84. številka. V Trstu, v sredo 19. oktobra 1887. EDINOST Tečaj XII. Opazke. Wi dopisi «»• pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.Vsak list mora biti frankirai). Rokopisi se ne vračajo. Inperuti (rasne vrate naznanila in poslanico) ne /aračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo * nov Naročnino, reklamacijo in inserato pre-jema opravništvo, ulica Torrente 12. • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena Z a vse leto s prilogo ? for , za pol 3 for 'tO nov., za četrt letu ■ for. ?«» nov — Edinost brez priloge stane zn celo leto O for., za pol letu 9 for., za četrt leta 1 for. 2tO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajal nicali tobaka v Trstu po & nov., v Gorici iu v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. S nov »V e.lino»ti je niofl« Vera in cerkveni jezik. Notranja politika postavila je nas Slo-venco v tuko kritičen položaj, da moramo zabraniti vsak medsebojni prepir, da smo moćni na zunaj. Zato se nam za sedaj ne zdi umestno, ako se z prašanjem slovanske liturgije razburjajo duhovi, ker smo uže enkrat rekli, da to prašanje za sedaj :še ni tako pereče. Ker je pa „Soča" prinesla o tem daljši članek od ciciijanske strani, in se t njem nahajajo nekateri nazori, ki nam popolnoma ne ugajajo, hočemo o tem ven-der nekaj besedi spregovoriti, pa sine ira et studio, da se pojasnijo pojmovi, in se zabrani nadaljno razširjevanje slovanskemu jeziku neugodnih nazorov. Da se zabrani vsakoršno sumničenje in odstrani vsaka dvojba, izrekamo takoj, da za pravoslavje no gojimo nobenih simpatij. Res-je namreč, daje, kakor ■ciciljanec pravi, pravoslavje nekako leseno in odrvenelo. Podobno je odsekanej veji, ki se mora posušiti, ker iz korenik ne dobiva novih moči. Da v pravoslavji ni nobenega življenja, vidi so iz tega, ker se za razširjenje Kristove vere nič ne trudi, ko ima vendar v Aziji toliko priložnosti. Izveličar je rekel: „Učite vse narode in krščujte jih v imenu itd." Naši katoliški misijonarji to delajo z največo težavo, zakaj pa pravoslavna duhovščina ne? Tudi protestanti in anglikanci o tem nič ne delajo. Ako pa katoliško cerkev -kot pravo spoznavamo, prašamo pa nasprotno: Kaj nas briga latinski jezik? Latinisti pas hočejo uveriti, kakor bi bila katoličanstvo in latinščina dva nerazdružljiva pojma. To pa naj povedo kakej kmetici, ki o cerkvenej zgodovini nema nobenega pojma in ki morda misli, da sta Jeruzalem -in Rim tako blizo skupaj, kakor Trst in Gorica. Ali mar ne vemo, da so bili prvi kri-stijani Judi, ki gotovo niso dosti latinski znali. Pozabiti pa ne smemo, da je bil takrat grški živelj razširjen po vsem vztoku. Po balkanskem poluotoku, po ma-lej Aziji, po Egiptu je bila grščina obče-valni jezik, in tudi Judi ali llebrejci so bili v vednej dotiki z Grki in grško govorečimi. Grški jezik je bil znan pa tudi PODLISTEK. v južnej Italiji, in še v Rimu ni nobeden veljal za omikanca, će ni znal grški. Iz grških imen nekaterih aposteljnov smemo sklepati, da je bila grščina tudi uže v Galileji močno razširjena. Ko so tedaj aposteljni prestopili meje Palestinske, naleteli so povsod na grško govorečo ljudi. V tem jeziku so tedaj vero oznanovali, v tem jeziku dopisovali vernikom. Sveta pisrna spisala so so najprej v hebrejskem in grškem jeziku, in še le pozneje prevedla na latinsko. Grki so bili omikan narod, imeli so velike šole v Atenah, v Carigradu in v Aleksandriji. vrlo so gojili vednosti in umetnosti, in so Rimce kot surove barbare zaničevali še potem, ko so jim morali pokorni biti. Zato pa tudi znanje latinskega jezika v vzhodnih deželah ni bilo dosti razširjeno, tam jo povsod gospodovala grščina. Kaj enacega so godi danes v Alzaciji in Loreni, kjer se prebivalci nočejo učiti nemščine, čeprav so Nemcem podvrženi. Pri takih razmerah je naravno in no-dvombeno, da se je grški jezik rabil tudi pri daritvi sv. mase. Prvotna jezika kr-šćansko-ka to I i š k e cerkve sta bila tedaj hebrejski in grški. Pri teh besedah naše latiniste gotovo kurji pot polije; zato jim rečemo v tolažbo, da reč ni tako strašna; kajti apostelj sv. Jakob mlajši gotovo ni bil pravoslavni razkolnik, čeprav je bil škof v Jeruzalemu in se v cerkvi posluževal hebrejskega jezika. Tudi ni verjeti, da bi bila sv. Pavel in sv. Janez evangelist razkolnika, ker sta imela največ z Grki opravka in sta uvedla grško bogoslužje. Drugače pa je bilo na zapadu. Od Grkov zaničevani Rimci zdeli so se zapadnim narodom omikan narod. Tako se tudi v naših dneh Nemci zde Francozom in Lahom barbaričen narod, Slovani pa imajo Nemce za omikane. V Španiji so je latinski jezik kmalo razširil. Tudi keltiški ali vlaški narodi v Galiji (sedajni Franciji) in Britaniji (sedajni Angliji) so prostovoljno popustili svoj jezik in si priučili latinščino, še predno so so pokristijanili. Naravno je tedaj, da se je na zapadu uvedlo latinsko bogoslužje, kor je bil v teh krajih latinski jezik najbolj znan. Se Nemci se latinščini niso ustavljali, ker so bili z Rimei in Galci v vednej dotiki. Mnogi nemški mladeniči so služili v rim- skoj vojski, drugi so se latinščine naučiti v prometu. Svoj jezik so Nemci malo čislali, kar vidimo iz tega, da so do novejšega časa nemški učenjaki pisali vse v latinščini. Toraj se latinščine tudi v bogoslužji niso branili. Tako so bili tedaj trije cerkveni jeziki, namreč hebrejski, grški in latinski. Tako je bilo še za časov sv. Cirila in Metoda, kajti Cirilovi nasprotniki so mu očitali slovansko bogoslužje in so rekli, da se sme Bog samo v treh jezikih častiti, namreč v hebrejskem, grškem in latinskem. Ako bi bila uže takrat latinščina edini jezik katoliške cerkve, bili bi nasprotniki rekli, da se mora Bog samo v latinskem jeziku častiti. Jasno tedaj vidimo, da se jo edinost katoliško cerkve ohranila do časov sv. Cirila in Metoda, ee prav so bili v bogoslužji navadni trije jeziki. Vzhodna cerkev nikakor ni odpadla zavoljo tega, ker se je posluževala grškega jezika, ampak iz političnih uzrokov. V poznejših časih je bil namreč Carigrad glavno mesto rimskega carstva, Rim pa je svoj blišč zgubil. Oholi Carigrajski patriarh Focij se toraj ni hotel pokoriti Rimskemu papežu. Posvotna oblast mu razkola ni branila, ker je njej ugajalo, da postane neodvisna od Rima tudi v cerkvenem oziril, ter dobi s Carigrajskim patriarhatom tudi vso cerkveno oblast v roke. Tako se je tudi angležki kralj Henrik osmi odcepil od cerkve, da je v svojoj roki združil posvetno in cerkveno oblast. Sveta brata Ciril in Metod sta na svojem potovanji kmalo spoznala, da je slovanskega naroda kakor listja in trave, da je razširjen po velikih in prostornih deželah, in da Slovani ne urnejo ne grškega, no latinskega, ne hebrejskega jezika. Spoznala sta toraj za potrebno, da se k dosodajnim trem cerkvenim jezikom pridruži šo četrti, t. j. slovanski. To je tista priprosta resnica, ki jo Ceciljanci in mnogi drugi nočejo umeti. Vlahi ali Kelti so se prostovoljno po-latinčili; Nemci pa so latinščino vsaj kot cerkveni jezik ohranili, večina Nemcev pa so je odcepila od cerkve. Nam pa ni treba, glav si beliti, zakaj Nemci niso zahtevali bogoslužja v svojem jeziku. Najbrž so sami spoznali, da njih jezik, kakoršen je takrat bil šo nerazvit in reven, ni za kul- turno rabo. Vse to nas Slovane nič no briga. Naš jezik je bil polog hebrejskega, grškega in latinskega sprejet kot četrti cerkveni jezik, in pri tem ostanemo! Da so pa tudi grški duhovniki priznavali vrhovno oblast Rimskega papeža, spoznamo najbolje iz vedenja sv. Cirila i i Metoda, ki sta bila iz Soluna in Carigrada vajena lo grške liturgijo, pa sta vendar slušala na klic papežev in se šla v Rim opravičevat. Ako bi bili vzhodni kristjanje tega raenenja, kakor so zdaj, da namreč papež ni več, nego patriarh, in da mu je Carigrajski patriarh enakopraven, tedaj bi bila papežu odgovorila: „Tebe to nič no briga, midva sva poslana ir. Carigrada in sva odgovorna Carigraj-skemu patriarhu, ne pa Rimskemu. Prav sv. Ciril in Metod najbolj pričata proti pravoslavji, kajti s pokorščino do sv. Petra stolice sta priznala nje vrhovno oblast, katero pravoslavje taji. Pričata pa tudi, da takrat še sam Rim ni za potrebno spoznal, da bi se morala Božja služba pri vseh narodih opravljati v latinskem jeziku; kajti papež je slovansko liturgijo potrdil in oba brata v škofa posvetil. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. * V seji poslanske zbornice dno 14. t. m. je vlada predložila zakonsko osnovo glede pobiranja davkov <1 > konca meseca m arci j a 1888. Poslanec Bortolini jo interpeliral glede naučnoga ministra naredbo, vsled katero je bilo odpravljenih nekoliko srednjih šol. Poslanca Tauscho in Ileilsberg interpelirata zarad nekih napč-nosti pri preskrbovanju vojske. Poslanec Vašatv interpelira zarad neke neutemeljene prepovedi češkega taborja zoper naredbo naučnesa ministra glede srednjih šol. Poslanec Pfeifer interpelira zarad odpravljen ja gimnazijo v Kranji. Poslanec Gregr priporoča predlog, po katerem se ima zahtevati preklic srednje-šolske naredbe ter naj se ta predlog izroči odseku 3i naši lehkoumni Slovani poznali Lahe, nistra. Od ene strani se poroča, da ostanejo Poljaki Čehom zvesti in da se je poljskega kluba načelnik posvetoval z ministroma Zemialkovskim in Dunajevskim o razporu mej Čehi in ministerstvom in določilo se je neki, da na interpelacijo Gauč in Rieger skupno sestavita odgovor. Od druge strani pa se poroča, da se vrše mej Chtumetzkvjevo stranko in Poljaki tajni pogovori za slučaj, ko bi prišli liberalci zopet na državno krmilo. Hrvatski ban je odpotoval na željo ministra Tisze na Dunaj, kjer se je mudil več dni. Pravijo, da je hotel tam vplivati zaradi znane Zagrebške pritožbe. Vnanje dežele. Srbski kosaniški okraj uže dalj časa napadajo Arnavti, ki ropajo, požigajo in more. V zadnjem času se ti napadi ponavljajo skoraj vsak teden tako, da je ubogo ljudstvo uže vse zbegano. Srbska vlada je sicer na 40 ur dolgej meji postavila 50 stražnic, na katerih straži 250 vojakov, vendar ti ne morejo zadosti varovati meje; tudi žendarmerija ne more braniti napadov, Temu se pa ni čuditi, ker dokazano je, da se mej napadovalci nahajajo navadno tudi turški vojaki, večinoma Albanci, ki se udeležujejo pri ropih svojih rojakov. Turška vlada sicer to taji, bodi si, da o teh ropih ne ve, ali pa neče vedeti. Srbska vlada bo tedaj primorana, zoper ta zla ukrenoti posebne naredbe; ukazala je svojemu zastopniku v Carigradu, naj z vso odločnostjo zahteva, da turška vlada ukrene, kar treba za varnost na srbskej meji. Enako hoče ustaviti tudi naseljevanje Črnogorcev. Italijanski državni zbor se odpre 16. novembra s prestolnim govorom. Pečul se bo posebno s trgovinskimi pogodbami. Na Francoskem še vedno pero Caffarelovo umazano perilo. Boulanger je bil zarad razžalitve vojnega ministra obsojen v tridesetdneven oster zapor, mini-sterski svet razsodi, ali se mu vzame tudi poveljnistvo. Spanj ska vlada je priporočila evropsko konferenco glede marokanskoga prašanja. Nemčija, "Francija in Italija so ta predlog uže sprejele. Iz Carigrada se poroča v Reuter-Bureau, da je turška vlada izjavila, da se z bolgarskim prašanjem ne bo več pečala, ker Rusija njenih predlogov ni sprejela. Dotično poročilo hoče vedeti, da je shod Bismarka s Crispijem turškej vladi dal tak pogutr. Mi o tem dvomimo; politika turške vlade je zavlačevanje; da bi se pa ruskej vladi postavila po robu, tega ne moramo verovati. AbcBinski kralj je pooblastil ruskega kozaškega hetmana Ašinova, da mej Kosaki nabira prostovoljce za abesinsko armado. Ašinov je srečen pri tem poslu, kajti oglasilo se jih je ogromno število, ki hočejo poskusiti svojo vojaško srečo v Afriki. Na Kitajskem v mestu Dublašan, blizu ruske meje, uprli so se vojaki. Uporniki so umorili štir častnike in enega generala ter tri utrdbe zažgali. Kitajski poveljnik jo pobegnol, uporniki so se polastili vsega živeža in srebra v državnih ne bi se jim tako godilo! — Vidite, kako so znali jijeno ljubezen — celo njeni lju-binec -- ceniti! — Bodi to našim mnogim deklicam v izgled . . . ! Tako naj se vsem godi! — dvigne čašo Cinkovič, ki narod svoj zatajevaje bratijo se z Lahi in lahoni! In tistim tudi, ki se na tak način bratijo z Nemci in nemškutarji! — zakriči Štokoljev in trkne pri svojem omizji. Jernačev je še marsikaj govoril in se pri tem tudi velike noči spominjal; kajti takrat pojde k svojej odkritosrčnej Lojzki, katera ne ve še dosti, kaj jo nesreča, prevara ali ljubosumnost, ona le za njim vzdiše! Slava in Strašanski sta bila zadeta, žalostna po razjasnenji Jernačevega, dasi tudi sta uže prej skoraj vse to vedela. Slava je večkrat stisnol skozi zobe: nesramni in prevarljivi Lahi! Cinkovič je rekel vojakom pri odhodu, da jim želi vso srečo v novo oano-vanem društvu. — Strašanski in Slava sta šla leč; Cinkovič pa je šel povpraševat svoja druga Cigojevega in Besednjaka v drevored, sta-li našla Vitoroviča pri prepovedanem sadji, to jo v družbi z Arige-Ijičko. — Za ono uro je vse spalo, le oblaki so še nezaspaui plavati nad mirnim svetom ter z bliskom pretili in svarili vrodne i nevredne zemljane! JastreboviČ. denarnicah. Tam naseljeni Rusi s Kitajci vred so pribežali v mesto Uagurčak pod varstvo ruskega konzula, ki je iz mejne trdnjave Bahtaj poklical sotnijo Kosakov za varstvo. DOPISI. Iz Škrbine, 16. oktobra. — Povsod, kamor pridem, slišim tožbo: Kako bomo živeli in davke plačevali, ker nismo nič pridelali! Tako govorijo ubozi Kraševci zaradi velike suše, katera je vse požgala. Tudi pri nas v Skrbini je tako z domačimi pridelki. Pa, hvala Bogu, imamo pa na vipavskej zemlji vinograde, kateri so nam bogato obrodili, kakor se računi nad 2000 htltr. vina prav okusnega in sladkega. Zaradi izvrstnega vina vabimo kupce, naj pridejo si ga kupovat; prodaja se po gld. 10 do 12 hktl. Kakor se vidi iz. dop. Edinosti štev. 76 ustanovi se tukaj bralno društvo; uže se jo izbralo 30 udov z gospodom županom na čelu v ta namen, on se močno trudi za to koristno stvar, da se bo mladina gojila in izobraževala, no pa po krčmah, denar zapravljala. Misli so društvo prvi dan januvarja 1888. odpreti pod imenom „Doneči Zvon". Tudi se je čitalo o novih orgijah, da 16. oktobra prvikrat zapojo, ali niso, ker so naši očaki spoznali, da so orgije, za katere so se pogodili z mojstrom, za našo cerkev premajhne, zato so novo pogodbo z mojstrom naredili za 2035 goldinarjev, ker so stare v bližno vas prodali za 200 gld., 300 gl. pa so starešini in župan iz lastnega žepa podarili in tako nove orgle v Skrbinakej cerkvi za Božične praznike prvikrat zapojo. Za vse to gre hvala našemu gospodu županu, da bi mnogo let še županoval, ker je oče ubogim. Za njegov trud se mu srčno zahvaljujemo. Skrbinec. Iz Križa pod Sežano, 12. oktobra.— V 80. številki „Edinosti" smo čitali iz se-žankega okraja dopis, v katerem dopisnik hvali cestni odbor sežanski, kriške vaščane pa sumniči in obrekuje. Iz njegovega dopisa se lahko spozna, kam pes taco moli, ker skušnja uči, da kdor hvali posameznika ali kak odbor, hoče si ga pridobiti in rabiti za Bvoje namene. To pa si. cestni odbor sežanski dobro umeje, posebno pa načelnik, gospod Rajmund Mahorčič, ki je uže javno nevol jnost izrekel za tako javno hvalisanje. Dopisnik nadalje cestnemu odboru tako rekoč s prstom kaže delo in s tem cestnemu odboru nečast dela, sebe pa na zvon obeša, ker hoče več znati, kakor tisti, ki 80 uže skušeni in za taka dela poklicani. Nadalje našteva več slučajev nevarnosti, za katere pa le on ve; ako pa stare ljudi prasaš, ne vedo pripovedati o nobenej nezgodi zaradi ključa na skladovnej cesti v Križu, da jo kak žganjepivec v kak klanec zavozil, temu se ni čuditi, saj to se lahko v vsakej va9i na Krasu pripeti. Mi gotovo nismo protivni zboljšanju ceste, pripraljeni smo kaj žrtovati za zboljšanje ceste, pa ne po do-pisnikovej želji in v našo veliko škodo, da bi se cesta speljala le za njegove namene po nekem neprimernem kraji, to uže dobro vemo zakaj, to uže vrabci po strehah čivkajo. Mi ne bi odgovarjali, a prisiljeni smo, da nas ne bode svet pokriveni sodil; dopisniku pa svetujemo, naj ne zaničuje poštenih ljudi, da sebe na svečnik postavlja; kdor tako počenja, podoben je onemu praznemu klasu, ki se je povzdigoval nad polnimi, pa je ostal vender le prazen. Berje pri Rifenbergu, 12. oktobra, [Izv. dopis]. — Jako veselo mi je poročati Vašemu cenjenemu listu o letošnjej vinakej kvaliteti. Trgatev je dovršena skor brez izjeme, v našo zadovoljnost, pri jako lepem vremenu. „Peronospore" tudi ni bilo treba preganjati ne z apnom, ne z bakrenim vitrijolom; kajti, došel je pred par meseci glas, da bodemo imeli v Ri-ienberg-u poduk, kako ae ta nesreča preganja; pozor, poduka ni bilo, potovalnega g. učitelja c. k. km. družbe tudi ne, le strah njegovega prihoda je „peronosporo", prepodil. Cena letošnjemu vinu je gl, 11.12. do 13. hI. toraj bratje Kranjci, ne prezirajte dobre kapljice in jako primerne cene; kajti mnogi trde, da od 1834. 1. ni bilo tako izvrstne kapljice. Pred 14. dnevi je potoval nek agent po Vipavskej dolini, pod imenom neke firme (mogoče ponarejene) in jo mnoge opeharil, nosil je vzorce za obleko, kdor si je naročil obleko, moral je dati predplačila gl. 1 kr. 5, miuolo je že 8 dni po določenem obroku, obleke pa vendar ni. Oni postopač v gospojskej suknji je bolj male nego velike postave, okoli 36 1. star, ima črno-ruse brke, toraj pozor. Rad bi še nekaj omenil, pa bojim se spuščati v javnost, ker nisem dosti podučen z denašnim političnim podnebjem; pa zanašajo se na svojo poštenost, vendar smem vprašati gosp. dopisnika od dne 10. sept. t. 1. št. 73. Vašega cenjenega lista, da jo oblekel plašč brejskega dopisnika, ker sam pravi, „da tukaj ni inteligencije, ampak da smo brez izjeme kmetje, bolj ubogi nego bogati". No, gosp. dopisnik, le ostanite pri polnih loncih, ne hodite v našo puščavo umirat. Da pa imamo vseh pet počutkov, to je istina, ko bi ne poznali svoje težnje, kakor je gosp. dopisnik navedel, ne bi bilo treba gosp. dopisniku pošiljati svojih agentov po Krasu bobnat in ropotat, da se mu volk bliža. Da so pa prišli Kraševci z bojnim škitom v podobi pooblastil, ona umazana pooblastila so bila pri bližnih soaedih vdo-bljena a pogojem, da se dospe do zaželje-nega cilja, t. j. do Braniške ceste. Občudovati pa je gosp. dopisnika, ker je poln razuma, čistega značaja, gorak za narod, in kliče na dvoboj pri domačem ognjišči. Ali ne ve goap.#dop., da naši časniki imajo dovolj dela bojevati se in potezati za svete pravice naroda, ne pa tratiti prostora za domače hujskanje in zdražbo občinarjev. Na željo več Brejskih občinarjev. Iz St. Viškogorske okolice dne 11. oktobra. [Izv. dop.] Draga „Edinost"! Dovoli mi malo prostorčka iz našega opusto-šenega kraja. Zakaj opustoženega? lehko bi kdo rekel, kajti kdor je bil tukaj dno 9. t. m., mislil bi bil, da je vsega polno po našem kraju. Kamor ae je človek obrnol, povsod mu je donela na ušesa godba. Bilo je vso radostno in židano volje. Se možje niso zaostali; vsak, kdor je le mogel, privoščil si je ta dan kupico dobre božje kapljice. Slišati je bilo veselo ukanje in petje, da je bilo joj! Napravili so namreč tukajšni fantje na obeh koncih vasi plesne zabave. Zakaj na obeh koncih? — Zakaj ne eno samo skupno? Iz tega se tedaj dosti jasno vidi, da tudi tukaj je mej fanti grda razpertija, da ni Bložnosti, ki bi delala čast sedanjej mladini. Čital sem tudi v predzadnjej štv. „Soče", kako nek dopisnik toži zoper naše atarodobne, a vendar še ne zatrte neumnoati. To se mi pa ne zdi prav, da g. dopisnik čine enih odkriva, čine druzih pa zakriva. Pravi namreč, kako so štirje fanti auro-veži, poživljali druge tukajšne fante na „šnajd", ako imajo kaj „kurajže" ter potem upili in razsajali po vasi kričeč: „ker fantov ni, pa vi deci ven"! Temu pa ni bilo povsem tako. Res je, da so bili oni štirje fanti v krčmi v enej aobi, drugi pa vsi v drugej, ter so ee rea malo pričkali. To ae pa skoraj vsakikrat zgodi, kedar „bric" po glaveh roji; pri takih prilikah so ae pa tudi oni, ki imajo ljudstva najlepši zgled dajati, že večkrat za norce pokazali. Potem se napravijo oni štirje domov, pa niso delali hrupa po vasi; drugi fantje, menda nekaj še otroci, pa za njimi z koltni, kamenjem, da še celo aekiro je nekdo mialil rabiti; le sreče, da mu je bilo spodletelo. Ti štirje fantje, pravi junaki vsi, trije od njih vojaki, doslej pošteni, še zmeraj v dobrem glasu, kateri niso še nikoli nobene rabuke povzročili, mislili so si: To bo vendar nam sramota, da bodo tako za nami pohajali gorski otroci oboroženi, kot bi bili mi razbojniki in bi imeli nas aretirati in pri tej priči zakadili ao se v njo s pravim vojaškim „sturmom" ter jih hipoma razkropiti na vae strani in zaplenoli omenjeno sekiro kot „corpus delieti", ako bi bil potreben. Će pa niso bili tako urni, bili bi jih drugi gotovo pretepli ali pa Bog ve šo kaj naredili. Pisal je tudi omenjeni dopisnik, da so sedaj omenjeni štirje fanti napravili ples, drugim k ljubu. To pa ni istina; kajti oni niso nobenemu branili, ako je hotel k njim pristopiti ter so bili ž njimi v društvu tudi fantje druzih krajev. Ves čas pa ni bilo slišati nobene žalbesede. Napravili so pa tudi drugi še le potem na drugim koncu vasi zopet ples. Zakaj ? Zato ker so bili drugim sovražni. To ni bilo prav. G. dopisnik „Sočo" ! Taka dejanja so v resnici graje vredna in grajam jih tudi jaz, ker to je v sramoto občini, ako niso fantje složni in prijazni med seboj; še grše pa je, ako ni varen človek idoč skoz. vas po noči. Zelo grajevredno je to, ali grajati se mora le na sploh in pravično, brez razločka, sicer se napravi hujše sovraštvo od prvega ter lehko pride nekrivi v zamero. Ako je Vam pa res mar za slogo in prijaznost fantov, delajte na to, da drugikrat napravi „bralno društvo" primerno veselico s plesom. Potem bi po mojih mislih sedanje mrzenje fantov popolnoma zmrznolo, ker bi jim ne bilo treba na-pravljati plesov na svojo roko. To bi bilo prav, kaj ne? Upam in želim take skupne veselice ter kličem : Na svidenje! Gorski. Iz Celovške okolice, 14. oktobra. — (Kupčija z sadjem. Dober svet kmetovalcem. Židovi v Celovcu.) — Sadja smo letos še precej imeli, pa na Celovškem trgu se nič prida ne dobi, in še to je drago. Uzrok pa jo ta, da vse boljše sadje iz dežele gre. Po vsej deželi lazijo švabski zidovi in pokupujejo sadje, najrajši imajo jabelka. Misli se, da v švab-skih deželah, v Virtenberku, na Bavarskem in Badenskem iz naših jabelk „vino" prešajo. Naj jim dobro tekne, mi Slovenci imamo boljšega, pristnega! Ker se sadje tako lahko prodaja, svetuje tukajšni „Mir" kmetovalcem, naj se bolj poprimejo sadjarstva; žita pa, ki nema nobene cene, naj le toliko sojejo, kar ga za domačo rabo potrebujejo. Misel je dobra, toda kmctjo se držijo starega kopita in se le neradi oklenejo novih reči. Slovenci bi morali Bogu hvaležni biti, da je njih zemlja za sadjarstvo tako pripravna, in bi morali prav pridno vsak prostorček zasaditi z sadnim drevjem. Židovi tedaj delajo zdaj dobre kupčije po Koroškem, pa ne samo z sadjem, temuč z vsemi tvarinami. Njih število se tukaj čudovito množi. Y Celovcu jih je že toliko, da so deželno vlado prosili, naj jim dovoli ustanovitev lastne verske občine. To se jim je že dovolilo. Najbrž Bi sinagogo napravijo. Toy je sicer žalostno v kupčijskem oziru, ker Židi tako radi sleparijo ; v narodnem oziru pa nam je vse eno. Bolj zatirati nas tudi Židi ne morejo, kakor nas nemško liberalna klika. Nasprotno imajo Židi navado, da se kmalo naučijo deželnih jezikov; toraj je upati, da naše slovenščine ne bodo tako zaničevali, kakor Nemci. Od Karavank, 14. oktobra. — (Bratovščina sv. Cirila in Metoda.) — Ker se v naših dneh toliko govori, naj bi se zopet uvedlo slovansko bogoslužje, kakor sta ga Slovanom priredila sv. brata Ciril in Metod, naj povem svoje mnenje, da Be to gotovo zgodi, ako se v katoliško cerkev povrnejo vzhodni Slovani, Rusi, Bolgari in Srbi. Da bi namreč ti sprejeli latinščino, na to ni misliti, ohranijo staroslo-vensko knjige, kakor avstrijski Rusi, ki so se našej cerkvi pridružili. Kar pa bo dovoljeno vzhodnim Slovanom, to se tudi zapadnim odreči ne bo moglo. Kdor si tedaj želi slovanske liturgije, naj pred vsem dela na združenje vzhodno in zapadne corkvo. Da bi nam Slovanom to milost iz nebes sprosila sv. brata Ciril in Metod, v ta namen je že davno ustanovljena bra* tovščina sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani nas je Čest. g. kanonik Jeran v to bratovščino zapisoval. Moliti pa je treba v ta namen vsak dan en očenaš in češčeno Marijo, Slovenci, pristopajte k tej bratovščini, saj veste, da je le Bog vsemogočen, in da se s pobožno molitvijo vsaka reč lahko izprosi, ako se Bogu zdi, da je nastopil pravi čas za to. Morda je čas združenja vseh Slovanov v eni cerkvi že blizo, in da so prej nastopi, in da nam tudi sovražnik ne bo delal prosilnih zaprek, zato moramo Boga vsak dan prositi. Mnogo tisoč Slovencev je že pri tej bratovščini, in njih molitve gotovo ne ostanejo brez koristi. dati Visokosti znamenitosti mesta, 28. t. m. pa se povrneti v Beč. Potrjena zakona. Cesar je potrdil v isterskem in kranjskem deželnem zboru sklenena zakona, s katerima so se pre-drugačile nekatero določbe lovske pravice. Deputacija kranjskega dež. odbora pred cesarjem. Iz Ljubljane se poroča, da je 17. t. m. sprejel cesar deputacijo, kojo je vodil poslanec g. dr. Poklukar, kateremu so se pridružili poslanci gg. knez \Vindisch-Griitz, dež. odb. Detela in župan Kranjski Šavnik. Deputacija je razložila Nj. Veličanstvu ogromno škodo, koja nastane Slovencem vsled naredbe naučnega ministra. Nj. Veličanstvo je zagotovilo, da se dotične razmere natančno preiščejo ter povdarilo svojo posebno zanimanje za duševni razvoj prebivalcev Kranjske. Venčanje. Gospodičina Ida Ana Živic, hči poznatega rodoljuba gospoda inženirja Mate Živica, poročila se je dne 17. t. m, z gosp. Rudolfom Schoffmann. Novo poročenima našo prisrčne čestitke! t Andrej Zorman. Tržaške Slovence je zadela zopet težka izguba. Nemila smrt je pobrala 17. t. m. SOletnega g. Andreja Zormana, človeka plemenitega srca in skozi narodnjaka. Od kar je živel med nami, podpiral jo narodna podvzetja z vsemi silami. Uže leta 1848., ko so je v Trstu osnovalo „Slavjansko društvo", bil je pokojni med prvimi in najzvestejšimi udi. — Sedanja „Slovanska čitalnica", katerej je bil nekaj časa predsednik, izgubi v njem enega najstarejših članov. — Osodopol-nega leta 1868. se je udeleževal vseh narodnih shodov ter štel med prve boritelje in bil radi tega od italijanskih nasprotnikov napadan, zaničevan in celo ranjen. Pokojni jo zadnji čas uže opešal ter bil več mesecev bolan v postelji. — Bodi mu domača zemlja lahka! f Julij Pirovano, načelnik južnože-leznične postajo v Trstu je umrl včeraj v Milanu, kamor je vsled bolehnosti potoval. — Ravnateljstvo železnice je poslalo v Milan posebno deputacijo, da so pogreba udeleži. Pokojni je zapustil vdovo in 2 otroka. Šolske vesti. Učiteljica gčna. Antonija Lavrenčič je dobila službo na šoli v Trebčah. Dalje so še te-le spremembe: Gčna. Marija Michiel pride v Katinaro, gčna. Katerina Lusnik je premeščena iz Katinare na Prosek-Kontovelj, gčna. Marija Nadlišek pa je premeščena na Vrdelo. Gosp. Franjo Pelicon pride na Vrdelo, na njegovo meBto pri Sv. Križu pa gosp. Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesarica je dospela v nedeljo ob 8 uri 32 min. zjutraj z navadnim vlakom, kojemu jo bilo dodano nekoliko salonskih vozov, v Miramar. Vladarico sta spremljovala baron Nopcsa in grofinja Fttrstenborg. V pondeljek zjutraj uže so jo ukrcala cesarica na parnilc „Greif", koji jo vodi ob dalmatinskej obali do Krfa. Nj. Veličanstvo spremlja avstr. og. konzul na Krfu baron \Varsberg. Poveljnik parnika jo grof Montecuccoli. Za potovanje Nj. c. kr. Visokosti ce-Sarjeviča in njegove sopro .e v Gradec je postavljen tale program: 24. t. m. ob 12«/i uri pp. prideta visoka gosta v Gradec, kjer ostaneta tri dni. 27. se napotita v Maribor in Celje ter so povrneta še isti dan v Gradec. Prvi dan, t. j. 24. t. m. bode v Gradcu velika razsvitljava, 25. oficijelni sprejemi in obiski, zadnji dan pa si ogle- ječo. — Mesarski pomočnik Josip Tam je dobil radi proneverjenja 4 mesečno ječo. Zapil je svojemu gospodarju, gosp, Ljud. Stinko 219 gl. 96 kr. Objava. Podpisano vodstvo podružnice sv. Cirila in Metoda javlja vsem čestitim udom od sv. Ivana, Kolonje in ŠUorklje, da bode prvi letni zbor dne 23. oktobra ob 4. uri popoldne pri sv. Ivanu v dvorani gostilne „Al Boschetto" s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajni-kovo o stanju poddružnice. 2. Potrdilo začasnega ali volitev novega stalnega odbor. 3. Vpisovanje novih udov. IV. Vplačevanje ustanovnine in letnine za 1887. Vsi častiti udje in tudi vsi drugi vneti Slovenci iz omenjenih krajev se uljudno vabijo, da se tega zbora vdeleže ter svojo ljubezen do naroda slovenskega dejansko pokažejo. Vodstvo. Vabilo. Načelništvo „podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" vabi naj uljudne j šo vse čestite člane in drugo slovenske rodoljube, da blagovolijo v prav velikem številu priti na podružnični letni zbor, ki bodo v nedeljo dne 6. novembra 1887. 1. v Šent-Lenartu pri sedmih studencih v Majerčevi gostilni ob treh popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 5. Volitev novega načelništva. 6. Deklamacije: a) Borisov krst. Zložil Fr. Krek. b) Limbarška gora Po narodni zložil P. Hicinger. 7. Slučajni nasveti in predlogi. 8. Šaljiv govor. Po končanem dnevnem redu prosta zabava. „Koroških bukvic" je izišel ravno kar 4. snopič z jako mikavnim berilom. Stopita tu na plan dva dozdaj Slovencem neznana, pa duhovita in talentirana koroška narodna (ljudska) pesnika: Dr a boznik in Lesičjak. Prvi je bil iz Lipe pri Vrbi, in je že davno umrl; drugi še živi v Klobasnici v podjunskej dolini, edinem kraji na Koroškem, kjer raste vino rudeči Žitarec. Zanimivo so v bukvicah tudi zgodovinske in gospodarsko drobtinice; povesti pa so prav iz življenja vzete. Vsak snopič velja 10 kr. V celem letu pride 12 snopičev, toraj 1 gl, 20 kr. pol leta 60 kr. Pošilja se pod naslovom Filip Iladerlap, pisatelj v Celovcu". RAZNE VESTI. Prorokovanje vremena za konec leta Anton Giargo. — Gčna. Roza Frascatti je !1887 Pred 300 leti Nek dunajski list ob-nameščena učiteljicom ročnih del v VI. I javlja prorokovanje vremena, koje jo na------- pjHfti pred 300 leti nek učenjak, /a ostalo dobo tega leta prorokuje to-le: Oktobra zadnji četrt jako lep, suho vreme, November jako mrzel, hud veter, razredu na Soli v Barrieri Parni tramway v Barkovlje. Javili smo, da je ponudil nek podvzetnik mestnemu zastopu zgraditi tramway na par od trga železnične postaje do Barkovlj. Ob enem je prosil, da mu se prepusti potrebna cesta. Mestni zastop jo sedaj odgovoril dotičnemu podvzetniku, da se njegovej prošnji no more zadovoljiti, dokler ne izpolni postavnih določb glede olajševanj za zgradbo lokalnih železnic. Zgradbe v pristanišču se skoraj prično. Podvzetnik G. pl. Ceconi je uže dal svojo podvzetje'pri trgovinskoj sodniji vknjižiti. mraz. suho, nebo jasno; potem viharno in hud mraz; proti koncu meseca hud mraz, lepo vedro nebo, noči jasne. December: Oblačno, veter, hud mraz, sneg; proti koncu šo hujši mraz. — Kar so tiče mraza, uže smo prepričani, da jo rajnki učenjak pravo zadel. Državni telefon. Omenoli smo uže, da namerujo država vporabo telefona jako razširiti. Dne 7. t. m. pa jo izdalo trgovinsko ministerstvo naredbo, s kojo se gotovo se je nadejati, da se bode občinstvo te nove naredbe v vel i kej meri posluževalo. Ženske — policijski uradniki. Iz Pe- šte javljajo, da so tamo prosile nekatere gospodičine, koje službujo pri telefonu na policiji, naj jim dovoli ministerstvo nošo policijskih uradnikov, naglašajoč, da stražarji uradnico v navadnej ženskej obleki uradnicom tobož ne poznajo. Akoprav dotične gospodičine z strankami ne občujo, vendar je ministerstvo nošnjo službeno obleke dovolilo. Gospodičine pri telefonu tedaj možko korakajo z uradniško bluzo, na katerej tudi no manjkajo zlate rozete. Policijski uradniki se tej gizdavosti naravno jako hude. To je prav začetek ženske „emancipacije44! Skrb za otroke. Jako hvalevredna jo misel, kojo so sprožili nekoji človekoljubi na Dunaju. Znano je, da mnogo otrok siromašnih starišev večkrat po 3, 4 dni ne dobi gorke hrane. Statistika je dokazala, da obiskuje šolo na Dunaju med 90.000 otrok, čez 2500 tacih, kateri se večinotu sitijo z suhim kruhom. Da bi se teinu žalostnemu stanju pomoglo, pozivali so dunajski časopisi premožnejše prebivalstvo, da se napravi takim ubogim otrokom vsak dan kosilo. Potrebno jo zato poprečno 36.000 gld, na leto. Prvi jo podaril bogataš baron K. Ozdr avi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take. ki so se uže spremenijo v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vso bolečine živcev in revmatizma v zglobah, eudolno pomaga v bolečinah materinskih itd. ."»Oletna skušnja z izvrstnim vspeliom, kakor razvidno po ueštevilnili spričalih. kateri so morejo pokazati vsakemu — dobiva se v lekarni ROVIS, Corso št. 47. 1—10 PRI JULIJ GBININI-U dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga (letnikov za £0-spe ili gospode /a jako nizke cene. — Den/iki iz bonbaža od 90 novč. naprej. Dežniki i/ volne in sntina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 nove naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 14 — 104 H! i Cen«, solidno!! Jako nizke cene !!! (8-10) Ceneje kaknr povsod je na prodaj 1000^®' odrezkov sukna v skladišče za sukno in volneno blago g ter je podvorba popolnoma šote lidna in redna in dobra vrst 1 zajamčena. EKSPORTNEJ TVRDKIiKar se komune dopade.se more brez prigovora povra iti. Uzorci zastonj in franko! i.j Prosim, da samo | enkrat poskusite !!! Na mnogostransko zahtevanje p, n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tukajšne pletene proizvode kakor: nogovice, če-rape, jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. ('»Mliki franko ili zastoni. — Posilin s<« nvnti »nv/ntiu lili li l /II »,>fnv mmmmammmmr Takoj delujoč '. Usoeh zaJ.miSan IV e i z o cjilDlj i v o! ^^ Svtik dobije iznos natrag. k• »il koga bi moj sigurno djeljući HOBORANTIUM k Urd-.tvo z.i braduriut) leznspješan o»tao.I«to k.» sipurno djeluju /•rijlit ćelnroili, inim-minjv kose peruti i < remi ju Uspjeh više-puinitn treni in znaiiift'-m. Originalne boce po 1. for. ■'») m" i boi',H za probu po 1 for lilije 50—13 •I. («rolich u Brnu. U Trstu su ni o kod A Praxmarer. P. Prnii: i; v Ljubljani Bdv. Mahr-u-v Gorici 1-knr G Oris nlTolett, H. Pontoni lekar, A. Hi rin.in-k dropar; v Rrki leknr ,1. OnjHin-r; v Celji Kd Pel le; v Mariboru J Martin/.; v tiradci Kasp. Kotli, Muf |»int/. 1. jjV Turno se moje takodjer _ dobiti Ba n ne Hibe, iztočno sred- Sstvo ljepote, koje uz ir/i svieifost i bie-loću pilil. Člena 8,") nov^iea. — fftT Ni sleparija! -^b FILIALE IN TRIESTE delT i. r. priv. Slabilinjento auslr, di Credito por Commercio ed Industria. Versamontl in eontantl. Banconote: •-1 annuo iriieriase verso preavvisodi Igiornl 1 • • , h . .....3J . P r car:., di v..,lo-e, |e qu ltl si lrovatl0 ... ffiro. verni ellctti.ata, suiia na-odel M.detn preavv:so. c,i 17 e 21 corr. e L> mivembre nuova lurilfa d-gli interessi. Napoleoni: a;/,% annuoliitereMc verso prmvvisodi30 T|ornl rjf * • • o m -si Banco Giro: Banconote 2" „ »opra (pialnnqiie hop uh Napoleoni s> n/.a intereNsi Assegni «opra VieiiTia, Prapa. i'ust. Bruna. T.flopoli, Fiume nonelić su Apram, Arart, (Jmz. Hermati-notadt, Innsbruck. Klajronliirt Lm iana, Sall-shurgo — franco spuoH Acquisti e Vendite divalori, divise e incaHsoc.oupons l®/0 provvlg. Antecipazioni lopra Warrant» In eontantl. inturess« da con- venirsi. Mcdiante anertura di .'redito a Pondra o Pariiri Bt.rolino o altri luopl provvip. da eon- veiiirsi. • Valorl ij'|,°/o interesne annuo sin ► 1'im* porto di 1000 pur importi «upe-riori da convenirsi. DepoNili lil CiiMtodia. Si accettano in i-nstodia cartedl valor«, monete ip oro e d' urpento hankonote en fre ecc. a ivuniizioni da convenirsi Trieate 1, Id. o; ob h 1^7 32-18-J2 Gustav Kraus? Jli^rdorf, Osterreiehiseli. - Selilesien SingiTsInisji1 Nr. lil, zuui noliletifii ReihsapfeL Krieisitilne-,"^'1"! unllv,*r-»,n" lironljic« r-vane, z nUiKlio ros sudnje Ini', k.ijtl ni sk i-ni tmle*"! hnln^nlli vbil . V|Jt0j"' l? kr.f1,ire tl-iOBkrllt II«! i. k a/.ulit svojfj; i ««<1.1 tvoril tf.1 MSp.lm. V 11 11... (Sili Dole/nlh % k-j h »Je mnoc dnuih z.lnt.il rabilo, sej« |». t,.h kroff. Hali neflMvili.krat in v „,\(, k »tkem { " i, rfr,i,."i,ru.m v kojili si- kupCevaloi in ral.llci t-h kro lic •/.a1lv.,IJ„|,jo ozilnivllone ^i i miRlm. Duviir,,lh bol,'a,,i- V"lkd0' 18 l'osk,,fl.l s temi kmgIJteHiniil aviti j h pripo!. Lekarn a Trnk6czy, zraven roiovža " v Ljubljani nu velikem mestnem tr^n, priporoča tukiij popiHann naibol ša in sveia zdravila. Ni dn«Mi, d i »n ne It |d menih /alival o m,s.h izbor. o bkušnnih domamili zor..' iti. I.' a Trnko 'V jo v ii Ijrin so : Na 1 >»s t ■:. t i i \ ■ n i a k < -11111 * n i i varna v Gr • le (im Siujerski lii) ••na pa v I tniiljaui P. n oličinatvii nh lirnM, aiio mu j(- lili telil li ŽeČi, da n i v -1- iia /.irav.lrt n prvo poftto dobi, da ntiO v mk" le natiravi: LeKarna kuezy poleg rotov^a v Ijuliija"! Mariiaceljske kapljic Selodec, fl^ t«■ ii4>k»i«rn («li xttlivaliiili niHem t 1.0 -II aiiK, ir» Iimj.i 1M83, - - lliiff >mil .i empod ! V a Ko kroifljicH delajo kur »uda, one Iicso -11 iko il mri u hvalisunim |ioiun«kom. t.'in-vi'C v rn.snl i prldobfi zdritvje v ..m, ki jih raliijo. On« krojlji«« ki s m jih <> velikonoCi narofiil,»ein skor j v u razd I mojim Mianoem in |irUat«IJ< m m vaein so poiuafftifl, celft star.', Imlana in hirajoće nsebo so j>o njih na.aj zdravju zadolillu, ali vaii| su je niih h. I. hno.-t na holjs ol>m Ih. .laz Vas prolili zato, ili rui jih te pet z.ivitkov poHIJet-?. Za-i * aIj njem »,> Va n »rfino jaz In z menoj vsi drugi, il 8" rauivSi Val i kroKljio- oid-av^li. Martin Deutlno>*r Bega Szt. Gyoray 1(1 f. br 1SS3. \ cijenjeni gospod! N.- morem še Vam zado trio /a ii Valiti za Vade Kro^rljic« ker u?1« lun go lei je moja soproga b dehala na zaprtju Sev ter Fe Valim kri« stilnim kngljioam ima »ahvaliti, da Će tuli ni « popoii oma ozd-uvula t«r mora P.- kdaj pa zdaj kako vj! ti, vendar se Jej Ju ona mladenifika sv«*oit povrnila, da inor» st-d .J pri svojih opravkih liili. I*'osini a lo mojo zahvalo rnzjrinsiu., c|u |0 spoznajo vsi holni ter da mi p'BIJi't.- s,, dv i zavitka kfo^ljio in dva k oho i kliajsk-mi mila. X odllfinini spo^tovaiijeiu Alojz Novak, cvetliftar. Vale hI igo "djrt! (lotov, da morajo vse Vala I.-Cila biti i-nakegi dobrega vspeha kakor val znani led-nl In I/,»m koji j.i v mnjej druflm mnogim starini ozebinun konec storil, flup av nič ka| rad nu zaupam onim t«ko Imenovanim iinivergaln.in pomofikoin, ven lar sam odlolil si Valih kri Čistilnih krogljln vkllpltli da z njimi preremou d 1 K,letno hemorojd.il o bol '/en. In res izpovedal moram, da mi je Va»« Br>;.'> kr. Živinska R8«nca h-r'^u« kapijii-e) proti ro ((■OTapnnmm li.ildi•■ li -inu li'lođcu. slabi prebavi, vlakov rstn-ui trženju v dolenjem telesu, izuorno iloinafe vraffilo l Hnroii kr. Tri)0tČ"V SOk °b6n ' znano izvrstno zdravila proti k.it rn lirlniivngti, irCn^mii kaliju itd. 1 steklenica 50 kr. 'i A z p 1 f. 60 nrf. Vdobivajo se vodno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izvtn imeriovaiiih i*d»lkov vdobivajo se še druge farmaceinitiie specijalitete ki ko bile pc vsib avst ijnUib ('asopimh oznanjene: Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo uroti gotovini ali povzntju Pri nrejšnjej dopošiljatvi dnnarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti ma ij nego pri povzetju (2—12) 1 znlli v želodcu m so ne-•rijU■ -;1 ivo vri-dsi vnZ'iper iiar.ka'>]e slasti pri jedi, slab želodco, urak. ve-trova. koliko, žlatenino. bl'ijvar.ie glavobol krč v žjioilou. bitje srca. zaba-sa nje. y I i s' e, bolezni na vramoi. na jetrih In zoper zlatoSilo.**Iekleliii'tl velja kr , 1 tni-at J Klel., 5 tUi'atov samo H gld. MF •• vai «<>i <)poz:iriiinio, du se tisto istinite M4R JACEL 1SKE kapljic« dohivnjo samo v 1> karni TRNK0CZY-ja. zpnven mtov/a nu velikem trgu v " liani. Cvet proti trganju (Cvftciltt . je odločno tinjb iljS« zdravilo zoper protin, ter revnia-tizein, trg uij« po ndih lioleSine v križi ter živviit, oteklino, otrpnete ude in kito itd , malo časa Se se rabi, pa mine popolnem tr-k'anje. I«ar dokazuje obilno zahval,Zahteva n:ij Ne samo >ovet zoper IrKtinjc po dr. Malićii'i /. zraven stojećim znamenjem 1 kr , tucat 4 cld. 50 kr C< ni na steklenici stoje2i-ga znamenja, ni pravi ga precej vrnite. Planinski zeliščni .sirup kranjski. za odrasle in otroke, ie imjboljši zoper kuSelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsna In pljufine bolečine: I stiklenba 50 kr , 1 tucat gl. Samo ta sirop aa 5« kr je pravi. Kričistilne krogljice, ti e im de bi so v n jedueni po»p"dinjstvu pogrešati in so se n?e tisočkrat sijajno osv«-1 čile pri zabasanji človi škegn M. s-i, plitvo 6lu, otrpnelili ndih, »kaženeni zelodi'U, ji-trnlh in oldstnih lodeznih, v gkalljah a 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljuim 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s poŠto najmanj jeden zuvoj. W ZDRAVILA ZA ŽIVINO. (S.-hutzm rkttj steklenice 50 z-aven i'vet in (^tupa /a živino Cvet za konje. Ta prav d di-a Htupa po-maKa lliijlioljo i>ri VB«h iiole/nih krav, kuni in prafileev. Konje varuje ta * t u pa triranja po (»rovih i b-rrnvk, vseli nalezljivih kumili bolet lili, alija, p ufnih in vratu li boleznij. Irr odpravlja vb« Ijian«. odi v/.dr-ruje konj« debe e, i>kroi:le i irikr«n« Krave dalo mnoifii dobrega oil.-ka. Zamot.'k z rab Inim navodi>m vred velja le 50 kr., 5 zarnotkov Namo 9 ^I Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo "v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljnbljani zraven rotovža in vsak dan s poŠto razpošiljajo 12—10 —12 Najboljše mazilo za ki in pomaga pri pivtir r ni 'hiirjih na no fT »rnh. izvij.mli t fl Panji s.' lil.op a vn .j 8ti*loi Itd..s kratka pel vanh vnanlih Lole/nin ln Idhnli. -- Htukleoloa / r ild'-' ii'in tiavadoui vred ■ .Mane ln 1 j»ld., li •: 8i«kl z rabil lim navod nu vrnil sa:uu 4 gld- Lastnik društvo „Edinost". Izdatolj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu-