Poštnina platana v gotovini Cena Ste v. 102. V Ljubljani, četrtek 4. maja 1939. Leto IV Sovjetski zunanji minister Litvinov - odstavljen Zaradi njegovega odstopa se bo sedanja ruska zunanja politika najbrž močno spremenila tovu. S tem dogodkom je potrjena resnica, da Li- { ze med Francijo, Anglijo in Rusijo, Listi upajo, da tvinov že dalje časa ni užival Stalinovega zaupa- se pogajanja zaradi tega ne bodo ustavila, sa) mora biti Sovjetski Rusiji ravno toliko do take zveze, A_.fltli S_ C..-.!!! CC t ** ¥i c B S « j u 1 ► Ljubljana 756-5 14-7 6-8 86 9 NE, o-l dež I Maribor 755-7 17-7 7-0 60 6 w, — Zagreb 754-9 21-0 10-0 80 2 ws 8-0 dež Belgrad 755-7 23-0 15-0 7G 10 s, — — Sarajevo 756-1 20-0 91 5Q 6 0 — Vis 757*3 14-0 91 90 6 0 — — Split 756-4 21-0 121 60 5 0 — Kumbor 757-C 20-0 131 70 4 NW. — — Rab 7 56'- 17-0 100 70 7 0 — — JuoruvniR ! 756-6 19< 121 60 ? NW, — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestalno vreme. Manjše padavine niso izključene. Koledar Danes, četrtek, 4. maja: Florijan. Petek, 5. maja: Pij V. Obvestila Nočno skfgbo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima uamsto drevi prihodnjo vajo mešanega zbora v petek ob 20. uri. Vrsto najpomembnejših letošnjih solističnih koncertov bosta zaključila jutri v petek zvečer siavna angleška umetnika Astra Desmondova in Clifford Curzon. Desmondova je izvrstna angleška solistka — mezzosopranistka, Clifford pa eden najslavnejših sodobnih angleških pianistov. Oba bosta izvajala staro-klasična dela iz angleške literature, pa tudi iz novejše angleške literature in nekaj skladb iz drugih literatur. Jutrišnji koncert bo reprezentativni koncert angleških umetnikov, zato še prav posebno opozarjamo na njega. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene običajne koncertne. VII. rimsko romanje. Drž. uradništvu, ki se je prijavilo za narodno romanje v Rim od 22. do 29. majnika, sporoča romarski odsek Prosvetne zveze, da je ministrski svet izdal dovoljenje za potovanje in za dopust z odlokom 11-15.093-1 od 22. aprila 1939. Istočasno obveščamo, da imajo vsi udeleženci tega romanja od svoje vstopne postaje do Ljubljane, kjer jih čaka poseben vlak, 50?» popusta na ta način, da kupijo na vstopni postaji vozovnico do Ljubljane obenem z izkaznieo K 13, ki jo dobite na vsaki postaji proti plačilu 2 din. Novih prijav in drugih sprememb glede hotelov in glede vožnje v drugem razredu ne more romarski odsek sprejeti več na znanje, ker so vozovi, ki pridejo iz Italije že naročeni, prenočišča v Rimu pa že rezervirana in deloma plačana. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Četrtek, 4. maja: »Utopljenca«. Red Četrtek. Petek, 5. maja: Zaprto. Sobota, 6 Utaja: »Živi mrtvec«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera: Začetek ob 20. Četrtek, 4. maja: »Trubadur«. Debut gdč. Mire Basičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 5. maja ob 15: »Don Kihot«, Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 6. maja: »Jesenski manevri«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, 4. maja, ob 20: »Dijak prosjak”. Red D. Petek, 5. maja, ob 20: Akademija državnega učiteljišča. Sobota. 6, maja, ob 20: »Potopljeni svet Red A. Trbovlje Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo nastopil v nedeljo, dne 7. t. m., prvič v tako važnem središču našega življa, kakor so Trbovlje. Trbovlje, eden naših največjih podeželskih krajev ima izredno razvito glasbeno življenje, celo vrsto agilno delujočih pevskih zborov, ki vživajo lep ugled in sloves. Matični zbor bo prinesel v ne-.deljo v Trbovlje predvsem dela slovenskih glasbenih avtorjev, pod vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Poliča. Začetek koncerta bo točno ob 16 v veliki dvorani tamošnjega Sokolskega doma. V globoki žalosti naznanjamo vsem poslovnim prijateljem pretresljivo vest, da je sin generalnega ravnatelja naše tvrdke, gospod FRIC NOOT družabnik v beograjskem zastopstvu naše tvrdke nenadoma umrl v sredo, dne 3. maja na Javorniku. Pogreb bo v petek, dne 5. maja popoldne na pokopališče na Koroško Belo. Pogrebni sprevod krene ob 15.30 izpred Javorniškega gradu. Blagopokojniku, ki je bil našemu podjetju vesten sotrudnik, bomo ohranili trajen in časten spomin! Jesenice, dne 4. maja 1939, Kranjska industrijska družba Nekaj v zagovor in zadoščenje univerzitetno izobraženim ženam: Že od nekdaj so zenske hodile na visoke rfti- Materinstvo in družinska sreča ne ovirata intelektualnega SVI« dela — Naj tudi nasprotno ne bi bilo res! njegovem jeziku in v čisti latinščini odgovarjala na profesorjeva vprašanja«. Pa naj je govoril z njo o matematiki ali čisti filozofiji, o vezeh med dušo in telesom, o svetlobnih pojavih — na vse je točno odgovarjala. Clotilda Tambroni je trinajst let predavala grško literaturo, Anna Manzolini pa anatomijo. Delle Donne je bila profesorica kirurgije. O večini teh žensk je bilo ugotovljeno — kar bi bilo morda o današnjih univerzitetno izobraženih ženskah težko reči —, da so ohranile še vedno svojo blago ženskost. Vassil Laura je živela naij-prej pri svojih starših, in šele tedaj, ko se je oče postaral, se je poročila s profesorjem Verrarijem, ki mu je dala enajst otrok. Bil je to srečen zakon, in zgodovinar Sera, ki je napisal o tej ženi knjigo, pravi poleg drugega, da »je bila izborna mati in je dokazala, da materinstvo in družinska sreča ne ovirata intelektualnega dela«. Podobno izpričevalo so dobile številne druge ženske, profesorice na univerzah. Cerkev je hotela dati ženskam enake možnosti za izobrazbo kot moškim, obenem pa je budno pazila na to, da je žena ostala predvsem zvesta svojemu poslanstvu. Postala je poleg svojega znanstvenega dela tudi dobra žena in mati. Angleška policija prosi go. Rooseveltovo, naj nikomur ne razkazuie sob, v katerih bosta bivala v Beli hiši kralj Jurij in kraljica Elizabeta brzojavko in da jim zaradi tega pač ne sme razkazati omenjenih sob, ki so pripravljene za tako visoka gosta. Dejala jim je tudi, da ne more povedati niti tega, katere sobe so namenjene za bivanje angleške kraljevske dvojice. Ko so časnikarji videli to veliko odkritosrčnost gospe Rooseveltove, jo niso več nadlegovali z vprašanji. Razumeli so tudi sami željo angleške policije in jo bodo upoštevali Zanje je ta angleška želja cenzurni odlok, ki jim ne dovoljuje, da bi ee v svojih poročilih poglabljali v razkošne sobane in sijaj, v katerem se bo blestela angleška krona, ki bo tokrat prvič v zgodovini odšla preko meja evropske Anglije. V današnijh časih obiskuje visoke šole tudi zelo mnogo žensk, čeprav na vseh 6traneh priporočajo, naj se njih število do skrajnosti omeji. Motil pa bi se vsak, kdor bi mislil, da je študi-ranje žensk na visokih šolah omogočil šele današnji čas. Že v srednjem veku je dosti žensk obiskovalo univerze Zanimivo je, da je ravno papeževa univerza v Bologni imela dosti akademičark in tudi dosti profesoric, ki 60 na tej visoki šoli poučevale že v 14. stoletju. Nekatere med njimi so zapustile celo zelo časten spomin poznejšim rodovom. Novela d’Andrea, hčerka slavnega profesorja prava, je predavala isti predmet. Kristina de Pisan v svoji knjigi »Zenski poklic« piše o njej, da ni bila samo izobražena, temveč tudi izredno lepa in da ne bi študentje pri njenih predavanjih preveč občudovali njene lepote, je predavala za špansko steno. Pozneje je na tej univerzi predavala matematiko Maria Gaetano Agnesi. Profesor Brosses, ki je dobil v proučevanje njena dognanja, pravi o njej, da je bila >18 letno dekle, ne lepa in ne grda ženska, ki je e vsakim tujcem govorila v Prejšnji leden so zaprosili zastopniki uglednejših ameriških časopisov za sprejem pri gospe Rooseveltovi, ženi predsednika Združenih ameriških držav. Gospa Rooseveltova jih je ljubeznivo sprejela in se dalj časa z njimi razgovarjala. Časnikarji so jo zaprosili med drugim tudi, naj jim razkaže sobe, v katerih bosta v Beli hiši stanovala angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta, ko prideta letos na obisk v Združene ameriške države. Rooseveltova jim je natančno razložila, kako in kaj bo vse pri sprejemu angleške kraljevske dvojice in jim začela opisovati 60be, v katerih bosta bivala kralj in kraljica. Ravno jih je hotela povesti v te sobe, da bi jih časnikarji tudi sami na lastne oči videli in o njih pozneje seveda kaj lepega napisali, ko je nenadno stopil prednjo eden njenih tajnikov in ji sporočil, kakšno prošnjo je poslala angleška policija Seotland Yard. Ta brzojavka je bila naslovljena na gospo Rooseveltovo, v njej pa je bila izražena prošnja, naj soproga predsednika USA nikomur ne razkazuje sob, v katerih bosta bivala angleški kralj in kraljica za časa svojega obiska v Beli hiši. Gospa Rooseveltova je takoj razumela, zakaj je bilo potrebno, da je Skotland Yard poslala takšno prošnjo. Prav nič ni prišla v zadrego pred časnikarji, čeprav jim je bila prej že obljubila, da jih povede v Belo hišo v tiste sobe, kjer bosta stanovala kralj Jurij in kraljica Elizabeta. Enostavno je povedala časnikarjem vse po pravici, da je dobila od angleške policije takšno in takšno Krožni polet Švicarjev po Evropi V zvezi s švicarsko razstavo v Curihu prireja družba »Suiss-Air« skupaj z drugimi švicarskimi ustanovami krožni polet jpo vseh evropskih glav-nih mestih. Pri tej priložnosti bodo letala raznašala tudi letalsko jpošto. Letalo, ki ima na svojem prvem potovanju cez Rim, Atene, Kairo, Sofijo in Bukarešto prileteti v Curih na otvoritev razstave 6. maja, bo v Belgradu 5. maja ob 12.30, ob 15.30 pa bo nadaljevalo polet v Budimpešto. Veliko letalo »Douglas« družbe »Suiss-Air« ima 4 može posadke in z njim se vozi 12 delegatov švicarskih oblastev in gospodarskih in prometnih ustanov. »Slovenski dom« iihafa vsak delavnik ob 13. Mesečna naročnina 12 din, m inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. — izdajatelj in*. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik Danee je bil major Brand še nekam posebno v skrbeh. Letal dolgo ni bilo. Brand je hodil po sobi od stene do ste-nen. Njegov izraziti obraz je bil mračen. Major je bil visok. Malce posivelih las, tesno zapet v svojo letalsko uniformo in lep človek. Iz ači mu je sijala odločnost, ki je lastna letalcem. Brand se je obrnil k pribočniku Phippsu in vprašal: »Kako, da se oddelek »A« še ni vrnil?« Pribočnik Phipps je dobrohotno odvrnil: »Nevarna naloga, major.« Prizadeval si je, da bi poveljnika pomiril. Phipps je bil starejši bivši pilot, človek posebno dobrega srca in zvest tovariš. Poveljnik Brand in vsi drugi piloti «o imeli »starega Phippsa« zelo radi. Nastal je mučen molk pričakovanja. Brand je neprenehoma hodil k oknu, če bo zaslišal brnenje motorjev. Po njem hi vedel, da se njegovi ptiči vračajo .. - Tišino je pretrga) glas telefona. Phipps je vzel slušalo. Klicalo je vr-Kovno poveljstvo, ki je hotelo majorja Branda, zato je Izročil slušalo njemu. Generalov glas je strogo »praševal: »Kaj je z oddelkom »A«? Zakaj se še ni vrnil? Pošljite drugič boljše ljudi.« Ta pripomba je zelo razjezila Branda. Toda premagal se je in hladno odgovarjal generalu iz glavnega poveljstva: »Pošljite mam novih ljudi ... Toda vedeti morale, gospod general, da je naš oddelek najboljši v vsej Franciji, kakor ste se že lahko večkrat prepričali.« General ni bil dostopen za razloge, zakaj dejal je suho: »Prestavil vas bom, major! Treba je, da poslušate moje zapovedi, ne pa da ravnate po 6voji glavi. To bi bilo v vsakem oziru pametnejel« Telefonski pogovor z glavnim poveljstvom je bil brž končan. General je bil po vsem videzu jezen, še bolj kakor jezen pa nemiren, kar je izdajal njegov glas. Majorja Branda pa je preveč skrbelo, kaj je z njegovimi fanti, da bi se bil mogel kaj dalj prepirati z generalom. Pogovor je majorja Branda še bolj razdražil. Začel je stiskati pesti, koračil je po sobi sem in tja ter zraven jezno in glasno govoril tjavendan, kar tako, da je bilo le nekaj slišati. Phipps ga je gledal od strani. Zdelo se je, da se mu major smili. Zato je kar molčal. Pustil je Branda, naj se izgovori. Potem mu bo lažje. Saj ga je poznal, kakšen je ponavadi ob takih prilikah. Toda majoT Brand je besnel dalje kakor človek, ki se zaveda, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, pa ga zato grajajo. »O, seveda .,, Gospod general je danes zelo uraden ... Lahko j« njemu Tu pa vsako jutro pošiljamo ljudi v gotovo smrt. Kdo se v glavnem poveljstvu po tem vpraša. Mislijo, da imajo opravka samo s stroji... In seveda, kadar 6e kdo ne vrne, sem pač iaz tisti krvnik, ki jih pošilja. Dragi Phipps, vi me poznate, vi me gledate vsak dan in vi tudi edini veste ter razumete, kako mi je to težko. Jaz sem krvnik teh ljubih, dobrih fantovi Resi Pošiljajo mi sem otroke, da jih po zapoved' ubijam!« Ker se je le preveč gnal, ga je skušal Phipps potolažiti in je dejal: »Komandant, saj sami veste, da izpolnjujete samo svojo dolžnost.« Toda Brand se ni dal pomiriti. »Dolžnost... Da. seveda, dolžnost! Toda v dveh tednih «®o izgubili šestnajst fantov! Vsak dan po enega človeka! Ali razumete, Phipps? Oddelek »A« ima danes spet posebno težavno nalogo. Sedem krasnih fantov je odletelo. Trije izmed njih so danes prvič nad sovražnim bojiščem. Srečni bomo lahko, če se jih bo vsaj nekaj vrnilo .. . Toda, poslal sem jih jaz. In to je tisto, kar včasih človeka grize ,..« Phipps ga je tolažil: »Vem, da je to težko, major. Toda pomirite se. Saj ni nikjer zapisano, da bi morali biti že tu. Zakasnili so se, delali so ovinek.« »Da, da, oni tam iz poveljstva samo telefonirajo: oddelek v boj! Mi jim od- govorimo: Razumem! Eno samo besedo: razumem! Potem pa pošiljamo na nebo letala, ki 60 že vsa prerešetana od krogel .. .« Phipps ga je ustavil: »Pa kaj se naši fantje kdaj pritožujejo zaradi V6ega tega?« »Ne pritožujejo se. Nikdar. Tudi oni pravijo: razumem! in se vzdignejo.« Zdaj je Phipps planil pokoncu in spet ustavil poveljnikovo govorjenje: »Mir! Tu so!« Major Brand je pri njegovem vzkliku obstal sredi 6obe in začel napeto prisluškovati. V začetku je bil kar nekam gluh od lastnega razburjenega poprejšnjega govorjenja. Potem je iz daljave zaslišal lahno, zamolklo brnenje motorjev. Oddelek je prihajal... Vračajo 6e! Ta misel je prešinila oba častnika. Obstala sta sredi sobe kakor kipa, čakala drug poleg drugega ter poslušala. Nad grajsko streho ie močno zagrmelo. Poveljnik ni spregovoril niti besede, temveč je samo dvignil prst na roki.Štel je svoje ptiče na prste . . Čez trenutek ie zabrnelo v drugo. Brand je dvignil drugi prst . .. Potem sta zaslišala tretjega, čez kratko pa še četrtega. Po četrtem je nastal majhen premor. Nihče ne bi vedel povedati, ali je trajal sekundo ali minuto ali celo večnost. Obema častnikoma so se tisti trenutki zdeli neskončni in svinčeno težki. Oni štirje jekleni ptiči so se bili že spustili. Šc trije bi bili morali priti . . Čez malo se je spet zaslišalo oddaljeno brnenje, ki se je naglo bližalo. Prihajal je peti... Zdaj je spet zavladala tišina. Obraz majorja Branda je bil kakor izklesan iz pobledelega kamna. Še vedno je stal sredi sobe in prisluškoval. Toda tišina je postajala popolna, vedno bolj tiha, vedno strašnejša. Major Brand ie z mračnim pogledom zrl na svoie roke, ki so kazale 6amo pet stegnjenih prstov .,, Pet ptičev se je vrnilo. Odšlo jih je bilo sedem ... II. Veliko polje pred gradom je bilo preurejeno za letališče. Prav ta trenutek 6o se mala bojna letala drugo za drugim spuščala v silnem zaletu. Na robu polja so se obračala ter potem pridrsela med oglušujočim grmenjem motorjev po travi, ki se je vila pod pihom, ki je prihajal od vetrnice na letalu. Pred gradom so jekleni ptiči zavili proti hangarjem. Ko se je pet letal oddelka »A« začelo spuščali proti letališču, je pridrvela V6a posadka iz svojih zatišij, jim stekla naproti, da bi jih pozdravila ob svidenju. V vsakem letalu je sedel po en pilot-To so bili majhni bojni avioni z malo prostora. Prvi se je 6pusti! na zeleno, vabljivo travo poveljnik oddelka »A«, stotnik Courtney. Dokler je še imel na obrazu letalske naočnike, je bil podoben zlodeju. Prosti de! obraza mu je bil ves črti od dima iz motorja in iz strojnice. Dim ga je zavijal, ko je v zraku sejal smrt iz strojnice, ki je bila postavljena pred njim. Nova ang’eška ladia ie splavata v mone Včeraj so spustili v morje eno najhitrejših ladij na svetu, ladjo ?>Princ of Walles«. Za botro je bila princesinja Elizabeta. Pri slovesnosti je bilo navzočih več tisoč ljudi. Omenjena ladja ima 35 tisoč ton. Njena oborožitev obstoji iz 10 topov kalibra 14 palcev, ki so nameščeni v treh stolpih, dalje iz 16 manjših topov kalibra 5 palcev in enega topa kalibra 4 palce, ki so postavljeni v osmih stolpičih. K temu je treba dodati še večje število manjših topov. Hitrost te nove ladje drže v največji tajnosti, smatrajo pa, da je ta hitrost mnogo večja kot pa jo ima iadja Nelson, to je nad 23 vozlov. Ladjo varujejo posebni oklepi pred sovražnimi topovskimi kroglami. Pomladni ples ▼ naravi Stoletno prijateljstvo Anglije in Portugalske Portugalski poslanik v Londonu se je včeraj popoldne oglasil v zunanjem uradu. Mislijo, da je bil namen njegovega obiska dogovor glede nekaterih podrobnosti v zvezi z izročitvijo portugalskega odlikovanja kralju Juriju, preden se odpelje v Kanado. Poslanik je hotel s tem odlikovanjem potrditi čvrstost stoletne angleško-portugalske zveze. 24 ur prisilnega bivanja v Jeruzalemu Nemški športni letalec Aufermann je prispel včeraj s svojim letalom v Bagdad. Preletel je tisoč kilometrov dolgo pustinjo od Jeruzalema do Bagdada. V Jeruzalemu ga je angleška kriminalna policija zadržala za 24. ur. Danes bo Aufermann nadaljeval svojo pot proti Teheranu. „Čudno" ravnanle Belgifcev z Nemci Pri proslavi t. maja, ki je bila prirejena v nedeljo popoldne v Winterslagu v kempskem rudarskem revirju in ki so jo organizirali člani nemške inozemske organizacije, je prišlo do incidenta o priliki govora poveljnika nemške delavske fronte. Proslava je bila v zaprtih prostorih. Kljub temu pa so levičarji smatrali, da je vzklikanje voditelju nemškega rajha izzivanje, naperjeno proti notranjemu miru v Belgiji. Posredovala je oblast. Belgijsko časopisje je o tem incidentu obširno poročalo. Stališče Belgijcev je zelo čudno — pravijo Nemci — posebno zaradi tega, ker je belgijskim oblastem znano, da so Nemci iz rajha v Belgiji popolnoma lojalni do domačinov in da 6e vzdržujejo vsakega vmešavanja v belgijske notranje zadeve. Letošnja ženska pomladanska moda na Angleškem Programi Radio Ljubljana Četrtek, i. maja: 12 Obisk pri severnih Slovanih (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Pripovedke v glasbi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovenco (dr Rudoll Kolarii) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalni ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 19.50 Deset minut zabave — 20 Šramel-kvartet Murnček — 20.40 Reproduciran koncert simfo. nične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo igra Radijski orkester. Drugi programi ČETRTEK, 4. maja: Belgrad: 20 Humor, 21 Pevski koncert. 22.15 Klavir — Zagreb: 20 Belgrad — Sofija: 19.30 Ork. koncert — Bratislava: 19.30 SlovaSke narodne, 19.50 Igra, 21 Ork. koncert, 22 Slovaški skladatelji — Varšava. 19 Zabavna glasba, 23 Poljska glasba — Budimpešta; 20.10 Prenos. 21 Ork. koncert. 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Brazilski koncert, 21 Bizetova opera »Carmeni — Rim-Bari. 31 Igra. 22.3(1 Ork. koncertOrk. koncert — Florenca: 20.35 Simfonični koncert, 21.35 Violina, 21.55 Dunajski valčki — Vrati-slava: 20.15 Pfitznerjove skladbe Angleški politik Winston Churchill, eden najod-ločnejših Angležev, ki jih ima nemški kancler najbolj na piki. Sorodnica lorda Pertha umrla v največ « revščini in zapuščenosti Te dni je prišla iz Newyorka vest, da je tam umrla v 90. letu starosti in v največji revščini žena, katere preteklost tvori poglavje v zgodovini ene najplemenitejših angleških aristokratskih rodbin. Starka, ki so jo sosedje poznali le pod imenom gospa Drummondova, je na smrtni postelji priznala svoji prijateljici, da je bila junakinja v romanu, ki je vzvalovil družabno življenje v Angliji v osemdesetih letih preteklega stoletja. Pred letom 1880 je bila pokojna Drummondova nekaj let komornica pri nečakinji grofa Essenskega, pri kateri je stanoval sorodnik, ki tedaj še ni bil star niti dvajset let, a je bil kot plemič Forth dedič lorda Pertha. Ta mladenič se je zaljubil v lepo komornico, se odpovedal dediščini po svojem stricu in se odpeljal z njo v Ameriko, kjer sta se poročila. Njuna sreča pa je bila kratka. Po sedmih letih je mladi plemič umrl in pustil ženo z malo hčerko v veliki bedi, kajti v Anglijo se zaradi prepovedi rodbine Perth ni mogla vrniti. Skoraj šestdeset let je živela v žalostnih razmerah, popolnoma pozabljena v revni newyorški četrti. Clan angleške plemiške rodbine Perth je tudi angleški diplomat, ki je bil prav do pred kratkim veleposlanik Rimu. V boju s človekom so se race raje umaknile V kalmarskem okraju na vzhodnem švedskem obrežju se je začel neizprosen boj proti — racam. V teh krajih so se bile divje race silno razmnožile, tako da so postale prava nadloga za kmeta in ribiča. Pred približno petnajstimi leti so bile na švedski vzhodni obali race zelo redek pojav, danes jih pa samo v kalmarskih ožinah naštejejo na tisoče in tisoče. V velikih trumah se pojavljajo tudi v notranjosti dežele nad polji. Boj proti njim obstoji v tem, da njih iajčka v gnezdih ljudje enostavno prebadajo. Na ta način večino račjih jajc uničijo, race pa 6ede na njih toliko časa, da je že prepozno, da bi mogle znesti druga jajca. Tako je bilo uničenih v zadnjem času že nad sedem tisoč jajc, število rac pa je znatno padlo. Ko so te divje ptice spoznale, da z njihovimi jajčki nekaj ni v redu in da se njihov zarod ne obnavlja, so se začele seliti drugam Prepričale so se, da v boju s krutim človekom ne bodo uspele in so se zato raje umaknile tja, kjer je manj ljudi in več miru.