-m o delli ng appro ach. Energi es, 10, 14 5 5 . Ž um bar , A. , & Ho zjan, V. (2018 ). AlternaHvni vi ri energi je: Ne le bi o - m asa, tudi o ljč ni o stanki i n o dpadna to plo ta i z cestni h predo ro v. EnergeHka net. Retri eved fro m : hIp: //www. peg-o nli ne. net/ alternaHvni -vi ri -energi je (m ar . 2018 ). Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 4 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 5 LE SE N I W A N D E L B A H N I E VRO PSK I H TE RM ALN I H ZD RAVI LI Š Č W O O D E N W A N D E L B A H N S I N E URO PEAN THE RM AL SPAS Vi to Hazler 1* I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : V g r adben i š t v u i n š e z l as > v s t av bar s t v u j e l es z as t o p an k o t o s n o v n o al i do p o l n i l n o g r adi v o , p a t u di k o t k o n - s t r u k c i j s k a o p o r a i n k o t do p o l n i l o dr u g i m m at er i al o m . K o t g r adi v o s e j e g l o bo k o z ač r t al v p r ep o z n av n o s t t r adi c i o n al n e g r adn j e t ak o n a Sl o v en s k em k o t v v eč i n i ev r o p s k i h i n š t ev i l n i h k u l t u r n i h o bm o č j i h p o s v et u . S s v o j o p o g o s t o r abo j e z a- z n am o v al š t ev i l n e k m e>j s k e, i n du s t r i j s k e, t r g o v i n s k e, o br t n i š k e i n t u di t u r i s >č n e t er k u l t u r n e dej av n o s > p o s v et u , s aj s o g a m ar s i k j e z n al i u p o r abl j a> n a t ak š en m o j s t r s k i n ač i n , da t ak o g r aj en e l es en e al i del n o l es en e s t av be š e v edn o z bu j aj o p o z o r n o s t i n z ač u den j e. Les j e o p az n o p r i s o t en t u di v ev r o p s k i k u l t u r i t er m al n i h z dr av i l i š č , k am o r s o g a g r adi t el j i n ei z m er n i h do m i s l i c v k l j u č ev al i k o t p r ek r i t o k o n s t r u k c i j s k o al i k o t r az g al j en o o z i r o m a p o v s em s am o s t o j n o g r adi v o . So deč p o n am do s t o p n i h v i r i h s o l es v z dr av i l i š k i ar h i t ek t u r i n aj p o g o s t ej e u p o r abl j al i p r i p o s t av l j an j u r az l i č n i h p av i l j o - n o v , n ads t r eš k o v , p r o daj n i h i n dr u g i h l o p t er h i š i c , p a t u di p r i g r adn j i p o s ebn i h z dr av i l i š k i h s t av b, k i j i h n aj v eč k r at p r e- p o z n am o p o d i m en o m w an del bah n , w an del h al l e al i n j i m a p o z as n o v i i n n am em bn o s > s o r o dn i m i s t av bam i . P r av t e s t av be s o di j o m ed n aj bo l j v i dn e p r ep o z n av n o s > z dr av i l i š č , s aj s o p o m em bn o g i bal o n j i h o v eg a dr u ž abn eg a, k u l t u r n eg a, i z o br až ev al n eg a, t r ž n eg a i n š e k ak š n eg a ž i v l j en j a. K l j u č n e b e s e d e : k u l t u r n a dedi š č i n a, l es , l es en a g r adn j a, p o k r i t o s p r eh aj al i š č e, W an del bah n A b s t r a c t : I n c o n s t r u c >o n , an d ev en m o r e s o i n ar c h i t ec t u r e, w o o d h as t h e s t at u s o f a p r i m ar y an d s ec o n dar y m at er i al , a c o n s t r u c >o n s u p p o r t an d s u p p l em en t o o t h er m at er i al s . As a m at er i al , w o o d h as bec o m e deep l y r o o t ed i n t r adi >o n al c o n s t r u c >o n bo t h i n Sl o v en i a an d t h e m aj o r i t y o f Eu r o p ean an d a n u m ber o f o t h er c u l t u r es ac r o s s t h e w o r l d. Th e u s e o f w o o d h as h ad a s t r o n g i m p ac t o n far m , i n du s t r i al , c o m m er c i al , c r a+ as w el l as t o u r i s t an d c u l t u r al ac >v i >es al l ac r o s s t h e g l o be; t h e m as t er s o f t h ei r c r a+ u s ed w o o d i n s u c h an as t o n i s h i n g w ay t h at t h e w o o den o r p ar t l y w o o den bu i l di n g s t h ey m ade s >l l dr aw a?en >o n an d l eav e p eo p l e i n aw e. W o o d i s al s o n o t abl y p r es en t i n t h e c u l t u r e o f Eu r o - p ean t h er m al s p as , i n w h i c h t h e i m m en s el y c r ea>v e ar c h i t ec t s u s ed w o o d as an u n der c o v er s t r u c t u r al m at er i al o r as an u n c o v er ed i n dep en den t c o n s t r u c >o n m at er i al . Ac c o r di n g t o t h e s o u r c es av ai l abl e t o u s , w o o d i n t h er m al s p a ar c - h i t ec t u r e w as m o s t c o m m o n l y u s ed i n di ff er en t t y p es o f p av i l i o n s , j u @n g r o o fs , h o u s e-l i k e m ar k et s t al l s an d o t h er s h eds an d s m al l w o o den h o u s es , as w el l as i n t h e c o n s t r u c >o n o f s p ec i al s p a bu i l di n g s , m o s t c o m m o n l y k n o w n as w an del bah n s o r w an del h al l e, o r fo r an y t y p e o f bu i l di n g w i t h a s i m i l ar c o n s t r u c >o n an d p u r p o s e. Th es e bu i l di n g s ar e o n e o f t h e m o s t p r o m i n en t s p a f eat u r es , fo r t h ey p r es en t an i m p o r t an t el em en t o f t h er m al s p as ’ s o c i al , c u l t u r al , edu - c a>o n al , c o m m er c i al an d o t h er as p ec t s o f l i f e. K e y w o r d s : Cu l t u r al h er i t ag e, w o o d, w o o den bu i l t , c o v er ed p r o m en ade, W an del bah n sto letja velja za prepo ro d evro pskega term alnega ugo dja, ki so ga (bo g ve kdaj) prepo znale tudi o pi ce m akaki v Parku o pi c z i m eno m J i go kudani bli zu Na- gana na japo nskem o to ku Ho nš u. Tam se pri vi legi - rani m akaki po nji ho vem stro gem hi erarhi č nem redu vdajajo už i tko m to ple vo de, HsH z dna » m aka- ki jske druž bene lestvi ce« pa tudi v najhujš em m razu i n do ko sH segajo č i h vetro vi h o stajajo na bregu. Om enjeni vzo rec so ci alni h razm eri j ljudem naj- bo lj so ro dni h ž i vi h bi Hj nas spo m ni na po do bna so - ci alna razm erja m ed ljudm i , ko so m o č term alni h vrelcev na o bm o č ju današ nje Ro gaš ke SlaHne spo - 1. UVO D 1. I N TRO D UC TI O N Trdi tve znanstveni ko v o tesnem genskem so - ro dstvu ljudi i n nekateri h vrst o pi c se i zkaž ejo ver- jetne tudi o b pri m erjanju navad, razvad i n ž elji po ugo dju eni h i n drugi h. Da ljudje o bo ž ujejo to ple ko - peli , so v term ah m no ž i č no do kazo vali Ri m ljani , m o č term alni h vrelcev so v no vem veku po leg patri ci jev vse po go steje spo znavali tudi plebejci i n zač etek 19. 1 Na Vo vč ne 4 7 , 13 5 4 Ho rjul, SLO * e-po š ta: vi to . hazler@ gm ai l. co m UDK 7 2: 625 . 7 12. 3 2 Pregledni znanstveni č lanek / Revi ew sci enHfi c arHcle Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 5 6 znavali Ri m ljani i n ga do po po lno sH už i li druž beni pri vi legi ranci vse do ko nca druge sveto vne vo jne. Tam m esta za več i nsko prebi valstvo š e do lgo ni bi lo . Raje so se zatekali v bo lj » plebejske« Ato m ske to - pli ce pri Po dč etrtku, kjer so se ko palci o beh spo lo v sko zi vse leto greli i n gnetli v m alem lesenem bazenu z blago dejno term alno vo do . Sedaj so Ato m ske to - pli ce po vsem m o derni zi rane, i m ajo vrsto ho telo v i n depandans i n tudi i m e so si sprem eni le v Term e Oli - m i a, o č i tno pa ne bo do ni ko li i m ele takš nega po kri - tega sprehajali š č a o zi ro m a w an del bah n a, kakrš nega so i m ele v neko č nadvse go spo ski Ro gaš ki SlaHni . I n prav w an del bah n o m i n nji m po zasno vi i n nam em b- no sH so ro dni h stavbah je nam enjeno to krat naš e razm i š ljanje, ki pa ne bo predstavi lo vseh 102 nam znani h po kri Hh sprehajali š č v evro pski h term alni h zdravi li š č i h, am pak le lesene ali vsaj delo m a zgrajene i z lesa. Takš en je bi l na pri m er tudi w an del bah n v Ro gaš ki SlaHni , nad č i m er so se m o č no zm rdo vali lo - kalni po znavalci kulture, dedi š č i ne, prava, po slo vno - sH, urejanja pro sto ra i n drugi h veš č i n i n slo go vno ter gradbeni š ko nadlo go sredi evro psko m o ndenega zdravi li š č a vsem v po duk po drli 30 . a p r i l a 1982. Na- do m esHl ga je kup um etelno o bli ko vanega arm i ra- nega beto na. M o rda je nesm i selno , da po več ko t 3 5 leHh o bujam o spo m i n na (nam eno m a) po drH w an del - bah n o zi ro m a po kri to sprehajali š č e v Ro gaš ki SlaHni . Razlo go v za to je več . Eden je zago to vo š e vedno ž i vi spo m i n m ed SlaHnč ani na to i m eni tno klasi ci sHč no stavbo , katere po drtje je um etno stni zgo do vi nar i n ko nservato r I van Sto par o znač i l za enega največ ji h i zgub kulturne dedi š č i ne na naš em o zem lju. Uni č i le je ni so naravne ujm e, tem več nerazso dno st pregre- Hh glav vo dstva zdravi li š č a i n nji m vdani h o bč i nski h uradni ko v, ki ji m je danes zaradi neč astnega dejanja vendarle m alce nero dno . 2. E VRO PSK A TE RM ALN A ZD RAVI LI Š Č A I N W A N D E L B A H N I 2. E URO PEA N THE RM AL SPAS AN D “ W A N D E L B A H N S ” Term alna zdravi li š č a slo vi jo ko t o ko lja, kjer se je m o go č e ustrezno spo č i H o d napo rni h delo vni h vsa- kdanji ko v, si pri do bi H no vi h delo vni h m o č i , si o kre- pi H zdravje ali bi stveno o m i li H zdravstvene tež ave. So pa tudi o ko lja, kjer se je m o go č e spro š č eno za- bavaH, už i vaH v kuli nari č ni po nudbi i n se razvajaH v i zbo ru eno lo š kega razko š ja. Zdravi li š č a so tudi po - m em bno sredi š č e po neko d prav vrhunski h kulturni h pri redi tev, m ed kateri m i i zsto pajo predvsem ko ncer- tni , gledali š ki , li ko vni , i zo braž evalni i n drugi do go dki , ki lahko pri spevajo k prepo znavno sH i n uveljavljanju po sam eznega term alnega zdravi li š č a ali celo zdravi - li š ke po kraji ne. Takš ni h zdravi li š ki h o bm o č i j je v Ev- ro pi veli ko . I zpo stavi m o naj sam o nekatere na o beh o bm o č ji h slo venske i n avstri jske Š tajerske, v nem - š ki h dež elah Bad Vi rtem berg (Baden-W ü rIem berg), Po renje Pfalš ko , Hessen, Bavarsko , v č eš kem Karlo - varskem o kraju, v po ljski Spo dnji Š lezi ji , v i tali janski dež eli TrenHno (nem . Trento ), v belgi jski h regi jah Flam sko i n Valo nsko i n drugo d. Po š tevi lu v Evro pi daleč prednjač i Nem č i ja z 24 3 term alni m i zdravi li š č i (Alle Therm en i n Deutsc- hland … , 2018 ), sledi ji Ro m uni ja s 5 0 (Therm al Spas i n Ro m ani a - Tri pAdvi so r … , 2018 ), na Po ljskem ji h i m ajo 4 4 (Spa & W ellness - Po land … , 2018 ), v Av- stri ji 3 9 (Alle Therm en i n Ö sterrei ch … , 2018 ), v Slo - veni ji 23 (Seznam to pli c v Slo veni ji – W i ki pedi ja … , 2018 ), v Belgi ji 3 3 (The 10 Best Spas & W ellness Cen- ters i n Belgi um … , 2018 ), na Č eš kem 20 (Spa to wns i n the Czech Republi c - W i ki pedi a … , 2018 ), na Hrva- š kem 19 (Katalo g pro jekata zdravi li š ko g turi zm a … , 2018 ), v Bo sni i n Hercego vi ni 15 (banjski - BH Turi - zam , 2018 ) i n v I tali ji vsaj 22 o zi ro m a celo več ko t 100. Po datek ni po vsem zaneslji v, ker i z do seglji vi h vi ro v ni bi lo m o go č e pri do bi H po po lnega ali vsaj pri - bli ž nega po datka o š tevi lu i tali janski h term alni h zdravi li š č , zato so navedene š tevi lke zgo lj o cene, po vzete i z razli č ni h spletni h vi ro v. Zato ni m o go č e trdi H, da so navedeni po datki po po lni , saj so bi le avto rju pri č ujo č ega besedi la na vo ljo predvsem spletne strani evro pski h term alni h zdravi li š č i n nekaj do seglji ve li terature z o bm o č ja ne- kdanje J ugo slavi je ter pro m o ci jsko gradi vo Slo veni ji bli ž nji h term alni h zdravi li š č ko t so npr . avstri jski Bad Gastei n, Bad Tatzm annsdo rf, Bad Glei chenberg i n Bad Radkersburg, hrvaš ki Li pi k i n bo sansko -herce- go vska Banja I li dž a. Do slej je avto r o bravnavano pro blem aHko pred- stavi l v dveh č lanki h z naslo vo m V Ro gaš ki SlaHni so i m eli w an del bah n (Hazler , 2017 ) i n O w an del bah n u i z Ro gaš ke SlaHne i n drugi h so ro dni h stavbah evro p- ski h term alni h zdravi li š č (Hazler , 2017 ). Po leg pri č u- jo č ega besedi la pa bo v kratkem o bjavljen š e č lanek v š estem zbo rni ku si m po zi ja slo venski h i n hrvaš ki h etno lo go v ko nservato rjev, kjer je po udarek na prepo - Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 7 znavanju i n vredno tenju kulturne dedi š č i ne ter m o ž - no sHh akHvnega razi sko vanja etno lo go v-ko nservato r- jev i zven o kvi ro v nji m (za veko m aj ?) do deljene etno lo š ke dedi š č i ne ali as ljudskega stavbarstva. Pro - blem aHka po kri Hh sprehajali š č je nam reč tako o bse- ž na i n razno vrstna, da vabi k po no vni i n več kratni etno lo š ki o bravnavi ter po no vno tudi k o bravnavi drugi h stro k, kjer so nekateri razi sko valci s po dro č ja um etno stne zgo do vi ne, kraji nske arhi tekture i n arhi - tekture (Vardjan, 2015 ) ž e o dm evno predstavi li to pro blem aHko . I van Sto par je ž e leta 1967 javno sH prvi č predstavi l po m en i n li ko vne vredno sH w an del - bah n a v Ro gaš ki SlaHni v besedi lu z naslo vo m Ro ga- š ka SlaHna v luč i spo m eni š kega varstva. Leta 197 3 je i sH avto r ko t 4 0. zvezek v zbi rki vo dni ko v po kulturni h spo m eni ki h o bjavi l knji ž i co z naslo vo m Ro gaš ka Sla- Hna. Leta 1996 pa je Sto par so delo val pri i zdaji Enci - klo pedi je Slo veni je 10 i n na str . 25 4 po d geslo m Ro gaš ka SlaHna o bravnaval tam kajš nje um etno stne spo m eni ke i n m ed drugi m strnjeno predstavi l takrat ž e po drH w an del bah n . Zadnji o dzi v, kjer je Sto par kri - Hč no o ceni l i zgubo slaHnskega po kri tega sprehaja- li š č a, pa je o bjavi l Franci Lazari ni v i ntervjuju s Sto parjem z naslo vo m Ne po znam drž ave, kjer bi se do ključ ni h grajski h arhi tektur o bnaš ali tako neo dgo - vo rno , o bjavljen leta 2007 v Um etno stni kro ni ki 17 . Za seznanjanje z w an del bah n i v evro pski h ter- m alni h zdravi li š č i h se je avto r o prl predvsem na do seglji v e spletne vi re, saj m u druge o bli ke pri do bi - vanja po datko v ni so bi le na vo ljo zaradi pro sto rske razprš eno sH o bravnavani h lo kaci j i n s tem po vezani h veli ki h stro š ko v ko m uni ci ranja. Kljub tem o m eji tvam je bi lo nekaj vi ro v vendarle do seglji vi h, m ed nji m i č lanek kraji nskega arhi tekta Di na Hadž i dervi š agi ć a, ki je v sarajevski revi ji N aš a š u m a leta 2014 o bjavi l č lanek z naslo vo m An al i z a h i s t o r i j s k o g r az v o j a ban j - s k o g p ar k a I l i dž a – Sar aj ev o . Pri po ved o po kri Hh sprehajali š č i h, w an del bah - n i h i n nji m po zasno vi i n nam em bno sHh so ro dni h stavbah, je bi lo to rej m o go č e uspeš no gradi H le o b upo rabi spletni h vi ro v. Na po dlagi tako zbrani h po - datko v je bi lo m o ž no i zpo stavi H tudi nekaj vpraš anj o š tevi lu zgrajeni h i n o hranjeni h po kri Hh sprehaja- li š č , pa tudi o nač i nu nji ho ve gradnje, š e po sebej i z lesa, ki je o srednja tem a tega č lanka. Š e prej pa nekaj besed o razš i rjeno sH o bravnavani h term alno - zdravi li š ki h stavb. V deseHh evro pski h drž avah sm o s po m o č jo ra- zli č ni h elektro nski h vi ro v i n predvsem več kratnega pri m erjanja ter preverjanja vi ro v uspeli do kazano po trdi H o bsto j 123 po kri Hh sprehajali š č v 102 evro p- ski h term alni h zdravi li š č i h, kjer je danes o hranjeni h i n v po lnem po go nu delujo č i h 7 0 to vrstni h stavb o zi - ro m a w an del bah n o v . Po do seglji vi h po datki h so do - slej največ w an del bah n o v zgradi li v Nem č i ji (v 65 kraji h 8 0 w an del bah n o v (v nadaljevanju W DN), o hranjeni h 4 5 ), sledi jo pa Č eš ka (v 12 kraji h 16 W DB, o hranjeni h 10), Avstri ja (v 9 kraji h 9 W DB, o hranje- ni h 5 ), Po ljska (v 7 kraji h 8 W DB, o hranjeni h 5 ), Bel- gi ja (v 2 kraji h 2 W DB, o hranjena 2), Hrvaš ka (v 2 kraji h 2 W DB, o hranjen 1), I tali ja (v 2 kraji h 2 W DB, o hranjen 1) i n Ro m uni ja (v 1 kraju 1 W DB, o hranjen 1) ter Bo sna i n Hercego vi na (v 1 kraju 1 W DB, ni o hranjen) i n Slo veni ja (v 1 kraju 1 W DB, ni o hra- njen), kjer v Ro gaš ki SlaHni o staja le š e o dm aknjen spo m i n na to veli ko znam eni to st term alnega zdravi - li š č a. Naj do dam o š e to , da je avto r pri č ujo č ega č lanka i m el 24 . o kto bra 2017 v Knji ž ni ci Ro gaš ka Sla- Hna predavanje z naslo vo m K u l t u r a p o k r i ti h s p r e - h a j a l i š č v e v r o p s k i h t e r m a l n i h z d r a v i l i š č i h , o w a n d e l b a h n i h i n n j i m p o o b l i k i , z a s n o v i i n n a - m e m b n o s ti s o r o d n i h s t a v b a h . I zkazalo se je, da je kljub 3 5 leto m po po drtju w an del bah n a spo m i n nanj š e vedno zelo ž i v, saj je po sluš alstvo z zani m i - vi m i pri po vedm i do po lnjevalo predavanje. 3. LE SE N I W A N D E L B A H N I E VRO PSK I H TE RM ALN I H ZD RAVI LI Š Č 3. THE W O O D E N W A N D E L B A H N S I N E URO PEAN THE RM AL SPAS Pri gradnji w an del bah n o v i n nji m po zasno vi i n nam em bno sH so ro dni h stavb so upo rabljali kam en, o peko , apneno m alto , les, steklo , li to ž elezo i n druge vrste ko vi n, ki so na splo š no v rabi v gradbeni š tvu. Za- ni m i va je zlasH upo raba lesa, kar si cer ni bi la i z r azi teje razš i rjena praksa, so pa les upo rabljali pri lahko tnej- š i h i n eno stavnejš i h ko nstrukci jah (npr . w an del bah n v avstri jskem zdravi li š č u Bad Glei chenberg), ko t tudi pri zahtevnejš i h gradnjah s predal časHm i stenam i , ki so po go stejš e zlasH na Nem š kem (npr . w an del h al l ev nem š kem zdravi li š č u Bad Salzungen). V veli ki m eri pa so les upo rabi li pri gradnji po kri Hh sprehajali š č na Č e- š kem (npr . w an del bah n v zdravi li š č u Karlo va Stu- dá nka / Bad Karlsbrunn i n t r š k a k o l o n adav zdravi li š č u Karlo vy Vary) i n Po ljskem (npr . el i s en h al l e v zdra - vi li š č u Szczawno -Zdró j /Bad Salzbrunn i n w an del h al l e v zdravi li č u Ś wi eradó w-Zdró j / Bad Fli nsberg), Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 5 8 v Ro m uni ji (k o l o n ada v zdravi li š č u Buzi aş ), v Bo sni i n Hercego vi ni (w an del bah n v zdravi li š č u Banja I li dž a) pa tudi v Avstri ji (npr . w an del bah n v zdravi li š č u Bad Tatzm annsdo rf) i n Nem č i ji (npr . stari w an del bah n v zdravi li š č u Bad Tö lz). Po nam do sto pni h po datki h so v deseHh evro p- ski h drž avah i n tam kajš nji h 102 term alni h zdravi li - š č i h zgradi li 123 po kri Hh sprehajali š č , največ krat le po enega, redkeje po dva zapo vrstjo (npr . v Avstri ji Bad Glei chenberg, na Č eš kem Karlo vy Vary, v Nem - č i ji Bad Ho m burg, Bad Ki ssi ngen, Bad M ei nberg, Bad M ergenthei m , Bad Nauhei m , Bad Oeynhausen, Bad Rei chenhall, Bad Salzufl en, Bad Steben, Bad Tö lz, Bad W i ldbad, Badenwei ler, na Po ljskem Kudo wa- Zdró j/Bad Kudo wa, Szczawno -Zdró j/Bad Salzbrunn) i n v enem pri m eru š Hri zapo vrstjo (na Č eš kem w an - del bah n , k o l o n ada v zdravi li š č u Tepli ce, Tepli ce- Š ano v/Tepli tz Schö nau). Od 123 zgrajeni h po kri Hh sprehajali š č je bi lo leseni h o zi ro m a več i no m a z leso m grajeni h 3 5 . Danes ji h je o hranjeni h le š e 14 i n vsa so do bro vzdrž evana i n funkci o nalna. Pri 3 5 leseni h po kri Hh sprehajali š č i h, o bravnavani h z li ko v- nega zo rnega ko ta, je tudi zanje m o go č e ugo to vi H ž eljo tako naro č ni ko v ko t pro jektanto v po i skanju atrakHvni h gradbeni š ki h reš i tev ter navezo vanje na arhi tekturne prvi ne starejš i h slo go vni h o bdo bi j, zla- sH na renesanso , anHč no grš ko arhi tekturo i n tudi na do sež ke arhi tekturni h prvi n daljnega vzho da. V i skanju i zvi rno sH i n atrakHvno sH so so delo vali ž e uveljavljeni pro jektanH, ki so bi li zdravi li š ki m upra- vam jam stvo , da bo do do bi li vš eč no i n funkci o nalno vsestransko ustrezno stavbo . Zato so v več i ni pri m e- ro v arhi tekH sledi li le o sno vnem u vzo rcu i n ž elji po do lgi ter po vsem ali vsaj delo m a o dprH stavbi , po - kri H z več i no m a dvo kapni m i streham i i n vi dezu stavbe pri lago jeni m i kri Hnam i . V i zpo lnjevanju teh zahtev so pro jektanH dejansko i zpo lni li pri č ako vanja naro č ni ko v, saj so si po kri ta sprehajali š č a le redko m ed sebo j po do bna. Tudi pri na vi dez po do bno zas- no vani h i n grajeni h po kri Hh sprehajali š č i h, kakrš na sta na pri m er po vsem lesena el i s en h al l ev zdravi li š č u Szczawno -Zdró j (nem . Bad Salzbrunn) i n w an del - h al l ev zdravi li š č u Ś wi eradó w-Zdró j (nem . Bad Fli ns- berg) na po ljskem Spo dnjem Saš kem so v š tevi lni h gradbeno tehni č ni h i zvedbah i n li ko vni o prem i o pa- zne razli ke, ki do dajajo vsaki stavbi znač i lno prepo - znavno st. Ob upo š tevanju o m enjeni h pri č ako vanj naro č - ni ko v se je o d 20. let 19. sto letja bi stveno i zpo po lni la urbani sHč na zasno va i n arhi tekturna po do ba evro p- ski h term alni h zdravi li š č , saj je o ko lje pri do bi valo vpadlji ve arhi tekture, zasno vane po več i no m a zna- ni h i n za o kus kli entele pri vlač ni h li ko vni h vzo rci h. Obenem pa so nač rto valci teh stavb v zdravi li š ki i n tudi š i rš i li ko vni pro sto r uvedli vrsto i no vaHvni h prvi n, kakrš na je bi la na pri m er nač rto vana upo raba lesa ko t o sno vnega gradi va pa tudi o bč utek pro jek- tanto v za sledenje drugi m so do bni m ko nstrukci jski m reš i tvam , kakrš ne je o m o go č ala zlasH upo raba li tega ž eleza. 4. Č AS N ASTAN K A PRVI H W A N D E L B A H N O V I N Č AS UVA JAN JA LE SE N I H W A N D E L B A H N O V 4. THE O RI GI N O F THE FI RST W A N D E L B A H N S AN D THE I N TRO D UC TI O N O F THE W O O D E N W A N D E L B A H N S Pregled do seglji vega pi snega, sli ko vnega, fo to - grafskega i n (tudi nekaj) tehni č nega gradi va je o m o - go č i l anali zo kro no lo gi je po sam ezni h po kri Hh sprehajali š č i n na po dlagi pri m erjanja vi ro v tudi do - vo lj zaneslji vo razvrsHtev po sam ezni h o bjekto v po č aso vni lestvi ci . Do kaj zaneslji ve po datke je bi lo m o - go č e zbraH vsaj za do bro po lo vi co o d 123 evi den - Hrani h stavb i n tudi za pri bli ž no po lo vi co leseni h w an del bah n o v . Drugo po lo vi co je bi lo m o ž no č aso - vno daHraH predvsem po slo go vni h i n gradbeno - tehni č ni h prvi nah ter po nji ho vi po javno sH na sli ko vni h (ri sbe, o ljne sli ke, fo to grafi je) i n grafi č ni h upo do bi tvah ter po po i m eno vanju stavb zlasH na do seglji vi h razgledni cah i n razno vrstnem pro m o - ci jskem gradi vu, ki so bi li tudi si cer po glavi tni vi r anali ze. Po o m enjeni anali zi i zbrani h 3 5 znani h i n o d teh 14 o hranjeni h leseni h w an del bah n o v i n nji m po zas- no vi i n nam em bno sH so ro dni h stavb je bi lo m o go č e ugo to vi H, da so prvi to vrstni lesen o bjekt, o benem pa tudi najstarejš e sprehajali š č e nasplo h v term al- nem zdravi li š č u zgradi li leta 18 23 i n si cer w an del - h al l ev nem š kem zdravi li š č u Bad Bo ll. Sledi m u m ed leto m a 18 4 3 i n 18 4 4 zgrajeni w an del h al l e v nem - š kem Bad Rehburgu, nato pa se je lesena gradnja za nekaj let ustavi la, do kler ni so za č asa o grske m o nar- hi je v današ njem ro m unskem zdravi li š č u Buzi aş leta 18 7 5 po stavi li po vsem leseno k o l o n ado . Naj do - dam o š e to , da se term alno zdravi li š č e Buzi aş nahaja v jugo zaho dni Ro m uni ji , v po kraji ni Ti m i ş , v bli ž i ni Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 5 9 m eje s Srbi jo . Do leta 1918 je spadalo po d Ogrsko o zi ro m a po d Avstro -Ogrsko (18 7 8 -1918 ). Leta 18 08 je m esto i m elo 6091 prebi valcev, o d tega 4 0, 5 % Ro - m uno v, 10 % M adž aro v i n kar 4 2, 3 % Nem cev. Leta 195 6 je bi lo prebi valcev 7 203 , o d tega 5 4 , 5 % Ro - m uno v, 8 , 1 % M adž aro v i n 3 4 , 4 % Nem cev. Leta 2002 je dem o grafska sli ka m o č no sprem enjena, saj je m ed 127 7 2 prebi valci kar 8 7 , 4 % Ro m uno v, 4 , 1 % M adž aro v i n sam o š e 3 , 6 % Nem cev (Buzi aș - W i ki - pedi a, 2017 ). Tam kajš nja k o l o n ada, ki je po stavljena v parku o b zdravi li š kem sredi š č u, je po vsem lesena i n i zvi rna po zasno vi . Zelo kako vo stno je o bli ko vano leseno o krasje zlasH o srednjega lesenega pavi ljo na, ki preč i k o l o n ado . Po i zgradnji ko lo nade v zdravi li š č u Buzi aş sledi nekajletno zaHš je i n nato v 8 0. i n 90. leHh 19. sto letja do kaj po go sta gradnja leseni h po kri Hh sprehajali š č . M ed nji m i je m ed najbo lj po znani m i sprehajali š č i trš ka ko lo nada v Karlo vi h Vari h, zgrajena m ed leH 18 8 2 i n 18 8 3 . Leta 18 90 so v nem š kem zdravi li š č u Bad Salzungen zgradi li edi ni po znani w an del h al l e v gradbeni tehni ki predalč asHh sten, leta 18 91 pa w an - del bah n v enem najbo lj znani h i tali janski h zdravi li - š ki h, turi sHč ni h i n vi no gradni š ki h sredi š č v dež eli Trento . Č aso vni o kvi r č aso vno do lo č eni h po kri Hh sprehajali š č zam ejuje el i s en h al l ev po ljskem o bm ej- nem zdravi li š č u Szczawno -Zdró j (nem . Bad Salz- brunn) v Spo dnji Š lezi ji . V vm esnem o bdo bju m ed leH 18 8 0 i n 18 99 pa so zgradi li š e nekaj po do bni h le- seni h stavb i n si cer w an del bah n (o kro g 18 8 0, i m e- no van k o l o n ada) v č eš kem term alnem zdravi li š č u Lá zně Li bverda (nem . Bad Li dwerda). V pri bli ž no i stem č asu naj bi zgradi li w an del h al l e v nem š kem zdravi li š č u Bad Salzhausen (o kro g 18 8 0), nato pa m u sledi ta w an del bah n a v avstri jski h zdravi li š č i h Bad Tatzm annsdo rf (o kro g 18 8 0) i n Bad Glei chenberg (o kro g 18 90). I z pri bli ž no tega č aso vnega o bdo bja sta tudi dva w an del h al l a v nem š ki h term alni h zdravi li - š č i h Bad Sulza i n Bad Sulzungen ter eden li ko vno ter tehni č no najbo lj do vrš eni h leseni h w an del h al l o v v po ljskem zdravi li š kem m estu Ś wi eradó w-Zdró j (nem . Bad Fli nsberg) v Spo dnji Š lezi ji . Okro g leta 18 95 so zgradi li tudi do slej edi ni znani w an del bah n v današ nji Bo sni i n Hercego vi ni i n si cer v zdravi li š č u Banja I li dž a v bli ž i ni Sarajeva, ko je to o zem lje m ed leH 18 7 8 i n 1918 pri padalo Avstro -Ogrski m o narhi ji . 5 RAZN O LI K E ZASN O VE , O BLI K E I N N AM E M BN O STI LE SE N I H W A N D E L B A H N O V 5 THE D I FFE RE N T D E SI GN S, FO RM S AN D PURPO SE S O F THE W O O D E N W A N D E L B A H N S Po kri ta sprehajali š č a v evro pski h term alni h zdravi li š č i h so po sebno st zaradi razno li ke zasno ve, o bli ke i n nam em bno sH. Do seglji vi po datki o 123 znani h sprehajali š č i h i zkazujejo predvsem ž eljo gra- di teljev po i zvi rno sH i n drugač no sH o d so sednji h, saj je pri m erjava zbranega gradi va po trdi la, da ni H dve sprehajali š č i ni sta zgrajeni po i stem nač rtu, tem več so nač rto valci ko t naro č ni ki vedno strem eli k i zvi r- no sH i n atrakHvno sH. S tem so tudi z arhi tekturnega zo rnega ko ta i zkazo vali po sebno sH svo jega zdravi - li š č a i n tako so w an del bah n i po leg o srednji h zdravi - li š ki h do m o v (nem . Kurhaus, Kursalo n, po l. Do m zdro jo wy), razgledni h pavi ljo no v (npr . v Li pi ku na Hrvaš kem … ), pavi ljo no v z i zvi ri m i neralni h vo d so di li m ed o srednje prepo znavno sH evro pski h term alni h zdravi li š č . Po sedo vala so ji h predvsem najstarejš a, najuglednejš a i n najbo lj o bi skana zdravi li š č a, kjer so si pri zadevali ustreč i ž eljam ter pri č ako vanjem tudi najzahtevnejš i h peHč ni h go sto v. W an del bah n i i n nji m po zasno vi ter nam em b- no sH so ro dne stavbe so bi le sprva zasno vani ko t do lge, z vseh strani o dprte ali vsaj z ene strani zaprte stavbe, grajene z ž gano o peko , kam no m , apneno m alto , leso m , ž elezo m , steklo m i n m o rda š e s kakš - ni m gradi vo m . Sč aso m a so w an del bah n i i zgubi li svo jo prvo bi tno po do lgo vato st ter so s pri do bi va- njem no vi h i n no vi h nam em bno sH po stajali bo lj cen- tralni , več i no m a s č elni h strani zastekljeni i n s tem upo rabni za vse letne č ase ter vrem enska stanja. S tem se je les ko t prevladujo č e gradi vo upo rabljalo vse redkeje, do kler se v prelo m u 19. i n 20. sto letja ni o hranjal le š e ko t gradi vo stavbnega po hi š tva, pa š e tam so ga v 7 0. leHh 20. sto letja, t. j. o b upadu gradnje w an del bah n o v i n nji m po zasno vi ter na- m em bno sH so ro dni h stavb po vsem i zpo dri ni le ko - vi ne i n plasHka. Pri leseni h i n več i no m a i z lesa grajeni h w an del - bah n i h je bi lo m o go č e prepo znaH nekatere i zsto pa- jo č e znač i lno sH glede nji ho ve veli ko sH, o bli k i n ko nstrukci jski h po sebno sH. Z vredno tenjem po teh navzven najbo lj prepo znavni h znač i lno sH je bi lo m o ž no o bravnavane stavbe razvrsHH v tri znač i lne Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 60 skupi ne i n si cer w an del bah n e e n o s t a v n e j š i h , l i k o - v n o b o l j i z r a z i ti h ter w an del bah n el i k o v n o a t r a k ti v - n i h o b l i k i n tehni č ne do vrš eno sH. V p r v o s k u p i n o je uvrš č eni h 16 po kri Hh spreha- jali š č , o d kateri h sta o hranjeni le š e 2, kar je m o go č e po jasni H z vi di ka nji ho ve eno stavnejš e i zvedbe i n li - ko vno m anj prepri č lji vi h do datko v. Oč i tno so lastni ki i n upo rabni ki to skupi no w an del bah n o v razum evali zgo lj sko zi funkci o nalno st, ki pa se je sč aso m a i ztro - š i la predvsem zaradi zm anjš ani h m o ž no sH razno vr- stne rabe i n razš i ri tve po treb po več nam enski h to vrstni h term alno -zdravi li š ki h stavbah. Več i na w an - del bah n o v te skupi ne je nastala v 8 0. i n 90. leHh 19. sto letja ter se je po do bri h dveh ali treh desetletji h, več i no m a pa o b ko ncu 1. sveto vne vo jne i n sredi 3 0. let 20. sto letja po slo vi la i z term alno -zdravi li š kega pro sto ra. Zaradi nji ho ve do kaj eno stavne i n po go sto po udarjene po do lgo vate zasno ve so H w an del bah n i bi li dejansko si no ni m po kri tega sprehajali š č a, saj so bi li drugi funkci o nalni do datki do kaj redki . Po udar- jena i zraba na sprehajanju zdravi li š ki h go sto v se i z- raž a tudi v nji ho vem po i m eno vanju, saj se je o d 16 to vrstni h stavb 10 i m eno valo w an del bah n , 2 vedno le w an del h al l e, tri i zm eni č no w an del bah n i n nato w an del h al l eter 1 najprej w an del bah n i n nato k o l o - n ade. Ž e i z po i m eno vanja je m o go č e razbraH prvo - bi tno nam em bno st to vrstni h stavb ko t po kri Hh sprehajali š č , v po sto po m a sprem i njajo č em se po - i m eno vanju pa tudi razš i ri tev nam em bno sH. Seznam š estnajsHh po kri Hh sprehajali š č v evro p- ski h term alni h zdravi li š č i h je naslednji : Bad Ai bli ng (18 90 ß - 1918 ß , w an del h al l e, Bavarska, D), Bad Ber- tri ch (18 8 0 ß - 194 0 ß , w an del bah n , Po renje Pfalš ko , D), Bad Dü rkhei m (1925 ß – 197 0, w an del h al l e, Po - renje Pfalš ko , D), Bad Glei chenberg (18 90 ß – Š E STOJ I , w an del bah n , Š tajerska, A), Bad M ü nster (18 8 0 ß – 1920 ß , w an del bah n , Po renje Pfalš ko , D), Bad Na- uhei m (18 8 0 ß - 1920 ß , w an del bah n , Hessen, D), Bad Neuenahr (18 8 0 ß - 1918 ß , w an del bah n , w an del - h al l e, Po renje Pfalš ko , D), Bad Orb (18 8 0 ß - 1920 ß , w an del bah n , w an del h al l e, Hessen, D), Bad Rei chen- hall (18 7 0 ß -1920 ß , w an del bah n , Bavarska, D), Banja I li dž a – Sarajevo (18 95 ß – 1920 ß , w an del bah n , Sarajevo o ko li ca, Bi H), J awo rze (nem . Bad Ernsdo rf; 18 8 0 ß - 1910 ß , wandelbahn, Spo dnja Š lezi ja, P), J ed- li na-Zdró j (nem . Bad Charlo Ienbrunn; 18 90 ß - 1920 ß , wandelbahn, wandelhalle, Spo dnja Š lezi ja, P), Lá zně Fo ř t (nem . Fo rstbad; 18 90 ß - 1925 ß , wandel- bahn, Krá lo vé hradecký o kraj, Č Š ), Lá zně Li bverda (nem . Bad Li dwerda; 18 8 0 ß – Š E STOJ I , wandelbahn, ko lo nada, Li dereš ki o kraj, Č Š ), Tepli ce, Tepli ce-Š ano v (nem . Tepli tz Schö nau; 18 22 ß - 18 8 0 ß , wandelbahn, Usteš ki o kraj, Č Š ), To belbad, Hazel-To belbad (18 8 0 ß - 1915 ß , wandelbahn, Š tajerska, A). Leto i zgradnje i n Sl i k a 1. V av s t r i j s k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad G l ei c h en ber g j e o h r an j en w an del bah n i z o k r o g l et a 1890 ( Bad G l ei c h en ber g , w an del bah n , 2 0 17) . Fi g u r e 1. A w an del bah n da>n g bac k t o ap p r o x i m at el y 1890 i s p r es er v ed i n t h e Au s t r i an t h er m al s p a Bad G l ei c h en ber g ( Bad G l ei c h en ber g , w an del bah n , 2 0 17) . Sl i k a 2 . Lá z n ě Li bv er da ( n em . Bad Li dw er da) j e p r i l j u bl j en o č eš k o t er m al n o z dr av i l i š č e z o h r an j en i m w an del bah n o m o z i r o m a k o l o n ado , z g r aj en o o k r o g l et a 1880 ( Lá z n ě Li bv er da, k o l o n ada, 2 0 16) . Fi g u r e 2 . Lá z n ě Li bv er da ( G er m an : Bad Li dw er da) i s a p o p u l ar Cz ec h t h er m al s p a w i t h a p r es er v ed w an del bah n , o r t h e s o -c al l ed k o l o n ada, bu i l t ar o u n d 1880 ( Lá z n ě Li bv er da, k o l o n ada, 2 0 16) . Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 61 leto po drtja navedeni h stavb je pravi lo m a o cenjeno (avto r), saj ni bi lo m o go č e pri do bi H natanč ni h po da- tko v, kar m ed drugi m nakazuje tudi na vredno stni po - lo ž aj takš ni h i n po do bni h li ko vno m anj atrakHvni h stavb v zdravi li š kem o ko lju. V Avstri ji so i m eli 2 takš ni leseni po kri H spreha- jali š č i , v Bo sni i n Hercego vi ni 1, v Nem č i ji 8 , na Č e- š kem 3 i n na Po ljskem 2. Ohranjeni sta le š e po kri H sprehajali š č i v zdravi li š č u Bad Glei chenberg (sli ka 1) na avstri jskem Š tajerskem i n v zdravi li š č u Lá zně Li b- verda (sli ka 2)v č eš kem Li dereš kem o kraju. D r u g o skupi no leseni h po kri Hh sprehajali š č se- stavljajo li ko vno bo lj i zpo po lnjene stavbe. Vanjo sm o si cer uvrsHli le 8 stavb, 2 w an del bah n a, 5 w an del h al - l o v i n 1 k o l o n ado , seznam teh o sm i h po kri Hh spreha- jali š č v evro pski h term alni h zdravi li š č i h pa je naslednji : Bad Bo ll (18 23 - Š E STOJ I , w an del h al l e, Bad Vi rtem berg, D), Bad Rehburg (18 4 3 -18 4 4 , Š E STOJ I , w an del h al l e, Spo dnje Saš ko . D), Bad Salzhausen (18 8 0 ß – Š E STOJ I , w an del h al l e, Hessen, D), Bad Sulza (18 90 ß – Š E STOJ I , w an del h al l e, Turi ngi ja, D; sli ka 3 ), Buzi aş (18 7 5 - Š E STOJ I , k o l o n ada, Ti m i ş , Ro ), Gö ggi ngen (18 60 ß - 1920 ß , w an del bah n , Bad Vi r- tem berg, D), Kudo wa-Zdró j (nem . Bad Kudo wa; 18 5 0 ß - 1920 ß , w an del bah n , Spo dnja Š lezi ja, P), Lü neburg (18 90 ß - 194 5 ß , w an del h al l e, Spo dnja Š lezi ja, D). Obč utno ni ž je je š tevi lo o hranjeni h, le 5 , kar do - kazuje, da so stavbe bo lj upo rabne za več razli č ni h dejavno sH i n tudi li ko vno do vo lj vš eč ne, da so se o hrani le bi stveno daljš e č aso vno o bdo bje, saj je v to skupi no uvrš č en tudi nasplo h najstarejš i daHrani w an del h al l eterm alnega zdravi li š č a Bad Bo ll (sli ka 4 ) i z nem š ke zvezne dež ele Bad Vi rtem berg, ki je v ce- lo H lesen, le streha je o peč na. Tudi m ed leH 18 4 3 i n 18 4 4 zgrajeni w an del h al l e v term alnem zdravi li š č u Bad Rehburg (sli ka 5 ) v nem š ki zvezni dež eli Spo dnje Saš ko so di m ed najstarejš a o hranjena po kri ta spre- hajali š č a v Evro pi . Vi so ke staro sH je š e k o l o n ada v Sl i k a 3 . V n em š k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad Su l z a s o o k r o g l et a 1890 z g r adi l i v eč i n o m a l es en i n o k r o g 50 m do l g w an del h al l e, k i j e š e dan es z n am en i t o s t k r aj a ( Bad Su l z a, w an del h al l e, 2 0 16) . Fi g u r e 3 . I n t h e G er m an t h er m al s p a Bad Su l z a, a p r edo m i n an t l y w o o den an d 50 m l o n g w an del - h al l e, w h i c h h as r em ai n ed a w el l -k n o w n l o c al s i t e t o t h i s day , w as bu i l t ar o u n d 1890 ( Bad Su l z a, w an del h al l e, 2 0 16) . Sl i k a 4. M ed n aj s t ar ej š a o h r an j en a ev r o p s k a p o k r i t a s p r eh aj al i š č a s o di l es en i w an del h al l e v n em š k em t er m al n em Bad Bo l l ( Bad Bo l l , w an del h al l e, 2 0 17) . Fi g u r e 4. Th e w an del h al l e i n t h e G er m an t h er m al s p a Bad Bo l l i s o n e o f t h e o l des t p r es er v ed Eu r o p ean c o v er ed p r o m en ades ( Bad Bo l l , w an del h al l e, 2 0 17) . Sl i k a 5. Bad Reh bu r g j e t er m al n o z dr av i l i š č e n a Sp o dn j em Saš k em v N em č i j i . Tam k aj š n j i w an del h al l e s o z g r adi l i m ed l et o m a 1843 i n 1844 i n o s t aj a z n am en i t o s t k r aj a ( Bad Reh bu r g , w an del h al l e, 2 0 16) . Fi g u r e 5. Bad Reh bu r g i s a t h er m al s p a i n G er m an y ’ s Lo w er Sax o n y . Th e w an del h al l e i n t h e s p a w as bu i l t bet w een 1843 an d 1844, an d r em ai n s a p o p u l ar l o c al s i t e t o t h i s day ( Bad Reh bu r g , w an del h al l e, 2 0 16) . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 62 ro m unskem term alnem zdravi li š č u Buzi aş (sli ka 6) v dež eli Ti m i ş , ki so jo zgradi li leta 18 7 5 i n jo po več leHh pro padanja ko nč no si stem aHč no o bnavljajo . M ed o hranjeni m i je tudi w an del h al l e v nem š kem term alnem zdravi li š č u Bad Salzhausen (sli ka 7 ) v zve- zni dež eli Hessen, ki so ga po stavi li o kro g leta 18 8 0 i n je zaradi svo je znač i lne gradnje v lesu i n ko nstruk- ci ji predalč asHh sten veli ka zdravi li š ka atrakci ja, ki kljub pri tli č ni zasno vi ni ni ko m ur tako zelo napo H, da bi jo dal po dreH. Ž al se taki m ukrepo m ni so o dre- kli v nem š ki h zdravi li š č i h Bad Salzhausen, Kudo wa- Zdró j i n Lü neburg, kjer so po drli tri w an del h al l e, ki so ji h zgradi li v leHh o d srede do 90. let 19. sto letja. Tr e t j o skupi no leseni h po kri Hh sprehajali š č se- stavlja 10 arhi tekturno najbo lj po po lni h i n li ko vno reprezentaHvni h w an del bah n o v , ki so nastajali o d 4 0. pa do srede 90. let 19. sto letja. M ed nji m i so 4 z i m eno m w an del bah n , 3 z i m eno m w an del h al l e i n po 1 z i m eno m el i s en h al l e, k u r s al o n i n t r š k a k o l o - n ada. Seznam deseHh po kri Hh sprehajali š č v evro p- ski h term alni h zdravi li š č i h je naslednji : Bad I m nau (18 90 ß – Š E STOJ I , k u r s al o n , Bad Vi rtem berg, D; sli ka 8 ), Bad Ro thenfelde (18 4 0 ß - 18 90 ß , w an del - h al l e, Spo dnje Saš ko , D; sli ka 9), Bad Salzungen (18 90 ß – Š E STOJ I , w an del h al l e, Turi ngi ja, D), Bad Tatzm annsdo rf (18 8 0 ß - 1925 ß , w an del bah n , Gra- di š č ansko , A), Bad Tö lz, Bad To elz (18 8 0 ß - 1918 ß , w an del bah n , Bavarska, D), Karlo va Studá nka (nem . Bad Karlsbrunn; 18 8 0 ß – Š E STOJ I , w an del bah n , Š le- zi ja, Č Š ), Karlo vy Vary (nem . Karlsbad, 18 8 2 – 18 8 3 Sl i k a 6. Les en o p o k r i t o s p r eh aj al i š č e z i m en o m k o l o n ada i z l et a 1875 j e z n am en i t o s t r o m u n s k eg a t er m al n eg a z dr av i l i š č a Bu z i aş v p o k r aj i n i Ti m i ş ( Bu z i aş , k o l o n ada, 2 0 17) . Fi g u r e 6. Th e w o o den c o v er ed p r o m en ade, c al l ed k o l o n ada, da>n g bac k t o 1875 i s a c h ar ac t er i s >c o f t h e Ro m an i an t h er m al s p a Bu z i aş i n t h e Ti m i ş r eg i o n ( Bu z i aş , k o l o n ada, 2 0 17) . Sl i k a 7. V n em š k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad Sal z h au s en s t o j i del n o l es en w an del h al l e i z o k r o g l et a 1880 , k i j e p o v ez an z l es en i m p av i l j o n o m z v r el c em m i n er al n e v o de ( Bad Sal z h au s en , w an del h al l e, 2 0 16) . Fi g u r e 7. St an di n g i n t h e G er m an t h er m al s p a Bad Sal z h au s en i s a p ar >al l y w o o den w an del h al l e da>n g bac k t o 1880 . Th e w an del h al l e i s c o n n ec t ed t o t h e w o o den p av i l i o n by a t h er m al s p r i n g ( Bad Sal z h au s en , w an del h al l e, 2 0 16) . Sl i k a 8. V n em š k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad I m n au s t o j i l es en a s t av ba z i m en o m k u r s al o n i z o k r o g l et a 1890 , k i i m a v s e ar h i t ek t u r n e z n ač i l n o s > p o k r i t eg a s p r eh aj al i š č a ( Bad I m n au , k u r s al o n , 2 0 16) . Fi g u r e 8. I n t h e G er m an t h er m al s p a Bad I m n au t h er e i s a w o o den bu i l di n g c al l ed k u r s al o n , w h i c h dat es bac k t o ap p r o x i m at el y 1890 , an d h as al l t h e ar c h i t ec t u r al c h ar ac t er i s >c s o f a c o v er ed p r o m en ade ( Bad I m n au , k u r s al o n , 2 0 16) . Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 63 – Š E STOJ I , t r š k a k o l o n ada, Karlo varski o kraj, Č Š ), M erano , M eran (18 91 – Š E STOJ I , w an del bah n , Trento , TrenHno , I ; sli ka 10), Szczawno -Zdró j (nem . Bad Salzbrunn; 18 93 – Š E STOJ I , el i s an h al l e, Spo dnja Š lezi ja, P), Ś wi eradó w-Zdró j (nem . Bad Fli nsberg; 18 99 – Š E STOJ I , w an del h al l e, do m z dr o j o w y , Spo d- nja Š lezi ja, P). Danes ji h je o hranjeni h š e 7 , kar m ed drugi m do kazuje, da gre dejansko za zelo reprezentaHvne stavbe, ki so ž e desetletja znam eni to st term alni h zdravi li š č . Zato ni ko m ur več ne pade na um , da bi ji h o dstrani l i z zdravi li š kega o ko lja, kako r se je na pri m er pri peHlo z w an del h al l o m v nem š kem term alnem zdravi li š č u Bad Ro thenfelde na Spo dnjem Saš kem . Po vsem leseni w an del h al l e, ki so ga po naš i h o cenah zgradi li o kro g leta 18 4 0 i n po drli o kro g 18 90, je bi l po sebnež zaradi svo je tri ko tne tlo ri sne zasno ve. Po no tranji strani trakto v so bi le razvrš č ene pro dajalne z galanteri jo , razli č ne o brtni š ke delavni ce, m anjš i go - sHnski lo kali i n verjetno š e kaj. Razlo gi njego vega zgo dnjega slo vesa so nam neznani . Do m nevam o , da je bi l razlo g po ž ar , saj na njego vi lo kaci ji po zneje ni so zgradi li no benega drugega o bjekta, stavbe. Stavba je stala Hk o b veli ki so lni napravi z i m eno m g r edi er - w er k e (slo . so lo varska kreda), ki š e danes o pravlja svo jo so li narsko dejavno st. Po do bno nam neznana je tudi uso da lesenega w an del bah n a v avstri jskem term alnem zdravi li š č u Bad Tatzm annsdo rf (sli ka 11) na Gradi š č anskem . So deč po do seglji vi h sli ko vni h vi ri h so ga zgradi li o ko li leta 18 8 0, po drli pa o kro g 1925 . Po do bno neznana je tudi ž i vljenjska po t w an - del bah n a v nem š kem term alnem zdravi li š č u Bad Tö lz o zi ro m a Bad To elz na Bavarskem , kjer je (so deč po sli ko vni h vi ri h) w an del bah n o bstajal v o bdo bju Sl i k a 9. V n em š k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad Ro t h en f el de s o l es en i w an del h al l e z g r adi l i o k r o g l et a 1840 , p o dr l i p a p o 1. s v et o v n i v o j n i ( Bad Ro t h en f el de, w an del h al l e, 2 0 16) . Fi g u r e 9. Th e w o o den w an del h al l e bu i l t ar o u n d 1840 i n t h e G er m an t h er m al s p a Bad Ro t h en f el de w as dem o l i s h ed a+er W o r l d W ar I ( Bad Ro t h en f el de, w an del h al l e, 2 0 16) . Sl i k a 10 . I t al i j an s k o t er m al n o z dr av i l i š č e M er an o ( n em . M er an ) v dež el i Tr en >n o ( n em . Tr en t o ) i m a l es en i w an del bah n i z l et a 1891 ( M er an o , M er an , w an del bah n , 2 0 16) . Fi g u r e 10 . Th e I t al i an t h er m al s p a M er an o ( G er m an : M er an ) i n Tr en >n o ( G er m an : Tr en t o ) h as a w o o den w an del bah n da>n g bac k t o 1891 ( M er an o , M er an , w an del bah n , 2 0 16) . Sl i k a 11. V av s t r i j s k em t er m al n em z dr av i l i š č u Bad Tat z m an n s do r f n a G r adi š č an s k em s o p o v s em l es en i w an del bah n z g r adi l i o k r o g 1880 , p o dr l i p a o k r o g 192 5 ( Bad Tat z m an n s do r f , w an del bah n , 2 0 16) . Fi g u r e 11. Th e en >r el y w o o den w an del bah n i n t h e Au s t r i an t h er m al s p a Bad Tat z m an n s do r f i n Bu r g en l an d w as bu i l t i n t h e 1880 s an d dem o l i s h ed i n ap p r o x i m at el y 192 5 ( Bad Tat z m an n s do r f , w an del bah n , 2 0 16) . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 64 m ed o kro g 18 8 0 i n vsaj do 1918 . Tudi v tem pri m eru nam razlo gi njego ve o dstrani tve ni so znani , ga je pa o kro g leta 193 0 nado m esHl zi dani w an del h al l e, ki je v upo rabi š e danes. Ostali h sedem leseni h po kri Hh sprehajali š č so di m ed največ je prepo znavno sH svo jega term alno zdravi li š kega o ko lja i n nekatere m ed tem i stavbam i so znane po vsem svetu. Takš na je na pri m er t r š k a k o l o n ada(sli ka 12) i z let 18 8 2 i n 18 8 3 v č eš kem ter- m alnem zdravi li š č u Karlo vy Vary (nem . Karlsbad) v Karlo varskem o kraju. Po vsem lesena belo po ple- skana stavba je po po lno m a o hrani la prvo tno po - do bo i n m no ž i co v lesu i zrezljani h detajlo v. M ed ko nstrukci jsko najbo lj do m i selne i n po ve- li ko sH največ je lesene stavbe evro pski h term alni h zdravi li š č po nam do seglji vi h po datki h so di ta dve po - kri H sprehajali š č i v po ljski Spo dnji Š lezi ji o b m eji s Č eš ko i n si cer el i s en h al l e (sli ka 13 ) i z leta 18 93 v zdravi li š č u Szczawno -Zdró j (nem . Bad Salzbrunn) i n w an del h al l e(sli ka 14 ) o zi ro m a do m z dr o j o w y i z leta 18 99 v zdravi li š č u Ś wi eradó w-Zdró j (nem . Bad Fli ns- berg). Oba kraja so di ta m ed najvi š je lež eč a evro pska Sl i k a 12 . V č eš k em t er m al n em z dr av i l i š č u K ar l o v y V ar y ( n em . K ar l s bad) v K ar l o v ar s k em o k r aj u j e o h r an j en o l es en o p o k r i t o s p r eh aj al i š č e z i m en o m t r š k a k o l o n ada, z g r aj en o m ed l e> 1882 i n 1883 ( K ar l o v y V ar y , K ar l s bad, t r ž n í k o l o n á da, 2 0 16) . Fi g u r e 12 . I n t h e Cz ec h t h er m al s p a K ar l o v y V ar y ( G er m an : K ar l s bad) i n t h e K ar l o v ar di s t r i c t , a w o o den c o v er ed p r o m en ade c al l ed t r š k a k o l o n ada, bu i l t bet w een 1882 an d 1883 , h as been p r es er v ed t o t h i s day ( K ar l o v y V ar y , K ar l s bad, t r ž n í k o l o n á da, 2 0 16) . Sl i k a 13 . Zn am en i t o s t p o l j s k eg a t er m al n eg a z dr av i l i š č a Sz c z aw n o -Zdr ó j ( n em . Bad Sal z br u n n ) v Sp o dn j i Š l ez i j i j e l es en i w an del bah n o z i r o m a el i s en h al l e i z l et a 1893 ( Sz c z aw n o -Zdr ó j , Bad Sal z br u n n , w an del bah n , el i s en h al l e, 2 0 16) . Fi g u r e 13 . On e o f t h e s i t es o f t h e P o l i s h t h er m al s p a Sz c z aw n o -Zdr ó j ( G er m an : Bad Sal z br u n n ) i n Lo w er Sl es i a i s a w o o den w an del bah n o r el i s en h al l e fr o m 1893 ( Sz c z aw n o -Zdr ó j , Bad Sal z br u n n , w an del bah n , el i s en h al l e, 2 0 16) . Sl i k a 14. Zn am en i t o s t p o l j s k eg a t er m al n eg a z dr av i l i š č a Ś w i er adó w -Zdr ó j ( n em . Bad Fl i n s ber g ) v Sp o dn j i Š l ez i j i j e o h r an j en l es en i w an del h al l e o z i r o m a do m z dr o j o w y i z l et a 1899, k i j e n ado m es >l v p o ž ar u l et a 1895 u n i č en i w an del h al l e ( Ś w i er adó w -Zdr ó j , Bad Fl i n s ber g , w an del h al l e, do m z dr o j o w y , 2 0 16) . Fi g u r e 14. On e o f t h e s i t es o f t h e P o l i s h t h er m al s p a Ś w i er adó w -Zdr ó j ( G er m an : Bad Fl i n s ber g ) i s t h e w o o den w an del h al l e o r do m z dr o j o w y i n Lo w er Sl es i a da>n g bac k t o 1899, w h i c h r ep l ac ed t h e w an del h al l e t h at w as des t r o y ed i n a fi r e i n 1895 ( Ś w i er adó w -Zdr ó j , Bad Fl i n s ber g , w an del h al l e, do m z dr o j o w y , 2 0 16) . Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 65 term alna zdravi li š č a, saj se Szczawno -Zdró j razteza na vi š i ni m ed 4 00 i n 4 3 0 m , Ś wi eradó w-Zdró j pa kar m ed 4 5 0 i n 7 10 m nad m o rjem . Nad 4 00 m lež i jo š e nekatera druga evro pska term alna zdravi li š č a, npr . Bad Gastei n (1002 m ) v Avstri ji , Bad Ai bli ng (4 92 m ) na Bavarskem v Nem č i ji , Bad Bo ll (4 27 m ) v Bad Vi r- tem bergu v Nem č i ji , Bad Rei chenhall (4 7 3 m ) na Ba- varskem v Nem č i ji , Bad Tö lz (65 8 m ) na Bavarskem v Nem č i ji , Banja I li dž a (4 90 m ) pri Sarajevu v Bo sni i n Hercego vi ni , Gö ggi ngen (4 8 8 m ) v dež eli Bad Vi r- tem berg na Nem š kem , Karlo va Studá nka / Bad Karlsbrunn (7 7 5 m ) v Š lezi ji na Č eš kem (sli ka 15 ), Karlo vy Vary (4 4 7 m ) v Karlo varskem o kraju na Č e- š kem i dr . I n tudi v teh kraji h so po leg w an del bah n o v po go ste tudi druge lesene stavbe. V preteklo sH je bi lo na tem o bm o č ju leseni h ali vsaj delno leseni h stavb s predalč asHm i stenam i bi - stveno več ko t danes, ko se tudi tam na splo š no uve- ljavlja zi dana gradnja. M ed peHntri deset leseni h ali i z lesa zgrajeni h po kri Hh sprehajali š č so di tudi w an del bah n (sli ka 16) i z Zdravi li š č a Ro gaš ka SlaHna, ki so ga lastni ki i n zdra- Sl i k a 15. V č eš k em t er m al n em z dr av i l i š č u K ar l o v a St u dá n k a ( n em . Bad K ar l s br u n n ) v Š l ez i j i s o p o v s em l es en i i n š e dan es o h r an j en i w an del bah n z g r adi l i o k r o g l et a 1880 ( K ar l o v a St u dá n k a, w an del bah n , 2 0 16) . Fi g u r e 15. I n t h e Cz ec h t h er m al s p a K ar l o v a St u dá n k a ( G er m an : Bad K ar l s br u n n ) i n Sl es i a, t h e w o o den w an del bah n bu i l t ar o u n d t h e 1880 h as been p r es er v ed t o t h i s day ( K ar l o v a St u dá n k a, w an del bah n , 2 0 16) . Sl i k a 16. V Ro g aš k i Sl a>n i ( n em . Ro h i t s c h Sau er br u n n ) s o del o m a l es en i w an del bah n z g r adi l i m ed l e> 1842 i n 1843 . N a o bar v an i r az g l edn i c i i z l et a 1912 s o v i dn e p r v o t n e v i t r i n e m al i h p r o daj al n ( Ro g aš k a Sl a>n a, z dr av i l i š č a, w an del bah n , 2 0 17) . Fi g u r e 16. Th e p ar >al l y w o o den w an del bah n w as bu i l t i n Ro g aš k a Sl a>n a ( G er m an : Ro h i t s c h Sau er br u n n ) bet w een 1842 an d 1843 . I n t h e c o l o u r ed p o s t c ar d fr o m 1912 t h e s h o w c as es o f t h e s m al l s h o p s ar e c l ear l y v i s i bl e ( Ro g aš k a Sl a>n a, t h er m al s p as , w an del bah n , 2 0 17) . Sl i k a 17. V 3 0 . l e>h 2 0 . s t o l et j a j e w an del bah n v Ro g aš k i Sl a>n i do bi l n ek o l i k o s p r em en j en o p o do bo v i t r i n i n v h o do v v p r o daj al n e. N ek aj l et p o z n ej e s o v i t r i n e z aš č i >l i s k o v i n s k i m i r o l o j i , k i s o s e o bdr ž al i do p o dr t j a s t av be 3 0 . ap r i l a 1982 ( Ro g aš k a Sl a>n a, z dr av i l i š č a, w an del bah n , 2 0 17) . Fi g u r e 17. I n t h e 193 0 s , t h e w an del bah n i n Ro g aš k a Sl a>n a s aw a s l i g h t m o di fi c a>o n i n t h e s h ap e an d i m ag e o f t h e s h o w c as es an d en t r an c es t o t h e s h o p s . A f ew y ear s l at er , t h e s h o w c as es w er e p r o t ec t ed w i t h m et al r o l l er bl i n ds t h at w er e p r es er v ed u n >l t h e dem o l i >o n o f t h e bu i l di n g o n 3 0 Ap r i l 1982 ( Ro g aš k a Sl a>n a, t h er m al s p as , w an del bah n , 2 0 17) . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 66 vi li š ki upravni ki v upo rabo javno sH predali leta 18 4 3 , po drli pa 3 0. apri la 198 2 bi stveno m anj em paHč ni vo di telji zdravi li š č a i n lo kalne po li Hke, ki ni so do u- m eli , kakš en arhi tekturni dragulj i m ajo v svo jem ev- ro psko po m em bnem zdravi li š č u. S stro ko vnjaki spo m eni š kega varstva so se raje pri č kali o nač i nu gradnje w an del bah n a, ki da je (za č uda) več ali m anj lesen i n o m etan, kar se ni kako r ne m o re š teH za ar- hi tekturo , ki jo je v SlaHni po trebno o hrani H. I n tako je naš e najpo m em bnejš e i n najstarejš e term alno zdravi li š č e za vedno i zgubi lo eno svo ji h arhi tekturni h i denHtet (sli ka17 ). 6 ZAK LJUČ K I 6 C O N C LUSI O N Les je bi l v preteklo sH v upo rabi tudi v o ko lju ev- ro pski h term alni h zdravi li š č . Po nam do sto pni h po - datki h so z nji m po kri ta sprehajali š č a gradi li v Avstri ji , na Č eš kem i n Po ljskem , v Bo sni i n Hercego - vi ni , v Nem č i ji , Ro m uni ji i n tudi v Slo veni ji v Ro gaš ki SlaHni . Z leso m so o d leta 18 23 pa do ko nca 19. sto - letja zgradi li 3 5 po kri Hh sprehajali š č o zi ro m a w an - del bah n o v ter nji m po zasno vi i n nam em bno sH so ro dni h stavb. Č eprav je to le slaba tretji na (28 , 4 3 % ) o d 123 do slej po znani h sprehajali š č , je vendarle m o go č e ugo to vi H po m em bno st lesa ko t gradi va pri nastajanju i n razvo ju evro pske term alno -zdravi li š ke arhi tekture ter o prem e, saj lesa ni so upo rabljali le za gradnjo najpo m em bnejš i h zdravi li š ki h stavb, am pak tudi za razli č ne pavi ljo ne, ki so po kri vali m i - neralne vrelce (npr . pred leH o bno vljen pavi ljo n nad vrelcem m i neralne vo de v Spo dnji Ko stri vni ci za- ho dno o d Ro gaš ke SlaHne), vrem enske i n pro dajne hi š i ce, o graje, klo pi , sm etnjake, brvi ter m o sto ve. Z leso m so neko č o grajevali tudi zunanje ko palne ba- zene. Zato lahko les š tejem o za po m em bno gradi vo tudi v term alno zdravi li š kem o ko lju. 7 PO VZE TE K 7 SUM M A RY The o ldest and at the sam e Hm e m o st i m po r- tant Euro pean therm al spas have been develo pi ng fo r centuri es. Ho wever , m o st o f them o btai ned thei r co re i m ages and structures at the begi nni ng o f the 19th century, when therm al spa adm i ni straHo ns and thei r o wners started co nstrucHng o ther i m po rtant bui ldi ngs alo ngsi de the central therm al spa bui l- di ngs and the so -called assem bly ro o m s at health reso rts (Kurhaus, Kursalo n, etc. ), nam ely the co ve- red pro m enades o r bui ldi ngs wi th di ff erent nam es such as w an del bah n , w an del h al l e, k o l o n ade, el i s en - h al l e, g al er i e, k o n c er t r o t u n de, k u r p r o m en ade, k u r - s al o n , o r an g er i e, p o k r i v en o š et al i š t eand t r i n k h al l e. Even tho ugh they had di ff erent nam es and were de- si gned fo r as m uch as si xteen di ff erent uses and ac- Hvi Hes, these bui ldi ngs shared a uni fi ed purpo se. They were all pro m enade venues o r gatheri ng pla- ces, o r , i n sho rt, places where the health spa guests spent thei r lei sure Hm e. Spare Hm e was o ne thi ng that the guests had plenty o f, so the health spa ad- m i ni straHo ns i nvested i n di ff erent acHvi Hes to help thei r guests fi ght o ff bo redo m and lure them to the co vered pro m enades by o rgani zi ng di ff erent acHvi - Hes whi ch enabled them to have fun and, o f co urse, spend m o re m o ney. W an del bah n s and bui ldi ngs si m i lar i n co nstruc- Ho n and purpo se were bui lt wi th sto ne, bri ck, li m e m o rtar, wo o d, glass, cast-i ro n and a num ber o f o ther types o f m etals, whi ch are used i n co nstruc- Ho n i n general. The use o f wo o d i s especi ally i nte- resHng, even tho ugh i t was no t a wi dely-spread pracHce. No netheless, wo o d was used fo r li ghter and si m pler co nstrucHo ns (e. g. the w an del bah n i n the Austri an health spa Bad Glei chenberg), as well as fo r m o re challengi ng o nes wi th the po st-and- beam walls, that are m o st co m m o n i n Germ any (e. g. the w an del h al l ei n the Germ an therm al spa Bad Sal- zungen). Acco rdi ng to the data avai lable to us, 123 co ve- red pro m enades were bui lt acro ss Euro pe i n 102 di f- ferent therm al spas. Usually o nly o ne pro m enade was bui lt i n a therm al spa, rarely two , and i n o nly o ne case fo ur . Out o f the 123 co vered pro m enades 3 5 o f them were co m pletely o r parHally m ade o f wo o d. Up to the present day o nly 14 wo o den co ve- red pro m enades were preserved, but they are sHll well m ai ntai ned and i n full use. W hen lo o ki ng at these 3 5 wo o den co vered pro - m enades fro m a fi ne arts po i nt o f vi ew, the desi re o f the cli ents to lo o k fo r aIracHve co nstrucHo n so - luHo ns can easi ly be seen as a reference to the arc- hi tectural elem ents o f the earli er peri o ds, whi ch were di ctated by the pri nci ples o f o ri gi nali ty and ap- peal. I n tryi ng to m eet these req ui rem ents the de- si gners co ncei ved bui ldi ngs whi ch rarely lo o ked ali ke, and a num ber o f stri ki ng desi gn features can Hazler , V. : Leseni w an del bah n i evro pski h term alni h zdravi li š č Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 67 be detected, such as the co m pletely wo o den el i s en - h al l u i n the Szczawno -Zdró j therm al spa (Germ an: Bad Salzbrunn) and the wo o den w an del h al l u i n the Ś wi eradó w-Zdró j therm al spa (Germ an: Bad Fli ns- berg) i n the Spo dnje Saš ko spa i n Po land. Despi te the beli ef that wo o d i s no t the m o st du- rable m ateri al, the Euro pean co vered pro m enades have pro ved that they can easi ly co m pete wi th bri ck-bui lt co vered pro m enades. Acco rdi ng to the data avai lable to us, the o ldest and best-preserved Euro pean co vered pro m enade i s m ade o f wo o d; that i s the w an del h al l ei n the Germ an therm al spa Bad Bo ll bui lt i n 18 23 . Thi s i s fo llo wed by the wo o - den wandelhalle i n the Germ an Bad Rehburgu bui lt between 18 4 3 and 18 4 4 , a0er whi ch the pracHce o f wo o d co nstrucHo n sto pped fo r a num ber o f years. A co m pletely wo o den k o l o n adawas bui lt as late as i n 18 7 5 i n the Ro m ani an therm al spa Buzi aş , and i s no w bei ng system aHcally reno vated. Thi s peri o d was fo llo wed by years o f i nacHvi ty, up unHl the 18 8 0s and 18 90s, when the co nstrucHo n o f wo o den co vered pro m enades becam e m o re co m m o n, espe- ci ally i n hi gher placed areas wi th plenty o f wo o d, such as tho se that are to day part o f the Czech Re- publi c, Po land, and Austri a. Aro und 18 95 , the o nly kno wn wo o den w an del bah n was co nstructed i n what i s no w Bo sni a and Herzego vi na, i n the Banja I li dž a therm al spa near Sarajevo , altho ugh thi s was then rem o ved fro m thi s lo caHo n a0er 1920 fo r an unkno wn reaso n. At present, there are o nly 14 wo o den co vered pro m enades i n Euro pean therm al spas. Unfo rtuna- tely, these do no t i nclude the co vered pro m enade o r w an del bah n fro m Ro gaš ka SlaHna, whi ch was bui lt m ai nly usi ng wo o d between 18 4 2 and 194 3 , and whi ch, alo ngsi de the assem bly ro o m s at the health reso rt, was co nsi dered to be the m o st repre- sentaHve bui ldi ng o f m o dern Austri an and later o f Yugo slavi an therm al spas. The uni nfo rm ed o wners o f the spa dem o li shed the w an del bah n o n 3 0 Apri l 198 2, just o ne day befo re the labo ur day celebra- Ho n. To day a co ncrete plaGo rm stands i n i ts place, wi th a large co ncrete ho tel to weri ng behi nd i t. VI RI RE FE RE N C E S Alle Therm en i n Deutschland (24 3 )-Therm encheckhIps. Retri eved fro m : //www. therm encheck. co m /therm en/deutschland-12/ (24 . 1. 2018 ). Alle Therm en i n Ö sterrei ch - W ellness Gutschei ne Therm e | Ther- m en. at. Retri eved fro m : hIp: //www. therm en. at/ (24 . 1. 2018 ). Banjski - BH Turi zam . Retri eved fro m : hIp: //www. vi si tm yco untry. net/bo sni a_ herzego vi na/bh/i ndex. php/turi zam /banjski (25 . 1. 2018 ). Buzi aș - W i ki pedi a. Retri eved fro m : hIps: //en. wi ki pedi a. o rg/wi ki / Buzi aș , prevzeto (27 . 12. 2017 ). Gerhart Hauptm ann - W i ki pedi ja, pro sta enci klo pedi ja. Retri eved fro m : hIps: //sl. wi ki pedi a. o rg/wi ki /Gerhart_ Hauptm ann (8 . 2. 2018 ). Hadž i dervi š agi ć , D. (2014 ). Anali za hi sto ri jsko g razvo ja banjsko g parka I li dž a – Sarajevo . Naš e š um e, 13 (3 6-3 7 ) 3 8 – 4 4 . Retri eved fro m : hIps: hIp: //www. usi Gbi h. ba/do kum enH/caso pi s/nase- sum e3 6-3 7 . pdf, prevzeto (10. 12. 2017 ). Hazler , V. (1999). Po dreH ali o bno vi H. Zgo do vi nski razvo j, anali za i n m o del etno lo š kega ko nservato rstva na Slo venskem . Zalo ž ba Ro kus. Ljubljana. Hazler, V. (2017 ). V Ro gaš ki SlaHni so i m eli w an del bah n . Glasni k SED, 5 7 (1-2), 108 – 114 . Hazler , V. (2017 ). O w an del bah n u i z Ro gaš ke SlaHne i n drugi h so - ro dni h stavbah evro pski h term alni h zdravi li š č . Kro ni ka, 65 (2), 23 3 -25 0. Katalo g pro jekata zdravi li š ko g turi zm a / catalo gu. Retri eved fro m : hIps: //zdravlje. go v. hr/UserDo csI m ages/do kum enH/Plano vi , % 20i z- vi je% C5 % A1% C4 % 8 7 a% 20i % 20o dluke/Katalo g% 20pro jekata% 2 0zdravstveno g% 20turi zm a. pdf (25 . 1. 2018 ). Lazari ni , F. (2007 ). Ne po znam drž ave, kjer bi se do ključ ni h grajski h arhi tektur o bnaš ali tako neo dgo vo rno . Po go vo r z dr . I vano m Sto parjem . Um etno stna kro ni ka, 17 , 17 – 20. Sapač , I . & Lazari ni , F. (2015 ). Arhi tektura 19. sto letja na Slo ven- skem . M uzej za arhi tekturo i n o bli ko vanje, Fakulteta za arhi tek- turo , Ljubljana. Seznam to pli c v Slo veni ji - W i ki pedi ja, pro sta enci klo pedi ja. Retri e- ved fro m : hIps: //sl. wi ki pedi a. o rg/wi ki /Seznam _ to pli c_ v_ Slo - veni ji (24 . 1. 2018 ). Spa to wns i n the Czech Republi c - W i ki pedi a. Retri eved fro m : hIps: //en. wi ki pedi a. o rg/wi ki /Spa_to wns_i n_the_Czech_Repu- bli c (25 . 1. 2018 ). Spa & W ellness - Po land. Retri eved fro m : hIps: //www. po land. tra- vel/en-gb/spa--wellness (24 . 1. 2018 ). Sto par , I . (1967 ). Ro gaš ka SlaHna v luč i spo m eni š kega varstva / Ro - gaš ka SlaHna so us l‘angle de la co nservaHo n des m o num ents. Zavo d za spo m eni š ko varstvo SRS, 5 5 – 66. Sto par , I . (197 3 ). Ro gaš ka SlaHna. 4 0. zvezek Zbi rke vo dni ko v Kul- turni i n naravni spo m eni ki Slo veni je. Zavo d za spo m eni š ko var- stvo SRS, Ljubljana. Sto par , I . (1996). Um etno stni spo m eni ki (Ro gaš ka SlaHna). Enci klo - pedi ja Slo veni je 10, M ladi nska knji ga, 25 4 . Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 Hazler , V. : W o o den w an del bah n s i n Euro pean therm al spas 68 Therm al Spas i n Ro m ani a - Tri pAdvi so r . Retri eved fro m : hIps: //www. tri padvi so r . i t/AIracHo ns-g294 4 5 7 -AcHvi Hes-c4 0- t25 5 -o a20-Ro m ani a. htm l (25 . 1. 2018 ). The 10 Best Spas & W ellness Centers i n Belgi um - Tri pAdvi so r . Re- tri eved fro m : hIps: //www. tri padvi so r . co m /AIracHo ns- g18 8 63 4 -AcHvi Hes-c4 0-Belgi um . htm l (25 . 1. 2018 ). Vardjan, F. (2004 ). Ro gaš ka SlaHna. Spreho d sko zi č as. Njene zgradbe i n parki . Druš tvo pri jateljev, Ro gaš ka SlaHna. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 69 FO RE SD A – N a g o z d u t e m e l j e č e m e d s e k t o r s k e v r e d n o s t n e v e r i g e z a p o s p e š e v a n j e i n o v a c i j i n k o n k u r e n č n o s ti v Po d o n a v j u Eri ka ValenHnč i č , Lesarski gro zd Go zdno -lesna i ndustri ja v Po do navski regi ji i m a veli k po tenci al po staH go ni lna si la trajno stnega i n ko nkurenč nega bi o -go spo darstva. Vendar pa je na m akro -regi o nalni ravni ko nkurenč no st go zdno -lesar- skega sekto rja precej o slabljena, saj pri m anjkuje znanja, o slabljena je zaradi ni zke sto pnje i nter - naci o nali zaci je m ali h i n srednji h po djeHj, nezado st- nega č ezm ejnega usklajevanja m ed gro zdi i n i nsHtuci jam i ter zaradi tež av pri trž enju razi sko valni h rezultato v i n po m anjkanja kulture i no vaHvno sH, kar je znač i lno zlasH za jugo vzho dne regi je. Po leg tega je go zdno -lesni sekto r pri zadet i n o slabljen tudi za- radi po dnebni h sprem em b, tekm o vanja za lesne vi re, sprem i njajo č i h se ž i vljenjski h po treb, vse več je zahtevno sH pro i zvo dni h pro ceso v i n po m anjkanja preno vljene kvali fi ci rane delo vne si le. Osno vni ci lj pro jekta FORESDA je po dpreH preo bli ko vanje klasi - č ne go zdno -lesne i ndustri je v trajno stno pro i zvo dnjo z i no vaHvni m transnaci o nalni m i n m edsekto rski m pri sto po m . Do sedaj so o bli ko vani transnaci o nalna strate- gi ja razvo ja sekto rja ter akci jski nač rH po sam ezni h parterjev pro jekta. Vzpo stavljajo se o m rež ja za so - delo vanje na pri o ri tetni h razvo jni h po dro č ji h, po - teka m ento ri ranje m ed partnerji ter vzpo stavljanje pi lo tni h i no vaci jski h o ko li j. Glavni nam en slo ven- skega pi lo tnega i no vaci jskega o ko lja je o bli ko vanje i n prei zkuš anje i no vaHvni h leseni h i zdelko v za zuna- njo upo rabo , saj se le-ta v zadnji h leHh po več uje, ž i - vljenjska do ba teh i zdelko v pa je relaHvno kratka. Po dro č je zago tavljanja trajno sH lesa v zunanji upo - rabi je si cer eno po m em bnejš i h na po dro č ju zago - tavljanja kvali tetne lesene gradnje. V tem ko ntekstu je bi la 14 . februarja o rgani zi rana v pro sto ri h BF o dli - č no o bi skana delavni ca za arhi tekte » Zaš č i ta, vgrad- nja i n upo raba lesa na pro stem « . RezultaH pro jekta dajejo drago cene po datke i n i nfo rm aci je za o bli ko - valce po li Hke tako na regi o nalni , naci o nalni ko t tudi na evro pski ravni . V naslednji h m eseci h bo do pro jektni partnerji pri č eli z o bli ko vanjem i no vaHvni h pro jektni h pred- lo go v, kjer bo zaznan i nteres po djeHj. Pro jekt FORESDA po teka v o kvi ru Po do navskega transnaci o nalnega pro gram a Evro pske ko m i si je. Pro - jekt se je pri č el januarja 2017 i n se bo zaključ i l juni ja 2019. Slo venska parterja na pro jektu sta Go zdarski i nš Htut Slo veni je i n Lesarski gro zd, vključ en pa je tudi Oddelek za lesarstvo , UNI LJ , BF. Vabljeni , da sle- di te delu na pro jektu tudi preko druž beni h o m rež i j Twi Ier , Facebo o k i n Li nkedi n! ● Fo r es da – s es t an ek k o n z o r c i j a v K u c h l u , Av s t r i j a, f ebr u ar 2 0 18 Le s /W o o d N o v i c e / N e w s Le s /W o o d N o v i c e / N e w s 7 0 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 I n m e m o r i a m : p r o f . d r . M i r k o Tr a t n i k ( 1938 – 20 18) pro f. dr . Leo n Oblak Bi o tehni š ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo M i rko Tratni k je bi l ro jen 16. 11. 193 8 v Celju. Po m aturi na prvi celjski gi m nazi ji se je vpi sal na Fa- kulteto za agro no m i jo , go zdarstvo i n veteri narstvo v Ljubljani , pred- ho dni co Bi o tehni š ke fakultete, i n si cer na go zdarski o ddelek, kjer je leta 1963 di plo m i ral. Po di plo m i je do zač etka služ enja vo jaš kega ro ka delal tri m esece na I nš Htutu za go zdno i n lesno go spo darstvo v Ljubljani , po o dsluž eni vo jaš č i ni pa se je leta 1964 zapo sli l v lesno i n- dustri jskem po djetju LI N (kasnejš i GLI N) v Nazarjah. V lesni i ndustri ji • č lan Ko m i teja za lesna tvo ri va pri FAO, • č lan Odbo ra za razvo j pri splo š - nem združ enju lesarstva pri GZS, • predsedni k Zveze i nž eni rjev i n tehni ko v go zdarstva i n lesarstva Slo veni je, • vo dja Strateš ke pano ž ne sku- pi ne za pri m arno i n fi nalno pre- delavo lesa pri M i ni strstvu za go spo darske dejavno sH, • č lan uredni š kega o dbo ra stro ko - vne revi je Les i dr . Z i zkuš njam i i n pri zadevni m delo m je o bli ko val bo gato i n razno vrstno bi bli o grafi jo , ki o bsega več ko t 3 5 0 del. J e avto r š tevi lni h znanstveni h i n stro ko vni h č lanko v, razi sko valni h i n stro ko vni h po ro č i l ter pri - spevko v na znanstveni h i n stro ko vni h ko nferencah, s kateri m i se je predstavi l tako do m a ko t v tuji ni . Svo je razi sko valne i zsledke je skrbno prenaš al v prakso . Zgledno pedago š ko delo pro f. dr . M i rka Tratni ka je bi lo prepo znavno po prakHč nem reš evanju pro - blem o v i n nazo rni h pri m eri h i z go spo darstva. Pestra pro blem aHka o rgani zaci je i n eko no m i ke lesarstva ter i ntenzi vno delo s š tudenH se i zkazuje v o bsež - nem š tevi lu sem i narski h i n di plo m ski h nalo g. V svo ji kari eri je pro f. Tratni k po uč eval več ko t 2000 š tuden- to v, do kateri h je bi l vedno zelo spo š tlji v. I m el je glo - bo k pedago š ki č ut. Ko t m ento r ali recenzent je so delo val pri več ko t 200 di plo m ski h nalo gah, bi l pa je tudi m ento r trem do kto rjem znano sH i n dvem a m agi stro m a znano sH. Pro f. dr . M i rko Tratni k je bi l več let vo dja Kate- dre za o rgani zaci jo i n eko no m i ko lesarstva. I zjem no skrb je nam enjal razvo ju katedre, zapo sleni m na ka- tedri i n stalni po vezavi katedre z go spo darstvo m . Vztrajno delo i n preuč evanje pro blem o v lesno pre- delo valne i ndustri je z vi di ka o rgani zaci je i n eko no - m i ke je pri po m o glo , da to pro blem aHko danes lesna i ndustri ja sprejem a i n se zani m a za njene i zsledke. Bi l je predsedni k o rgani zaci jskega o dbo ra pri o rga- si je nabral več ko t tri najst let delo vni h i zkuš enj. Leta 197 6 je na Bi o tehni š ki fakulteH, VTOZD za lesarstvo zapro si l za i zvo li tev v nazi v uni verzi tetnega uč i telja za š tudi jski predm et Eko no m i ka lesarstva i n bi l leta 197 7 i zvo ljen v nazi v do centa. Leta 198 3 je do kto ri - ral, naslo v njego ve di sertaci je pa je bi l Eko no m i ka o pHm i zaci je pro i zvo dnje i verni h plo š č glede na de- beli no i verni h plo š č i n vrste upo rabljenega lesa. Leto kasneje je bi l i zvo ljen v nazi v i zrednega pro feso rja za po dro č je Organi zaci je i n eko no m i ke lesarstva. V leHh služ bo vanja je po leg stro ko vnega, peda- go š kega i n razi sko valnega dela o pravljal š e š tevi lne nalo ge na Oddelku za lesarstvo i n Bi o tehni š ki fakul- teH. Bi l je: • predsto jni k Oddelka za lesarstvo i n več m andato v tudi nam estni k predsto jni ka, • vo dja Razi sko valnega i nš Htuta za lesarske razi - skave na Oddelku za lesarstvo , • predsedni k Uni verzi tetne ko m i si je za kadro vska vpraš anja, • č lan Sveta Bi o tehni š ke fakultete, • predsedni k skupš č i ne PORS za go zdarstvo , lesar- stvo , papi rni š tvo i n grafi ko , • č lan stalne stro ko vne ko m i si je za o bravnavanje go zdno -go spo darski h nač rto v pri Republi š kem se- kretari atu za km eHjstvo , go zdarstvo i n prehrano , Le s /W o o d N o v i c e / N e w s 7 1 Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 ni zaci ji m ednaro dnega znanstvenega si m po zi ja » W ays fo r i m pro vi ng wo o dwo rki ng i ndustry fo r transi Ho nal eco no m i cs« v Preddvo ru leta 2001, na katerem so stro ko vnjaki i z š tevi lni h drž av predstavi li svo je razi sko valne do sež ke. S so delavci na katedri je v o kvi ru Ljubljanskega po hi š tvenega sejm a leta 2004 o rgani zi ral o dm evno po sveto vanje na tem o » Pro ce- sni m anagem ent v pro i zvo dni h po djetji h« , ki so se ga udelež i li vo dstveni delavci m no gi h lesno i ndustri j- ski h po djeHj. Na po sveto vanju so go spo darstveni ki takrat i zkazali veli k i nteres za so delo vanje z Oddel- ko m za lesarstvo , po sebej pri reš evanju o rgani zaci j- ski h i n eko no m ski h pro blem o v v nji ho vi h po djetji h. V letu 2004 je bi l pro f. dr . M i rko Tratni k nam est- ni k pro dekana na Oddelku za lesarstvo . Zado lž en je bi l za pedago š ko dejavno st i n i m eno van za predsed- ni ka ko m i si je za preno vo š tudi ja lesarstva v skladu z bo lo njski m pro ceso m i n naci o nalno vi so ko š o lsko strategi jo . Ko m i si ja, ki jo je vo di l, je i zdelala elabo rat, v katerem so bi la predstavljena m eto do lo š ka i zho - di š č a, o bli ko vanje š tudi jskega pro gram a lesarstva s plani ranjem i n preso jo š tudi jske o brem eni tve š tu- denta, ter predlagani m predm etni ko m z natanč no razdelani m i predm etni m i vsebi nam i . Pi o ni rski pri - sto p k tem u zahtevnem u pro jektu je bi la o sno va tudi za delo na drugi h o ddelki h Bi o tehni š ke fakultete. Njego vo delo , njego ve o rgani zaci jske pa tudi č lo ve- š ke vredno te, predvsem pa i zjem na akHvno st na po - dro č ju preno ve š tudi ja lesarstva v skladu z Bo lo njsko deklaraci jo , so bi li glavni razlo gi , da je pro f. Tratni k prejel pri znanje Bi o tehni š ke fakultete za leto 2004 . Upo ko ji l se je leta 2006, vendar pa je v vseh kas- nejš i h leHh o bdrž al tesen sHk s stro ko , predvsem pa s svo ji m i so delavci . Od pro f. dr . M i rka Tratni ka sm o se veli ko nauč i li , po sebej radi se bo m o spo m i njali njego vi h ž i vljenjski h m o dro sH. Bi l je vedrega duha, i zjem no pri jeten so go vo rni k, ki se je vedno rad po - š ali l. Tudi o b naš i h zadnji h sreč anji h je i zž areval po - sebno ž i vljenjsko energi jo , zato nas je vest o njego vi nenadni sm rH 22. 1. 2018 š e to li ko bo lj pri zadela. Č u- Hm o bo leč o i zgubo , hkraH pa nas preveva tudi o b- č utek hvalež no sH, da je bi l to li ko let m ed nam i , naš ko lega i n pri jatelj. Ohrani li ga bo m o v najlepš em spo m i nu. V i m enu so delavcev Oddelka za lesarstvo ž alu- jo č i druž i ni š e enkrat i zrekam i skreno so ž alje. Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 2 V uvo dnem nago vo ru je M a j a M e h l i n i z p o s t a - v i l a p r e d n o s ti l e s e n i h g r a d e n j , k i n i s o p o v e z a n e l e s t r a j n o s t n i m n a č i n o m g r a d n j e , a m p a k t u d i s h i - t r o s t j o g r a d n j e , k a k o v o s t j o b i v a n j a , e n e r g e t s k o u č i n k o v i t o s t j o , p o t r e s n o v a r n o s t j o i n m ed drugi m po udari la: » I z k u š n j e k až ej o , da p r i n ač r t o v an j u p o - g o s t o p r ev eč r az m i š l j am o o u m es >t v i , o bl i k ah i n bar v n i u s k l aj en o s > i z del k a o z i r o m a o bj ek t a, p r em al o p a s e p o g l o bi m o v det aj l e i n l as t n o s > i z br an i h m a- t er i al o v t er s t em p o v ez an o fu n k c i o n al n o s t o bj ek t a s k o z i dal j š e č as o v n o o bdo bj e. N ar o č n i k i v s e p r er adi i n p r ep o g o s t o i z bi r aj o i z del k e i n o bj ek t e n a p o dl ag i r en der j ev o z i r o m a fo t o g r afi j o bj ek t o v n a dan v s el i - t v e. To r ej t ak r at , k o j e l es v bar v ah , z a k at er e v em o , da n e bo do t r aj al e. Tak o s e n a s v o j i h z v edav i h p o t eh p o do m ač i h k r aj i h s r eč u j em o t u di s p r i z o r i n een ak o - m er n o t em n o , s k o r aj č r n o o bar v an eg a l es a, s p r i z o r i def o r m i r an eg a i n p o p o k an eg a l es a, s p r i z o r i p r eh i t r o p r o p adl i h o bj ek t o v .« Le n k a K a v č i č , a r h i t e k t a , k i j e s s v o j i m p r o j e k - t o m O d p r t e h i š e Sl o v e n i j e z a z n a m o v a l a p o j e m f u n k c i o n a l n e g r a d n j e v Sl o v e n i j i , je predstavi la po m en i n vpli v bi valni h pro sto ro v na razm i š ljanje i n ž i vljenje: » Bi v al n i p r o s t o r i n as i n n aš n ač i n ž i v l j en j a o p r edel j u j ej o bo l j , k o t s m o p r i p r av l j en i p r i z n a>. Le- s en a g r adn j a n as l j u di p o n o v n o p o v ez u j e z n ar av o , o d k at er e s m o s e o ddal j i l i .« M i h a Hu m a r , d e k a n Bi o t e h n i š k e f a k u l t e t e Un i - v e r z e v Lj u b l j a n i , j e s v o j o p r e d s t a v i t e v i z k o r i s ti l t u d i z a p o z d r a v i n vsem udelež encem po jasni l: » N a Bi o - t eh n i š k i fak u l t e> m o č n o p o dp i r am o r az i s k o v an j e dr u ž ben o r el ev an t n i h p o dr o č i j . En o i z m ed n j i h j e p r av g o t o v o l es i n l es en a g r adn j a. Sk u p aj s p o dj et j i s m o r az v i l i r eš i t v e z a n o v e n ač i n e z aš č i t e, k i j i h s edaj s k u - p aj s š t u den > t es >r am o n a r az l i č n i h l es n i h m at er i a- l i h .« V nadaljevanju se je M i ha Hum ar, predavatelj Oddelka za lesarstvo , o sredo to č i l na p r e d s t a v i t e v p r e t e k l i h p r a k s z a š č i t e l e s a i n p o j a s n i l , z a k a j j i h d a n e s n e u p o r a b l j a m o (prepo vedane zaradi negaHv- nega vpli va na o ko lje ali nepri m erne za zaš č i to pri gradnji z leso m ). Glavni po udarek predavanja je bi l na p r e d s t a v i t v i v r e m e n s k i h v p l i v o v n a l e s :» V Sl o v e- n i j i , š e p o s ebej v Lj u bl j an s k i k o t l i n i , s o r az i s k av e p o - k az al e, da v r em en s k e r az m er e m o č n o p o s p eš u j ej o bar v n e s p r em em be i n r az k r o j l es a, k ar p o m en i , da m o r am o bi > š e p o s ebej p o z o r n i n a z aš č i t o l es a. I z - br a> m o r am o n e s am o p r av i n ač i n , am p ak t u di u s t r e- z n o s r eds t v o z a z aš č i t o , n p r . n aj v eč o k en u n i č i j o l es n e g l i v e, z at o o k n a i n dr u g e i z del k e z aš č i >m o s s r eds t v i , k i p r ep r eč u j ej o n j i h o v r az v o j .« O p r e d n o s ti h i n p a s t e h l e s e n e g r a d n j e n a d e l a v n i c i Za š č i t a , v g r a d n j a i n u p o r a b a l e s a n a p r o s t e m Ti na Dro lc, zunanja so delavka za po dro č je ko m uni kaci je z m edi ji Bi o tehni š ka fakulteta V sredo , 14 . februarja 2018 , je na Bi o tehni š ki fakulteH Uni verze v Ljubljani po tekala delavni ca Zaš č i ta, vgradnja i n upo raba lesa na pro stem , ki se jo je udelež i lo več ko t 200 arhi tekto v, urbani sto v, pro i zvajalcev i n po tenci alni h kupcev leseni h hi š . Razi sko valci i n stro ko vnjaki s po dro č ja leseni h gradenj so z ž eljo , da se o hrani po zi Hvni trend rasH leseni h gradenj, udelež encem predstavi li zadnje razi skave, po vezane s staranjem i n zaš č i to lesa ter pri m ere do bri h i n slabi h praks o bno ve zaš č i teni h o bjekto v o zi ro m a leseni h no vo gradenj. Lenka Kavč i č je uvo do m a po udari la funkci o nalne predno sH bi vanja v leseni h stavbah, M i ha Hum ar je pred- stavi l pri m ere zaš č i te lesa v preteklo sH i n danes, po m en upo rabe ustrezni h lesni h vrst i n ustreznega zaš č i t- nega sredstva ter ugo to vi tve razi skav pri sprem ljanju vpli va kli m e na les v Slo veni ji , Bo š tjan Lesar je predstavi l razli č ne, predvsem naravne nač i ne zaš č i te lesa pro H pro ceso m razgradnje z gli vam i , Sam o J ereb je predstavi l po m en i n sto ri tev ko ntro le kako vo sH lesa ter ko ntro le kako vo sH po sto pko v zaš č i te lesa, Renata Pam i ć je predstavi la pri m ere do bri h i n slabi h praks o bno ve spo m eni š ko zaš č i teni h ali starejš i h leseni h o b- jekto v, Alo jz Grabner je predstavi l zako no dajo i n i zpo stavi l zahtevo EU po regi straci ji upo rabljeni h kem i kali j za zaš č i to lesa, Davo r Krž i š ni k je predstavi l zadnje razi skave, po vezane s trajno stjo i n z barvni m i sprem em - bam i lesa, i zpo stavljenega na pro stem , Grego r Rep pa so do bna zaš č i tna sredstva, ki ji h z razvo jem nenehno i zbo ljš ujejo i n pri lagajajo trendo m na tem po dro č ju. Le s /W o o d N o v i c e / N e w s Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 3 Sledi lo je predavanje Bo š t j a n a Le s a r j a , p r e d a - v a t e l j a O d d e l k a z a l e s a r s t v o Bi o t e h n i š k e f a k u l t e t e Un i v e r z e v Lj u b l j a n i , ki je po dro bno predstavi l re- zultate razi skave o m o ž ni h nač i ni h i n sredstvi h za na- ravno , nebi o ci dno zaš č i to lesa: » Les en e o bj ek t e j e p o t r ebn o z aš č i >> n a n ač i n i n s s r eds t v i , k i bo do o m o g o č al i p o dal j š an j e n j i h o v e ž i v l j en j s k e do be o z i - r o m a bo do n a č i m bo l j n ar av en n ač i n u p o č as n i l i s t a- r an j e l es a. N a o ddel k u s m o v s o del o v an j u z dr u g i m i r az i s k o v al n i m i i n s >t u c i j am i do m a i n v t u j i n i t er z g o - s p o dar s t v o m r az v i l i n o v a z n an j a i n r eš i t v e, k i j i h s edaj t es >r am o v p r ak s i .« Sledi la je nji ho va predsta- vi tev, ki je vsebo vala tudi nazo rno predstavi tev de- tajlo v i n razlago pro ceso v razgradnje lesa z gli vam i , bi o ci dne zaš č i te i n po sto pko v m o di fi kaci je lesa. Sa m o Je r e b i z p o d j e t j a Bu r e a u Ve r i t a s d . o . o . j e p r e d s t a v i l p o s t o p e k t e r p o m e n k o n t r o l e k a k o v o s ti l e s a i n k o n t r o l e k a k o v o s ti i z v e d e n i h p o s t o p k o v z a - š č i t e .V po djetju tako i zvajajo pregled ž aganega lesa, hlo do vi ne, leseni h palet, pelet i n bi o m ase, o tro š ki h i gral i n drugi h leseni h i zdelko v. I zpo stavi l je, da je pri leseni gradnji po m em bna vlaž no st lesa, ne sam o na po vrš i ni , am pak predvsem v no tranjo sH: » V l až n o s t v p l i v a n e s am o n a g r adn j o o z i r o m a p r i p r av o z a g r adn j o , am p ak t u di n a ž i v l j en j s k o do bo o bj ek t a.« Re n a t a Pa m i ć z Za v o d a z a v a r s t v o k u l t u r n e d e - d i š č i n e Sl o v e n i j e j e p r e d s t a v i l a p r i m e r e o b n o v e i n n o v o g r a d n j e l e s e n i h p r e d v s e m k u l t u r n o z g o d o v i n - s k i h o b j e k t o v .Po udari la je, da so v o spredju nač rto - valcev o bno ve ali no vo gradnje leseni h o bjekto v prav go to vo pri kaz funkci o nalno sH, zani m i va um esHtev v pro sto r , m anj pa lastno sH lesa. Na prakHč ni h pri m eri h slabi h i n do bri h praks je razlo ž i la po m en upo rabe ne- zaš č i tenega m ateri ala i n spo š to vanje njego vi h znač i l- no sH, saj se zaradi nepo znavanja lastno sH lesa i n njego ve zaš č i te veli ko nač rto valcev pri o bno vi o bjek- to v raje o dlo č i za druge m ateri ale, ki pa po vsem spre- m eni jo kulturno zgo do vi nski po m en o bjekta. Al o j z Gr a b n a r , d i r e k t o r Ur a d a RS z a k e m i k a l i j e , j e i z p o s t a v i l , d a j e p o l e g u s t r e z n o s ti z a š č i t n e g a s r e d s t v a i n n a č i n a z a š č i t e p o m e m b n a t u d i z a k o n - s k a p o d l a g a , k i u r e j a b i o c i d n e p r o i z v o d e .Evro pska uni ja je nam reč za zm anjš anje tveganja za o ko lje i n č lo veka sprem eni la o zi ro m a po eno Hla po dro č je nadzo ra nad kem i kali jam i . Pri sveto vanju i n upo rabi bi o ci dni h pro i zvo do v je po trebno v si stem u Urada RS za kem i kali je preveri H, ko li ko č asa i n za kateri nač i n upo rabe je bi o ci dni pro i zvo d regi stri ran. Za vsa stro ko vna vpraš anja je po nudi l tudi po m o č stro ko v- njako v na uradu. D a v o r K r ž i š n i k , m l a d i r a z i s k o v a l e c z O d d e l k a z a l e s a r s t v o , j e p r e d s t a v i l , z a k a j s o z a d n j e r a z i s k a v e n a o d d e l k u p o l e g f u n k c i o n a l n o s ti m a t e r i a l o v u s m e r - j e n e t u d i v p r e u č e v a n j e z a š č i t e l e s a z a u p o č a s n i t e v s t a r a n j a i n z a z a g o t a v l j a n j e ž e l e n e g a e s t e t s k e g a v i - d e z a l e s a .Opo zo ri l je, da je po leg energetske i n dru- gi h vredno sH lesene gradnje v o spredju vse bo lj estetska funkci ja, ki pa jo m o ram o skrbno nač rto vaH: » N a o ddel k u ž e dal j č as a r az i s k u j em o t u di es t et s k e s p r em em be r az l i č n i h v r s t l es a, k i s o n ez aš č i t en e al i z aš č i t en e n a r az l i č n e n ač i n e i n z r az l i č n i m i s r eds t v i , v s e p a s o n a p r o s t em i z p o s t av l j en e v r em en s k i m de- j av n i k o m .« St r o k o v n i d e l p r e d a v a n j j e z a k l j u č i l G r e g o r Re p , r a z i s k o v a l e c v p o d j e t j u Si l v a p r o d u k t d . o . o . , k i j e p r e d s t a v i l z a d n j e r a z i s k a v e s p o u d a r k o m n a z n a - P r o f . dr . M i h a Hu m ar , dek an Bi o t eh n i š k e fak u l t et e Le s /W o o d N o v i c e / N e w s Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 4 n j u i n r e š i t v a h , k i j i h p o n u j a j o . Ta k o s e t u d i z a š č i t n a s r e d s t v a r a z v i j a j o s k l a d n o z v s e b o l j s t r o g i m i d r u ž - b e n i m i z a h t e v a m i p o v a r n i i n n a r a v i p r i j a z n i u p o - r a b i b i o c i d o v . V po sto pku regi straci je so no va zaš č i tna sredstva, ki o m o go č ajo naravi i n č lo veku bo lj pri jazno upo rabo ter uč i nko vi to upo č asnjujejo staranje i n pro padanje lesa. P r e d s t a v i l j e t u d i d v e n o v i , n e b i o c i d n i m e t o d i z a z a š č i t o l e s a : t e r m i č n o m o d i fi k a c i j o l e s a i n z a š č i t o l e s a z v o d n o e m u l z i j o n a r a v n e g a v o s k a , k i š č i ti i z p o s t a v l j e n l e s p r e d p r e - k o m e r n i m n a v l a ž e v a n j e m .S tem zago tavljajo daljš o ž i vljenjsko do bo leseni h zgradb i n i zdelko v ter hkraH na naravi pri jazen nač i n o hranjajo nji ho vo estetsko vredno st. V zaključ ku so udelež enci č esHtali o rgani zato r- jem za vsebi nsko do bro delavni co ter se pri po ro č i li za naslednjo , predvsem so si ž eleli več pri m ero v do - bri h praks i n ko nkretni h reš i tev za zagate pri nač rto - vanju leseni h gradenj. Delavni ca je bi la o rgani zi rana v o kvi ru pro jekta FORESDA, v katerem ko t partnerja so delujeta Go zdarski i nš Htut Slo veni je i n Lesarski gro zd. Pri o rga ni zaci ji i n pro m o ci ji delavni ce pa so so delo vali š e Oddelek za lesarstvo Bi o tehni š ke fakultete Uni - verze v Ljubljani , Druš tvo lesarjev Slo veni je, Si lva- pro dukt d. o . o . , Bureau Veri tas d. o . o . i n Odprte hi š e Slo veni je. ● KO C l e s 2. 0 - K o m p e t e n č n i c e n t e r z a r a z v o j k a d r o v v l e s a r s t v u s e k m a l u i z t e č e Eri ka ValenHnč i č , Lesarski gro zd Ko m petenč ni center za razvo j kadro v v lesar - stvu 2. 0 (www. ko cles. si ) je dve leH trajajo č pro jekt, ki se v naslednji h m eseci h i zteč e. Pro jekt je po dprl Di rekto rat za lesarstvo i n m u v ta nam en zago to vi l 5 60. 000 EUR sredstev. V pro jektu so deluje 3 5 part- nerjev, o d tega 27 po djeHj s po dro č ja lesarske pa- no ge i n 8 drugi h o rgani zaci j. Pro jekt je za razli ko o d o stali h ko m petenč ni h centro v ci ljno usm erjen, saj ž eli m o , da vsako po djetje naredi o z. do sež e vsaj eno sprem em bo v svo jem po slo vnem pro cesu, sto ri tvi ali razvo ju pro dukta ter s tem o krepi svo jo ko nku- renč no st. Glavna fo kusna po dro č ja uspo sabljanj so : di zajn m anagem ent i n znam č enje, vo denje ter uvajanje sprem em b ter po slo vni h i zbo ljš av v po djetje, trž enje, pro daja i n ko m uni kaci ja. V o kvi ru teh fo kusni h po - dro č i j je bi lo v zadnjem letu i n po l i zvedeni h prek 4 8 0 uspo sabljanj z več ko t 3 . 7 7 0 udelež enci . M ed drugi m so bi li i zvedeni tudi š tudi jsko -po slo vni o bi ski v I tali ji , Nem č i ji ter ZDA. V teku so tudi no tranja uspo sablja- nja, ki ji h za po djetja partnerje i zvajajo i zo braž evalne o rgani zaci je - partnerji pro jekta KOCles 2. 0. Glavni nam en teh uspo sabljanj je reš evanje ko nkretni h pro - blem o v, s kateri m i se po djetja sreč ujejo v pro i zvo d- nem pro cesu. Z uspo sabljanji so partnerji ž e uspeli do seč i ko nkretne i n m erlji ve uč i nke v praksi , kar tudi po m eni , da KOCles 2. 0 do sega ž elene ci lje. Pred nam i je š e zaključ no o bdo bje, ko bo do partnerji zaključ i li z nač rto vani m i uspo sabljanji ter se po sveHli do seganju po slo vni h uč i nko v na tej o s- no vi ter po ro č anju o rezultaHh. Vsekako r m eni m o , da je pro jekt do segel i n celo presegel zač rtane ci lje, ter bi nadaljevanje to vrstne po dpo re po djetjem v pano gi tudi v pri ho dnje bi lo treba ne sam o o hrani H tem več tudi nadalje razvi jaH . ● Le s /W o o d N o v i c e / N e w s Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 5 So delavci i z ustano ve » Drvno tehno lo š ki o dsjek Š um arsko g fakulteta Sveuč i li š ta u Zagrebu« so zaklju- č i li delo na pro jektu » I zgradnja hrvatsko ga d r v no teh- no lo š ko g n a zi vlja (DRVNA)« ki je bi l fi nanci ran v o kvi ru pro gram a » I zgradnja hrvatsko ga struko vno g nazi vlja« . Pro jekt DRVNA je i m el dva o sno vna ci lja, si stem aHč no zbi ran je i n pregled stro ko vnega i zrazo - slo vja na po dro č ju lesarstva i n njego vo po pulari za- ci jo . Osno vna nalo ga pro jekta DRVNA je bi la sestavi H bazo po datko v s po jm i i z lesarske stro ke, nji ho ve de- fi ni ci je i n nazi ve v hrvaš kem jezi ku ter prevo di v an- gleš ki i n nem š ki jezi k. Zbrano i zrazo slo vje se nahaja v elektro nski bazi e-Struna, kjer je do datno klasi fi ci - rano na pri po ro č ene, do pustne i n nepri po ro č ene ter na nareč ne i n zastarele i zraze (arhai zm e). Pro jekt je vo di la pro f. dr . sc. Vlatka J i ro uš -Raj- ko vi ć (Drvno tehno lo š ki o dsjek Š um arsko ga fakulteta Sveuč i li š ta u Zagrebu), na njem pa je so delo valo 29 so delavcev i z stro ke ter dva pri druž ena term i no lo ga i n svetni ka z i nsHtuci je » I nsHtut za hrvatski jezi k i je- zi ko slo vlje« . Pro jekt je tekel o d 1. o kto bra 2016. do 3 0. o kto bra 2017 . Z delo m na pro jektu so o bdelali i n do dali v bazo Struna 14 4 5 pri po ro č eni h hrvaš ki h i zrazo v, po leg tega pa so do dali š e 93 0 hrvaš ki h so - po m enk, razpo rejeni h v za to predvi dena po lja (do - pustni , nepri po ro č eni ter zastareli i n nareč ni i zrazi ). Nastali po jm o vni k je tro jezi č ni , saj hrvaš ke i zraze sprem lja š e 18 8 6 ekvi valento v v angleš kem i n 17 7 0 v nem š kem jezi ku. Lesarski i zrazi so javno do sto pni v term i no lo š ki bazi Struna (hIp: //struna. i hjj. hr/) o d sredi ne januarja 2018 . Abecedno urejen seznam i zrazo v pa je do sto pen preko po vezave hIp: //struna. i hjj. hr/bro wse/?pi d=4 5 Po dro bnejš e i nfo rm aci je o pro jektu DRVNA i n aktualne no vi ce so na razpo lago na spletni strani pro jekta hIp: //drvna. weebly. co m /. Upam o , da bo predstavljena baza lesarskega i z- razo slo vja v drago ceno po m o č š tudento m , predava- teljem i n stro ko vnjako m lesarske stro ke ter da bo zani m i va tudi i zven stro ke i n m ednaro dno . ● Hr v a š k o l e s a r s k o i z r a z o s l o v j e v j a v n o d o s t o p n i t e r m i n o l o š k i b a z i STRUN A ( h tt p : //s t r u n a . i h j j . h r /) Pro f. dr . Vlatka J i ro uš -Rajko vi ć Sveuč i li š te u Zagrebu, Š um arski fakultet, Zavo d za nam ješ taj i drvne pro i zvo de St r a t e š k a r a z v o j n o - i n o v a c i j s k a p a r t n e r s t v a k o t v z v o d z a i m p l e m e n t a c i j o s t r a t e g i j e p a m e t n e s p e c i a l i z a c i j e Sl o v e n i j e Eri ka ValenHnč i č , Lesarski gro zd Drž ava je leta 2016 je o kvi ru Strategi je pam etne speci ali zaci je 1 spo dbudi la nastanek Strateš ko Raz- vo jno I no vaci jski h Partnerstev (SRI P) ko t no ve o bli ke gro zdo v o z. č ez-sekto rskega po vezo vanja po djeHj i n RR i nsHtuci j, za do seganje razvo jnega prebo ja Slo ve - ni je. SRI P-i so partner i n so go vo rni k drž avi pri vo de- nju razvo jne po li Hke, prav tako pa je drž ava partner delež ni ko m v SRI P-i h. SRI P-i so tako nastali na 9 ključ ni h po dro č ji h pa- m etne speci ali zaci je, m ed nji m i tudi na po dro č ju Pam etne stavbe i n do m z lesno veri go , kam o r v glav- nem gravi Hra tudi go zdno -lesna veri ga 2 . SRI P Pa- m etne stavbe i n do m z lesno veri go (SRI P PSi DL) i m a o predeljena fo kusna razvo jna po dro č ja: • Pam etne naprave i n si stem i • Les i n lesna veri ga • Napredni nebi o geni gradbeni pro i zvo di • AkHvno upravljanje stavb 1 www. svrk. go v. si /si /delo vna_ po dro cja/strategi ja_ pam etne_ speci ali zaci je 2 www. svrk. go v. si /si /delo vna_ po dro cja/strategi ja_ pam etne_ speci ali zaci je/strateska_ razvo jno _ i no vaci jska_ partnerstva_ sri p/ Le s /W o o d N o v i c e / N e w s Les/W o o d, Vo l. 67 , No . 1, J une 2018 7 6 V SRI P PSDL je vključ eno 5 4 po djeHj i n 14 RR i n- sHtuci j, o d tega v fo kusno po dro č je Les i n lesna ve- ri ga 19 po djeHj i n 7 RR i nsHtuci j. OperaHvno gledano je SRI P PSi DL o rgani zi ran v treh stebri h: • Pam etne naprave i n si stem i ter upravljanje stavb (vo di TECES, ki je tudi vo dja celo tnega SRI Pa) • Les i n lesna veri ga (vo di GZS – ZLPI ) • Napredni nebi o geni gradbeni pro i zvo di (vo di Zavo d TI GR) V SRI P PSi DL go vo ri m o o trajno stni gradnji , o i ntegraci ji pam etnega i n i nteli gentnega, to rej akHv- nega i n pasi vnega pri sto pa k o bli ko vanju, ko nstru - i ranju, gradnji , upravljanju ter delo vanju stavb i n bi vanju v le-teh, vključ no s pam etni m i napravam i ter si stem i , i n predvsem kako vo stnega no tranjega o ko - lja v stavbah, energetske uč i nko vi to sH ter skrbi za o ko lje. Oč i tno je to rej, da se ko ncept t r a j n o s t n e g r a d n j e i n ko ncept p a m e t n e g a d o m a do po lnjujeta i n prepletata. Sam o sko zi si nergi jo o beh ko ncepto v bo do sež ena no va č ez-sekto rska veri ga vredno sH z vi š jo do dano vredno stjo . Po seben po udarek je dan u p o r a b i n a l e s u t e m e l j e č i h t e h n o l o g i j za do seganje tega ci lja. Pri zadevam o si , da bi sprem eni li para- di gm o pri sto pa k stavbi ter da nam esto po sam ezni h naprav, stavb, si stem o v i td. pri č nem o razvi jaH, pro - m o vi raH i n pro dajaH kako vo stno i n napredno no tra- nje bi vanjsko o ko lje, seveda na nač i n, da hkraH pro dajam o po sam ezne segm ente ter več jo zgo dbo vključ eno sH teh segm ento v (naprav i n si stem o v, stavb, stavbni h elem ento v) v celo vi to i dejo . St e b e r l e s i n l e s n a v e r i g a ( St e b e r LE S) Zaradi po m anjkanja upo rabni h po vrš i n v m esHh je vedno bo lj pri so tna tež nja gradnje stavb v vi š i no , kar velja tudi za gradnjo z leso m . Slo venski pro i zva- jalci pretež no leseni h stavb so m ednaro dno ko nku- renč ni na po dro č ju ni ž ji h stavb, za gradnjo v vi š i no pa so po trebne š e š tevi lne razi sko valne i n razvo jne dejavno sH i n preverjanja reš i tev na dem o nstraci j- ski h o bjekHh. Vedno več no vo zgrajeni h stavb se uvrš č a m ed pam etne i n tudi na tem po dro č ju je po - trebni h š e o gro m no i nterdi sci pli narni h razvo jni h i n trž enjski h dejavno sH, da bi Slo veni ja po stala prepo - znana tudi po gradnji v e č n a d s t r o p n i h , p a m e t n i h , p r e t e ž n o l e s e n i h s t a v b . Ta trž na ni š a je i zjem no per- spekHvna, njen po tenci al pa bo z leH le š e naraš č al. Po djetja, razi sko valne i n druge o rgani zaci je s po - dro č ja lesarstva, so s tem nam eno m o bli ko vala Ste- ber LES, da bi uspeš no i skali ustrezne reš i tve najprej zno traj Stebra. Po trebno bo nam reč š e bo lj po vezaH znanja pro i zvajalcev leseni h stavb, stavbnega po hi - š tva, po hi š tva i n no vi h lesni h m ateri alo v, ter vse to po vezaH s pri m arno predelavo lesa i n z go jenjem go zda. Le tako bo m o nam reč o k r e p i l i g o z d n o -l e s n o v e r i g o v c e l o ti i n v s m e r i r a z v o j a g r a d n j e v e č n a d - s t r o p n i h , p r e t e ž n o l e s e n i h , p a m e t n i h s t a v b s p a - m e t n i m p o h i š t v o m . To bo o m o go č alo predelavo hlo do vi ne do ko nč nega i zdelka, kar je o sno va za dvi g do dane vredno sH i zdelko v, krei ranje no vi h delo vni h m est i n dvi g delež a i zvo za. V pri ho dnji h m eseci h bo m o na SRI P PSi DL o sre- do to č eni predvsem na pri pravo ko ncepta tesHrno - dem o nstraci jskega o bjekta, i m eno vanega DREVO, o bli ko vanje i nteresni h skupi n na po sam ezni h pro - duktni h po dro č ji h Stebra LES, pri pravo uspo sabljanj za i m plem entaci jo BI M reš i tev ter i skanje po vezav z Bavarsko glede gradnje z leso m . SRI P PSi DL je o dprt za vsto p no vi h č lano v, zato vabljeni vsi , ki ko t razvo jno naravnano po djetje i š - č ete m o ž no sH po vezo vanja na razvo jnem i n trž enj- skem po dro č ju. ● Le s /W o o d N o v i c e / N e w s