ithrtllM f pitOVtBl
Leto XIX., št. 21.
Ljubljana, sreda 26. januarja 1938
Cena 2 Din
epi » > ••■Olvo L.JUOI iHiitl IVIiaJ IJevb Ulica S - 1'eiefoo »t i 122 1123, 3U4 112» iUb fnseraini xldeieK: Ljuoijana Selen-Dur t;ova tli 6 — TeL 3392, 3492. Telefon St /455 Podružnica Maribor: Grajsio trg 7. PcHiružnira Celje Kocenova ul Št. 2
leiefoD St 190 RaCuni pri posi Cek zavodih: Ljubljana «t 11 H42 Praga dalo 78 180. Wi*r «t 105/41
Stoto zasedanje sveta Društva narodov
Svet Društva narodov se v januarju redno sestaja. Letošnje zasedanje, bi se bilo moralo normalno začeti že 17. tega meseca Zaradi nepričakovane krize francoske vlade pa sta se Francija in Anglija, ki sta edini od štirih zapad-nih velesil še ostali zvesti ženevski ustanovi, sporazumeli za prenos zasedanja na 27. tega meseca. Pričakovanje, da se bo med tem položaj v Franciji razčistil, se je izpolnilo, kajti ne le. da ima Francija spet svojo vlado, temveč je druga Chautempsova vlada celo prodrla v parlamentu s presenetljivo večino, ki je s svojim glasovanjem v celoti odobrila vladni program Veiik del tega programa tvorijo ž-unanie politične smernice, izmed katerih je vzbudila pozornost zlasti ponovna nagla-sitev francoske zvestobe. Društvu narodov. Ker je razen tega Chautempsova vlada poudarila važnost francosko —angleškega sodelovania tudi v vseh ostalih peresih mednarodnih problemih. bosta Eden in Delbos nedvomno čutila olajšanje svoje naloge v Ženevi
Francoska in angleška diploma-iia pa se navzlic popolni soglasnosti zavedata hudih naporov, ki ;u čakajo v sedanjem resnem mednarodnem položaju na ženevskih tleh Odločna volja obeh drž^v, da se -V-nevsk?. ustanova kl'ub številnim pomanjkljivostim in neuspehom vendarle ohrani, je ugodno odjeknila v vseh državah, ki so v svojih zunanje političnih akcijah ostale zveste njenim visokim načelom. Na drugi strani pa tudi ni mogoče prikriti glasov, ki istovetijo sedanie jubilejno zasedanje sveta DN z »viškom krize že nevske ustanove« in ki smatraic zato 'etošnje leto kot »usodno leto-< za njen nadaljni obstoj.
Prav v poslednjem času so se zu-nanjs ministri nekaterih manjših držav potrudili, da tik .»red jub;lejnim zasedanjem sveta DN opozore na nevarnosti, ki so nastale za obstoj te najvišje mednarodne organizacije sp^čo Hejst-va, da so ji obrnile hi bet kar tri velesile, njene bivše članice, in to velesile, ki so medsebojno povezane na enaki .deolo-žki osnovi v protikomunist>čni tr.izve-zi Poskus pridobivana preostalih članic DN za še tesnejšo nas'onitev na ženevsko ustanovo bi oo mnenju več1 ne malih držav, ki žele ohraniti položaj nevtralnosti nasproti cepitvi sveta v dva nasprotna ideološka tabora, predstavljal reakcijo na obstoječi ideološki blok Italije, Nemčije in Tto ;nske kar bi seveda postavki ženevsko ustanovo v oravo ideološko nasprotje ž mim. Nevarnost, ki se je je doslei hotela Ženeva iznebiti. bi se šele tedaj pokazala v vsej svoji usodnosti.
Dasi so te domneve nedvomno nekoliko pretirane, vendar se ob sedanium jubilejnem zasedanju sveta DN ni mogoče ubraniti misli, da se je Društvo narodov prav na svoj praznik znašlo pred eno izmed najtežjih kriz in s tem tudi pred eno izmed najtežjih odločitev. Vprašanje reforme se kar samo po sebi postavlja od vseh strani Seveda sii je treba biti že takoj pri prvih naporih v to smer na jasnem kaj bi bilo prav za prav reformirati prj ženevski ustanovi.
V zadnjih letih se je že zelo ve'iko pisalo o »zatajitvi«, »neuspehu«, »polomu« DN in podobnemu, kakor da bi bila ženevska organizacija in njen pakt sama na sebi kriva za vse zlo. Bolj in bolj pa sedaj prevladuje pra-vilnejše mnenje, da je bila mednarodna družba cb rojstvu DN še nezrela za izpolnitev visokih načel o mednarodnem sožitju, katerih pravilnosti doslej nihče ni niti skušal izpodbijati Drugo je seveda vprašanje postopka za izvedbo teh načel Jasno pa je. da tudi najboljši postopek ne bi pomenil rešitve dokler mednarodna skupnost ne pokaže vsaj dobre volje za izoooolnitev načel, ki naj se jim s pravilnim postopkom pripomore do popolne, nepristranske in naele učinkovitosti.
Nobenega dvoma ni. da bosta Francija in Anglija skušali odvzeti sedanjemu jubilejnemu zasedanju sveta DN sleherno ost proti komurkoli in da se bosta močno potrudili, da rešita vsaj. kar se z dobro voljo še vedno rešiti da, kajti ženevska ustanova je svetu potrebna vsaj kot memento. da so na svetu tudi višja pravila mednarodnega sožitja četudi jih dnevni kaos mednarodnega dogajanja sproti tepta Za Francijo in Anglijo in ž njima za mnoge evropske in izvenevropske države pa ima DN še en važen pomen: njegov pakt je formalno še edino jamstvo obstoječega stanja v Ev. in svetu.
To. kar smo tu navedli o DN, vzbuja domnevo, da bo vprašanje reform pakta DN nedvomno osrednji problem jubilejnega 7acedanja niegovega sveta Mimo tpg^ ca bo svet DN npdvomno opravil tud' svoje reHno dHo ki ga napoveduje 27 točk dnevnega reda Od teh se okoli 20 nanaša na samo Društvo narodov. med njimi so tudi poročila vseh I ^Hi P^cjrc-t bo vzbudilo zlasti |
AKCIJA MALIH DRŽAV V ŽENEVI
Male države se skušajo otresti obveznosti, ki omejujejo njihovo politiko nevtralnosti v raznih mednarodnih sporih
Ženeva. 25 jan o. Angleški in francoski vladi povzročajo v zadnjih dneh načrti, ki jih objavlja evropski tisk glede na akcije raznih držav na bližnjem zasedanju sveta Društva narodnv. precejšnje skrhi Manjše države se namreč nameravajo otresti raznih političnih bremen ki jim otežujejo nadalje vanje njihove nevtralne politike One b' predvsem rade čim bolj omenle vpliv Dru štva narodov na nadaljnji mednarodni po litični razvoj To stremljenje se je opažalo že vsa zadnja leta. v posledmih dneh pa ie močno napredovalo Vodijo ga švedska Nizozemska m Puliska Javna tajnost ie. da so tudi Belgija Avstrija. Madžarska Jugoslavija Švica. Danska in Letonska več ali mani pripravi lene priključiti se ukre pom. ki bi imeli namen predvsem ukiniti one člene pakta D\' ki doiočaio skupno akcijo vseh članic Društva narodov proti morebitnim i apadalcem
Drugo vprašan ie. ki ga namerava prav ta ko Švedska sprožiti na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov bo vsekakor vpra sanje ital''anske aneksije Abesinije Zvedelo se je da namerava švedski zunanji minister Sandler odnosno njegov namestnik Unden na eni izmed prihodnjih sej sveta Društva narodov načeti vprašanje pravnega priznanja italijanskega kolon'iskeg3 imperija. Švedski zastopnik v svetu Društvu narodov bo govoril vsekakor v ;menu vseh nevtralnih držav PoleG drugih se bo bržkone tudi belgijska vlada solidarizirala s švedsko akcijo in sicer nele iz političnih, nego tudi iz gospodarskih razlogov.
Na drugi strani se zbirajo skupine, ki so proti priznanju aneksije Abesinije. Tako bodo zastopniki Južne Amerike v soglasju s paktom, po katerem se ne sme priznati noben položaj ustvarjen * silo. in v skladu s sklepi zadnje panamerišike konference zahtevali na zasedanju sveta Društva narodov, največjo opreznost v abesinski zadevi Tudi angleški in francoski delegat bosta v Ženevi iziavila. da se njuni državi nočeta ločiti v te i stvari od Zedinjenih držav, ki prav tako nočejo ničesar vedeti o priznanju italijanskega kolonijskega imperija in ki so celo prekinile trgovinska pogajanja z Italijo, ker je zahtevala da se v novem trgovinskem sporazumu prizna Italijo implicite za kolonijski imperij.
Skupna taktika Anglije ln Francije
London. 25 januarja b Pc zanesljivih informacijah iz tukajšnjih dobro informiranih virov sta se francoska in angleška vlada sporazumeli v vseh točkah glede skupne taktike v Ženevi Tako Fden kakot Delbos sta po izmenjavi misli ki je bila o tem potrebna, trdno odločena, da ne bosta dovolila nobene senzacije na sedanjem jubilejnem zasedanju DN V Londonu in Parizu so si povsem na jasnem glede pomena. ki gre sedanjemu zasedanju katero je prvo po italijanskem tzsrop<j iz D\' nrvo po neusnehj hruseliske konference o Daljnem vzhodu prvo po spremembi vlade v Franciji in važni reorganizacir angleškega zunanjega ministrstva, kier je Edcnu dodeljen odslei kot stalni pom.ičn k in svetovalec Robert Vansittart. in končno prvo po znanih izjavah nekaterih manjših »nevtralnih« držav ki se boje. da bi DN naen krat ne postalo ideološki blok proti »dinamični zvezi.» Vsi ti dogodki bodo odločilno vplivali na potek zasedanja, dasi ni nobeden izmed navedenih problemov postavljen na dnevni red Toliko bolj se bo o vsem tem govorilo za kulisami jubilejnega zasedanja kjer bo težišče letošnjih lanuar-skih ženevskih razprav Posebno zanimanje bo v teh zakulisnih razgovorih za predlog belgijskega kralja o naJrtu sodelovanja med državami, ki so članice DN, in onimi, ki stoje izven njega.
Van Zeelandov
gospodarski načrt
O Van Zeelandovem gospodarskem načrtu ki bo seveda tudi predmet žene%-skih razprav za kulisami rednega zasedanja, se doznavajo nekatere značilne podrobnosti. Van Zeeland priporoča v svojem poročilu med drugim naj bi se Anglija. Francija, Amerika. Italiia in Nemčija sestale na po-
poročilo mandatne komisije, ki bo spet sprožilo razpravo o položaju v Palestini in rešitvi tega kočljivega problema.
Na dnevnem redu pa bodo seveda tudi razna politična vprašanja. Ako se barcelonska vlada v zadnjem trenutku ne obrne na svet DN s kako nujno vlogo, španski problem ne bo postavljen na dnevni red Položaj na Daljnem vzhodu pa bo zelo verjetno predmet razprav, ker je kitajska vlada vložila medtem več pritožb in je od nje odvisno, ali se spet sestane znani daljno-vzhodni odbor. Odloženi bosta najbrž vprašanji sklicanja razorožitvene konference, ker ne bo nobena vlada pokazala za to zadevo posebne vneme, pa vprašanje »novega Locarna«, ki je bilo že dvakrat preloženo. Posebno kočljiva točka bo seveda vprašanje italijanskega izstopa iz DN Iz bližnjih ženevskih razprav bo nedvomno mogoče razbrati kakšno stališče bosta v tem pogledu zavzeli obe zapadni demokraciji Od tega bo najbrž v pretežni meri odvisen potek letošnjega jubilejnega zasedanja sveta DN.
sebni konferenci, na kateri naj bi se reševala pereča valutne in denarna vprašan ia Italija in Nemčija b; mogli računati na pod pore ostalih velesil ako bi spre teli nekate re polit'"ne pogoje in bi se odpovedali po litiki avtarkije Doznava pa se. da v Lon donu za ta prediog n>so posebno navduše ni
Vprašanje reforme DN
Edina večja senzaciia se pričakuje od ooljske delegacije. o katei' se tu govori da bo stavila predlog o ločitvi pakta DN od versajskega miru o omiljenju sankcij itd Anglija bo napram vsem tem in podobnim vprašanlem zavzela stališče, da je nadaljnja slabitev DV nedopustna Cllede zahtev nekaterih malih držav da b se jim prizna la »nevtralnost«« in s tem omilile njihove obveznosti iz pakta DN je AngMia mne nja da je št prezgodaj postav'jar? to vpra šanje Naipr^i želi ora s*ma uredit' svoje odnosa ie z Italijo nakar bi tud v pogledu morebitnega priznanja itablanskega Amperi
se godi v Grčiji
Aretacije in internacije voditeljev opozicijskih strank Alarmna pripravljenost vojske
Atene, 25. jan. br. Notranje ministrstvo je danes izdalo naslednji komunike:
Nekateri politiki bivših političnih strank so širili letake, ki pozivajo prebivalstvo k uporu. Zato so jih pristojne oblasti pozvale, naj nemudoma zapuste grško prestolnico.
Letake, o katerih govori uradni komunike, je podpisal voditelj venizelistične stranke, bivši ministrski predsednik Sofu-lis. Takoj, ko so se pojavili, so oblasti odredile energične ukrepe, da morebitne nemire v kali zaduše številni opez clonalci so bili aretirani. Nekaj aretlrancev je zaprtih v atenskih zaporih, večji del pa so jih internirali na posameznih otokih
Vse kaže. da Ima stvar mnogo resnejše ozadje, kakor bi se dalo sklepati po uradnem komunikeju. Vlada je izdala na delavstvo poseben proglas, v katerem ga poziva, naj podpira sedanji režim. Nedavno osnovani delavski bataljoni so objavili proglas, v katerem zagotavljajo, da bodo v potrebi tudi s skrajnimi žrtvami branili režim Metaxa?a, ki je pokazal razumevanje za delavske težnje. Delavstvo ne bo
dopustilo nobene akcije proti nacionalni, socialni in delovni politiki vlade. Opazilo se je, da je ime) ministrski predsednik Me-taxas dclge konference z državnim pod-tajnikom za javno varnost. Po teh konferencah, ki so bile posvečene izključno položaju v notranjosti države, je bila odrejena alarmna pripravljenost vojske.
Zarota proti kralju in Metaxasu ?
Sofija, 25. jan. br Današnji listi objavljajo senzacionalne vesti, da so v Atenah odkrili zaroto proti kralju In ministrskemu predsedniku Metaxasu. Na čelu zarote je bil bivši policijski direktor Polihronopu-los, ki je bil ob zadnji spremembi režima v Grčiji odstavi »en in Interniran na otoku Santos. Zarotniki so nameravali ubiti kralja in ministrskega predsednika ob priliki kake večje svečanosti. Svoj načrt so nameravali izvršiti v katedrali ob poroki prestolonaslednika, policija pa jim je v zad-n;em trenutku prišla na sled in je to preprečila.
Zasedanje rajhstaga
Dne 30. januarja bo vodja rajha Hitler podal v rajhstagu pregled nemške notranje in zunanje politike
Berlin, 25. januarja b Navzlic nasprotujočim si vestem se po iniormacijah iz zanesljivega vira potrjuje prvotna vest, da bo obletnica prevzema oblasti po Htlerju dne 30 januarja proslavljena s svečanim priložnostnim zasedanjem rajhstaga Odločitev, ali bo letošnje zasedanje prav na dan 30 januarja, sicer še ni padla dasi so poslanci že prejeli pismena vabila na zasedanje. ker se namreč istega dne sestane na sejo tudi nemška vlada Kaj bo tvorilo dnevni red zasedanja
rajhstaga. še vedno ni povsem znano, zato so o tem mogoča samo ugibanja Vsekakor pa je že sedaj znano, da ustavna vprašanj* n vprašan ie morebitne nove razporeditve resorov v vladi ne prihajajo v poštev Nadalje je gotovo, da bo glavni govornik v rajhstagu Hitler, ki bo podal pregled nemške notranje in zunanje politike Na splošno pa v Berlinu ne pričakujejo v tej zvezi nobenih senzacionalnih napovedi, kakor se je o tem še nedavno pisalo
Republikanci umaknili svoje čete lz Teruela .
Razvrstili jih bodo na gorskih postojankah v polkrogu
okrog mesta
Barcelona, 25. jan- o. Kakor poročajo s teruelsike fronte, je republikansko poveljstvo sklenilo umakniti vse čete iz Teruela in jih razpostaviti na novih postojankah. v polkrogu po hribovju okreg mesta. Republikan?ki voditelji menijo, da ta umik ne bo imel nikakih moralnih političnih posledic. Republikanska ofenziva proti Teruelu je imela sploh le namen, onemogočiti generalu Francu . njegovo pred tedni zasnovano veliko ofenzivo, kar se je republikancem tudi posrečilo.
Med tem se borbe na fronti nadaljujejo. V pretekli noči so nacionalisti zavzeli nove strateško pomembne postojanke pri E1 Muletonu.
Salamanca, 25. jan. AA. Poluradno poročajo, da potekajo boji pri Teruelu še vedno zelo ogorčeno. Odpor republikanskih
, čet polagoma popušča zaradi hudega pritiska nacionalistov. Protinapadi republikanskih čet so že zelo redki. V bitki, ki ie trajala 40 dni, so nacionalisti ujeli 5.000 rdečih vojakov, med njimi tudi veliko število oficirjev Razen tega so nacionalisti našli na bojišču mnogo orožja in so pri tej priliki zaplenili tudi več letal. Skupne izgube rdečih cenijo na 30.000 mrtvih in ranjenih. Poleg tega potrjujejo, da narašča očitno z vsakim dnem bojna sila nacionalnih čet, zlasti letalstva in vojne mornarice. Vojne ladje rdečih si ne upajo več na odprto morje. Danes je nacionalno letalstvo bombardiralo sovražne postojanke na teruelskem bojišču. V odseku Villastar. jugozapadno od Teruela, so nacionalistična letata uničila večje število republikanskih enot.
Nenavaden nebesni pojav
Izredno močan severni sij je sinoči alarmiral ves zapadni del Jugoslavije in tudi Avstrijo
Ljubljana, 25. jan.
Nocoj proti 10. uri smo bili od nekega svojega naročnika, ki se je ravnokar pripeljal z vlakom z Gorenjske, telefonične opozorjeni, da gori na Pokljuki Sij je tako velik da mora goreti ogromen kom plfks gozda ker b: «amo požar kake stav be ne da) takega odseva Razume «e. dr smo takoi skušal- zbrati pod robne i še ln formacije, čeprav i® bilo to zaradi pozm ure, ko telefoni ne poslujejo več, zelo težko. Med tem pa so že začele prijahati v
redakcijo nove alarmantne vestL Klical nas je najprej Zagreb in vprašal, kje na Gorenjskem je tako ogromen požar da ga vidijo celo v Zagrebu Sledil je Sušak, kjer so tudi videli s severne strani rdečkasto violični odsev, iz katerega so sklepali, da te nekje v Sloveniji nastal« požarna katastrofa Ta kmalu se j« Izkazalo da vidi-|o sllčen odsev na nairazMčnejših straneh eele v Splitu. Dubrovniku in ob ostalem Jadranu, povsod s severne strani Tudi Maribor se je javil z vprašanjem, če Se
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—% Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefon 8122. 3123. 3124. 3125 3126 Maribor, Grajski trg St_ 7, telefon St 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon št 65
Rokopisi se oe vračajo
ja utegnila spremeniti svoje stališče Predvsem pa bi mora'a Italija opustiti protian-gleško propagando in pokazati še naprej dobro voljo tudi v Španiji, kjer se je na nrimer ,ri Teruelu že izkazalo, da se bojev niso več udeležili italijanski vojaki
Eden in Delbos se bosta seveda kolikor mogoče natančno porazgovorila tudi z novim nimunskim zunanjim ministrom Mice-scom da se informirata o težnnh rumun-ske zunanje politike po spremembi režima.
Cdenovi razgovori v Parizu
Pariz, 25. jan. o. Angleški zunanji minister Eden in lord Cramborn sta v pretekli noči prispela v Pariz Dopoldne in popoldne sta imela več razgovorov z ministrskim predsednikom Ohautempsom ln zunanjim ministrom Dfibosom. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, so na teh sestankih govorili: 1 O položaju židovske manjšine v Rumuniji. 2. O morebitni izjavi v obrambo DruStva narodov glerl® na namerp nekaterih manjših sil.
)d zahtevajo ukinitev določb o sankcijah. S. O odnošajih Anglije in Francije do Italije.
Dnevni red zasedanja sveta DN
Ženeva, 25. jan. AA Prva seja 100 zasedanja sveta DN bo jutri ob 11 pod predsedstvom državnega podtajnika iranskega ministrstva Mustafe Adle Seje. ki bo po dosedanji praksi v glavnem tajna, se bo udeležilo 7 zunanjih ministrov Splošno prevladuje mnenje, da bo zasedanje sveta DN kratko, morda se bo končalo že v soboto
Dnevni red obsega 26 točk. Svet DN bo med drugim razpravljal o poročilu finančnega in gospodarskega odbora o vprašanju surovin, o ukinitvi valutne kontrole in o kontingentih in demografskih vprašanjih. Nadalje ima že od oktobra lanskega leta od Društva narodov nalogo, da izdela načrt za mednarodno podporo političnim beguncem Razen tega bo razpravljal o načelih pakta DN in o pripombah turške vlade glede modusa pri prvih volitvah v Aleksandretti.
Odbor osemindvajsetih, ld mu predseduje belgijski zastopnik in ki bo razpravljal o izvaianiu načel pakta DN, se bo sestal v ponedeljek 31. januarja.
Imamo poročilo o kakem požaru, ker vidijo močan odsev v zapadni smeri, daleč tam nekje na Karavankah.
Najmogočnejša slika se je nudila Jeseničanom, ki so že okrog 20. videli preko Golice močan rdeče-vijoličast žar. Mislili so najprej, da je nekje na Koroškem silen požar. Ko pa so telefonično vprašali Podro-ščico, so jim ta povedali, da se tudi pri njih vidi ta svit, da pa so oni mislili, da gori nekje na jugoslovenski strani in da so ravno hoteli tudi sami vprašati, kaj in kako.
Vesti z Dunaja pravijo ,da so sličen pojav opazili tudi v mnogih avstrijskih in južno-nemških krajih Javili so se tudi še neka-te-i slovenski kraji, dočim iz Ljubljane same zaradi meglenega vremena sij ni bil viden Pač pa so ga opazili v nekaterih okoliških krajih, med drugim v Rožni dolini.
2e takoj po prvih vesteh je bilo jasno, da k sreči ne gre za nikako požarno katastrofo, temveč za nebesni pojav, za tako zvani severni sij ali polarno luč Ta pojav je v naših krajih razmeroma redek, v severnih f okrajinah pa mnogo bolj pogost in prav na severu že skoraj nekaj vsakdanjega. zlasti zdaj, ko vlada tamkaj šestmesečna polarna noč. Vsekakor pa je moral biti nocojšnji severni sij po svoji ja-kosti in izrazitosti prav iziemen, da je lahko povzročil toliko alarma Vznemirjenje, ki se je zaradi tega nenavadnega, a naravnega nebesnega pojava sem pa tja polastilo ljudi, je seveda popolnoma neutemeljeno.
Gre S Ciano obišče Bukarešto
Bukarešta> 25. jan. br. V poučenih krosih zatrjuj jo. da bo italijanski zunanji minister grof Ciano 1 februarja uradno obiskal ru-munsko prestolnico. Pri tej priliki bo razpravljal z rumunekimi državniki med drugim tudi o obnovi rumunsko-italijaa«kega pakta, ki je obstojal do 1. 1926. ki pa pozneje ni bil več podaljšan. Kmalu zatem bo obiskal Bukarešto marša! Balbo. Njagov obisk bo v zvezi s pogajanji o dobavi rumuaske nafta za italijanske vojaške potrebe. Italiia želi sodelovati v rumunski ind<«triji nafte in namerava v to svrho investirati 300 milijonov lir da bi se izkoriščanje rumunskih vrelcev čim bolj pospešilo.
Trgovinski sporazum London-Washington
London, 25 januarja, b. Trgovinski minister Stanley je v svojem govoru v Li-verpoolu z velikim poudarkom opozoril na pomeai predstoječih trgovinskih pogar jan j med Veliko Britanijo in Zedinjeniini državami Severne Amerike. Sklenitev trgovinskega sporazuma bo Imela tudi velik političen pomen Zato sta obe vladi prepričani, da bo novi trgovinski sporazum koristil ne samo njima dvema, temveč tudi vsemu ostalemu svetu Anglija bo imela priliko, da v pogajanjih z Ze-dinjenimi državami dokaže, da je z dobro voljo mogoče odstraniti vse ovire.
Nesreča čsL vojaškega letala
Praga, 25, jan. br. Na poletu iz Prage v Brno je dopoldne vojaško letalo v katerem sta bila dva oficirja in mehanik, zašlo v silen snežni metež. tako da je moralo zasilno pristati. Pri pristajanju na neugodnih tleh se je letalo zadelo ob drevo, zaradi česar je treščilo na zemljo se vnelo in zgorelo. Vsi trije člani posadke so oa-šli smrt v plamenih.
Nova angleška
prometna letala
London, 25. jan. br. Angleška letalska družba je danes preizkusila svoja nova letala. ki eo jih zgradili v Angliji po načrtih nekega francoskega imienjena Letala so nravi zračni oraki. Razpetina kril meri 42 m. V letalih je prostora za 7 flanov posidke in 42 potnikov Razen tega «o » Malu mo-damo opremljena kuhinja *alon za kadil 00. čitalnice ta Igralnim Letala Imajo po šest moten-jev. *$ak po l.OOn konjskih sIL Namenjena se za promet med Anglijo ia angleškimi kolonijami.
=— 2 ■■ Beležke
Plodno In koristno delo jugoslovenskega Sokola
Ekspoze ministra za telesno vzgojo v finančnem odboru narodne skupščine — Razprava se bliža koncu
Oton Župančič —
častni meščan Ljubljane
Soglasen sklep ljubljanskega mestnega sveta — Mestna hranilnica se namerava odreči zaščiti — Tekoče zadeve
Beograd, 25. jan. p. Finančni odbor narodne skupščine je razpravljal aanes o proračunu irmusustva za teiesno vzgojo.
Minister dr. Mileuč je podal aaijši eKspo-ze, v katerem je med drugim izvajal:
Prediog proračuna ministrstva za telesno vzgojo za	je minimalen izraz nalog, ki jih ima to ministrstvo. Nezadosten je, saj znaša komaj l»,So4.525 Din. Zakon o obvezni telesni vzgoji z dne 2. februarja 1H34 je ministrstvo v teku tega proračunskega leta zaceio uresničevati. S pomočjo ministrstva za vojsko in mornarico je aoiočiio devet strokovnih referentov po vseh banovinah. Organizirati je trepa sedaj še ouseke, izučili učitelje in zagotoviti igrišča tn telovadnice, ul uod-ijenih poročil navedem, da se je v jiinh banovinah že organiziralo okoli LCOO >raz-mških tečajev. Dalje je ministrstvo priredilo tudi več kratkih tečajev za izučitev učiteljev za obvezno telesno vzgojo. Doslej je šlo skozi te tečaje okoli 500 učiteljev, med njimi kakih 100 iz mest in 400 s k> deželja, V večini evropskih držav, zlasti v Nemčiji. Italiji, Poljski, Češkoslovaški, Ra-muniji, Avstriji itd., delajo forsirano v raznih oblikah. Truditi se moramo, da v tem pogiedu ne zaostanemo drugimi narodi, zal da ministrstvo rti imelo večjih kreditov za te namena, ker bi drugače mogio v Vžtem času izuriti v svoji šou že več učiteljev za obvezno telesno vzgojo.
Ministrstvo je v zimski sezoni organiziralo tudi smučarske tečaje, od katerih na se dva že začela, drugi se bodo pa žq vršil'. v raznih središčih države.
Sokolstvo je od ieta 1929. pomembno napredovalo in stopa dalje po poti, ki jo je ziinsala sokolska Petrova petletka. Njegovo vsestransko delo je treba posebno pohvaliti. Sokolstvo, čigar član sem tudi jaz in ki ga kot pristojni minister posebno cenim zaradi dobro izvršenih nalog, prihaja zdaj že v najbolj oddaljene vasi. S svojim vsestranskim in raznovrstnim delom za duhovno in teiesno, nacionalno in državljansko vzgojo vrši ta splošna narodna organizacija tako koristno in plodovito dedovanje, da jo moramo vsi, posebno pa pristojno ministrstvo, podpreti pri izvajanju važnega dela, kakor je želel pokojni Viteški kralj Aleksander L Zedinitelj, ki je počastil Sokolstvo z najvišjim priznanjem, ko mu je postavil svojega prvorojenca za starešino. Pri tej priložnosti moram poudariti posebno zidanje sokolskih domov v vseh krajih države. To delo prinaša 8 seboj velike težkoče z gmotne strani. Ministrstvo za telesno vzgojo pomaga premagati te gmotne težkoče in Sokolski sa-vez stori iz dotacij, ki jih dobi preko ministrstva za telesno vzgojo, vse, kar je v njegovih močeh, da se to izvrši in da se sredstva porabijo za šolanje in izurjenje sokolskih delavcev. Pri tem delu sodelujejo tudi banovine in občine v svojo in na-roano korist.
Drugi činitelj zasebne pobude je tisto, kar imenujemo šport in kar je v naši državi tako dobro organizirano v Savezu športnih savezov kraljevine Jugoslavije in v Jugoslovenskem olimpijskem odboru. V športu so vse panoge potrebne in na svoj način koristne, če športniki strokovno delujejo. Da se ta strokovnost in viteštvr. čim bolj gojita, je potrebno, da tudi država podpre to zasebno pobudo.
Gasilstvo, ki se je rodilo že pred pol stoletja v dravski, savski in delu dunavske banovine, nadaljuje svoje človekoljubno in socialno delo v polnem obsegu. Tudi po drugih krajih naše domovine se organizacija prostovoljnega gasilstva širi in bo koristno služba domovini in narodu.
Sedanji proračunski predlog je sicer povečan za 6 milijonov 100.000 din, vendar
Pod naslovom »Zakon o učnih knjigah spremenjen« poroča »Slovenec«, da je prosvetno ministrstvo sedaj na podlagi pooblastila iz finančnega zakona izdelalo načrt za spremembo tega zakona. Zakon torej še ni spremenjen, temveč se sprememba še le pripravlja. Dosedaj je v smislu čl. 1. zakona o učnih knjigah od 27. septembra 1929. imela država izključno pravico izdajanja učnih knjig za vse narodne in srednje šole. Kakor poroča »Slovenec«, bi se naj smeli v bodoče poleg državnih izdaj za vsak predmet izdati po priporočilu Glavnega prosvetnega sveta in po odobritvi prosvetnega ministra tudi po dve zasebni izdaji. V smislu čl. 2 zakona o učbenikih predpisuje minister prosvete vsako četrto leto natečaj za Izdelavo najboljše učne knjige za vsak predmet. »Slovenec« pravi da bo ta določba za dravsko banovino dopolnjena v toliko, da bo za slovenske šole razpisan poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovenske književnosti, kar je bilo v ostalem mogoče tudi na podlagi starega besedila zakona.
Kot poseben uspeh revizije zakona o učbenikih navaja isti list, da bodo učne knjige v dravski banovini imele slovensko besedilo, o čemur sigurno ni bilo dvoma tudi takrat, ko so ministri avtoritativnega režima gg. Živkovič, dr. Korošec in Maksimovič 1. 1929. izdali zakon o učbenikih Nekoliko nerazumljiva je navedba, da se bodo »te iste knjige« torej učbeniki s slovenskim besedilom, mogle uporabljati s srbsko-hrvatskim besedilom tudi v drugih krajih. Vendar bo moral minister prosvete dati posebej dovoljenje za prevajanja.
Tz vseh teh 'nformacij Izhaja, da bo tudi v bodočp r :n'statvo razpisovalo natečaje za držsvne izdaje učnih kniig za vse predmete. Fna taka državna izdaja bo za predmet »narodni jezik in jugoslovenska kn"ževnost" -»os^bej raznisana za slovenske šole V kolikor bodo državne izdaje učnih kniig v s^bn-hrvatskem jeziku, se bodo v slovenskih Šolah po odobrenju ministra prosvete ti učbeniki lahko uporabljali v slovenskem prevodu. Po]pfr državnih izda i bosta ako bo to rriporočil Glavni prosvetni svret. ^nvollpni 'z v?r '-egft nrertr^pt?) tudi no dve ^ri^a^ni '?daji se-•~<?da za c«lo drJNvo fte bi »den !7r-ied
-^eohn^b manuf^rl^tfiv '■a ^asphue izdfip
1 napi^n v slovenščini in bil po nripp-.
"'"u Glavneira prosvetnega sveta, odo-• od ministra prosvete, potem se bo uporabljati ta učbenik v vseh slo-
ne bo zadoščal za izvedbo vseh nalog, zato mi bo v čast, kadar bo prišel čas, da vam predložim amandmane. s katerimi bi ij.polnil sliko delovanja tega ministrstva v prihodnjem proračunskem lecu Organizacijski in propagandni izdatki tega ministrstva znašajo 4,708.109 din. Večina povečanja gre za ureditev telovadnic, za zidavo in popravilo domov športnih, telovadnih in viteških organizacij. Gasilski zvezi se na podlagi čl. 86 in 78 zakona o organizaciji gasilstva tudi letos podeli 600.000 Din. Znesek 6 milijonov Din (?) je v proračunu za odhod našega Sokolstva na vsesokolski zlet v Pragi. Celotni znesek proračunskega predloga za 1938/39 znaša 18,864 685 din in je za 6,100.000 din večji od lanskega. To povišanje je glede na naloge, ki jih ima ministrstvo izvesti, majhno, zato prosim finančni odbor, da ga sprejme s prepričanjem, da bo efekt vsega proračuna podrejenega ministrstva mnogo večji, kakor kažejo številke.
Ekspoze ministra za telesno vzgojo dr. Vjekoslava Miletiča je večina finančnega odbora sprejela z viharnim ploskanjem.
Govor posl. Prekorška
K razpravi o proračunu se je med drugim oglasil tudi narodni poslanec Ivan Prekoršek V svojem govoru je opozoril predvsem na izjavo, ki jo je minister podal v svojem ekspozeju o Sokolstvu, kateremu je izrekel vse priznanje za njegovo prizadevanje, da bi se širši sloji naroda ne vzgajali le telesno, nego tudi moralno in v nacionalnem duhu. Jugoslovenska sokolska organizacija je bila zmerom jugoslovensko orientirana Sokolstvo se nikoli ni naslanjalo na kakšno politično oporo ali politično stranko Pri Sokolstvu tega ni bilo nikoli, tega tudi danes ni in nikoli ne bo. Minister se je ob prilik svojega bivanja v Sloveniji lahko sam prepričal, da je tak položaj tudi pri Sokolstvu v dravski banovini Po svojih stikih s sokol-skimi voditelji je lahko sam ocenil nacionalno in moralno vrednost našega Sokolstva na tem izpostavljenem ozemlju. V dobi germanizacije ko ie avstrijski šolski režim v Sloveniji zgradil okoli 50 šulve-rajnskih šol za potujčevanje dece. je bila sokolska organizacija ona naša opora, v kateri so se zbirale nacionalne sile in se je visoko dvigala zastava resnične nacionalne revolucije.
Proračun za te!e=no vzgojo naroda je bil
sprejet z večino glasov.
Popoldanska šefa
Popoldansko sejo je otvoril predsednik Rajakovič ob netih popoldne. Seii prisostvuje finančni minister Dušan Letiea. Tainik Kazimirovič je prečital zapisnik prošnje seje. nakar je dobil be«pdo finančni minister in govoril o proračunskem predlogu rezervnih kreditov O t?m predlogu je govoril poslainec Voia Lazič f proti), nakar ie bil predlog sprejeit z večino glasov Nato so razpravljali o predlogu proračunskih dohodkov za leto 19B8/39 Finančni miimister Dušan Letiea ie dal obširno poiasnilo s statističnimi podatki. O pr^dlomi eta govorila posl. Voia Lazič (proti) in Mita Dimitrijevič (proti). R narava t=e nadaljuje.
Kakor vse kaže. bo finančni odbor že do konca tega tedna dovršil razpravo o proračunu in finančnem zakonu.
Oblikovani poslanci
Beograd. 25. jan. A A. S kraljevim ukazom so odlikovani poslanci Borivoie Djurič. Svetovat Tasič in inž. Nikola Kabalim z redom sv. Save 3 stopnje in poslanec Svetolik Stankovjč z redom Belega orla 5. stopnje.
venskih šolah v slovenskem originalu v srbo-hrvatskih pa v prevodu, odobrenem po ministrstvu prosvete.
Kakor je videti, so odredbe za spremembo zakona o učbenikih dokaj komplicirane in prav za prav v bistvu ni ?sar ne spremenijo. Načelo monopola ostane. Še manj bodo spremenile v praksi, ker je sigurno. da bo prosvetna uprava gledala na to. da se v državnih šolah uporabljajo predvsem knjige državne izdaje Izdajanje privatnih učbenikov bo Laradi ^ega zelo tvegan posel. Pozabiti tudi ne smemo, da je prav tako sedaj na dnevnem redu tudi načrt o ureditvi državne tiskarne, ki predvideva monopolizacijo učbenikov. Gre torej za dva sporedna načrta, ki si drug drugemu nasprotujeta Zahteva naše javnosti, in to ne le slovenske, je bila že davno. da se zakon o učnih knjigah podvrže temeljiti reviziji, ne pa priložnostnemu krparenju, s katerim ne bo n:česar doseženega.
Huždi Aras v Beogradu
Beograd 25 jan. p V pretekli noči se ie med potio v Ženevo ustavil tu turški zunanji minister dr Ruždi Aras. Na železniški postaji ga je sprejel in pozdravil min. pred. sednik dir Stoiadinovič. Oba državnika sta imela na postaji daljši razgovor Dr. Stoja-dinovič je ostal v družbi dr. Ruždi Arasa do odhoda vlaka.
Dr. štasnpar pozvan v Ameriko
Zagreb. 25. jan. o. Na povabilo s podporo Rockef^llerjevp ustanove ie danes odpotoval v Zedinjenp države bivši generalni inšpektor za ihigieno dr. Andrej Štamoar. Pred kratkim se ie vrnil iz Kitajske, kj?r je leto d.ii organiziral higiensko službo po nalogu Drn^va narodov. V Ameriki bo imel več predavani na raznih univerzah o socialni medicini.
Francoski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 25. jan. o. Francoski poslanik Brugere. ki se mudi v Parizu, bo v četrtek prispe' v Zagreb Obiskal bo uradno zastopnike oblasti in razne kulturne ustanove. V Zagrebu bo osla' <*vs dni
- Premestitev"
' "Beograd" '25;' januarja A A ; Premeščen" ie gozdarsk'"; ''ristav v S." skupini inž,. Viktor Suškovič, - nišaka k banski upravi v Ljubljani.
©mladinski pokret JNS v drugih banovinah
Omladinski pokret Jugoslovenske nacionalne stranke, ki se je začel v Sloveniji i nse tako nepričakovano razmahnik začenja prodirati tudi v druge banovine Poročali smo že o ustanovitvah prvih mia-dinskih organizacij JNS v Bosni in v Beogradu. Kakor je razvidno iz poročil beograjskih listov, je bila v nedeljo ustanovljena tudi mladinska organizacija JNS za oraški srez, ki leži v neposredni bližini Oplenra v siru Sumadije Na ustanovno skupščino se je zbralo preko 300 mladih pristašev strankinega programa. Vsi so pazljivo poslušali govor nar posl dr. Srp-ka Vukanoviča in navdušeno pritrjevali njegovim izvajanjem Izvoljen je bil ^rvi odbor sreske organizacije, ki bo izv?del politično organizacijo jugoslovenske nacionalne mladine v oraškem in drugih srezih Sumadije.
Izjave ministra Letice
Minister za finance Dušan Letica je imel skupno z ministrom za telesno vzgojo naroda shod JRZ v Daruvaru. V svojem govoru je ministeT Letica ' naglasil, da se »JRZ ne omejuje s svoio pol tično organizacijo samo na eno pleme, na en kraj ali vero. nego je splošna narodna organizacija. v kateri je dovoli prostora za Srbe. Hrvate in Slovence, kakor tudi za Cehe in vse ostale državiiane Jugoslavije. IRZ si je izbrala nalašč svoje ime da pokaže, kako j* prava zajednica vseh Jugoslovenov«
Nato je g. minister govoril o političnih svoboščinah in dejal, da »daje režim dr. Stoiadmoviča polno svobodo dogovora in združevanja vsakomur, kdor 1° hoče« Končno je še napovedal, da bo JRZ rešra tudi hrvatsko vprašanje: »Ako je mogla vlada rešiti vsa zunanjepolitična vpraJ-anja in zagotoviti mir na naših državnih meiah. potem bo znala tudi pravilno rešiti naše notranje politično vprašanje«
Malo po prstih
Od časa do časa be'ežimo v »Jutru« intrige zagrebškega »Obzora« proti JNS in zlasti proti jugoslovenskim nacionalistom v Sloveniji. Te intrige so včasih neokusne, včasih pa zabavne, akoravno vse skupai dokazujejo veliko pomanjkanje fantazije njihovega avtorja, kar je najbrž pripisati dejstvu, da tudi mimo n'ega čas ni neopazno šel. Zato smo napram zagrebškemu starini vedno jako prizanesljivi. Danes pa ga moramo vendarle malo poklepati po prstih.
Pred par dnevi smo se pritožili, da je bil neki naš članek sporočen praškim listom v potvorjenem izvlečku, in smo pri tem poudarili. da »Jutro« ni glasilo nobene osebne opozicije. Iz tega našega protesta prot; po-tvorbi je »Obzor« napravil nov falzifikat. Navedel je namreč, da smo mi napisali, da »Jutro« ni glasilo nobene »posebne« opozicije, iz česar seveda takoj sklepa na dale-kosežne posledice m se razpisuje o prelomu med »Jutrom« in Petrom Zivkovičem ter o podobnih stvareh. Nazadnje nas poziva, da odkrito rečemo svojo besedo. Tej želji »Obzora« radi ustrežemo. Odkrito mu povemo, da operacije s falzifikati ne smatramo za dostojen novinarski posel.
Glasilo JRZ o terorju na Hrvatskem
V	»Glasniku JRZ za savsko banovino« čitamo članek o terorju, ki ga izvajajo gospodarske organizacije HSS nad svojimi čiani Seveda prepuščamo vso odgovornost za trditve redakciji »Glasnika«, ki pa ima po svojem položaju že tako dobre zveze, da se lahko prepriča o verodostojnosti svojih informacij »Glasnik« trdi. da v vrstah pristašev HSS ni več govora o kaki svobodi mišlienja ali dogovarjanja: »Med njimi vladata danes samo teror in diktat. In to v vseh mogočih stvareh. Vzemi za primer samo njihovo »Gospodarsko slogo«, ki si je postavila za cilj gospodarski napredek hrvatske vasi Stvarno pa samo šepa za učinkovito državno gospodarsko politiko-k: je z dobrimi trgovinskimi pogodbami dvignila cene poljedelskim proizvodom. Gospodarski sloga samolastno pripisuje ta dvig cen na svoj rovaš Da bt potrdila te svoje »zasluge«, tudi pred kmeti uvaja zelo čudno postopanje Ako žene kak bedni zagorski kmet na seiem svojih 20 puranov, ga ustavi na poti patrulja poverjenikov Gospodarske sloge in ga nažene domov, češ da je že itak preveč puranov na sejmu in da bi s svojim- samo še bolj pritisnil na že itak prenizko ceno. (Ubogemu kmetiču ne preostane drugega, kakor da žene ponoči po skritih stezah in kolovozih svoje purane na sejem Tako spoštujejo v hrvatskem pokretu svobodo dela in akcije.«
Muslimani in katoličani med bosanskimi mačkovci
V	Sarajevu izhaja tednik »Muslinumsi« svijest« kot giasilo muslimanskih pristašev politiko dr. Mačka. V zadnji številki objavlja list na dr. Mačka odprto pismo, ki meče prav značilno luč na enotnost mačkovskega tabora v Bosni. Iz pisma izhaja, d# je pri nedavnih občinskih volitvah v Duvnu, ki se sedaj imenuje Tomi-slavgrad, dobila lista JRZ 212 glasov, do čim je lista HSS ostala z 200 g'asovi v manjšini Prebivalci občine so pi večini katoličani in muslimani, pravoslavnn ie le malo Muslimani, pristaši dv M-ačka, so hoteli skupno s katoličani sestaviti enotno listo HSS. Zahtevali so za sebe tretjino odbornikov, kar pa so katoliški mačkovri odklonili. Vložili so listo HSS. na kateri ni bilo nobenega muslimana Na drugi strani je JRZ vzela na svojo listo večino muslimanov. Razen tega so pristaši HSS v volilni borbi očitali listi JRZ. da je muslimanska lista. Tako se je zgodilo, ds so tudi eni muslimani, ki so pristaši dr Mačka, po večini volili listo JRZ, ki je zaradi tega zmagala, dočim bi ostala v veliki manjšini, če bi pokazali katoliški mačkovci več strpnosti napram svojim muslimanskim somišljenikom.
Odprto pismo na dr. Mačka pravi na koncu: »Volitve v Tomislavgradu (Duvuui so zapustile med muslimani, onstaši dr Ma*ka. nad' vse mučen vti? Razširjajo se med^rtjfrir » vesti is f?' H5^ čMo katoliška Stanka v kateri za muslimane ni prostora. Pri tem pa pozabi ia jo .vod-t g! ji. j HŠSj da brez Pomoči muslimanov ne bod..": j mogli osvojiti niti eno važnejše postojanke ' v Bosni in Hercegovini.«
Ljubljana, dne 25. januarja.
Po skoro dvomesečnem premoru je ljubljanski mestni svet danes popoldne imel zopet svojo redno javno sejo. Najprej se je župan dr. Adlešič spominjal nedavno umrlega primate rja dr Karla Baxe, ki je bil zvest prijatelj Jugoslovenov. zlasti še Slovencev. Nadalje se je spominjal smrti dveh ljubljanskih meščanov, zdravnika dr Ivana Hoglerja in učitelja Ivana Beleta, nato pa smrti pokojnega učitelja in pisatelja Franca Jakliča, bivšega rektorja dr. Alfreda šerka in sodnega svetnika v p. dr. Ivana Modica, ki je več let sodeloval v ljubljanskem mestnem svetu. Mestni svet je stoje posiušal županova spominska izvajanja in se soglasno pridružil njegovemu klicu »Slava!«
Drugi del svojih naznanil Je župan posvetil 60-letnici Otona Župančiča, ki ga je označil za »velikega slovenskega pesnika, barda naših dni. klasika slovenske lirike«. Orisal je na kratko njegovo življenje in njegovo delo ter podčrtal veliko vlogo, ki jo je v obeh igrala in jo igra naša Ljubljana. Ljubljana Župančičeve mladosti ni bila današnja Ljubljana, bila je to Ljubljana druge ere, narodnega prebujenja, ko je zdravi živelj s slovenskega podeželja bolj in bolj izpodrival staro nemškutarijo. Velikemu pesniku se je priljubila ln mu postala domači kraj. Na mnogih mestih se zrcali iz njegove blesteče poezije. Danes, ob velikem žtvljen-skem jubileju, moramo biti Župančiču iz srca hvaležni za vse, kar nam je dal v svojem življenju Lahko pa smo na njega tudi ponosni, ponosni na moža velikana, ki je gradii našo kulturo do najvišjih vrhov umetnosti in tako slovenski narod tesno približal kulturni Evropi.
Zupan je svoj govor končal z željo, naj bi ostal veliki pesnik in umetnik ohranjen naSemu narodu do skrajnih mej našega življenja, in s predlogom, naj mu mestni svet v znak priznanja in zahvale podeli častno meščanstvo. Predlog je bil z viharnim odobravanjem soglasno sprejet	n
Mestna hranilnica
Mestni svet je prešel na dnevni red in rešil najprej celo vrsto manjših finančnih zadev, zlasti naknadnih kreditov in proračunskih virmanov. Mestna občina je dalje prevzela poroštvo za liK vidi tet ni Kredit Mestne hranilnice pri Narodni banki v znesku 85 milijonov dinarjev. Kredit se bo porabil le, ako bo neobhodno potrebno, ker se namerava Mestna hranilnica odreči zaščiti ln začeti izplačevati prav vse vloge. Poroštvo mestne občine je zgolj formlanega značaja, ker po statutu itak jamči občina za vse dolgove Mestne hranilnice. Iz podatkov, ki so bili v utemeljevanju tega predloga navedeni, izhaja; da je Mestna hranilnica v zadnjih letih postopoma oprostila vse hranilne vloge do 40.000 Din. Vlog od 40 do 100 tiso« ima Mestna hranilnica 108 v znesku 71,530.000 Din, preko 100.000 Din pa 181 v znesku 126,659 000 Din. Tudi te bodo v doglednem času vse opro-
Krščansko-socialna »Delavska pravica«, razglablja o kuilturnosti »prosvetnih organizacij slovenskih katoličanov«, ki bodo proslavljale za Vidov da.i 30-letnico obstoja svoje Prosvetne zveze. »Delavska pravica« ugotavlja, da so »šli gotovi gospodje in razdelili katoličane v dve vrsti: v take, ki so pri njih v milosti in v take, ki je nimajo. Sebe smatrajo za najčistejše borce, ki so v sebi premagali že vsa slaba nagn snja k hudemu in so dosegli že tako popolno zmago nad samimi seboj, da morejo izbirati za. sebe izvoljeni kader .ki se je odpovadal bistveni osobini vsakega človeka, svojemu lastnemu razmišljanju. Svoje mijence smatrajo za sto odstotne kristjanje med^ Štirimi očmi pa si hinavsko mežikajo: o jaši so fa-lotje! V drugo vrsto spada io oni. ki žive iz lastnega iedra. Seveda morajo to delati po svojih lastnih načinih, ki iih prva vreta v času discipline proglaša za krivoverna načela. na ljudi same pa gleda z največjo skep-so. japeto«tjo in celo z mržnjo. Kdor ne trobi v niihov rog, kdor ima take pomisleke glede njihovih direktiv, kdor hoče braniti najbolj tem?lino .svobodo Človekovega odločevanja in izbiranja oseb. ki nai pomagajo pri uresničenju kakega programa,
Italijanski prekooce-anski polet usjtel
Rim, 25. jan. br. Italijanski letalci, med njimi Mussolinijev sin Bruno, ki so včeraj krenili na polet preko južnega Atlantika v Brazilijo, se že bližajo svojemu cilju Popoldne so že dosegli brazilsk- otok Fernan-do Noronha. odkoder so krenili naravnost proti Riu de Janeiru. Tam jih pričakujejo v večernih urah in iim pripravljajo slavnosten sprejem.
Velika poštna tatvina v Osjeku
Osjek, 25. jan. o. V Osjeku Je bila snoči okradena pošta za 437.000 Din. Neznanec se je vtihotapil v poštni voz, ki je vozil vso dnevno pošto iz dolnjega mesta na glavno poŠto v gornlem mestu, in se polastil denarne vreče. Poštar ln voznik sta med potjo čula, kako so se vrata voza zaprla, ln sta voz takoj ustavila. Voznik se je še pognal za neznancem, ki pa mu je uspelo pobegniti Policija tatu doslej še ni izsledila Tat je moral imeti na razpolago ključ s katerim je odprl vrata voza, ki so imela verthaimsko ključavnico.
Napredovanje
Beograd, 25. jan. p Napredovali so na drž, sredn ji tehniftki šoli v Ljubljani v 9 pol s4c. prof Boris Jaklič, na drž. tekstilni ' šoli v Kranju v 6. J>ol. vršilec dolžnosti direktorja inž. Fran jo Hočevar, v '8 pol sk. strokovni učitelj Maks Strupf-ea. pri rudarskem poglavarstvu v Ljubljani dosedanji inšpektor Ivan Cemliga za j pomožnega tajnika v 6. pol. skupini.
ščene, tako da bo potem lahko Mestna hranilnica zopet tudi Izdajala večja bi dolgoročna posojila iz novih vlog, ki vedno naraščajo.	«
Razne drobne zadeve
Na predlog poročevalca obrtno-inetu-strijskega odbora Miroslava Zupana Je mestni svet rešil 12 prošenj za gostilne, bufete, kavarne in restavracije ter za prenose teh obrtov, deloma ugodno, deloma neugodno. Izdal je tudi dovolilo za obrt avtoizvoščka Čolnarju Ivanu. Na poročilo načelnika gradbenega odbora dr. Steleta je bilo rešenih več parcelacij.
Soglasno je bil odo-bren pravilnik o občinski spominski knjigi. Posamezni oddelki magistrata bodo dolžini, da vsak mesec predlože podatke o vseh važnejših dogodkih v ljubljanski mestni občini, ki naj bi se zabeležili v to spominsko knjigo. Odobrena so bila tudi nekatera preimenovanja ulic na periferiji mesta. Zavrnjena je bila pritožba tvrdke Dukič proti plačilnemu nalogu trošarinskega urar da za plačilo 26.059 Din uvoznine na po-sipni materija!.
Rešenih je bilo več prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. Nadalje so bili Izvoljeni v mestno disciplinsko sodišče I. stopnje kot člana m. s. Wester tn Mašič, kot namestnika Krainjc in Vider, v mestno disciplinsko sodišče n. stopnje pa kot člana dr. Kamušič in dr. Ažman, kot nfu-mestnika pa dr. Korun in Osana.
Predlogi in resolucije
M. s. Kralj tn Likar sta vložila resotu-cijo, v kateri opozarjata, da se izdeluje nova tarifa za prevoz blaga. Ako se uveljavijo nameravani ukrepi, bo zopeft hudo udarjena Slovenija, zlasti njena industrija in njeni konzumenti. Mestni svet naj zato posreduje pri prometnem ministrstvu, da se vpoštevajo prt sestavi nove železniške blagovne tarife industrijski in prehranjevalni interesi Slovenije. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
M. s. Osana je vložil interpelacijo glede nezadostnih prostorov davčne uprave za mesto Ljubljano na Vodnikovem trgu. Tudi novo osnovana davčna uprava H. za mesto Ljbutoljana še ni mogla pričeti poslovati, ker ni mogla dobiti primernih prostorov. 2upan naj zato posreduje pri finančnem ministrstva!, da se zgradi v Ljubljani novo uradno poslopje za obe davčni upravi za mesto in za davčno upravo za ljubljansko okolico, ki ima sedaj tudi pomanjkljive prostore, župan dr. Adlešič je" izjavil, da bo v smishi predlo-žene interpelacije posredoval na pristojnih mestih.
M. s. Likar in Kralj sta vložila interpelacijo na župana, ali hoče opozoriti pristojna mesta na nevarnost, ki preti ti-sliarski obrti z novo nameravano uredbo o državni tiskarni, župan je izjavil, da je pripravljen tudi v tem pogledu posredovati pri odločilnih faktorjih.
S tem je bila javna seja končana. Sledila ji je tajna, na kateri so rešili več personalnih zadev mestnih uslužbencev.
je popolnoma Izgubil zaupanje zastopnikov mehanične discipline, tiste discipline, ki je postala namesto vse prežemajoče moči ideje naravnost program vsakdanjega dela. Ce bi se kaka podrejena edinica drznila povabiti kakega takega človeka, ki Lma do vsega javnega življenia svoje samostojno stališča, pa nič manj krščansko, je že v nevarnosti. V svoji licermerski dvoličnosti vam med štirimi stenami povedo, da temu ali onemu ne dovolijo govoriti v naših organizacijah. Ia č» se kdo dvigne in nastopi proti temu za poštenost in resnično bratstvo med kristjani' proti oboževanju gole discipline im za svobodni razmah katoliške aktivnosti, pade na njegovo glavo kletev ,da ie njegovo delo v organizaciji—komunistično razdiranjs, oa. sam pa komunistični eksponent«.
Naša javnost mora biti krščanskim socialistom v njihovi težki borbi hvaležna za eno: iz izkušeni- ki so jih doživeli na svoji lastni koži, potrjujejo, kako nepošteno in neiskreno je tisto farizeistivo, zavoljo katerega so se napredni Slovenci vedno tako dosledno in za ceno najtežjih žrtev borili proti zlorabi vera in cerkve v našem javnem in zasebnem življenju.
Vsa mesta v sodni službi so zasedena
Beograd. 25. jan. AA. Ker so v resoru pravosodnega ministrstva vsa mesta zasedena, ne sprejemajo vsč prošenj za namestitev in se tudi že poslane prošnje ne bodo vpošte-vale.
Vremenska napoved
ZemunSko vremensko por<>čilo: Nad severno Evropo je dokaj globoka depresija, ki se širi proti britanskim otokom v Francijo, proti zahodni Evrcpi, črnemu morju ln južni Evropi, ter povzroča ponekod na Angleškem in Poljskem dež, v Rusiji pa sneg z dožjem. Nad srednjo Evropo je visok pritisk, ki počasi popušča, vendar pa ohranja še pretežno jasno vreme. Toplota je skoraj v vsej Evropi padla povprečno za 2 stopnji, v Jugoslaviji je jasmo na Primorju in v zahodnih krajih, delno oblačno sredi države in v severnih krajih, popolnoma oblačno na vzhodu, kjer je tudi nekoliko deževalo. Toplota Je v vsej državi nekoliko padla.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi z nekoliko dežja ponekod. Toplota brez posebnih sprememb.
Zagrebška: Stalno, po večini vedro, zjutraj megleno, podnevi toplo, ponoči zmerno hladno vreme. Lopo vreme bo bržkone trajalo Se nekaj časa.
Dunajska: V Južnih Alpah Se vedno spremenljivo, po večini oblačno, y sspio6-»em ca brez večje sjgre©edivbe!,y '
Priprave spremenil!*© zakona o učbenikih
Grenka spoznanja krščanskih ssdakev
>JUTRO< BL 2&
Sreda, 26. T. 1938.

Kakor smo poročali, se hoče tudi Zveza kulturnih društev v LJnbljani, H združuje 880 slovenskih prosvetnih organizacij napretae smeri oddolžiti pesniku Otonu Župančiču ob njegovi šestdesetletnici s posebno spomenico, ld naj pričuje o hvaležnosti prosvetnih delavcev med našim ljudstvom nasproti predstavitelju slovenske književnosti. Besedilo spomenice smo objavili v nedeljo. Podpisali »o jo poleg predsednika ravnatelja Frana Jerana vsi člani osrednjega odbora. Osnutek za opremo je bil poverjen s 11 kar ju-grafika Eutu Justinu, kl je tudi sam izvršil glavno listino z besedilom. Grafični list je napravljen s tušem in v okvarelu v slogu stare renesančne listine. Spomenica je opremljena z raznimi okraski, pergament je pritrjen s šestimi vozli, ki predstavljajo pesidkovih tast deanienj, položen pa je v krasno mapo iz safijanovega usnja cinobraste barve. Pergament in mapa imata zlato obrezo. Odlično delo je izvrsua
knjigoveznica Jožeta žabjeka v Ljubljani
Zakaj prepoved »malega obmejnega prometa" od Radgone do koroške meje?
Maribor, 25. januarja.
Ob pojavu slinavke in parkljevke, pred nekako več kakor mesecem dni, so avstrijska oblastva sistirala tako zvani »mali obmejni promet« v obmejnem predelu Prek-murja do Radgone. Gre v tem primeru za obojestranski prehod meje na podlagi obmejnih izkaznic, ki jih izstavljajo obmejne občine stanovalcem ob meji in za prenos raznih živil v omejenih količinah brez carine.
Avstrijska oblastva so sedaj razširila *<"e-ljavnost te prepovedi na obmejno področje bivše spodnještajerske pokrajine od Radgone do koroške meje z veljavnostjo od 24. t. m., dočim ni pri tem tangiran koroški del naše zemlje nasproti Avstriji. Ta ukrep povzroča našim obrtnikom in kmetom na meji mnogo škode, še več pa Avstrijcem, ki so zelo navezani na naša živila, ki jih v Avstriji primanjkuje, oziroma so tam mnogo dražja.
Že od decembra naprej so se stalno pojavljale motnje v »malem obmejnem
prometu«, kakor smo že nekajkrat poročali. ko so avstrijska oblastva prepovedala nositi meso iz Jugoslavije preko meje v Avstrijo in utemeljile to svojo prepoved s tem. češ da razsaja pri nas slinavka, o čemer pa niso naši kmetje ničesar vedeli.
To omejevanje prenosa živil se je v teku decembra nadaljevalo in je bil nazadnje dovoljen še samo prenos moke. soli in masla. Sedaj je tudi to zabranjeno.
V avstrijskem obmejnem pasu vlada nad tem ukrepom veliko ogorčenje, zlasti ker se zatrjuje, da je prepoved obrne i nega prometa političnega značaja ter odgovor Avstrije na izgon nekaterih legitimistič-nih agentov iz Jugoslavije ki so delovali pod okriljem nekakšne mariborske »domo vinske fronte«. Seveda je tudi škoda, ki jo trpijo naši obmejni trgovci, obrtniki in kmetje občutljiva. Ravno te dni se sestane na Dunaju mešana komisija, ki naj razpravlja o možnosti revizije trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo.
Srečanje v koroški vasi
Značilen primer potujčevalske vzgoje
Celovec, januarja.
V celovški kotlini leži ob br-gu Krke vasica. v kateri žive sami Slovenci. Niti enega rojenega Nemca ni med mirni Težko preživljajo tod svoje družinice Med hišama ni plotov, hodijo drug k drugemu Sosed je odvisen od soseda. Otroo se brezskrbno shajajo. drug drugega čakajo, da se skurtno gredo drsati.
Tako sem jih srečal v nedeljo, ko so jo mahali skozi domačo vas. Pozdravil sem fantiča, ki me je srečal prvi.
»Kam pa pojdete?«
»Weit!« mi odvrne.
»Ste vi vsi Nemci?« vprašam.
»Ja!«
»Zakaj pa tile, ki gredo za teboj, govorijo slovensko? Ln ti tudi znaš slovensko, vem.«
»Znam ja. znam!«
»Zakaj pa nočeš govoriti?«
»Ker ne smem!«
»Kdo pravi, da ne smeš?«
»Reks!«
»Kdo pa je to, Reks,«
»Naš Oberlehrer!«
»Zakaj mu pa tako pravite?«
»Zato, ker je rekel, da sem tudi jaz., če bom govoril vvindiseh, kakor naš pes, ki mu drma pravimo Reks.«
»A je gospod Oberlehrer vam tudi tako rekel?« se obrnem proti došl- deklici.
»Nam pa nak! Z a tu nak, h' s' naš' mama pa ati Neme'. Pr' nas n'č ni čušov.«
Tako so se mi razodeli otroci in šli dalje svojo pot Uboga mladina! Ali ni v nebo vpijoč greh da učijo otroke slovenskih staršev v tuji šoli. ali v krogu »Jungvolka«, ali v tako zvanem »Kindergartnu«, psovati lastne brate in sestre? Ali je to edini namen nemških otroških vrtcev, ki jih ustanavlja nemški »Heimatbund« v slovenskih kra;:h? Ustanovljene so nainovejše ponemčevainice v Št. I!ju, Glinjah. rožanski Bistrici, Svečah. Št. Jakobu. Dobrli vesi in še drugod. Voditelji in voditeljice so nemškega rodu. Ponekod se morajo celo posluževati tolmačev, drugače se z otroci nc morejo sporazumeti. O delu teh vrtcev pričuje tole lz Sveč: učitelj Zenkl, ki je po rodu Slovenec t Radiš, je rekel nekemu fantu takole: »Vse, kar je slovenskega, moramo ponem-čiti!« O tem učitelju je zanimivo vedeti, da je po neki nemški prireditvi, katero je priredil nemški otroški vrtec v Svečah v Rožu. prosil za bolezenski dopust, ker je baje presilil svoj glas s tamošnjimi otroki. Njegovo prošnjo so predstojniki odobrili ter ga poslali na dopust njegovim staršem na Radiše. Naj se siromaku odpočije grlo!
Kmec čudodelnega zobnega padarja
S £»*sti je izdiral zobe - Studenčnica zoper bolečine
Zagorje, 25. januarja.
Senzacija dolenjskih sejmov zactojeg~a časa je bil hrvatski možic po imenu Petrovič. že s svojim nastopom je zbujal vso pozornost. Navadno se je pripeljal na sejmišče z avtom. Nato je vzel v roke zvonec tn je zvonkljal z vso salo. Ko se je zbral okrog njega krog radovednežev, je i.ačel na široka usta razkladati o svo>ji izvežbanosti v zobozdravniški stroki. V ohlapni hrvatsko-slovenski mešanici je razkladal o hudih bolečinah zavoljo slabih zobov. Nato jc vabil, da vsakomur brez bolečin in popolnoma zastonj izruje trhel zob ali škrbino.
Ko se je javil prvi bolnik, je pristopil
čarodej k njemu s počasnimi, preudarnimi koraki. Levico mu je položil na gla-! vo, palec pa mu je pritisnil na čelo. Vele! je pacientu, naj mu gleda nepremično v oči. pa tudi sam ga je motril z vso vnemo. Nato je mož prav po copernjasko za-momlial nekaj besedi, segel je s praznimi rokami v bolnikova usta, mu res od-| luščil zob ter ga zmagoslavno pokazal ckoli stoječim.
Naš kmet je siromašen in varčen. Ko je bil zob zunaj, je ta ali oni res segel v žep m dal iznajdljivemu zobariu dva ali tri dinarje Mnogi pa so s« tudi kar na lepem izmuznili in so lc v brado zsmom-ljali: »Bog kxna>j«... pa so se izgubili v
gneči. Ugled čarodejnega zobozdravnika je na vsakem sejmu močno narasel in se je okrog moža spletel venec govoric. Ljudje so si začeli pripovedovati, da zna hrvaški »zubar« hipnotizirati, zato lahko izruje vsak zob. Trdili so, da potegne na dan škrbino, pa naj je skrita v čeljusti. Ker je delal zobozdravnikom nelojalno konkurenco, so ga zasledovali orožniki. Zdaj so ga iztaknili v zagorski dolini. Sila zgovorni mož je hodil zadnje dni po gostilnah in lovil paciente. Zoper zobne in ostale bolečine je prodajal kapljice. Znal je tako spretno govoriti, da se mu je trgovina s čudodelnimi kapljicami izredno obnašala. Prodajal je tudi neke knjige z raznovrstnimi navodili Za samo-zdravljenie.
Po aretaciji so preiskali Petrovičevo prtljago. Zaplenili so še okrog 100 stekleničk. Ko so preiskali njegova čudežna zdTavila, so ugotovili, da je to zgolj čista studenčnica, zaradi boljšega pa je čudodelnih pridal v vsako stekleničko nekaj kapljic malignega soka. Tako je pobiral ljudem iz žepa kovače- Vzeli so mu tudi klešče, s katerimi je pulil ljudem škr-bine, če jih ni mogel izruvati s prsti
Podjetni Hrvat, ki je rad strokovnja-ško razlagal svojo metodo, s katero vlači zobe kar s prosto roko, se je znal povzdigovati v oblake. Lahkovernim ljudem je pripovedoval, da je tak način izdiranja zob njegov izum. Treba je najti pravi živec, ki teče po sredi glave. Ce pritisneš nanj prst, in ga nekaj časa tiščiš, živec uspavaš, da popusti, nato lahko zob izru-ješ z lahkoto, brez bolečin. Seveda — je pravil — da se za njegovo zdravilno metodo zanimajo tudi poklicni zobozdravniki in je nekaterim že zaupal svoje zdravilne skrivnosti. V zaporu bo zdaj lahko izpopolnjeval svoje metode in zdravilne izume.
O, ti vžigalniki!
Ljubljana, 25. januarja
V neki dalmatinski točilnici se je odigral naslednji poučni dogodek: Za mizo je sedela družba štirih stalmh gostov ki redi preganjajo večerne ure s kvartanjem. Zraven kadijo kakor Turki. Eden izmed njih, strasten igralec pa tudi strasten kadilec, si je nič hudega sluteč med igro prižgal cigareto z vžgalmkoni. Kei zgled vleče, ie takoj nato ponovil isto niegov sosed. Par trenutkov zatem pristopi k mizi neznan moški, ki je dotlej sedel pri sosednji mizi, mirno žulil četrtinko belega in z zanimanjem opazoval vse štiri kvartopirce.
—	Dovolite, ali bi lahko videl vžigalnik?
—	Zakaj pa? Ali naj vam prižgem cigareto?
—	Ne, tu moja legitimacija, sem finan-car, civilno oblečen. Prosim oba vžigalnika.
Presenečena sta oba lastnika ubogljivo potegnila svoji vžigalni otodji iz žepa. Preoblečeni financar ju je pregledal in ugotovil, da sta vžigalnika na žalost res nežigo-ssna. Začelo se je izpraševanje sem in tjay od kod jima vžigalnika — in tako dalje. Strogi mož finance it: seveda oba vžigalnika zaplenil in si zapisal imeni obeh larinikov.
Konec je tale (in je prav poučen):
Prvi lastnik nežigosanega vžigalnika, železniški upokojenec je bil zdaj obsojen na 900 din. drugi, ki je brez stalnega zaslužka pa na 300 din globe .. Da ste ju čuti, ko sta s kazenskim nalogom v rokah prišla spet v dalmatinsko točilnico! Najprej sta parkrat hudo zaklela, potem pa sta dala vsem koristen nauk:
—	Ljudi božji, vrzite stran nežigostne v žigalnike ali pa jih dajte žigosal'! Pamet je boljše ko žamet!
Družba nedoletnih tafičev _ je kradla po grobovih in mrtvašnicah
Kronika vkmov in podobnih reči, ki jo pašeano vsak dan, postaja zmerom bolj živa priča tega, kaiko je gospodarska beda do knaja razrvala osnove vsakega moralnega reda v ljudeh. Brezdelci in brezdomci, odtrgani od rednega življenja in izkoreninjen Iz družbe, so izgubili zadnjo trohico rešpekta pred vsem, kar eo človeku kdaj narekovali naravni čut ter posvetne in božje postava. Najbolj rnjižilni za ta čas so številni vlomi ▼ zupnišča. cerkve, kapele in tatvine po grobovih — vnebovpijoce znamenje- da so ljudje izgubili svoj stari odnos celo do smrti
Pred dnevi je kriminalni oddelek policijske uprave prejel ovadbo, da eo ponoči neznani storilci obiskali mrtvašnico pri Sv. Krištofu, odtrgali lesene oknice, razbili šipe in ziezK v prostor, katerega poslanstvo je, da nudi poslednjo streho mrtvim tostran groba. Tam so si nabrali za dobršen kup raznih kovinskih predmetov, med drugim železno peč, tri cinkaste krste in nekaj svečnikov in vse skupaj odnesli. Okoliščina, da je bilo v mrtvašnico vlomljeno ponoči, je dajala slutiti, da so bili na delu kakšni starejši preizkušeni rokomavhi, ki ne dajo kdo ve kaj na uro strahov. Koliko presenečenje pa je zavladalo na kriminalnem oddelku' ko je prišlo na dan, da so drzni podvig zasnovali in izvršili sami otroci, med njimi trije bratje, stari 10, 14 in 18 let, ki eo bili v središču mesta doma, im trije njihovi prijatelji odnekod izpod Rožnika, stari 15, 16 in 19 let.
Najstarejše v drižbi je bilo neko dekle.
Sum je padel nanje, ko je podjeten detektiv izvedei da so takoj po izvršenem vlomu prodali neki tvrdki v Kolodvorskem okraju večjo količino cinka, ki so ga dobili od razbitih krst. nato pa še ostalo železje. Prav tam so spravili v denar tudi ves material od železne ograje, ki so jo bili pred vlomom v mrtvašnico sneli na evangelekem pokopališču in ki je bila last Rudolfa Reichla iz Ljubljane, vredna okrog 3000 Din.
Mladi aretirana so dolgo tajiK. da b! bili
imeli opravka s tatvinama v mrtvašnici in na pokopališču. Pri zasliševanju na kriminalnem oddelku so odgovarjali kakor da že imajo šolo in rutino starih vlomilskih tipov za sato. Nazadnje pa so le prišli z resnico na dan in skoraj s ponosom eo pripovedovali o tem, kako dobro so bili organizirani Cez dan eo se razhajali po mestu in predmestjih, da so vsak zase prevotkali in pretipali kje bi ee dalo kaj odnesti 2e dolgo so imeli dobre stike z ljudmi, ki skupljujejo staro želez je in kovine, pa so se specializirali za to panogo. V prejšnjih, normalnih časrih ni bila navada, da bi tatovi odnašali koee železnih ograj, žlebove in podobne reči, pa ai še danes nihče ne daje čez glarvo opravka, da bi jih zaklepal in stražii Kupčija 6 starim želez jem ki je zadnje čače vzcvetela — tudi ta najskromaejša trgovska stroka je prišla do svoje konjunkture samo na račun mrzličnih priprav na novo vojno« ki so dvignile povpraševanje po železu ra drugih kovinah — pa je zavedla prosjaks in siromake, da so začeli staro želez je namesto po smetiščih iskatri tudi po skladiščih, dvoriščih in celo na grobeh. Vsekakor bi bilo prav, da bi policija malo več pozornosti posvetila tudi trgovcem 6 starim želez jem.
Ko bodo na kriminalnem oddelku končali zaslišanje, bodo nepoštene železa rje izročili sodišču. Poboljševalnica se bo na lepem znašla pred kočljivo nalogo, da sprejme v svoje zavetje šest mladih pokvarjencev hkratu. Toda začela se bo bržkone stara pesem: v za vodu ni prostora, fantje in njihova pajda-šica, ki so vsi skupaj temeljilo potrebni najekrbnsjše vzgoje, bodo ostali na prostem, da še malo počakajo na poboljšanje. Eden najgorških madežev na današnjem svetu jo brez dvoma ta, da mlademu človeku ne more nuditi ne dela ne kruha, dokler je še zdrav in dela voljan, a da m-u ne more prožiti niti dobre, smotrne vzgoje, ko pada.
Urbanču prisojenih še šest let
Skupno 31 let robije, kolikor je star
Novo mesto, 25. januarja.
Po 45 dneh zlate svobode se je moral Jože Urbanč, razvpit po svojih precejšnjih pustolovščinah, danes znova zagovarjati pred tričlanskim senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. Durini, obtožnico je pa zastopal državni tožilec Josip Prijatelj.
Obtožnica pravi, da je 31 letni Jože Urbanč posestnikov sin iz Mrtvic, občina Leskovec, srez Krško po begu iz niške kaznilnice, kjer bi moral presedeti 25 let robije, 22. oktobra vlomil pri posestniku Antonu 2abkarju v Križišču in mu ukradel 3 suknjiče, žametaste hlače in klobuk v vrednosti 520 din, v noči od 23. na 24. oktobra je pa vlomil pri posestniku Janezu Kosovanu v Jelšah in mu odnesel 27.000 din gotovine, njegovi hčerki 50 din in sinu Vinku uro z verižico, vredno 300 din. 5. novembra je na svojem domu napadel z nožem brata Franceta in njegovo ženo Ano, ju precej poškodoval in napravil v hiši z razbijanjem tudi 3.000 din škode. Tako je zakrivil dvakrat zločinstvo zoper imovino in dva prestopka zoper življenje in telo po § 181/11 k. z. in prestopek zoper imovino po § 365/1.
K razpravi so privedli Urbanča iz sodnih zaporov trije oboroženi pazniki. Na zatožno klop se je vsedel brezbrižno in z nasmehom na ustnicah, samo pogled iz njegovih majhnih oči je nemirno švigal od enega predmeta na drugega. Na vprašanje predsednika senata, zakaj je pobegnil iz niških zaporov, je odgovoril, da je pobegnil po dolgem premišljevanju o svoji kazni. češ da je prišel do spoznanja, da mora lavno on v Jugoslaviji izdržati v niški kaznilnici 25 let robije, kar se mu zdi povsem krivično. To spoznanje ga je naposled privedlo, da je tvegal beg. ki se mu je tudi posrečil.
Pri nadaljnjem zasliševanju je priznal, da je vzel pri Antonu žabkarju v Križišču tri suknjiče, črne hlače in 140 din gotovine in priznal je tudi, da je pretepal brata Franca in njegovo ženo Ano in sicer zaradi tega, ker sta grdo ravnala z njegovo pokojno materjo. Odločno je pa zanikal tatvino 27.000 din na škodo posestnika Janeza Kosovana v Jelšah in je skušal sodniku pojasniti, da je imel svoj denar v znesku 6000 din zakopan v krakovskem gozdu v steklenici, ki ji je poprej z vrvico odžagal vrat. Denar, ki ga bil je odnesel posestniku Kosovanu že leta 1934., je zakopal pod hrast že leta 1935. Zdaj je ta denar izkopal ter zanj nakupil novo obleko. par čevljev in tritonske harmonike, ostalo je zapravil v veselih družbah. Glede odtisov gumijastih podplatov, katerih sled na razmočenih tleh je vodila k Lipar-jevi hiši na Kalce je Urbanč zatrjeval, da niso bili njegovi, češ da kritične noči ni napravil tako dolge poti in če bi jo, bi to pač storil drugače. Da, res je bil pri Jožici Li-parjevi okrog pol 3. zjutraj, toda ostal je
i pri njej le 15 minut.
j Na predsednikovo vprašanje, zakaj je
; Liparjevo opozarjal, naj svojim bratom
odsvetuje zvečer hoditi na vas. ker bo streljal na vaške fante, s katerimi ima stare račune, je Urbanč smeje se odgovoril, da takrat ni imel orožja in da je bila to zgolj pretveza. Vseh njegovih dejanj je kriva slaba vzgoja, ki jo pripisuje očetu.
Nato je bil kot priča zaslišan orožniškl podnarednik Stepan Avramovič, ki je prvi poizvedoval zaradi vloma pri Kosovanu. Sam posestnik je bil takoj mnenja, da ni bil na delu nihče drugi, nego Urbanč, ki mu je tudi že leta 1934. ukradel 14.000 din. Priča je nadalje povedal, da so sledovi gumijastih čevljev, kakršne je nosil Urbanf; vodili iz Jelš v Kalce. Ko so orožniki prvič zasliševali Liparjevo. je zanikala vse zveze z Urbančem, naposled je pa priznala, da je bil usodno noč pri njej in ga je orožnikom tudi opisala.
Druga priča posestnik Kvartuh iz P*>-štene vasi je povedal, da je prišel Urbanč na njegov dom. čeprav se je potepuha prestrašil. ga je vendar povabil v zidanico, kjer sta spila liter vina. Nazaj grede je Urbanč veselo prepeval in med potjo mu je tudi pripovedoval o begu iz niške kaznilnice in da je vlomil pri Kosovanu, ter odnesel 22.000 din. Ni pa vedel Kvartuh povedati, kdaj je Urbanč vlomil. Urbanč mu je tudi pripovedoval, da mu je od vsega denaijja ostalo le še 700 din. Kako je bil Urbanč obut. tega ne vč. ker je bilo temno in si ga ni tako temeljito ogledal. Po prihodu iz zidanice so orožniki streljali na Urbanča. Ko je bežal, je dobil strel v desno peto.
Malo pred 11. uro je državni tožilec predlagal preložitev razprave, češ da je treba pod prisego zaslišati Liparjevo, ker bo njena izpoved, kašne čevlje je Urbanč nosil usodno, bistvene važnosti. Zagovornik dr. Ivanetič je pa naglasa!, da je za vsakega jurista to odveč, ker je tu pač podanih 1000 možnosti. Ko je prišel Urbanč k Ld-parjevi, je bila popolna tema in ona pač ni mogla niti videti niti vedeti, kakšne čevlje nosi.
Sledili so govori državnega tožilca, zagovornika, nakar je predsednik še vprašal Urbanča, če ima kaj pripomniti. Urbanč je odvrnil, naj upoštevajo, da res ni vlomil pri Kosovanu. Po enournem posvetovanju, ob 3i na 12. uro. je predsednik Durini razglasil sodbo, da je Urbanč kriv v vseh točkah, ki mu jih očita obtožnica in je obsojen na šest let robije in na trajno izgubo častnih pravic s pravico pridržku po prestani kazni. Tako znaša skupna kazen 31 let robije — torej toliko, kakor njegova starost.
Urbanča je sodba zelo razburila. Dejal je, da kažeta sprejme, češ, da se v Sloveniji itak sodi tja v en dan in so njega že večkrat obsodili za dejanja, ki jih ni zagrešil. Njegova miadost je zdaj uničena in mu je vseeno, četudi ga obsodijo na vislice. Sarkastično je pripomnil: »Preden bo kukavic«, petkrat zapela, bo Jože Urbanč na zlati svobodi'.«... Državni tožilec je pripomnil, da se bo Urbanč zaradi teh besed moral še enkrat zagovarjati.
Iranfslav Nušič o svoji smrti
Nušič je novinarju razložil, kako so ga zdravniki po latinsko obsodili na smrt m kako je naposled ustregel svojemu domačemu zdravniku ter umrl.
Novinar: To je zelo zanimivo!
Jaz: Da. zelo zanimivo.
Novinar: Ali vas smem prositi, da bi mi povedali še svoje mnenje o smrti.
Jaz: Rad vam bom odgovoril, povedati vam moram, da sem izpremenil svoje mnenje. Dokler nisem umrl, sem imel o smrti drugo mnenje tako nekako kakor moški drugače mislijo o zakonu, dokler se ne oženijo.
Novinar: Mene posebno zanima vaše mnenje, ker se ua smatrat: za avtentično
Jaz: Res ie tako vi ste prišli na srečno misel, da vprašate mrtvega člov<ka, kaj misli o smrti. To je ed:n načm. po katerem se pride do avtentičnega miš'"erja o tej po i a vi.
Novinar- i pripravi ja novo polo papirja)
Jaz' Vi veste r.rav dob o. da sc razna mnenja o smrti a vse to so mnenja živih ljudi kater" nr- sicer noten? ka-iai umre., po'vržeio rotovi Kontroli a nam žaJ teci-;:!	J" O	*Q.
Ho nr.'3'are'S m mnenju k! se vleče gotovo skozi vse reV?ae Je dvo^e živr1ienj. — En r -r> žensko a drvsro rrenda inozemsko in po"emtakem bi mc-al jaz biti zdaj v inozemstvu, ali nadzemstvu. če hočete, čeprav imam občutek, da bom šele zdaj v
zemlji. To zastarelo mnenje je bilo pozneje preparirano s trditvijo, da je dvoje življenj, od katerih naj bi bilo eno telesno, drugo pa duhovno.
Na ta način živi človek duhovno, kadar je enkrat telesno umrl. in seveda verjetno tudi obratno — kadar umre duhovno, on živi telesno. Ta drugi primer je v svetu številnejši in lahko vam rečem, da dajejo telesnemu življenju prednost pred duhovnim, menda zaradi lega, ker je duhovno življenje — po smrti namreč — strašno monotono.
Duh človeka po smrti nima pravega dela in mu je edina zabava, ko obiskuje svoje drage v snu in da se javlja ženam na spiritističnih sejah. Drugače vam lahko rečem, da je moje globoko prepričanje: Tudi smrt je navada! Š2 več! Človek se lažje in hitreje navadi na smrt. kakor na življenje. Verjemite mi. da je ta navada tako trdna da mrtev človek niti nt misli na življenje dečim živi ljudje vedno mislijo n? smrt. Živi ljudje celo sebi jemljejo i življenje. mrtev Alovek še nikdar ni vzel ; ?ebi snirt! Ko stopiš v ž:v1jenie je po-.•>otr:bn;vi ne^rol priprav moraš se učiti hcd;ti govoriti, pozneje pa si moraš pridobit' srotovf- kvai^kaHie. Smrt pa vsega tega ne zahteva. Ne zahteva, da bi hodili, ne zahteva da bi govorili m tudi za kvalifikacije se ne briga. Da občina deli grobove na prvi. drugi in tretji razred, to
mrtvi ne upoštevajo. Oni vsi smatrajo sebe za mrtvaka prvega razreda. O smrti in njenih lepih straneh je mnogo fraz. izrečenih od onih filozofov, ki tako radi živijo. Tako je po njihovem smrt pribežališče miru. tih odmor po življenski burji, smrt je filozofija življenja, rezultanta vseh naporov, krajni cilj vseh poti in še dosti več je takih lepih besed, ki jih najdemo po navadi v posmrtnicah.
Ena od takih fraz je tudi tale: Bolje je biti mrtev lev. kakor živ osel. To modrost priznavajo mrtvi levi, zavračajo pa jo živi osli in. kadar večina nekaj zavrne, ostane samo mrtva modrost v knjigi. Kar se tiče mojega osebnega mnenja, vam lahko rečem, da imam o smrti nenavadno dobro mnenie. kakor o eni izmed najzanesljivejših situacij, ki jih človek lahko doseže, a poleg tega verujte mi, meni bi bilo prav, če bi bil še živ.
Novinar: Kaj bi se še dalo zapisati o vaši smrti ?
Jaz: Mis'im, da je za vas kakor tudi zame glavna stvar, da sem umrl, vse ostalo pa ie postranskega pomena.
Novinar- Pa vendar, rad bi vedel, katere so b"e vnšr za^nie besede.
Ta.z- Knk?ne za^n-'e besede?
Novinar- Sai v?m ie vendar znano kako ie urejeno in kako Hu-^e orel smrtlo neVai or.iro.ao j^j- M da dobro uporabit) v
Jaz* >h« spominIflm g«. Pr<»d smrtlo sem vprašal ženo, koliko stanejo din je na trgu---
Novinar: Ali, zaboga, to se vendar ne sme zapisati za zadnjo besedo pisatelja! Vi dobro veste, da je na primer Tasso vzkliknil: »V Tvoje roke, roke, Gospod!« Byron je rekel: »Pojdimo spat!« — Goethe: »Več luči!« Torej, ali ste tudi vi med umiranjem kaj takega vzkliknili?
Jaz: Nisem in ne verjamem, da so ti častitljivi ljudje, ki jih citirate, kaj podobnega rekli. Vse to so si biografi izmislili, ali vsaj olepšali. Spominjam se prijatelja igralca, ki je pred smrtjo rekel: »Ja pro-pa!« (Propadel sem!) Ravno tako kakor takrat, kadar je bil pri igranju ajnea v škripcih. V listih pa sem pozneje čital, da so bile njegove zadnje besede: »Končano je!«
Novinar: Da, da, seveda se mora malo olepšati. Jaz sem na primer nedavno opisal smrt nekega našega politika, ki je v mukah stokal kakor osel, jaz pa sem napisal, da je globoko vzdihnil in da je bila na njegovem čelu zapisana skrb za domovino.
Jaz: E, če znate stvar tako olepšati, potem vam priznam, da so bile moje poslednje besede prav za prav dialog med me-noi in zdravnikom ki me je zdravil. »Povejte mi. doktore«, sem ga vprašal, ko se 1e bližala za^nta ura, — »poveite mi, koliko me ho prih"žno stala smrt?«
—	Ali mislite to skupaj * atroBd pogreba?
—	Ne. ne aa te stroSke Se Imam svoj proračun. Rad bi vedel, kolike me boste vi stali? Vaši obiski.
—	Pa. imel sem deset obiskov po petdeset dinarjev in en posvet z drugimi zdravniki, vse skupaj šesto dinarjev.
—	Poceni. Res poceni. Mojega prijatelja, pokojnega Andrijo Jankoviča je stala smrt pet tisočakov in nič lažje je ni prenesel. kakor jo bom jaz.
—	To je. veste, samo zato tako poceni, ker je moj princip pri delu: Mal zaslužek, a večja obrt. Zdravnik, ki je zdravil vašega prijatelja, pokojnega Andrijo, je zaslužil pri njegovi smrti pet tisočakov, v istem času pa zaslužim jaz pri desetorici pokojnikov tudi isto vsoto.
—	Res, res, dober princip. Velika obrt, čeprav manjši zaslužek. A. ovaj... jaz bom kmalu, kaj ne ...
—	Da, da, tu ste..
—	Potem, prosim vas, izpolnite menico na šesto dinarjev, kolikor sem vam dolžan. da jo podpišem.
—	Eto, to so bile približno moje poslednje besede. Kakor sem pred tolikimi leti po preživeli mladosti, stopajoč v življenje, rekel: »Napišite mi menico, da jo podpišem!« — tako sem, eto, pri zaključku življenja izrekel Isto misel. To bi se v biografiji tudi lahko glasilo: »Dajte mi življenja, ker Se nisem povedal zadnja besede!«
Novinar: Bom pa to zapisal faet vafe aadnje besede — — —.
Jaz: Nikar! NapliHte: Zbogom ln hvala
JP®mstce vesti
e Ob desetletnici »Slovenskega krožka
na Dunaju« so doSli do 22. januarja po položnicah poštne hranilnice iz domovine naslednji darovi: Iz Ljubljane: dr. Andrej Kuhar, notar, 50 din, Kolinska tovarna 30, dr. Merčun 100, župnik Janko Bar le 20, lekarna Picooli 50, stavbenik Emil Tomažič 100, senatorja in ministra dr. Albert Kramer in dr. Drago Marušič vsak po 100, Nova založba 200, prof. Ivan Vuinik 50, vseuč. prof. dr. G. Krek 20, J. N. Vičdč 10, inž. Lado Kkam 100. — Iz Maribora: Hranilnica dravske banovine 50, A. Klešič 50, Ivan KochmuUer, pred-Bednik Koroškega kluba 20, Posojilnica 200, KnezošKofijski ordinarijat ICO, Olga Korošec 80. — Iz Kranja: Mavricij Mayr 100, Pošta 23.50, dr. Stanko Sajovic 50— Iz Brežic: Josip Turk, upravnik pošte, 10, ia Celja: Celjska posojilnica 200, iz Ptuja veletrgovec Franjo Lenard 50, Iz Laškega dx. Fran Ros 30. — Izrekamo pre-srčno zahvalo blagim rodoljubom, ki so se spomnili edinega društva na starem Dunaju, kjer je usoda privezala okrog 3500 Slovencev, da tu iščejo še nadalje evoj narodni obstanek, ker jim ni mogoče preseliti se drugam. Vsakdo more biti prepričan, da dunajska slovenska kolonija častno vrši svojo nalogo v ponos širši in ožji domovini. Ako je na proslavi 10-letnice nastopilo poleg odličnih solistov tudi 36 tamburašev in tamburašic ter 46 pevk in pevcev, ki so se na muz&alič-nem Dunaju častno uveljavili, tedaj je to dokaz, da se edino slovensko društvo zaveda svoje narodne in kulturne naloge, ki jo ima izvrševati v tem velikem tujem mestu. Prosimo še ostale rodoljube, da se nas spomnijo in nam pomore j o izvrševati zastavljene naloge. — Odbor.
♦	Pojasnilo. V nedeljskem poročilu o 10 letnici Slovenskega krožka na Dunaju je bilo med drugim navedeno, da je bil osebno navzoč slučajno na Dunaju bivajoči sreski načelnik iz Šmarja pri Jelšah g. dr. Kartin. Tu pa gre očitno za majhno poročevalsko pomoto. 10-lelnice se je udeležil na Dunaju bivajoči dr. Ksaver Kartin. med tem ko sreski načelnik g. Kartin iz Šmarja že od leta 1930 ni bil več na Dunaju.
*	Dar Zlatka Balokoviča zagrebškim novinarjem. Ob svojem prihodu v Zagreb, kjer bo proslavil 2oletnieo svojega umetniškega udejstvovanja, je nameraval virtuoz Zlatko Balokovič razpisati natečaj za najboljšo violinsko skladbo ia tudi sam prispevati nagrado. Ker pa so programi njegovih jubilejni predstav že pripravljeni in ne kaže uvajati novih skladb, je umetnik denar, kri je bil namenjen za nagrado pri natečaju, poklonil zagrebški sekciji Jugoslovenskega novinarskega udruženja, da bi se tako oddolžil novinarjem za vse usluge- ki so mu jih izkazali, odkar javno nastopa. Zagrebška sekcija novinarskega udruženja bo umetnikov dar vložiia v svoi sklad za podpiranje brezposelnih in bolnih čla.iov.
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredsts 'Clu za iztrebljanje.
Ogl rt»)5 i OI 15 485'33
♦	Ob priliki svetovnega evharistienega kongresa in kongresa esperantistov, ki bosta v dneh od 25. do 30. maja t. 1. v Budimpešti. priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo »Putnika«, cenene skupne izlete s posebnimi vlaki. Vse informacije in tozadevni prospekti so brezplačno na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika
♦	Novi grobovi. V Dragi ie umrla v starosti 68 let gospa Marija Comino. Zapustila je tri sine in štiri hčerke. Ugledno pokojnico bodo jutri ob IS. spre/mili k večnemu počitku. — Na Dolenjski cesi'i 56a v Ljubljani je umrla gospa Ana Pokovec. žena posestnika in državnega upokojenca. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — Na Tyrševi cesti 25. v Ljubljani je umrl g. Ivan Letnar. dolgoletni nameščenec tvrdke G. Tonnies. Dopolnil je 84 let Blagega pokojnika bodo danes ob 14. spremili k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Voditelj Bunjevcev na Madžarskem je umrl. V St. Istvanu na Madžarskem je v visoki starosti 85 let umrl rodoljub Ivo Vu-jič, voditelj Bunjevcev, ki so po prevratu prišli pod madžarsko oblast. Vujič se je od mladih let uspešno udejstvoval kot narodni voditelj in prosvetni delavec. Ustanovil je več prosvetnih ustanov in neustrašno se je boril za politične in prosvetne pravice svojih rojakov. Bunjevci na Madžarskem bodo težko pogrešali svojega starega preizkušene ga voditelja.
DUH po tzpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi SA.NOPED. Varuje obutev in perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah. parfume-rijah m sliCr.ih trgovinah Drogerija Jančigaj Ljubljana, Krekov trg.
Ret; min nar zdr 31316
•	Križevfani branijo svoio gimnazijo. Naj-odločnejše so nastopili Križevfani proti nameravani prodaji poslopja realne gimnazije. To prodajo je sklenil občinski odhor, da bi popravil gnioLno stanje občine Ker pa Kri-ževčani upaio, da bodo kmalu spet olvorje-ni višji razredi realne gimnazije, so podali prosvetnemu ministrstvu svojo spomenico. s katero prosijo-, naj se višji razredi čimprej otvorijo. To je potrebno in umest-no zaradi tega, ker so gimnazije v Koprivnici. Bjelovaru in Zagrebu prenapolnjene, v Križevcih pa je na razpolago lepo dvonadstropno poslopje z električno razsvetljavo, centralno kurjavo in moderno ureditvijo.
*	Kriza puškardce obrti v Borovljah. Lani ie bilo izdelanih in na državni preizku-ševalnici zaznamovanih 2.5>3 pušk. med katerimi so vštete tuli flobertovke. število pada od 1 »ta do leta. Leta 1920 so jih izdelali 6660 med vojno pa po 8.000 in še več na leto. Visoka carina v drugih državah in stroge postave pri uvozu orožja, vse to škoduje puškarsk' obrti. Najbolj pa «o pu-škarji prizadeti ker se pri oddaji.dela za vojaštvo tako rr.s'o ozi-aio na Horovlie Na-rorla dobivajo raz»: 'unai«k5 trgovci, ~tro-kovr:a!-:e v Borovi'ah pa pr »z: rajo. Pu-škarji-domačini se morajo celiti v druge države.
» Ui»»eKf in KldfiuUe Kemično taisti, barva,
*	Podrnfcnica Slovenskega planinskega društva v Rogaški Slatini bo priredila v torek 1 .februarja v vseh prostorih hotela >Pošta« svoj tradicionalni planinski ples. Planinski plesi so vsako leto v Rogaški Sta-tini^ prav živahni, ljubki in veseli. Odbor se že sedaj trudi, da bo vsem obiskovalcem letošnjega plesa postregel v vsakem oziru. Na sporedu, med odmori plesa, bodo različne točke, kakor: šaljivi prizori, kupleti, izvolitev «Mistra« večera, šaljiva pošta, ame-rikanska ženitev i. t. d. Preskrbljeno bo za dobro pijačo in prigrizek. Postavljeni bodo šotori za kavarno, slaščičarno, cvetličarno in trafiko. Plesne komade bo igral znani Karatov Jazz-trio iz stekLirne pri Sv. Križu. Začetek ob 20. Dostojne maske dobrodošle. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen gradnji planinskega doma na Boču. vabimo vse prijatelje zelenega Boča k po!no-številni udeležbi.
*	Mednarodni promet na Dunavu bo v letošnji sezoni doživel nekatere važne izpre-membe. Češkoslovaška republika bo prevzela dosedanje CSR donavsko prometno društvo, pri katerem je imela češkoslovaška država doslej polovico delnic. Madžarska bo posvetila večjo pozornost prometu po Dunavu in gradi zanj posebne ladje, ki bodo sposobne za plovbo po rekah in po morju. Po— izkusne vožnje s prvo tako ladjo so že uspele in novi brodovi bodo obratovali na progi Budimpešta—Zemun—Galac—Aleksandri ja. V dunavsko črnomorski luki Galac bodo zgradili veliko ladjedelnico n bodo stroški znašali v našem denarju okrog 333 milijonov.
*	PomorcJ zahtevajo socialno zaščito. V Splitu je bila glavna skimščina strokovne zveze pomorcev in udeležili so se je vsi mornarji, ki so dobili prosto na v Splitu vkrcanih ladjah. K zborovanju so prišli člani tudi iz drugih krajev. Strokovna zveza pomorcev ima zda i 2136 članov. Spre jeta ie bila resolucija, ki obsega vsa važna vprašanja pomorcev. s posebnim poudarkom pa naglasa zahtevo o socialni zaščiti mornarjev in pristaniških delavcev. Pomorščaki zahtevajo. naj 9e definitivno določi, koliko morn-ariev mo-a biti zano^lenih na ladjah tr govske mornarice. Uvede naj se tudi stroga kontrola osemurne službe na ladjah.
*	Spet redukcija v šibeniški bolnišnici. V banovinski bolnišnici v Šibeniku, ki je že zdavnaj prema ihna za veliko področje, so morali 6pet reducirati 40 postelj. Mnogo še neozdravljenih bolnikov so morali poslati domov. Zaradi nove redukcije je velika kon sternacija v mestu in po vsei severni Dalmaciji. Na konferencah in tudi na javnih shodih se je že mnogokrat prosilo za razširjenje šibeniške bolnišnice, a vse prošnje so bile zaman.
*	Tvrdka »Ta-Ta« toži predsednika ra-grebške občine. Tvrdka »Ta-Ta< si je izpo-slovala nekaj obrtnih dovoljenj za poslovale svoje podružnice v Zagrebu, ki je bila otvorjena lani aprila v Preradovičevi ulici. Kmalu po otvoritvi podružnice pa je obrtna oblast mestnega poglavarstva odredila, da se mora podružnica »Ta-Ta« v Zagrebu zapreti. Banska uprava je sklep obrtne obia-sti potrdila, pravni zastopnik tvrdke »Ta-Tat pa je vložil pritožbo pri upravnem sodišču v Zagrebu. Razprava še ni razpisana. Ce bo pritoži a odbita, se bo tvrdka »Ta-Ta« pritožila na državni svet, ki je zadnja instanca. Pravni zastopnik tvrdke »Ta-Ta« pa je vložil tudi tožbo proti predsedniku zagrebške mestne občine, ki je podpisal sklep o zatvoritvi t>odrvjžnice ter dal zar>ečatitt njene prostore. Tvrdka zahteva 20.000 din odškodnine. Tožba je izročena okrožnemu sodišču v Zagrebu.
* Predavanje »Narodnega doma« ▼
Zagrebu, Kraljice Marije uL S. Danes ob 20 30 uri bo predaval g. univ. pro*. dr. F. Bubanovič o zanimivi temi: »Nazori dr. Milana Vidmarja o svetu«. Vstop je svoboden. Po predavanju bo članski sestanek z razgovorom glede občnega »bora ki bo 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. Vabijo se vsi člani, da ae tega sestanka zanesljivo udeleže.
MATI, ZDRAVJE TVOJEGA OTROKA JE TVOJA SREČA
Mati, ki bdiš nad zdravjem svojega otroka, Ti si poklicana, da ga v pravem času napraviš močnega in odpornega zoper bolezni in druge življenjske nadloge. Zato dajte svojemu otroku zdravja — dajte mu preskušeno, okusno krepilno hrano Ovomaltine.
Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltlnski uspeh.
Stotisoči so že to izkusili.
Prepričajte se tudi Vil Kupite Se danes
škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine!
Dobiva se povsod, počenši od din 6.50.
•	Preproga, vredna 15 milijonov. Profesor oxfordske univerze Artur Pop. ki je lani obiskal Sarajevo, je sedaj prosil upravo sarajevskega deželnega muzeja za fotografijo 6tare perzijske preproge- ki j? v muzejski etnografskpi zbirki. Po mnenju angleškega učenjaka je ta preproga vredna 15 milijonov dinarjev. V sarajevski muzej je prišla dragocena preproga preko Dunaja, kamor jo je bil prinesel konec prejšnjega 6toletja neki avstrijski diplomat iz Teherana. Šele kakih 10 let se učenjaki in strokovnjaki zanimajo za to staro perzijsko preprogo. Preproga je Lkana na način, ki ga v Perziii že več stoletij ne uporabljajo več. Preprogo je tekalo več ljudi, en sam človek pa bi po mne nju strokovnjakov mo. al tkati preprogo najmanj 70 let. Najvažnejši na dragoceni preprogi so ornamenti. ki imajo versko obeležje, a niso islamski. Profesor Pop piše knjigo o perzijski umetnosti in bo dragoceni preprogi posvetil v njej daljše poglavje.
♦	Ponočnjaki davek je bil pred leti uveden v mnogih krajih naše države in pobirali so ga občinski organi od onih gostov, ki so hoteli preko polnoči sedeti v krčmah in kavarnah. Ta davek- ki mu na jugu pravijo »bekrijski« davek, je ostal zdaj samo se v Rumi in tam se vodi proti njemu ogorčena borba. Občinski organi so imeli težave pri pobiranju tega davka že od vsega začetka. Ljudje, ki jim ni bilo žal v eni noči zapraviti nekaj stotakov, so se na vse kriplje branili, ko je bilo treba o polnoči občinskemu organu plačati dinar »bekri jskega« ali
' »bečarskega« davka. Pa še dn-j^e homatije
j Takega uspeha sat dosegel že dolgo ^ noben film v Ljubljani k a k o r
»
MARINELLA
PREMIERA!
SLAVNI KORZIAKI PEVEC
TINO ROSSI
IN NJEGOVIH 40 KITARISTOV V VELIKEM FILMU PESMI IN LJUBEZNI
Predstave danes ob 16., 19*15 in 21.15 url
Bogat ln aktualen predprogram: Potop ameriškega vojnega broda »Panay« Itd.
Tet 2i-24 ELITNI KINO MATICA
KfrchSeldski župnik
Ljudje pridejo po dvakrat, celo po trikrat in ne morejo prehvaliti tega filma! i _ Po Anzengruberjevem oderskem delu. | Danes ze 6* dan na Sporedu H. Jaray, H. Stork, člani dunajskega Burg-„_.tA	_ .____ theatra in mladinski pevski zbor »Wiener
KINO UNION, Tei. 22-21	Sangerknaben«.
plisira ud lika tovarna Jos. Reich.
*	Delniško družbo dveh trgovcev in profesionalnega vlomilca so razkrinkali v Novem Sadu. Razkritje je za vse mesto in okolico velika senzacija, zakaj dolgo ni nihče slutil, da sta z vlomilci v delniški družbi dva premožna trgovca. Varnostni organi so pri delu zalotili že večkrat kaznovanega vlomilca Jovana Sakalja in ta je, da bi olajšal svoio usodo, vso družbo razkril. Pripovedoval je. da je prišel nekoč k trgovcu m lastniku kemične pralnice Karlu Huberju ter ga prosil za delo ali pa za pomoč. Med njima se je razvil zanimiv razgovor. Trgovec Huber mu je rekel, da je v mestu mnogo bogatih ljudi, ki bi jih bilo treba »olajšati«, ker imajo preveč denarja. »Tega dela se loti in jaz ti bom povedal kako!« Vlomilec se je baje brani!- naposled pa pristal. Varnostni organi so trgovcu Huberju po takem pripovedovanju posvetili potrebno pozornost in niso bili razočarani. Pri njem eo našli skritega mnogo tatinskega in vlomilskega plena Tretji delničar zločinske družbe pa je bi! zlatar Hosijeelavski. ki je vnovčeval ukraden nakit. Trije glavni člani nevarne tolpe so zdaj pod ključem, iščejo pa še nekatere pomočnike profesionalnega vlomilca.
*	Novost za zagrebške zaspane e. Poštno ravnateljstvo v Zagrebu je uvedlo novost, ki Lo dobrodošla onim telefonskim narečni kom, ki se zjutraj ne morejo zbuditi brez budilke ali brez kake druge pomoči. Vsak, ki ima telefon, bo lahko zdaj pismeno zahteval pri poštnem ravnateljstvu, da ga bodo zjutraj ob določenem času budili po telefonu. Na prošnjo morajo dati kolek od 10 din. za vsak mesec pa je treba plačati pristojbino HO din. Za 1 din na dan bodo za spanca iz poštnega urada po telefonu zbudili. kadar bo želel. Telefon bo zvonil, dokler se zaspanec ne prebudi in ne oglasi. Na vsak način bo telefon prekosil budilke. Tako, kakor bodo zdaj' v Zagrebu, budijo tudi v raznih drugih evropskih mestih zaspance.
*	Nagradno razsodišče pri lanski mednarodni razstavi v Parizu je podelilo tvrdki Zeiss Ikon a. d. Dresden dvoje odlikovanj »G ran d prix<: za razstavljene proizvode v razredu 14 (foto?raf;ia) in razredu 49 (antika). Tvrdka Zeiss Ikon ie razstavila foto-grafične aparate, zvočno-f'!m-"-ke aparature za b'o Vope in znanstvene '"nstrumente.
*	Za 4 dni » Gorico — Trst z avtom po Vipavski dolini $0 t. m. do 2. februarja. Prigla-ite takoj za podrobna navodila na naslov: »Družisvel:, Ljubljana, Sv Petra
so nastale. Z ogorčenjem proti temu davku so špekulirale žene ponočnih veseljakov. Najemale so druge ljudi, da so po-d krinko občinskih organov vznemirjali po gostilnah njihove može ter jih s trdovratnim izterjevanjem »bečarskega' davka spravili v toliko jezo, da so šli rajši domov. Resnični in lažni izterjevalci davkov pa so se nekajkrat srečali in je tako nesrečni davek povzročil burne in zamotane dogodke. Vsega tega je že preveč in se bo menda zdaj tudi Ruma odrekla hudo osovraženega davka.
2 nasiD 17.
BIZELJSKO. Bizeljčani smo tukaj tik hrvaške meje in sredi žlahtnih vinskih goric pač vajeni prenesti vsemogoče norčije in neslanosti, ki se porode v kakšni, naše dobre kapljice prenatreskani glavi. Tako so pred večeri pač mislili trije pijani ponočnjaki, ki so nas obiskali v poznih popolnočnih urah, sredi vasi razgrajajoč z prižganimi, močno gorečimi freskami, prišedši k nam irs neke sosedne fare. Gospodje, prepolni duha naših goric bili so baje gosti »Pri dobri kapljici«, so menda smatrali za silno duhovito, če v temni papolnočni uri z svojim rogovile-njem na vasi bude trudne liudi in pcisve-tijo z svojimi gorečimi treskami pod okno mlade zakonske žene, katero zbude češ, naj jih da z avtom zapeljati v sosednjo faro iti. (Zakonca imata dve kravi!) Sumi se, da so ti dični naši obiskovalci iz vrst, ki jim Je zaupana neikoliko drugačna na'oga, kot so take polnočne podoknicc z iskrečimi se treskami, ki bi lahko bile povod požara pri slamnatih strehah in shrambah. Zelo prav bi bilo. če bi se naši gg. orožniki potrudili in izsledili krivce. Saj menda takole početje tudi v današnjih časih polne demokracije nI dovoljeno. Ker je eden 'zmed ude'ežei-cev nosil poseben kroj In se drugI piše manda Portugizec (vsaj tako smo čull klicati enega pajdašev), ter je znana smer, kamor so jo mahnili proti domu, ne bo težko najti storilce. Prosimo!
• StraSna borba i blaiuežem. V Bačkem Petrovcu se Je odigrala ono noč v domu pastorja Mirka Pelroviča krvava tragedija. Pastor se je ba5 odpravljal spat, ko je nekdo močno potrkal na hišna vrata. Ko je pastor vrata odprl, je zagledal pred seboj kletnega brivca Jovana Vrbovekega, ki je imel v rokah velik nož. >Zdaj bom poklal vse po vrsti.i j? brivec zavpil in skočil proti pastorju. Pastor je bežal, a ni utegnil vrat zapreti za *eboj. brivec, ki je zblaznel, pa je tekel za njim. Dohitel ga je v sobi. kier sta spali dve pastor j evi sorodniei in domača dekla. Vse tri ženske so poskakale skozi okno in dekli ee je posrečilo doklirati najbližjega soseda. Ta le v zadnjem hipu preprečil. da ni blaznež pastorja zaklal, a pri tem je sam dobil vbodljaj v prsa. K sreči ie pribite! takrat tudi sosedov sin. bi je blaz neža z gorjačo pobil na tla. Sosed, ki je rešil pastorja, je tako hudo ranjen, da je malo upanja na okrevanja.
Iz (Jtibliane
u— Književnik Radivoj Pclerlin-Petruška je precei uevarno obolel. Naš večni Ahasver se ie nedavno podal na pot na jug iu sicer na obisk k prijateljem v carskem Skoplju. "lam pa ga »e zaiotila pljučnica. Obležal ie v Siioplju v boluiški negi. Želimo m-u skorajšnjega okrevania in srečne vrnitve!
u— Ljudska univerza. Drevi bo predaval o jugoslovenskem vprašanju med svetovno vojno g. prof. dr. Fran Zvvitter. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (kino Matica). Pričetek ob 20. Vstopnine ni.
n— 3. javno predavanje Slavističnega dru-št** v Ljubljani bo v petek 28. t m. ob 20. v preda vaLiici Drž. trgovske akademije (Bleivveisova cesta). Predaval bo g. prof. dr. Mirko Rupel o slavnem slovenskem pridigarju Janezu Svetokriškem. Vljudno vabljeni. Vstop prost.
n— Šentjakobski elcdaP.ški oder priredi v soboto 29. t. m. ob 20.15 na splošno željo *Skedeni<. Vstopnice se dobe že zdaj pri g. Matku Pogačniku- Kongresni trg. Prebitek gre v prid zgradbe Sokola II.
u— Šentjakobiani pripravljajo uprizoritev duhoviie in ganljivo lepe Molnarjeve veseloigre »Njena velika ljubezen«, ki je dosegla na vseh odrih velik uspeh. Kritika jd ob premieri poudarjala- da je to najboljše delo umetnika Molnarja. Sestri Mar-gil in Ireno, ki se borita za ljubezen enesa moža. igrata Petrovčič-Wrisoherjeva in Šu-bičeva, jkscelenco Bučarjeva, Ivana Adama, filmskega režiserja, Hanžič, Ludvika Kle-uienčič.
u— JNAD Jadran Drevi ob 20. redna seja centralnega odbora Tajnik I.
u— Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo in naraščaj na predvajanje filma o vseso-kolskem z!etu v Pragi iz leta 1932., ki bo v četrtek 27. t. m. ob 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu. Po zletnem filmu se bo predvajal tudi krasen film »Praga v cvetju«.
u— t-oko! I. Tabor vati svoje članstvo na glavno skupščino, ki bo drevi ob pol 20. v mali dvorani na Taboru.
n— Društvo »Tabor«. Jutri bo predaval na članskem sestanku g. dr. A. Flodnjak o Zupančiču ob njegovi C0-!ef.niei.
u— Tabor veselih planincev priredi Osrednje druStvo SPD v Ljubljani v So-kolskem domu na Taboru v torek, dne 1. februarja ob 20. uri s svojim tradicionalnim planinskim plesom. Vsa dvorana bo razkošno dekorirana s planinskimi prizori. Preskrbljeno bo za neprisiljeno planinsko zabavo. Planinci, pridite v torek dne 1. februarja na Tabor.
u— jroto večeri se pričnejo v društveni foto temnici SPD na Aleksandrovi cesti v petek dne 28. t. m. ob 20. uri. Znani planinski fotograf g. prof. Ravnik Janko bo vodil praktične vaje za povečava-nje slik. Interesentje naj se pravočasno prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/L da se določi razpored udeležencev.
u— Predavanje SPD. Slovensko planinsko društvo nam pripravlja zelo zanimivo predavanje o poljski znanstveno-alpinski odpravi v Ande Argentine in Cile. Predaval bo v slovenščini član odprave g. Sto-larski lz Krakova, ki bo pokazal lepo število diapozitivov. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice v ponedeljek 7. februarja t. 1. ob 20- uri. Poljski planinci so se povzpeli na več vrhov v Andih, tako Mercedario 6770 m, Alma i Negra 6120 m, Aconcagua 7015 m itd. ! Obeta se nam zinimiv večer, na katerega že danes opozarjamo planince.
n— Društvo »Doin visokošolk«, se zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k lepemu uspehu akademije in se priporoča za na-daljno naklonjenost. — Namesto venca na krsto blagopokoj.ie gospe Terezine M. Jenkove sta Saša in Ana Zeleznikar darovala »Domu visokošolk« dnn 200, za kar se društvo nailepše zahvaliuje.
n— Gradbena delavnost t januarju. Čeprav smo v času četverice sredozimcev (sv. Antona. Neže. Vinka in Pavla- samih hudomušnih vremenskih prerodov), se nuina gradbena dela ob suhem, ne premrzlem vremenu izvršujejo, kakor da smo sredi gradbene sezone. Restavrater Peter Košak v Prešernovi ulici 52, je nedavno kupil ?e drugo polovico hiše od dolgoletnega lastnika. zobozdravnika dr. A. Schvveigerja, ki se je preselil v Kočevje. Dosedanje tesne prostore razširja, jih preureja in vstavlja nove okenske okvire, moleče na Prešernovo ulico. — G. Avgust Jen^o, lastnik dvona-6tropne hiše na Miklošičevi cesti 28, H zgradil na svojem dvorišču večji prizidek, ki ga bo vporabil za stanovanja in za skladišča. — Pri zidavi palače Banke Slavije ob Tyrševi ii Gajevi ulici se j? znova pričela gradbena delavnost. Ker temelj nove zgradbe še ni izkopan, izvažajo gramoz z vagonč-kj po tiiu- napeljanem navpično na oder. nakar ga iztresajo na vozove, slično kakor se je to godilo pri regulacijskih delih Ljub-lia.iice. Tudi orjaški žeriav izpred hotela »Slona« se ie preselil tjakaj in čaka sko-'ajšnieara montiranja.
u— Avto^mni promet o a prog! Ljubljana — Sušak. Od danos naprej je spet v redu avtobusni promet na tej projri ter odhaja avtobus vsako jutro ob 6. izpred bolela »Metropola«
b— Darujte stare obleke reveiem! Vsako sredo dopoldne bo rbirala mestna občina na Vodnikovem trgu pred spomen-korn eta-re obieke. perilo in obutev za uboge. Postavila bo stojnico in rada sprejela vsak dar. Občaini preglejte svoje omare, gobovo najdete tam kos obleke ki ga ne rabite. Naj služi siromakom v tem mrazu! Gospodinje, mislite na uboge!
n— Kuhanje na električnem re?«in bo danes ob po! 17. ▼ prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14. GosTy»d:nfe so vahl'onj!
u— Kup nesreč na vseh koncih in Krajih. Včeraj so na kirurški oddelek prepeljali 72-letnega misijonskega brata Miho Polutnika. V samostanu pri Srcu Jezusovem na Taboru je delal nekaj na podstrešju. Zgradil ai je preprost odrček. pa se mu Je vse skupaj zrušilo pod nogami, da je padel ln dobil precej hude poškodbe no glavi. Iz Krope na Gorenjskem 1« morala v bolnico SO-letna žebljarjeva žena Marija Gartnerjeva. ki ji je doma na pragu tako nesrečno spodrsnilo, da si je pri padcu zlomila desno nogo. Na šenturški gori nad Cerkljami pri Kranju je prišlo ao razburljivega prepira med 39-letnim posestnikom Miho Koritnikom te posest-nikovim sinom Janezom Rebernikam, kt je v razburjenju poteernil nož tet zabodel Koritnika v trebuh, da mu je prizadejal nevarno rano. Tudi Koritnika so morali prepeljati v ltubljsnsko bolnico.
u— N»va koka-nska afera. Agentje kriminalnega oddelka so izsledil! večV> rtru*-bo tihotapcev saharina in raznih mamil, ki pa so — kakor Je v tej kriminalni stroki že stara navada — na debelo goljufali tudi s fingiranimi kupčijami. Najtežji delež škode je odnesel neki trgovec z Dolenjskega, ki mu je neka tihotapka izvabila 10.000 din. češ da mu bo dobavila najboljšega inozemskega blaga, na koncu pa mu je natvezla samo pustolovsko zgodbo o tem, kako Je policija na glavnem kolodvoru zaplenila pošiljko. Policija je nekaj članov tihotaneke družbe spravila za zapahe.
u— Spet sleparije t naročili po telefonu. Na vsakih nekaj tednov moramo pisati o sleparskem triku, ki Je že tolikim trgovcem, tovarnarjem in zasebnikom prizadejal težke žrtve, blamaže te skrbi, pa se vendarle zmerom iznova sijajno obnese, kakor da se ljudje iz bridikih izkušenj dmgih ne znajo ničesar naučiti: ta trik je fingirano naročilo po telefonu. Vsak boljši trgovec ima v mestu po navadd tudi nekaj stalnih, solidnih odjemalcev, ki pogostokrat po telefonu naročajo blago. To so naročila, ob katerih lahko trgovec ali njegov proda-alec že po glasu spozna odjemalca, pa se vendarle tako pogostokrat posreči kakemu pre ve jan emu ničpri-di, da se vmeša v stvar, naroči na tuj račun večjo količino blaga in ga pod kakršnokoli pretvezo prestreže, preden ga trgovec utegne dostaviti dozdevnemu naročniku. Tako Je prejšnji teden neka večja trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom prejela več telefonskih naročil za dobavo različnega blaga na naslov znanega trgovca. Ko je dobavitelj č&z nekaj dni skušal kasirati račun, pa Je prišlo na dan, da so trgovčevo ime zlorabili drzni sleparji, ki so pošiljali na delo svoje posredovalce, ne da bi bili ti sploh imeli pojma, za kakšne sleparije gre. Policija je organizatorja teh naročil Izsledila v osebi nekega mladega, a že dobro isžola-nega prevaranta, ki je Sele pred kratkim odsedel večjo kazen zaradi sličnlh dejanj. Vsa reč Je možu vrgla v nekiaj dneh prav lepe dohodke. 2 njim so aretirali tudi nekega njegovega sodelavca.
u— Drevi izjemoma »četrtkov plesni tečaj« Jenkove šole t Kazini namesto jntri.
Iz Cel|a
šolska proslava Save. Jutri, na
dan sv. Seve. bo ob 9. služba bočšja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo krenila procesija v telovadnico I. drž. narodne šole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rts-zanjeni kolača.
e— Brzi turnir Celjske^* Šahovskega k!n-ba za mesec januar se bo pričel dane? ob 20. v hotelu »Evropi«. Prijave sprejema g. Grašer.
e— Nesreča pri smučanju. V nedeljo Je padla šestletna sodarjeva hčerka Ida Pin-iarjeva z Lopace pri Pilštanru pri smuča-niu tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo nad kol eaom. Otrok se zdravi v celjski bol-
KINO UNION Danes ob 18.30 in 20.30 film iz življenja mladega dekleta
»L A G A R Q O N N E« ki vsled razočaranja v iskreno ljubezen ter mržnje pade od stopnje do stopnje do najgloblje strasti — Pariza. Nastopa francoska diva MARIE BELL. Mladini prepovedano!
c— Srečke za zadnji razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
e— Tatinski posli Pred tričlanskim ee-natoin okrožnega sodišča v Celju »e je zagovarjal včerai 39-1 eLii lesni manipulant Miha Lesjak iz Sp. Razhora pri Slovenigradcu. Lesjak, ki je že 12-krat kaznovan- ie lani
26. junija s cepin-om vlomil vrata pri Lazni-kovih na Vrheh pri Siovenjgradcu, a so ga prepodili. Dne 26. avgusta je ukradel Antoniji Voduškovi v Mareibergu iz stanovanja 120 din, ki si jih je bila prislužila pri obiranju hmelja, nato pa je vlomil na Vrbeh skozi streho v stanovanje Marije Zabelove in odnesel 6.000 dan. Lesjak je vse tajil, pa mu to ni nič pomagalo. Obsojen je bil na 1 leto in 2 meseca robije, plačilo 500 din povprečnine in izgubo častnih pravic za dobo treh let Pred tričlanskim 6enatom je sedel včeraj tudi 35-1 etnd posestnik Andrej Krajcer iz Zg. Doliča. ker je lani v septembru ukradel sosedi Antoniji Jastrovnikovi 50() din vreden sod. Ko je Krajcer opazil, da so mu orožniki na sledu, je skril ukradeni sod v neke koprive. Krajcer je bil ie v prisiLii delavnici. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravi« t* dobo petih lat.
Vzgoja v beograjski poskusni šoli
Začetek novega šolstva kaže lepe uspehe
Ljubi jam, 25. januarja.
Na prošnjo Pedagoškega društva j« predaval sinoči g. Rudolf Kobilica o pomenu poskusnega Šolstva. Predavatelj ram je v najkrajših potezah podal zlasti zgodovino, organizacijo, delo in pomen poskusne šole v Beogradu.
Poskusne šole so postale pri nas lz zasebne pobude- 25. julija 1934 je poslal profesor LiMč ministru prosvete predlog 2-a reformo osnovne šole. Predlagal je, raj mu dajo kjerkoli v državi na razpolago šolo, kjer bo dajal učiteljstvu navodila za postopek po modernih načelih. Ministrstvo je predlog sprejelo in 1935 je bila v Beogradu ustanovljena prva poskusna šola. Pravilnik določa, da se dela tudi v tej šoli po že obstoječih zakonih narodne šole v državi, v organizaciji se razlikuje poskusna šola od ostalih le v tem, da Ima dva upravitelja in je podrejena uitipcsredno nastavnemu odseku ministrstva prosvete. Od občine ima pa še dodeljeno bolniško sestro za kopanje ctrok.
Delo Je mnogovrstno. Predvsem šolsko, to Je učenje samo. Propagandno, za. starše, ki jih skuša čim bolj zainteresirati za pomen in potrebo vzgoje. To se doseže z roditeljskimi sestanki in družabnimi večeri. Proučevanje potreb, kaj naj se poučuje in kaj se lahko izloči iz pouka kot nebistveno, v ta namen se pobarajo podatki za izboljšanje učnega načrta. Učd-teljstvo hospitira, da se seznanja z vsemi reformami v šolskem delu. Slednjič je reprezentanca prav tako velikega pomena. Dan za etne-ra so na šoli obiski, pridejo tudi gostje iz tujine.
šolsko delo sestoii iz več pod odsekov. Vrši se teoretično-pralrtični študij po me-todično-di(taktičnih načelih. Glavno načelo pouka je: iz življenja za življenje! Učenci malo č i ta jo iz čitank, temveč črpajo iz originalnih virov. Otroke vodijo učitelji ven, v delavnico, k obrtnikom; otroku je treba dati življenjski izsek, predmetni pouk se mora odpraviti, ostane naj kompleksni povk. Na lahkotno delo fse navaja otrok že od drugega razreda dalje. Važen je svobodni razvoj s pomoč-;jo aktivnosti in samodejavnesti otroka samega. Razviti je treba vse pozitivne otrokove sposobnosti, da dajo kar največ. Vse njegove miselne, umske sposobnosti — naj pokažejo znanje. Otrok naj dobi
smisel za lepoto. Kadar je prilika, se mu da etični nauk; nikdar se pa otrok ne uči etike lz samih pregovorov, temveč iz življenja. Religijske vrednote naj se dojemajo vse enako. Vsaka, veroizpoved se poučuje posebej.
Pri navajanju otroka na aktivnost in samodelavnoet, naletimo na problem: ali individualna, ali kolektivna vzgoja. V Beogradu rešujejo to lepo na ta način, da skušajo razviti individualnosti posameznikov koliJcor mogoče, vendar pri tem pazijo, da posameznik ne gre preko meje skupnih interesov. Naloga te šole je, da dobro preštudira vsakega posameznega otroka. Vzgojitelj mora poznati vse otrokove lastnosti, zlasti pa njegove prirojene in privzgojene lastnosti. Da se to čim laže doseže, so vpeljane popisne pole, ki jih v teku leta učitelji skupno s starši izpolnjujejo s svojim opazovanjem. Nadaljnja naloga te šole je študij otrokovega okolja. Ni vseeno, ali je otrok iz delavske ali iz rudniške, iz poštene ali nepoštene družine, šola nudu tu<Ji socialno pomoč otrokom, v Beogradu je še več revščine kakor pri nas in šola skuša pomagati, to pa vedno s pomočjo staršev. Danes, ko družina vedno bolj propada, ko sta oče in mati dostikrat ves dan zdoma in so otroci prepuščeni samim sebi, prehaja veliko vzgojnih bremen na šolo. šolska vzgoja pa mora biti solidarna z domačo. Zato je med starši potrebna propaganda za vzgojno delo.
Važno je proučevanje potreb naroda za sestavo sodobnega učnega načrta. Za vso državo veljaven učni načrt se ne da sestaviti. Kalupen načrt ni mogoč. Vsak kraj ima svoje posebne potrebe, ki jih je pri pouka treba upoštevati. Beograjska poskusna šola je prva, ki je pripomogla, da se take šole ustanavljajo tudi v ostalih banovinskih mestih.
Po predavanju se je razvila živahna debata, v kateri se je zahtevalo več svobode učiteljstvu in podpore za nabavo najpotrebnejših sredstev, brez katerih tudi na poskusni šoli ni mogoče doseči ničesar pozitivnega. Zainteresirati se mora za poskusno šolstvo vsa javnost. Tudi srednje šole naj bi bile poskusne. Slučaj z dr. Poljancern in ženskim licejem je pokazal, da zaenkrat naši gospodarstveniki in pravniki še nimajo razumevanja za tako šolo.
Tudi mesarji tožijo o slabih časih
V nedelfo so zborovali v Ptuju
Ptuj, 25. januarja.
Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov s sedežem v Mariboru je prete-klo nedeljo povabilo svoje člane k zborovanju v Ptuj. V gostilni pri VVeissenstei-nu je podpredsednik Fidler lahko pozdravil prav številne tovariše, .spomnil se je pokojnih, nato pa je sporočil, da je marljivi predsednik Tavčar lani novembra cdložil predsedniško mesto zaradi preobilnega dela v lastni obrti. Tovariš; so mu izrekli za štiriletno delo toplo pohvalo. Tajnik Novak je poročal, da se je lani na novo prijavilo 21 članov, odjavilo pa J 2, in da je zdaj včlanjenih 214 mesarjev tn klobasičarjev.
Dandanes, ko pač ni stanu, ki se ne bi pritoževal nad tegobami, tudi mesarji in klobasičarji ne tvorijo izjeme. Poročila so navajala, da jim povzroča sloveče štajersko špeharstvo mnogo nepotrebne konkurence. Krm se zadružni kakor tudi obrtni zakon. Poročila mariborskega tržnega nadzorstva pričujejo, da so Zlatoli-čarji prodali lani na mariborskem trgu .107 doma vzre jenih svinj, Predipoljčani 93, kupljenih pa so skupno prodali 3.321 komadov, od tega v dravski banovini samo 15 odstotkov, v dragih banovinah pa v~o ostalo zalogo. Mesarji sklepajo po takem,
da špeharstvo nima več pravice do ugodnosti kakor nekdaj, ko se je v Mariboru prodajala zgoij slanina doma zrejenih svinj. Mesarski mojstri pravijo, daje bilo preteklo leto nenavadno hudo; cene živil so stalno rasle, mesarji pa tudi niso mogli kar venomer zviševati cen, zato je bilo njihovo stališče takorekoč delikatno. Notranji uspeh organizacije pa je bil v tem, da so lani s 1. septembrom uvedli starostno zavarovanje in zdaj se določa tudi prispevek za bednostni fond.
Uprava združenja je imela mnogo posla z razmerami v mestni klavnici v Mariboru. Modernizirala se je hladilnica, treba je izvršiti še nekatere ukrepe, pa bo klavnica v redu. V Mariboru je treba nujno rešiti vprašanje mestne tržnica. Najprimernejše bi bilo stavbišče sedanje stare bogoslevnice, da bi tržnica ostala sredi mesta. Blagajniško poročilo ne izkazuj e visokih postavk, je pa v splošnem ugodno. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Fidler, za podpredsednika Josip Draš. ostali odbor je ostal nespremenjen. Kot delegat Trgovske zbornice je g- Ber-lič zagotovil podporo v vseh perečih zadevah združenja mesarjev in klobasičarjev
lz Maribora
a— Ekonomiki tečaj Ljudske univerze.
Nocoj ob 20. uri predava uradnik Narodne banke g. F. Tavčar o vrednosti denarja in o tehničnih pojmih o denarju.
a— Sprememba v magistratni službi. Vodia mestnega kopališča Henrik Zorž je bil dodeljen mestnemu vojaškemu ura Iu. N"a njegovo mesto je bi! imenovan Andrej Paglavec- doslej pri upravi mestnih podjetij.
a— Skrhinškovo gostovanje v gledališču v Krleževi drami »Gospoda Gleir.baievk bo jutri v četrtek.
a— Iz vinarske in sadjarske šole. Dvodnevni kletarski tečaj bo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v dnah 5. Ln 6. februarja. Tečaj bo teoretičen iai praktičen ter bo trajal dnevno od 8. do 12. in oi 14. do 18. ter je brezplačen. Tečaj je nnmenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Zani-manci nai se prijavilo predhodno z dopisnico.
a— StudenŠko lipo so podrli. Sedai t?o končno podrli starodavno študentko lipo. ki je stala pred gostilno pri *Beli zastavi«. Lipa ie bila pravcati orjak. Bila je nad 20 m visoka, v premeru je merila 120 cm, da so jo trije komaj obsegli. Pravijo, da je dosegla starost preko 250 let. Pet dni so imeli delavci opravka, preden ie padla. Korenine so bile močne in zdrave, dočim je jeiro detla votlo. Kupi! jo je g. Klimih .
a— ?rtev sankanja. 3o-letni viničar Mihael Marhold iz Sv. Jakoba v Sioven^k h <jo-ricah se je sankal po hribu navzdol Pri tem je priletel s takšno silo ob drevo da je obležal ves krvav in s strtimi rebri. Nezavestnega so sja prepeljali v splošno bolnišnico in ie nieffovo stanie precej resno
a— Mladina izg'n?a Od dotna na Zrinrske-ca trgu 6 je pred dnevi pobetmila 10 'etna Stanislava Lorbekova in ee do danes še ni vrnila. Starši se tojijo, da se ji je kaj hudega pripetilo.
Iz Ptuja
j— Marljivo delovanje Kola juL0Sl0\en" skih sester v Ptuju. Marljivo delajo ptujske Koia^ice Vsr	zbirajo dinar za dinar-
jem. da pri rede vsako letn bo/.i&nico za siromašna šOiVke otroke. 7.e iS let delujejo vestno in vneto in razdele ve.-ko leto do 25.000 dinarjev tnel potrebne. Tudi leto* prirei i!e pred božičem božjčnico v Ml d ki. 200 n*rok je nve;e'o aruve. Spored božič-niče sn jz ooolnM-' rpzni ljub'«'' nas* 'ni. <*>-gritamn odlvoru KJ> k sta vodi preifdni^a ga. Jelka Sniamunova in se mu v imemi o^larnvanih nai!en5e zahvaH"iemo 73 darila. za trud in za ljubezen io sočloveka trpina.
I
Skozi mariborsko
Maribor, 25. januarja.
Svojevrstno zanimivo sliko nudi pravkar sestavljena statistika stanja obsojencev tukajšnje moške kaznilnice z dne 31. decembra 1937 Lani je prišlo v mariborsko moško kaznilnico od sodišč 154 obsojencev, iz drugih kaznilnic 16. Odšlo je po prestani kazni 145. zaradi premestitve v drage kaznilnice 27 obsojencev, dočim je bilo 63 obsojencev pogojno odpuščenih, 6 pa jih je umrlo.
Skupno je bilo lani 430 kaznjencev. Od leta 1889. do 1937. pa je bilo skupno v mariborski moški kaznilnici 23 141 kaznjencev. Med temi jih je 5 nad 60 let, 22 nad 50 do 60 let. 49 nad 40 do 50 let, 49 nad 40 do 50 let, 69 na 35 do 40 let, 200 nad 25 do 35 let, 72 nad 21 do 25 let, 13 od 17 do 21 let. 420 je Jugoslovenov, 5 Italijanov, 2 čehoslovaka, 1 Avstrijec, 1 Madžar in 1 Romun. Med njimi jih je 346 iz dravske banovine, 5 iz drinske, 12 lz donavske, 7 iz moravske, 7 iz primorske, 31 iz savske, 4 iz vardarske, 2 iz vTbaske in 2 iz zetske banovine, 4 iz uprave mesta Beograda, 8 pa lz inozemstva.
Moška kaznilnica v Mariboru se je gradila od 'eta 1884 do leta 1889. V kaznilnici je prostora normalno za 542 obsojencev. Ima dve knjižnici. Knjižnica za odrasle šteje 5600 knjig, knjižnica za mladoletnike okrog 2700 knjig. Med 430 obsojenci, ki so bili dne 31. decembra 1937 v kaznilnici ,je bilo 9 dosmrtnih. Na ube-gu se je tega dne nahajalo 9 obsojencev.
VELIKI !N MAJHNI LOPOVI
Oboroženi ljudje so gnali nekega človeka, ko je prišel po poli modrijan Diogen. Obstal je in spoznal v jetniku svojega učenca.
Vprašal ga je:
»Zakaj te ženejo ti ljudje? Kaj si storil?«
»Vazo sem ukradel.€
»Tepec, zakaj si to sfoul.*
»Namestu da bi me branil, me oštevaš
■ičiielj?<r
»Da. oštevan, te in obsojar.i. ker s' ukra del takšno malenkost. Če 01 bil ukradel kaj res velikega, bi bilo obrnjeno. Tedaj bi ti druge gnal v zapor.«
Gospodarstva
Ljubljanski proračun ponovno povečan
Povečanje znaša 5,538.000 Din
Včeraj je bil na mestnem magistratu razgrnjen predlog proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1938-1939. Na splošno iznenadenje predlaga občinska uprava za prihodnje proračunsko leto ponovno povečanje dohodkov in izdatkov. Predlog proračuna znaša 115,534.000 Din. V tej vsoti so vsebovani izdatki in dohodki cestne železnice v Ljubljani, ki bo najbrž do 1. aprila likvidirana kot delniška družba, sicer ne bi njeni izdatki in dohodki mogli priti v predlog proračuna. Ce hočemo predlog novega proračuna primerjati s tekočim proračunom, tedaj moramo izločiti izdatke in dohodke tramvaja v višini 10,967.000 Din. Po odbitku tega zneska vidimo, da znaša predlog proračuna brez izdatkov in dohodkov cestne železnice 104,567.000 Din; tekoči proračun za leto 1937-1S38 pa znaša 99,929.080 Din. Predlog novega proračuna je torej dejansko povečan za 5,538.000 Din.
Ko je sedanja občinska uprava pred 2 letoma stopila pred javnost s svojim prvim proračunom za leto 1936-1937, ki je prinesel ogromno povišanje občinskih davščin za 12 milijonov Din, je poudarjala, češ da je to »sanacijski« proračun in da je treba plačati velike zaostanke iz prejšnjih let in znatne visečo dolgove priključenih okoliških občin. Odklonjeni so bili takrat predlogi, da bi se ti znatni zneski krili s finančno transakcijo, tako da bi se razdelili vsaj na nekaj let. Ker se to ni zgodilo, je vsakdo pričakoval, da bo temu »sanacijskemu« proračunu za leto 1936-37 sledil zopet nižji proračun, ki bo prinesel olajmve davčnih bremen. Toda ljubljanska javnost se je v tem pogledu hudo varala, kajti lani je občinska uprava predložila proračun, ki ni bil prav nič manjši, temveč celo za malenkost večji, čeprav je bil pretežni del visečih dolgov poravnan. 2e lanski proračun je prav zaradi tega zbudil ostre kritike. Manjšina mestnega sveta je lani v znak protesta zapustila proračunsko sejo, pri čemer je podala izjavo, ki pravi, da manjšina protestira proti načinu postopanja o priliki priprav za proračun ter izjavlja, da ne more prevzeti niti formalne niti moralne odgovornosti ta proračun, ki ga niti dobro ne pozna Kakor smo že lani poročali, je manjšina v tej svoji izjavi postavila zahtevo, naj dobe ljubljanski volilci čimprej priliko, da v svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem izvolijo mestni svet svojega zaupanja, kajti sedanja večina v mestnem svetu ne uživa zaupanja ljubljanskega prebivalstva.
Vsi opomini naše Javnosti, da ne gre pre-napenjati loka in da so nujno potrebne
olajšave pri občinskih davščinah spričo okolnosti, da se industrija, trgovina in obrt vedno bolj izogibajo Ljubljane, so ostali brez uspeha. Občinska uprava je ostala gluha za vse te opomine in je letos sestavila proračun, ki kaže zopet povečanje za 5 in pol milijona Din pri izdatkih kakor tudi pri dohodkih. Le del teh povečanih izdatkov in dohodkov odpade na mestna podjetja. V predlogu proračuna so ostale davčne stopnje v glavnem nespremenjene. Navzlic temu, da kažejo državni davčni dohodki stalno naraščanje, ni v proračunu predvideno nikakšno povečanje predvidenih dohodkov od doklade na neposredne davke, od gostaščine in vodarine. Zato pa skuša občinska uprava dobiti več dohodkov od mestnih podjetij. Tako je v proračunu predviden dohodek 2,368.000 Din kot upravni prispevek mestne elektrarne in mestne klavnice, kar je za 843.000 Din več nego v lanskem letu. Priznavalnina klavnice se poviša za 89 000 na 759.000 Din (že lani je bila ta priznavalnina povečana za 138.000 Din), doneski mestnih podjetij (elektrarne in plinarne) za uporabo cest pa se povišajo za 224.000 na 3.650.000 Din. Skupaj znašajo torej v predlogu novega proračuna prispevki mestnih podjetij za splošni proračun 6,777.000 Din, to je za 1,156.000 več nego v tekočem proračunu. V ostalih postavkah med dohodki vidimo tudi novo postavko za naknadni predpis trošarine v višini 500.000 Din ln povečanje dohodkov od najemnin v občinskih poslopjih za 500 000 na 2,900.000 Din. Ostali po-viški med dohodki pa odpadejo na mestna podjetja. Na kakšen način bo mestna plinarna dosegla povečanje dohodkov od 5,738.000 na 6,796.000 Din iz proračuna ni razvidno.
Proračun izdatkov kaže povečanje pri skoro vseh postavkah. Tako se povečajo izdatki za obče upravno oblastvo za 975 000 na 4,153.000 Din in pri poglavju za osnovno in imovinsko varnost za 364.000 na 2,066.000 Din. Postavka za narodno pro-sveto se poveča za 1,115.000 Din na 2,774 000 Din, izdatki finančne stroke so narasli za 657 000 na 11.904 000 Din. izdatki gradbene stroke za 93.000 na 9.825 000 Din. Znižajo pa se Izdatki za štipendije in subvencije za 216.000 na 3.925.000 Din. Izredni izdatki pa se zmanjšajo za 1,039.000 na 403.000 Din. Zmanjšanje izrednih izdatkov je v zvezi z že izvršenim odplačilom starih obveznosti okoliških občin.
Prvi letošnji kožuhovinarski sejem
v Ljubljani
Kakor vsako leto. so tudi letos prišli lovci, prekupčevalci in kupci iz vseh vetrov na ponedeljek po Sv Neži. da prodajajo in kupujejo našo kožuhovmo Največji promet je bil pač okoli velesejma, kajti v ve-lesejmu samem že nekaj let vodi kupčijo kožuhovine »Divja koža«, v kateri sta združena lovsika zadruga »Divja koža« m ve-lesejem. Največ kož divjadi je zbrala »Divja koža.« manjše, toda prav živahne kupčije pa so se vršile pred velesejmom, pred gostilno »Pri levu«, deloma pa tudi pred Figovcem.
Že več let ni bilo v Ljubljano poslanih in prinesenih toliko lisičjih kož kakor letos. Trgovci, največji iz Hrvatje in Beograda, poleg njih pa tudi nekaj inozemcev, so v ponedeljek dopoldne kupovali kar neposredno od lovcev in prekupcev, v ponedeljek popoldne pa se je pričela dražba »Divje kože« v prostorih velesejma. ki je trajala do torka opoldne 2e dopoldne so bili pri prodaji na ulici prodajalci precej neprijetno iznenadeni ker so kupci v primeri z lansikimi cenami plačevali precej slabo in izbirali samo najlepše blago. Za lepe lisice so plačevali okrog 120 Din, nekaj lepih lisic je šlo celo pod to cono. Se bolj iznenadeni so bili prodajalci kunje kožuhovine. Lanske izredno ugodne cene kun zlatic, so premamile nekatere prekupce na deželi, da so kupovali kune zlatice od pravih in divjih lovcev po 1200 — 1500 Din; trgovci pa so jim sedaj to orago plačano blago kupovali po 700 do 800 Din Seveda so bili tudi izjemni primeri, ki so posebno nevarni za prekupce in marsikakšnega po-dezelana spravijo v največjo nevarnost. Tri izredno lene temne kunje kože so bile prodane po 1800 Din za komad. Ujete so bile f kočevskih gozdovih.
Ta v splošnem ne posebno ugodna prodaja je deloma vplivala nepovoljno tudi na popoldansko prodajo »Divje kože«, ki je postavila kot podlago za prodajo lepih lisic ceno 140 Din, za kune zlatice 800 Din, za kune belice 450 Din za dehurje 80 din, za vidre 220 Din, za jazbece 80 Din, za zimske divje zajce 6 Din za veverice 6 Din, za divje mačke 30 — 40 Din, za jelenje kože 15 Din kg in za gamzove kože 14 Din kg. Navedene cene se opirajo na cene raznih svetovnih kožuhovinskih trgov.
Povpraševanje po lisicah ni bilo posebno ugodno, in sicer zaradi tega, ker Nemčija, Kamor je šlo vsako leto največ naših lisic, ne dovoli uvoza naše kožuhovine. V Nemčiji so kupovali na-e lisice za predelovanje in za barvanje, ker se Nemci precej zadovoljujejo z barvanimi lisicami, medtem ko nosijo v drugih državah dragocenejšo kožu-hovino. Tokrat so pokupili precej lisic za Anglijo. Najboljša cena. ki je bila dosežena ta izredno lepo lisičjo kožo, je bila 210 Din.
Bolj živahno je bilo zanimanje za kune zlatice, med katerimi pa letos ni bilo posebno lepih in temnih. Bile so sicer goste, toda povečini svetle. Za lepe komade se je sukala cena okrog 700 do 800 Din Na dražbi je šla najlepša kuna zlatica za 1030 Din. Pri dehurjih je bilo prav tako, kakor pri ostali kožuhovini. Kupovali so le leDO, dobro blago. Za slabo ni bilo povpraševanja. Za poljske zajce (dobro blago) so bile cene povoljne. Za veverice pa je bilo povpraševanje srednje.
Kakor vsi dosedanji kožjhovinski sejmi, r.as je poučil tudi letošnji da ima ceno ie lepo in dobro pripravljena kožuhovina Sla bo blago ni vredno postaviti na trg. Prav zaradi tega naj lovci r,e streljajo in love lisic in kun v dobi, ko nimajo še dobre dla- i
ke. Za ugodno prodajo naše kožuhovine pa so važne razmere naše zunanje trgovine. Neobhodno potrebno je, da ukine Nemčija prepoved uvoza naše kožuhovine. To menda ne bo težko doseči Zahtevati bo pač treba, da se uvoz kožuhovine (največ uvažamo perzijanerjev) iz Nemčije izenači z izvozom naših lisic in kun. Če to dosežemo se bo takoj dvignila cena.
V splošnem pa je treba reči, če primer-jamo cene skozi vsa leta odkar vodi prodajo »Divja koža«, da so bile letošnje cene povprečno ugodne. Le škoda, da je bilo tako malo kupčije, posebno pri lisicah, ki so glavno blago na našem kožuhovinskem ! trgu. Prihodnji kožuhovinski sejem bo v začetku marca. Do takrat upajmo, da bo | urejeno tudi vprašanje izvoza. Lovci pa se morajo tudi že enkrat zavedati, da bodo dosegli dober uspeh le pri skupni prodaji.
— s.
•
O poteku sejma Je bilo izdano poročilo, ki | pravi med drugim naslednje:
O kvaliteti blaga je treba re5i, da že nekaj let ni bila tako dobra kakor letos. Cene so nasproti onim lanskega leta padle zlasti za lisice. Temu je krivo predvsem to, da je Nemčija kot glavni uvoznik naših lisic v zadnjem času prepovedala uvoz naših lisic na nemški trg. Tu ho pač treba poskrbeti, da se dovoli do dražbe, ki bo meseca marca, uvoz naših lisic v Nemčijo. Zgodilo se je, da so prodali prvovrstne lisice izven sejma po 70. do SO Din in že manj. Lisice so kupovali kupci za Anglijo in Francijo. Letos so popolnoma izostali kupci iz Italije .pač so bili zastopani oni iz Nemčije. Avstrije, Češkoslovaške in Švedske, poleg navedenih iz Francije in Anglije.
Na dražbi dosežene cene za krzno 90 bile 6ledeče: lisice gorske 130 do 150 Din. lisice poljske 110 Din- (zelo malo zanimanja), lisica. posebni komadi do 200 Din, kune zlatice 850 do 890 Din. kune belica 475 do 555 Din, dehurjj 70 do 90 Din, vidre 230 Din, polhi brez zanimanja, zaici, divji 7.20 Din, zajci. divji, jesenski 1.50 Din> sme 10 do 18 Din, gamski 11 Din za kg, jeleni 15 Din za kg- jazbeci 77 do 80 Din, divje svinje 10 Din. domači zajci 1.90 Din, domača mačke 6 Din.
Gornje cene se razumejo za krano prima kvalitete po klasifikaciji. Prihodnja dražba bo 7. marca 1938.
Gospodarske vesti
= Zamrznjene fn likvidne vloge pri denarnih zavodih. Po uradnih podatkih so znašale lani 30. junija likvidne in nove vloge pri zaščitenih bankah 1045 milijonov Din, (ob koncu leta 1936. 708, ob koncu 1. 1935. 491 milijonov), zamrznjene vloge pa so se sredi lanskega leta zmanjšale na 3103 milijone Din nasproti 3201 milijona ob koncu leta 1936. in 3563 milijonom ob koncu leta 1935. Pri vseh bankah in hranilnicah pa so znašale likvidne vloge lani sredi leta 4955 milijonov Din nasproti 4321 milijonom ob koncu leta 1936. in 3647 milijonom ob koncu leta 1935. Zamrznjene vloge pa so znašale sredi lanskega leta 3599 milijonov Din, nasproti 3804 in 4308 miliiona Din. V enem letu In pol so torej likvidne vloge narasle za 1308 milijonov, zamrrn ;ene vloge pa so sc skrčile za 709 milijonov.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani »prejema do 81. L m. ponudbe za dobavo Samoto? opeke, do 4. februarja za dobavo azb-estnih in grafitnih vrvic ter azbe-tnlh nlolč. Dirakrja drž. rudnika v Brezi spre jan a do 8. februarja ponudbe za dobavo 2<'0 raznih ščetk. Stah mornarice kr. Jugoslavije x Z&mueu Kare-
jema do 8. februarja ponudbe m dobavo platna. Uprava vojno-tehnAčmega savoda r Kragujeveu sprejema do 28. t m. ponudbe za dobavo dvigalnlh tehtnic, 4. februarja pa bo licitacija za dobavo karbida, mila, glioeriaa, sode. voa^a ter 1.500 m2 klobtu čeviine. Uprava zavOda »Sarajevo« v Sarajevu »prejema do 8. februarja ponudbe za dobavo stroja za odstranjevanje barve in rje. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Splitu »prejema ponudbe za dobavo cirkularne žage. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo žel. po iikovic Ln ploščic, ra»nih sesal k, telef. garnitur, cilindrskih stekel, jekla, v> jakov ter plinskih cevi Dne 10. februarja bo pri isti komandi licitacija za dobavo raznih gasilskih potrebščin ter aparatov za gašenje.
= Licitacije: Dne 27. t m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine fižola, olja. kisa ter kavnih konzeiv in 2S. t. m. za dobavo 60.000 kg zdroba ter 15 000 kg olja za potrebe vo;aštva. Dne 3. februarja se vrši pri direkciji pomorskega ea-obračaja v Splitu licitacija za dobavo večje množme petroleja.
Borze
15. januarja
Na ljubljanski borzi so ee danes avstrijski šilingi trgovali po 8.65. V zagrebškem privatnem kliriagu Je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6550 ( V Beogradu po 8.55), v angleških funtih po 2SS in v grških bonih po 29-37. Nemški klirinški čeki so se po včerajšnji nagli okrepitvi trgovali nespremenjeno, ln sicer v Ljubi i a-ni, Beogradu tn Zagrebu po 14.50, v Zagrebu pa za konec marca po 14.63 tn za konec junija po 14.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca nadalje precej čvrsta. V Vojni škodi ni bil zabeležen tečaj (v Beogradu je Vojna škoda za malenkost popustila in je bil promet po 438 — 437). Do zaključkov pa je prišlo v 7«/o Blairovem posojilu po 88.
DE V IZB
Ljubljana. Amsterdam 2404.41—2419 01 Berlin 1736.03 — 1749.91, Brusell 728.95 — 734.01, Curih 996.45 — 1003 52, London 215.25 — 217.30, New York 4281.01 4317.33, Pariz 143.02 — 14445, Pr?ga 151.33 — 152.43, Trst 226.04 — 229.12.
Curih. BeogTad 10, Pariz 14.34, London 21.63, New York 432 875, Bruselj 43.13, Milan 22.76, Amsterdam 241.1750, Berlin 174.25, Dumaj 81.20, Stockhokn 111.4750, Kobenhavn 96.55, Praga 1519, Varšava 82, Budimpešta 83.25, Atene 3.95, Bukarešta 325.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: 4«'n agrarne 57 den., 4«/» severne agrarne 56.50 den., 6*/® dalm. agrarne 81 den., 6®/0 begluSke 83 den., 7*/» stabiliz. 92 den., 7% Invest. 98 — 100, 7®/» Blair 88 — 88 25. 8<V„ Blair 95.50 — 96.50; delnice: PAB 221 den., Trboveljska 227 — 230, Gutmann 58 bL, Sečerana Osijek 165 bi. Osječka ljevaoni-ca 190 bi., Isis 35 bi., Dubrovačka 400 den., Oceania 600 den., Jadranska 405 den., Danica 60 bi.
Beograd. Vojna škoda 435 50 — 436.50, (436 — 437), 4% agrarne 59 bl„ 4% severne aigrame — (57), C/o begi uši: e 84— 84.25 (84), 6°/o dalm. agrarne 82.50 — 83 (82.50), 7°/o stabiliz. — (99.50), 7% hi-veet. 98 — 99 (98), 7«/o Drž. hip. banka 100 den„ 7Vo Blair 88 — 88.50, 8<"0 Blair 95 50 — 96.50, Narodna banka 7775 bL, PAB 223 — 225 (224).
Blagovna tržišča
tno
+ Chlcago, 20. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.50, za julij 90.625. za sept. 00 50; koruza: za maj 60.75, za sept. 62.	i-
+ VVtnnlpeg, 25. Jan. Začetni tečaji: pšenica: za ma/j 128, za julij 12050, za okt. 101.875.
+ Norosadska blagovna boria (25. t m.). Tendenca v splošnem mirna. Pšenica: 78,79 kg): baška in are ms k a 177 — 179; ba£'-a potiska 178 — 180; e:*von«fca 178 - 180. Koruza: baiška nova 93 — 95; bana taka 91; baška nova sušena 106 _ 108. Oves: baški 130 — 132; srera-ki 131 — 133, slavonski 135 — 137. Ječmen: ba&i in sremČ ski, 63/64 kg 130 — 132 50. Mo :a: b?ška in sremska «0g» in «0gg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 — 262 50; «5» 232.50 — 242.50;
212.50 — 222.50: «7» 182.50 — lf»2 50; «8» 125 — 130. Otrobi: ba-^ki in srerre i v vreč3h 98 — 100 Fižol: baški in eremski 203 — 205.
BOMBA®
■f Llverpool, 24. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan- 4.74 (prejšnji dan 4.76), za maj 4.84 (4.86), za sept. 4.92 (4 94).
4- Nerv York( 24. Januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 8.13 (8 41), za maj 8.55 (8.50).
Zapiranje katoliških šol na Bavarskem
Rim, 25. jan. b. Pod naslovom: >Bližn|e hekatombe katoliških eol« objavlja uradno vatikansko glasilo »Oaservatore Romano« daljše poročilo, v katerem navaja, da bodo nemške oblasti na Bavarskem v kratkem ukinile 18 srednjih in 64 dekliških osnovnih Sol, ki jih vodijo katoliške urine nioM. V navedenih šolah je okoli 15 000 učencev in učenk. Vatikanski organ opozarja v svoji beležki nemško vlado na obvezo, ki jo ie sprejela e konkordatom, da bo zaiamčila obstoj katoliških šol na Bavarskem.
Za plenite v „Stiirmerja"
Berlin, 25. januarja, b. Glede zaplenitve glavnega protižidovskega organa narodno socialistične stranke »Stiirmerja« zatrjujejo na pristojnih mestih, da ta ukrep nikakor ni definitiven, ker vlada nima namena lista ustaviti. Zaplenitev poslednje številke je bila potrebna iz notranjepolitičnih razlogv.
Podržavlfenje elektrarn na Japonskem
Tokio, 25. jan. br. VIai'a je ca zahtevo vojaških krogov predložila parlamentu zakon. ki določa podržavljenje vseh elektrarn na Japonskem. Večina elektrarn je sedaj v zasebni posesti. Po predloženem zakonu pridejo najprej pod drže-no kontrolo, ki jo utemeljujejo z vojaškimi razloči, z vsakim posameznim podjetjem pa 8 emorajo v teku tre hmeeeoev skleniti kupne pogodbe, takp da bodo vee elektrarne prešle v državno ta*,
»JUTRO« št. 21.
-6
Sreda, tt I. 1938.
inniini žr.n.i.in i
Odpoklican poslanik
Na podlagi sklepov kronskega sveta v To-ki.ju je japonska vlada odpoklicala svojega dosedanjega poslanika na Kitajskem, Šige-ruja Kavagoja
Italijanščina v bolgarskih šolah
Bolgarsko prosvetno ministrstvo je izdalo uredbo, ki uvaja v srednje šole italijanščino kot obvezen predmet. Italijanščina bo v teh šolah enakopravna s francoščino in nemščino.
Kratka življenja
Najnovejšim francoskim vladam so često šteti dnevi
»Paris-Soirs objavlja poučno statistiko o življenjski dobi francoskih ministrstev v zadnjih desetih letih. V tem času je imeda Francija nič manj nego 23 vlad. Vsaki je bilo določeno torej povprečno pol leta življenja.
Najbolj dolgo se je držala vlada Ray-monda Poincarčja od julija 1926. do novembra 1928., namreč 2 leti 3 mesece in 18 dni. Sledi vlada Leona Bluma z 1 letom 6 dnevi, Lavaiova vlada (januar 1931. — januar 1932) z 11 meseci in 16 dnevi, Tardieujeva (marec — december 1930) z 9 meseci in 2 dnevoma, Doumergueova vlada z 8 meseci 29 dnevi, Daladierova (januar — oktober 1933.) z 8 meseci 24 dnevi, Poincarčjeva (november 1928. — julij 1929.) z 8 meseci 18 dnevi, Lavaiova (junij 1935. — januar 1936.) s 7 meseci 18 dnevi, Flandinova vlada s 6 meseci 23 dnevi, Chantempsova prejšnja vlada z isto tolikšno življenjsko dobo in Herrio-tova s 6 meseci 12 dnevi.
Tatinska bolničarka
V Hamburgu zbuja veliko pozornost afera neke bolniške strežnice. Grete Preiksza-tove, ki je svoj položaj izkoriščala za to, da je bolnike plenila. Ko je policija zasu-mila. je odredila nenadno preiskavo v njenem stanovanju in je našla v njem neštete ukradene predmete. Nič manj nego trije tovorni avtomobili so bil potrebni, da so to tatinsko zalogo odpeljali. Med drugim so našli celo zbirko zlatih zob vseh vrst. Bolniška strežnica je te zobe, kakor se je izkazalo, umrlim bolnikom iomik iz ust.
ataš umrl ©d lakote
Tragika Alekseja Suvorina, lastnika nekdaj najvplivnejšega ruskega lista — Mol, ki je v Beogradu propagiral stradalne kure
Pozabljen od vsega sveta je umri te dni Parizu v najhujši bedi ruski emigrant Aleksej Suvorin, pred vojno eden najbogatejših veleindustrijalcev v carjevi državi in lastnik vplivnega petrograjskega dnevnika »Novoje Vremjec. Ni nobeno pretiravanje, če trdimo, da je ta list v tistem času delal rusiko zunanjo politiko. Krog, ki se je zbiral okrog Suvorina in njegovega lista, je bil pod Nikolajem II. vsegamogočen in Suvorinovi članki so le prepogosto ustvarjali pop lah na evropskih in ameriških borzah.
Suvorin je pripadaj ugledni, tmoviti uradniški rodbini. Njegov list mu je db-risšal mnogo let ogromne dobičke in skoraj ni bilo industrijskega podjetja v ruski državi, ki bi ta mož ne bil njegov delničar. Ob prevratu v Rusiji je pobegnil in prišel v Beograd, kjer se je hotel najpr-v0 udejstvovati kot publicist. Nekaj časa je izdajal »Navoje Vremje« kot glasilo i-uskih emigrantov, potem je z generalom Vranglom poskusil svojo srečo z novim listom, »Rusijo«. Toda oba lista sta propadla.
Suvorin se je že v času svojega sijaja na Ruskem bavil mnogo z vprašanji prehrane. Zavzemal je teorijo, da ustvarja nepravilna hrana v človeškem organizmu strupe, ki so spet vzroki večine bolezni. Te soke je hotel preganjati iz telesa s stradalnimi kurami. Ko sta njegova lista v Beogradu propadla, se je začel udejstvovati kot apostol prirodnega življenja in bilo je dosti ljudi, ki so se zatekali k njemu Imel je navado, da jim je predpisoval stradalne kure po 30 dni in tudi po 50 dni. Nekoliko njegovih pacientov je
Zasebni detektiv vojvode Windsorskega
Londonski policijski predsednik je imenoval glavnega inšpektorja Scotland Tar-da, Daviesa Storriera, za višjega inten-danta.
že osemnajst let skrbi Storrier za osebno varnost vojvode Windsorskega. V službo je stopil sprva kot cestni policist, zavoljo posebnih sposobnosti pa so ga imenovali za detektiva tedanjega princa Wa-leškega Storrier je ponovno spremljal tudi kralja Jurija V. pri raznih prilikah.
Po njegovi smrti je ostal zasebni detektiv kralja Edvarda VIII in je svojemu gospodu sledil tudi petem, ko se jc odpovedal prestolu. Vojvodo -te spremljal na vseh nadaljnjih potovanjih in 99 mudi --edaj službeno v F1*8330^- O Storrieru pravijo. da zna vljudno, toda z železno ener-
jo ubraniti svojega gospoda vsake nad-ir/mc osebe.
tudi umrlo. Obtožili so ga šušmarstva in mazaštva, moral je Beograd zapustiti in odšel je v Bukarešto, kjer pa tudi ni imel sreče s svojo »zdravniško« prakso. Preselil se je v Pariz, kjer je te dni umrl v največji bedi. Umri je za lakoto, ki jo je proslavljal kot najboljše zdravilo za vse bolezni.
Vse ostale vlade niso trajale niti po pol leta: Sarrautova se je držala n. pr. komaj 14 mesecev 14 dni. Tardieujeva (1929. —1930.) 3 mesece 18 dni, Briandova 3 mesece 5 ni, Chautempsova (1933-34 ) 2 meseca 3 dni, Bonoourjeva 1 mesec 15 dni, Stee-gova 1 mesec 13 dni, Lavaiova (1932.— 33.) 1 mesec 4 dni, Sarrautova (oktober —november 1933.) 1 mesec, Daladierova (januar—februar 1934.) 10 dni, Bomssono-va 5 daii. In rekord je imela Chautempsova vlada L 1930. s 3 dnevi.
S tem darilom so se spomnili svojega vladarja ob poroki prošli teden v Parizu živeči
egiptski državljani
Lev usmrtil krotilca
V usodnem trenutku je odpovedala pištola
V Ujpetreju prf P=£uhu na Madžarskem je gostoval neki cirkus. V njegovi menaže-riji so bjli trije levi, ki so jih z drugimi živalmi spravili na dvorišče gostilne, kjer se je skupina (ustavila. Predstave so tile v
Američani se pripravljajo na svetovno razstavo
V Ameriki se vrše že delj časa obsežne priprave za svetovno razstavo v 1. 1939, ki naj prekosi vse podobne prireditve na svetu — Na sliki je model razstavišča
Sibirija postaja toplejša
Meritve in ugotovitve ruske znanstvene odprave
»Izvestija priobčujejo prve znanstvene rezultate ekspedicije. ki jo je moskovska akademija znanosti poslala za nekoliko mesecev v okolico Turuhenska v Sibiriji, da bi proučevala tamkajšnje podnebne prilike.
Akademija znanosti je zadnje meritve v tem ozemlju izvršila pred sto leti, natančneje 1. 1842. Odtlej ni bilo tam nobene znanstvene odprave več. Če primerjamo tedanje in sedanje izsledke, moramo ugotoviti, da se je povprečna letna temperatura
Sibirije vsaj v tem ozemljn v tem času dvignila za 1 stopinjo.
Debelina ledne plasti nad ozemljem Turuhenska jc povsod znatno manjša. Posebno značilno pa je to. da je meja večnega ledu nazadovala, umaknila se je za kakšnih 300 km proti severu. Ko se prične spomladi debela ledna skorja nenadno tajati, je videti vpliv tega tajanja tri metre globlje nego pred sto leti. Tudi stari ljudje pravijo. da je bil mraz v njihovih mladih letih ostrejši.
Godci na kraljevi svatbi v Egiptu
gostilniški plesni dvorani, medtem ko j« predvajanja z živalmi opravljal sin cirkuške ga ravnatelja, Edvard Schneller, na dvorišču.
Pri eai zadnjih predstav najstarejši lev m hotel ubogati, zato ga je mladi mož oplazil 1 bičem po hrbtu. Lev je planil po koncu in mladega krotilca s svojo šapo treščil po tilniku. Schneller je padel s krvjo oblit na tla. Nastala j3 strašna panika. Krotilcev oče je potegnil pištolo, da bi streljal na leva, toda pištola je odpovedala. Med tem sta zavoljo duha po krvi zdivjala tudi ostala leva, planila sta na mladega Sohaellerja. ter ga trgala. Neki strojnik, ki je imel samokres pri sehi. je enega izmed levov ustrelil, in neki učitelj, ki je bival v bližini, je stekel domov jx> svojo lovsko puško tar ubil ostala leva. Toda ko je zdravnik pristopil k mlademu Schnellerju, je mogel ugotoviti ramo to. da je že mrtev.
Funt globe za odklonjen pozdrav
Neko londonsko sodišče je te dni izreklo zanimivo sodbo. Neki trgovec je svojega nekdanjega tovariša ovadi! oblasti, ker je še! na cesti mimo njega in ga ni pozdravil Sodišče je po dolgem razpravljanju ▼ tem najbolj nenavadnem izmed procesov prišlo do zaključka, da je odklonitev po-szdrava v posebnih okoliščinah žalitev in zato kazniva. Obtoženca so obsodili na funt globe, čeprav pogojno. Toda stroške za razpravo bo vendarle piačaL
Farr premagal Braddocka
V njujorškem stadionu sta se te dni spo* prijela Tommv Farr in James Braddock. Zmagal je prvi
ANEKDOTA
»Ta postelja Je še iz dobe Ludovika XVI. ia kralj je v nji ležal.«
»Ampak zdi se, da je slog pohištva mnogo starejši!«
»2e mogoče. Saj ni izključeno, da Je kralj kupil posteljo iz druge roke. '„
VSAK DAN ENA
x\ a poročni dan egiptskega kralja Faruka so pred kraljevo palačo s Kairo svinji takšni HHiffc—ti
»Kaj, M imaš touko sredstev, da si lahko privoščiš ostrige?«
»veš. vprašal sem v informacijski p'sami. kakšne eo moje finance, pa so mi povedal' 4* m dobre,»«e	4>Politiker
Katastrofa o polarnem ledu
Dvanajst ruskih ladij v oklepu zime — Letala naj jih pomagajo rešiti? — Nevarnosti Severovzhodnega prehoda, ki ga hočejo Rusi
napraviti za trgovsko pot
Iz Kod3nja je prispela vest, da es v polarnem ledovju pripravlja katastrofa v doslej le neznanem obsegu. Severno od sibirske obale j3 obtičalo v ledu osem ruskih trgovskih parnikov ia štirje ledolomilci, ki imajo na krovu 1000 do 1200 oseb. Sedaj jih morski toki nezadržno ženejo s plavajočim^ ledom proti severu. Po naziranju norveških strokovnjakov je skoraj izključeno, da bi bilo mogoče te ljudi rešiti. Tudi če bodo mogle ladje zdržati silni pritisk ledovja. je njih usoda skorai zapečatena, kajti kuriva in živil nimajo zadosti, da bi moglo tolikšno število ljudi vztrajati za ves ostanek polarne noči in v tamkajšnjem silnem mrazu. Šele z začetkom s^tle letne dobe pa bi bilo pod ugodnimi okoliščinami mogoče, da bi jim prišla letala na pomoč.
Sovjetska vlada ni doslej objavila nobenih vesti o skrajno nevarnem položaju svojih ladij. Sporcčiia je samo to, da je zašla znan-
stvena ekspedicija na krovu ledolomilcev
>Sadkac. »tMaliigina« in »Sedova« 23. sept. med ledovje in da jo žene vsak dan povprečno 24 km proti severu. Po neki drugi vssti se pripravlja rešilna ekspedicija štirih letal pod vodstvom znanega polarnega letalca Mo-lotova. da bi te ledolomilce založila z živili, obleko in znanstvenimi instrumenti ter da bi del posadke in znanstvenikov spravila domov. V resnici pa ne gre samo za te tri ledolomilce, temveč še za osem trgovskih parnikov, ki imajo na krovu tudi ženske in otroke, in še za en ledolomilec.
Iz gospodarskih in vojaških razlogov ee trudi sovjetska vlada, kakor znano, že vrsto let. da bi iz Severovzhodnega prehoda med Arhangelskom in Vladivostokom napravila redno prometno pot. L. 1036 je uspelo s pomočjo ledolomilcev 40 ladjam, da so to morsko pot preplule Letos se je začela zima v teh krajih nenavadno zgodaj in je Ruse
popolnoma presenetila. Trgovske ladje eo se začele v ledovju ustavljati. Nekatere so * ledolomilci še utegnili rešiti ter jih spraviti v Arhangelsk ali Murmansk. Toda vreme se je slabšalo čedalje bolj. tako da j3 usoda zadela nazadnje osem trgovskih parnikov in še štiri ledolomilce, ki so jim hiteli na pomoč.
Vse te ladje se premikajo sedaj počasi, toda nezadržno proti Severnemu tečaju. Vodja norveškega Svalhardskega kontorja, docent Hoel, izjavlja- da je popolnoma brezpomembno. če bi hoteli tem ladjam prinesti pomoči z letali. V sedanji temi bi jih letala sploh ne mogla najti in tudi če bi jih našla, bi ne mogla nikjer pristati. V ostalem je treba domnevati, da je ledovje del ladij že zmečkalo in da so se potopile. To domnevo podpira dejstvo, da je brezžična zveza z nekaterimi ladjami prekinjena
Service za dve oseM
»JUTRO« It. 23i
Sreda, 26. t 1038.
kultnimi pregled
Umetniški večer v Ptuju
Zapiski
Za Mariborom tudi Ptuj. Res da ne v tabo
obsežnem in široko zasnovanem obsegu, toda zato tem bolj ptujsko internega značaja, &aj so nastopali le v Ptuju živeči pisatelji, razen Boža Voduška, ki živi zdaj v Mariboru, a ki je š 3 za svojega nedavnega bivanja v Ptuju bil iniciator tega večera. Prireditev je bila pod okriljem Ljudske univer ze in je za njo nekaj krepkih uvodnih besed izpregovoril Skaza.
Stanko Cajnkar, katerega odlomek dTame »Potopljeni svete je v zadnji številki »Doma in sveta« vzbudil toliko prahu in komentarjev, je eital črtico »Moj svet«, ki je po refleksivno meditativni zvočnosti ter barvi pač najbližja Meškovi žensko nežni psihoanalizi. Tu in tam drget čustva, ko se mora ukloniti načelu življenja, toda z notranjo disciplino- ki mu diktira to. kar hočeta razum in volja. Četudi vedno izbegne v jasno misel, vendar za vsem nekje daleč še divja subjektiven vihar, ki ponekod, četudi rahlo, premika osnovni ton s trpkost jo in tihim hrepenenjem po notranji umiritvi. Odlikovala se je njegova črtica tudi po pesniškem jeziku, ki se mu je ob prijetnem organu prelival med publiko.
Božo Vodu^ek. ki je tudi znan kot izboren interpret. je ravno s tem dosegel še večji učinek, ko je čital svojih ti sonetov, ki so
večinoma že izšli v ^Ljubljanskem Zvonu« n J.Modri ptici?. Ob prvih je publika iskala kontakta 7. njim. kar je razumljivo, saj je njegova možata pesem po formi in po ">sv bini tako značilen pojav v nali lUetaturi. da bi jih vsak moral pred nasb^ni nekoli-kokrat prečitati preden bi dokopal v tega pesniško tako izrazit(>ga in svojevrstnega individualista. Posebno tam. kjer je simbolizem zgolj posrednik ali lupina doživetja, občutja in pogrt^zania vase ali pa razumskega plamena, za katerim je marsikje zgnetena tako osebna bolest, da že prehaja v trpek sarkazem, da bi izražal kar moči
preprosto. S temi je dosegal najtesnepi notranji stik s publiko.
Znani ptujski pisatelj dr. Remec Je po dolgem zatišju zadnji čas zopet začel pisa-teljevati. Tako pripravlja novo dramo, če es ne motim z zgodovinsko snovjo iz ptujske okolice. Čital je novelo »Klementa« iz knjige >Naši ljudje«, ki j* je izdala Goriška Matica. Vendar je težišče njegove ustvarjalne moči v drami, tako n. pr. v Kirki, ki jo ta čas Študirajo ptujski diletantje in ki bo za Ptuj tudi svojevrsten dogodek. Škoda je le, da ni čital na tem večeru kako novo stvar.
Prof. Cene Sedlbauer, naš mojster Čelist je na klavirju izvajal tri svoje skladbe in sicer Večer. V gozdu in Uspavanko. Najbolj je ogrela zadnja, v kateri se prepleta refren iz znane slovaške pesmi >Dobro noč«. V prvi je preveč izstopal romantični nadih; pač pa jih je podal z umetniškim razumevanjem in s poudarkom občutja Za to priliko je še skomponiral Remčevo pesem Pomladni dež. ki jo ja zapel prof. Rus s toplino svojega glasu.
Anton Ingolič, pravi kontrast Cajnkarju, ie eital odlomek dVinska noč« iz novele »Tam gori za hramom en trsek stoji«. Po snovi svoje novele je našel prav viharen odziv. saj je z njo povezal občinstvo s tistim življenjem v naših Halozah, ki živi v gospo od v • nr>.'--t i nemške gospode in po kateri največkrat roko v roki stona narodnostna odv;snost našega najbednejšega ljudstva. Odlikovala se je novela po plastičnem in konkretnem opisovanju ter po svežosti misli in poživljajočem ritmu, ki je ob konou kar dobro del Z vpletanjem nemške govorice je dal stvari kontrastno barvo, ki je poudarjala in ustvarjala ton razpoloženju novele.
Večer Je bil manifestacija naše besede, kar je našlo topel in iskren odziv v dobro zasedenem gledališču.	A. Debenak
Koncert violinista Baltza v Ljubljani
Društvo Glasbena akademija, ki si je poleg osnovne naloge nadelo še tudi prirejanje abonenčnih koncertov, je Za svoj drug-i letošnji koncert povabilo mladega dunajskega goslača Karla v. Baltza, ki je Jkoncertiral v veliki Filharmonični dvorani v petek, 21. t. m. Spored je bil sestavljen z vidikov, ki so vobče merodajni za koncertne nastope virtuozov, torej predat sem iz tehnično mnogo zahtevajočih skladb najboljših avtorjev. Na prvem mestu je bila Veracinijeva sonata, polna umerjenega klasičnega duha, nekaj duhovitih zavitosti in mnogo spevnih, toplih mest. Sledila je Bacho-va slavna Chaeon-na za same gosli. To delo presega izrazne zmožnosti instrumenta, saj je skoroda cela orkestralna paleta v kontrapunktskem in harmonskem pogledu. Kakor je neki avtor dobro omenil, grozi ta chaconna, da raznese violino, toliko je vanjo položil .skladatelj sile, izraza., znanja in invencije. Ki čuda, če priredbe — Busonijeva klavirska, mnogotere orkestralne — zvenijo skoro bolj od originala, vsekakor pa popolneje in zamisli primerneje. Tudi ni von Baitz pokazal ravno v tej »pičee de rčsi-stanc-e« niti do kraja aognane virtuozno-sti, niti posebne originalnosti v interpretaciji, kar bi upravičevalo dolgov eznost točke Vobče sem imel vtis, da v prvih dveh skladbah izvajalec še ni našel samega sebe in se je počutil nekam tuje na našem odru. Vživel se je šele v Mozarta,
čigar sloviti koncert v A-duru je prinesel z vso potrebno fineso. eleganco, ljubkostjo in tehnično dovršenostjo, kakor jo zahteva sicer drobčkani, a nekako med smehom solzeči se koncert. Kakor nihče drugi, je umel Mozart v nekaj vrinjenih taktih izraziti svojo osebnost, sicer vedno podrejeno glavni, splošni zamisli. Od te točke dalje je violinist dal skladbam več občutenosti kot spočetka. Suk in Schu-bert, romantika sploh, mu vsekakor bolje odgovarjata kot strogi barok. Zakaj si ni sestavil sporeda v tem smislu? Tradicija v koncertnih programih je navlaka, nepotrebna kot mnogokje in bolje bi bilo, da bi vsak koncertant mesto šablonskega sporeda zložil sebi primernega.
Kari von Baltz je nedvomno talentiran violinist, ki pa stoji, zdi se mi, šele ob vznožju svoje karijere. Njegova tehnika je solidna, temeljito podkovana in zmožna najvišjih podvigov. Vzorna je intonaci-ja, ki ne odreče niti v najnevarnejših trenutkih. Interpretacija v vseh podrobnostih še ni individuelna, podvržena je še šolskim vplivom in pogreznjena vase, odkoder pa še ne izžareva zadosti. Vendar so že naštete vrline dovolj pomembne, da se more violinist uvrstit: med odlične sodobne izvajalce in bodočnost mu je odprta.
Koncert je bil dobro obiskan, ajplavz topel in bodreč.
L. M. š.
Deset imen v hrvatski poeziji
Kakor smo že zabeležili, izide v Zagrebu (v izdaji Pododbora Matice Hrvatske) hkrati deset samostojnih pesniških zbirk. Danes predstavljamo avtorje teh desetih pesniških knjig.
1.	Slavko Batušič, generalni tajnik zagrebškega gledališča, se je že izkazal kot romanopisec (Na dragom tragu, Argo-nauti), umetniški kritik in odlični poto-pisec Čuda i čarolije Kroz zapadne zemlje i gradove, Od Kandije do Hammerfe-sta). Batušič piše že dolgo časa verze, sedaj jih je prvič zbral pod naslovom »23 pjesme«. V vseh antologijah se omenja njegov biser: Pjesma mog nerodjenog sina. Je subtilni lirik zelo zanimivih razpoloženj, ki jih podaja z originalnim izrazom.
2.	Antun Bonifačič, profesor, je tudi romanopisec (Krv majke zemlje; pripravlja Mladice), nadalje esejist (študije o Andrč Gideu in Henry de Montherlantu ter v pripravi o Paul Valčryju) in ploden lirik, ki je doslej izdal že dve knjigi »Pjesama«, a pod istim naslovom izide tudi tretja. Bonifačič ima mnogo južnjaškega temperamenta in sredozemske jasnosti, kot rojeni Primorec je pesnik morja, ribičev in sploh primorskega ljudstva.
3.	Baleta, psevdonim za profesorja narodnega gospodarstva na pravni fakulteti v Subotici dr. Mirka Mirkoviča, se odlikuje kot odlični regionalni čakavski lirik, ki piše verze samo v svojem sladkem melodičnem narečju. Balota je že objavil v revijah krasne verze, ki jih bo sedaj prvič zbral v »čakavskih pismah«.
4.	Vjekoslav Majer, književnik - bohem, živi stalno na Dunaju, kljub temu mu je Zagreb vir vseh inspiracij. V založbi MH je izdal roman iz zagrebškega življenja sPepič u prostoru i vremena«, v katerem slika z veliko ljubeznijo mali zagrebški periferijski svet. V kratkem bodo izšle poleg lirike kar tri njegove knjige: Društvo hpv. književnosti mu bo izdalo novi roman »Život puža« MIT drugi del »Pepiča«. a novo nastala Hrvatska naklada je najavila njega roman Dnevnik Očenašeka«. Kakor se vidi je M-ijer ploden tudi kot romanopisec Tn'a izkaz?! se *e predvsem kot odličen lirik ki ^e ''o zdni izdal že dve knjigi pesmi (Lirika 1924 in že omenjena zbirka) Tretja zbirka n*e»ove poez:*e bo vsebovala novo izHvo rod naslovom *Svi-
' Rvffet«'. I*f» ier upp^i srečno združiti socialno no*o s	T-t.izm.om
5.	Dobriša Cesaric -e man nekoliko boij tudi" slovenski kulturni javnosti po svoji knjigi »Lirika* /1931). ki ga je svojča.s mr>'*n« povzdignila v »odobni hrvatski poeziji Sicer redko objavlja pesmi in njegovo drugo zbirko »Spašena svijetla« pri-
čakujejo z zanimanjem. Znan je tudi kot prevajalec iz nemščine in ruščine. V njegovi poeziji je nekaj heineovske naivnosti, sicer je pa formalno zelo izbrušena.
6.	Luka Perkovič, profesor, odličen novelist in urednik »Savremenika«. Zbrane novele mu je izdala MH. Do sedaj ni imel svoje pesniške zbirke, dasi je zastopan s pesmi po vseh naših antologijah in v nekaterih revijah. Njegova knjiga lirike »Drugovanje s tišinom« bo vsebovala zbrani pesniški opus, v katerem se razodeva kot lirik subtilnih in intimističnih akcentov, ki v lepi formi podaja domača razpoloženja, vsem nam dostopna.
7.	Anton Nlzeteo, ki je znan čitateljem »Jutra« po knjigi »Lirika štirih« (1935) v izdaji Hrvatske revije, kjer je objavil ciklus »Zelena harfa«. Nizeteo piše rad novele in eseje ter stalno recenzira v Hrv. reviji in Obzoru iz naše in iz romanskih književnosti. Znan je tudi kot prevajalec iz italijanščine. Uredil je knjigo italijanskega humorja (v založbi Danice) in izdal »Senilita« (mlada starost) Itala Sveva kar je prvi naš prevod italijanskega psihoanalitika in predhodnika Marcela Prousta. Njegova knjiga poezije »Uspavanka vremenu« bo vsebovala okrog 40 novih pesmi. Pripravlja knjigo novel iz visoke dalmatinske družbe, kakor tudi iz sveta ribičev, mornarjev in tihotapcev. Njegovi eseji se tičejo v glavnem pojavov v italijanski literaturi. Kritika je pri niem poudarjala kult forme in romansko kulturo.
8.	Vlado Vlaisavljevie, pravoslavni Hrvat iz Jastrebarskega, je znan iz vseh hrvatskih časopisov, v katerih že več ko deset let objavlja svojo originalno liriko, čeprav šele sedaj izide njegova prva knjiga. Za Tinom Ujevičem sodi med največje boheme in sodeluje brrz razlike v v«eh revijah, a zastopan je tudi v antologijah. V njegovi liriki je mnogo slovanske melanholije in primitivnosti, in kaže, da je Vlado roien pesnik in sirov talent.
9.	Vladimir Kovačič, kritik ^Hrvatskega dnevnika« Kot pesnik je že davno znan še iz ->Vijenca« tn ostalih časopisov, v katerih objavlja liriko. Njegova zbirka ima naslov »Otrovno prolječe«. V poeziji ima svoj akcent in ton. po katerem se raz'i-kuje od ostalih Zlasti je dobri njegova erotična lirika. Med zagrebškimi dramskimi kritiki je gotovo na orvem me^tu.
10 Ivo Kozarčanin, učitelj izredno ploden pisatelj, ki ie obiavil žp dva romana (Tudja žfna. Sam čoviek) kniigo novel ■Mati čeka« in knjigo d°ške lirike. Med mladimi hrvateklmi kniiževniki menda edini soremlia sistematično in piše tudi' o slovenski kn jiževnosti v Hrv. reviji in drugih časopisih. Prsvel-je t-udi--Cankarjev man »Matija Kačur« v izdaji Zabavne biblioteke.	O. A.
Nori aepehi Pin« ia Pie Mlakar t Cnrftn. »Neue Ztircher Zeitung« e dne 24. t m. je priobčjU v podlistku daljše poročilo o baletnem večeru, ki sta ga pripravila za euriško gledaliSče Pino in Pia Mlakar s svojim ansamblom. Izvajali so med drugim najnovejši balet Igorja Stra vinskega »Igra s kartami«. Manuela de Falle »Ljubezenski tri-kot« in bazelskjga skladatelja W. Mttilerja von Kulma balet »Modri evetc Kritik curi-škega dnevnika ee izraža zelo pohvalno o obeh Mlakarjih in njuaera vodstvu. Kritik pravi med drugim: »Če je bilo to, kar smo lahko videli na premi erskem večeru 22. t. m., že kot celota presenetljivo dejanje, pričajoče o umetniški ambiciji, o žilavi volji do dela in večkrat visoki zmogljivosti, je program nudil v podrobnostih, na pr. talet Stravinskega. tako višino, da ee ni treba bati primerjave z umetniško višino najpomembnejšega plesnega ansambla mednarodnega slovesa«. »Neue Zfircher Zeitung« prinaša tudi dve ilustracije- med drugim Pina Mlakaria v novem baletu Stravinskega.
Josef Hera, odlični češki pesnik, čigar krasni prevod Župančičeve »Dume« so pravkar objavile »Lidovč Noviny«, začenja priobčevati v »Češkem Slovu« svoje vtiske z obiska slovenskih krajev. Tako je v številki z dne 21. t m orisal idilično pot preko zamrznjenega Blejskega jezera, v številki z dne 23. t. m. pa v članku »Praški študenti med Slovenci« pripoveduje o vtiskih z vožnje po Slovenskih goricah in glosira razširjenost znanja češkega jezika med Slovenci Da ji naša severna obmejna krajina napravila velik vtisk na tega volilnega češkega pesnika, pričajo še posebej tople vrstice, ki jih re napisal v spominsko knjigo svojemu mariborskemu gostitelju in prijatelju dr. A. Reismanu. Tu pravi med drugim: >Ko sva se jaz in K. Nov? prvič razsovarjala o Sloveniji, nisva še zdaleč slutila. da se to potek itleta v Ljubljano in Maribor vtisnil tako globoko v najine misli. Vaše slovensko »pravo, iskreno gostoljubje«, kakor je to označil v neki zdraviri dr. Senior, nama ostane nepozabno. Se dolgo bom videl Triglav v snegu, Ljubljano, a tudi krajino od Maribora na vzhod, kakor vzvalovano samo zato- da bi nosila vinograde. Dolgo mi bo zvenel v sanje žvenket čaš. dvignjenih k zdravicam. Toda predvsem ljudje! Če rečel Slovan, naj se ti odzove človek — ta krasna beseda je veljata pri vsakem najinem stiku s Slovenci. 1'odajmo si roke. kakor bi med nami ne bilo meja. V našem duhai jih tudi ni... Češki pesnik An-tonin Sova ie dal nekoč svoji knjigi naslov: »Se enkrat se vrnemo«. Se enkrat... si bomo pravili v Pragi v spominu na vas vse...«
»Československo-jihoslovanski revne« je zaključila sedmi letnik s pravkar izišlo 9.—10. številko, ki je v celoti izpolnjena^ z razpravo dr. Milade P a u 1 o v e »Tomaš. G. Masaryk in Jugoslovani«. Avtorica obsežne »Zgodovine Maffije« in znanstvena raziskovalka naših vzajemnih vezi v preteklosti je bila nedvomno poklicana, da podrobno razišče tudi ta kompleks stikov in vplivov. Njena obširna in dobro dokumentirana razprava izpopolnjuje z novimi podatki in osvetlitvami vse dosedanje orise, zlasti onega iz peresa dr. D. Prohaske, ki je izšel v Masarykovem zborniku. Ni torej dvoma, da je razprava dr. Paulove tehten donesek k zgodovini češkoslov.-jugodov. 6tikov. Vprašanje je seveda, ali je »Čsl.-jiholosv. revue« poklicana, da odstopi za tako zgodovinsko razpravo ves svoj dvojni zvezek. Tako so morale izostati informativne in kronistične vesti, poročila o jugoslov. literarnih novostih in drugo gradivo, ki bolj kakor zgodovinske razprave utemeljuje raison d'etre to revije in ji daje mikavno pestrost. Z zgodovinskimi in drugimi obsežnimi razpravami je časopis že pred leti zašel v krizo- iz katere se je uspešno izmotal z uredmiško-teh nično reorganizacijo- ki je postavila težišče številk v aktualne članke ter v informativni in kronistični drobiž. Če hoče »Čsl.-jihoslov. revue« nadaljevati svoje poslanstvo, se mora v novem letniku vrniti k vzgledu svojih najboljših številk v zadnjih dveh letnikih. — Priloga »Slovanek? Jadran« prinaša nekatere informativne vesti, kratke članke in prevod treh Lovričevih sonetov >Seljaei«.
A D I O
Sreda, 26. januarja
Ljubljana 12: Citre. mandoline, balalajke (plošče). — 12.45: Poučila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski sramel. — 18: Mladinska ura: Bog čuvaj Irsko! — 18 40: Industrija premoga v Sloveniji (g. Riko Kiler).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naše nekdanje šolslvo (Andjeo Čursiki).
—	19.50: Šahovski kotiček. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih-' Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila.
Četrtek. 27. januarja
Ljubljana 12: Zvezde in zvezdniki (plo-šfe) ._ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 18: Griegova euita P^er Gynt (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Iz severa in juga (koncert Radijskega orkestra). — 20.50- Zbor praških učiteljev (plošče) .— 21: Prva ura češke moderne klavirske glasbe (g. Pavel Sivic).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (sodelujejo g. Mirko Premelč in Radiij ski orkester).
Beograd 17.30: Orkestralni koncert. — 18.15: Srbske pesmi. — 20: Narodna glasba.
—	21: Odlomki iz oper. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Godba in ples. — Praga 19.15: Orkestralni koncert. — 20 05: Zvočna igra in klavirske skladbe — 22.35: Schumannove pesmi. — Varšava 19.30: Slovaški božič. — 20: Pesmi in klavirski dueki. — 22: Glasba Szymanovsk'aga. — Dunai 11.25: Kmečke sodbe. — 12: Koncert orkestra. — 16.05: Revija šlagerjev. — 17.30: Schumannove simfon;čne etude. — 19.25: Vojaška godba.
—	20.25: Schubert privatno. — 21.30: Wa-gner izven opere. — 22.20: Koncert orkestra. — 23- Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.10: Plošče. — 20: Plesni večer. — 2230: Kakor Stuttgart. — Miinehen 19.:^: Pestre melodije. — 21.10: Mojstrski koncert. _ 22 30: Kakor Stuttgart. — Stuttgart 20: Plošče. — 20.15: Lahka in plesna muzika _ 21.15: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — 24: Nočni koncert. __ .
Lep dar: Zgodbe brez groze
ŠPORT
Boksaški nastop v Trbovljah
BoflcsaSka eekdja SK Trbovelj priredi r nedeljo dne 6. februarja velik boksaški nastop. Namen te prireditve je zainteresirati trboveljsko športno občinstvo za to športno panogo ki Jo pokazati r pravi hi-či, to Je njeno vzgojno stran tn njene vrline, ki jih prinaša človeku, ki se Je oklene res z Idealizmom.
Da bo nameravani nastop tudi dosegel svoj namen, jamčijo imena nastopajočih boksačev, med njimi prvaka Jugoslavije in Male antante v težki kategoriji Josipa Tpavca, odličnega boksača poltežke kategorije in češkega državljana Ivana Hladnega, našega državnega prvaika v welter kategoriji Devčiča in saveznega kapetana in dobrega boksača poltežke kategorije Baloha, člana SK Slovana lz LJubljane. Nastopila bosta tudi člana Herkulesa iz Zagreba Albini in član Pekarskega SK iz Maribora štrekelj. Skoraj vsi omenjeni boksači spadajo v amatersko boksaško reprezentanco naše države.
Njim nasproti se bodo postavili talentirani domači izvajalca boksa, med njimi Koprivšek. Korbar. Sadar, Curk, Logar ln drugi, ki so pod vodstvom načelnika in trenerja Majcena že mnogo pridobili v znaniu.
Želimo, da bd trt>oveljska športna Javnost v eim večjem številu obiskala to prireditev ter tako podprla prizadevanja redkih, ki bi radi dvignili tudi to športno panogo na primerno viišno.
v nekaj vrstah
Plavalni savez se je začel polagoma zanimati za letošnje plavalne prireditve in
sestavljati njihov spored. Glavni dogodek letošnje sezone bodo tekmovanja za evropsko prvenstvo, ki bodo od 6. do 13. avgusta v Wembleyu pri Londonu. Cehoslovaki so nam ponudili za lanski Dubrovnik re-vanžno srečanje, ki naj bi bilo v dnevih sokolskega zleta, torej 30. junija in 1. julija v Pragi. Ta termin Je za nas zelo ne-prikladen ker takrat še ne bomo imeli pripravljenih svojih najboljših tekmovalcev. Zato je JPS ponudil Češkoslovaški, naj bi bil ta dvoboj v dnevih 16. in 17. avgusta, torej 14 dni pred evropskim prvenstvom. Namesto seniorskega prvenstva, ki ga letos po sklepu občnega zbora ne bo, pa naj bi bilo tekmovanje za prvenstvo posameznikov in obenem izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance v dnevih 23. in 24. julija. Junlorsko prvenstvo po starem načinu pa bo ostalo nespremenjeno od 20. in 21. avgusta v Novem Sadu.
Jugoslovenski lahkoatletski savez je dobil pred kratkim 75.000 Din podpore in je s tem zneskom poravnal vse največje pasivne postavke. O občnem zboru, ki čakajo nanj številni lahkoatletski klubi izven Zagreba že nad mesec dni, dozdaj še ni črh-nil besede.
V	Budimpešti je bilo te dni mednarodno teniško tekmovanje med Madžarsko in Jugoslavijo. Jugoslavijo sta zastopala Pun-čec in Pallada. Madžarsko pa znani Szi-gety in pa mladi Csikos bivši beograjski junior, ki je prešel v madžarsko državljanstvo. V teh tekmah se je odlično držal Pun-čec, ki je zmagal v obeh igrah, in sicer nad Csikosem s 6:4. 6:4, 6:3, nad Szige-tyjem pa v petih setih s 3:6, 6:4, 6:3, 1:6 in 6:2. Obupno slab pa je bil zato Pallada, ki je moral kapitulirati pred obema Madžaroma in tako je tekmovanje ostalo neodločeno 2:2.
Na seji odbora za teniški srednje-evrop-ski pokal, ki je bila kakor smo poročali, v nedeljo v Budimpešti, je bil sprejet tudi predlog o prirejanju mednarodnega prvenstva Srednje Evrope. Jugoslavija je dobila poverjeno organizacijo prvega takšnega prvenstva. Na te tekme bo morala vsaka država poslati po štiri najboljše igralce in po dve najboljši igralki. Ta mednarodni turnir za prvenstvo Srednje Evrope bo od 28. avgusta do 4. septembra. Kje bodo igrali, bo določil teniški savez. — Slednjič je bilo na tej seli sklenjeno še. da bo v času od 15. do 20. julija v Pardubicah mednarodni teniški miting jun'orskih igralcev vseh srednje-evropskih držav. Vsaka država bo morala tjakaj poslati po 5 ju-niorjev in po 3 juniorke.
V	Londonu tečejo te dni tekmovanja za svetovno prvenstvo v table-tenisu. na katerih nastopajo kakor znano, tudi naši igralci (samo moški). V prvih igrah so dosee-li (odn. zabeležili) naslednie rezultate: Francoska—Jueoslavija 5:0, Madžarska—Jugoslavija 5:1, Jugoslavija—Belgija 5:1.
SK Ilirija (Upravni odbor). Redna seja u. a bo jutri v četrtek 27. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
SK Reka: Drevi ob 20. občni zbor v gostilni konzuma na Glincah. Poziva se članstvo, da se ga udeleži polnoStevilno.
Slalom Wub 34. Drevi ob 18.30 obvezen sestanek tekmovalcev v klubovem lokalu. Zanesljivo!
Kolesarsko društvo »Ljubljane®«. Vabimo vse člane in prijatelje športa, da se udeleže velike pustne zabave, ki bo dne 30. januarja v prostorih gostilne Korbar v Hrušici pri Dobrunjah.
Iz Julijske krajine
Nazadovanje rojstev v Trstu
Te <tol m> bUi objavljeni giavrd popnzla« djeki podatki za preteklo leto. Kakor poročajo listi. Je bilo lani na vsakih 10.000 prebivalcev rojenih v goriški pokrajini 191, v tržaSJd 163, v pulaki 220, v reški 195, v neznatni zadrski pokrajini pa 386 otrok. Med vsemi 94 pokrajinami Je bila zadrska pokrajina na prvem, tržaSka pa na 82. mestu. V pokrajinskih glavnih mestih pa se je rodilo: v Zadru po 394, T Puli po 177, na Reki po 184, v Trstu po 142, v Gorici pa po 188 otrofk na vsakih 10.000 ljudi. Zadar je bil na drugem mestu. Trst pa na 87. mestu
To poslednje dejstvo je izzvalo v tr2a» Skl fašistični Javnosti veliko pozornost ta vznemirjenje, ki ga > Po polo di Trleste-tudi posebej beleži. LsLst pribija* da je glavni vzrok nazadovanja rojstev ▼ Trstu očitno le prostovoljna sterilnost ljudi, pojav, ki je predvsem moralnega znajčaja. iPiceolo« ga smatra glede na u-speSni raa-voj Italije na raznih področjih, za neke vrste izdajstvo, s katerim naj bi se iz-podkopaval obstoj naroda in države.
Dejansko so rojstva v Trstu znatno nazadovala. L. 1800 jih Je bilo po 480 na 10 tisoč prebivalcev, 1. 1870 po 420, 1890 po 340, 1910 po 320, 1920 Se po 300, 1. 1925 le 6e po 170, L 1928 po 150 tn lani 142 otrok na vsakih 10.000 prebivalcev. Posebno velik je bil padec rojVstev od I-1920 do 1925. Tedaj se Je pričelo omejevati priseljevanje ljudi lz bližnjih podeželskih krajev, zato pa Je naraščalo priseljevanje iz drugih pokrajin. Tudi vobče so se ljudje pričeli prilagodovatl novim kulturnim, socialnim in gospodarskim raz-
meram.
Drobne novice
V Puli je podlegel poškodbam primarij tamkajšnje bolnice dr. Pepi, ki ga je pred kratkim, kakor smo že poročali, napadel neki napol zblazneli delavec in ga * več streli iz revolverja smrtno nevarno poškodoval. Spočetka je še kazalo, da mu bodo rešili življenje, zadnje dni pa so nastopile komplikacije, ki se Jim ni mogel veft upirati. V sredo so ga pokopali
Borba proti malariji. Te dni je v Trstu zasedal pokrajinski odfoor za borbo proti malariji, ki se še zmerom pojavlja zlasti v krajih onstran Doberdoba. V Tržiču so že pred leti ustanovili diagnostični center, ki nadzira tn podpira delovanje zdravnikov v posameznih krajih. V škocjanu ob Soči imajo tudi posebno sanitetsko postajo Na seji odbora je podal predsednik avtonomnega zavoda za borbo proti malariji v severovzhodnih pokrajimah dr. Ga-rioni daljše poročilo o delovanju zavoda v preteklem letu. Poročal je tudi o novam dekretu, s katerim bo v najkrajšem času zavod preurejen in izpopolnjen.
Goriški šolski skrbnik je razpisal natečaj za 55 učiteljskih mest IV. in V. kategorije v goriški pokrajini. Vsi ti učitelji bodo nameščeni na podeželskih šolah. O učiteljskih natečajih in izpitih za posamezne kategorije smo pred kratkim že poročali.
požar. V nedeljo o mraku je nastal v prodajalni trgovca Antona Di Giacoma v Trstu nevaren požar ,ki so ga ljudje opazili šele, ko se je razširil že na ves leka! In je dim silil iz trgovine skozi vse špranje. Gaslcem je po hudih naporih uspelo ogenj lokalizirati, tako da se ni razširil na vso hišo. Vse blago v trgovini tn vsa oprema sta bili seveda uničeni.
Požar v miljski ladjedelnici. V nekem skladišču ladjedelnice sv. Roka r Miljah pri Trstu je nastal pred dnevi velik požar. Na pomoč so bili pozvani tržaški ga-srlci. Požar se je med tem že zelo razširil. Gasilci so se borili proti soroščenemn elementu celih 8 ur. Ogenj je do tal uničil skladišče plutovine, pcslopje je bilo dolgo 22 m in 16 široko ter do vrha napolnjeno s plutovino.
Iz Gornje Eadgone
{,T_ V avstrijski Radgoni se je Tmidal Vi
dni deželni glavar Stephan iz Gradca, _ da sliši razne pritožbe in prošnje tamkajšnjega obmejnega prebivalstva. Stranke je sprejemal iia rotovžu. k. mor so bili povabljeni okoLiški župani in predstavniki in zastopniki raznih gospodarskih in drugih korporac j. Po večini so navajali priUčno enake pritožbe in težnje.' zlasti v pogledu obmejnega prometa z Jugoslavijo, ki ga zadnje čase posebno avstrijska obmejna oblastva silno ovirajo in otežujejo. Glavar 6i je dal zapisati vse te pritožbe in prošnje ter je obljubil 6vojo pomoč v okviru postoječih predpisov, zlasti v tem, da se obmejnemu prebivalstvu vrnejo tako zvane Hausstan Iskarte v onem obsegu, ki jih je imelo prva leta. ter da se do ml i večji uvoz naših cenenih živi jen s ih potrebščin. Tamkajšnje obmejno prebivalstvo sd želi, 'ia bi se obljube deželnega glavarja v dogledneni času tudi uresničile in se 8 tem izboljšalo njihovo obupno sta-
Iz Krškega
k— Sprememba posesti. Na javni sodni dražbi v Brežicah sta kupila znano zemljišče na Vidmu med Kunejevim in Podjedovim posestvom, kjer so svoječasmo postavili poslopje za kino. dr. Lajovic iz Ljubljane in krški trgovec Edo Ivanuš, in sicer za najnižji ponudielk 161.000 Din.
I
ZAHVALA
Globoko ganjeni za premnoge dokaze ljubezni ln sočustvovanja ob smrti naSe preblage mame, gospe
TEREZIJE JENKO
VDOVE ZDRAVNIKA imejiteljicc reda Sv. Save IV. In III. stopnje, reda vseh ruskih Invalidov, reda Rdečega križa, reda Sv. Stanislava za zasluge
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini prevzvlšenemu knezoškofu dr. Rožmanu, gospodu protu Djordje Budimir Protojereju ln predstavnikom pravoslavne občine, gg. ministrom in senatorjem, zastopstvu kr. banske uprave, zastopstvu Mestne občine ljubljanske, Rdečemu križu, vsem ruskim organizacijam, Glasbeni Matici, predstavnikom kulturnih in humanitarnih društev za častno spremstvo pri pogrebu.
Prisrčno zahvalo Izrekamo Glasbeni Matici za prekrasno petje, vsem darovalcem prelepih vencev in krasnega cvetja in vsem, ki so blagopokojno v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zaduSnica bo v petek, dne 28. jaguarja 1938, ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Nikolaja.
LJUBLJANA, dne 26. Januarja 1938.
Dr. ELEONORA JENKO-GROYER, hči; mont. tag. MILJ U TiN JENKO, ministrski svetnik, slo — ln ostalo sorodstvo.
»JUTRO« it. 21.
8
Sreda, 26. L 1033.
Jackson Gregory:	3
Juana Castanares
Roman
»Toda. «je nadaljeval Topo, »morda poznate nekatere tukajšnje šege tn navade? Nemara ste slišali od Chaveza ali koga drugega, da je to slej ko prej zasebna hiša imenitnega gospoda, senora Inocenta Castanaresa, ki sem jaz njegov dvornik? Da sprejema tu samo svoje prijatelje? In da je navada povedati svoje ime. kadar kdo pride sem. in vprašati, ali bi mogel senor Castanares utrpeti urico za starega prijatelja?«
»Bueno,« je rekel tujec z glasom človeka, ki je že mnogo videl in izkusil in je pripravljen na vsakovrstne posebnosti. »Imena ni težko povedati, saj jih je dovolj na izbero. Sporočite torej se-norju Castanaresu, da trka na njegova vrata nekdo, ki se mu želi pokloniti z vsem dolžnim spoštovanjem. In povejte mu ime, ki je bilo že marsikdaj in marsikje na dobrem glasu: el Gabilan co-lorado. Ali pa kar kratko kapitan Hawk.«
El Topo je odskočil. kakor da bi se hotel ogniti udarca. Mahoma se mu je zazdelo, da je stal kar preblizu tujega moža. Drobne risje oči za sršeči-mi obrvmi so se mu čudno zaiskrile.
»Izvolite noter, kapitan,« je hlastno dejal in ustrežljivo odprl vrata na stežaj. Mož z mnogimi brazgotinami
Prestopiti ta prag, je pomenilo, uiti umazanemu ozračju mehiškega obmejnega mesta naših dni in se na mah vrniti za celih sto let nazaj v Novo Španijo izza prve tretjine minulega stoletja, kakor da bi bilo debelo kamenito zidovje nepremagljivo odbijalo vpade časa in napredka. Starošpansko. strogo, dostojanstveno pohištvo iz težke orehovine težki srebrni svečniki, vrsta oljnatih slik, ki so predstavljale osvajalce, španske plemiče z meči in ovratnimi kreželjci, vse to je udarilo gostu v oči Okna, globoko vdelana v debele zidove, so tvorila skrivnostne oknjake zaprte z nagubanimi zavesami, ki so segale do turških preprog na tleh Tudi tu je bilo slišati pridušeno igranje na gosli, še razločneje kakor prej.
A vse to je bilo samo prvi dojem, nemara zato. ker se je v tem prostoru in v sosednji sobi, kamor je segal pogled skozi široko odprta vrata, izražale več osebnosti kakor v ljudeh .ki so se tu zabavali Ti so bili prikazni iz sedanjosti, iz obmejnega mesta, podobni drug drugemu le v dveh bistvenih lastnostih, ki sta odlikovali stalne goste Haciend^ eseondide: v tem, da jim ni manjkalo ne denarja ne brezobzirnosti Izmed sedmorice navzočnih sn štirje sedeli za eno mizo pri kartah, trije pa za drugo pri kockah Pet jih je bilo očiviHno prišlo z ameriške strani čez mejo: dva izmed teh sta bila najbrže bogata trgovca, eden je utegnil biti lastnik rudnika, ostala dva pa živinorejca; tako so se dru-
žile brezhibno ukrojene krojaške obleke s slikovito in zanikarno nošo prerijskih prebivalcev. RciZtn tega sta bila tu še dva Mehičana, majhna, črna človečka, prava srečolovca s hitrimi, gibčnimi rokami. Na postrezni mizi so vabile goste brušene steklenke z whiskyjem, polne steklenice vina. ?motke in cigarete.
Navzočni so komaj za trenutek prenehali z igro, da so se malomarno ozrli na došleca. Ta je — manj zaradi družbe, ki jo je videl pred seboj, kakor zaradi ozračja, ki je vladalo v teh prostorih — vljudno vzel klobuk z glave. A črte njegovega obličja se menda niso zdele nikomur zanimive, ka;jti vse oči so se spet ravnodušno odvrnile od njega.
Samo Topov pogled se ni odvrnil. Zdaj ie 'mei vendar že priliko, da si ogleda tujčev obraz Drobne, urne oči so se mu razširile, ko je spoznal, da mož, ki govori domače narečje enako gladko kakor on sam. nikakor ne more biti rojax. Ali je ti) res Gabilan co!orado? Mehičan gotovo ni bil' Najbrže je prihajal z zapada, toda v žilah se mu m pretakala latinska kri. Morebiti je bil iz Texasa El Topo je poznal ljudstvo ob meji in ta človek je imel značilne posebnosti nekaterih texaških prebivalcev. Vsekako je bil čistokrven Anglosas Imel je goste, temnoplave. skoraj rdečkaste lase. ki so bili kratko ostriženi, visoko belo čelo in pod nnm temno polt Mehičanov. ki pa za svojo zdravo, bronasto barvo ni bila dolžnica južni mešanici krvi, ampak južnemu solncu. Tak je bil Red hawk. Rdeči sokol? El Topo je kar buljil vanj. Nu, njegov pogled je bil res sokolji! Predirljiv, drzen po-
gled, poln di v j osti in ponosa, ki sta menda tudi delala, da je držal glavo tako pokoncu; nos je bil plemenite oblike, lica ozka. Ali je vse to izražalo
ropaželjnost? Nemara da!
»Tod, senor«, se je podvizal Topo. ko je začutil njegovo oko na sebi. »Izvolite za menoj. Gracias,
senor.«
S hitrimi koraki je krenil v ozadje prostora, kjer so bila za rumeno zaveso majhna vrata. Odrinil je zaveso in potrkal. Mehak, blagozvočen moški glas je prijazno zaklical: »Entra!« El Topo ie odprl vrata, obstal na pragu in slovesno javil:
»Senor Castanares, tu je nekdo, ki se vam želi pokloniti. Seveda je dober prijatelj, gotovo se ga še spominjate. Njegovo ime — a saj se vam bo dal sam spoznati.«
Tujec je naglo stopi! čez prag, nato pa je zaprl vrata za seboj — Topu tik prad nosom.
Motna svetloba pravkar prižgane voSčenice v visokem svečniku se je zlivala z blago mesečino, ki ie padala skozi dve z železom zamreženi okni gledajoči na gostvosko, s cvetlicami zasajeno grajsko dvorišče. Prišlec je obstal ored Castanaresom. ki se je bil vzdignil iz naslonjača, pred katerim je «rta1a majhna mizica.
Prvi pogled je zadostoval, da je opazil vse to. Nadalini pogledi so mu hitro, morda nekoliko ne-rauoliivo. švigali sem ter tia. Rahel šum se je oglasil, kakor da bi klonotale visoke Dete: lahna oostava. komai zaznavnejša od sence, ie šinila po kamenem tlaku dvorišča in izginila med grmovjem. Ženska, ki je bila tu, pri Castanaresu?
MALI OGLASI
mmsm
Beseda I nm davek i
Din ie 4im m laiaoj* 5 Din Nalmanjš
i*> nm
Radiotehnik
dobro izvežban v tej stroki dobi zaposlitev Radio Starkel Maribor Trs Svobode St. 6
I3tt> 1
Violinista in
klarinetista
sprejme takoj mestni turistični orkester Du brovnik.
1257 1 (
Kuharico
pridno in poSteno. za vse, do 35 let staro, samo z do-fcrmi spričevali, iščem za 1 februar Plača D-n 350 Ponudbe na 05! odd lutra pod šifro »350«.
1598-1
Boljša trgovska hiša
izven mesta spreime trgov sko niobraženo gospodično ali gospo takoi Predpogoj poštenost, lep nastop v gospodarjevi odsotnosti samo Stc.ino vodstvo S kavcijo imjjo prednost Ponudbe s sliko, ki se vrne, r.a ogl cdd Jutra nod šifro »Princem za vsako hišno onra vilo«.	1604-1
Pomočnico
za sklad šče ki ima lepo pisavo, spreirnem. Ponudbe tla ogl. o-Jd Jutra pod »Pomočnica 500--600«.
1<74-1
Vsaka beseda 50 par aa vek 3 nm za širro ali dajanje nasi>>va 5 i>ln nalmrntSi	Dir
Nadvrtnar
išče stalno službo v letovišču. zdravilišču ali državno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specijalist«.
1575-2
Oskrbnik
Je!i službo 03 veleposestvu. Obširne oferti pod > Apilen 44« na ogl. odd Jutra.
1576-2
Strokovnjak
v usniarsk čevliarski in torbarski indus riji špeciia-list kot prevemalec, mani-pulant knlkuUni n zastopnik organizator želi premeniti mesto Govori in piše popolno slovensko srbohr-vatsko ;n nemško Ponudbe pod »Vesten strokovniak« ca og! odd lutra
I5S1-2

Francoščino
poučuie stareiša dama pod zelo ugodnimi pogoji. — Uspeh zaiamčen. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
1610-4
tieseda 1 Din davek >ln m Slfru ail 3aiam« .aslova 5 Dtn NaimanJš' znpspfc 17 nin
Spalnico
belo. lepo m modem otroški voziček, prodam. Bergel, 'esenkova nI. 4.
1572-6
H
?a?holiši trboveljski
PREMOG
brez nrahu. koks. suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIfKVA 5. felet 20-59
Avto, moto
deseda 1 Din davek j )ia aa šltro ail dajanjf aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Avto Ford Eifel
limuzina, tovarniško nov, še neregistriran ugodno na-proda). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eifel«.
1573 10
MfffflM
oeceua » um aaves i uin, aa S uro ali aajauje aaslova o Din Najmanjši znesek 17 Din
Nov šivalni stroj
z okroglim ooiniokom popolnoma nov, m ma .0 rabljen, ki šivata na prej m nazaj ugodno proaam O^ied pri tvrd ki A. Goreč d. z o. z., TjTševa 1,
80 29
Šivalni slroji
rablieni od 400 Din dalie. novi strop od 160C Dm dalie Rabljene stroie vza memo v račun. — Ugodni plačilni pogoli.
Nova trgovina
Ljubljana, Tyrševa (Dunai ska) cesta 36.
• J6-29 Računski stroj
»Ohdner«. »Lipsia« ali slič-nega kupim Ponudbe na ogl odd Juua pod šifro »Računski stroi«.
1593-29
Mlekarske
stroje in vrče
proda po nizki ceni Franc Pirš, Radomlje
1577-29
i^SERIRAJ V „JUTRU"!
'sreeenei na mers!dh razbojnikov
13.
Metka je urno rešila Pavleta vezi, in Pavle je v naglici povedal, da so ti trije Kitajci edini, ki so še ostali na parniku. Ostali so bili odpiuli z dfunko na neki sosednji otok, kjer je imela tolpa svoj glavni stan Mornaric, ki so stražili ladjo. so bi*! vzeli s seboj v ujetništvo.
»A /skai nas grdo ho ne zasledujejo?« je vr-ra:ai Pevie Pok. ki se je raziege! h kaiute mu ie oH"Ovor'J Gosti oblaki H "»na sn urfr»r?!i skozi vse rezpoke Svetilka sp je razletela in zažgnh notranjščino kajute.
Seseda I Din davek 3 ">in za Sltro ali dalanje naslova 5 Dm Naimanjš' zr.ereS 17 Din
Foksterieria
2 in pol leti starega, pro dam Naslov v vseh pošlo valnicah lutra.
1613-27
Pogrešam
psa volčjaka
sliši na ime »Kazan«. nosi verigo. Naiditelj nai ga odda proti nagradi v gostilni »Pri Nacetu«, imartinska.
1582-27
Radio
Beseda I Din davek j Din za Sirro 9.11 dalanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
V Celju
prodam izvrsten 4 plus 1-cevni Philips radio z vdelano anten.) in zvočnikom, krasen, poln glas, za Din 2 900 samo proti takoišnie-rr.u plačilu Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
1609-9
Kupim
-Jeseda I Din davek s '»ln as SiTrt) ali daianj* laslnva i>tn Naimaajš' srif-fefc 17 ntn
Zapravljivček
rabljen, ali drug športni voz, kupim Ponudbe na naslov: Kurt Podliessnig. Maribor. Badlo a 7
1608 7
Železno ogrodje
za plahto al' tudi > blagom, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ohran'eno<' 1597-7
Polnojarmenik
(Vollg;>tter) s «5 ali 60 cm zraka, kup m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V dobrem stanju«
1596-7
deseda 1 Din lavpfc |»m 48 Slin 111 laian i> aaslova i 1110 Naimanl* aiHfk Ii Din
Hranilne knjižice
}•/» OHVtZM(.E VKBDNOS I Nt P^PIKIt S I AI.Nl> KUPU |E
Al Planinšek
trg ag oanfmh poslov I lutiliana. Beethovnova 14 I nad - rELEFON 3- 10 23 if
df-sf-da I nm laves nin za 511 rt. aa> daiaoj* - lltb N.-i iman)-
'.npsek n nm Malo posestvo
v bhž ni Ljubi,ane. vzamem v naiem Ponudbe na Anton Kobalč, Štepaaia vas 109, Ljubljana.
1612-20
Parcele
v bližini bežiaraiske šole, — proda po izredno ugodni ceni Frcvei M;š Čj cesta 23 1580 20
Beseda 1 Din davek 3 Din za šllro alt daianjt-
naslova 5 nin Naimanjš znesek 17 Din.
Komfortno
stanovanje
dvosobno, oddam v sredini mesta za 1 (ebniai ali po /r.eje Naslov v ,-seh pošlo valnicah lutra.
1151-21
6-sobno stanovanj*
komfortno. D:n 1 600 me sečno, oddam Dvorakova 6-1 Telefon 3i-l4.
1607 21
Dvosob. stanovanje
solnčno tako' oddam v se vernem delu mesta za D p 3'i0 Nas'ov v ,-seh Doslo valnicah lutra
21
Dvosob st^novanir
komfotno olin. terasa, od ! dim (><r? v Rožno d"l;n. i 26-1. 1600-21
Potrti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je danes zvečer naš dobri soprog, oče, ded, tast, stric, gospod
IVAN LETNAR
dolgoletni nameščenec tvrdke O. Tdnnies
po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, v 80 letu starosti, za vedno zatisnll svoje od.
Pogreb blagopokojnika bo v sredo 26. januarja 1938, ob 2. uri popolane lz hiše žalosti, Tyrševa cesta 25 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica za blagopokojnika se bo brala v petek, dne 28. januarja ln ponedeljek 31. januarja ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.	Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 24. januarja 1938.
žalujoča soproga ROZALUA ln rodbine: Ivan Letnar-jeva, Rudolf Letnarjeva, Albin Letnarjeva, Leopold Letnarjeva, Vinko Sternadova ln ostalo sorodstvo.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
JHORANA" DfKC WEZ£*
LAME PRESTANEJO TAKOJIZ&ftiTl INZ»ASTE70*APIBA5TEM NESTU.
P0V7ET7V $TEKl4WAM6lftl
MOR AH A
M0DfW1A KOZMETIKA- S P L. I T
Stanovanje
dveh sob in pritiklin. takoi ceneno oddam — Vprašati lyrševa cesta 47, v trgovini Kolšek.
1590-21
desecia l Uin aaveB J •in za 5liri ai) Jaiaiij-taslova a Dm Najmanj sneses 17 nm
2-sobno stanovanje
z vsem modernim komfor tom, v sred n mesta, iščem za 1. snarc 1938 Ponudbe Stari trg 17. trgovina oarv 1602-21a
2—3 sobno
stanovanje
solnčno, snažno, išče tričlanska d užina za februar ali marc. Ponudbe na ogl odd Jutra pod značko »Le centrum 700—1000«.
16M-21a
Dvosob. stanovanje
med Taborom in Kodelie-vim, išče za marec zakonski par Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«.
1585-21a
tieseda I nm davek s Din za šllrc ali daiatij-naslova a Din NajmanIS
zriKiuij 11 nm Sobo
v centru mesra, poceni oddam proti cdkjpu malega inventarja. Mlekarna, Gosposka uiica št 16.
1592-23
Lepo sobo
opremlieno Zj ali 2 oseDi. oddam takoi. Costova ulica 9, pritličie, B-/igrad.
1587-23
Sobo
opremljeno ali prazno, oddam gospe- ali zakonskemu paru. nairaiši uradniškemu, event tud- s orano Istotam spreime drž. upokojenka
sostanovalko
• r.ire šo tosno ki bi li bila dobra tovarj-ca in oruate-liica N's'oi v vseh poslo-lin cah (utrA
^8^-23
Separrano «;obo I
'a Bež gradom odiam Po zve se Tyfšcva c 82. tr govi na.
1571-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Krakovska ulica 31.
1605-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoi. Smartinska cesta 10.
1603-23
Kabinet
ugodno oddam za 1. februar. Pražakova 10-MI . evo.	1584-23
/7/.
»Min rim...,i» » i/,u
l> ti	lai^nj* i««i"f
9 Oral a»im«ojr io-»»-»
Diskretne
vzajemnosti
distingviranega gospoda, — srednjih let. zainteresiranega na prijatelistvu korektne, nesebične dame. želi inte-ligentka. Dopise pod »Ana-nanke« na ogl. odd. Jutra.
1611-24
f
nforniacije
Beseda 1 Din daven i Din za šllro an da an)i ■1 ,s:oiia 5 Din Najmanlfi znesek 17 Din.
Preklic
Jankovič Franc, posestnice sin Matena tt. 51. prekli cuiem vse, kai sem neresničnega izrekel o Podiipec Jakobu, kovaškem pomoč n ku Matena št. 36. ter se mu zahval u em da ie odstopil od tožbe.
1599-31
Rdiha
lirezplačno zavojceK
jostaiovega toaietnegi, ns°rja na ^"Skušnjo 'Inpen po prvt uporab: l.i/jiiji ogrel nečistosti jtiraza izginejo Pošljiu 'ja stroske din 3 v znam rtah Kemikalija Nov iad 144 V apolekan dro ^erliah orlglnain) kar 'on 30 din
Naročilih ~II'TKA« so zavarovani za 10 »(Ml Din.
ČOKOLADA
V vsaki tablici odlične čokolade NESTLE, ki se prodaja po 1.— din in višje, se nahaja lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži lz vsega sveta« DL zvezek. »Lepe pripovedke«, ki jih morete nabaviti pri svojem dobavitelju, in kateri album je zelo zanimiv ln poučen.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
Ijčetn inicljativnega sodelavca,
absolutno perfektnega v knjigovodstvu Glavni pogoji: temeljita trgovska izobrazba in veselje do organizacije. Samo ambiciozni, mlajši gospodje (ev. z nekaj kap tala) naj pošljejo precizne in kratke ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod značko »Time is money«.
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila za vedno naia nadvse ljubljena mati, stara mati, taSča, gospa
MARIJA COMINO
dne 25. t. m., po kratki ln mučni bolezni, v 66. letu starosti.
Pogreb bo v četrtek, dne 27. t. m., ob 8. uri zjutraj s sv. mašo, na farno pokopališče.
DRAGA, IG, STUDENEC, 25. januarja 1938.
Žalujoči: IVAN, CIRIL, OTO, sinovi; KATARINA, MARIJA, ALBINA, MAFALDA, hčere, zetje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
fllKOLlCEVAlO ;
m

Umrla nam je naša skrbna žena, mati, stara mati in teta, gospa
POKOVEC ANA
žena posestnika in drž. vpokejenea
previdena s tolažili sv. vere za umirajoče.
Pogreb blagopokojne bo v četrtek 27 januarja 1938 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 56-a na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. januarja 1938. Žalujoči: soprog FRANC; FRANC, ŠTEFAN, TONE ln JOŽE, sinovi z družinami — ter ostalo sorodstvo.
Iz Gornjega grada
g— Sokoisko društvo Ljubno je vzelo v
delovni načrt za Petrovo petletko: zgraditev lastnega doma. Načrt postane v kratkem dejstvo. Nedavno je v ta namen prodal Sokolu svojo hišo s krasnim velikim vrtom g. Franc Kolenc iz Juvanja, znani nacionalni mož. Pričela se bo takoj pomladi adaptacija zgradbe. 2e poleti 1938 bo slovesna otvoritev Sokolskega doma na Ljubnem. Prijatelji Ljubincev, ki so prejeli prošnje za prispevke za ta dom, naj pobite z nakazilom, saj velja: >Kdor hitro do, dvakrat da!«
g_ poroka, v ponedeljek 17. t. m. sta se
poročila tukajšnji sreski tajnik Franc ! Fendre in gdč. Farrika RemSetova, neča-j kinja ugledne in splošno znane ge. Trobe-I jeve. Poroka Je bila radi obolelosti ženi-j na v celjski bolnici, ki je -mela po dolgih letih zopet tak redek dogodek. 2elimo no-I voporcčencema miojo sreče, ženinu pose-
i bej pa še skorajšnjega okrevanja!
★
STARI TRG. Dne 14. t. tn. je potekel Sas,
ko bi morale biti pri nas razpisane občinske volitve. Še nič se tudi ne čuje, kdaj bomo tako srečni, da 63 bo naši občini pridružila mestna občina Lož. Čudno je, da se volitve tako dolgo odlašajo. Seveda Loža-ni ne siU^o preveč v našo občimo, ker iim :e samim v mestu pod županom g. žkrbcem boljša, kakor bi jim morda bilo pod drugim, neznanim županom. Tudi mi pravimo, da bi rajši ostali, kakor smo bili. ker bi se v primeru pridružitve mestne občine Loža k Starem trgu %"se preveč pogo^podili. — Starešina našega eodišča g. Anton Kajfaž je bil pred kratkim upokojen in njegov namestnik eodnik g. Zalokar ee je vrnil na svoje služteno mesto v Vianio goro- ker je prispel za starešino sodišča sodnik g. dr. Vžlu-.--<;• r-k Vladimir, ki je prei služboval v Ljub-Uani nri okrožnem sodišču. ČVjje se. da je premeščen iz Loža tudi sodnik g. Klavs Stanko, in eicr*r v Ljutomer.
Naše "1®«lališče
ZAHVALA
Tem potom se najtoplejše zahvaljujemo vsem za nam izkazano sožalje ob priliki smrti našega dragega soproga, oziroma očeta
KABLA ¥CIGLE:
Posebno pa čutimo kot dolžnost, zahvaliti se naj-prisrčnejše gospodu dr. Cede-ju, zdravniku v Laškem, za njegovo nadvse ljubeznivo zdravniško negovanje.
Rimske Toplice, dne 22. januarja 1938.
PAULINE VOGLEK in sinovi
D R \ M A
Gospodična Julija.
Snubač.
Sreda- 26.: Red A.
Četrtek, 27.: Veronika Desejilka. Red B. Petek, 28.: Zaprto.
Pobota, 29.: ob 15. Žimkovi. Dijaška predstava po eloboko znižanih cenah. Izven. Ob 20. Zaprto.
OPERA
Sreda. 26.: Linda di Chaniounix R*d ^reda.
Go^tuie gdčna. Zv. Župevčeva. Cetrtak- 27.: Seviljski brivee Red Četrtek. 1'etek. 28.: Zaprto.
Sobota. 29.: Madame Butt?rfly. Izven. Gostovanje italiianskih liričnih pevrev. N*edelia. -0.: ob to. Pod to goro zeleno. Izven. Gostovanje gdčne. Zvonim;re 2u-pevčeve. Znižane cena. Ob 20. Traviata. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev.
Ponovno opozarjamo na gostovanje italijanskih liričnih pevcev v soboto v Puc<-i-nijevi operi »Madame Butlarfly<. v nedeljo •>a v Verdijevi >Travi?ti«. Pevci so v resnici odličai. prav tako tudi njihov dirigent. Vse Tne ki so si rezervirali sedeža konec minulega tedna- prosimo, da danes vstopnice dvignejo, ker sa ne bodo nikomur več rezervirale.
Urejuje Davorm Ravijen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja Fran Jeran. — Za lnseratni dal ia odgovoren Alojz Novak. — Sal X Ljubljani.