Leio III« siev. 76. V Celiu, soboia dise 2. jutija 1921. Postnina piačsna v gotouini. sSSSBs^^^l ^^^^^^^B ^^^^^^^^^I^^^^^^^k. ^^^^^^^K i^^^^^^Br ^^^^^^^^^^^h^^L ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^l^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^A 1§19 ^BBTT\c\\s^^ ^ ^^^^^I^^B l^^^^sliSr V|^L^^^V ^^1.___JeH| ^ES^^^^Hft Stane celolctuo 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm vlSine stolpca 1 K 20 v. Reklama mcd tekstom, osrnrtnice in sahvale K 150 — Posamezisa sievilKfe stane K 1*20 Izftafa vsaK torek. četrlek in sobofo. Urednlštvo Strossmajerjcva ul. št. l,I..nadstr. Telefon St. 53. Upravnlšivo Strossniajerjcva ul. St. 1. pritličje. Telefon St, 65 Račun kr. poštnega Čekovnega nrada št. 10.066. Zgodovinski dnevl. Ustava sprejeia. Cclje, dne 30. junija. Na Vidovdaii popoldne so po celi dr~ žavi zazvonili cerkveni zvonovi in v Beo- gradu in drugod so zagrmcli topovi slav- nostno pcscni. Proslavljali so velik, zgo- dovinski dogodek v razvoju naše nilade clržave: sprejetje ustave kot trdncga te- iTrelja državnc z-gradbe. Zopet pomcm Vi- dovdan mcjnik velepoinembne epohe v našem narodnem rnzvoju. Ogronwü večiri?! v konstituanti na- vzočili poslancev je sprejüia ustavo. k.i zasigura trajiiu iiarodno in državno edin- stvo. Mi, ki p.reživljanio to dobo sanu moixla niri ne veiim pravilno oeenjevati in pojmovaii važnosti tega dogodka, tcm- bolj bocfo znrtli ta naSi potomci. naši za- namei. Ne trdimo.. da jo sprcjeta usrava v/.or uiudcmc ustavc. Je v iiinosili soeijalnm in gospodarskih vprašan.iih ploj kompro. iirisa med stra'ika'skimi skupinaiiii. ki pa stoje neomajno in odlocno na stališčn |)n- polnega narodiiegn cdiiislv«'». Giasovanje je poikazalo, da imaj<: tc stranke v nasem parlaineiitu in tiuli v našem narodu veli- ko večino. Zato ;e ögabno, če vpijejo kic- rikalci, Radičevei in drugi. da jc ta iista- va narodu tisiljena, čcš da ni zanjo veC:i- na lirvaiskoija in srbskc.v?;1. plunier»a. O- Kabno tembolj, kcr ni dni^i strain hoiie- jo svL-tn nalveziti, da so .tudi oni za na- rodno edinstvo. Co so to, potem ntonijo priznati, da jc /.a nsta-vo j^Iasovala večiiui naroda in Jie smejo govoriti o pleuienskih večinah- Večina p;i bo vsikdar in povsod delala takšnc /akone, ki so po voiji njej. večhii, nc pa fakšnin, kakoršnc M hotela manjšina, opoziclja. Ali naj bi bili demo- krati in radikalci ter muslimani, ki po svojili poslancih tvorijo vecino naroda. sprejeli ustavo, kakor-šno hočejo naži uia- loštevilni klerikalni poslanci.^ Kjc na svc- tn boste nasli vjčino, ki se bo uklonila tcrorju manjšine? In vendar jc bila tndi ta večina pvipravijena na vsc kompromi- ! se tndi z Radičevci in klerikale), saino iic v enem vprašanju: v vprasaniu imifari- stičnc ureditve države. v vprašaniu na- ; rodnega edhistva. i Ustava, kakor io ic sklenila konstitu- aiita, pusča vseni strankani, ki hočcjo so- delovati na iz«;radriji države, šiioko polje i dela. Ustava it; ogrodje države. pripašCa i pa, da p-osebvj» zakoti določi kompctcncrjs ' državnili oblasti. Prcpnsča or.icanizacijo i npravnili udinic posebncmn zakonn. Cehj ; vpL'a.šajije san-ouprave se ima rositi s po- ; sebnirn zakonom. Z nstavo je določena i cdiiio cdinstvona kraljcvina z ono vlado I in /. eniin par'amentom ter odprava p!e- ! menskih pokrajin. Komur ie njar prava narodna samouprava in državna ureditcv na način, ki zasigura kiiltnrni, gospodar- ski in socijiilni naprcdek nnroda (er poli- j tično moč države na znnaj. ima dovolj j urilikc, cla vrsi svojo dolžnoM napram na- j rodn. Vsi oiii, !-'Z\\e\-d dinastija Karagjorgjevicev! 2ive- la, žiivela, živela!'-) V teni trenutku, ko smo izvršili glasovanjc za nstavo, go- spodje. se spominjam tudi našega sivola- sega vladarja kralja Petra (burni živlo- 'klici), ki je skupno s svojim sinom, pre- stolouaslednikoni Aleksandi oni \'/i\lo- klici) osvedoeil ljubezen do uašega r.aro- da z dejanji in žrtvami. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter! Naj živi Nj. Vis. prestolona- slednik regent Aleksarider! (Burni klici: Zivela, živela, živela!) : Pred i>oslopjem je cakala na i:dd gla- ! sovanja nepregledna innožica naroda, ki j je poslance burno pozdravljala. Avtonio- • oil g. Pašiea je obcinstvo spremljalo z I nepopisnim navdusenjem. \'sa '1'erazija Je j bila v zastavah. ¦>-. Kalitncgdana so grmeTi Prisega regenfa in poslancev na ustavo v slavnostni seji konstl- titante na Petrovo. V zgodovinskf seji na Vldovdan . sprejme konstltuanta usfavo. B e ö'g r a d 2$. junija. Vse mesto je v zastavah. Ulice so ])olne občinstva. Za II. uro je sklicana liistorična seja konstT- tnante. Galerije -So nabito polnc. Občin- &tyo uxiba,. all dobi ustava večino. Ob tnčetrt na 10- uro pridejo žv3 prvi poslair- ci. Zivabno gibanje se pricno v dvorani in kuloarjili. Pojavlja se ncrvoznost, ker se čujc, da južuosrbski -mnslimani lie bo- do glasovali za ustavo. Dvorana ši od- dahne, ko ob tričetrt na il. »re. vstopjjo mnslimani iz južne Srbijc. >Olasujejo za ustavo!« je Slo kakor vihar skozi obcin- stvo. K seji ne pridejo zajedniearji (Naroil- ni kltib), klerikalci, RadtCevci in komi,- nisti. Ob 11. uri 2 minut otvarju predsed- Tiik dr. Ribav sejo. Minister za konstiinarito dr. Trifko- vič povzaine besedo: D.elo narodnega osvobojenja je zn- ključeno danes na Vidov dan, ko se nas naiod spowinja suasni pogibelji in juna- .^ke borbe iz iet:l ^vjo., zahvaljujoč se za silne zrtve in napore jimaSkih pradedov- Z danasnjim dnem je zakijučeno osvobo- jenje in njedinjenie našega naroda, ki do- biva za naš uspešni pouučni, kultiinii in gospodarski razvoj svoj trdni temelj v te] usitavi. V ustavo niso bile sprejete vse ideje, kakor so 10 nckatevi zahtevali, ta- ko iie komiin'stiene, po katcrih naj b! se iikinila zasebna iasu dalje ideje onih strank, ki so želele, da bi se naša država po tolikih strahovitih žrtvah in množini B e o a. r a d -)(A junija Na vse'zgodaj že so biie ulice polne naroda. V konstitti- anti so bile galerije žc pred II. uro uatla- čcne. Ob 11- uri je otvoril prodsednik dr. Ribar slaviiostno sejo. Komunistov ni b»- 10, od klerikalcev samo dva. Kinalu po 11. uri je prišel regent s spremsivonr. naprej trobentaci kraljeve garde, nato paradni voz prestolonaslednika s 4 vpre- ženimi bclci; poleg regenta adjutanta, za vozom eskadron kraljeve garde. PrO'd vrati konstituante ga jc čakal predsedjiiK dr. Ribar s celiin predsedstvom ter ^a povedel v dvorano. Regent se je podal pred tribuno, na katcri jc bil evangclj, na desni inn min. oreds. Pašič. na lovi pred- sednik skupščuie dr. Ribar. Regent jc po- ložil sledcčo prisego. »V imenu Njegove- ga Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred vsegamogočuini Bogoin, da bom ču- val ustavo netlotakljivo in da bom varo- val edinstvo Jiarod«, iicodvisnost drzave hi cnohiost drž;iv;ie oblastJ, da bom imel pred očini v vsch svo.iih težniali dobrobit naroda. Tako naj mi Bog pomaga. Amen!« Po prisegi je regem v spremstvu /.o- pet odšel na dvor. Na:to so prisegli po- slanci na ustavo, drže desnice kvišku, s sledečo' prisega: «Prisegam pre»l vsega- mogočniin Bogom in pred vse/n, kar ml je p,o zakonu najsvetejšega in na svetu najdražjega, da bom s svojim poslaniškim deloin podpiral državo, da bom imel pred svojimi očmi in v svoji duši v izvrševn- nju svojega poklica dobrobit kralja in na- vodno edinstvo države.« Po priscgi je bila scja zaključena. Atentat na regenta. prelite krvi uredila po sistemii, ki bi nc O'Sigural nioči in edinstva te države, to je l>(i sistomu sederacije. Islotako niso bile sprejete idejc republikanske stranke. Ta ustava pa popolnoma zagotavlja vse po- litičnc pravice državljanom naše drzave brez razlikc imena, plemena in verolz- povedanja. Ta ustava daje popolno volil- nu iM-avico vsem državljanom. Zagotov- Ij-n je pravi resnicni parlamentarni si- stem». Ustava nudi temelj za pravoin res- nično narodno vladavino. S tern se nres- ničijo ideali »lašega naroda. za" katcrlml je stremil toliko let* edinstvo narodne dr- zave, edinstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovenccv. (Burno odobravanje.) Z da- nasnjim glasovanjem za to ustavo vrši- nio veliko, resno, sveto dolžnost, ki. jo imamo do našega naroda. Imeti moramo veliko in redko zadovoljstvo, da smo v teh težkili dneli vršili svojo dolžnost v korist in dobrobit vsega naroila- (Burno ploskanje in živio-klici.) Lazlč v imenu zeinljoradnikov. Pt- bin Kristan v imenu soc. demokratov in Gjonovič v imenu republikancev izjav- Ijajo, da iz principijelnega (načelnega) stališča ne morejo glasovati za ustavo, da so pa za narodiio edinstvo. Isto i/.jav- lja Branduer v imenu nar. socijalcev. — Zemljoradnik Popadič izjavi, da bo kljnb skle|)ii kluba glasova.l za ustavo, ker 2e- li. cla nastaue red v rlržavi. V poimenskcm jT!j:«ovaniiu je bila nato ustava sprejeta z 223 protl 35 gla- sovoHi. Od 419 po;laneev jih je glasov»- B co grad 29. junija. Ko se je re- gent Aleksander danes med 11. in 12. uro po prisegi na ustavo v spremstvu Pašica vozil k pregledu čet, je iz poslopja minr- strstva za javna dela, ki se še le gradi. bila vržena bomba, ki je udarila v steber elektriene napeljave ter je eksplodiraTu. predno je prišel mimo voz z regentom. Deset oseb, večinoina vojakov, je ranje- nih. nobena smrtno. Napadalec je skuSffl zbežali, a prijeli so g?. dclavci «ami ter inn odvzeli tn bombe in revolver. Raz- jarjeno ljudstvo ga je hotelo na mestu lin- čati. Odveden k oblasti je izjavil, da sc zovc Spasoje Stcjič, slikarski i-omočnik, rodom iz Turške Kaniže. Prišei je iz No- vega Sada z namenom, da izvrši atentaf- Ugotovilo se ic. da [e podal o svoji osebi Jažnive podatke. Spoznali so v nj'ein boljSeviškega agitatorja, ki je prišel leta 1919 iz Rusije in je v boljševiških krogih Sprejetje /admili clenov ustave v po- drobtii razpravi. B e o g r a d 27. junija. Danes je kon- stituanta v seji, ki je trajala čez polnoč, spreiela 8., 13. in 14. oddelek ustave. Za- znan pod imenom Trockij. RegtMit je nadaljeval po alentatu svojo vožnjo in izvršil pregled čet na Te- razijali. Desettisoči naroda, ki so se tarn zbrali, so um prirejali burne ovaeije. Popoldne je obiskal regent v bohäci ranjene žrtve atentala. B i'o,srr a d «30. junija. Pri nadaljn! preiskavi proti atentatorju Stejičii se je izkazalo, da ni naš državljan. da um je mati Madžarka, da je bil v Rusiji v bol.i- ševiški službi, da je njegova žeua komii- nist'ka. Tii'di se je izkazalo, da vodijo n^W atentata v klub komimistienili poslaucev in da jc bila zasnovana velika zarota. -- Atentat je bil pripravljen žc za Duhovo. pa se takrat ni mogel izvršiti. Napadalec je priznal. da so zarotniki med seboj ko«- kali, kdo naj izvrši atentat. Včeraj je bilo izvršenili več novih aretaeij. nimivejših govorov ni bilo. Le v popol- danski seji je bivši rmislimanski minister Spaho zagovarjal muslimane tcr povda- ril, da glasovanjc tmislimanov za ustavo ne bo rezultat kakih koncesij, ampak pro- J^tjtsl /• ' * ¦* 0 v .* i? u '-'* * <• >--¦¦¦ 76 sta volja inuslimanov. Zctnljoradnički vodja Avramovič je zngovarial svojo stranko, ees da ni uspela v pogajaujih z via do, dasi je mnogo cd svojega progra- ma popustila. Ostrn .ic napadal vlado zla- sti zaradi prchodnih določb ludi posl. dr. Trumbič. Videlo so je. da jc preračunai svoj go vor na to, da Iaska opoziciji. Dr. Kukovec v avdijleiici pri rcgeutu. Ikograd 27. junija. Minister dr. i Kukovec jc hi! «lanes od regeuta spre.iet j v avd'i.ienco. j Določbe o Jiltvidaciji nokraiin. Beograd 27. junija. Clou 134. u- stave se je koneno sledeče stiliziral: Po uvcljavljenjii ustavc ostanejo začasrro sedajne pokrajinske uprave. Vsaki na če- j lu je po'krajinski nanrcstnik. ki «a imenu- ie kralj ua predlog ministra za notranje zadeve. Namestnik vrši upravo preko še- | fov oddelkov pod rcposrcdnim nadzo-- j stvmn minis! ra notranjih del k-)t organ pris't'O'inili ministrov na temeliu dozdajnth zakonov in naredb. Zakoni, doueseni \7f> irvel'javljenju to nstave. ne niorejo dodo- liti poikrajinskim upravarn novili dolžno- sti- O postopncm pivnosu poslov pokm- J j in skih uprav na poedinu ministrstva i'i i .poo dine oblasti po odredbah, ki se done- sejo v sniisln čleiui 135.. bo odlnčal min. svet po zaslišaiiiu pokrajiuskegn namcsi- nika. Do'lder trajajo pokrajinske uprave. moraj'O oddeiki poedinih ministrslev v po- krajinah pred ministrskim rešenjem v» j prnšati glecle svo.iih predlogov občega značajn ali če i:e ličejo službenega osoii- ja, za misljenj - pokrajinskega namcstm- ku- Proti odloebam pokrajinskega na- j mcstnika ,ic pi'cdviden'a možncst prHo/- j be na drzavni svet Prisega komunistov na ifStavo. — Njiho- ; ve zvezo / alcntatom, ; B L o g r a d Si), junija. V daiiasnjo se- ! jo .konstituamc so prišli tudi komunisM. ! Zaeetkom seje ie prodsednik dr. Ribar dal I duska ogorčeniu iiaj zlocinskim atcnin- ! ?a. ki si je postavila za proRram obširno cTj- lo za iinjozjo zvezo na kulturnem polju obeli narodov. Kcr smo si svesti, da bo delo imclo uspeh samo tedaj. nko bo snio- treno razdelieno na obe strain, smo se odiočili u'stannviti v Ljubliani društvc .i.slejfa inieira, ki naj bi iiosredovalo v važnih kiiHurnih zadevah obeli narodov. Skupino s praškim društvom hoeemo rn*- speševati pri nas spoznavaujc bratskesa českoslovaškesa naroda. Poi>ioC-.i hoee- mo našcmn dijaštvu in širsi javnoeti. öa spozna njcft-ovt) naroduo kulturo kakor to delo vrSi Li&a v češkoslovaški rcp«- bliki o nas. V prvi vrsti hoccrno skrben za našo mladino, da sc vzgaja v tern nt*. vem slovanskcm duhu. kajti v tern jc nn- ša bodoenost. Po/A\'i\mo lorej vse prijatjlje naše skupnu srečnejse bodocnosti. da se prl- . ^lasc kot člani k nasemu drustvu. To je J naša dolžnost, ki jo nareknjejo resni easi. j Preprieani smo, da je le v tJin delu spas. ; Vse drii^e točke se natancne.ic dcloel.U) ; na ustanovnem obenein zboru. ki sj vrši I ciinpreje. I Danes praznnjemo v svobodi tretji j Vido'v dan, majnik v na.ši povcstnici. Po- j ložiino na ta dan temelj novi z^radbi ju_ | Moslovensko-češkoslovaške vzajcrmiostf, j ki bodi predhodiiica združitve vscli s!o- vanskih narodov v eno ncrazrušno \:\- lanj^o! iPrijave naj se I'osiljajo na pros. 1. Vavpotiča, Ljubliana, Stari tr,< 30. ! V Ljubljani na Vidovdan 1921. Fr. Oovekar, inajj. svetniiv in pisatolj; dr. Juro Hra^ovec. župari v Celju; Matei Hu. bad, ravnatelj OUisbeiio Matiet; Ivan i Jelaein ml., veletrgovce: prof. I'rid. Ju- vaneie, intendant kr.Narodnil1 .uledalisC: dr. Albert Kramer, minister n. r.; dr. Kn- vie; dr. Vek. Kukovec, minister socijalne politike; dr. I. Lab. profesor; dr. Lipokl, odvetni'k. Maribor; dr. Drag. Lonear, j profesor; genera! R. Maister; dr. V. Mi:r- [ nik, starosra Sokola; dr. K. Osvalü, vse- uerliški profesor; dr. P. Pestotnik, profe- sor; dr. Lj. Pivko, profesor v Mariboru- dr. I. rijatelj, univ profesor; P- Pusto- slemšek. šcf^rcdaktor SIov. Naroda. dr. V. Ravnilmr, poverjenik za pravi sodje: dr. P. Skabenie, vod.ja poverjenistva ?a\ \\\\ in bogoeaslje; dr. E. Slajiner, sanitet- ni svetnik; Franja Tavčarieva; dr. Ivan Tavear; Ivan Vavpotic. protest!!1; or. Vindišer; dr. Bog. Vošnjak, poslariec: V. M. Zalar. tajnik fil. iakiiltefc. dr. Žcrjav, poslanee; Oton Zupancie. dramaturg; dr. e>toka«r Benes, gener. konznl ČSF\}. Politicise vesfi» jH yDtmokratske&a khiba jo izstopil bivši hrvatski podbun dr., Milan koie. Zdi so, da grc za nesporazunt o priliki zndn.u.1 seje konstituante pred glasovaniern. Odstop zadiijejiM hrvatske^a bana. Takoi po glasovanju o ustavi je kurir za- stoipmiku ministra notraMjib zadev Sve'to- zaru PrJbičevieu izroeil ostavko lirvat- ske^a bana dr. Tomljenoviea, »kor po. u- Stavi prencha tudi starodavn:i hwatsUa ban ska east«. Oben em je izjavH dr. Toit;- Ijeiiovič po svoje-m zastopniku, da He sprcjmc iiradniške dolžnosti kraljevc^n namestnika v sniisin nove ustavc. Iz konstituante. Mandat je odložil soe. dem. poslanee Anton Kristan. ki je jmenovun za upruvitelja vclcposestev Friderika Habsburga v liaranji. Njegov naslednik v narlainenln je strokovni (aj- nik To'kan. Napad poslunoov na posjanca. Due 27. junija ic clan kluba poslaneev zemljo- radniko\r Divl.ian iz Bosue prišol kot obi- čajno li kosiln v hotel Makedonija. Trije zemljoradnieki poslanci Stankovie. Bala- ban in iPopovie so ])rišli k njegovi mizi in ga vprašaii, ie-li bo glusoval za ustavo; ko je izjavil. da bo. so prieeli tovariSi vpiti, da ga ubijejo. če to stori. Divljan je odvrnil: »Mene so radi narodiie stvari tu- di preje preganjali, pa se nisem uplasil. Za nstavo bom glasoval, eetudi plačam to z življenjern«. Nato ga je Stankovie udaril s pestjo po glavi. Občinstvo se je sprva zgražalo nau postopanjem posla;i- cev, (ko pa je to videlo, je navalilo na na- silncže, ki so koma.i utekli- Napad je iz- zval v vseh beograjskih krogih stud nad terorjein v zemljoradniek'jm klubn Ko ie Divljan zvečer prišel v konstitnanto, ga je \^lika večina poslaneev hnrno po- '/dravljala. Zoper motenie razmejitve ob **uri. Ker so oborozeni avstrijski knietjc po- 110Vno niotili tehniena ražmejitvena d.^la med Avstrijo in Jugoslavijo ob Muri, se je | razmeji'tvena komisija obrnila na poslanl- §ko ikons jrenco. Ta jc izročila avstrijske- mu poslaniku v Parizu noto, v kateri >:;-,- hteva. da avstr. vlada nkrene vse v snii- slu doloeb mirovnc pogodbe (clcn 33) glede pomirjenjn obinejiicga prcbival- stva. Odstop (iiolittiieve vlade. Italijanska j vlada je odstopila. Zdi se, da zaradi toga, ker poigajanja s socijalisti niso veclla do usipeha, brez njih pa vlada nima dovolj zasl'ombc za izv.edbo svojega programr.. j Socijalisti stoic proti vladi v najostrejši opoziciji. Iz Oornje §Ic?ije, kjer je medzavez- | niška komisija skupno z angloškimi čcta- j mi vzpostavila mir, se poljskc in r.emškc ! čete umikajo na doloeene postojankc. ' Med Japonsko in Rusi.to je glasoin j izjave japonskega poslanika v Parizu j vojno stanje. .iaponska ostanc v Vzhodni j Sibiriji v deieu/Jvi. \ Iz Korotana. O volitvali na Korofetoi so vedi la j poroeila .povedari o izvolit'vi'3 slovcnskili kandidatov v cleželni zbo'r. Sedaj jc ugo- tovljeno, da sta izvoijenu c!va; v gornje- koroškem volilnem okraju jo manjkalo z.i izvolitev naSega kandidata koiraj 37t glasov. To je lep uspcl- koroske sIdvcik ske stranke. Prevaije. (irozna tragedija se je do- godila na Prevaljali pretekli icden od pol- ka na sobottx Tamkajsnii sodni slii^a Pe- trič je oboževal neko vdovo, ki |)a je ubo- gega tnoza le izkorišeala. Hclal ji je na polju zjntraj, predno je šel v nrad, in zve- C'er. ko jc prišel iz nrada. Ko pa jc poko- sil in so se.no pospravili, ga je odslovila po znaneni izreku beneskega zamoixa; »Zamoree k storil svojc, dolžnost, zdaj lahko gre.« Mož, razburjen vsled to IrcTO- sremosti, ji je zagrozjl, da se bo so kess-- la, ako ga ])aline v nesreeo. Ona, nie do- breiga slnteč, sc je nato zveeer odstranila iz liiše. Zveeer istcga due je vzpiapolal ogenj iz vdoviue hiše. Kmalii je bila staja vsa v ognju. Ciasilcein so je pnsrceifo, ogenj pogasiti, vendar je zgorel hiev, sčt- iiio živino so rešili. Ko so pa pozneje j)i'i.'- iskovali pogorišee, so nasli upepeljen trkostenjak. Po oealih. ki so lcžala pole.?, so spoznali slugo Petrioa. Tudi revolver je lcžal v biižini- Homneva se, da je nioz, ki itaik ni bil popoliif)ina normalen, zažgai hiev. scl sum v seno tor se ondi ustrclil. Mariborske novice. Trgovski )n obruü zboniični dan v Mariboru so vrši odsedaj naprej vsako sredo v .Iuručevi ulici šj. 8'!1 nadstropie Ker pade na sredo, dnt ~'K tm. prazuik, se vrši priliounji zbornieni dan v sredo (ine (). julija tl. Nove niCÄiie cone v M:»riborn. Z;«d- nje akeije proli preobjestnosti maribor- sikih mesarjev so vendar imele vsai deien uspeh. Namesto povišanja cen niesn w<, •Kl K so morali niesarji odjenjati še oil do- scdaniHi ecu. Odsek za določitev ceil Jc na svoji zadnji seji z due 17. skleuil s'ede- ee cent1: za volovsko meso prvi dol ?•! K( zadnji del 26 I(. za me«) telic, debclili, ne eez 6 let starih krav in bikov po 22 K. tc% lečje meso prednii del po lf> K. zadnji del po IS K. teU'Hna brez k- iü 2si oiklotKov poviska. Nemško iiradu|e >¦ .nu«.i. \ .\\^,,,\ še vedno proti tozade'vnim predpisom okr. sodišee v Mariboru. »Slov. Narod- i:ava- ja iped »(icscli. Znhl l; VII S04/IS« cclo neniski dopis, ki jc soi od te sodnije n?i Divisionsgerielil lira/. Mariborski mestni drobiž je izgubr veljavo s 30. junijem in so zamenjava oi: 1. do S. julija ob uradiiih nrah \f niestni blagajni. Kopan.ie v Dravl je izvou v kopališ- eili od polieije prepovedano zaradi inno- gih nesree, ki se pripete pri kopanju :;pod Bovha bo iz prijaznosti sprejenial no-vc clane ter jiobiral prra plaeila. — Podr. «Jugoslov. rnnticc« v Celju. Nnjdeno trnplo ponesrečenega Ce!«a- ua. Truplo irgovskega vajenca Viklorja Mastnaka iz Celja, ki je v Ptuju pri vož- uii s eolniokoni po Dravi zašel v vrtinec in utonil (25. junija), so 2S. junija nasli v Dravi pri Sv. iVarku iii/c Ptuia. Prepe- Ijali so je v Cc'jo, kjer ie bilo veernj. n pete'k 1. julija popoldue na mestnem p c!«»T>ri. niiieni bolezni. N. v in. p.! Poskušen rnparski nap:ul »a Starein gradu? Zlatar Josip Jicha iz Celja jc na Vidovdan ob pol 11. uri dop. sei na Stan grad. Ob stezi v hrib od Skalne kleti je sedel neznauec. ki je naonkrat skoetl pro- ti ujc'inu in zahlcval od Jicha cigare. 'Pn um je odvruil. da jih nima in hitel naproj, neznanec pa veduo ob njegovi strani m je vedno zopet zahteval cigars. Koneno je Jicha poteguil iz žepa velik ključ in gx skril v roki tako, da se je videlü, kakor da ima samokres, lei je zagrozil, da bo slreljal. Še io nalo je neznanee zbcžai. Jicha jc hitel naprej in srecal urarja gosp. Sahniča, kateremu je dogodek hitro po- vedal. Saimie je z lovsko puško v sprem- stvu urarskega pomoenika Cerarja hftel za neznaneern. ga pri gostilni Anski dvor dohitel. pograbil iji pritiral na poücijo. Ne- znanec je iz-povedal, da je Trane Katana iz Medjimnrja, roj. 1900, delavec pri Ca- terju. Pred časom s.e jc seznanil z brez- poselninia Alojz ^irakljem in Franc Pc>- točnikom iz Orobeluega. Zvcčer pred Vi- . dovdanojn so se pred cirkusotn dogovo- rili, da bodo drugi dan zJutnu v host, ob p„ti na Starigrad napadh vsakega bo^c U eloveka, ga oro,pah m - ee In se bra. nil __ tudi ubili. On je nue, nalog. vsakc- ga ustaviti in oropali. v skrajni sili bi d'ruga dva priskočila. Policija in orožni- štvo je takoj pricclo zasledovati sokrw- ca. Ob pol 2. uri pop. je bil v bližini Skat- ne kleti afetiran ncki sumljiv Ciovck, ki je pri polieiji izpovedal. da je Ferd. Pe- perka iz Roginske gorce. delavec pri Teppcyu. Nabiral jc borovnicc, o stvari z Jicho ne ve, tudi nc pozna Katana in ni imel ž niini nikakUi dogovorov- Katana pa nasprotno pravi. da je ta eden njego- jtev. 76. »NOVA DOBA« Sfrtn 9. vih kom'paiijoTiov. Zadeva je vsekakor zelo meglena in ni golovo, ee si Kataua (ako se sploh tako piše!) ni izmislil l:m «lužhodajalcu v Zagrebu zapustila neke /lice in nože sumljive pnv vcnjjcncc. Kcr obstoji sumnja, da je pi- sian od kake tat vine, jc bila , da jo bil (ako pijan. d:t so na nič ne spominja. S streijaiijem se .ie producirul na Vi- dovdan zvečcr ob pol 11. liri pred gostil- uo pri Koroiami .35-ictni brczposelni Ivan Mejač iz Hrastnika, stannjoč v üosposKi lilici. Ustrclil jc irikrat iz revoiverja. Po- licija ga je arctirala in oddala v /apore okrajnega sodišca. Sevcda so inn konfis- cirali tudi revolver, katerjga nosiii in imel pravice. Razgia« zilo prijaviti mestnemu ma- gistratn do ink!. 4. iulija ll. Onili lastni- kov, ki so davck že poprcj vrlaeali ozir. vozila žc poprcj prijavili. se to doloeilo no tiee. Prestopki se bodo kaznovali pr, S 9 cit. nar. z glob:) do 200(, K c\eni. /. zaporom do 100 jni. Prosveta. Kralj Wlaijazev» vojska. Osnovna Sola v Celju je po ne- umornem prizadevanju ^olskega vo- ditelja gosp. Josipa BIzjaka povodom Vidovega dne ob zaključitvi šolskega leta uprizorila mladinski narodni igro- kaz »Kralj Matjaz'eva vojska«, ki ga je spisala ga. Marica dr. Sernečeva in v katcrefca je vpletenib več pevskui tO(xk in pies vil. Igrokaz nani predočujo v 8 slikah (prizorih) našo občeznano narodno pripovedko o kralju Matjažu, kakor gre glas o njem med preprostim narodom. Igra je ob svojem zvrSetku prikrojena v proslavo ustanovitve Ju- goslavije, žbnjajoč zajedtio sočustvo vanje do našili neodrefienih bratov in sester. 1. sllka kaže kmetiSko dvorišče. kjer se razpleta med vaSčani rn^g•ovor o pogubnem delu nemäkega Solstva med Slovenci. Ko povzame najstarejSi ded besedo, mora navzoCi dftci pripo- vedovati o silnem kralju Matjažu; v v zahvalo /a pripovedovanje rnu za pojo otroci »Bodi zdrava, domovina!« in Pa Foersterjevo »V hribih se dola dan«. 2. in 3. yjika nas vodita v kme- ti?>ko hiSo kjer se najstarejSi sin Ivan (license ^teinbtichier).' ves prevzet od dedovega prlpovedovanja, skrivoma splazi »/ postelje in od doma, da po i5če MatjaŽPvo voilino in odreSi svoi narod su2enjstva. Ves ta prizor,— ki bi bil dnigaüe preskromen v dejanjn, i/polnjuje »Sanjska godba«; zi02il je to eterično kompozicijo g. Ciril Pregelj, ' ki je s svojim pianissimotn pričaral v j poslušalce bajno, sanjavo razpoloženje. j Obupani rodbini, pogrešajoči in zainari iskajoči sinka Ivana, pove Sele popot nicn-beračica, da se je napoiil rnladonir | na vzhod iskat Matjaževe votline. 4. in 5. sllka. Ivan tava izmncen po goäcavi: tu se srečata s sal ji vim j Skrateljčkom (Salmič ml.), ki s svojim jokanjem zaradi rane na kolenu in pn sprisrčnim smehom vzbuja najveselejSc? razpolo2enje v mladih gledalcih. Skra- telj odvede Ivana k puŠČavniku, ki mu pove pot do votline ter mu svetuje, kako naj govori kralju, da pomorf: zatiranemu narodu. 6. sllka kaže prizor pred skalo zapirajoCo vhod v Matjaževo votlino Ivan in Skratelj ne moreta okreniti mogočne skale, in -mladeniC utrujen zaspi. Pojavijo se vile, ki zaplesejo svoje carebno kolo (po prireditvi gdč Vrpahove) in zapojo sanjavo pesem vil. Ko se Ivan prebudi, se napije Ča~ robne vode, ki so mu jo vile v zlat vrč natožile, ter s silno močjo od- makne skalo od vboda votline. 7. slika. Ivan je v votlini ter po- izkuSa potegniti meč iz nožnice. Ker pa je preslab (—opeäal v odmoru od 6.-7. slike? —), izdere meč kralj Matjaž sam ter svečano izjavi, da hočc reSiti vsaj en del zatiranega našega naroda, četudi še ni prišfl pravi čas; vojska njegova pa zapoje srbsko na- rodno »Tamo daleko! . .« 8. sllka privede gledalce spet na kmetiško dvoriSče, kjer se narod ve- seli ob kapljici, pojoč Segavo »Lisica je prav zvita zver (izg. zvir), v ska- lovju ima svoj kvartir«. Veseleč se vstajenja Jugoslavije zapojo Se »Lepo našo domovino« in Pregljevo »Pobratimijo«. Pojavita se dva KoroSca, ki tožita o bridkostih neodreSenih bratov; v tolažbo jima za- krožijo narodno »Gor čez izaro«. Ko prideta končno že dva Piimorcr« iz za- sužnjenih krajev, ^aori himna »Bože pravde« in pokaže se v ozadju pozo- rišča prelestna slika zmagovite Matia- ževe vojske, ki je zopet legla k po- čitku, dokler je kralj ne pozove na zadnjo pobedo nad zatiralci. Igra se je prvič uprizorila v mest- nem gledalisču na Vidovdan zvečer in so jo ponovili na Petrovo ponoldne, vselej pae" pred najbvaležnejSim ob- činstvom: pred nagnečeno mladino in njih svojci, ki v svojem genotju niso Stedili z obilno pohvalo. Prelep uspeh igre bi se najbrž še bolj uveljavil, ako ne bi bilo Že itek pičlo dejanje raz- deljeno na preveliko Stevilo slik (nekaj prizorov, na pr. 4. in 5. slika, bi se prav lahko združilo v enoto brez od- mora, ohlajajočega razvnete dušice gle- dalcev). 'J'udi stvarna poglobitev in utemeljitev, zakaj je še cstal zasužnjen velik del naših bratov, bi se morda mogla jasneje zasnovati. Tisto iz »Križ- manoveg;a prerokovanja«, — da vstane Matjaž šele takrat, ko ne bo več ptic s črno-belimi perutnicami (srak), bi se dalo prav s pridoni porabiti za moti- vacijo nepopolne odrešitve Slovencev Oj bratje in sestre, odctranimo izmed nas ostudne grabežljivke: samopašnost in brezobzirnost do bližnjega, in vstala bo v na.^ih dušah prava Matjaževina; ljubezen in požrtvovalnost do domo vine. V vaših srčecili, o mladina, se 5e niso vgnezdile grabežljive ptice samoljubja, in ako ostanejo važe duše tako dovzetne za narodne ideale, nam ne bo treb-i Čakati, da se odpre Krim proti Jadranu in Peca proti Gospo- svetskemu polju, izbruliajoč silno ar- mado Matjaževo, — ne, v vas samib spi silna nioč Matjaževa, ki bo nekoč rešila na5e brate in sestre iz težkih spon suženjsva. Uprizoritev igrokaza je bila v preizkuSenih rokah režiserja gosp. St. OradiSnika. Blažcnost, ki je sijala iz- oči mladih in starih gledalcev, naj mu bo zahvala za obilen trud, da je tako temeljito izuril drobne igralke in igra!- ce. Da je igra nad vse lepo uspela, je tudi velika zasliiga gosp. C. Preglja, ki je z lastnimi skladbami in vpletajoč narodiie pesmi in himrn*, pridružil ple- meniti /abavi iKivclu.^-iiic za narodne ideale. -• ar. Obrtni vestnik. I. razstava del ohrtnid vajeneev tine 29. tm. v Citalnici v Nar. doinu sc je prav dobro obnesla. Razstavljenih je bilo S7 vajeniškil) in /en.skili roČMiih del. Razsta- va je bila nepriCakovano dobro obisku- I na; 372 oseb, gotovo veliko za sarrio se- | denuirno razstavo. Dokaz, da bi se večja obrtua razstava v Cclju prav dobro ol>- nesla- i OBRTNIKI, V SLOVENSKO Bf- STRICO! ObrtnJško oigaiiizacile na.i nc- mudoma pn.iavijo Občeslov. obrtmimu I društvu v Cclj« število ndcležciiccv Iz posanieznili krajev, da se inorejo dopo- slati lugUiinacijc, ki so potrebne 7a polo- vičiio vožnjo Hi» progah iu/.ne in drjavne železnice! Vec prihodniic! D G p i s i. Žulec. Avlomobüska nadloga dobiva |)olagoina že zopet one dimenzije kot pred vojno. Ne zavidamo gospodi, ki si lahko privošči hiksiuijozne voznjc, saj ji nočeino kratiti rajskega veselja. Prcpo- vemo si pa odloC'iio njih brczobzirno na- glu vožnjo, ker ne ogrožajo samo zivije- nja, temvec tudi vzdignejo po državni cc- sti takšen prah, &,i se niti pokazati ne smemo na cesto, ako se naj obvamjenm zdravjii Skodljivega, ncznosnega praliu. Od žakskc občitie pricakujenio. da v iem ozirti nekaj ukreiic ter srno tudi iadi pr7- piavljeni gmotno podpirati odsiranitcv prahu. Okrajno glayarstvo v Celju pa prosimo, da izda obcinam in žand. posta- jam prhnernc strode odredbi.. \ demo- krati6u'i državi snio, davkoplacevalci lu- di z vseini p.ravicarni. na varnosli in zdravjii. Naznanili bodemo odsloj vsak sliičaj brze vožnje skozi žalski Irg koni- petentni oblasti. Cudinio se pa. da ie ce!o neki .celjski zobozdravnik, ki nui je ven- dar clovcski) zdravje nad vse vzviseuo, v teni ozini ncpoboljšijiv. -- Konecno še prosimo fndi davčno oblast, da se pri oct- meri davka — in. avtomobilist'c -- spo- mijija tudi nas nbogili žalskih praho/.r- ce\'. —- Vec irzaii'jv. Ložiiiski oddelek }!:a<5iliiega društv.i v Žnlcu prirei.li dne M. avg. tl. veJiko vrt- no veselico na. Zg. Ložnici. V sJucaju sla- bega vremena pa se preloži na ?5. r.vi;., to je na Vel. Oospojnico. --- Okoliška drn- .^tva se prosijo, da ta dan lie n:ipr;iviio nobciie prircdifve. (k) ¦Dobrna. Na »Vidov dan« priredila je tukajsiija sol. niladiiu v topliški dvorari narodno slavnust, pri 'kateri so naroüne danie nabralc 3000 K za uboge šol. otro- ke. Podpisano sol- Vvjdstvo izrt-ka teni potcni ceiijenim datnain, ki so okrasilc •dvoraaio, prodajale šopJve in aahirale prostovoljne prispevke, iskrono /ühvalo. Posebno zahvalo sc Izreka gospci uprr- viteljevi Ja.nkoviccvi, gospej Krbiicvi iz Maribora in gospcj liotaijcvi P.aricjc\i u Maribora. ki so pogostile solskc-otrokc. ..... Belan Schmidt, šolski vod.ia. Oobrna. Vsako nedcljo in praznik priredi doiiiači tanibnraški zbor »Koutrn- šica« s sodelovanjem članov voja?.ke godbc konceii z glednliškinii prizori, ple- som in prosto z:-tbavo na vrtu all v salo- liu (v slucajn slabega vremena) lioteia »Union«. Začcick ob 16. uri (4. nri popol- dne). Časiiti gostje i)i izletniki sc ui.indno vabijo. (\O Sloveiiska Histrica. l./iie 10. inliia tl. priredi sloveujebistriški Sokol vesclico 7. zelo obsiniiin sporcdom. Ta dan se vrsi tudi obrtniški shod, tudi nas poseti jczdni odsek inariborskega Sokola, okoJi 5\) jös- decev. Uzorne v'rstc telovadcev nas tudi obiščejo in nam pokažejo svojo izborno telovadbo na raznem lelovaduem orodju. I'ljudno vabimo eenj. obcinslvo, posebno pa brate hi sestre k obilni udeležbi. 7x- lezniška zveza jc najugodnejSa. K zati- njeiTiuv vlaku bode vozil posebni viak •- Zdravo! ik) Smark pri Jelšah. (S o k o I i c i M i - r i ~h) Septembra polcthno iz (elovadni- ce na plan, da utrdimo svojo niiscl. All l>rides? Da! Pride Tvoj sokolski dull, tc- lo bode i>a inirno spalo, spalo večno spa- njc, ne slntcč, kaj sc vrsi blizr. njega.' Za- kaj si nas zapusiila? Sedaj v teni časn, ko bi siopila v življeiije s polnim korn- ko'in v cvetocih letih, v.sa rrcpoiena .^ sokolskim duhoni in delovala za njega! Neizprosna Morana Tc jc ugrabi'a Jzbra- la si je najmiajso žrtev iz vrste članic. — Toda Tvoj dull živj. Zivj in se sveti kot biser v sredi morskega peska. on nas krepi, nani jc vodnik in nas druzi v na- scm delu. Ne ttiguj! Tudi na zadnji poti so ti ostale zveste scstre sokolice; v njih sredini je bila Tvoja pot v sedanje.Zfii.i- nje bivališče. fn scdaj poČivaS! l^očiva samo telo, zakaj Tvoj dull je med nanu. On živi. Na Tvoji goiniü sc bode uirdil ornahljivec, ki bi nas inisliJ v delu zapu- stiti. Poznali so Tc. Toda malokdo je po- ' ziial to, kar je klilo v Tebi. Svojo pofv življenju si začrtala jasno z geslom: >Na delo v sokolski vrsti za narod!« Toda U- koj v začetku pota si nas zapustila. zapu- stila si nas v težkem delu z iipanjein, du ga rešimo. Počivaj v mini, Tvoj dun pa nai dela med narodom za našo sveto ide- jo. Onini, ki so Tc v tem duhu vzg-ojiii, najiskrenejSa hyalain sožalje ob težkeni lidarcu! - - M. Konjice. Za župana je izvoljen kleri- kalec Fr. Oologranc, stavbeni mojster- Zrkovci. V naši občinj, kjer natn je Rrejčeva vlada vriuila za gerenta kien- kalca, je izvoljen županorn deinokrat. pn- sestnik Alojz Si-1. Tudi vsi svetovalci so demokratje. Sloven.igradej. Tvorniski preddela- vec Franc Seničar je odli] konstituanto razpustiti in razpisati novc volitve. - Bi ivj bilo slabo. ker bi ^e i>0- kazalo, da jc Radio med narodoni /c vc- liko izgubil. Za avtortomijo Sloveni.ie so glasoin Ijubljanskega ^Slovenea« sklcnile resok:- ci.ie Indi sleuece naprednc občine- (io- „tovlje, KoprivnJCM. Zakot in fcmariu pn .Jelšali. Prosinio iz toll občin poroeil, cTr» iigotovimo, če iii v o/adjn zopet kaka klerikalna liwnpariia •• lalzifikacije. Odlikcvani občinskl rajiiik, Z m>vo medalio za gradjanske zaslnge k pn i odlikovan Matev/ Sodin, obc. tajnik v Makolali, za dolgoletno vestno sluzbo- vanje v dveli občinali. 160 mllijoaov prlniaiiikliaja i/.kazujr pioracun meslne oboinc (iradec /a teko- čeleto. ; Kasinovcroin v Ljuhljuui .ui bil cUilgn desetletja trdnjava nemške poKtike v na- ših jnžnili krajih. Sedaj je društvo s svo- jini okrog 10-inilij(Hi.skim preiii'Ozenjein prešlo v slovenske roke. Na obcneni zbo- rn 24. (in. je bil izvoljen nov odbor (di- rektorij), v kntereni so: Janko Bleiweis, dr. Ivhii Bole, Pran Kaveie', dr. Pavel Av- raniovič, dr. Albert Kramer, inž. .lauko MaCkovsek, dr. Danilo Majarou, Uasto Pustoslemšek, dr. Hiuko Pnc, Tran (io- lob, dr. Jos. Klepoo, dr. Mirko Vratovič. dr. Ivan Lali, dr. I'ran Novak. Niirodin socijalci so skupnj s klorikalci napeli vsc silo, da bi dobili drnštvo v svoje rokc, pa ni šlo. Scvtxla, 10 milijonov - - nekaj bi že odpadlo v kako strankiuo blagaino. Da bi se dolali pred javnostjo lepše, so za- htevali najproi, da naj pripade vse pre- •moženje drnštvn, katero se naj razpusti, ljubljanskini niostnim rcvožem, p(>znoje pa. da Jugoslov. Mutici. Skandal je, da so ime Jugoslov. Maticc strankarsko izrab- lia!! Iz vtžjega šolskega sveia. V soli cine 24. jumja jo bilo sklenjeiio, prodlo/.iti nii- nistrstvu prosveto s priporoC-iloni proš- nje za stalno npokojüiije naduoitelja Tr. Zopfa in njegove žene, uoiteljicc Marijo Zopiove v Prislavi, naduoitolia Ivana [Jaulška v Kačaii, tioitüljioe Marije Ska- 1-ovnikove v Starivasi. — Dvorazredniea v Stoprcah se lazšiVi v trirazrednico Na sestrazrednici v Laskem se dovoli poleg že obstojočo šo ona sporcdnica. Kot uCi- teljica sc pridoli Eleönora KoroSec iz Rimskih Toplic (ilede ustartOv-Uvc nies- čanske sole so -klone vprašati za nrneiijc ¦ kikalno činiteijo. V Intettlkn.tko podottciiTko mjjo v Zagrobu so bo sprcjolo do 150 gojencov i/. civilnega nrobivalsiva in vo.'astva. ¦ o- la traja 2 lcti.-Podrobni po«oji za vprejtm so razvidni iz Uonkurz-. ki jo na razpev lago v našcrn ureilništvu. Policijslii iira. Za polotno dobo jo policijska mim določcna siedet«.: V Lji;l'- Ijani, Ccljn, Maribora, Ncvem niestu. Ptujli in •; /.Ji'ivili^ci!), kakor na lilcdu in v Rogaški Skif.'ii, volja polieiiska ura za gO'Stilnc do 11., za kavarnc do VI r.re. V posebnih primorih more poverjcnistyo za notranje «adeve p-)daljšaH pohci.sko iiro. Prošni- :e vloži« pri okrajmh K,a- varstvih. ZclcziiiSke restavRicrje smcic bitiodprte do cMilKMb posUdniega Potm- skt'ga vlaka. l^otniki se sinoj<; sprojemati v prenočišCih tudi :i:> policijski nri Okrajjne »Itatoiiske« shode naniera- vaj»o prirodlti klerikalci po vsi Slovenl.fl. Jasno je, da ni namen shodov povzdiga katoliške vere, anipak — klorikalna huj- ska.rija zopcr vse. kar sc no nkloni kleri- kal n em n diktatn. Savez Seljačkih Veča. Poročali snio o kongresu Seljaokih Voča v Siski. due 19. tm. Za prodsednika Savoza je izvo- ijen srbsiki seljak Moniir Kovaoevič iz Lndbrega (najjaoje Radioeve trdnjave!), za podpredsodiiika hrvatski seljak Ivan Sišanaoki iz Capriga ])ri Siskn; glavni aj-Tiik je Milan Pribieevie. Šolske razmere na R<'ki- Zadnja stc vilka »Rijeoksga Qlasiiika^ obiavlja za- nimivo stalistiko o solstvn na Rcki. — 23.283 Italijanuv (46.^% vsoga prebivai- stva) je imelo doslej 12 občiikskih italijan- skih ljudskih sol v. HIT neitelji. Na vsakiii 2J8 italijanskih prebivalcov a!i na vsakili 35 ital- otrok ie torej prise! en uoitelj. — 3619 Madžarov (7.3%) je imelo 8 Ijitdskili šol /. 49 ucitelji, torej na vsnkili 74 Mad- žarov oz. na vsakih 12 nmdzarskili otrok po en nčiteij. 19.7.-58 .Ingoslovenov 1.39.71- odstotkov) ni imelo — no-ben.? jugüslov. ubö. ljndske sole za 3159 jiii'.oslcvenskili otrok. 7,56 jugoslov. otrok (23%) iz Rekf: je poliajalo hrvatske solo na Snsaku, vsi ostali pa so obiskovaii iti'ilijanskc in n;aa- žarske ljndsko solo na Roki, kjor so so raznarodovaii. Upanio. da bo nova rcska vlada dala Jngoslovenon! njiliove" pravi- oo glede solsiva. »MHosciiia za dober tisk< {[. j za kioriknlno oasopisje) se je glasom objave v teli listih nabivaia na J-vtrovo po \-on oorkvali. Zagre.bška klorikalna .-»Narodna politika« jc objavila poziv: »Hrvfiti kalo- lioi! Na da:i sv.-apostola Petra i Pa via due 29. o. nij. proslavii oomo dan dobro stainpe. Toga Co so ciana po sv'nn orkva- nia sabirali nnlosli-i.ia za dot>nt ^iaintni. Braoo, datni'O h(o oi)ilnije i roinoiile sc za što bolji iispjoli katoličko stamped - Proklcto slabo mora Hi klerikalnim li- stom. da inoraju boraoiti za niilo?-öino -• Ali i>a so, kakor vclikomcstni berau, ki so h-išni poses'.niki, pa boraöij(. iz iia - vadf. Tržaški škoi liuoiolomaši pmii iiasi- ljii ia^istov v Isdi. ^kof v Trslii. Itii!i.ui-i l.iartolo'jnaüi, ki >;u jj rimska stolioa po- slala na to niesio, da doknmcniira ilalt janstvo 'I rsut, jc konöiio tudi iivitic! po- trcbo, da prolcstira proti nasiliu laskil: fašislov v Isu'i nad tuitiusu.'ini |)relMval- slvom. Res je nvidel to notrcbo sc le tu- ,krat,'ko so bili napadeni tudi svcCcniki in eerkve, pa to inn bodi wdpuSoono. Poslal je toroj svoooništvn in vernikoMi j-vc-jo škofije poslanico, v katori protestira ].)ron iiapadom na cerkve, .svoooniko in /;.ii»nc nrade. Prolestira |)roti iiniöevai'.in kjijig. niatic, eerkvene opromo in slik. ProLcsti- ra proti groznjanr tolosnim napaüom. proti tcnin, da s.j bili dnhovniki nasi!n.> odpeljani ali da so so moruli lositi y hc- gom in je tako ostalo nad IT, ynpnij bre/ božje sluzbe in dnševnoga paslirstva..... Apelira na verniko, :ia.i nc nisijo roda in naj žive v inirii. Iz zaporov v Moiovumi v IsJri so konono izpuslilc italijanskc oblasli župiii- ka Sinia Corvaria iz Zronja- Povišauje con za tobaone i/dclke. Prejoli sino: Na podstavi odloka ni'iav- nega odbora sjiniostalne monopolske n- pravo z due 16. ma'a 1921 M. br. -SS'JS in (idobritvo gospoda liriančncga lriiiiistra / due 5. junija 1921 st- 3645 vel.iajo izza cine I. jniija 192! novc povi^ano cone za izdel- kc tobaono tovarno v Ljnbljani. NajMnoj- ši hercegovski tobak, ki je stal dosloj 12 din. (1U0 g), bo stal 14 din.; "iini turški to- bak. zavojoek po 25 g bo stal 3 din. (do- slej 2 din. 25 para); iini liorccgovski, /.<•- vojoek po 25 g 2 din- 50 para (do'lej i di- nar 62 in pol para); srednierini un>!:i, za- \ojcek po 25 .¦;¦ bo stal 1 din. 5ft para: na.i- finejši ogrski, zavojoek po 25 g, bo stal 87 in pol para; domaoi tobak za pir-o 75 para; cigaroto bodo stale in slccv oglp- tovske 22 para, dame 12 para, špcrtko 10 para, ogrske 5 para; smodk-j bodo stak* in sicer: trabnko in britanike 1 din. 50 pa- ra, operas 1 din. 20 para, viržinko 1 din. 10 para, portorike 75 para, bra/.iliku /> para, viržinio/e fiO para, namesane ino- zemike 60 para, kratke domaoo fO parn klobaso bodo i kg 40 dinarjev- Prodaia sinnpov. V sinislit naredbo ¦ministra za narodn:) zdravjc št 2751 oü 25 januarja 1921 bo potrebno '/.a prodaja- njo strupov ozironia strnpenih snovi po- sobno dovoljonjc. Poleg tega dovoüenja pa bodo rnorali prodajaici polo/.iti piedpi- sane izpite v poznavanju takih snovi. »Vpokoüeiioc«. Pod tern naslovom jo price] 1. jnli.ia v Ljnbljaai izliajati nieseo- nik kol glasilo I. Splosnega drušhr. ?n- goslov. vpokojenoov s sodozem v Ljnb- ljani. t>Iarodiio gospodarstvo, KMETjE! V nedeljo 3. jnli.ia ob IS. nri vsi na velik protestni shod v 2alc«. Vrši se na dvorišč» g. Plkliia. Protesri- rali bodemo proti neupravičeno visoke- inu dohotlniiiskv;iiH! davku. — Savl?i.iski kiiiei'c. ii M r! L J. Žatec, due 23. junija i*>-'-l. Pri mir- nem, a ovrstom razpoloženjii se je ta tc- den nekaj nialega pro-dalo po 2f>50 tfo 2200 o. K za 50 kg. iWinnli teden so jc odlikoval po hlad« no/in vremenu; vsled tega jo rastlina ne- koliko zaostala v rasti, vondar ji toga vil videti. Listi so so sicer nekoliko skroili, kar pa bo toplo vrenie zopet popravilo. Mnogo lepih, zeicnih panog je videti - tu in tarn tudi zo cvetni popki, kateri so vondar vsled hladnega vremena no iihj- rcjo daljo razvijati- 1 oplo vroino jim jo. kakor tudi slabotnini :iasadom, katerJh je v posanio.^uih okoliših preoejinjo s(c- vilo, nnjno |)otrob;io. V nokate'ih nivküi logah jc so preccj nsivili nasadov; v ka- torili so škropljenjc nadaljiije; veiidar je upati, da limoljska us no bo povzrooil: \eoje škode. Saazer Hopfc-if- u. Urauer-ZcitiiDK«. Razpis dobave oken. Agrarnn xajed- nioa v Skopljn i.a/aup.ija irgovski in obit- liiški zbornic; v Ljidjljani, da i).)trobnjo 2500 oken za zidanje naselniških his l>o- baviti jc koinpletn:i oknr« z vscmi okova- mi. Cone jo kalkulirati franko vagon Sko])ljo. Ponudbe jo nemudonia poslati na naslov Agi'arna zajodnioa Skoplje 1/- vod dobavnega razp.isa je v pisarni tr- govske in obrtniško zbornioe \' '...inbljani na v|)ogled. Kmetijislii in gospodiniski točaj. Prošnjc za neileljska teeaja na knietijski soli na (irnni in na gospodinjski soli v MarjaiiiSOii v Ljubljani naj sc pič-dložc i)[)toui ilotičiiega Solskega vodstva.. Pro» šcnj -jii treba kolekovati in jo vsl' potreb- ne iHjdatko navesti broz prilog, kar naj |)rosilci nvaziijojo. Viiiogradniški UOügres so vr5i pricet- koni jniija v Noguiinn. Trajal bo voo dni. Davek ua kuliauic /ganja ukiuicu- Na zalilcvo mintstra za poljcdclstvo 1. Pncelja jo linanoiD-oko'Kvmski komito s-klcMiil, da se v krajih tostran Save In I.'onave nkine davck na knhaiijo ?.uw nja. Navodoni davck je bil vis ok, zato 1>o iikiiijoit;o tega davka za naše kmetoval- cq vcliko ol.-iišauje, teuibolj, ker prebi- valoi oiistran Save in Ponave tega dav- ka niso plaoevali. 60 vagonov koksa iz osiravskega o- krozja naiu v sniisln skionieno konipen- zacijske po.u'c.lbo tlobavi Coškoslovaška za našo mok JugoslovLuAi\> ugt.vsko dfitžbo v (iradcu pod imonoin ^Kondor« sta osno- vala Slovonoa dr- Vokoslav VršiČ in Mat- ko SrScn. Druzba s sodcžem v Oirardi- gasse 8/1 bo izvažala v .lusoslavijo stro- ie, elelvtrične napravc in zclcznino. uva- žala pa v Avstrij-o poljske pridelko. Posli rlbarskega odbora za KranJ- slio. Ker se jc izvckla radpoloviona ve- cina volilnili upravičcncfv za to, da sc prenesejo posli kranjskoga ribarskoga odbora na odbor novo nslanovljoiicga Siovenskega ribarskega društva v Ljnb- ljani, ra/resilo je povcrioni^tvo za kme- tijstvo Slovensko kmetijsko družbo, ki jo izvršcvala do&edaj nalogo ribarskega od- boia. toh poslov in jih prenoslo za doivj ID let nziroma do končne nroditve pn novein r'barskem zakc-nu na Slovensko riiiHrsV.i driKStvo- Ribolovno kniižicc. ki jih mora imeti vsak, kdor lovi kot gost v kakom revirju, se dobivajo odslej le pri odboiii iirienovaneg.a dmstva. Boi>aa 3O. jiaxiijst. Zagreb. Devize: Berlin 201-202, Du- n«'tj 20.90—21.10, Budimpešta 58-58.50, Ita- lija (izplačilo) 728-732, (i!ek) 72-1-725, London (izplačiio) 0-559, (ček) 55^-0 Newyork (ček) 146.25-147, Pariz 1190 1210, Praga 202.50-203, Svica 2490-2510. Valute: Dolarji 144,50-145, avstr. krone 22.M)--O, Ivivi 148-160, caiski rublji .11-3-2, češke krone 201-.-205, sunti 538-546, franki 1150-0, napoleondori 475-479, nemSke marke 208-210. leji 242—0, lire 720 -'/24 j Razne vesti. i Obsojeu posočnik. Pred beogiajskim i sodnini dvoroni jo sedel 22. tin. na zatož- j ni Jklopi rezervni poroonik Krstic, sin n- ! giedne beograjske rodbino, ki je dal v aiprilu 1919 kot koiodvorski poveljnik nstroliti dva žida, Stranssa in Kardosa, tor zapleniti njiho.vo imovino kot bolise- viško. Pri obravnavi se je dognalo, da jo ; obdolžeiiec dal žida nstreliti samo za to, da se polasii znoska 200.Ü0O kron. kate- rega sta imela pri sebi. Poroonik Krstic jo bil obsojon na .?0 lot tožke jooe. SkQda vsied poplav v ftosni /.naša približno 100 milijonov dinarj,.v. Za prvo poinoo je vlada nakazala znesek t mili- jon dinarjev, da se razdoli nio.l oškodo- va.ih) revno prebivalstvo. Herodova palača 'r/kopana. Po mki vesti iz Jornzaienia so izkopali v AsJca- lonn del velikc palace, ki jo .io zgradii Herod- Mod dnigini so nasli tiu'.i kip g%f% valut in dovoljuje VSakovrsfne Kredite! Ppodaja srečke državne razredne lotex>ije. Telefon St. 75 In 76 Stran 6. ¦ NOVA DOBAi Stev. 76 >•¦ POSOJBLNICA U CELJU nianBBBaBBiBiaBRiBnBinnnaDitBBBHBflDBiiHBiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiBiiiiiiiBiaiiiiiiiiiiiinBgB.......¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦; let» 188O. p a I a Č i ¦¦MilUUllWl U(J IN »ast ih hi* a«« K 7,000.000. Rdftn naistarfiisih slstyfinslrih dpnawih yavndfiv asttfstfstist sPreiema Online vioge na viožne knpice in - UU011 UOJDKÜOJÖM öUHCUDJUll UÜUalUm ÄdVUUUK. öaöQ tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. i Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem racunu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Fšnancira industrij- tfStOiOiiaisb ska podjetja. ObavEja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. OiQishiniiQi v»B BfsiinnBiBaiiviaaBBQBaDHBaBninBBBoanaBBisBnHBiaflifli«' S Stanje hranilnih vlog čez K 37,000,000. "V Hegistrov. kreditna in stavbena ÄÄw yftt ***** ill ml t«f Wfe. ^%t m Jr «m* Sppejema hranilne vfloge in tab jcadrugalorn.lav. ^Ä|B-- ff 1 (A 1P^ 1 fW I Ia«aiVl?f obPö»tujo po 4f4Ä.I|00| % Pneftepiiov«» ul 15 V l^elJU MLaJHLh^ JL I^JL «L#^f1w1l 4tiri in pol od «to t^» |2 |c I Rexervnl zaktad 128.000 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljcm zaračunaia. 468-39 Hranilne vloge: 2,000.000 ft. RazsirjajtB „Nouo Qobo"! OOOeoCGQQQQOOQOGQOQQOQ'iQQQQ Ob!, konc. posredovalnica za promet S z realitetami 148 50-24 « Anton P. At'zensek | Celje, Kralja Petra cesta St. 22. | posieduje pri prodaji kakoi tudi pri | naitupu hid, vi(, gra&čin, zem- ^ Ijiftčf industrij. podjetij itd. ve- C stno in pod ugodnimi pogoji. | !ic2iir| CELJE, špecerijska trqovina ; nadebcloin drobno. 1286 52-39 I m ¦ •¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦•¦•¦¦¦¦ «¦¦«¦¦•»¦¦••»«¦¦¦»•«¦¦s Trgovina potiisfva MARIJA BAÜMGARTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseh slogov 156 50 22 Stavbeno In galan- terijsko kleparatvo Ant. loila ussl. Franjo Dolžon Celje« firalja Petra cesla 8 se priporoča za lzdelavo vsakuvrstnih stavbenlh in galanterljsklh del. Kritja t Btreb, zvonlkov, popravila ißtih, na- prnva strelovodov itd. Izvriitcv točaa. Gene zmerne. Za izvriena dela uo Jamöi. Zadružni reuizor Olavni Zadružni Savez SliS Beograd traži revizora za rev'mjo saveza zadruga svojih članova. Plata revizora 1500 dinara me- sečnoi revizorski putni stroškovi. Ponude valja poslati na QIavni Zadružni Savez do 25. jula Beograd, Resavska 15. 3-2 Malinovec (malinov sok) Kisla voda Rogaški Tempel-Styria-Donati vrelci se dobe v vsaki množini pri Frece I Plahuta CELJE, Aleksandrova (kolodvorska) ulica Trgovina šgecerijskega in kolonijalnega blaga. Zaloga mineralnih vodä. 168 38-14 Pristno bučno in namizno olje, bencin za avto in snaženjc, špecerijsko in kolonijalno blago po zelo -----/nižanih cenah pri tvrdki__ z Celje PETEK & DRUG * Celje ' urar in j-u^irelix» ¦ CELJE Glavnl trg 4, 55 -25 (prej Pacchlaffo). PrlporoČa se tvrdka Jos. Petelinc9 Ljubljana Sv. Petpa net sip 7. 1350 52-39 Tovarniška zaloga živalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. Teles, št. 107, delavnica d. z ok z. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. Specijalna" delavnica za popravila avtomobilov in precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin 1575 kakor bencina, pneumatlke, avto-olja itd. 52—31] Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-21 Oglejte si manuf akturne irg^vino Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici prestolonaslednika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debalo» Dospela je velika množina inozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Jadranska banka «-TaCTSÄSTBEa: Celje SS2?ÄtSJCL—'