PRIMORSKI DNEVNIK
— v eotovlni Abb postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 272 (6559)
TRST, petek, 25. novembra 1966
ZARADI NEPRESTANEGA DEŽEVJA IN VETRA
Zopet se je poslabšalo stanje na celotnem področju Padove delte
Veliki valovi butajo ob hiše, od katerih se jih je porušilo več ko petdeset - Utrjevanje nasipov počasi napreduje - V vsej belunski pokrajini sneži - Zemeljski usad v Forni Avoltri še vedno drsi v dolino - Včeraj je bil del Grosseta znova pod vodo
ROVIGO, 24. — Stanje na področju Padove delte se je proti večeru nekoliko poslabšalo. Že tri dni dežuje, čeprav v presledkih, in piha tudi močan severovzhodnik. Voda na poplavljenem področju otoka Donzella narašča in pada ter sledi plimam in osekam morja. Veliki valovi butajo ob hiše in ob nasipe. Porušilo se je več drugih kmečkih hiš. število porušenih niš je naraslo na več ko 50. Delo za zadelavo velike razpoke na
nasipu pri Scardovari napreduje Počasneje zaradi slabega vremena. Med plimo in oseko je tok vode zelo močan. S sedanjim slabim vremenom bo zelo težko zadelati razpoko do konca meseca, kakor so predvidevali. Delo bi lahko bilo hitrejše, samo ce preneha veter in če se razjasni.
Tudi stanje nasipa Cerlin povzro. ča precej skrbi, čeprav so precej napredovali pri utrjevanju, se s povratkom slabega vremena zdi trdnost nasipa zelo dvomljiva. Nasip, ki brani še nepoplavljena naselja, je ves razmajan in zadostoval bi nekoliko močnejši veter, da ga poruši. Prav tako so zaskrbljeni zaradi obrambnih jezov proti morju.
BELLUNO, 24. — V vsej belunski pokrajini sneži in neprestano
dežuje. V Falcade je sneg že dosegel 20 centimetrov višine, ob prelazih San Pellegrino in Vales pa 60 centimetrov. Tudi na področju Cortma d’Ampezzo je dolgo snežilo in zatem Je temperatura še padla. Mnogo snega je zapadlo tudi v Misurini. V Caprile, Auronzu in na vsem področju Zoldana pa dežuje.
V Val Cordevole so nekateri kraji še osamljeni. Veliko skrbi dela li-reditev nekaterih hudournikov, ker je nevarnost novih poplav, ko se bo začel spomladi taliti sneg.
VIDEM, 24. — Na vseh področjih videmske pokrajine in na področju Pordenona, ki so bila že pri-zadeta zaradi povodnji, je znova slabo vreme. Vendar se nadaljuje popravljanje cest in poškodovanih
hiš. Tehniki videmske pokrajine so
Naser o napadu na Jordanijo
KAIRO, 24. — Predsednik Naser je izjavil, da ZAR »stavlja vse svoje bogastvo na razpolago palestin-j skemu ljudstvu, ki pa mora biti i samo v prednjih vrstah boja, ki j jim bo povrnil domovino* *.
I V svojem govoru ob začetku zasedanja poslanske zbornice je Naser obžaloval, ker niso vse arabske države odobrile priporočila enotnega arabskega poveljstva, kar je o-mogočilo napad na Jordanjo pred desetimi dnevi. Ugotovil je lahkoto, s katero so Izraelci vdrli na jordansko ozemlje in so se utegnili umakniti, še preden so nastopile jordanske oborožene sile. «V takih pogojih, je dodal, je treba oborožiti in izvežbati prebivalstvo obmejnih vasi, da se omogoči rednim četam, ki drugače ne morejo tega storiti, da učinkovito nastopijo.«
Jordanski in palestinski študentje so danes demonstrirali na uni
končali ugotavljanje škode'V "54 SlT pr0ti zatiranJu-in ‘e' ki jih je pri- j vlada ’
ga izvaja jordanska
.   umni,milil millill  mn..............................n
PRED RAZBITJEM POGAJANJ 0 »MALI KOALICIJI*?
1200nacističnih funkcionarjev v novi nacistični stranki
Študentje v Miinchnu so znova ustanovili protinacistično društvo Nad petdeset angleških poslancev zahteva skupen nastop štirih velesil
BONN, 24. — Predstavniki demo-kristjanske in liberalne stranke so se danes ponovno sestali in govo-rlli predvsem o zunanji politiki in varnosti.
V nasprotju s tem, kar je vče-vsj izjavil demokristjanski predstavnik Rasner, je danes ugotovil, ha ni širokega sporazuma med obema strankama. Vendar pa je
IPii ifilii Sl
DANES
II.
Zaradi deževja so se v nekaterih Predelih mesta Grosseta ljudje mo. rali zopet umakniti v gornja nadstropja, ker je voda poplavila nekatere ulice do višine enega metra, nakar je začela odtekati. Na področju delte reke Pad pa na poplavljenem področju voda narašča in Pada s plimo in oseko. Porušilo ?e je ponovno nekaj kmečkih hiš, tako da je seuaj skupno porušenih več kot petdeset hiš. Na področju Belluna pa sneži in dežuje. Veliko skrbi povzroča ureditev nekaterih hudournikov, ker je nevarnost novih poplav, ko se bo pomladi za-®*1 taliti sneg. V videmski pokraji-5’ Pa je stanje najbolj nevarno v t°rni Avoltri, ki ga ogrožajo veliki zemeljski usadi, tako da je v heposredni nevarnosti mnogo hiš. gnežiti je začelo tudi v Beneški ■Sloveniji. O močnih nalivih in del-hjh poplavah poročajo tudi iz mno-drugih krajev v Italiji.
* * *
Politični odbor glavne skupščine °ZN je odobril včeraj resolucijo Osmih nevezanih držav in poziva vse države, naj prekinjeno vse jenske poskuse, razorožitveni odbor Pa naj nemudoma pripravi pogodbo. v sami skupščini pa se je na-usljevala razprava o sprejemu Ki-tkjske v OZN Med državami, ki so Podprle takojšnji sprejem, sta tu-a: trska in Mavretanija.
Na včeraj njem zasedanju OCSE 'Organizacija za gospodarsko sodelovanje^ ki obsegu 21 dr-av in , * ima namen doseči, da se do teta 1970 narodni dohodek članic po-Ve®a za 50 odst., je tajnik Kristensen Povedal, da je od leta 1961 dalje ?* 20 držav znašal razvoj 4,7 odst. *®*ho, medtem ko bi zadostovalo povprečno 4,1 odst., da sc dose/e štiri leta omenjenih 50 odst. Med včerajšnjimi govorniki je bil jhdi ameriški predstavnik Rostovv, {J* je predlagal, naj postane OCSE kraj srečanja med zahodnimi in vzhodnimi državami glede gospo-"Jfskih vprašanj, kar je — kot se *ui — večina članic ugodno spre-razen delegata iz Bonna.
v Južnem Vietnamu je skupina »meriških civilistov in vojakov pad-:B v zasedo partizanskih enot. Severni Vietnam in Kitajska pa sta podpisali novo pogodbo za pove-rjuje kitajske pomoči. — McNama-5* je izjavil, da so ZDA pripravile 1‘fcden načrt z
Kitajsko.
za primer vojne s
Po četrtem moskovskem raz^ovo-med Brotvnom in Gromikom /V je zvedelo, da se glede Vietna-JjJh in neširjenja jedrskega orožja državnika nista premaknila z dose-jhjih stališč, glede prepovedi pod-.etneljskih poskusov pa je Gromi-poudaril, da gre za politično J” ne tehnično vprašanje ter je za-Uul Brovvnov predlog za tristranske konferenco izvedencev (SZ, In Anglija).
, ,v Nemčiji in po svetu se nadaljuri? komentarji o novonacističnih volilnih uspehih. V Muenchnu je lUPina študentov ponovno ustano-,l*a “Društvo bele vrtnice* iz leta „77,1 ko so člane tega društva na-v zaporih mučili in pobijali. l*»nifest, ki so ga objavili, pravi, JI? je namen društva iztrgati mla-‘ho jz ro]< neonacistov.
.*jlizu Bratislave je bolgarsko pot-‘JJko letalo strmoglavilo s 76 pot-1, 1 in g člani posadke, ki so vsi Rubili življenje.
sporočil, da se bodo razgovori jutri nadaljevali. Popoldne so se demokristjanski predstavniki sestali s predstavniki socialdemokratske stranke.
Predsednik liberalne stranke Men-de je časnikarjem izjavil, da začetek pogajanj v Duesseldorfu med demokristjani in socialnimi demokrati, da bi v Porenju in Vestfaliji sestavili drugačno vlado, kakor je sedanja (ki jo sestavljajo demokristjani in liberalci), ne olajšuje nadaljevanja pogajanj. Liberalci ne prikrivajo, da so razočarani tudi zaradi imobilizma demokristjanov glede zunanje politike in združitve. Liberalna parlamentarna skupina se je sestala, da prouči morebitne razbitje pogajanj z demokristjani in da s tem izključi možnost obnovitve «male koalicije«.
Govorice o razbitju pogajanj med demokristjani in liberalci so se še bolj okrepile, ker sta bila na današnjih pogajanjih med demokristjani in socialnimi demokrati navzoča dva zagovornika «velike koalicije«, in sicer Luecke in socialdemokratski voditelj Severnega Porenja in Vestfalije Kuehn, ki do sedaj nista bila nikoli navzoča na pogajanjih.
Podtajnik za informacije von Ha-se in načelnika tiskovnega urada deželnih vlad Hessena in Bavarske sta na tiskovni konferenci govorila o izidu volitev v Hessenu in na Bavarskem s posebnim ozirom na uspeh neonacistov. Von Hase je predvsem izjavil, da te volitve kažejo veliko stabilnost tradicionalnih strank ter da je treba bolj- kakor povečanje glasov desnice ugotoviti njih koncentracijo na eno samo stranko. Po njegovem mnenju ni potrebno prepovedati neonacistične stranke. Vendar pa nima zvezna vlada namena podcenjevati tega pojava, ker se zaveda, da je 1200 članov te stranke bivših nacistov, ki so imeli v tretjem rajhu nekatera važna mesta. Do enakih zaključkov sta prišla tud predstavnika hessenske in bavarske deželne vlade.
Skupina študentov v Muenchnu je znova ustanovila »Društvo bele vrtnice«, ki ga je prvikrat ustanovila skupina univerzitetnih študentov v Muenchnu leta 1943, da vodi protinacistično propagando. Februarja 1943 so bili trije voditelji tega društva aretirani, mučeni, obsojeni na smrt in usmrčeni. Študentje iz Muenchna so sedaj znova ustanovili to društvo, da se uprejo neonacistični stranki in vsem, ki jo podpirajo. Manifest, ki so ga objavili, pravi, da zmaga neonacistične stranke v Hessenu in na Bavarskem kaže, da «so v Nemčiji ljudje, ki so pozabili vse in se niso nič naučili«. Eden od voditeljev društva je izjavil: «Nacisti so mnogo dobili na svoji sili od mladih in ze na zborovanjih neonacistične stranke označujejo govorniki stranko kot stranko mladih Nemcev. Mi moramo to iztrgati neonacistični stranki. Ta stranka je polip in mi moramo i-ineti večjega in močnejšega polipa.«
Eden od uglednih predstavnikov židovske skupnosti v ZDA dr. Prinz je izjavil, da hoče Johnsonova u-prava minimizirati politični pomen volilne uveljavitve neonacistov v Nemčiji. Sporočil je, da bo odšel v Zahodno Nemčijo, da prouči novi politični položaj.
V Londonu je skupina nad 50 parlamentarcev, ki pripadajo vsem trem strankam, predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero izražajo veliko skrb zaradi napredovanja neonacistov v Nemčiji ter pozivajo vlado, naj začne posvetovanja z ameriško, francosko in sovjetsko vlado, da bi posredovali v Bonnu in protestirali zaradi neprimernega načina upiranja proti nacistični nevarnosti.
Ameriški načrti za primer vojne s Kitajsko
SAJGON, 24. — Nekaj kilometrov od Dalata, približno 240 km sever-novzhodno od Sajgona je skupina ameriških civilistov in vojakov padla v zasedo partizanskih enot. Partizani so odprli križni ogenj proti skupini, od katerih je bilo 11 ubitih, 11 pa ranjenih. Gre za skupino ameriških tehnikov in njihovih vojaških spremljevalcev, ki so bili namenjeni na delo.
Kamhoška vlada je javila, da so južni Vietnamci 22. novembra napadli nekatere kamboške postojanke na meji ter ubili pet oseb.
V Hanoju so javili, da sta Severni Vietnam in Kitajska podpisala novo pogodbo, na podlagi katere bo Kitajska povečala svojo pomoč Severnemu Vietnamu.
Ameriški tajnik za obrambo Mc-Namara je v senatu izjavil, da so ZDA pripravile izreden načrt, ki predvideva tudi primer vojne s Kitajsko. Kar se tiče ameriških vojakov v Vietnamu je McNamara izjavil, da se njih število ne bo povečalo v prihodnjem letu več kakor za dvesto tisoč. Sedaj je v Južnem Vietnamu 385.000 ameriških vojakov. Domnevajo, da bo to število naraslo proti koncu prihodnjega leta na 475.000.
furlanskih občinah', ,
zadela povodenj, škoda," ki se ne,	,
tiče polja, znaša štiri milijarde in1 Alb “A1Sumhurja,> piše, da je pri pol lir.	I izraelskem napadu na jordansko
Stanje v Forni Avoltri je še ved- ' ozemlie bilo ubitih približno dve-no zelo nevarno, ker to nas°Ue sto Jordanskih vojakov. List pravi, ogrožajo veliki zemeljski usadi. da so Jordanski vojaki stopili v Mnogo hiš je v nevarnosti. Močno ? . 2 izraelskimi oklepnimi silami je bil poškodovan tudi vodovod.
Zelo se čuti pomanjkanje mehanič-
šele sedem ur po začetku izraelskega napada, medtem ko je že
nih sredstev za čiščenje strug hu- ob petih zJutraj vojaški Doveljnik dournikov in tudi pomanjkanje fi- 1 Področja Hebron obvestil neposred-nančnih sredstev za najnujnejša I n,° P0, t?lefo,nu predsednika jordan-dela in za rešitev nekaterih osrro-i s^e. v}ade’ d? izraelska vojska na-ženih hiš.	™
Na področju na desni strani Ta-gliamenta, kjer je bilo poplavljenih 1500 hektarov zemlje, znaša škoda 11 milijard lir. Ker je skoraj vsa industrijska dejavnost u-stavljena, je 1600 delavcev brez dela. Ugotoviti je treba, da sta bila Fordenon in desna stran Taglia-menta prizadeta zaradi povodnji že dvakrat v nekaj več kakor enem letu. Zaradi tega znaša celotna škoda približno 20 milijard lir.
V Gradežu in na vsej laguni ne-
preduje proti meji.
»Grenka resnica je, nadaljuje list, da je šele ob 12.30, ko je bila vsa vas Samouah kup razvalin, vštevši mošejo, šolo in policijsko postajo, prišlo dvesto jordanskih vojakov s 25 tovornjaki, da bi pomagali nesrečnim prebivalcem. Vojaki so takoj napadli s svojim lahkim o-rožjem izraelske čete, ki so jih šči tili tanki »Patton« in brzostrelni topovi Vsa jordanska enota je bila uničena kot žrtev podlosti in izdajstva. Mrtvih je bilo dvesto. Vsa
pretrgoma dežuje že 48 ur. Danes I vozila so bila zažgana. Rešilo se je
ponoldne je začelo snežiti v nadi-ških dolinah, ter na pobočjih okoli Čedada in Tarčenta.
GROSSETO, 24. — Zaradi neprestanega deževja je voda v reki Om-brone narastla. Davi so opozorili prebivalstvo v tistih predelih mesta, ki je bilo pred dnevi že poplavljeno, naj se umaknejo v gornja nadstropja. Pozneje je voda iz reke poplavila del mesta. V nekaterih krajih je dosegla višino enega metra. Proti večeru, ko je šel veliki val mimo, se je začela voda polagoma odtekati. Vse področje od Siene do Grosseta je pod stalnim nadzorstvom tehnikov.
Tudi kar se tiče reke Arno, poročajo, iz Arezza, da je začelo tam snežiti in da se pričakuje, da bo začela voda v reki upadati. Okoli
20.30	pa je gladina vode v rek? w Firencah nekoliko narastla. Ves tok reke od Arezza do Firenc in še dalje je pod stalnim nadzorstvom tehnikov. Tudi v Piši, kjer že več ur dežuje, je reka Arno narastla za približno en meter. Vendar pa je še daleč od varnostnega znaka. Nevarno pa je na področju San Donnino blizu Firenc, kjer teče reka Bisenzio.
V Firencah še zdaleč niso ulice in kleti očiščene. Posamezne skupine nadaljujejo čiščenje blata. Danes so javili, da bodo poslali na kmetijska področja okoli Firenc «skupine prostovoljcev«, da očistijo odtočne kanale, kmečka poslopja in rešijo, kar se še da rešiti od poljskega orodja.
Iz Rima poročajo, da tudi reka Tibera narašča, toda do sedaj ni še nevarnosti. V vsem Laziu že od včeraj neprestano dežuje.
O močnih nalivih in delnih poplavah poročajo iz mnogih drugih krajev Italije, po vrhovih pa sneži.
samo nekaj vojakov, ki so se skrili v jame. Bilo je tudi mnogo civilnih žrtev.«
Brotvn ni prinesel v Moskvo nobenega novega predloga
Britanski zunanji minister Brovvn (levo) in sovjetski zunanji minister Gromiko
MOSKVA, 24.
Sovjetski in zunanji minister Gromiko in britanski zunanji minister Brown sta se davi sestala že četrtič. Brovvnov odhod iz Moskve so odložili, ker ga bo jutri zjutraj sprejel predsednik vlade Kosigin. Brown in Gromiko sta nadaljevala pogovor tudi na današnjem skupnem kosilu v britanskem poslaništvu. Nadaljevala sta pogovor o neširjenju jedrskega orožja.
V sovjetskih uradnih krogih so opazovalci zbrali nocoj naslednja pojasnila:
1.	Vietnam:	Sovjetska vlada
je spričo dejstva, da pogovori med Brownom in Gromikom niso
imeli oblike «pogajanj», ugotovila, da Brovvn ni prinesel v Moskvo nobenega novega predloga. Rekli so mu, da če London res želi konec vojne v Vietnamu, naj se obme na ZDA in naj jih prepriča, da ustavijo napad na Vietnam.
2.	Neširjenje jedrskega orožja: Tudi glede tega ni Brovvn prinesel nobenega novega predloga. Rekli so mu, da je sovjetska vlada naklonjena sklenitvi sporazuma o neširjenju atomskega orožja, seveda če bo vsebina pogodbe taka, da izključi vsako možnost neposrednega ali posrednega dostopa do tega o-rožja tistim državam, ki sedaj tega orožja nimajo.
3.	Ustavitev podzemeljskih atomskih poskusov: Brovvn Je predlagal Gromiku ustanovitev tristranskega tehničnega odbora (SZ, ZDA, Velika Britanija), ki naj zadevo prouči. Odgovorili so mu, da je raztegnitev moskovske pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov tudi na podzemeljske poskuse politično in ne tehnično vprašanje. Zato so odklonili predlog za tristransko konferenco izvedencev.
4.	Dvostranska vprašanja: Brovvn in Gromiko sta govorila o možnosti razvoja kulturnih, gospodarskih, trgovinskih, tehničnih in znanstve-nih odnosov med obema državama, toda nista šla v podrobnosti.
.......................................................
HUDA LETALSKA NESREČA V BRATISLAVI
Letalo «lljušin 18» je strmoglavilo na tla 76 potnikov in 8 Ha nov posadke mrtvih
Letalo se je ponesrečilo kmalu po odletu zaradi slabega vremena
PRAGA, 24. — Nocoj je v bliži- pova. Niso še znana imena drugih
NEW YORK, 24. — Predstavnik OZN je nocoj javil, da bo U Tant sporočil v sredo, 30. t. m. ali namerava kandidirati za novo mandatno dobo ali ne. Predstavnik ni hotel komentirati raznih govoric s tem v zvezi.
ni letališča v Bratislavi treščilo na tla letalo »Iljušin 18», ki pripada bolgarski letalski družbi »Tabso«. V letalu je bilo 76 potnikov in 8 članov posadke. Po poročilih agencije ČTK so vsi zgubili življenje. Letalo je letelo na redni progi iz Sofije v Prago preko Budimpešte.
Na kraj nesreče je takoj odpotovala preiskovalna komisija.
Vzrok nesreče je slabo vreme. Letalo je strmoglavilo nekaj minut po odletu z bratislavskega letališča kjer je bilo pristalo zaradi slabega vremena. Zadelo je v bližnje vrhove Malih Karpatov. Od davi sneži na vsem področju in vidljivost je zelo majhna.
Predstavnik češkoslovaških letalskih prog je izjavil, da je letalo strmoglavilo v bližini vasi Raca, približno osem kilometrov od Bratislave. Padlo je v gozd in je eksplodiralo ter se vnelo.
Med žrtvami sta bolgarski poslanik v Vzhodni Nemčiji Bačarov in bolgarska lirična pevka Katja Po-
................nnlllllllll.lll.lll.illll.il......I.il.ll.l.lilll.n.........................................................................................iiuiiiiiiiim.......m.i.mn.mu
IZ J A VE PREDSTAVNIKA VLADE SFRJ
Izvajanje novodelhijskih sklepov Razprava o šolstvu v zvezni skupščini
Dosedanji rezultati gospodarske reforme ne opravičujejo bojazni pred inflacijo - Težave z nakupom žita v ZDA
BEOGRAD, 24. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bodo na sestanku ministrov gospodarskih resorjev Indije, ZAR in Jugoslavije, ki se pripravlja v smislu dogovora na trojnem sestanku v Novem Delhiju načeloval član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov. V jugoslovanski delegaciji bodo zastopani u-strezni gospodarski resorji in organizacije. Predvideva se, da bodo ministri na tem sestanku med drugim proučili tudi možnost prispevka treh držav k nadaljnji razširitvi gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju.
Na zanimanje novinarjev, kakšno je uradno mnenje o stališču predsednika Zveze književnikov Bolgarije Zagareva, ki odreka obstoj ma. kedonskega naroda, jezika in literature in ki je zahteval, da se dokument o razgovorih med zastopniki bolgarskih in makedonskih književnikov sestavi v bolgarščini in srbohrvaščini a ne v makedonščini, je Blagojevič dejal, da je to zadržanje žaljivo za skupnost jugoslovanskih narodov in tembolj obžalovanja vredno, ker se dogaja v trenutku, ko se bolgarsko - jugoslovanski odnosi razvijajo na obojestransko zadovoljstvo. Pisanje grškega lista «Katimerini» v zvezi z omenjenim stališčem Zveze bolgarskih književnikov je Blagojevič ocenil kot zlonamerno.
Zvezni in prosvetno - kulturni svet zvezne skupščine sta danes na skup. ni seji razpravljala o aktualnih vprašanjih šolstva in izobrazbe, ki
spada med najbolj pereča sodobna vprašanja jugoslovanske stvarnosti, ki se je posebno zaostrilo v zvezi s predloženim novim načinom financiranja šolstva. Vprašanje vzdrževanja številnih šol in povečanje nizkih osebnih dohodkov prosvet-nin delavcev je sprožilo vrsto vprašanj in postavilo potrebo preverje-nja dejanske potrebe šolskega omrežja, posebno visokošolskih ustanov, ki so se zadnja leta namnožila in pa zagotovitve potrebnih materialnih sredstev za njihovo vzdrževanje. Izhod iz sedanjih težav je v povečanju proračunskih sredstev v korist šolstva, v uvedbi krajevnih prispevkov in v notranji racionalizaciji šolskih ustanov. V razpravi so med drugimi padli predlogi, da se prouči možnost uvajanja prispevka v korist šolstva na osebne dohodke državi ianov zaposlenih v inozemstvu in prispevka na investicijsko potrošnjo. Zastopniki zveznega izvršnega sveta so mišljenja, da se bodo z doslednim izvajanjem novega sistema financiranja šolstva povečala v prihodnjem letu sredstva za prosveto in kulturo od 4 in pol odstotka nacionalnega dohodka na 5 odstotkov, kar bo omogočilo zboljšanje notranjega položaja ustanov in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev
V razpravo so posegli, poleg številnih poslancev, zvezni tajnik za prosveto in kulturo Janez Vipotnik, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, tajnik za finance Kiro Gligorov in predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, ki so zastopali mišljenje, da prosveta ni zapostav-
ljena (od 918 milijard starih dinarjev brez federacije se za prosveto daje 313 milijard dinarjev) ter u-gotovili, da se gospodarstvo zaradi nalog, ki jih ima v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme, ne more trenutno obremeniti z novimi prispevki v korist šolstva.
Na posebni seji zveznega sveta so bili na dnevnem redu odgovori na vprašanja poslancev. Na vprašanje, ki se je nanašalo na razne oblike potrošnje in na glasove, da je na pragu nova inflacija, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher odgovoril, da dosedanji rezultati gospodarske reforme ne opravičujejo nikakršnih alarmantnih ocen sedanjega položaja, v katerem se javljajo le nekatere negativne tendence, ki zmanjšujejo doseženi uspeh. Držati se je treba začrtane politike, ne trošiti več kot se proizvaja. Med novimi težavami, na katere se ni računalo, je najnovejši sklep ameriške vlade, da se zaradi gospodarskih odnosov Jugoslavije s Kubo in z Demokratično republiko Vietnam Jugoslaviji odvzame možnost nakupa žita v ZDA pod ugodnimi kreditnimi pogoji, kar je bilo Jugoslaviji obljubljeno lani, ko je pričela izvajati gospodarsko reformo. «To bo zahtevalo nove napore,« je dejal Kraigher, »toda kot nismo doslej popuščali raznim pritiskom, tako ne bomo tudi tokrat odstopili od naših načel. Rezultati, ki smo Jih dosegli so tako jasni in močni, da lahko v miru razpravljamo o naših novih možnostih nadaljnjih ukrepov,« je dejal Kraigher.	B. B.
potnikov.
Pozneje so pojasnili, da je letalo letelo na progi Sofija - vzhodni Berlin skozi Prago in so ga preusmerili v Bratislavo zaradi slabega vre., mena v Pragi.
Zasedanje OCSE
PARIZ, 24. — Danes se je začelo zasedanje ministrov OCSE (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Na zasedanju bodo razpravljali o gospodarskem razmahu in valutni stabilnosti ter o pomoči deželam v razvoju. Predseduje švedski minister za trgovino Gun-nar Lange. V tej organizaciji je 21 držav, ki so ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Zahodna Nemčija, Italija, Švica, Norveška. švedska, Danska, Avstrija, Islandija, Irska, Portugalska, Španija, Grčija in Turčija. Jugoslavija in komisija skupnega tržišča sta navzoči kot opazovalki.
Kakor je znano, je smoter gospodarske politike te organizacije doseči, da se v desetletju 1960-1970 narodni dohodek držav članic zviša skupno za petdeset odstotkov. Rezultati, ki so jih dosegli v prvih petih letih, dokazujejo, da so v celoti dosegli večji razmah, kakor so bili določili leta 1961. Prespekti-ve za drugo polovico so po mnenju gospodarstvenikov organizacije še ugodnejše. Toda najtežje vprašanje je uresničiti razmah brez inflacije ali zastoja.
Prvi je danes govoril predsednik konference Lange, ki je poudaril, da bo na podlagi gospodarskega razvoja držav OCSE od leta 1961 dalje presežen postavljeni smoter. Omenil je tudi, da imajo industrijske države veliko odgovornost do dežel v razvoju ter da bodo morale države OCSE prihodnje leto ugoditi zahtevam nerazvitih dežel ob priliki druge svetovne konference o trgovini.
Britanski finančni minister Calla-ghan je predvsem poudaril, »resnost« in «iskrenost» naporov britanske vlade; da se približa evropski gospodarski skupnosti. Poudaril je tudi važnost Wilsonovega predloga za ustanovitev evropske tehnološke skupnosti.
Francoski finančni minister De-bre je govoril o francoski gospodarski dejavnosti v zadnjih šestih letih in o rezultatih, ki so jih dosegli v okviru stabilizacijskega načrta. Omenil je, da se je od leta 1960 do 1965 narodni dohodek v Franciji zvišal za 5.1 odstotka.
Voditelj ameriške delegacije Rostov? je izjavil, da je izboljšanje mednarodnega sodelovanja v gospodarstvu preprečilo velike krize, kakršne so bile v preteklosti. Dodal je, da za ZDA ne bo prihodnje leto niti leto zastoja niti leto »gospodarskega čudeža«.
Na popoldanski seji je govoril i-talijanski minister za proračun Pie-raccini, ki je med drugim izjavil, da organizacija lahko raztegne svojo dejavnost sedaj na nova področja «za razvoj svetovnega gospodarstva, da se dosežeta mednarodna stabilnost in mir«. Predlagal je, naj organizacija proučuje možnost razvoja odnosov med gospodarstvom držav članic in gospodarstvom
Govoril je nato o gospodarskem razmahu in o stabilnosti cen in dejal, da napori v posameznih državah, da se uskladi pospešen razvoj dohodka z ohranitvijo valutne stabilnosti, ne smejo zanemarjati drugega važnega smotra, to je da se postopno doseže polna zaposlitev.
Za Pieraccinijem je ponovno govoril ameriški predstavnik Rostovv, ki je predlagal, naj OCSE postane kraj srečanja med zahodnimi in vzhodnimi državami za obravnavanje nekaterih gospodarskih problemov. Predlagal je, naj se v končnem poročilu omeni ta načrt, tajnik organizacije pa naj se prej posve-tuje z državami članicami, da se ugotovi, na katerih sektorjih bi bila taka diskusija mogoča.
Zdi se, da je večina držav članic ugodno sprejela ta predlog, le nem-
ški delegat je izrekel več pridržkov.
Nadaljevanje razprave o kitajskem predstavništvu
NEW YORK, 24. — V skupščini OZN se je nadaljevala razprava o kitajskem predstavništvu. Predstavniki Ukrajine, Mongolije, Bele Rusije, Iraka in Mavretanije so podprli predlog za takojšnji sprejem Kitajske. Predstavnik Tajske pa je zagovarjal tezo tistih, ki zahtevajo, naj Formoza ostane v OZN in v varnostnem svetu. Eni in drugi so napovedali, da bodo glasovali proti italijanski resoluciji.
Politični odbor je odobril resolucijo osmih nevezanih držav, ki poziva vse države, naj prekinejo vse jedrske poskuse.
111,11.......................
POLITIČNO ZATIŠJE PRED VOLITVAMI
V nedeljo na delnih volitvah skupno 1.511.237 volivcev
Lnotna in odločna vsedržavna stavka kovinarjev zaseb. nih podjetij . Danes podpis nove delovne pogodbe za gradbenike - Polemika La Malfa-Preti o finančni politiki
RIM, 24. — Kot pred vsakimi volitvami, se je tudi tokrat v Italiji politično življenje ustavilo, ker je pozornost strank, parlamentarcev in raznih krogov obrnjena na volitve. Tokrat bodo rezultati še zlasti zanimivi, ker se bosta prvikrat na volitvah pojavili združeni PSI in PSDI, ki povsod nastopata s skupnim znakom, pa čeprav je za sedaj še vedno samo vsota obeh prejšnjih volilnih znakov. V nedeljo bo skupno volilo 1.511.237 volivcev v 330 občinah, v katerih je 2.244.200 prebivalcev. Istočasno bodo volitve tudi v dva pokrajinska sveta, in to v Trstu in v Massi Carrari.
Danes je bila v večini pokrajin Italije vsedržavna stavka kovinarjev zasebnih podjetij, ki poteka nekoliko drugače kot običajno, tako da upoštevajo prilike posameznih pod roči j. Po uradnih podatkih FIOM CGIL je število stavkajočih doseglo v vseh večjih središčih 85-95 odstotkov, kar priča o veliki prizadetosti delavcev, ki še zdaleč niso «utrujeni» zaradi dolgega sindikalnega boja, kot trdi Confindustria v svojem poročilu in kot utemeljeno zanikuje sindikalna organizacija FIOM-CGIL. Sindikalne organizacije so že sklenile, da bo nova vsedržavna 24-uma stavka 1. decembra, medtem pa bodo v okviru pokrajin krajevne stavke, ki bodo dosegle skupno 16 delovnih ur.
Jutri bodo na sedežu vsedržavnega združenja gradbenikov (AN-CE) svečano podpisali novo delovno pogodbo, ki je bila sprejeta s sindikalnimi organizacijami po sindikalnem boju, ki je trajal dalj časa.
Med ministrom za proračun Pre-tijem in tajnikom PRI La Malfo se
vzhodnih držav ter poglobitve skup- je razvila dokaj ostra polemika gle-nih problemov, ki so povezani z de osnovnih vprašanj usmeritve znanstvenim in tehnološkim razisko-, davčne politike. Preti zagovarja sta-vanjem.	I lišče, da ni mogoče priviti davčne-
ga vijaka, češ da so kvote že tako visoke ter da bi privijanje vijaka pomenilo obremenitev proizvodnje, znižanje sredstev za financiranje podjetij in bi torej prišlo do negativnih gospodarskih posledic.
La Malfa je povsem nasprotnega mnenja in danes odgovarja na članek, ki ga je Preti objavil v listu «Avanti». La Malfa pravi, da je treba zaostriti progresivno obdavčitev višjih dohodkov, prav zato, da se izognemo bremenom, ki bodo drugače zaradi pavšalnega obdavčenja prizadela predvsem proizvodnjo, in še zlasti manjša in srednja podjetja. Davčne utaje tu nimajo večjega vpliva, saj je dobro znano, da so zlasti višji dohodki v Italiji nerealno prijavljeni in se z zvišanjem kvot položaj glede tega ne bi spremenil. Predvsem pa je treba videti, kakšne davke plačujejo davkoplačevalci, ki imajo po 5-6 milijonov lir dohodkov letno, odnosno tisti, ki imajo dohodke nad 10-20 milijonov lir.
Republikanski prvak je zlasti u-činkovit, ko govori o prihrankih, ko ugotavlja, da je pri tem treba biti zlasti oprezni, saj je večina prihrankov rezultat skrbi ljudi, ki imajo manjše dohodke, in prihranki niso rezultat samo visokih osebnih dohodkov. Zato gre predvsem za vprašanje fiskalne pravičnosti in to še zlasti v razdobju, ko država zahteva od državljanov žrtve zaradi izrednih dogodkov.
V senatu so odobrili zakon o preureditvi vsedržavne ustanove za mater in otroka OMNI, ki so jo v vsem povojnem razdobju upravljali imenovani komisarji, medtem ko jo bodo sedaj upravljale občine in pokrajine.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.5, najnižja 6.9, ob 19. uri 7.4; vlaga 95 odst., zračni tlak 1009.2 raste, veter 14 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, padavine 23 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 13.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 25. novembra
Katarina
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.09. Luna vzide ob 15.08 In zatone ob 4,16
Jutri, SOBOTA, 26. novembra
Konrad
Z ZADNJIMI GOVORI VSEDRŽAVNIH IN DOMAČIH GOVORNIKOV
Danes zvečer zaključek volilne kampanje: Longo (RPI), Tanassi (PSU), Basso (PSIUP)
Minister Andreotti zaključil včeraj kampanjo KD - Videli: «Vladni program za € veliki Trst» je velika prevara» - Zborovanja Slovenske skupnosti
Danes zvečer se v Trstu in v tržaški pokrajini zaključi volilna kampanja za tržaške občinske in pokrajinske volitve. Na programu je blizu 100 zborovanj, kar pomeni tudi mobilizacijski vrh v vsej kampanji, ki razen v nekaterih primerih ni pritegnila večjega števila poslu-ialcev, delno tudi zaradi slabega vremena, ki je posebno v zadnjih dneh precej motilo zborovanja.
Medtem ko so demokristjani dejansko zaključili svojo kampanjo z govorom ministra za industrijo in trgovino Andreottija in bodo danes nastopili le njihovi krajevni predstavniki (včeraj je za liberalce govoril tudi Malagodi), bodo danes i-meli zaključna zborovanja z udeležbo najvidnejših predstavnikov o-srednjih vodstev strank komunisti, združeni socialisti, socialisti proletarske enotnosti, pa še druge stranke, medtem ko bodo govorniki Slovenske skupnosti nastopili razen v okolici tudi na mestnih trgih.
KPI bo imela svoje zaključno zborovanje v kinu Nazionale ob 19.30, kjer bo govoril vsedržavni tajnik Luigi Longo, za združeni PSI-PSDI bo ob 18.30 v kinu Ritz govoril eden izmed tajnikov združene stranke poslanec Tanassi, za PSIUP pa bo na Trgu Goldoni govoril ob 17. uri poslanec Lelio Basso.
Ministra Andreottija je včeraj v kinu «Grattacielos> predstavil pokrajinski tajnik Botteri, nakar je na kratko spregovoril inž. Spaccini, ki načeluje kandidatni listi KD ter je namenjen za novega župana.
Minister Andreotti je najprej govoril o povezavi Trsta z Italijo, o Trstu kot «središču italijanstva* ter nato dejal, da je Krščanska demokracija v Trstu jamstvo za konkretni razvoj mesta. Potem ko je polemiziral s komunisti in hvalil atlantsko zavezništvo, je poudaril delovanje Krščanske demokracije za izboljšanje odnosov s sosedi. Glede gradnje naftovoda pa je poudaril, da bo naftovod nova vez miru med dvema deželama, ki sta si bili mnogokrat sovražni.
Minister Andreotti je tudi dejal, da se komunisti postavljajo kot branitelji manjšin, hkrati pa da nočejo videti, kako v Sovjetski zvezi ravnajo z Židi. Menimo, da bi ne bilo treba nobenemu, Slovencu v I-taliji potegovati se, jza svoje narodnostne pravice, če bi Krščanska demokracija, ki je vsa povojna leta na vladi, spoštovala in uresničila ustavne določbe o pravicah manjšin ter izvajala svoje mednarodne obveznosti italijanske vlade.
Za PSI-PSDI je včeraj Dario Va-rin ponovil obvezo nove socialistič. ne sile za moralizacijo mestnega
javnega življenja. Glede sklepov----------------------- , -
CIPE je dejal, da vladni sklepi za ' ravno dopolnilno vlogo industrije
socialiste sicer ne predstavljajo optimuma za obnovitev tržaškega gospodarstva, da pa predstavljajo novo dejstvo za Trst, ker je Trst z njimi prvič dobil svojo politiko, ki se je rodila iz lekcije zrelosti tržaškega delavstva in predvsem iz akcije, ki so jo izvajali tržaški socialisti na vseh nivojih in na vseh sedežih za novo perspektivo tržaškega in deželnega gospodarstva. Elio Apih pa je analiziral aspekte vsedržavne politike levega centra, ki je «politika socialnih in gospodarskih reform.« Slovenski kandidat na listi PSI-PSDI Dušan Hreščak pa je v glasilu «Avanti,> včeraj objavil članek, v katerem govori o ukrepih CIPE za Trst, zlasti glede ladjedelstva in o politiki levega centra, ki zadobiva v Trstu poseben pomen zaradi pristnosti slovenske etnične skupnosti. Hreščak v svojem članku tudi ostro polemizira s Slovensko skupnostjo.
Za KPI na volilnem zborovanju v Ljudskem domu na Opčinah je govoril senator Vidali, ki je obravnaval vprašanje vladnega programa za «veliki Trst«. Vidali je dejal, da je ta program dejansko velika prevara ter pri tem omenil, kako so končali ukrepi, ki so jih napovedali ob prihodu Italije v Trst in za katere so tedaj določili 45 milijard lir. Potem ko je navedel vrsto neuresničenih del je govoril o novih pobudah, ki jih nameravajo uresničiti v Trstu z gradnjo «Grandi Motori» ter s preureditvijo ladjedelnice Sv. Marka v podjetje za predelavo in popravilo ladij, ter ugotovil, da mora vlada o teh ukrepih še razpravljati s sindikalnimi organizacijami. Zato, je zaključil Vidali, je potrebna še odločna borba za rešitev ladjedelnice Sv. Marka.
V zvezi z vprašanji slovenskega prebivalstva je senator Vidali poudaril, da vlada levega centra ni v ničemer izboljšala položaj slovenske manjšine ter je obsodil volilne špekulacije vladnih strank, ki bi si hotele pridobiti slovenske volivce tudi s pomočjo kurije, ki je neposredno posegla v volilno kampanjo za Krščansko demokracijo.
Dr. Pincherle je govoril o PSIUP kot o «edini socialistični realnosti)) v državi in pozval volivce naj ne zaupajo obljubam, ki jih dajejo stranke večine med volilno kampa, njo, ker so njihove obljube v odkritem nasprotju z dejstvi.
Slbvenška skupnost je Imela včeraj leteče shode v Barkovlj&h, na, Greti, v Rojanu, v Dolini pri Dom-ju, pri Sv. Ani, Skednju ter drugje. Govorila sta Drago Stoka in Franc Mljač. Govornika sta obravnavala številna konkretna vprašanja, ki zadevajo Slovence na Tržaškem. Naglasila sta potrebo po novi globalni gospodarski politiki za Trst, ki zahteva mogočen razmah pomor, stva in pristaniške dejavnosti, na-
in turizma, tako da bi dosegli popolno zaposlitev vse razpoložljive domače delovne sile. Dalje sta obravnavala probleme o pomoči poljedelstvu tudi v bližini mesta, tako da bi zemlja služila kmetom za življenje, delavskim družinam pa kot rezerva za vsak primer. Oblastva morajo tudi prenehati z razlastitvami, ki hromijo gospodarsko moč in prisotnost Slovencev. Za študirajočo mladino sta govornika dejala, da ji je treba zagotoviti primerno zaposlitev tudi v javnih upravah in ustanovah.
ZA VOLITVE V NEDELJO
Anticipirani vožnji na progi Acegat
Vodstvo avtofilotramvajske službe Acegat obvešča, da bodo v nedeljo, 27. t. m. na dan volitev, zato da bodo člani volilnih sedežev lahko pravočasno prišli na svoja mesta, uvedeni dve izredni anticipirani vožnji z vseh izhodiščnih postaj mestnega prevoznega omrežja z izjemo prog 14, 16, 18, 24, 26 in 27.
V ponedeljek, 20. t. m. ne bo izrednih anticipiranih voženj, ker bodo volilne sedeže odprli šele ob 7. uri.
Tako ob delavnikih kot ob praznikih se začnejo vožnje mestnih prevoznih sredstev med 5.30 in 6.10.
SKUPŠČINA DELAVCEV LADJEDELNICE FELSZEEY
Zaradi hude finančne krize je ladjedelnica v nevarnosti
Stavka delavcev z zahtevo po jamstvih za ohranitev ladjedelnice in njihovih delovnih mest - Stavka kovinarjev zasebnih podjetij
Včeraj so tudi v Trstu stavkali delavci zasebnih kovinarskih podjetij. Stavke se je udeležilo 90 odstotkov delavcev. Jutri bodo stavko ponovili, to je že tretjič ta teden.
V ladjedelnici Felszegy v Miljah pa niso delavci stavkali ob prejšnjih stavkah za sklenitev nove delovne pogodbe. Ladjedelnica je namreč zabredla v težaven finančni položaj in preti nevarnost, da bi jo morali morda celo zapreti. Zaradi tega so sindikati raje odložili stavkovno gibanje, da lih ne bi dolžili, da so pripomogli k propasti podjetja.
Včeraj so se delavci Felszegy sestali na skupščini, na kateri sta jima Burlo za FIO-CGIL in Fabric-ci za sindikat kovinarjev Delavske zbornice poročala o položaju, oziroma o korakih, ki so jih sindikati napravili pri prefektu, na ministrstvih in na drugih pristojnih mestih, da bi dala oblasti bankam, ki imajo nasproti podjetju terjatve, potrebno jamstvo. Včeraj so sindikati prejeli poluradno vest, da bodo ta jamstva zagotovljena. Vse to sta tajnika povedala delavcem, ki pa zahtevajo uradna zagotovila, da se bo podjetje rešilo in s tem tudi njihova delovna mesta. V samem podjetju dela okrog 500 delavcev, prav toliko pa tudi v zunanjih podjetljh, ki delajo za to ladjedelnico.
Delavci so na skupščini sklenili,
da napovedo stavko z zahtevo po j predstave Gotovčeve opere «Ero z jasnih zagotovilih glede prihodno- onega sveta» in da se v istem ča
su v Trstu priredi tudi razstava del
Božične počitnice
sti ladjedelnice in so zapustili delo opoldne ter se vrnejo v ladjedelnico danes zjutraj.
Podjetje ima precej naročil toda je zabredlo v finančne In kreditne težave predvsem zato, ker gradi veliko ladjo «Italia» z nosilnostjo o-krog 12.000 ton. Ker je brodarsko podjetje zahtevalo, da se mora lad. ja zgraditi z bolj modernimi in udobnimi napravami, kot je bilo v začetku v načrtu, bodo proizvodni stroški za dogotovitev ladje večji, kar je ravno glavni vzrok za krizo.
Reška Opera pride v Trst!
Delegacija Slovenske kulturno-go-spodarske zveze iz Trsta in voditelji kulturnega življenja in socialistične zveze Reke so se na sestanku na Reki dogovorili o programu kulturnega sodelovanja med tržaškimi Slovenci in Hrvati z Reke. Izražena je bila želja, da se s stalnim sodelovanjem nadaljuje in da se nasede načrti za daljše razdobje. Do-lovorili so se, da bo marca prihod-jega leta ansambel Opere hrvaške-a Narodnega gledališča «Ivan lajc» obiskal Trst, kjer bo dal tri
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiii
SESTANEK ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Najavljen prihod češkoslovaške delegacije na razgovore za naročila in popravila ladij
Delegacija državnega podjetja Streuexport iz Prage bo v Trstu navezala stike s predstavniki Tržaškega arzenala in CRDA
UMRLA JE
DORA MARTELANČEVA
čevi, ko je odšel tudi njen drugi sin od doma, ko je tudi Vojček, še ne osemnajst let star, gnan od čuta za socialno pravičnost in enakost med ljudmi šel v svet, od koder se ni nikoli več vrnil! Neizrekljivo težko ji je moralo biti, ko ji je prispela vest, da je njen Vojček, še tako mlad umrl nekje v Rusiji. Hudo je moralo biti pri Martelančevih. Mož ji je umrl in ostala je sama. Samo še Cirila je imela in najmlajšega Dragiča. Ciril je rastel in se spreminjal v borca za naše pravice. Začeli so ga preganjati fašisti in mati Martelančeva je ob vsaki hišni preiskavi trepetala zanj. Nekega dne, bilo je leta 1933, je tudi Ciril odšel od doma. Zbežal je v Ljubljano in ker tudi tu ni našel miru, je šel v Avstrijo, nato na Češko. Vsako tako potovanje, pravzaprav pobeg, je pomenil za mater Marte-lančevo trepet in smrtni strah, ki ga je občutila za sinovo življenje. Nato so prišli na Češko nacisti in Ciril se jim je umaknil spet v Jugoslavijo. Ko je izbruhnila vojna, ni bilo o njem spet nobenega glasu. S tesnobo v srcu je trepetala in čakala Cirilovih vesti, ki jih pa ni prejela nikoli več. Po osvoboditvi so ji sporočili: Ciril je padel za svobodo v Sremu, kjer se je borila Krajiška brigada z nemškim okupatorjem na življenje in smrt. Potem so pripeljali Cirila materi mrtvega domov. Zagrebla ga je s tiho pobožnostjo in neizraženo boljo leta 1949 v družinski grob v Bar-
Jrnrtl \n h
Še ji je ostal en sin. In na njenem obrazu se ji je začrtala še e-na guba strahu in groze, ko ji je še najmlajši sin Dragič odšel v partizane. Ali se bo vrnil, ji je trepetalo srce. Vsaj on, da bi se vrnil, ji je bilo citati na izmučenem obrazu. Vrnil se je, Dragič, da ji poteši bol, ki jo je iz dneva v dan bolj priklepala in gnala v neozdravljivo bolezen, polno neizrekljivo mučnega trpljenja.
Kdo ve, morda bi mati Martelančeva laže prenašala svoje trpljenje in gorje, morda pa sploh ne bi zbolela tako hudo, če bi bila našla v naših ljudeh več razumevanja za svojo žrtev, za žrtve svojih sinov, ki so sledili v ljubezni do slovenskega naroda svojemu dedu?
Mater Martelančevo bomo spremili k poslednjemu počitku z zavestjo, da je z njo umrla slovenska mati, kateri ni bilo nikdar in od nikogar nič prizaneseno. Umrla je v velikem žrtvovanju za svoj narod. Ostal nam bo le še spomin nanjo, spomin, ki nas bo spominjal na legendo o slovenski materi. Slava Dori Martelančevi!
MILKO SKRAP
Žalostno je odjeknila vest, da je Dora Martelančeva včeraj v noči umrla v splošni bolnišnici. Od človeka do človeka se je pri Sv. Ivanu širila vest, ki je vzbujala pri vsakomur občutek, da se je z njeno smrtjo zaključilo tragično življenje, kateremu je usoda nalila _ kupo grenkobe, ki jo je Martelančeva morala izpiti prav do dna.
Dora Martelančeva, ki se je rodila pred 81 leti, izhaja iz znane družine Trobčevih. Ta družina je že v času narodnega preporoda po stavila Slovencem v Trstu solidne temelje, na katerih so gradili ves poznejši čas svojo nacionalno individualnost. Le še nekaj let nas loči od nadvse važne stoletnice, ko je Dorin oče Anton ustanovil v svoji hiši pri Sv. Ivanu politično društvo «EdinosU, ki je dve leti nato leta 1876, začela izdajati, prav tako po zaslugi njenega očeta, istoimenski list ^Edinost*. Nad pol stoletja je ta list usmerjal politično živjenje Slovencev v Trstu in branil njih narodne pravice v čedalje tršem boju za narodni obstoj.
Dura Martelančeva izhaja torej iz družine, ki si je že v preteklosti postavila svetel spomenik neutrudnih borcev za slovenstvo Trsta. Zaradi tega se tudi Dora ni mogla izneveriti veri svojega očeta. To vero v svoj narod in človeka pa je nespremenjeno prenesla na svoje otroke. Usoda ji je naklonila štiri sinove, ki so vsi, kakor nekoč njihov ded, postali borci za narodne in človeške pravice.
Po starosti prvi sin Vladimir, zelo znan borec za socialno pravičnost je prvi šel od hiše, šel prvi v trpljenje, ki ga je okusil širom po celi Evropi, dokler ni omahnil v zloglasnem uničevalnem taborišču nacistične Nemčije v Natzweilerju. Za Doro Martelančevo je njegov odhod od doma bil prvi sunek v srce. Kako je bilo materi Martelan-
Pod predsedstvom dr. Romana Caidassija se je 23. t. m. sestal odbor trgovinske zbornice, kateremu je predsednik poročal o poteku informativnih razgovorov delegacije Češkoslovaškega podjetja Cecho-fračht z’1-vrtditelji Javnih skladišč' glede češkoslovaškega prometa skozi naše pristanišče.
Na sestanku pri trgovinski zbornici je upravni delegat SNAM inž. Girotti najavil skorajšnji začetek del za zgraditev glavne napeljave za metanovod, ki bo povezoval Trst z vsedržavnim nacionalnim omrežjem metanovodov. Do konca leta 1967 bi moral metanovod že služiti področju Pordenona.
Dr. Caidassi je nato poročal o sestanku s predsednikom ((Shell I-taliana» inž. Guicclardijem o vprašanju ustanovitve centra za povrtnino in sadje v tržaškem pristanišču.
Generalni konzul Južne Afrike v Milanu Widdowson je bil v teh dneh na obisku v Trstu v perspektivi ustanovitve častnega konzulata Južne Afrike v našem mestu. S konzulom so proučili razna vprašanja, ki zadevajo promet med tržaškim pristaniščem in Južno A-friko.
V razgovoru s predsednikom tržaškega velesejma odv. Slocovichem so razpravljali o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na velesejemsko prireditev v letu 1967.
Predsednik je nato najavil skorajšnjo ustanovitev konzorcija za suhi dok in je obvestil odbor, da so v razgovoru s predsednikom Fincantieri Tupinijem razpravljali o nekaterih tehničnih vprašanjih te pomembne gradnje, za katero obstaja obveznost finansiranja v breme IRI.
Pomembna je tudi vest, da bo v prihodnjih dneh prispela v Trst de-lelegacija češkoslovaškega državne, ga podjetja Streuexport iz Prage. Delegacija bo navezala stike z voditelji Tržaškega arzenala in CRDA, da bi proučila možnosti naročil tako za popravila kot za nove gradnje v tržaški ladjedelnici.
To In druge oblike industrijskega in trgovskega sodelovanja s češkoslovaškimi podjetji trgovinska zbornica skrbno spremlja in olajšuje z namenom, da se krajevne dejavnosti v večji meri vključijo v srednjeevropsko-podonavsko gospodarsko področje, ki predstavlja naravno zaledje tržaškega mesta.
Glavni tajnik je nato poročal o škodi, ki jo je v tržaški pokrajini povzročila plima 4. novembra. Sko. do, ki je bila prizadejana trgov-
skemu in obrtniškemu področju, cenijo na skupnih 80 milijonov lir.
Odbor trgovinske zbornice je nato obnovil mandat dr. Umbertu Chiriacu, ki jo zastopa v upravnem svetu tržaške univerze, za dvoletje 1966-68, končno pa je sprejela tudi različne ukrepe trgovskega in u-pravnega značaja.
Razgovori Andreottija
Minister za industrijo in trgovino Andreotti, katerega je ob 8. uri pričakal na železniški postaji vladni komisar dr. Cappellini, se je včeraj popoldne sestal na trgovinski zbornici ob navzočnosti njenega predsednika Caidassija s predstavniki obrtnikov. Orisali so mu vprašanja svoje stroke s posebnim poudarkom na vprašanju kreditov. Zatem se je Andreotti v palači Diana sestal s člani pokrajinskega izvršnega odbora tržaške Krščanske demokracije. Pokrajinski tajnik Botteri mu je predočil vprašanja, povezana z industrijskim razvojem.
Botteri je tudi ugodno komentiral nekatere pobude, ki se uresničujejo. Med njimi tudi ustanovitev tovarne Grandi Motori, ki bo v Žav-ljah. Omenil je tudi, da so nekatere velike industrijske skupine zainteresirane na tem, da se ustanovi v Trstu mednarodno središče za zbiranje in odpošiljanje povrtnine in sadja v okviru tržaškega pristanišča.
Popoldne se je Andreotti sestal tudi s tajnikom goriške Krščanske demokracije Agatijem, ki mu je skupno s predsednikom goriške trgovinske zbornice Bressanom predložil dokument o goriških industrijskih vprašanjih s posebnim poudarkom na prosti coni.
Takoj po prihodu v Trst se je minister Andreotti v spremstvu vladnega komisarja podal v občinsko palačo, ob 10. uri pa se je skozi novi predor pod Dolgo krono podal na ogled industrijskega pristanišča, kjer si je ogledal tudi naprave terminala za naftovod.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač
Kvestura sporoča, da je v dneh, ko bodo valitve in sicer od ene
•iiniiimimuiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniimiiHiuniiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiii
minute po polnoči v nedeljo 27. novembra, do polnoči v ponedeljek 28. novembra, prepovedana prodaja alkoholnih pijač z več kot 21 odst. alkohola v vseh javnih lokalih tržaške pokrajine. Dovoljena je samo prodaja pijač z nižjim odstotkom alkohola, kot piVoj vino in podobno. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
DANAŠNJA ZBOROVANJA
Slovenska skupnost: ob 10. na Rdečem trgu, ob 11. pri Sv. Jakobu, ob 11.30 na Trgu Stare mitnice (kino Massimo), ob 11.30 v Ro-colu, ob 12.30 na Trgu Oberdan, ob 12.30 na Trgu Gioberti, ob 18. na Proseku, ob 18. v Sv. Križu, ob 20. na Opčinah (pred kino dvorano), ob 20. v Lonjerju, ob 20.30 v Bazovici, ob 20.30 v Boljuncu.
KPI: ob 10.30 v Istrski ul. - Ul. Belil (Jurisevic), ob 10.30 pri glavni ribarnici (Šema), ob 11. na Trgu Stare mitnice (Calabria), ob
11.30	na Trgu Ponterosso (Jole Burlo), ob 12. v Ul. Economo (Ros-setti), ob 12. pri delavski menzi Sv. Marka (Vidali), ob 12. v Ul. Locchi . FMS (Cuffaro), ob 12. v Ul. della Rampa - Arzenal (Tonel), ob 12. pri Felszegy (Bacicchi), ob
15.30	v Borgo S. Sergio (Šema), ob
16.30	v Ul. Pitacco (Šema), ob 18. na Trgu pri Sv. Jakobu (Cuffaro), ob 19.30 v kinu Nazionale (Longo, Wilhelm, Šema) In filmski dokumentarec o bojih v Vietnamu, ob 21. v Tihbčah (Gombač).
PSI-PSDI: ob 10. na Trgu sv. An
10.	pri Staneh (Cesare), ob 10.30 na Trgu Cavana (Ghersi), ob 10.30 v naselju S. Giorgio (Romani), ob
11.	v Ul. Foscolo - Ul. Lazzaretto Vecchio (Ghersi), ob 11. na Trgu Giuliani (Catanzaro), ob 11.30 v Ul. S. Marco . Ul. C. Colombo (Pieran-drei), ob 11.30 v Ul. Pola (Catanzaro), ob 12. v Ul. Vignetti 18 (Va-rin), ob 16. na Stari istrski cesti - hiše INAIL (De Giola), ob 16.30 pri Domus Civica (Romani), ob 17. na Trgu Giarizzole (Lovero), ob 17.30 na Trgu v Miljah (Balzano -Cesare), ob 17.15 na Proseku (Hreščak) ,ob 18. v Sv. Križu (Pahor), ob 18. v Bazovici (Hreščak), ob 16. na Trgu Goldoni (Lonza), ob 18.30 v kinu Ritz (Tanassi-Lonza-Pittoni).
PSIUP:	ob 10. na Kolonkovcu
(dr. Pincherle) ,ob 11. v Ul. Costa, lunga (dr. Pincherle), ob 11. v Ul. Costalunga (dr. Pincherle), ob 12.15 v Industrijski coni (Franco), ob 15. na Trgu Oberdan (Monfalcon), ob 16. na Trgu Sv. Jakoba (Martone), ob 10. v Boljuncu, ob 11. v Dolini, ob 16. v Nabrežini pri cerkvi, ob 18. na Opčinah ln ob 19. v Bazo-
tona (Catanzaro), ob 10. v Skednju | vici (povsod Pentich), ob 17. na . Ul. Soncini (Hreščak - Varin), ob' Trgu Goldoni (posl. Lelio Basso).
IZ SODNIH DVORAN
Amnestija za tatvino in besedno žalitev
Na kazenskem sodišču (pred. Corsi, tožilec Pascoli, zapisnikar Rubini) so včeraj v odsotnosti sodili 47-letnega Desideria Krmaca iz Ul. Soncini 16, ki je bil kriv tatvine dveh lestencev In petih starinskih svečnikov iz medenine. Omenjene predmete je Krmac ukradel iz nekega skladišča v Vili Revol-tella in tako oškodoval tržaško občino. Tatvino je Krmac Izvršil v maju 1963. leta, toda šele leto dni kasneje so se predstavniki občine zavedli tatvine ter jo prijavili na komisariatu pri Sv. Soboti. Agenti so Krmaca prijeli in ga prijavili sodišču, ki ga je včeraj na pod lagi amnestije oprostilo.
* * *
Na prizivnem sodišču (pred. Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parlgi) je bila včeraj sodna razprava proti 45-letnemu Eliu Dorlgu iz Fomi dl Sopra, Ul. Madonna della Salute 1, bivšemu županu tistega kraja, obtoženemu, da je žalil finančnega podčastnika Carla Fiorillija. Zgodilo se je v septembru lani v nekem baru v Fomi di Sopra, kjer je Fiorilli bral časopis in komentiral novice s tem, da bo župan v Fomi di Sopra kmalu sprejel predsednika republike. Do-rigo je Fiorilliju grdo odgovoril in prišlo je do besednega spopada, med katerim je župan žalil finančnega funkcionarja.
Financar je bil tako užaljen, da fe Doriga tožil in 26. oktobra 1965 je kazensko sodišče v Tolmezzu oprostilo župana zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej obsodbi je tožilec vložil priziv in včeraj se je pred prizivnim sodiščem v Trstu vršila razprava, prizivni sodniki pa so Doriga oprostili na podlagi amnestije.
hrvaških umetnikov. Ansambel Slovenskega gledališča iz Trsta pa bo priredil kratko turnejo na Reki in v Istri. Podobno gostovanje pripravlja tudi slovenski pevski zbor. Slovenski slikarji iz Trsta bodo priredili na Reki razstavo svojih del. Po sporazumu bodo organizirana medsebojna gostovanja kulturnih ansamblov raznih amaterskih skupin, učencev glasbenih šol in predavanja.
Pomoč za poplavljencc
Za poplavljence so na sedežu RSI v Trstu včeraj do 18.30 zbrali skupno 25,022.450 lir, na tržaškem sedežu Rdečega križa pa 7.711.580 lir. Največji včerajšnji prispevek je bil 25.000 lir, ki jih je podaril Conti Corsini Zanon. Na tržaški pošti pa so v teku včerajšnjega dne sprejeli 143.000 lir, nakazanih na posebni tekoči račun pri predsedstvu vlade.
Na vseh šolah v Italiji se bodo božične počitnice začele 24. dec. in se zaključile 2. jan 23. dec. se bo zaključilo prvo trimesečje, 3. januarja pa se bo začelo drugo trimesečje.
Gledaljšča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
«Strip-lease»
in ^Čarobna noč» v SG
SG uprizori v nedeljo dne 27. t.m. ob 16. uri (za nedeljski abonma) Mrožkovi enodejanki «Strip-tease» in »Čarobno noč». Izvajajo člani SG Stane Starešinič, Alojz Milič ln Lidija Kozlovičeva. Režija Branko Gombač Scena inž. Mitja Race. Vstopnice so naprodaj vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Predstava Je v mali dvorani.
VERDI
«Pelleas et Melisande»
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo pred stavo Debussyjeve opere icPelleas et Melisande«, ki bo jutri, dne 26. t.m. ob 20.30. V operi, ki bo izvajana v izvirnem jeziku, bodo peli: Nicolet-ta Fannl in Lajos Kosma (protagonista) ter Elena Baggiore (Yniold), Anna Reynolds (Genevieve), Andrč Jonqueres (Golaud), Lorenzo Gaeta-ni (Arkel) in Teodoro Rovetta (zdravnik).
Scenska oprema s festivala Dveh svetov v Spoletu. Režija Giancarlo Menottl. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli, dirigent Serge Baudo.
Prva predstava je za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah.
Prva komisija odobrila proračun
Prva stalna komisija je včeraj z večino glasov KD ter združenih PSI in PSDI odobrila zakonski osnutek o proračunu za leto 1967. Proti so glasovali svetovalci KPI, PLI in MSI, vzdržal pa se je odvetnik škerk. Seji je predsedoval svetovalec Cocianni, udeležil pa se je tudi odbornik za finance Tri-pani. Pred koncem glasovanja so spregovorili v glasovalnih izjavah svetovalci Bacicchi, Metus, Morelli, Moro, Morpurgo in škerk.
Včeraj-danes
Voditelji grafičnih podjetij iz Jugoslavije so se vrnili iz Milana
V	včerajšnjih prvih jutranjih urah se je vrnila v naše mesto skupina voditeljev grafičnih podjetij iz Jugdslavije, ki je — kot smo poročali predvčerajšnjim — obiskala dve tovarni v Milanu in v Turinu.
V	Milanu so OMCSA — Officine Meccaniche Cigardi S.p.A. priredile gostom večerjo, med katero jim je izrekel v slovenščini dobrodošlico predsednik družbe Gr. Uff. dr. Rlccardo Zorn. Ob zaključku večera, ki je potekel v zelo prisrčnem ozračju se je ravnatelj tiskarskega podjetja in član upravnega sveta Založništva tržaškega tiska Rafael Perko zahvalil predsedniku in njegovim sodelavcem v prepričanju, da bo srečanje prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju italijanskih proizvodov v Jugoslaviji, ki so v tem primeru zlasti kvalitetni.
Velik stroj za offset tisk v štirih barvah, ki so ga zgradile OMCSA v rekordnem času, bo v kratkem odposlan v Jugoslavijo.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 24. novembra 1966 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb
UMRLI SO: 71-de'tna Ester Može por. Sevini, 65-letni Ugo Ronga, 63-1-etna Gluliana Kristan por. Dessardo, SOJetna Dorotea Trobec vd. Martella-hil, 72-letna Giusepplna Peta-ros vd. Banano, 81-letna Maria Scocciai vd Samarin, 73-letni Mario Sossi, 62-let-n; Giuseppe Rade, 88-letna Irene Tu, kats vd. Mahorcic, 92-le-tna Paola Cor-sutta vd. Cossutta, 82-1-etna Gio-vanna Mlac vd. Matjak, 81-letna Mar-zia Loy vd. Camerini, 78-letni Luigi Gori-up.
Podrl jo je avto
Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 25-letno baristko Bruno Nocero iz Ul. Lorenzetti 5-6, ki je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Ko je na vogalu Ul. Trenta Ottobre in Ul. MMilano prečkala cesto izven zebrastega prehoda, jo je z avtom TS 22856 podrl 22-letni Claudio Lu-miani iz Ul. Frescobaldi 10, ki je vozil proti Ul. Carducci. Pri nesreči se je Nocerova pobila po zatilju in se ranila po levem zapestju ter bo okrevala v 8 dneh.
Uvedba avtomatične telefonske zveze med Trstom in Verono
Državno telefonsko podjetje sporoča, da je v okviru obširnega programa avtomatizacije državne telefonske službe, po uvedbi teleselek-cijske zveze z Benetkami in Milanom, uvedlo sedaj od ure 0,24. t.m. tudi teleselekcijsko telefonsko zvezo s področjem Verone. Od navedenega datuma dalje lahko porabniki na tržaškem telefonskem področju stopijo avtomatično v stik z veronskim področjem tako, da pred zaželeno telefonsko število zavrtijo še številko 045. Pri tem Je tre-ba opozoriti, da znak za prosto ali zasedeno linijo porabnikom v Trstu ne bo dan takoj ko zavrtijo klicano številko, temveč šele po krajšem presledku.
Tarifa za to avtomatično telese-lekcijsko zvezo se bo zaračunavala po veljavnem sistemu z impulzi iz centrale na porabnikov telefonski števec po naslednjih normah: ob delavnih od 7. do 23. ure —-4 impulzi za odgovor in po 1 impulz za vsakih 6 sekund razgovora;
ob praznikih od 23. do 7. ure — 4 impulzi za odgovor in po 1 impulz za vsakih 12 sekund razgovora. Vsak impulz stane 15 lir.
Smučarski izlet na Lokve
Potovalni urad Aurora priredi v soboto, 26. in v nedeljo 27. novembra dvodnevni smučarski izlet z avtobusom na Lokve pri Novi Gorici.
Vpisovanje samo do danes zvečer pri potovalnem uradu Aurora. Ulica Cicerone 4, telefon 29-243.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deUTstria 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plz. zul-Clgnola, Korzo Italla 14; Preridi-m, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
SAK JADRAN vabi
vse stare, manj stare in nove bajte, fižole, in... bruce na
brucovanje
ki bo jutri, 26. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9.
Nazionale 22.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelslor 16.00 «Le calde bambole di Hopg Konga Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 «The Bounty k 111 era — Eastmancolor, Thomas M lili a«.
Eden 22.00 «La calda preda« Eastmancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Peti teden.
Grattaclelo 22,00 «Fahren,helt 451» Technicolor. Julle Christie, Oskar Werner.
Ritz (Ulica San Francesco 10) 22.00 «Missione speciale Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark, Daniela Bianchi.
Alabarda 16.00 «11 papavero 6 anche un fiorea Technicolor. Yul Bryn* ner. Marcello Mastroiannl, Nadla Tiller.
FHodrammatlco 16,30 «G!ochl dl not-te» Ingrid Thulin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.30 «20.000 leghe sotto i mari» Technicolor, James Mason, Kirk Douglas,
Aurora 16.30 «Texas addio«.
Garibaldi 16.00 «La dove scende H fiume« Technicolor. Julle Addams.
Capitol 15.30 «Svegliatl e uccidb) — Technicolor. Robert Hoffman, Lisa Gastoni. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Amore e un addio«.
Moderno 16.00 «11 piacere e 1’amore« Technicolor. Jane Fonda, Catheri-ne Spaak, Jean Claude Brialy, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 15.30 «Detectives sto-ry» Technicolor. Paul Nevvman, Lauren Bacall, Pamela Tiftin. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Ideale 16.00 «La vergine dl ferro« Technicolor. Michael Craig.
Astra 16.30 »Agente 007 operazione tjuono«,
Abbazia 16.00 «1 razziatori« Technicolor Dan Diureya.
Skedenj 16.00 «1 Beatles in aiuto!«
vtifVV)-. T.-!	»ftt, i*rt. ni, im;.-	UgmoU
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.	i
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA št. 22
Razna obvestila!
Športno društvo Sokol iz Nabrežine
vabi vse, ki so sodelovali pri 9. slovenskih športnih igrah, da se udeležijo družabnega večera, ki bo v dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini v soboto. 26. t.m. ob 20.30.
Slovensko planinsko društvo Trst
vljudno vabi člane in prijatelje na proslavo ob 20-letnic: obnovitve društva, ki bo danes, 25. novembra ob 20,30 v mali dvorani Kulturnega doma.
* * *
športno združenje Union organizira v soboto, 26.11.1966 na stadionu «Prvi maj« ples. Igrali bodo «The Rangers« in «Rocky e le Ombre«. Začetek ob 20.30.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. y0-235.
Darovi in prispevki
V	počastitev	spomina	pok.	gospe
Marije Hyhlik roj. Štolfa darujejo u-čenci prvega razreda slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu 10.000 lir za odporno šolsko blagajno. V isti namen darujejo učenci III, A razreda 5500 lir.
V	počastitev	spomina	pok.	Mirka
Subana daruje	Amalija	Cok 1000 llf
za Dijaško matico.
V	počastitev	spomina	pok.	Alojza
Gorjupa daruje Ugo Margon 5000 Mr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Doroteje Martelanc daruje Groz-dana Cebohin 1000 lir za Dijaško matico.
S O Z A L J E
Zveza vojnih invalidov NOV izreka globoko sožalje dr. Dragu Martelancu in svojcem ob izgubi njegove mame.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« izreka ob smrti svoje dolgoletne članice Dore Martelanc svojcem globoko sožalje.
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
CORSO GARIBALDI 3 - LEL. »6782 (Ob avtobusni postaji na TRIESTE — TRST	Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 ilr dalje. Zlati ln srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni.
Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe.
JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike.
Včeraj 24. t. m. je preminila v starosti 81 let naša ljuba mama
DOROTEJA TROBEC vd. MARTELANC (Martellani)
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 25. t.m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: sin dr. DRAGO s ženo JOŽICO, vnukinji DANICA in LIDIJA z otroki in družine KOVAČIČ, VVIZINA in GAUDENZI
Trst, Ljubljana, Dimitrovo, Gorica, 25. nov. 1966
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, kt so z nami sočustvovali ter spremili na njegovi zadnji poti našega dragega moža, očeta in starega očeta
MIRKA SUBANA
Posebna «Salus».
gostilničarja zahvala dr. Franchiju
in osebju sanatorija
Žalujoči: žena Tonči, sin Marjan z ženo Klavdijo in hčerko Federiko, hči Danuska z možem Romanom, brat Ivan z družino in drugo sorodstvo
Trst, 25. nov. 1966
PREVIDNO VPRAŠANJE
Se Albanija odmika od LR Kitajske?
Le redko je bila kongresom albanske partije dela posvečena tolikšna pozornost, kot je bila prav zadnjemu, V. kongresu APD; ne v prvi vrsti zaradi tega, kar se v sedanjem času dogaja znotraj same Albanije, marveč predvsem zaradi vse globljega prepada med dvema vrstama ocenjevanja tokov sodobnega razvoja družbe in sveta, med moskovskim in pekinškim.
Neposredno potem, ko so v Tirani objavili besedilo referata prvega sekretarja APD Enverja Ho-dZe, je bilo v domačem in tujem tisku naslediti naslove, ki so previdno vpraševali: ali se Albanija odmika od LR Kitajske? Vprašanje je vprašanje in odgovor nanj je treba šele poiskati. Delen odgovor nanj so dale tudi volitve novih organov APD — kongres je
v	vodstvo partije izvolil vso prejšnjo garnituro. Čeprav to znamenje ne bi smelo biti stoodstotno zanesljivo, vendar kaže, da do bistvenih sprememb v politiki APD na tem kongresu še ni prišlo; velja pa tudi takoj pristaviti, da je bilo na kongresu čutiti nekaj napetosti, ki se je očitno nanašala na nekatere notranje razmere, ki pa se je navzven manifestirala v zadržanost glede tako imenovane ((kulturne revolu-cije» na Kitajskem in glede sedanjega razvoja kitajske politične doktrine nasploh.
Namigovanja na odmikanje Albanije od Pekinga izvirajo iz vrste značilnih in nikakor ne slučajnih dogodkov v zadnjih šestih tednih. Čeprav so bili albanski funkcionarji v zadnjih letih redno na meji servilnosti, ko je bilo treba pohvaliti modrost in državniško spretnost ter proletarsko načelnost kitajskega vodstva, se kaj takšnega ob najpomembnejši kitajski politični kampanji v tem desetletju, ob kulturni revoluciji, w zgodilo. Albanski partijski in državni funkcionarji so drugo za drugo zamujali priložnosti, ko bi bilo treba povedati nekaj v prid sedanjemu razvoju dogodkov na Kitajskem. Molčali so, ko so v Pekingu brali pozdravne brzojavke ob obletnici kitajske neodvisnosti in ob eksploziji četrte kitajske atomske bombe, o kulturni Evoluciji ni govoril niti albanski Predstavnik v govoru pred generalno skupščino in tudi ne «Zeri 1 Populit«, ko so pred kratkim Podpisali sporazum o pomoči albanski industriji nafte, čeprav ob y®eh teh priložnostih ni manjkalo hvalnic Kitajski kot «nepremaglji-
vi	trdnjavi socializma«. Kar pa je najbolj značilno — o kitajski kul-turni revoluciji in vsem, kar prinaša s seboj, ni bilo govora niti na osmega novembra končanem Petem kongresu APD; Tirana je °b tej priložnosti ,ki je brez dvojna od vseh najbolj primerna za 'Zjave te vrste, ostala v previdnem molku.
Ob vsem tem pa je značilno, tia je albanski kongres (v referati* Enverja Hodže seveda) potrdil dosedanjo linijo albanskega vodstva in s temi tudi soglasje, ki obstaja med APD in kitajsko partijo glede osnovnih ocen sedanjih družbeno-političnih procesov na svetu. Osnovna značilnost sedanjega obdobja je za Enverja Hodžo še vedno «oster boj zoper revizionizem Hruščova«; ta boj ostaja Prva naloga APD in je tako zelo Pomemben, da mu je podrejen fudi boj zoper zahodni imperiali-Zem, ki ga je Enver Hodža — za-radi zaostrovanja odnosov med samimi kapitalističnimi državami ~~ diskretno potisnil v ozadje. Dodatna značilnost tega osnovnega oilja politike APD je v tako imenovanem zavezništvu med ((revizionisti Hruščova« in ameriškim imperializmom, zavezništvo, ki se P° mnenju prvega sekretarja APD skriva pod krinko politike miro-'jubnega sožitja. Boj zoper širjenje Jedrskega orožja razlaga En-Ver Hodža kot prizadevanje, da bi velesile ohranile monopol nad njim,, kitajsko bombo pa kot prizadevanje kitajskega ljudstva, da ta monopol razbije.
Takšni pogledi se kajpada v ničemer ne razlikujejo od kitajskih m tudi ne dopuščajo ugotovitev, "a se ((Albanija distancira od Pekinga.« Enako soglasna s kitajmo je tudi ocena APD glede Vietnama: čeprav namreč zadnji čas 'z Hanoia prihajajo vesti, iz kate-tib je razvidno, da DR Vietnam Pri iskanju rešitve za vietnamsko vojno ne misli postavljati svojih Petih točk (oz. štirih točk juž-hovletnamske osvobodilne fronte) Preveč togo, se je Enver Hodža v referatu skliceval prav na te po-B°je ter tako po svoje Izpričal, tis Albanija podpira kitajsko stališče glede vietnamske vojne, da timej podpira nepopustljivost Pe-klnga. Soglasje med obema partijama odseva tudi odstavek, ki Sovori o tem, da Je «obramba Kitajske pred imperialisti in revizionisti zgodovinska naloga vseh revolucionarnih in svobodoljubnih narodov«. V okvire tega soglasja s°dijo nadalje tudi vsi tisti odstavki, v katerih je Enver Hodža napadel Hruščova, zadnje tri kongrese sovjetske partije in seveda tudi Jugoslavijo, ter povzdigovanje Stalina kot marksista-leninlsta, ki so mu kult osebnosti ustvarili tiDtgi in ki se je sam boril zoper birokratske deformacije. Droben,
toda zelo značilen element k temu soglasju je prispeval Mehmed Sehu, ko je obravnaval probleme notranjega in gospodarskega razvoja ter poudaril, da je treba v vseh akcijah — velja to predvsem za gospodarsko problematiko — postavljati v ospredje politiko in vsa vprašanja obravnavati politično.
Kratek, vendar pa vsebinsko pomemben odstavek je Enver Hodža posvetil tudi odnosom na Balkanu m ob Jadranu; ko je povedal, da se tudi Albanija zavzema za dobre odnose na tem območju, je Enver Hodža še posebej poudaril, da se hudo motijo tisti, ki mislijo, da je moč ((prijateljstvo in sodelovanje med balkanskimi državami zgraditi brez Albanije«. Očitno skuša Albanija s tem pustiti odprta vrata razvoju, katerega obrisi so na Balkanu že vidni: nekajletnim solidnim odnosom med Jugoslavijo in Grčijo se v zadnjem času pridružujejo še romunske in bolgarske iniciative. Ce bi Albanija zaradi lastne ne-prožnosti v tem procesu ostala ob strani, bi bil to za njeno diplomacijo precej nevaren handicap.
Glede na vse, kar je bilo povedano na kongresu, se Albanija torej bistveno le ne odmika od kitajskih stališč. Njena stališča se s kitajskimi še vedno do potankosti skladajo glede tistega, kar je pri politiki partije bistveno — glede vojne in glede naporov socialističnih držav, da vojno preprečijo. Komentatorji so doslej glede albanskega molka o kulturni revoluciji na Kitajskem postavili nekaj hipotez: da gre za opozorilo Kitajski, naj se zamisli nad posledicami kulturne revolucije, da gre za strah, da bi do istega prišlo tudi v Tirani in da gre za pritisk za večjo pomoč. Po vsej priliki so vse to elementi, ki pogojujejo albansko stališče. Verjetno pa jim je treba prišteti še strah pred prezgodnjo opredelitvijo; iz zadnjih ocen	položaja	na	Kitajskem	namreč	sledi, da	je	odpor
zoper kulturno revolucijo še vedno zelo močan in da merjenja sil očitno še ni konec. Ce je temu tako,	potem	gre po vsej	priliki
za previdnost in za prizadevanje APD, da se prezgodaj ne opredeli. Seveda pa je ob vsem tem možna še ena in ne povsem neverjetna razlaga — da gre tudi v Albaniji za začetke tistega procesa, ki je nekdaj Pekingu brezpogojno zvesti	partiji	Japonske	in	Sever-
ne Koreje bistveno odmaknil od kitajskih stališč; velja pa poudariti, da gre le za plahe začetke takšnega procesa, to je začetke, ki za zdaj še ne opravičujejo prevelikih pričakovanj.
V Londonu je neka filmska družba priredila izbor za igralke. Zmagovalka v tem natečaju bo prejela _, _ _, __r_
1000 šterlingov (1.700.000 lir) in dobila bo glavno vlogo v kakem filmu. Na sliki so udeleženke natečaja čič in dr. Fran Zwitter.
immiiimiiiimiliiiiiiiiiliiimiiiiuiiiimiiiiMiiimifiiii m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu umili m mmmmiiimimmimm, umili umu,, iiiiiimitiiiimuimi mi mili miimiuiiiimmimmiii litim
SPREMINJAJO SE NAVADE IN MIŠLJENJE
Kmalu bo milanska nedelja trajala kar dva cela dneva
Kljub «množičnemu preseljevanju iz mesta» ostane več kot polovica Milančanov tudi ob nedeljah doma
Novi odbor Slovenske matice
V sredo popoldne je bil — prvič po proslavah stoletnice Slovenske matice v decembru 1964 — redni občni zbor te naše najstarejše kulturne in založniške ustanove. Podpredsednik prof. dr. France Koblar, ki je vodil občni zbor, je pozdravil goste in prebral pozdravne brzojavke. Navzoči so počastili spomin prof. Alme Sodnikove, pesnika Antona Vodnika in zaslužnega pokojnega predsednika prof. dr. Antona Melika. Predstavniki. upravnega odbora so spregovorili o preteklem obdobju dela Slovenske matice in ugotovili, da se je njena dejavnost v zadnjem času vnovič razrasla. Vsi odseki Matice, predvsem humanistični in naravoslovni, so stalno delovali, dasiravno Matica nima sredstev, da bi izdala vse knjige, ki jih ima v načrtu. V novem upravnem odboru. ki mu predseduje prof. dr. France Koblar, so še dr. France Bernik, Božidar Borko, dr. Emilijan Cevc, dr. Dragotin Cvetko, prof. France Dobrovoljc, dr. Fran Dominko, dr. Ferdo Gestrin, prof. Alfonz Gspan, Jože Košar, dr. Gorazd Kušej, dr. Tine Logar, dr. Vladimir Murko, dr. Franjo Smerdu, France Vodnik, Beno Zupančič in dr. Fran Zvvitter.
Obroč avto cest, ki jih gradijo nekaj kilometrov od milanske periferije, daje vnaprej neki pojem o bodočih sredobežnih valovih: vedno večje množice, ki hite iz metropole, razdeljene po novem sistemu zvez, ki bo olajšal odhod v nedeljski «pomožni svet«. Milanska vnema za odhajanje iz mesta narašča in išče lažjih izhodov; polagoma se uveljavlja nekak pasiven hedonizem, ki pripravlja prebivalce mesta, da kar koprnijo po pravi, fizični ločitvi od tovarn, uradov in tudi od običajnih 'cest. To še ni iskanje prave zabave, bogate rekreativnih vrednosti, temveč želja ali skoraj zahteva po začasni pozabi — week-end kot kolektivno zdravilo.
Pojav, ki se danes postavlja
iiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiii
| Zdravnikovo mnenje |
KRUH V DIETI
Kot, za vsako hrano nasploh, posebno pa še pri določeni dieti, tako velja tudi za kruh, da ni važno samo, iz katere vrste žitaric Je narejen, kakšne kvalitete Je moka itd., ampak Je važno, kako je vskladiščen, kakšna je njegova resorpcija, stopnja kislosti, koliko vode vsebuje, kako ga pacient prenaša, drugače povedano, kakšna je njegova biološka vrednost.
V naših krajih se uporablja največ pšenični kruh. Ta kruh vsebuje dosti beljakovin, maščob, mineralnih soli, vitaminov in celuloze. Količina celuloze v kruhu je za dieto zelo važna, ker človeški organizem nima posebnega fermenta, ki bi jo razkrajal. Ta razkrojni proces deloma opravljajo bakterije, in sicer šele v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu. Vendar se pa vse hranljive snovi resorbirajo le v tankem črevesu, kajti debelo črevo te sposobnosti sploh nima.
Ko so začeli uporabljati za pečenje kruha kvas, je nastal določen napredek, zlasti še za smotrno dietetiko. Na tak način postane testo bolj rahlo, napolni se z zrakom in dobi večjo površino, tako da tudi fermenti, ki pri kva-šenju sodelujejo, vplivajo na večjo površino kruha.
Ker pečen kruh izgubi tekočino, se zaradi tega njegova teža zmanjša. Takšen kruh (kot tudi podobne vrste, na primer dvopek) zaradi zmanjšane količine vode lažje vpija tekočino, kar velja posebno za slino v ustih in za želodčni sok v želodcu. Zaradi tega pride do hitrejše prebave.
Za dietetiko je važno, kakšne vrste dieto je treba predpisati posameznim bolnikom in kakšno vrsto kruha, oziroma če je ta sploh dovoljen.
Dieta za bolnike s čirom na želodcu ali dvanajstniku mora vsebovati lahko prebavljivo hrano z mnogo vitamini ter z malo celuloze, kajti celuloza napenja črevesje in otežkoča prebavo. Dietal-na hrana mora ščititi motorno, sekretomo in kemijsko funkcijo želodca in črevesja. Zaradi tega morajo bolniki, ki imajo takšne bolezni, uživati le prepečen bel kruh ali dvopek.
Glavna prebava in resorpcija hranljivih snovi se vrši v črevesju. Zaradi tega mora biti dieta, ki Jo predpisujejo bolnim na črevesih, v začetku stroga. Taki bolniki ne smejo uživati svežega
kruha, kar velja za vse vrste kruha. Tudi bolniki s kolitisom (vnetje debelega črevesa) ne smejo jesti kruha, ki vsebuje mnogo celuloze, kar velja predvsem za črn in ržen kruh. Take vrste kruh je pa posebno priporočljiv za ljudi, ki imajo kronično ob-stipacijo (zaprtje), saj celuloza dobro vpliva na peristaltiko ((lenih« čreves. Pri bolnikih, ki imajo akuten pankreatitis (vnetje trebušne slinavke) ali vnetje žolčnika, ne smemo obremenjevati prebavil s črnim in rženim kruhom, ampak je dovoljen le prepečenec ali najmanj dva dni star bel kruh. Kot nam kažejo statistični podatki, danes na svetu poraba kruha zelo pada, kar velja zlasti za zapadne države. Posebno pada poraba črnega in rženega kruha in to na račun koncentriranih hranil, kot so na primer meso, jajca, sir in sladkor.
Vzporedno z zmanjševanjem porabe kruha, zlasti še črnega, se zmanjšuje tudi količina vitaminov tako imenovanega B kompleksa, saj je črn in ržen kruh eden glavnih ((dobaviteljev« B vitamina. Zaradi tega je nastalo vprašanje, če ne bi bilo potrebno kruh oziroma moko vitaminizi-rati.
Dr. S. B.
proučevalcem, ki so v preteklosti posvečali več pozornosti temi «prostega časa«, spremlja še postopno razbitje družinskih skupin: mladi imajo različne cilje, starši pa so često naklonjeni avtonomnim izbiram za uživanje nedelje, kajti skupna je želja, da se razbijajo navade skupnega življenja. To je prehoden moment v pomanjkanju italijanske zrelosti pri uporabi prostega časa; povzroča akutne moralne probleme, ki dajejo temi nedelje nekatere nič preveč zabavne poudarke, v nasprotju s tem, kar bi se splošno pričakovalo. Z nekaterimi aspekti se je ukvarjala verska sociologija, ki je v Milanu zelo delavna, s posebno anketo, katere rezultati sicer še niso bili objavljeni. Ta anketa daje presenetljivo sliko o padcu obiska nedeljske maše. Samo dvanajst od sto Milančanov gre v prazničnih dneh v cerkev, ni pa povedano, če v Milanu ali drugje; v drugih deželah je povprečje višje, od 25 do 35 odst. Ali vveek-end pospešuje proces dekristjanizacije, kot uživanje raznih naslad ali stremljenje po njih. Glede tega vlada precejšnja nejasnost. Tisti, ki se ukvarjajo s psihologijo in sociologijo, previdno pripominjajo, da vse tradicionalne dejavnosti, in še najprej duhovne ali sploh povezane z intelektualnim delom, upadajo v mestu, ki bolj kot druga mesta simbolizira uveljavljenje »civilizacije potrošnje«.
Upadanje je zelo močno v dneh ob koncu tedna. Politične stranke imajo vedno manj občinstva na sestankih, ki so napovedani za soboto zvečer ali pa za nedeljo. «Celica» je bila žarišče večerov in popoldnevov, ki sedaj že spadajo v megleno zgodovino v spominu mnogih, medtem ko jih mladi sploh ne poznajo. Več uspeha imajo nove pobude, ki jih neposredno ali posredno organizirajo stranke: na primer izleti za week-end z letali, najetimi za skupine.
Milan, to je splošno znano, še zlasti kaže nekatere dobre in tudi slabe plati; vnaprej kaže tudi razvoj italijanske družbe in njenih navad: njegove nedelje postajajo bolj kakor drugod pravi week-endi z začetkom pozno popoldne v petek. S tisto elastičnostjo pri novotarijah, ki je milanski podjetniški sloji skoraj nikoli ne pogrešajo, se polagoma rešuje problem dajanja maksimalnega prostega časa kar največjemu številu delavcev. Urniki se

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes brez tveganja ne boste opravili ničesar. Nesporazum med prijatelji bo ostrejši, kot ste predvidevali.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlično vam bo uspelo popraviti nekatere škodljive posledice napačno storjenega koraka. Ogibajte se čustvenih pustolovščin.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte se finančno tako okrepiti, da boste v tem pogledu bolj neodvisni. Spremenjeni odnosi v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zapravljajte časa in energij s postranskimi vprašanji. Zvečer vzemite v roke dobro knjigo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovolite, da bi vas novi dogodki presenetili. Skupaj z drago osebo se boste udeležili prijetne zabave.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izmotali se boste iz dokaj zapletene situacije in prevzeli pobudo. Ne uveljavljajte s silo svojih stališč.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Sreča bo naklonjena onim, ki bodo v pravem času znali tvegati. Glede čustvenih zadev bodite bolj oprezni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sledite vztrajno začrtani poti, obenem pa izpolnite neko svojo obljubo. Zagotovljeno vam je vse razumevanje od strani drage osebe.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Čimprej zaključite neko poslovno razmerje, od katerega ne morete pričakovati ničesar. Manjše skrbi v zvezi z nekim sorodnikom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bo vam škodilo, če se v svojem delu od časa do časa oprete tudi na svojo intuicijo. Od ljubljene osebe lahko pričakujete vse.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte še bolj utrditi svoje poklicno znanje in spretnost. Deležni boste neprijetnega obiska.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo ploden dan za vse umetnike in one, ki ljubijo umetnost. V pogledu ljubezni boste danes imeli posebno srečo.
vedno bolj bližajo enotni ali pol-enotni formuli (kratek odmor za kosilo opoldne), pri čemer se prihrani čas, ni potrebno voziti se dvakrat na dan v službo, večer doma pa se podaljša, ker pride človek uro ali dve prej domov. Za sedaj je ta novost še omejena in od nje imajo korist predvsem uradniški sloji; vendar pa se vedno bolj širi, tako da bo kmalu milanska nedelja trajala dva cela dneva.
Žaljivo bi bilo govoriti o week-endu tistemu, ki nima ne časa ne ' sredstev za tedenski počitek. Lahkotno posploševanje o milanski nedelji, pusti zaradi tega, ker so se vsi prebivalci z avtomobilom ali z vlakom odpeljali, demantirajo prav tako lahkotne ankete v delavskih četrtih, v kavarnah in »barih-mlekarnah« v Porta Ti-cinese in v naseljih, ki se izgubljajo v megli proti Baggiu in Lambratu. Z množico ob fliperjih in biljardih je treba zamenjati motorizirane množice na izletih v hribe in k morju. Če bi sešteli družine v avtomobilih ter tiste v vlakih, avtobusih in še tudi tiste, ki odhajajo iz mesta kar s predmestnimi progami, ne bi še dosegli polovice milanskega prebivalstva niti v nedeljah, ko je živahno gibanje, še tem manj pa v mrzlih in ne vabljivih mesecih. Beg iz četrti, kjer človek biva, ima smisel, če gre za preselitev v kraj, ki si ga človek želi, na primer na smučarske terene. Večina milanskih družin pa se mora omejiti na izlet v okoliške občine, kjer jih »zabava« megla; pozimi pa ostajajo doma. Preiskave, ki jih je napravila občina ter nekatere specializirane ustanove, omogočajo, da si še precej točno naslikamo nedelje Milančanov, ki ostanejo v mestu. Po pravilu najbolj privlačuje pasivni šport. Nogomet ima vsaj sto tisoč gledalcev, razdeljenih na veliki stadion San Siro in na stadione na periferiji, kjer so tekme podeželskega značaja. V primerjavi s to množico je zelo majhen del prebivalstva na konjskih dirkališčih in na tekmah košarke ali pa lahke atletike. Malo čez 65 do 70 tisoč je Milančanov, ki se aktivno ukvarjajo s kakim športom v nedeljo ali v dveh dneh week-enda. Posredno potrdilo dajejo statistike, ki jih je objavila občina po anketi, ki ni bila omejena na praznične dneve in ki je bogata zelo zanimivih podrobnosti: vsega skupaj je Milančanov, ki se ukvarjajo z lahko in težko atletiko, 3800 s 600 ženskami vred. Nogomet igra 6.500 moških, tenis 5000 moških in 2400 žensk, košarko 1700 moških in 900 žensk. Kolesarjev pa je v Milanu 1600.
Nikakor nezadovoljive številke, pravijo v Milanu, in tožijo, da ima mesto le en pokrit bazen na vsakih 500.000 prebivalcev in eno teniško igrišče na vsakih 30.000. In vendar je Milan na prvem mestu po športni opremi kakor tudi po športnikih, ki gojijo šport tudi v nedeljah. Iz tega se lahko sklepa, da so na splošno Italijani precej nepremični. Vendar ne gre samo za športne naprave (ki jih ni ali jih ni dovolj), temveč za pomanjkanje take duševnosti, ki bi bila naklonjena ne tekmovalnim temveč preprosto rekreativnim in oblikovalnim dejavnostim; pri mnogih starših je nekak prikrit odpor («s plavanjem v bazenu se človek izpostavi okuženju«), šolske oblasti pa tudi pogosto ne kažejo nikake vneme, ki naj bi spodbujala in stvar olajševala. In tako naletimo spet na običajni temeljni motiv: šola ne priprav-
lja mladega človeka za fizično zdravje, ki ga imajo še sedaj samo za dodatno dobrino ali pa za stvar individualne skrbi.
Rekreacija otrok na odprtem zraku ima v Milanu le skromne pobude, čeprav se je občina zelo potrudila, saj je oskrbela 33 igrišč, kjer je pesek ter razne priprave za igre in vaje ter drsališča. Turin je v tem pogledu bogatejši, saj ima skoraj kvadratni meter «opremljenega» zelenja na prebivalca, toda spet se izkaže, kako mak> je to, če se za primerjavo vzame povprečje angleških (29 kv.m na osebo), skandinavskih in holandskih mest.
Nikakor pa ni mogoče zamolčati neugodnega lombardskega podnebja, ki za več mesecev omeji uporabo prostorov na prostem. Ker ni zaprtih telovadnic, še vedno prevladuje pasivna zabava v zaprtih, nezdravih prostorih; čeprav se je nedeljski obisk zmanjšal, je kino še vedno pri Milančanih najbolj privlačna prireditev (25 odstotkov je mladih fantov z dekletom, drugih 25 odstotkov pa so fantje v skupinah enako starih ali delovnih tovarišev). Potem so «balere», nočni lokali, igra na karte v kavarnah in seveda tudi televizija.
Bolj kot kje drugje postaja v Milanu problem uporabe ur, ki niso zasedene z delom, moralni problem ob izginjanju »ambrozi-janske filozofije«, ki se je osla-njala na aktivizem in ni bila pripravljena na tako brezdelje, ki je pridobitev.
PRED TORKOVO PREMIERO
Obuti maček
pripoveduje
•••
Začelo se je davno, davno. Takrat sem bil še zelo mlad. Živel sem v majhni hišici na robu gozda pri mlinarju in njegovih treh sinovih. Vsega skupaj nas je bilo pa pet; to se pravi, oče Matevž in sinovi Tone, Peter, Ivo in jaz. Osebno nisem imel kaj dosti dela in sem večji del časa prebil z Ivom. Imel sem ga rad, on pa mene. Sploh lahko rečem, da je bil Ivo edini, ki Je očetu pomagal in na katerega se je oče Matevž lahko zanesel. Zato pa sta bila brata Tone in Peter prava lenuha. In prav zaradi te njune lenobe je prišlo nekega dne do nesreče. Pri popravljanju nekega krila pri mlinu je zaradi nepazljivosti bratov padla loputa na očeta Matevža in ga pokopala pod seboj.
Resnično hudo je bilo Ivu in meni seveda tudi. Brata pa se nista dosti zmenila za očetovo smrt in sta si takoj začela deliti revno zapuščino. Tone je vzel mlin, Peter osla, Ivu pa, ker je bil najmlajši, ni nič ostalo. Tako sva se znašla lepo na cesti namenjena v svet s trebuhom za kruhom. Ivo se mi je resnično smilil in sklenil sem sam pri sebi, da mu pomagam. Kako, pa še sam nisem vedel. Zmenila sva se, da se ločiva in poskusiva srečo vsak po svoje, da pa se, ko bo nova luna, spet dobiva na robu gozda s srečo ali pa brez nje. In tako se je začela ena mojih največjih dogodivščin. Sel sem in srečal spečega viteza. Imel Je čudovito lepe škornje in... A! Stavim, da že veste! Ha! Ha! No, tako sem si kar sam nadel ime OBUTI MAČEK!
Potem je šlo vse zelo hitro. Od nekega kmeta sem zvedel, da sem prestopil meje kraljevstva, kateremu je vladal zelo smešni kralj Titikakaduj III. Imel je zelo srčkano hčerko Zvezdico po imenu, no, in vse ostalo je bilo zelo lahko. Načrt sem pripravil do podrobnosti in začel. Najprvo sem moral pridobiti kralja. Izmislil sem si grofa z imenom Ka-rabaskajpada. To naj bi bil moj gospodar Ivo. Sam pa sem se imenoval za njegovega sla. Hodil sem h kralju in mu nosil jerebice, fazane in mu zagotavljal, da mu vse to pošlja moj gospodar grof 1 Karabaskajpada. V resnici pa sem jih jaz lovil po gozdovih.
No, in ko sem si tako pridobil kraljevo zaupanje, sem šel po Iva. Pripeljal sem ga v bližino kraljevega dvorca in mu ukazal, naj se sleče ter skoči v vodo. Veliko je bilo truda, da sem ga pregovoril. Ko je končno ubogal, se je pripeljala kraljeva kočija, jaz pa sem začel na ves glas kričati na pomoč. In res, kočija se je ustavila in ko je kralj izstopil, sem mu povedal, kaj se je zgodilo. Da so prišli razbojniki in medtem ko se je moj gospodar kopal, ukradli obleko, da je zdaj v vodi in če ga ne rešijo, bo utonil. Tako je kralj spoznal tega tako imenitnega Kaarabaskaj-padaja in ga povabil v svojo kočijo. Zvezdica, kraljeva hčerka je kar zardevala od veselja. Moram vam še povedati, da je bil moj gospodar Ivo res čeden fant.
Bilo je treba iti naprej in peljati to srečo, ki se nama je tako lepo ponudila, do kraja. Tako sem jaz tekel pred kočijo in, sam ne vem, kaj me je prijeto, začel kričati vsem, ki sem jih srečal
na poljih, da so vsa ta polja, travniki, vinogradi, gozdovi in jezera last grofa Karabaskajpadaja. V začetku je šlo bolj težko, ker so mi oni prav tako zatrjevali, da so vsa ta posestva resnično last strašnega Gurkunzusgurman-hamhama. No, končno pa sem jih le prepričal.
Zvedel sem, da je ta strašni grof prava pošast, da se lahko spreminja v vsako reč, žival ali stvar, in če mu podložniki ne dado vsega, kar zahteva, jih da vreči v ječo ali pa jih spremeni v živali, včasih pa tudi v mizo ali stol. Sklenil sem, da ga obiščem. Grad je bil mogočen. Kakšen je bil ta Gurkunzusgurmanhamham, pa vam ne vem povedati; ko sem vstopil, se je namreč naredil neviden. Začel sem z njim razgovor. Verjemite, da ni bilo lahko pogovarjati se z zrakom. Pa sem ga vendarle pregovoril, da se je spremenil najprej v leva, nato v bika in končno... ha, ha, ha, stavim, da že veste; da, v miško.
Ne morem vam povedati vsega, kar se je potem zgodilo. Toliko sreče nisem še videl. Kralj je 2i-jal, da ga je bilo vredno gledati! Zvezdica je bila zdaj že čisto zaljubljena v mojega gospodarja. Ivo pa se kar ni mogel načuditi vsemu in me je od samega veselja... hm... poljubil! Da bi videli kraljično Zvezdico, kako je postala bleda! Ha, ha! No, Ivo je potem tudi njo poljubil. Potem pa je poklical vse ljudi, ki so bili v službi strašnega grofa, jih osvobodil tlake in jih prosil, naj ostanejo pri njem. Seveda so mu obljubili vso pomoč, zakaj neizmerno je bilo njihovo veselje.
VAS OBUTI MAČEK
FILATELIJA
Napovedane znamke v 1.1967
Uprava pošte in telekomunikacij sporoča, da namerava v 1. 1967 izdati sledeče znamke:
Za 40 lir ob 100-letnici ustanovitve Italijanskega geografskega društva (Societa geografica italia-na — 20. marca); za 40 lir ob stoletnici rojstva Ar-tura Toscaninija (25. marca); za 20, 40, 90 in 170 lir — propagandne znamke za nacionalne parke Gran Paradiso, Abruzzo, Stelvio in Circeo (20. aprila); za 40 lir ob proslavi »evropske ideje« (2. maja); za 40 lir ob 400-letnici rojstva Claudia Monteverdija (15. maja);
za 40, 90 in 500 lir ob 50-letnici kolesarske dirke po Italiji (v maju):
za 40 lir ob 100 letnici rojstva Lui-gija Pirandella (28. junija); za 40 lir ob 300-letnici smrti Fran-cesca Borrominija (2. avgusta); za 40 lir ob 100-letnici rojstva Ura-berta Giordana (28. avgusta); za 15 in 55 lir — izpopolnitev cvet-■ lične serije (3. oktobra); za 40 lir ob 50-letnici odpora na Piavi (9. novembra); za 20 lir ob IX. dnevu poštne znamke (3. decembra); za 20 in 40 lir — propagandni znamki za «številčni kodeks« pri korespondenci (datum še ni določen).
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.30	Slovenski narodni motivi -
11.40	Radio za šole - 12.00 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.25 Radio za šole - 17.45 Ansambel Ala Caiola in Mina - 18.00 Radijska poljudna enciklopedija - 18.15 U-metnost, književnost in prireditve
-	18.30 O glasbi govorijo skladatelji - 19.00 Skladbe davnih dob -19.25 Plošče - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20,50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta -
22.45	Jazz.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
-	13.15 Duo Russo-Safred - 13.30 Opera »Rigoletto«, 3. in 4. dejanje - 14.40 Koncert.
Koper
7.30, 12.30, 13.30,
PETEK, 25. NOVEMBRA 1966
Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radio za šole -11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz -15.10 Nove popevke - 15.45 Orkester Soffici - 16.00 Spored za najmlajše - 17.45 «Caccia al robot« — radijska igra - 18.30 Koncert operne glasbe - 19.18 Oddaja za delavce - 19.30 Glasbeni vrtiljak -20.20 Potovanje v preteklost - 20.40 Simfonični koncert - 22.20 Plesna glasba.
II. program
6.30,
14.30,
15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Vesela glasba - 10.35 Inter-mezzo - 11.00 Celentanov klan -11.30 Današnji pevci - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Melodije za vas - 14.00 Popularne skladbe - 15.30 Naši zborovski skladatelji: Marij Kogoj - 15.45 Domači ansambli - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Popevke - 18.00 Prenos RL - 19.00 Pianist Ronnie Aldrich - 19.30 Prenos RL - 22.15 Čajkovski in Gersh-win - 22.35 Pianist Aci Bertoncelj.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00 - 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
9.00	Glasbene komedije - 9.20
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Poje Gene Pitney 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester The Monaco Strings -
9.55	Glasba za dobro voljo - 10.35 Kvartet Cetra - 12.00 Glasba iz filmov - 14.05 Plošče - 15.00 Nove pesmi - 15.35 Koncert v miniaturi
-	16.00 Rapsodija - 16.38 Glasbeno-govorni spored - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 18.15 En teden v New Yorku - 18.35 Enotni razred
-	20.00 «Luci del varietš« — radijski program - 21.40 «New York ’66» - 22.10 Jazz.
III. program
18.30	Scarlattijeva skladba -
18.45	Grška kultura - 19.00 Lige-tijeve skladbe - 19.15 Vsakovečer-ni koncert - 20.00 Gershwinove in Bartokove skladbe - 22.45 »D si-gnor «IL» — radijska drama.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Zabavni ansambli - 9.40 Pojo naši mladinski zbori - 10.15 Solistične skladbe Marjana Vodopivca
-	10.35 J. Steinbeck: Nekega dne -
10.55	Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste -11.15 Iz galerije glasbenih portretov - 12.05 Jugoslovanski pevci
zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe - 13.15 Zabavna glasba -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo -
15.40	»Interna 469» (mladinska oddaja) - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Petkov simfonični koncert -
18.00	Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Orkester Ernest Thom linson - 18.50 Kulturni globus -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Francoski renesančni mojstri - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Jugoslovanski skladatelji zabavnih melodij: Jure Robežnik - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Mojstri sodobne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik -
17.45	Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Simf. koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	»Ritorno a Bountiful« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Birokracija v Italiji - 22.00 «Giochi in fa-miglia« — varietejski program.
Jug. televizija
9.40	in 14.50 TV v Soli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.05 Osnove splošne izobrazbe - 17.55 Poročila - 18.00 25 minut z... — za otroke . 18.25 Obzornik - 18.45 Kakšno organizacijo mladih žele mladi - 19.30 Domovinska lirika .
20.00	Dnevnik - 20.35 Filmski spored - 21.30 in 23.00 Pariz: Otroci sveta — zabavno-glasbena oddaja UNICEF - 22.30 Dnevnik - 24.00 Poročila.
— 4 —
25. novembra 1966
Gorlško-beneškl dnevnik
OB VREMENU, KI NE OBETA NIČ DOBREGA
Jutri opoldne se v Gorici prične tradicionalni «Andrejev sejem»
Razpored zabavišč po središčnih ulicah in trgih - Skupno so letos ustregli 88 prosilcem - Spremembe v avtobusnem in avtomobilskem prometu - V soboto koncert zabavnih ansamblov naše dežele
Andrejev sejem v Gorici se bo začel jutri, v soboto opoldne. Navzlic zelo slabemu vremenu so te dni pripeljali k nam številna zabavišča. Lastniki so namestili svoja bivališča vzdolž Ul. Italico Brass pa tudi v Ul. Giustiniani bodo parkirali svoje potujoče hišice.
Poveljstvo mestnih stražnikov je od njih prejelo 114 prošenj za dodelitev javnega prostora, od katerih jih je ugodno rešilo 88. Večidel zabavišč in prodajalen priložnostnega blaga bo v središčnih ulicah in trgih. Za razliko od poprejšnjih let bo letos docela prosta Ul. Cadoma za Ljudskim vrtom, zato pa bodo imeli lastniki zabavišč na voljo prostor poleg pokritega trga v Ul. Boccaccio, ki ga je občinska uprava pred tedni asfaltirala ter preuredila v parkirni prostor
Na Trgu C. Battisti, bo avtomobilska proga v obliki osmice, «vlak strahov«, vrtiljak za otroke, letalo in konji za otroke, ki se vozijo v krogu. Na Travniku bo običajno panoramsko kolo, podobno tistemu, ki ga imajo v Pratru na Dunaju, nadalje bo veliko dirkališče za avtomobile, trije vrtiljaki, zoološki vrt ekzotičnih živali, «stena smrti« za motocikle. Pred Ljudskim vrtom na Korzu ter v Ul. Petrarca bodo razmestiti! strelišča in prodajalne mandorlata. V Ljudskem vrtu bo liliputanski vlak za otroke, ki bo Imel začetno postajo pri vhodu v park s Korza. V Ul. Boccaccio bo prav tako velik pokrit avtodrom.
Za promet bodo ob času amdreje-vanja zaprta Ul. Petrarca, Ul. Ober-dan in Boccaccio, Travnik pa samo med največjim navalom na zabavi-
fiorlca
VERDI. 17.00: aCombattenti della notte«, Yul Brinner, John Wayne in S. Berger; ameriški barvni ki-nemaskopski film.
CORSO. 17.15: «11 sipario strappa-to», Paul Newman in J. Andrews; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.45—22:	«1 5
della vendetta«, Guy Madison in Monica Randall. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Delitto in pieno sole«, A. Delon in M. La-foret; francoski barvni film.
CENTRALE. 16.30: «La settima vit-tima«, H. Telmy in A. Smimer, nemški film, prepovedan mladini pod 18 letom.
Iršič
AZZURRO. 17—22: «11 grande col-po dei 7 uomini d’oro», Rossana Podesta, F. Leroy in G. Moschin; barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «Combattenti della notte«, Yul Brinner, Kirk Douglas, Frank Sinatra; kinema-skopski film v barvah.
PRINCIPE. 17—22: «11 papavero 6 anche un flore«, Yul Brinner, M. Mastroianni in A. Dikinson.
Ronke
EXCELSIOR. 19—22: «La vendetta delle signore«, I. Bergmann.
RIO. Zaprt.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul Rabatta št. 18. tel. 21-24
1'EMFEKA 1'UKA VČERAJ V Gorici najvišja 7,4 stopinje ob 8.50 in najnižja 5,4 stopinje nad ničlo ob 16.50 uri; povprečna vlaga 96 od sto; dežja je padlo 23 milimetrov.
V klubu «Simcm Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 je bil v sredo prvi večer v letošnji sezoni, ki se obeta nadvse zanimiva po pestrosti obravnavane tematike. Predsednik kluba Marko Waltritsch je občinstvu predstavil prvega predavatelja, prof. Josipa Tavčarja iz Trsta, ki je prikazal razvoj dramatske umetnosti od klasike do vseh mogočih smeri sodobnega ustvarjanja. Dejal je, da se je obdobje klasične drame zaključilo pred 100 leti (1860. le. ta) in da se zavoljo tega še nismo docela vživeli v izrazna sredstva sodobne drame. Morda izmed vseh smeri nam je najbliže naturalistična drama (primer Gorkijevega dela «Na dnu»), ki ima veliko podobnosti s klasično.
Slovensko gledališče v Trstu noče biti niti preveč avantgardno, pa tudi ne preveč navezano na klasično odrsko umetnost. Obiskovalcem želi posredovati dela, ki pripadajo avtorjem zadnjih desetletij, morda zadnjega petdesetletja, da bi jih vzgojil ter navadil razumeti dogajanje na odru, dramske prijeme, jezik in podobno. V svoj repertoar _____________________________________ je vključilo tudi nekaj komornih
šča. Avtobus št. 1 bo v obeh smereh vozU po Mamellijevi ulici, kjer bodo na obeh krajeh ceste prepovedali parkiranje. Morebitne nove odredbe glede prometa za semanje dni bo izdal župan.
Kar zadeva Andrejev sejem moramo omeniti še sobotno glasbeno manifestacijo «beatnikov», ki bodo nastopili z več kot desetimi zabavnimi orkestri iz vseh večjih krajev naše dežele. Prireditev bo v veUki dvorani Ginnastica Goriziana.
Danes teden seja pokrajinskega sveta
Predsednik pokrajinske uprave dr. ChientaroU je sklical ponovno sejo pokrajinskih svetovalcev, ki bo prihodnji petek 2. decembra z začetkom ob 20.30 uri.
Na dnevnem redu so problemi,
ki so ostali nerešeni od zadnje seje prejšnji teden. Med njimi Je razprava in odobritev pokrajinskega proračuna za 1967, odobritev o-bračuna za 1965 ter razprava o pokrajinskih cestah, o katerih bo podal poročilo odbornik za javna dela. Obenem bodo obravnavali tudi o turističnih cestah na Goriškem, ki bi Jih bilo potrebno urediti z deželnim prispevkom. S tem v zvezi bodo morali izdelati in odobriti ustrezen načrt in prednostno lestvico.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otro ci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje v Ul. Ascoli 1 pri SKGZ.
PRIČETEK DELOVANJA KLUBA V GORICI
Prof. Tavčar je govoril o dramatiki ia programu Slovenskega gledališča
Prihodnjo sredo skioptično predavanje o Senegalu
VESTI IZ SOVODENJ
Predstavniki občinske uprave so bili na posvetu v Gorici
Dež ovira dela na cesti in pri mostu čez Vipavo
del, ki ne potrebujejo velikega odra in so zavoljo tega primerna tudi za manjše dvorane, na primer za Prosvetno dvorano v Gorici ali celo za klub. Zavoljo preprek, ki so se pojavile ravno v zadnjem času, bodo počastili 100-letnico Pirandello-vega rojstva z igro «To ni zares» (poprej so imeli na programu neko drugo Pirandellovo delo). Z božično pastoralko bodo prikazali malo poznane narodne običaje verskega značaja, ki skrivajo v sebi veliko pesniško silo.
Marko Waltritsch je ob koncu predavanja sporočil udeležencem, da bo prihodnjo sredo dr. Boris Kuhar predaval o Senegalu; predavanje bodo spremljali barvni diapozitiv
Občinska uprava v Sovodnjah, ali pravzaprav občinski svet, je na eni svojih zadnji sej na predlog župana in odbornikov sprejel sklep, da bodo spremeniU stalež občinskega cestarja. V zadnjem času so namreč asfaltirali številne občinske ceste in druge bodo v prihodnjih mesecih. Zato Je tudi cestarskega dela vedno manj in občina ne more stalno vzdrževati enega človeka samo za to delo. Zadeven sklep so poslaU deželnemu odboru za nadzorstvo krajevnih ustanov, ki pa je ta sklep občinskega sveta zavrnili ker ni bil predlagan v obliki, kot’ je po zakonu predpisana.
Včeraj so bili župan in oba občinska odbornika na omenjenem deželnem uradu v Gorici, kjer so se pogovorili o tej in tudi o drugih zadevah, ki se tičejo sovodenjske občinske uprave. Po vsej verjetnosti bodo na eni prihodnjih seji občinskega sveta ponovno razpravljali o tej zadevi. Sejo bodo morali v kratkem sklicati, ker bodo morali obravnavati tudi občinski proračun, ker je za to že skrajni čas ter so pravzaprav že v zamudi. Tudi drugih problemov se je nabralo, da jih bodo morali svetovalci na seji proučiti in sprejeti ustrezne sklepe.
Sedanje deževje Je med drugim popolnoma ustavilo tudi cestna dela podjetja Mattiroli na pokrajinski cesti skozi Sovodnje, kjer so prejšnje tedne uredili pločnike skozi vas. Glede mostu čez Vipavo bo tudi treba počakati do prihodnjega poletja, ko bo voda toliko nizka, da bodo lahko postavili temelje Prejšnji mesec so nasuli material do sredine struge, da bi služil kot podlaga za stroj, s katerim bodo izkopali temelje za srednji opornik in ga zacementirali. Pri tem je o-stalo in sedaj tudi tam delo počiva. Prav tako podjetje še vedno ni zaključilo ureditve občinske poti iz Rubij na Vrh pri njenem odcepku s pokrajinske ceste pri Rubijah.
treba cestišče urediti in ga asfaltirati. Ker pa je to prav na začetku te ceste, to odvrača turiste, da bi izkoristili ta najboljši dohod na Vrh
Moker sejem v Gorici
Včeraj je bil v Gorici običajni sejem, kot ga imamo vsakih 14 dni. Kramarji so v jutranjih urah, ko še ni bilo toliko padavin, razstavili kot ponavadi svoje blago. Pozneje pa je zftfelp deževati in slabo vreme je odvrnilo kupce s te in druge strani meje, ki so prišli bolj maloštevilni na trg. Zaradi slabega vremena so kramarji začeli že okrog poldne pospravljati svoje blago; morda bodo imeli ob Andrejevem sejmu kaj več sreče z vremenom in kupčijo.
Trčenje vozil pred škofijsko palačo
Kakor smo poročali ze v včerajšnji številki, se je prejšnji večer ob 22. uri nasproti škofijske palače ponesrečil raznašalec časopisov 46-letni Pietro Lorenzoni iz Ul. For-mica 17. Z vespo se je pripeljal s Travnika proti Carduccijevi ulici. Ker pa je vozil preveč po levi, je trčil v levi sprednji del nasproti vozečega fiata 850, ki ga je u-pravljal 29-letni Gianluigi Chiozza iz Martignacca v pokrajini Videm. Lorenzoni se je potolkel po obrazu in se udaril v glavo ter se bo v bolnišnici zdravil 10 dni. Na mopedu je za 10.000 lir, na avtomobilu pa za 30.000 lir škode. Na kraj nesreče so poklicali patruljo karabinjerjev za hitro pomoč, ki je sestavila zapisnik.
•IIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllMIliiilliiiiiiiiiiiifiinnilltllllllHIIIlIllllililliiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiiiuimu
ODPRLI SO GA PRED 14 DNEVI
V'
Novi vrtec v Sentmavru obiskuje dvanajst otrok
Slabe ceste zaradi deževja, posebno cesta od Pevme dalje
V prostorih osnovne šole v Sentmavru že skorajda dva tedna deluje slovenski otroški vrtec, ki ga obiskuje 12 otrok. Šolski prostori so v zgornjem nadstropju, kjer sta dva prostora ter bo eden Izmed njiju služil za kuhinjo. V pritličnih prostorih je še en prostor, v katerem se bodo otroci igrali. Otvoritev otroškega vrtca je pomembna pridobitev za to vas, saj imajo matere poslej več prostega časa, ko so njihovi otroci pod dobrim nadzorstvom otroške vrtnarice. Doslej so jih povečini imeli doma, ker je vrtec v Pevmi preveč oddaljen, pa
slovenskem jeziku, kakor bi moralo biti.
Ceste v Sentmavru so zelo slabe, zakaj sedanje deževje jim je prišlo prav do živega. Morda izmed vseh je najbolj neprimerna za promet ceste od Pevme dalje, kjer se zaradi ravnega cestišča voda ustavlja v udarnih jamah, ki se večajo iz dneva v dan. Za to cesto je občina že določila sredstva, da bi Jo uredila in asfaltirala. Delo je nujno ne le zavoljo prebivalcev iz Sentmavra, ampak tudi turistov, ki radi zahajajo v to vas in njeno oko. lico, kjer so lepi kraji in tudi dobre gostilne.
Kontert ljubljanske Opere v Trbižu za poplavljence v Italiji
Člani ljubljanske Opere bodo v Trbižu priredili koncert opernih arij v korist poplavljencev v Italiji. Ljubljanska Opera je danes odpotovala na tridnevno gostovanje v Italijo. V Trbižu bo uprizorila dve predstavi Smetanove «Prodane nevesten
Nesreča na delu in na cesti
Sinoči ob 19.30 so sprejeli za 20 dni na zdravljenju v goriško civilno bolnišnico 43-letnega Angela Ca-pito iz Gorice Ul. Prato 15, ki si je malo prej zlomil desno roko na delu v tovarni umetnih vlaken v Podgori. Pri delu z neko stiskalnico so se nenadoma odprla vrata stiskalnice in ga udarila v roko ter mu jo zlomila.
Pol ure pozneje so za 30 dni sprejeli na zdravljenje 46-letnega Marcella Sfiligoja iz Gorice Ul. A-quileia 67, ki se je ponesrečil na cesti in si zlomil desno koleno. Sfiligoj se je peljal z motofurgonom lambreto iz Gorice v Ločnik Na mostu čez Sočo mu je privozil nasproti neki avto in ga podrl. Cestna policija, ki je prišla na kraj nesreče, ga je spremila v bolnišnico.
V TREBČAH ZOPET PLAPOLA ŠPORTNA ZASTAVA
Samo slovenski nogometaši v vrstah enajsterice Primorca
Njihov glavni problem je ureditev igrišča Načrte so že predložili odgovornim oblastem
jo zaradi ceste, ki je prav tik igrišča ter bi morali zgraditi tudi slačilnice. Vsa ta dela bi stala približno 10 milijonov. Načrt smo predložili odgovornim oblastem in sedaj pričakujemo pozitiven odgovor.»
Mislite, da bi z igriščem rešili velik problem?
«Nedvomno bi rešili velik problem. Naša enajsterica mora sedaj igrati na stadionu «Prvi majo in za vsako tekmo plačati 7.000 lir. Tudi gledalcev ne moremo imeti mnogo, ker igramo vedno v neprimernih urah. Ce pa bi imeli igrišče v Trebčah, bi imeli več navijačev ter bi si s tem finančno opomogli in lahko bi mislili tudi na mladinsko in juniorsko prvenstvo.
Nogometaša Edija Kralja pa smo vprašali kaj misli o enajsterici.
«Naša enajsterica, ki jo trenirata
Brat jo je ranil z otroško puško
Včeraj on 15.31) so sprejeli na zdravljenje v tržišfco bolnišnico 17-letno Fiorello Rossi iz Starancana. Ugotovili so ji rano na vratu, ki ji jo je povzročil njen brat Raimon-do, ko se je igral z otroško puško kalibra 4.5. Brat je izstrelil oster svinčem izstrelek, ki se je sestri zapičil v vrat in tam ostal, dokler ga niso izdrli v bolnišnici. Okrevala bo predvidoma v 20 dneh.
Na poti iz Martinščine je padel s kolesa
Včeraj ob 15. uri je njegov zet pripeljal z avtom v goriško civilno bolnišnico 51-letnega Guerrina Vi-sintina iz Zagraja, Ul. De Ga-speri 38. Zdravniki so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma desnega in levega zapestja, rane na obrazu in pretresa mož-gan. Zet je povedal, da je mož padel s kolesom na cesti, ko se Je okrog 12.30 vračal iz Martinščine proti svojemu domu.
Prejšnje dni smo obiskali Trebče z namenom, da bi se seznanili z njihovim športnim društvom Primorec. Podpredsednika društva Srečka Križmančiča smo vprašali'
Kako vam je prišla na misel ustanovitev društva?
«V Trebčah je že stara tradicija nogometa. Naše društvo je bilo vpisano in nastopalo v prvenstvih ZDTV (UCEF) do leta 1955 ter se izkazalo predvsem v disciplini. Ko so zvezo društev za telesno vzgojo razpustili, smo bili tudi mi prisiljeni razpustiti društvo. Leta so minila, o nogometu smo morali poslušati le po radiu slediti tekmam po televiziji. Pred leti so slovenska društva spet prišla na površje in se vpisala v prvenstvo FIGC. Trebenci pa smo še vedno stali ob strani.
Končno je tudi za nas prišel cas, da kaj odločimo. Naši fantie so imeli voljo nastopati, tržaški klubi pa so jih vabili. Tako smo sktenHi, da spet oživimo naše društvo in s tem ohranimo vse naše sile v Trebčah«
Torej imajo mladi veselje do nogometa?
«Mladi imajo veliko veselje, saj so končno oni vzbudili idejo, da spet oživimo društvo. Pridružili smo se pa starejšim članom in tako sedaj stari in mladi skrbno delamo.«
Eden teh mladih je tajnik društva Gilbert Kralj, katerega smo vprašali, kakšne cilje imajo.
«Naš cilj je, da mladi igrajo in s tem gojijo šport, predvsem pa, da ga gojijo v domačem slovenskem društvu.«
Ali imate samo domačine v vašem društvu?
«Ne smem reči samo domačine, imamo nekaj nogometašev iz so- '• sednjih vasi. Važno pa je, da so Slovenci, ker to je tudi naš smoter.«
Kako ocenjujete enajsterice, ki i-grajo v vašem prvenstvu?
«Mi poznamo le naše sile in ne sodimo drugih.«
Imate težave ali težkoče v društvu?
«Naš največji problem je problem skoro vsakega nogometnega kluba in sicer igrišča.«
Vsem je dobro znano, da so imeli Trebenci pred leti igrišče, na katerem je igrala prvenstva ZDTV. še danes plačujejo za tisto igrišče davke, čeprav ga uporabljamo le za treninge, ker bi ga morali precej urediti če bi ga hoteli uporabiti za prvenstvo.
Ste za ureditev igrišča kaj naredili?
«Po ustanovitvi našega društva se je odbor zavzet tdkoj za problem igrišča, ter me prosil, ker se s tem že poklicno ukvariam, naj naredim načrt. To sem tudi storil.«
Bi lahko pokazal načrt in kai razložili?
«Z veseljem. Kot vidite v načrtu bi morali sedanje igrišče podaljšati 18 m in razširiti 20 m, tako da bi novo igrišče merilo 100X65 metrov.
Napraviti bi morali dvojno ogra-
Mario Kralj ter Leonid Kralj, je komaj' začela. Mladi so še precej ® strahu, zato tudi enajsterica ni Pn' šla še do pozitivnih rezultatov. Prepričan sem, da bomo z dobrimi treningi tudi mi kmalu pokazali česa zmoremo.«
Nogometaša Henrika Cuk pa smo vprašali: Vi ki ste igrali pri raznih klubih, kako se počutite v enajsterici Primorca?
«Mislim da je ta najlepši klub in okolje, ki sem ga do sedaj videl-Res je, da sem domačin in tudi to vpliva mnogo. Vsekakor sem vesel, da lahko v društvu slišim lep° slovensko besedo.
Kot vidimo, marljivi Trebenci dobro delajo. Ne smemo gledati samo na rezultate, važno je, da igrajo ter da so spet oživili svoje društvo. Zato jim lahko v imenu vseh športnikov čestitamo in jim želimo mnogo uspešnih nastopov in delovanja.
R. B.
jo
iiiiiiMiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirt
V NEDELJSKI TEKMI ŽENSKE A LIHE Z LAMBORCHINUEM
Cona pressing pokopala Mivar
Zenska peterka Mivarja je v nedeljo utrpela hud poraz v Bologni proti tamkajšnji ekipi Lamborghini. Končni rezultat 58:16 v korist domačink nam jasno kaže, da je Marijeva ekipa še daleč od zaželene
forme in da je odsotnost lanske najboljše strelke Colavizze neprebolji-va. Res je, da je med domačinkami v nedeljo kar «zbesneia» veteranka Nannetti, ki je poleg izrednega osebnega izkupička (30 točk) bila tudi glavna voditeljica vseh napadov lastne ekipe in Je bila tudi v obrambi nepremgaljiva. Kljub tej izredni individualnosti pa smo pričakovali nekaj več od tržaške peterke. Tudi tokrat Je prišla do
no pozitiven je bil nastop Logarje; ve, ki je zaman skušala dati if?rl potrebnega ritma.
Vprašali smo za mnenje trenerja Mivarja Frizzatija o vzrokih nedeljskega neuspeha
«Glavni vzrok naše nedeljske katastrofe je cona pressing, ki so P odvijale nasprotnice. In kakšna cona pressing! Naše igralke se niso znašle. Zmedle so se in niso moOr
posameznic in sploh celotne ekipe, ki se je le v prvem polčasu še kolikor toliko upirala nasprotnicam. Tržačanke pa so se popolnoma izčrpale v prvem delu igre in v drugem polčasu je Nannetti razpolagala z njimi, kot je hotela. Maregi in drugim je uspelo doseči v drugem polčasu le pet točk. Skoraj neverjetno, kako je celotna ekipa nenadoma klonila.
Od posameznic je ponovno v vrstah Mivarja zadovoljila le Marega, ki pa je preosamljena, da Di lahko zaskrbovala od nedelje do nedelje močnejše nasprotnice. Del-
11111111111111111111111111111111111111111111,UH,  Hun,
TUINTAM
Na zebrastem prehodu jo je podrl avtomobilist
Včeraj nekaj pred 17. uro je 30 letna Annamaria Visintln iz Gorice, Borgo Castello 14; prečkala cesto na Korzu v bližini lekarne Kuerner na zebrastem prehodu. V tem je privozil mimo nek avtomobilist in jo podrl s svojim vozilom. Takoj jo je odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so ponesrečenki nudili prvo pomoč zaradi manjše poškodbe na levi nogi. Okrevala bo v 10 dneh.
Ul. .
Gre le za kakih 50 metrov, kjer je | tudi poučevanje v njem ni samo v
VIDEM, 24. — Ljubljanska Olimpija bo 8. decembra igrala v Vidmu prijateljsko tekmo, katere izkupiček je namenjen poplavljen-cem.
NEAPELJ, 24. — Danes so prispeli z letalom v Capodichino člani romunske nogometne reprezetance, ki bodo v soboto igrali na stadionu S. Paolo tekmo za pokal evropskih narodov z Italijo. V romunski skupini je 17 igralcev, vendar bo proti Italiji igralo, če seveda ne bo sprememb v zadnjem trenutku, naslednja postava:	Dactu, Popa,
Barbu, Daleman, Ghergheli, Coa, Pircalab, Fratila, Dridea, Dobrin in Lucescu.
Romuni bodo nastopili proti Italiji prvič po 26 letih. Zadnja dvoboja sta bila v sezoni 1939-40, ko je Italija dvakrat premagala sobotne tekmece: 1:0 v Bukarešti in 2:1 v Rimu.
so se
izraza slaba kondicijska priprava preko polovice igrišča. Poleg tega ■ -	• •	• •	pa se je moštvo Lamborghini ja oja-
čilo z nekaterimi res dobrimi igralkami kot Nanoli in drugimi, da ne govorimo o Nannetlijevi, ki nas le popolnoma pokopala.«	...
vaše jgraue n.sj luogie^iViti1'atletsko konkurirati z nasprotnicam1'' Frizzati: «Nedvomno je naša kom dicijska priprava še slaba m prod coni pressing nismo mogli ničesar-Upirali smo se lahko le v uvodnem delu igre, ko so igralke Lam-borghinija zaigrale z obrambo 3--Takrat smo celo vodili z 10:8. Nato pa popolna zmešnjava. Omeniti Pa moram, da so nasprotnice neverjetno dobro atletsko pripravljene in so zaključile tekmo popolnoma sveže.«
Razlika v koših pa je vendar pre-velika.
«Nedvomno so bile nasprotnice boljše od nas. In ko smo že zgubljali s preveliko razliko, da bi lahko upali na pozitiven rezultat. srn'> se poslužili vseh igralk, ki smo jih imeli na razpolago in jim tako rt**' dili možnost, da igrajo v A Hff1: Tako smo uvrstili v postavo tud> komaj petnajstletno Oseliadore. Tako si lahko tudi razlagate samo pd točk, ki smo jih dosegli v drugem polčasu.«
r-nnoanjo nedeljo bo gostovala v Trstu močna peterka Stande, ki tudi igra cono pressing. Tržaške košarkarice čaka ponovna trda izkušnja.
Lamborghini Bologna:	Motta.
Mont, Masettl, Braglia, Contini. Zambon (14), Natoli (4), Rossi (4). Lorenzoni (6) in Nannetti 30).
Mivar Trst: VVunderlich, Mancini, Kastner, Oseliadore, PribaZ. Zucchin, B anch; (2), Demarchl (2), Marega (6) in Logar (6).
Sodnika:	Barbieri in Titolo ti
Piše.
Končni rezultat:
Lamborghini - Mivar 58:16 (20:11) —edson—
TENIS
MILAN, 24. — Danes se je začel finalni del teniškega turnirja za pokal švedskega kralja, v katerem nastopajo Italija, Velika Britanija, CSSR in Francija. V današnji polfinalni tekmi Velika Britanija CSSR je Anglija zaradi zmage Tay-lorja nad Kodesom s 6:4, 6:1 v vodstvu z 1:0.
Ker je Sangster zmagal tudi v drugem srečanju s Kukalom (CSSR) s 3:6, 7:5, 6:3, se je Anglija uvrstila v finale.
V drugi polfinalni tekmi pa je Pietrangeli povedel Italijo v vodstvo z zmago nad Francozom Lec-lercqom s 4:6, 6:2, 6:2.
RIJEKA, 24. — Izvedenci Jugoslavije, SZ, Romunije, Madžarske, Poljske, CSSR, Vzhodne Nemčije in Bolgarije so zaključili tridnevne razgovore o novem mednarodnem pravilniku za vaterpolo.
W. S0MERSET MAUGHAM
H
ČUDOVITA ZENSKA
«Jaz? Ne. Mislim, da je vse to velika neumnost. Toda moja izvoljenka jih zbira. Dobila je že podpis od Charlija Chaplina in od Douglasa Fairbanksa in ne vem še od koga vse. Ce želite, vam bom pokazal njeno fotografijo!«
2e je izvlekel iz denarnice običajno fotografijo precej izzivalne mlade ženske, ki je kazala vse zobe in se smehljala s smehom filmske zvezde.
.(Prijetna je,« je rekla Julija.
«Pa še kako. Nocoj bova šla v kino. Presenetil jo bom, ko bo videla veš podpis. Prvo, kar sem si rekel, ko sem bil prepričan, da ste to vi; ali bom za Gen dobil podpis Julije Lambert ali pa poginem. Veste, v avgustu se bova poročila, brž bom nastopil dopust. Odšla bova na otok Vight, k>r bova preživela medene tedne. Se danes se bom z njo čudovito zabaval. Vem, da mi nikakor r.e bo hotela verjeti, ko ji bom povedal, da sva vi in jar pila skupaj čaj. Mislila bo, da se norčujem in tedaj ji bom pokazal vaš podpis; glej.»
Julija ga je vljudno poslušala, toda z njenega obraza je zglt.u Tnačilni nasmešek.
„Na žalost moram takoj oditi,» je rekla, «nekoliko sem že zamudila.«
«Tudi jaz nimam časa na pretek. Veste, kadar me čaka moja mala, moram biti točen.«
Ko je dekle prineslo čaj, je na mizo priložilo tudi račun. Julija je vstala In vzela iz torbice šiling.
«Kaj vam ne pade v glavo! Mar mislite, da boste vi plačali? Saj sem vas vendar povabil 1 Sicer pa — veste, za kakšno uslugo bi vas še prosil? Dovolite mi, da nekoč pripeljem svojo izvoljenko v vašo garderobo, da vas bo videla. Toliko, da se z vami pozdravi. To bi jo verjetno zelo razveselilo. O tem dogodku bi pripovedovala vse življenje.«
Julijino vedenje je v nekaj zadnjih trennutkih postalo vse bolj zadržano, sicer še zmeraj prijazno, vendar za spoznanje oholo.
((Obžalujem, tujcem ne dovolimo vstopiti v garderobo.«
«Oh, žal mi je. Ne zamerite ml, da sem vas za to zaprosil. Ni bilo zame.«
«Ne, niti najmanj. Popolnoma vas razumem.«
Mimo je pripeljal taksi in Julija mu je namignila, vstala in ponudila roke mlademu znancu
((Zbogom, gospodična Lambert. Na svidenje, veliko sreče In vse drugo ter hvala za avtogram.«
Julija se je vsa besna zavalila v kot taksija.
«Cisto navaden usrane. Vrag naj pocitra njega in njegovo izvoljenko. Od kod ta drznost! Da si le upa kaj takega — pripeljati jo, da bi videla MENE.«
Ko je prišla domov, se je nemudoma povzpela po stopnicah v svojo sobo. Snela je klobuk in ga jezno vrgla na posteljo. Izprsila se je pred ogledalom In se opazovala.
«Stara, staia, stara,« Je zamrmrala. ((Drugega opravičila ni; nisem privlačna. Človek tega preprosto ne bi verjel, mar ne? Rekla bi si, da je vse skupaj neumnost. Sprehajala sem se od začetka do konca Edgare Roada in sam bog ve, da sem bila primemo oblečena za svoje namene, pa mi niti en sam moški ni naklonil najmanjše pozornosti, razen trapastega, majhnega trgovskega pomočnika, ki me je prosil za avtogram za «svojo izvoljenko«. To Je absurdno. Truma brezposelnih križancev. Ne vem, kaj se dogaja z Angleži. Britansko cesarstvo!«
Zadnje besede je spregovorila s prezirom, ki bi lahko zmlel celo omizje vladnih ministrov.
«Smešna je misliti, da bi mogla doseči to, kar sem, če ne bi bila erotično privlačna. Ljudje tudi zaradi tega prihajajo v gledališče gledat kako igralko. Zato, ker si želijo, da bi šli z njo v posteljo. Nikdar me ne bo nihče prepričal, da je mogoče polniti gledališče z bedasto igro, če ne bi bila erotično privlačna. In kaj je nazadnje sex appeal?«
Umirila se je in se zamišljeno opazovala.
«Res je samo eno, in sicer, da morem igrati sex appeal Sai morem igrati vse.«
Začela je razmišljati o igralcih, k! imajo sex appeala v izobilju, posebej še Lydia Mayne, katero so vselej angažirali, če so kje potrebovali kakšno vamp žensko. Ni bila kdo ve kakšna igralka, toda za nekatere prizore Je bila nenadomestljiva. Julija je bila velika igralka; postavila se je pred ogledalo in začela oponašati Lydio Mayne. Seksualno je spustila veke, kakor je to delala Lydia, ter se kačasto zvijala s telesom. Oči so gledale izzivalno nesramno in tudi v kačastem zvijanju je bilo zvijanje, značilno za hojo Lydie Mayne. Prav tako je začela govoriti z njenim glasom, počasi in zategnjeno. Vsaki besedi, ki jo je izgovorila, je ta glas dajal prizvok opolzke poltenosti.
«Oh, dragi moj človeček, jaz take stvari zelo pogosto slišim. Ne želim biti vzrok nesoglasja med vami in vašo ženo. Zakaj me moški ne pustite v miru?«
To, kar je Julija zaigrala, Je bila groba karikatura. Vsekakor je bila neokusna, vendar jo je tako zabavala, da Je prasnila v smeh.
«Dobro, samo morda nisem sexappealna, toda če bi videli to mojo vajo, bi se veliko ljudi prepričalo, da Lydia ni edinstvena.«
Naenkrat se je počutila veliko bolje.
XXVI.
Začeli so z vajami In razpršila se je Julijina bridkost. Na novo uprizorjena komedija, ki jo je bil pripravil Michael, med-
tem ko je bila ona na počitnicah, ni naletela niti na najboljši in niti ne na najslabši odmev; na sporedu naj bi bila vse dotlej, dokler ne bo zrel za gledališke deske ((Dandanes«. Michael je vztrajal na tem, da so bile dvakrat tedensko popoldanske predstave in čeravno je bila že poletna vročina, se je odločil, da bo začel z lahkimi vajami. Pred sabo s0 imeli še cel me-S0c dni.
Čeprav je bila Julija že tako dolgo pri gledališču jo ie zmeraj pri vajah spremljala tiha napetost na prvi vaji pa se je zmeraj bolestno vznemirila To je bilo zanjo začetek nove pustolovščine. Tedaj se ni več počutila kot prvakinja; bila je radostna in razburjena kot kakšna deklica, ki prvikrat nastopa v kakšni nepomembni vlogi. Toda obenem jo je prevzemal prijeten občutek lastne moči. Se enkrat se ji je nudila priložnost, da se temeljito izkaže.
Okoli enajste ure je stopila na oder. Vsi igralci so jo obstopili v krogu. Poljubila in rokovala se je z umetniki, ki jib je že poznala. Michael pa ji je z veliko pozornostjo predstavil ostale. Julija se Je zelo prisrčno pozdravila z Avice Crichton-Rekla ji je, kako je lepa In kako zelo ji ugaja njen klobuki pripovedovala ji je o izredno lepih oblekah, ki jih je zase nakupila v Parizu.
«Ali ste v zadnjem času kaj videli Toma?« jo je vprašala-«Ne, nisem. Odšel je na dopust.«
«A tako. Prijeten dečko, kaj ne?«
((Sladak je »
Dve igralki sta se nasmihali druga drugi Julija jo je opazovala pri branju vloge in poslušala njeno intonacijo. Nam*' ščeno se je smehljala. Bilo je natančno tako, kakor je priča-kovala. Avice Je spadala v tisto vrsto Igralk, ki so popolnoma zaupale same sebi že od prvega nastopa Ni vedela, kaj jo še čaka. Tom za Julijo ni pomenil nič več, toda Julija je moral« So poravnati račune z Avice in niti na kraj pameti ji ni prišlo, da bi bila na to pozabila. Vlačuga!
(Nadaljevanje sledi)