Razne stvari. Domače. (Papeževa slavnost.) Slavnost povodom 60-letnice mašništva in 20-letnice slavnega vladanja sv. o6eta Leona XIII. je bila v nedeljo popoldne v zavodu 66. Solskih sester v Mariboru. Udeležili so se \e milostivi knezoško! Mihael, ki so ob koncu navzoče razveselili s prekrasnim nagovorom v nemškem in slovenskem jeziku, pre6. g. kanonik dr. J. Mlakar, 6ast. mariborska duhovš6ina ter veliko odlične gospode. Gojenke 66. šolskih sester so izvrstno pele in deklamovale, zlasti so vsem dopadli slovesnostni govori v proslavo sv. o6eta Leona XIII., zložil Kr. Ney. Prelepa slavnost se je končala s papeško himno. (Bisernomašniku Skolu Strossm a y e r j li) so slovenski deželni poslanci v Gradcu poslali dne 16. febr. nastopni telegram: Ekscelenca vladika Strossmayer v Djakovaru! Blagovolite k di6nemu jubileju Vaše prevzviSenoati vsprejeti našo najiskrenejšo 6astitko. Bog ohrani Vašo prevzvisenost še nešteto Stevilo let v blagor cerkvi in slovanskim narodom! — Slovenski deželni poslanci v Gradcu: Dr. De6ko, dr. Jurtela, Lendovšek, Robi6, dr. Rosina, dr. Sernec, Vošnjak, Ži6kar. — Gosp. dr. Dečko je na to dobil ta-le prisr6ni odgovor: Vam i svim ostalim 6astnim poslanicima srda6na hvala na 6estitki! Bog Vas blagoslovio i plemenite Vaše želje izpunio! — Strossmayer. (Bela žena.) Dne 12. febr. je umrl Andrej Repolusk, bivSi petošolec mariborske gimnazije, pri svojem bratu, 6. g. župniku v Št. Vidu nad Valdekom. — V Pomjanu v Istri je nagloma umrl 6. gosp. kaplan Jožef Megli6, gore6 Slovenec in dopisnik našega lista. Sveti jima večna Iu6! (Iz ptujske kazine) so že davno izstopili 6astniki. Prihodnjo nedeljo bode to društvo imelo glavni zbor, in kakor poro6a v6erajšna »Tapespost«, se bodo pravila predruga6ila na nemškonacijonalni podlagi. Kazina na Ptuju torej ne bo ve6 zabavno, ampak politi6no društvo. In na to opozarjamo g. okr. glavarja Schererja; naj se za take re6i bolj briga, kakor za neko neutralno zadevo na Slatini! (V Konjicah) je pustni ponedeljek večer umrla dobro znana Ma6kova Liza. Bila je svoje dni posebna dobrotnica nadžupni cerkvi. Sirota pa ni mislila, da bode doživela 76. leto svoje dobe. Leta 1854. je bila o priliki sv. misijona v Vitanju prejela iz rok pokoj. knezoskofa Antona Martina Slomšeka vezan iztis njihovega >Življenja svetnikov«. Naj bi se njena duša radovala v družbi svetnikov in svetnic božjih, katerih življenje je rajna tako rada prebirala! (Tako je prav!) Nedavno so v Konjicah pokapali staro gospo iz trga. Za krsto je šlo mnogo tržanov in tržank. To }e prav, a posebne hvale vredno je to, da so mož in sinovi, (izmed katerih je eden v višji cesarski službi), stopali razoglavi v sprevodu rajne matere. (P u s t n e d n i) so imeli tudi v Konjicah izpostavljeno presv. Rešnje Telo. Vsako jutro je mnogo vernikov pristopilo k mizi Gospodovi, a ves dragi dan ni vtihnila raolitev s petjem. Na pust popoldne so sicer nekatere šeme bobnale po trgu, a kme6ki ljudje so hodili mimo njih v cerkev in iz cerkve, ne da bi jih bili pogledali. Zato so pa šeme tudi kmalu zginile. (Sre6ni Kozjani!) Zakaj? Obiskal jih je v soboto zvesti oproda divjega Wolfa, plešasti in riavi Pomer, kateremu so Kozjani o volitvi dali 7 glasov. Oglasil se je medpotoma, prišedši iz pruskih Brežic, kier je pomagal blagoslavljati »Preussisches Heim». Po Kozjem ga je vodil grajš6inski oskrbnik kakor medveda. Okrajni sodaik pa mu je stiskal roke; najbrž ga je prosil odpuš6enja, da mu lani ni oddal glasu, temve6 ga zase pridržal. Tera trem se je v svoji ponižnosti pridružil občinski predstojnik. Tako so se lepo znašli pruski bratci v slovenskem trgu, kjer gotovo ni troje pristnih Nemcev. (Kje je komisar?) Pretekli ponedeljek je bila na Vranskem volitev odbornikov za bolniško blagajno v Celju. K volitvi je prišlo ve6 delavcev in delodajalcev od vseh stranij; čakali so, 6akali so dolgo, a 6akali zamaa — nikogar ni bilo, da bi bil volitev vodil. Poslednji6 so šli brez volitve domov. Kaj je to? To se pravi slovensko Ijudstvo za nos voditi! (Kako se jim mudi!) Vsled znižanja zemljiškega davka je izbrisanih kar petero in to samo slovenskih veleposestnikov kozjanskega okraja iz volilne skupine veleposestva. (Gerkven tat — zasa6en.) Neki Franc K. od Sv. Miklavža pri Ormožu, je v no6i dne 13.febr. z lestvico ter braninim zobom prišel k cerkvenemu oknu pri Sv. Janžu na Pe6i; pa o smola, neki miinogredo6i mlad kmečki fant je tata zasa6il, ga zgrabil ter pravici izro6il. (Nesre6a.) Pri spravljanju drv po riži v graš6inski hosti »Saloh« je bil Bernard Tržan, vzgleden raladeni6 iz Št. Janža na Pe6i, dne 11. febr. od drevesa zadet ter vpri6o ubit. Neprevidnost! (Za poldnevni Solski pouk) so se odposlale 3 prošnje s 155 podpisi 6ast. gosp. Deželni zbor štajarski. Za poldnevni Solski pouk so po poslancu g. J. Ži6karju zopet prosile občine Veternik v kozjanskem okraju, Sromle v brežiškem okraju, in veliko število starišev iz Št. Florijana v Doliču. V seji dne 16. febr. je tarnal nemški narodnjak Rokitansky, kakšna krivica se godi nemškim študentom v Pragi, da ne smejo svojih neraSkih trakov in kapic nositi in zahteva od deželnega zbora pomo6i. C. kr. namestnik se je upiral očitanju, kakor da bi vlada zatirala nemštvo. To itak verao. Obširni razgovor se je vnel o Stallnerjevem predlogu, naj se postava zastran volitev v okrajne zastope spremeni tako, da bo ne samo veliko zemljiško posestvo, temve6 tudi veliki hišni razredni davek merodajen, kdo ima pravico voliti v veliketn posestvu. Vsled tega postavnega predloga bodo, ako se od cesarja potrdi, okraini zastopi v Cfelju in na Ptuju prišli zopet v nemške roke. Ni se torej čuditi, da je kar pet slovenskih deželnih poslancev ta dan poseglo v razgovor in so razkrivali krivice, ki se godijo že po zdajšnji okrajnozastopni postavi kme6kemu stanu ter slovenskim prebivalcem in se bodo godile še ve6je krivice v prihodnje, 6e se sprejme ta predlog. Govorili so proti tej postavi: gg. dr. Sernec, J. Ži6kar, dr. Rosina, dr. Jurtela in dr. Dečko. Pobijali so nasprotne govornike tako, da so slednjič vsi umolknili. Med govorom g. dr. Dečka je zabavljal Stallner proti «vindišarjem». G. dr. De6ko mu je zaklical: «molčite!» Na to je nastal po hiši silen hrup in trušč; Stallner stopi pred dr. DeSka in že smo menili, da nastane — pretep; toda duhovi so se pomirili. Kmalu potem imenuje g. dr. Dečko zdajšnjo postavo zastran volitev v okrajne zastope lopovstvo (gaunerei). Nastal je nov grozen ropot po celi zbornici. Cisto enako, kakor slovenski poslanci so se ustavljali tetnu predlogu tudi neraški kmečki poslanci Herk, Hagenhoier in Wagner ter kazali na velike krivice, katere se godijo kmetom vsled te postave. Izmed nemških liberalcev si ni upal nihče zagovarjati tega postavnega načrta. Le Posch je rekel, da zgornještajarski kmetje so zadovoljni s to spremembo. Stallnerju pa se je bralo na licu, kako resnična je bila beseda g. dr. Dečka, da zahteva Stallner spremembo te postave, da zamore on zopet priti v večino v celjskem okrainem zastopu. Baron Haekelberg je skušal ovre6i^ besede naših poslancev gg. dr. Rosine in J. Žičkarja, ki sta trdila, da se je skozi 20 let, od leta 1866. do 1886. krivo tolmačila ta postava in se zdaj tolma6i, vsled razsodbe upravnega sodišča, pravično, ker namreč zdaj ni hišni davek merodajen pri volitvi v velikem posestvu. Po predlogu Hagenhoferja se je imenoma glasovalo o tem predlogu. Sprejel se je z 35 glasovi proti 13. Baron Rokitansky, ki se povsod širokousti, kako velik prijatelj je kmetom, je zbežal iz zboraice pred glasovanjem. S tem je najbolje pokazal, da je pravi nasprotnik kme6kega stanu, če se kmetom prilizuje z neumnimi predlogi, ki se izpeljati ne dajo. Omeniti še moram, da je v tej seji zopet prebral g. dr. Dečko slovensko interpelacijo zastran šole v Petrov6ah. Nemški purani so kar zbežali iz zbornice, ko se je za6ela prebirati interpelacija. Nih6e ni ve6 ugovarjal; bil je mir. Nemški konservativci so ostali v hiši. — Dne 18. febr. je bilo na dnevnem redu važno sporo6ilo o štajarskem vinarstvu, posebno o tem, kaj je storila dežela lani za povzdigo onih vinogradov, ki so pokon6ani po trtni uši. Vsled sklepa lanskega deželnega zbora je razdelil deželni odbor 20.000 gold. kot brezobrestna posojila; ravno toliko je dala tudi država. Za leto 1898. nasvetuie vinarski odsek 30.000 gold. Ker }e upati, da bo država tudi dala enako svoto, bode se razdelilo skupaj 60.000 gold. K tej točki se je oglasil poslanec g. J. Zičkar ter se krepko potegnil za naše vinogradnike. Ta njegov važni govor objavimo prih. v celoti. Zahteval je, naj se svota za brezobrestna posojila za leto 1898. zviša na 50.000 gold. Ta predlog se ni zadostno podpiral, znamenje, da naši vinogradniki nimajo upanja, da se jih usmili kedaj nemška gospoda v Gradcu. V Brucku na Gornjem Štajarju se ima ustanoviti deželna gozdarska šola. Samo po- slopje bo stalo 109.000 gold. 75.000 gold. od te stavbarske svote bo v desetletnih obrokih plačala država. Tudi za vzdrževanje te gozdarske šole, v katero bodo smeli pristopiti mladeniči, ki so dovršili šesti gimnazijski razred, bo vsaj po 6000 gold. na leto plačevala država. Tu se bodo izgojevali gozdarji za Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Pou6ni jezik bo nemški. Dne 21. febr. je bila ta zadeva na dnevnem redu deželnega zbora. Poslanec g. J. Žiekar je že v finančnem odseku zahteval, naj se v tej šoli poučuje tudi krS6anski nauk in slovenščina. Ker so se pa v odseku terau predlogu upirali nekateri udje, je iste zahteve ponovil g. J. Žičkar pretečeni ponedeljek v zbornici. NemSki narodovci so glasno krohotali, ko so zasliSali te opravi6ene želje. Sklenilo se v tej zadevi ni ničesar, ker pou6ni načrt bo izdelal deželni odbor ter ga predložil prihodnjemu deželnemu zboru v presojo in v potrdilo. Umestno bi bilo, da se deželni odbor kranjski potegne za to, naj se v tej šoli pou6uje veronauk in slovenščina; kajti od deželnega odbora štajarskega nimamo pri6akovati ni6 dobrega. Prošnje za vpeliavo poldnevnega šolskegt* pouka prihajajo vedno v obilnejšem številu. V zadnji seji je g. poslanec J. Zi6kar vložil takih prošenj iz ob6in: Ljubnica in Stenice, Paka, Brezen, Št. Lenart nad Laškim, Št. Rupert nad Laškim, Št. Florijan v Doliču, Veternik in Zdole pri Kozjem, od krajnega šolskega sveta v Kozjem, od krajnega šolskega sveta in ob6ine v Sromljah. Isti poslanec je vložil prošnje občin Paka, Brezen in Ljubnica za pametno spremembo lovske postave. Po islem poslancu se je predložila tudi prošnja okrajnega odbora v Šmarijah za napravo ceste iz Lesi6nega v Št. Urban. Še neke jako imenitne prošnje je predložll g. J. Ži6kar deželnemu zboru. Znano je, da mora konjiški okrai doplačevati za železnico iz Poličan v Konjice vsako leto 6300 gld., dežela pa mora vsako leto §e dodati okoli 5500 gld. Ti stroSki se bodo ponavljali leto za letom, če ostane ta železnica, kakoršna je. Zato so prosile ob6ine: Vitanjski trg, Brezen, Paka in Ljubnica, naj prevzame to železnično progo država, naj jo nadalje pozida do Doliča, koder se meseca julija 1899 že otvori državna železnica Velenje-Dravograd, in naj se ob enem nadaljuje ta proga Doli6 - Poli6ane do hrvaške meje skozi Slatino. Takšne železnice ne more zidati ne konjiški okraj, ne Štajarska, ampak le država. Ta zadeva se je izro6ila v pretres železni6nemu odseku. Bog daj, da se srečno reši! V seji dne 22. febr. je bila tudi dolga obravnava o ustanovitvi »kme6kega doma«. Deželnemu odboru se je naložilo, naj pokliče zbor zvedencev, ki naj stvar preiš6ejo in ki naj v prihodnjem zasedanju predložijo postavni na6rt. V seji dne 21. iebr. so bile zopet jako važae zadeve na dnevnem redu. Grof Stiirgkh je poro6al o deželnih srednjih šolah in je predlagal v imenu nau6nega odseka, naj se zahteva od vlade, da razpusti slovenskonemške vsporednice na celjski gimnaziji. G. dr. Sernec je ostro bičal postopanje naučnega odseka, ki se predrzne kaj tacega predlagati deželnemu zboru. Grof Stiirgkh se je izgovarjal, da ni mogel najti bolj nežne oblike, v kateri bi grajal vlado, ker pripusti, da obstaja celjska gimnazija, dasiravno ni državni zbor dovolil kredita. Tudi vojniški Stallner se je vtikal v to zadevo, o kateri toliko razumeva, kakor zajec na bobnu. Pri sporočilu o ljudskih šolah se je oglasil poslanec g. J. Zi6kar, ki je o6ital učni upravi, da na Spodnjem Štajarskem zlorablja šole v ponem6evanje slovenskega ljudstva. Ce se po izreku dunajskega župana dr. Luegerja ne morejo v zdajšnji šoli nemški otroci nau6iti ra6unanja in pravilnega pisanja v svojem materinem jeziku, kako se bodo mogli naučiti teh predmetov slovenski otroci v ptujem, njim nerazumljivem jeziku ? Poro6evalec grof Stiirgkh je temu o6i- tanju precej obsirno ugovarjal, rekoč, da ho6ejo gospodje Nemci le to, kar je Slovencem na korist. Že vemo, kam pes taco moli! Iz same ljubezni ho6ejo namre6 liberalni Nemci Slovence — zadusiti. Na vrsti je bilo vprašanje, kako gg. učiteljem pla6e zboljšati. Obširno je k tej to6ki govoril g. Robič, ki je pripoznal, da gg. učitelji potrebujejo boljše plače, da bi pa morala država pripomagati s svojimi duhodki, osobito z ogromnimi dohodki od novega osebnega davka. G. dr. Sernec je iste misli; vendar sodi, da slednji6 bo le treba v ta namen naložiti nove deželne doklade. V tem smislu je govoril tudi nemški liberalni poslanec Fiirst. Sklenilo se letos še ni ni6 gotovega. Deželni odbor naj vnovi6 študira to vprašanje ter predloži prihodnjemu deželnemu zboru na6rt postave. (Finan6ni odsek je sklenil, naj se za leto 1898. dolo6i 40.000 gld. za izvanredno zboljšanje učiteljskih pla6). V isti seji se je razspravljalo tudi o prošnjah 8 ob6in iz kozjanskega in šmarijskega okraja za novo cesto iz Lesi6nega do Št. Urbana. Gosp. J. Žičkar je priporo6al deželnemu odboru, naj se precaj z vso vnemo poprime te cestne zadeve. Za to cesto, je djal gosp. poslanec, prosijo ne le imenovane ob6ine, temve6 je sklenil letos meseca januvarija okrajni zastop kozjanski, da se pooblaš6a okrajni odbor, da sme vse potrebno ukreniti, da se ta cesta napravi. Jako važno je, da je dne 20. febr. tudi sl. okrajni odbor šmarijski sklenil in tudi predložil deželnemu zboru prošnjo za to cesto. Dno 22. febr. ie bila tudi še seja zve6er ob 6. uri. Pri tej seji, katere sta se udeleževala tudi milostna knezoškofa, lavantinski in graSki, se je sklenila udanostna adresa na Nj. veličanstvo, ki obhaja letos 501etnico svojega vladanja. Te seje so se udeleževali vsi slovenski poslanci. Trajala je le pol ure, ker govoril ni nih6e, razun grof Kottulinski. Jos. Ži6kar-ju, naj bi jih vrli poslanec izro6il deželnemu odboru. Prošnjo za občino Veternik je potrdil ob6inski zastop ter podpisalo 30 starišev, ki imajo šolo obiskujoče otroke; prošnjo za oni del ob6ine Zdole, ki je všolan v Kozje, je pa podpisalo 54 starišev in ono za ob6ino Kozje je podpisal krajni šolski svet ter 65 starišev. Tudi Črežnjevec je poslal enako prošnjo. (Redek slučaj.) Inštaliran je bil v nedeljo, dne 20. febr. iskreni domoljub, častiti gosp. Martin Ulčnik na župnijo Sv. Florijana v Doliču; na ravno isto nedeljo pa je bil inštaliran lansko leto njegov brat, 6ast. gosp. Jožef Ul6nik na Rečici. (Od gornje Savinje.) Abrahama je videl v ponedeljek, dne 21. febr. veleznani narodni trgovec in župan, gosp. Ant. Turnšek v Nazarjih. —¦ Pri ob6inski volitvi v Bo6ni pri Gornjem gradu so zmagali bočanski soseS6ani. (Socijalni demokratje) razširjajo «Delavca», kjer in kakor morejo. Kaj pa «Glasnik», ki je zoper «Delavca»? 0 marsikateremu slovenskemu skopuhu se žali krajcarjev, ki bi jih bilo zanj dati. Velja namreč za celo leto cel goldinar ter se naroči v Ljubljani. (Pred okrožnim sodiš6em) v Mariboru sta se dne 22. febr. imela zagovarjati 24 letni Jakob Kukovec in 19 letni Alojz Grnko iz Oseka. V noči dne 20. nov. sta namreč pod oknom neke Marije R. Jožefa Šorlija tako po glavi natolkla, da je nekaj dnij pozneje umrl. Sodišče je vsakemu malopndnežu prisodilo poltretje leto ječe. Nesrečno pono6evanje! (I z š o 1 e). Stalno nameščen je g. podučitelj Alojz Weixler v Št. Ožbaltu ob Dravi, dasi ta podu6itelj ni iz slovenščine izprašan, v Trbovlje-Vodah pa gdčna podučiteljica Eleonora Kremžar. (Radi novega davka) stokajo nekateri bogati reveži. Je pa6 res hudo plačati od 1000 ali še ve6 goldinarjev 6istega dohodka nekaj krajcarjev, med tem, ko zadolžen kmet lahko pla6a davek od svojih dolgov! Nekaj ljudij raisli res le po trebuhu mesto po pameti! Dvuštvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: 6ast. gosp. Al. Šijanec, župnik v Negovi, 2 gld., čast. gosp. Fr. Hirti, župnik v Slivnici, 2 gld., 6ast. gosp. Vid Janžekovi6, kaplan v Čadramu, 1 gld. 50 kr., in vesela družba pri gosp. Jerneju Korošcu 5 gld. (Za družbo duhovnikov) so vpla6ali meseca januvarija in februvarija častiti gospodje: Šket Mart., župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim. 25 gld. (ustanov. in letn. dopl.), Ravšl Anton 20 gld., Plepelec Jožef 13 gld. (letn. do 1899), Rotner Jan. 11 gld. (ustan. dopl.), Šijanec Al. ral. 10 gld., Naprudnik Fr. 4 gld., Kocbek Fr. 3 gld., Kumer Kar. 3 gld., Verk Henr. 3 gld., Zrnko Kasp. 3 gld. (letn. do 1900), U16nik Mart. 2 gld., Musi Jož. 2 gld., Frece Matija 1 gld., Trstenjak Ernst 1 gld., Zabukošek Kasp. 1 gld., Voh Jer. 1 gld., Eferl Mat. 1 gld. (Na Teharjih) napravi v nedeljo dne 27. sve6ana o polu štirih popoldne slov. kat. polit. drustvo svoje zborovanje pri g. J. Cajhenu. Razgovarjalo se bode o bodo6ih občinskih volitvah. Pridite volilci vsi! (Cenjene 6itatelje) opozarjamo na poroeilo o ob6nem zboru «Savinjske podružnice Slov. planin. društva*. Ta podružnica je Savinjnkim planinam ohranila slovenski zna6aj, ona je povzdignila promet v gornjesavinjski dolini z raznimi napravami in je za Savinjsko dolino velike važnosti. Toda ona ne deluje sarao tukaj ampak tudi drugod po Slov. Štajarju, kolikor ji dopuš6ajo razmere. Iz dLx>ug-iJh. kpajev. (Predsednikom deželnega sodiš6avLiubljani) je imenovan gospod Albert Levi6nik, dosedanji podpredsednik temu sodiš6u. Ljubljanski listi so jako zadovoljni s tem imenovanjem. Res je bil že 6as, da je po Gertscherju in Hočevarju priSel mož, ki je izboren jurist, objektiven mož in naše gore list. (Zavarovalnice «Dunav») ravnatelj Hans Neeser je framason, kakor poro6a «Vaterland» dne 6. jan., in vendar tej družbi diši tudi katoliški denar! Ali se ni pred 8 leti za katoličane ustanovila «Unio catholica», ki izvrstno prospeva? (Prepovedano nabiranje podpor.) Iz Vratislave iavljajo, da je višji predsednik šilezijski princ Hatzfeld, prepovedal nabiranje podpor za one nemške dijake avstrijskih vseu6iliš6, ki so zgubili štipendije radi znanih izgredov. Prav jim bilo! (Vereš6agin v Zagrebu.) Oni dan je došel v Zagreb umetnik Vereš6agin, da razstavi svoje slike o Napoleonu v Rusiji, katere je nedavno razstavil na Dunaju. Na kolodvoru ga je vsprejelo ve6 članov umetniškega društva ter nekaj deželnih poslancev. (D e v i c a orleanska). Od vseh stranij je prejel francoski parlament nebroj prošnja, da bi se ustanovil narodni praznik na 6ast devici orleanski. Senat je že pritegnil prošnjam. Zbornica poslancev pa je izbrala dva odseka, da pretresata stvar. Za poro6evalca je bil odbran framason de Mahy! A tudi ta je z vnemo govoril o junaški devici, in tako se zdi, da je vsa Francija v tem jedina.