po5tnina plačana v gotovini Merlfsor, sreda f® olctofera 1933 Štev. 237 Leto VH. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2466 Izhaja razen nedelje In praznikov vaatc dan .ob 16. url t Velja mesečna prej s man v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani i Poštni čekovni račun SL 11.408 JUTRA! 99 či »šii iioiini iz Ženeve sloji Mija Mia hoče ubii Društvo narodov in uveljaviti pakt štirih velesil — Vedela je za krnsko namero in se sama pripravlja na izstop iz Društva narodov — Angleški in ameriški tisk že zagovarja Nemčijo — Samozavesten Daladierjev govor _ Maribor, dne 18. oktobra, i h smo pred meseci pisali nekrolog k ^donski svetovni gospodarski • n f e r e n c i, smo poudarili, da seda-’ cas' mednarodnim konferencam niso lonjeni. Isto lahko ponovimo sedaj, ob ’ 0a,u razorožitvene konference, ki je ^ dveh letih dela doživela z odhodom jmičije zadnji udarec, pa naj optimisti ^vore morda tudi drugače. To, kar se g p°čelo prihodnje dni v Ženevi in dru- iti t °° brezusI>ešn° obujanje mrliča, to tudi v primeru, če bi se na koncu >setl koncev morda le dosegel kakšen Porazu m«. Usoda takega »spora-g'?8" Prav gotovo ne bi mogla biti dru-1 e°n.a kakor usoda pakta štirih v e-Italije, Anglije, Francije in Nemili K°I'ko je bilo naporov, prizadevanj fa.tazbu'rianj zaradi tega pakta, ki je bil s P slovesno oznanjen svetu in podpi-ne* ^anes je kos bednega, nepomemb-lon'3 pap'r*a' Nesmiselno .ie tlačiti v en oc, kar ne spada skupaj. Razorožitev p|PU panjem startju Evrope ali uto* J a ali s 1 e p i t e v, zavestna diplomatska laž. nieri poni‘ricnje Evrope, za pobratenje te !! nar°dov in za resnično razorožilo^ • P^rebno vso drugačno razpo-Zet]ie, kakor je sedanje, ko je v drža-v 8,1 našega starega kontinenta vse v I^eniu, ko se mrzlično bore za nadoblast ^tzeni, boljševizem in demokracija. Po-r ‘sl>ti nam je treba samo na ogromne pzl'ke med notranjim položajem Italije, ^ ar>cije, Rusije, Nemčije ali katerekoli Vj. S'e države! Da sta fašizem in boljše--ern agresivna in ekspanziv-^ ni treba nagtašati. K temu pa dodaj-^ *e razliko glede ohranitve sedanjih ni glede spremembe. Med tem ko se jdempina držav bori proti vsaki re-■■ tneja, pa če bi šlo tudi le za en nratni meter zemlje, se druga bori P^° trdovratnostjo za revizijo. Isto V enih drža- 6 i ,21ede narodnih manjšin. br(J, s° zaščitene, v drugih Izročene naj-S(v !ne^emu raznarodovanju. In sličnih 'z]a.fr' b' lahko našteli še dolgo vrsto, stal",1- z gospodarskih in finančnih ti o ,^e'e tedaj, ko bi se odstranili vsi Vsaj' °V't' kontrasti, ko bi bila Evropa SevivLSa demokratična, fašistična ali bolj-Uo n se mog*° misliti na eventuel-fazJ5obrntenje, ki bi rodilo podlago za *°r<>žltev. Hi bar se je delalo dve leti v Ženevi, to + 0 delo za resnično razorožitev. Na bi tam ui s sPloh niso mislili. Konferenca reftc korala pravilno imenovati: konfeta ? Za uravnovešenje oboroževanja! i%„° Prj tem ni bilo nikoli niti trohice Var,t.no.sti- Vsaka država je skušala pre-kak0' d''ugo. Vsaka je stremela po tem, pa ost k- vo3aško obrepila sobe, druge °tožita '*e bd° Potem to delo za raz-tje » Gv^ n°vclj značilno za razpolože-0rožpraZOro^evania<< je b'Io mrzlično ob-ievan-Vat1Je I1a moriu in v zraku ter utr-žitvef|e na Mejah prav v času »razoro-SVeti,10* konference. Nikoli se niso na b>ko S!sradlle tako silne utrdbe, nikoli ^^one bojne ladje, nikoli take % »e «°tllje in kolone tankov, kakor MfUnp *e*°s! Prištejmo pa k temu še vse ^-■d 'l6- Pline, ki so bili v tem času iz* to je ’ 'n fabricirani! Prav tako znaČil-htatij s Amerika, Anglija in Italija, Sc °vcda Rusija, niso hotele prevze- ti nobene obveznosti glede garancije varnosti Frartcije v primeru napada. Te garancije tudi še sedaj ni, ko je dosežen med Ameriko, Anglijo in Francijo največji »sporazum«. Če torej premotrimo vse to, moramo odkrito reči, da je eksodus Nemčije končal vsaj to veliko farso, ki se je imenovala »frazoroževanje« in ustvaril jasnejši položaj. Nemčija se hoče oborožiti in se oborožuje, Nemčija hoče znova v vojno, in se pripravlja. Pripravlja se tudi Italija, Madžarska in še katera druga država, da omenimo le Rusijo in Japonsko. To je resnično razpoloženje, to je stremljenje, ne razorožitev in mir. To kar se je delalo sedaj dve leti. je bilo: »Če hočeš vojno, pripravljaj mir!« In vendar je še vedno boljše: »Če hočeš mir, pripravljaj vojno!« Razorožitvena konferenca je po odhodu nemške delegacije odgodena do 26. t. m. In potem? Se bo sklenila razorožitev brez Nemčije in Japonske? Brez garancij Franciji s strani Amerike. Anglije in Italije? Bo kdaj Italija šla v boj, za obrambo Francije pred Nemčiji? Londonski tisk pravi, da je kri Angležev preveč dragocena, da bi se še kdaj prelivala za zadeve celinske Evrope. Amerika pravi še več, da le evropske zadeve nič ne brigajo, naj jih Evropa uredi sama kakor ve in zna. Rusija koncentrira dan za dnem na Daljnem vzhodu ogromno vojsko. Japonska se pripravlja v Mandžuriji. Bolivija in Paragvaj se vojskujeta! Razorožitev? Nadaljevanje »razorožitvene« konvencije? Da bi se sedaj nadaljevalo delo v Ženevi smo zaradi prestiža diplomatov, ki bi radi pokazali, da so le »nekaj« dosegli, četudi je to »nekaj« dejansko n i č, pač nima nobenega smisla. Ali se Nem ni velesili, ker sta Japonska in Nemčija že izstopili, Združene države in Rusija pa sploh niso članice. To bi bil po Italijanskih računih zadan smrtni udarec Društvu narodov. BERLIN, 18. oktobra. Po vesteh iz Rima namerava Mussolini povabiti zunanje ministre vseh držav, ki so podpisale pakt štirih velesil, na razgovore v Rim-Te vesti še niso uradno potrjene. PARIZ, 18. oktobra. Francoski rimski poslanik de Jouvenel, ki je sodeloval na ustvaritvi pakta štirih velesil, izjavlja v nasprotju s pisanjem francoskega tiska, da bi se moral uporabiti pakt štirih velesil prav sedaj, ker je po njegovem mnenju kakor nalašč ustvarjen za reševanje takih konfliktov, kakor je nastal sedaj. List »Volonte« apelira na francosko vlado, naj bi se začela takoj direktno pogajati z Nemčijo na podlagi Hitlerjevih izjav in naj bi se pri tem nič ne ozirala na druge države. LONDON, 18. oktobra. Angleški tisk soglasno odklanja, da bi se brez vsega drugega skušalo naprtiti Nemčiji polno odgovornost za nastali konflikt. Vsi listi so si edini v tem, da je bila Nemčija v Ženevi z vseh strani izzivana in dražena. Sir Simon se je zmotil, ko je mislil, da bo mogel Nemčijo pridobit! kar proti malenkostni uslugi. NEW YORK, 18. oktobra. Tukaj se je pričelo nejasno stališče ameriške vlade ostro kritizirati. Posamezni listi priznavajo stališče Nemčije kot utemeljeno in pravilno. ' PARIZ, 18. oktobra. Včeraj popoldne je bilo otvorjeno jesensko zasedanje poslanske zbornice in je podal kot prvi govornik poročilo o zunanje-poli-tičnem položaju ministrski predsed i, : .................; — • — * —• ; »»uruicju imniMrsiu preaseci- clja In Japonska vrneta v Ženevo m se nik Daladler, ki ga je zbornica poslu-skiene resnična razorožitev z Istočasno j šala v mrtvaški tišini Najprei ie Da-odstranitvijo vseh napetosti, ali pa naj j ladier govoril o potrebi proračunske- se vse skupaj pusti in počaka na tiste čase, ko bo ozdravljena sedanja psihoza sveta. PARIZ, 18. oktobra. Tukajšnji diplomatski krogi napeto pričakujejo, kakšno stališče bo sedaj zavzela Italija po izstopu Nemčije iz Društva narodov in ga_ ravnotežja in zahteval zaupnico s priznanjem nujnosti za finančni osnutek vlade o znižanju prejemkov državnih uslužbencev in upokojencev za 6%. Nato je ministrski predsednik odgovarjal na sobotni govor kancelar-ja Hitlerja in na izstop Nemčije iz razorožitvene konference. Ugotovilo se Društva narodov. Med drugim je de je, da je bila italijanska vlada o nemškem 1 *..................... koraku že prej v vseh podrobnostih po- učena. Stališče Italije diplomatskih krogov ni presenetilo, ker je bilo znano, da Italija povsem podpira nemška stremljenja in bi zavzela nasprotno stališče le tedaj, če bi mogla iz tega izkovatl kake diplomatske prednosti zase. Po sklepu pakta štirih velesil je Italija brezobzirno in neprikrito obrnila Društvu narodov hrbet. Tukaj se smatra kot popolnoma verjetno, da je izšla pobuda za nemški korak Iz Rima. Tukajšnji krogi smatrajo, da le cilj italijanskega prizadevanja spraviti celo vprašanje pred konferenco štirih velesil, ta, kakor ga zasleduje Mussolini že davno: Ustvariti popolno nadvlado velikih narodov nad vsemi malimi, ki igrajo danes v Društvu narodov spiob še kako vlogo. Italija hoče prevzeti v sedanjem konfliktu med Nemčijo fn zapadnimi velesilami vlogo posredovalca, ki pa bo nedvomno brezuspešna. V tem primeru je Italija pripravljena takoj napovedati svoj izstop iz Društva narodov, v katerem bi ostali potem Francih) in Anglija kot edl- jal, da je Nemčija zapustila Društvo narodov tik pred ugodnim zaključkom razorožitvene konference, s čimer je resno ogrozila vsak uspeh organizacije svetovnega miru. Dejstvo je, da je bila Francija vedno pripravljena za najširokogrudnejše mednarodno sodelovanje, vendar pa je morala končno^ tudi paziti na svojo in svojih zaveznikov varnost. Jasno je, da Nemčiji nikoli ni bilo resno za sporazum In razorožitev, ker bi sicer ne delala takih lahkomiselnih korakov, kakor jih je pravkar. Zakaj se Nemčija upira splošnemu razorožitvenemu načrtu in kontroli nad oboroževanjem, če je tako poudarjala svojo pripravljenost k popolni razorožitvi? Zaradi svojega nepremišljenega koraka je ostala Nem čija danes skoraj popolnoma izolirana, dočim stoje okrog Francije mnogoštevilni prijatelji, kar je dokaz njene pravilne politike. Kljub vsemu pa bo ostala Francija mirna in dostojanstvena, ker se zaveda, da lahko vsak trenutek uspešno brani svojo svobodo in lastnina Zbornica je sprejela Daladierjeva iz vajanja s silnim navdušenjem in je tudi izglasovala s 470 proti 120 glasovom nujnost vladnega finančnega osnutka. PARIZ, 18. oktobra. Glavni odbor razorožitvene konference se bo sestal 26. t. m. Pred tem se bodo nadaljevali razgovori med Parizom, Londonom in Rimom o rešitvi novo nastalega položaja. Splošno se odklanja Mussolinijev predlog, naj bi se položaj reševal na podlagi pakta štirih velesil. Francija hoče, da razpravlja o tem glavni odbor konference, kjer Imaja svoj glas tudi Poljska, Rusija, maia antanta in nekatere druge države. Zasedanje narodne skupščine BEOGRAD, 18. oktobra. Po daljšem odmoru se je včeraj zopet sestala narodna skupščina, ki bo najprej rešila nekaj nujnih zadev, redno zasedanje pa bo otvorjeno 20. t. m. V narodni skupščini je našel rezultat nedeljskih občinskih volitev v dravski banovini zelo ugoden odmev in so poslanci navdušeno čestitali ministru dr. Kramerju k lepi zmagi. Prav tako je bilo navdušeno sprejeto poročilo predsednika dr. Kumanudiia o željah grške vlade in grškega parlamema po čim tesnejšem sodelovanju balkanskih narodov. Posebnemu odboru je bi!a prepuščena podrobna proučitev nekaterih konvencij, med njimi tudi konvencija o definiciji napadalca, ki je bila sklenjena med našo državo in sovjetsko Rusijo. Sledila je precej burna interpolacijska debata, v kateri je bil s petih sej izključen poslanec Lončarevič zaradi neumestnih izpadov proti svojim tovarišem in vladi. Na izpraznjeni mesti umrlih narodnih po. slancev Kandiča in Neudorferja sta bila poklicana kmet Gavrilovič in župnik Cen-kič. Seja se danes nadaljuje. Beneš pri Dollfussu DUNAJ, 18. oktobra. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes prispel na Dunaj ter se bo zadržal do večera. Z avstrijskim zveznim kancelarjem se bosta razgovarjala o vprašanjih, tičočih se obeh držav, zlasti pa o italijanskem memorandumu glede gospodarske obnove Srednje Evrope. SEJA AVSTRIJSKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV. DUNAJ, 18. oktobra. Danes je sklicana seja krščansko-socialnega. kluba, ki je imel, kakor je znano, svojo zadnjo sejo prav na dan atentata na kance larja dr. Dollfussa in je bila takrat prekinjena. Pri današnjem nadaljevanju seje se pričakuje, da bo sprejet sklep, da se krščansko-socialna stranka v Avstriji ne likvidira, temveč se še bolj okrepi in utrdi. ^ OBSEDNO STANJE V AVSTRIJI? DUNAJ, 18. oktobra. Avstrijski tisk je pričel kampanjo za zopetno uvedbo smrtne kazni v Avstriji. Oba osicielna lista »Reichspost« in »Wiener Zei-tung« se v svojih včerajšnjih številkah tudi izjavljata za to in pravita, da je v sedanjih časih ponovna uvedba smrt ne kazni nujno potrebna, prav tako pa je neobhodno nepogrešljiva proglasitev obsednega stanja. BOMBA V GRADCU. GRADEC, 18. oktobra. Sinoči je okoli polnoči eksplodirala pred glavnim vhodom mestnega magistrata bomba, ki je razbila vrata in šipe po okolici, človeških žrtev ni. STAVKA FRANCOSKIH ŽELEZNIČARJEV. RARIZ, 18. oktobra. Zveza francoskih železničarjev je sklenila proglasiti zaradi znižanja prejemkov za 6% generalno stavko po vsej Franciji, Dnevne vesti Velik nočni vlom sredi mesta VLOMILCI SO PRETEKLO NOČ OPUSTOŽILI TRGOVINO URARJA IN OPTIKA PETELNA NA GRAJSKEM TRGU IN ODNESLI RAZNO ZLATNINO V VREDNOSTI OKROG 60.000 DIN. Zopet se je priklatila v Maribor vlomilska tolpa, ki strahuje mirne meščane in okoličane. Zadnjih 14 dni ne mine noč, tla ne bi vlomilci obiskali te ali one hiše in odnesli kar jim pride pod roko. Čim je dobila policija prve prijave o vlomih in tatvinah, je postavila na noge ves svoj aparat, toda doslej se ji še ni, posrečilo izslediti vlomilcev, ki so dobro organizirani, spretni in vešči svojega zločinskega posla. V preteklosti noči je dobro organizirana vlomilska tolpa zbrala za svojo žrtev trgovino urarja in optika Josipa Petelna na Grajskem trgu in jo opustošila ter odnesla razne dragocenosti v vrednosti okrog 60.000 Din, Z bogatim plenom so vlomilci izginili zaenkrat brez sledu. Vest o velikem vlomu na najprometnejšem kraju našega mesta se je naglo raznesla in je vzbudila veliko ogorčenje in strah pred organizirano vlomilsko tolpo. Ko je davi ob običajni uri prišel urar in optik Josip Peteln pred svoj lokal in odklenil nizko ograjo, je prestrašen opazil. da so bila vrata v trgovino odklenjena. Ko je pogledal po trgovini, se mu je nudila žalostna slika. Vsi predali v prodajnih mizah so bili vlomljeni in izpraznjeni. Prav tako so bik izropane vse stenske omare, v katerih je imel shranjeno dragoceno zlatnino in srebrnino, ker v svojem majhnem lokalu ni imel prostora, da bi postavil železno blagajno, v katero bi jo preko noči shranil. In prav to je bilo za njega usodno. Iz poštne službe. Za upravnike v 5. položajni skupini so napredovali Franc Irgolič na pošti Maribor L, Anton Klemenčič na pošti Maribor II. in Pavel Kru-lej v Gornji Radgoni. Za arhivske uradnike pa so imenovani Ivan Pahor na pošti Maribor II., Alojzija Peharjeva v Dolnji Lendavi in Frančiška Mrakova v Ribnici. Premeščeni so: Marija Verbiče-va iz Slatine Radenc na pošto Maribor I., Olga Zupančičeva iz Ruš v Črno pri Prevaljah, Kamila Sobjakova iz »Maribora v Gornjo Radgono. France Benčič iz Rogaške Slatine v Ptuj, Viljem Lebec pa iz Rogaške Slatine na Vič pri Ljubljani. Iz železniške službe. Upokojen je generalni direktor državnih železnic inž. Dimitrije Šrepiovič; za poverjenika pri generalni direkciji državnih železnic je imenovan inž. Bogomil Wolf, doslej pri železniških delavnicah v Mariboru; po potrebi službe sta premeščena železniška uradnika Mihajlo Dragič iz Ljutomera na Zidani most, Janez Šušteršič pa iz Hrastnika v Ljutomer. Za uradniška pri-piavnika sta imenovana Bruno \Vindisch v Vuhredu in Josip Rabič v Slovenski Bistrici; železniški kontrolor Marko Zupanič pa je premeščen z Grobelnega v Zalog. Smrt slovenske korenine, v Vovbrah na Koroškem je uiprl posestnik obširne domačije »Pod lipo« g. Alekš Gril. V njegovi lijši je našlo zatočišče na stotine naših ljudi v hudih časih svetovne vojne za časa naših bojev na Koroškem. Grilovo posestvo je bila trdnjava, kjer so se zbirali koroški Slovenci in je v tej trdnjavi nasprotnik pomoril narodnega bojevnika Puncerja in njegove tovariše. Pokojni Alekš in vsa njegova družina je bila takrat internirana, domačija pa popolnoma izropana. Oča Mentel, kakor so pokojnika nazivali, ni imel sovražnikov, tudi sam ni sovražil in je vsem sproti odpuščal. Na njegovi zadnji poti ga je včeraj spremila velika množica prebivalstva obeh narodnosti z ljudskimi zastopniki na čelu. Iz oddaljenih krajev je prišla duhovščina in pevci narodnih društev so s svojo žalostinko počastili njegov spomin! Debatni večer na Pobrežju. Podružnici Narodne strokovne zveze poziva član sivo, da se udeleži v čim večjem številu debatnega večera, ki bo jutri v če-‘•■fek točno ob 20. uri v osnovni šoli na ''obrežju. Vlomilci so mu odnesli 32 moških ur, od teh 2 zlati, 6 srebrnih in 24 niklastih, nadalje krog 30 ženskih zapestnih ur iz zlata in srebra, 20 moških zapestnih ur, med njimi eno zlato in več srebrnih, 50 zlatih moških in ženskih verižic, 100 moških in ženskih verižic iz amerikanske-ga zlata, 60 srebrnih verižic in 8 srebrnih cigaretnih doz. Na srečo je imel Peteln dragocene prstane zaklenjene v majhni železni blagajni, ker bi jih sicer bila doletela ista usoda, kakor ostalo njegovo zlato in srebro. Urar Peteln ceni vso škodo na približno 60.000 Din, vendar je pa mogoče, da bo še večja, ker še ni mogel točno ugotoviti, kaj vse so mu odnesli vlomilci. Peteln ni imel radi visokih zavarovalnih premij zavarovane svoje trgovine proti vlomu. Je to že druga nesreča, ki ga je zadela. Ko je imel svojo trgovino še v Gosposki ulici in je služila pri njem neka prodajalka, ki mu je pokradka razne zlatnine in srebrnine v vrednosti okrog 50.000 Din. Imel je takrat to srečo, da je dobil precej ukradenega blaga nazaj, ker ga je policija zaplenila pri nepošteni prodajalki, skoraj verjetno Da je. da od blaga, ki so mu ga odnesli vlomilci v pretekli noči. ne bo dobil nazaj niti koščka. Na kraj vloma se je podal policijski daktiloskop, ki pa ni mogel naji nobenih prstnih odtisov, iz česar je razvidno, da so vlomilci pri svojem delu ravnali v 'rokavicah. Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik/Maribor, Slovenska ulica 11. Testament dr. Mabuse ve efilm i ežise ja Langa pride v GRAJSKI KINO Ljudska univerza v Mariboru. V soboto 21. oktobra koncertira v veliki kazinski dvorani znameniti »Pariški trio«, ki je na turneji po srednji Evropi. Igra moderne francoske skladbe. Prodaja vstopnic se prične v četrtek pri ge. Z. Brišnikovi in g. Hoferju. V ponedeljek 23. oktobra predava znani planinski predavatelj Janko Mlakar o svojem pohodu na »Veliki Klekl«. Mnogo lepih skiop-tičnih slik! Diskusijski večeri za trgovce. Združenje mariborskih tr-cvccv je letos uvedlo diskusijske večere, na katerih bo obravnavalo razna aktualna stanovska vprašanja. Prvi večer, ki se ga je udeležilo razveseljivo število interesentov, je bil sinoči v posebni sobi pri »Orlu«. Predaval je davčni konzulent zbornice za TOI g. Žagar o raznih davčnih zadevah, ki stiskajo trgovce. Javno predavanje priredi društvo Jugoslovanskih akademikov v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Predaval bo g. prof. Šilih »O novih poteh pedagogike«. Po predavanju bo debata in diskusija. Vstopnine ni. prostovoljni prispevki pa se bodo hvaležno sprejemali. Odbor DJA. Važno za davkoplačevalce. Mestno županstvo mariborsko razglaša: Na podlagi določil zakona o neposrednih davkih bodo od 19. t. m. do vključno 26. t. m. od 8. do 12. ure pri vložišču mestnega županstva razgrnjeni seznami o davčnih Gsnovah zavezancev, o katerih bo razpravljal davčni odbor. Razprave davčnega odbora bodo trajale več dni. Davčni zavezanci se pa posebej opozarjajo na odstavek 6., 7„ 8. in 9. zakona o neposrednih davkih. Trgatveno veselico in šaloigro »Idealna tašča« priredi Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru 22. oktobra 19.33 v dvorani gospoda Renčlja na Pobrežju Igrala bo pi-misk?, godba iz w'7nihiicc v LenrMavi K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Maglstratni uradniki bodo gradili svoje hiše. Pretekli ponedeljek zvečer so frmeli magistralni uslužbenci informativen sestanek pod predsedstvom načelnika mestnega gradbenega urada g. inž. Černeta kot predsednika stavbne zadruge magistralnih uslužbencev. Na sestanku so razpravljali o načrtih za stanovanjske hiše, ki jih nameravajo realizirati že v prihodnjem letu. V principu so sklenili najeti potrebno posojilo pri Pokojninskem zavodu, ki jim je posojilo že obljubil pod pogojem, da prevzame garancijo mestna občina. Vsak uslužbenec, ki namerava zidati, mora imeti lastno parcelo. Pričakovati je, da se bo ta njihov načrt uresničil in bo tako zopet mnogo pomaganega k stanovanjskemu vprašanju v industrijskem centru, na severni meji. Velika kavarna dancing, v sredo kabaretni večer, v četrtek Svengali. Pravo prekmursko narodno pesem bodo slišali udeleženci izleta v Prekmurje, ki je bil preložen na 22. t. m., v Bogojini, kjer bodo nastopili dornači pevci, ki jih Maribor že pozna z letošnjega »Prekmurskega večera« v Ljudski univerzi. Prijave za izlet sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. 2122. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 19. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: »Otrok in učenje«, predava Marija Kmetova; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19.00: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19.30: plošče po željah poslušalcev; 20.00: »Glasbeno oblikoslovje«, (predava dr. Dolinar), ilustrirano z radio orkestrom; 20.45: klavirska harmonika, izvaja g. Breznik mlajši: 21.15: pevski koncert Zorke Levičnikove; 21.45: čas, poročila; 22.00 radio-orkester; 23.00 konec. Milijonska škoda po povodnji. Zadnja povodenj je v ljubljanskem okraju povzročila ogromno Škodo, ki so jo strokovnjaki precenili na 2 milijona 72.000 Din. Oškodovanih je 1.139 posestnikov, ki trpe škodo na raznih posevkih in zgradbah. Pod vodo je bilo v ljubljanskem okraju nad 1.070 ha rodovitne zemlje. Mnogi kraji so hudo udarjeni in trpe ljudje veliko pomanjkanje, siromašnejši pa so primorani prijeti za beraško palico. Celotna škoda, ki so jo septembrske povodnji napravile v naši banovini samo na raznih kulturah, cenijo na 20 milijonov dinarjev. V to škodo pa ni všteta škoda, ki jo je povzročila povodenj na raznih objektih, mostovih in cestah. Zadnja povodenj je bila huda šiba za ubogo slovensko ljudstvo. Dve smrti v deročih valovih Drave. V bližini Varaždina se jc preteklo nedeljo popoldne prevrnil čoln, v katerem je čolnarilo 6 oseb. Krmar Anton Trstenjak in žena nekega policijskega stražnika sta se utopila, ostali pa so se srečno rešili iz smrtnega objema deroče reke. Nezgoda. V Cankarjevi ulici stanujoča posestnica Šafhajtarjeva je v ponedeljek zvečer na stanovanju tako nesrečno padla po stopnicah, da so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Pri padcu je dobila hujše notranje poškodbe. Kino Union. Danes premiera »Pesem sveta«, svetovna senzacija, film, ki je dosegel do danes naj večji uspeh. Poje najboljši tenor sedanjosti Schmidt, znan po petju iz radia. Dejanje se vrši v Rimu in Benetkah- Poleg divnega petja prekrasni posnetki Rima in Benetk. Grajski kino. V sredo zadnji dan »Tarzan«. V četrtek in petek najveselejša opereta »Hrepenenje 202«. Lep zelo zabaven film s prominentnimi igralci Magdo Schneider, Fritzom Schulzejem in H. I himigom v glavnih vlogah. Zabavno dejanje, krasno petje. V soboto se začne zopet velika senzacija za Maribor. »J estament dr. Mabuse«, velefilm znamenitega režiserja Fritza Langa. O tem veledelu piše kritika sledeče: »Testa- ment dr. Mabuse je eden najzanimivej-ših filmov, kar jih je bilo napravljenih v zadnjih letih. To ni kakšen navaden film. to je veliko delo velikega režiserja Langa. Ta film je bil napravljen z velikanskimi -gmotnimi sredstvi: 25 milijonov dinarjev so znašali stroški produkcije.« f*rl slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-V iu, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. 1 Harodno gledali!®© REPERTOAR. Sreda, 18. oktobra. Zaprto. Četrtek, 19. oktobra ob 20. uri »Voda*« red B. Petek, 20. oktobra. Zaprto. Sobota, 21. oktobra ob 20. uri »Roksi*. Znižane cene. Nedelja, 22. oktobra ob 15. uri »Pastir* ček Peter in kralj Briljantni«. Otroška predstava. Premiera. Ob 20. uri »R°* že v snegu«. Nedelja v mariborskem gledališču. Po* poldne ob 15. uri bo prva letošnja otroška predstava. Uprizorili bodo pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, ki bo mladino sijajno zabavala. Saj je vsebina polna komičnih prizorov^ Nastopijo Dragutinovičeva, Gorinškova, Savinova, Barbičeva, Gorinšek, Blaz. Tovornik, tnali Mohor. Kdor kupi pri tej predstavi vstopnico za sedež, lahko pri* pelje s seboj enega otroka do štirih let Večerna predstava bo opereta »Rože V snegu«, delo prekrasne muzike in prisrčne vsebine, ki je pri občinstvu in pr’ kritiki dosegla velik uspeh. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu* razburjenost, nervozi teto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo* ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga im* »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti Pj1 močnokrvnih, korpulentnih osebah sah-karjih in hemoroidalno bolnih. Zbor harmonikarjev »Pomladka rdečega križa« poučuje strokovni učitelj Vilke Šušteršič, dosedanji vodja zbora harmCH nikar je v »ISSK Maribora«. Dosedanji uspehi jamčijo za dobro metodo. Cisti dobiček koncertov je namenjen za zgr*®* bo doma »Pomladka rdečega križa« * Dalmaciji. Prijave vsak dan v deški me* ščanski šoli od 15. do 17. ure. Huda železniška nesreča. Preteklo n°® ob pol 10. uri je na križišču ceste Gotov' lje—Vrblje in železniške proge zavozil savinjski vlak v voz, v katerega sta bi* la vprežena dva konja. Hlapec, ki je b* na vozu, se je hudo poškodoval, razmesarjena pa sta bila tudi oba konja. Ne* koliko poškodovana pa je bila tudi lok^ motiva savinjskega vlaka. Kdo je zakb' vil nesrečo, bo ugotovila komisija, ki & je takoj podala na nesrečno križišče. Nočna zgodba na Spodnji Dobra^ Kočarji, ki stanujejo na Rotarjevi paJ-0?' li v Sjjodnji Dobravi so hoteli biti dele2* ni v letošnji jeseni za vsako ceno dobi0 in sladkosti trgatve. Domenili so se, °a se morajo za letošnji Božič preskrb®1 z dobro kapljico in da bodo natrg^ grozdja v okoliških vinogradih. KorajŽ^ fantje in dekleta, med katere se je pohie' šalo tudi nekaj že bolj priletnih, so.s pretekli ponedeljek pozno zvečer pod3 z jerbasi in koši v vinograd, ki je upokojenega majorja Benkoviča v P>v°' li, druga skupina pa je šla na trgat® v Oničev vinograd. Ko so trgači bat" gali polne jerbase in koše, so se odPra' vili domov. Tedaj pa so jih srečali raz‘ vanjski fantje, ki so jih ustavili in vpjja' šali, kaj nosijo v jerbasih in koših. Na' mesto odgovora so se kočarji spustih ^ beg in odvrgli vse jerbase in koše, da s je sladko grozdje razsulo po cesti. Eti ga trgačev so fantje ujeli in ga izrO?0. orožnikom, ki so se podali še na d move ostalih in našli pri kočarjih okr° 80 kg nakradenega grozdja. V kleti 0 kega kočarja, ki je bil naibrže njino vodja, pa so našli v 409-] i terskem so _ naprešanega okrog 100 litrov sUdkeg mošta iz nakradenega grozdja. Groz' in mošt so orožniki kočarjem Z‘,!V.CJ njihovo trgatev pa prijavili maribors mu sodišču. .e Aretiran vročekrvnež. Danes teden^ delavec Anton Kreps na Pobrežju 'z .^j vraštva napadel 45letno delavko nL' ^ Žibertovo in ji z nožem prerezal levi roki ter jo hudo ranil tudi na P ~ v Ko sp Žibertovo reševalci PrePf f!orn3 bolnišnico, je Kreps pobegnil od a . in se ves teden spretno skriva! or . kom, ki so ga zasledovali. Predvc' . Šnjim popoldne pa so ga z»foH1i Pf kem znancu in ga izročili v zapor® riborskega sodišča. Volitve v Delavsko zbornico NACIONALNEMU DELAVSTVU IN NAMEŠČENSTVU. V času, ko je naš narod izrekel neomajno zaupanje politiki nacionalnih in naprednih krogov, je nujno potrebno, da hidi delavstvo in nameščenstvo pokaže Sv°ja nacionalna stremljenja. S tem bomo prepričali celokupno javnost, da hočemo sodelovati pri reševanju svojih socialnih, nacionalnih in gospodarskih pro-olemov. . Važna datuma v zgodovini delavskega ln nameščenskega pokreta naj postaneta >n 22. oktober, ko bomo dokazali, da le delavstvo in nameščenstvo v pretežni yecini daleč od stanovskih in duhovnih mternacional, ki odvračajo narode od ustvarjanja in zaščite lastnega značaja, stanovski in nacionalni interesi nam arekujejo, da nastopimo pri volitvah v mavsko zbornico strnjeno, da gremo v , °j za to našo velevažno institucijo, v °°i kot en mož. S tem bomo uveljavili f Program, ki stremi za dosego soci-alne Pravičnosti na podlagi lojalnega in eimkopravnega sodelovanja med stanovi. Naša sveta dolžnost je, da pripeljemo Pa dan 21. in 22. t. m. vse svoje znance 111 Prijatelje, da oddajo svoje glasove za jmndidatno listo nacionalnega delavstva ln nameščenstva. Ne sme se zgoditi, da se ne bi nacionalni delavci in nameščenci udeležili volitev, marveč naj stopi vsak na volišče in odda modro glasovnico, kot izraz neomajnega nacionalnega prepričanja. Narodna strokovna zveza in Zveza društev privatnih nameščencev se zavedata, da bo le nacionalna večina v Delavski zbornici mogla uveljaviti splošne interese delovnega ljudstva. Volitve v Delavsko zbornico in njih uspeh pa so ogromnega pomena zlasti za mariborsko delavstvo in nameščenstvo, ker je znano, da 'ima Maribor visoko razvito industrijo in da je ta industrija v pretežni večini v rokah tujcev, ki izkoriščajo naše delavstvo in si polnijo svoje malhe z delavčevimi žulji. Delavstvo ni doslej uživalo prav nobene zaščite od strani Delavske zbornice in je prav ta institucija kriva, da imamo po naših tovarnah zaposlenih toliko tujcev. Mariborsko delavstvo in nameščenstvo bo pri volitvah v Delavsko zbornico oddalo svoje glasove za listo Narodno strokovne zveze in bo pustilo modre glasovnice cele, raztrga I o pa bo rdeče, bele in zelene glasovnice s parolo: Plava je prava! Nadaljnji rezultati občinskih volitev ■OKRAJ DOLNJA LENDAVA. Beltinci: Plilcev 555, volilo je 441, Peterka Mar-111 (JNS) 176 (2 odbornika), Baligač Šte-an (JNS) 365 (16 odb.); Bogojina: volil-orŽ ^6, volilo i« 547, Ošlaj Franc (JNS) (3 odb.), Gutman Jožef (JNS) 288 (15 Bratonci: volilcev 870, volilo je Erjavec Mihael (JNS) 253 (3 odb.), Marko (JNS) 407 (21 odb.); Čren-, yci: volilcev 1.148, volilo je 908, Sko-erne Franc (JNS) 406 (4 odb.), Horvat ‘‘kton (JNS) 502 (20 odb.); Dobrovnik: volilcev 1.036, volilo je 500. Trajbar Lud-\JNS) 307 (21 odb.), Leonhard Josip jJNS) 193 (3 odb.); Dolnja Lendava: vo-902, volilo je 636, dr. Pifcuiš Janko NS) 237 (3 odb.), Bačič Arpad (JNS) (21 odb.); Gaberje: volilcev 935, vo- lilo te 697, Kiraly Jože (JNS) 303 (4 odb.), ebar Jožef (JNS) 394 (20 odb.); Gente °vet: volilcev 523, volilo je 369, Norišič f ar°l (JNS) 167 (3 odb.), Slivnjek Geza ”NS) 202 (15 odb.); Odranci: volilcev / volilo je 694, Horvat Ignac (JNS) 280 -,,°db.), Hozjan Štefan (JNS) 414 (21 ?>?•'» Orešje: volilcev 806, volilo je p2’ Muhvič Rudolf (JNS) 333 (21 odb.). lan k Josip (JNS) 189 (3 odb.); Po-j volilcev 618, volilo je 344, Jaklin (Ttoc-t ^JNS) 181 (15 odb.), Jerič Marin 1.0fu (^ °db.); Turnišče: volilcev J24 > volilo je 535, Dravec Jože (JNS) Pdb) 0c^’ Litrop Štefan (.FNS) 401 (21 1 LJUTOMER. Apače: volilcev 81? / v°bi° ie 812, Kolarič Franc (JNS) v (24 odb.); Cezanjevci: volilcev 488, je 389, Vunderl Franc (JNS) 196 Ribič Ivan ml. (opoz.) 193 (3 5ri ^rešnjevci: volilcev 924, volilo je Norath Karol (JNS) 256 (3 odb.), Rad Eranc (opoz.) 325 (21 odb.); Gor. >. Sona: volilcev 370, volilo je 303, dr. jCz*io (JNS 220 (17 odb.), dr. Breznik ln« (opoz.) 83 (1 odb.); Križevci: vo-(Jto kako neskončno globoka je bila moja bolečina. Noč in dan sem ga prosila zate. moj najdiražji. In on me je uslišal, rešil J tebe in ti si rešil mene. Glej, kako srečna, kako neskončno srečna sem sedaj."1 Počasi je dvignila svoji roki in ju ovila Doljanu okrog vratu; potem se je skio nila k njemu, pogledala mu v oči in ga poljubila. »Ljubim te, ljubim,« je zašepetala. »Odpusti mi!« je vzkliknil ginjeno D°* ljan. »Glej, vse kar sem storil, sem storil iz ljubezni do tebe. Za najino ljubezen, za najino srečo. Boriti sem se moral 8 sredstvi, ki so mi bila na razpolago. Dfl1 gega izhoda ni bilo. Če sem pri tem P®' rušil tisto, kar je bilo doslej, bom zgrad na ruševinah starega novo, še svetlel*^ še večje. Nad vsem pa bo kraljevala najina ljubezen, ki je ne bo nikoli konca. Odpusti mi, ker brez tvojega odpuščani* mi ni miru!« (Dalje prihodnjič.) Soort NOVI TERMINI TEKEM DRUGEGA RAZREDA MARIBORSKEGA OKROŽJA LNP. Mariborski medklubski odbor je sporazumno s prizadetimi klubi na svoji seji dne 16. t. m. določil nove termine za ©digranje prvenstvenih tekem II. razreda mariborskega okrožja LNP, ki so naslednje : 22. oktobra: Gradjanski :Svoboda, Panonija; Ptuj. 29. oktobra: Svoboda:Mura, Panonija: Gradjanski, Ptuj:Drava. 5. novembra: Gradjanski:Mura, Drava: Panonija. 12. novembra: Gradjanski:Drava, Svoboda: Panonija. 19. "ovembra: Gradjanski:Ptuj, Drava-.Svoboda, Mura:Panonija. 26. novembra: Drava:Mura. Igra se vedno na igrišču prvoimeno-vanega kluba. Varaždinska Slavi ja v Mariboru. V nedeljo 22. t. m. gostuje v Mariboru enajsterica varaždinske Slavije ter bo odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo, ki bo ob 15. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Prvenstvena tekma ISSK Maribor:SK Rapid prepovedana. Policijsko predstoj-ništvo v Mariboru je prvenstveno no- gometno tekmo ISSK Maribor:SK Rapid, ki bi se morala odigrati v nedeljo 15. t. m., prepovedalo. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 22. t. m. bodo naslednje tekme: v Čakovcu na igrišču ČSK ob 15. prvenstvena tekma Gradjanski rSvoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. dr. Meznarič. V Murski Soboti ob 15. prvenstvena tekma Panonija :Ptuj. Službujoči odbornik g. Peterka. V Ptuju ob 15. druga poskusna tekma SK Drava :SK Železničar mladina. Službujoči odbornik g. Zamuda. V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 15. prijateljska tekma SK Sla-vija (Varaždin) :ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Fišer. Jugoslovanska zimskošportna zveza namerava v začetku sezone obnoviti tečaj oz. izpite za zvezne učitelje. Mariborska zimskošportna podzveza opozarja interesente, naj se za to zanimajo ter se pravočasno temeljito pripravijo, da lahko dosežejo ta naslov. Dolžnost članov MZSP je, da imajo v svoji sredini smuškega učitelja, ki oskrbi za naraščaj in za priučenje smučanja. Prijave je treba poslati na MZSP, Maribor, Trstenjakova ulica 6/II. Mariborski smučarski klub priredi vsak petek ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec« suhe tečaje za smučanje. Prvi večer bo 20. t. m. Udeležba za tekmovalce obvezna. Dostop imajo vsi! Sokolstvo Sokol Pobrežje poziva vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže volitev v Delavsko zbornico, ki bodo na obratnih voliščih v soboto popoldne, na rednih voliščih pa v nedeljo 22. t. m. Vsi Sokoli Pobrežani, ki bomo v nedeljo odločali o Delavski zbornici, bomo modro glasovnico pustili celo, rdečo, belo in zeleno pa bomo raztrgali. Tudi bomo vsi Sokoli povabili vse svoje prijatelje in znance in skrbeli za to, da se bodo udeležili volitev in glasovali za nacionalno delavsko listo in za stanovsko listo nacionalnih nameščencev. Kdor bi volil drugače, za takega ni več mesta v naših vrstah. Zdravo! Telovadba mlajše dece Sokola Mari-bor-matlce. Telovadba mlajše dece bo odslej od 14. do 15. ure ob torkih in petkih v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. SVEN HEDIN POTUJE V KITAJSKI TURKESTAN. Sver. Hedin je po triletnem raziskovanju Kitaja in Mongolske srečno pripeljal v skandinavsko domovino svoje sotrudni ke, ki so morali veliko prestati med meščansko vojno. Kitajski razbojniki so ponovno napadli znanstvenike, katerim so morali plačati vedno nove visoke odkup- nine »v dokaz prijateljstva«. Hedin°veJ ga zdravnika dr. Wumboldta so KitajC* celo obsodili na smrt, in Hedin ga je ral rešiti z orožjem v roki. Raziskoval so prinesli geološke in paleontološke z®1 ke neprecenljive vrednosti. Našli so globini ilovnate plasti blizu Pejšana ve^ milijonov let stare odtiske nekdanjih zU' želk in živali, ki so razločnejši od najb° še fotografije. A Hedin ne bo dolgo doia** Sprejel je povabilo nankinške vlade, mu je poverila znanstveno raziskovani po sovjetih ogroženega kitajskega TurK£ stana, da bi s tem poudarila svoje ptaV ] ce do dežele. Hedin, ki se ne briga za P®‘ litiko, se je odzval zgolj kot znanstven'}” Potovanje bo trajalo osem mesecev 9 bo deloma opravljeno z avtomobili. MUZEJ I. J. TURGENJEVA. . Te dni je minilo 50 let, odkar je znameniti ruski pisatelj I. J. Turgeti')c Še se Zanima svet za njegova dela, da njegovi spomini so raztreseni po (aZ* nih mestih sovjetske Rusije. V Orlu 't11 Turgenijev muzej. Le malokdo zaide , ta kraj, da bi si ogledal spomine ve ’ kega pisatelja. Sovjetski umetniki Vr°‘, sljo vlado, naj odpre Turgenjevu i^ \ v Moskvi. Tu sta zdaj že dva podob'1 muzeja, to je muzej Tolstega in DOfJjj jevskega. Zbrali bodo vse ostanke, ^ spominjajo na Turgenjeva in so ra/ šeni po raznih mestih, kakor v Saratoj' v Radiščevskem muzeju in v Leningi*8® Mali o Razno Cenjenemu občitistvu se priporoča za izdelovanje DAMSKIH PLAŠČEV IN KOSTUMOV po najmodernejšem kroju in po Zmerni ceni ANTON VADNU. Miklošičeva 2. 3975 NAZNANILO! Gospoda Ivart Ulbl in Ivan Verlič naznanjata, da nista v nobeni zvezi s tvrdko »To-košted«. 3973 MARTIN SAFRAN, soho-čfkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16. prevzema vsa v to stroko spadajoča dela tef jih izvršuje dobro in poceni. 2925 C/t#e UsieiSnc/- BffAS/LMAm */ o^ačictSi.Mjn.S.- ZANDERIE Prodam BELA OTROŠKA POSTELJICA poceni na proda). Lah, Fran-kopanova 30/1. 3985 PEC C vogalna, velika, skoraj nova poceni na prodaj. Ogleda se v pisarni Nabavljalne 2adruge Rotovžki trg 2. 3982 Sobo odda DVE LEPI, SOLNČNI SOBI s hrano oddam. Vodnikov trg 4. Maribor. 3967 KRASNO ZRAČNO, SOLCNO SOBO parketirano z uporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v upravi lista. 6017 Slutbo dobi PRODAJALKO modne stroke, popolnoma ver zirano, sprejmem takoj v Mariboru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo Večernika pod »Moda«. 3962 Kupim ODDAM DVE OPREMLJENI SOBI (ena zraven druge) Vrazova tiliča 3, pritličje, pri parku. ____________3983___________ OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama, Ko roška cesta 63.________397f.! OPREMLJENO sobo oddam gospodu, gospodiču ■sli zakoncema. Aleksandro-, a 1 tasta 17, dvorišče I. nadstr , 3974 i STEKLENE NASTAVKE za na prodajalno mizo v trgovini kupi Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 3951 Pouk ENOLISH LESSONS. Miss Edith Oxley. Krekova 18/11. 3796 NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. Moderna metoda, priklad na tudi za jezikovno nenadarjene osebe. Naslov v upra vi. 3929 Karo V ■ ■ • čevlji so sedaj Službo išče POŠTEN FANT. star 19 let išče mesto za učenje ali pa gfe v kako boljšo službo. Janez Janžekovič, Senčak. pošta Juršiuci pri Ptuju. 2959 Cvetlice vttftce In iopke dobite najceneje v cvetlicami Požar, Tvrieva 36 palaCa Ban. hran. Za plašče obšivno kožuhovino* podolgaste gumbe In zapofl^ usnjene pasove nudi C. BOdefeld* Gosposka ulica Kupujte svoje po-trebščlne pri nalil* fnserentih l Davna licitacija! 6 zabojev jajc (8400 komadov) se bo dalo na javni licitaciji dne 20. oktobra 10. url v tovornem skladišču na glavfl kolodvoru v Mariboru. ** Izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in uredniki RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik * ‘ ~ *" ' STANKO Detela V Maribora