Ljubljana, nedelja, 4. oktobra 1953 PROLETARCI VSEH DEŽEI. TDRU2TTK SEI l IUAJA Leto XVIII. Stev. 348 direktor »borbe« VELJKO VLAHOVIČ glavni in odgovorni UREDNIK DU9AN BLAGOJEVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev BA GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA I. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO 5 ■ s „••••• v/ y V Osvobodilni fronti se |e skovala enotnost slovenskega naroda Včeraj je bil zbor starih aktivistov na Pugledu, kUa je govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš dr. Marijan Brecelj Ljubljana, 3. oktobra . panes dopoldne je bil na Pugledu, v prostranem planinskem Predelu Kočevskega Roga, Zbor ovenskih političnih aktivistov iz Narodnoosvobodilne borbe. To norovanje je bilo v okviru velike ?K^Ve desetletnice kočevskega rx>ra, ki se slavi danes na Pu-sicdu, jutri pa v Kočevju. Akti-J,sti narodnoosvobodilnega giba-Ja so se zbrali v znamenju spojina na desetletnico prvega zbo-,0vanja aktivistov, ki je bilo v asi Pugledu. Takrat je bilo re-eno vprašanje političnega vodica osvobodilne fronte. Pred zborovanjem aktivistov ne fronte Iz vse Slovenije s potrditvijo dolomitske izjave za vselej utrdil enotnost Osvobodilne fronte pod vodstvom Komunistične partije.« Zbora na Pugledu so se poleg številnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe iz vse Slovenije udeležili podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj, člani Izvršnega sveta Josip Rus, Boris Ziherl, Tone Fajfar, Zoran Polič, France Kimovec in mnoge druge vidne osebnosti, kakor tudi predstavniki slovenskega naroda iz Koroške, Gorice in Trsta. Zborovanje je za- -------j~... čel član Centralnega komiteja Slf u^|edu so odkrili v Kočevju Zveze komunistov Slovenije Ivan Pomenik, na katerem so napisa- Novak, ki je poudaril pomen te-® naslednje besede: »Od 28. do ga zbora prea desetimi leti, nato , • aPrila 1943. leta je na tem pa je dal besedo dr. Marjanu stn zbor aktivistov Osvobodil- Breclju. h govora tov. Breclja Tovariši in'tovarišicel j . Na današnji dan izteče deset odkar je zbor odposlancev *°venskega naroda zaključil v “Oče v ju. sv°jo zgodovinsko nalo-V' Jutri se bo slovensko ljudstvo s*Upaj z zastopniki ostalih jugo- _ -.OJO V' Jutri se bo slovensko ljudstvo sjfupaj z zastopniki ostalih ju, slovanskih narodov oddolžilo spo-Uiinu prvega slovenskega revolu-9'onarnega ustavnega zbora, ki sredi vojne vihre po zaslugi ^Nutgovitega partizanskega orožja J,itV r,at. zaPisal v zakon prido-e "°ja za narodno osvobodi-hr ’* fa Iuu®ko revolucijo in za „ a, ko socialistično skupnost jugoslovanskih narodov ter prvi- jjj v zgodovini uveljavil oblast lovnega ljudstva na slovenskem ozemlju. Pa smo se zbrali tu na Pu-"u, da se spomnimo prvega - °ra aktivistov Osvobodilne » t, ki Se je začel pred dese-r, Kti na elan druge obletu1 , syob0r°vnnje aktivistov OF v P jnladi 1943 sodi med takratne ,„iJPornembnejše notranjepolitične . ločitve. Sicer pa ta dogodek umTredstavljal za široke ljudske v nozice, ki so tedaj sodelovale narodnem odporu, nobene nove j'. v Politiki osvobodilne borbe. je tudi razumljivo. Osvobodil-ČetV °n^a ie veljala od vsega za-kot V °^eb slovenskega ljudstva Če enotna politična organizacija, Pzav je imelo njeno takratno °dstvo, ki se je odražalo tako tjzyršm,. odboru kot v drugih dastvenili organih OF, koalicij-značaj. Šlo je tedaj za vpra-ok vP°btičnega vodstva. Uspeh norožene vstaje proti okupator-j F1 iu kasnejšim domačim izdaji H11. kakor tudi uspeh naše JUclske revolucije je bil odvisen P ^ega, ali bo ustvarjena taka jddlnost v ljudstvu, da bo spre-cel j Proti okupatorju in našo eiotno revolucionarno borbo kot P°goj svoje nacionalne in socialne , svoboditve. Ko je sprejela Osvobodilna fronta v letu 1941 po , rhovnem plenumu temeljne toč« e> je v okviru svojega političnega in vojaškega programa zapi-a|a odločitev, da prevzame po Narodni osvoboditvi na sloveti-, .aem ozemlju oblast Osvobodilna ronta kot celota. Ideja ljudske Polnosti in bratstva jugoslovanskih narodov ter borba za popol-® uresničenje in utrditev te ide- je bil osnovni politični in moralni zakon, ki ga je z železno doslednostjo uveljavljala Osvobodilna fronta s svojo Partijo na čelu od ustanovitve 27. aprila 1941 do dneva osvoboditve. Zaradi tega smo z vso upravičenostjo označevali Osvobodilno fronto od vsega začetka kot enotno vsena-narodno organizacijo, v kateri imajo enakopraven položaj vsi Slovenci, ki so se na kakršen koli način vključili v borbo za osvoboditev, brez ozira na prejšnje politične, svetovnonazorske, tradicionalne in družbene razlike. Od takratne narodne enotnosti so bili izključeni samo tisti, ki so se iz nje sami izključili. Nadalje je tov. Brecelj govoril o koalicijskem značaju Osvobodilne fronte Slovenije. Čeprav tu ni bilo govora o kakšnih strankarskih formacijah, se je čedalje bolj kazala potreba izvršiti do kraja zamisel Osvobodilne fronte kot enotne vseljudske politične in nacionalne organizacije slovenskega naroda. To se pravi, da je bilo treba z jasnim pogledom v bodočnost odvrniti tudi vse tiste nevarnosti, ki bi lahko načele enotnost Osvobodilne fronte. Izvršni odbor OF je v začetku ve, dokončno prelomiti s preleta 1942 v Dolomitih v neposred- teklostio, izvesti enotnost Osvobo-ni bližini same Ljubljane ta vpra- dilne fronte v celoti in uveljaviti šanija dodobra proučil in rezultat; tiste organizacijske ukrepe, ki nuj- tega je bila znana izjava ustanovnih. skupin Osvobodilne fronte. V tej izjavi so ustanovne skupine OF po svojih predstavnikih ugotovile, »da je in ostane Osvobodilna fronta slovenskega naroda enotna vseljudska politična in nacionalna organizacija slovenskega Dr. Marijan Brecelj med govorom ljudstva. Vodi jo njen Izvršni odbor, ki predstavlja tudi enotno politično in organizacijsko vodstvo aktivistov OF. Avantgardna vloga pripada Komunistični partiji Slovenije, ki je to svojo vlogo s pravilno politiko in organizacijo osvobodilne borbe tudi dejansko izpričala. Druge izmed ustanovnih skupin ne organizirajo samostojnih strank ali političnih organizacij. Kader aktivistov Osvobodilne fronte vodi v organizacijskem in političnem pogledu Izvršni odbor kot celota in aktivisti odgovarjajo Izvršnemu odboru kot celoti. Za njih se uvede enotna vzgoja po smernicah in na temelju gradiva, ki ga določi Izvršni odbor. Vsaki posebni skupinski politični in organizacijski stiki s tem prenehajo.« — Ti sklepi so izhajali, kot rečeno, iz odločil- no usmerjajo delo organov OF in njenih aktivistov v brezpogojno utrjevanje take enotnosti. Potrebno je bilo, da to pomembno odločitev vodstva potrdi Osvobodilna fronta kot celota. Kljub težkim vojaškim in splošnim prilikam, ki so bile takrat na Slovenskem, je sklenil Izvršni odbor sklicati zbor aktivistov, ki naj kot zastopniki Osvobodilne fronte presodijo to odločitev vodstva in o njej povedo svoje mnenje. Ob drugi obletnici Osvobodilne fronte na dan 27. aprila 1943 se je pričel ta zbor aktivistov prav na tem mestu, kjer smo danes. Upravičeno smemo označiti ta zbor aktivistov pred desetimi leti kot prvi kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tu se je zbralo preko #to zastopnikov slovenskega ljudstva, vključenega v organizacije Osvobodilne fronte in v partizanske enote Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. To število pomeni za tokratne prilike veliko udeležbo in je toliko pomembnejše zato, ker » bili dejansko navzoči eredstavniki skoraj z vseh prede->r Slovenije, n« samo iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine, ampak prav tako iz Gorenjske, J lijake in Primorske in od dru-Namen tega prvega medvoj-ia širšega in oncialnega zbora poTbičnih predstavnikov Osvobodilne fronte je bil, presoditi celotno vojaško in politično situacijo doma in v svetu, točno analizirati vojaško in politično delo v dobi preteklih dveh let, predvsem pa postaviti trdne temelje in jasne naloge bodočemu delu. V zvezi z vsem tem pa je bila politično najvažnejša naloga, opredeliti se do Izjave, ki jo je predložil Izvršni odbor. Zborovanje je trajalo do prvega maja in se je zaključilo s prvomajsko proslavo, ki nam bo ostala vsem udeležencem v posebnem spominu prav zato, ker srno z njo potrdili tako važno delo in tako važne sklepe tega zborovanja, da so nam v resnici pomenili najmočnejšo moralno iu (Nadaljevanje na 2. strani) BBSEDE PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOV. TITI OB »TEDNU OTROIT Beograd, 8. oktobra. (Tanjug). — Ob »Tednu otrok« Je predsednik republike Josip Broz - Tito nameriti naslednje besede: Pozdravljam pobudo za organizacijo »Tedna otrok«, ker sodim, da lahko na ta naiin mnogo storimo v pogledu skrbi za naše otroke. Bilo bi preveč kampanjsko in ozko, ie ne bi hoteli zajeti v najširiem obsegu tudi naše vasi, zlasti tiste v najsiromašnejMh krajih naše dežele. Tu mislim na pasivne in zaostale kraje. Skrbi za otroke ne smemo omejiti samo na izdajanje nekakšne enkratne ali večkratne gmotne pomoči. Ta skrb mora biti predvsem trajna, vse globlja in širša, ona mora obsegati vse naše otroke, v vsakem našem kraju, ker so otroci naše socialistične dežele naše najdragocenejše imetje, ki ga je treba varovati. Da bi bili otroci ohranjeni, ni dovolj jih samo fizično varovati, marveč je treba še bolj jih duhovno varovati, ker morajo postati zavestni nosilci nadaljnjega razvoja; morajo biti nadaljnji nosilci in čuvarji pridobitev naše velike ljudske, revolucionarne osvobodilne borbe. Zmerom je treba vedeti, da prav našim otrokom preti nenehna nevarnost z vseh strani, kajti tisti, ki so sovražniki naše današnje stvarnosti, zelo dobro vedo, kaj pomeni pridobiti otroško dušo, ker oni delajo dolgo in se vztrajno in neutrudno borijb z vsemi sredstvi, da bi zastrupili in pridobiti našo mlado generacijo. Te svoje besede sem namenil vsem zavestnim državljanom naše dežele, zlasti pa našim dragim otrokom. Josip Broz - Tito PO II. PLENUMU CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Vsak komunist mora biti ZAVESTEN REVOLUCIONAR TOVARIŠ TITO JE IZVOLJEN za častnega meščana Trebinja Trebinje, 3. oktobra. Danes je bila slovesna seja ljudskega odbora trebinjskega okraja in ljudskega odbora mestne občine Trebinje, katere so se udeležili član Izvršnega sveta BiH Vlado Segrt, starši narodnih herojev ter vidni politični in javni delavci tega okraja. Slovesno sejo ob desetletnici osvoboditve Trebinja je začel predsednik okrajnega ljudskega odbora Jovo Grkavac, ki se je po enominutnem molku v počastitev padlih borcev tega kraja spomnil slavnih dni narodnoosvobodilne vojne in prikazal rezultate socialistične graditve v naši državi, zlasti v trebinjskem okraju. Nato je poročal o sestankih in konferencah ljudstva trebinjskega okraja, ker je bila povsod izražena zahteva, da se tovariš Tito izvoli za častnega meščana Trebinja. Vsi odborniki so navdušeno pozdravili ta pred- Odlikovtmje brigad X. korpusa Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije je za posebne zasluge med narodnoosvobodilno vojno, za osvoboditev naše dežele in množično junaštvo odlikoval z Redom narodnega osvobojenja I. udarno brigado (Moslavačko), z Redom zaslug za narod prve stopnje I. zagorsko udarno brigado in II. brigado (Moslavačko), z Redom bratstva in enotnosti prve stopnje brigado »Matija Gubec«. log in soglasno izvolili maršala Tita za častnega meščana. Po navdušenih manifestacijah je predsednik mestne občine Branko Vuleševič prebral listino o izvolitvi tovariša Tita za častnega BRALCEM »LJUDSKE PRAVICE« V naši nedeljski izdaji bodo bralci »Ljudske pra-vice-Borbe« v bodoče vsak teden našli članek Izpod peresa tov. Milovana DJi-lasa. Prvi teh člankov bo objavljen v prihodnji nedeljski izdaji »Ljudske pravice-Borbe«, to Je 11. okt. t. 1. Pretekli teden je bil v Beogradu plenarni sestanek Central- 1 nega komiteja Zveze komunistov Srbije, na katerem so razprav- j ljali o izvajanju sklepov II. plenuma CK ZKJ. Referat o ideolo-1 škopolitičnih in organizacijskih1 vprašanjih v zvezi z izvajanjem; sklepov II. plenuma je podal; tov. Dušan Petrovič-Šane, član1 Izvršnega komiteja CK ZKS. Iz | tega referata objavljamo neka- i tere odlomke v skrajšani obliki. | Sklepi II. plenuma CK ZKJ so I prinesli v organizacije Zveze ko-1 munistov veliko živahnost. Pripomogli so k vsestranski diskusiji in k znatni osvežitvi v vrstah članstva. Sklepi CK so podžgali komuniste v borbi proti najrazličnejšim slabostim. Komunisti 1 so pokazali, da so pripravljeni odstraniti svoje pomanjkljivosti in se spoprijeti z njimi. Čedalje bolj se uveljavlja zdravo pojmovanje: kdor hoče biti član ZKJ, se mora lotiti aktivne politične borbe in se oborožiti za to borbo. To je splošna ocena, ki je bila podana za večino organizacij v Srbiji. Nekateri komunisti pa še niso prav razumeli, kaj je bistvo pisma in sklepov II. plenuma. Nekatere organizacije se niso lotile izvajanja sklepov s stališča političnega dela in politične aktiv- E manifesta oljskega zborovanja aktivistov na Pugleda je delo usmerile k razčiščevanju ozkih organizacijskih vprašanj. Ponekod so vso stvar spravili na vprašanje, ali se redno plačuje članarina, ali člani redno prihajajo na sestanke, uvedli so strogo kontrolo nad delom vsakega člana ZKJ in podobno. V nekaterih organizacijah, zlasti v teritorialnih organizacijah v Beogradu, razpravljajo na sestankih največ o nevažnih vprašanjih, ali se komunisti pozdravljajo med seboj na ulici itd. Ponekod so sklepe drugega plenuma istovetili z izključevanjem posameznikov iz članstva ZKJ. Menili so, dh je glavni cilj rešiti vprašanje, koga je treba izključiti iz organizacije. Tako se je v nekaterih osnovnih organizacijah diskusija vrtela le okrog drugorazrednih notranjih vprašanj. Ce vzamemo v poštev slabosti, ki so se doslej pokazale, postaja jasno nevzdržno pojmovanje posameznih organizacij, češ da je dovolj, tla se na enem sestanku ali na dveh sestankih roučuje pismo. Toda sklepi plenuma so takšnega značaja, da jih morajo organizacije Zveze komunistov sprejemati in izvajati dolgo dobo v konkretni borbi, ne pa na enem sestanku ali dveh. Najbolj zdrave organizacije so v gospodarskih podjetjih V raznih organizacijah so se pojavile razne slabosti. Toda če gledamo stvar v celoti, vidimo, da so se osnovne organizacije v podjetjih izkazale kot najbolj zdrave. Komunisti v podjetju so mnogo storili za utrditev delavskih svetov, okrepili so politično aktivnost itd. Le v podjetjih z manjšim številom delavcev, kakor so trgovinska, gostinska in podobna podjetja, so se pojavile resne slabosti. Direktorji, predstavniki sindikata, sekretarji Zveze komunistov in drugi ljudje na vrhovih takih podjetij še vedno drže vso oblast v svojih rokah. Ponekod ne dovoljujejo diskusije in kritike, včasih pa nudijo tudi močan odpor članom občinskih, mestnih in okrajnih komitejev, ki hočejo priti v podjetje, da bi jim pomagali. Obi- , čajno se sliši parola: »Nikomur : ni treba mešati se v naše pod-' jetje, vsa vprašanja bomo sami reševali,« Tako stališče je vsekakor nepravilno, ker predstavlja zaklon, za katerim se lahko skrivajo razni negativni pojavi. V nekem zunanjetrgovinskem Ijetju v Beogradu je na konferenci delavec kritiziral vodi- (Nadaljevanje na 2. strani) Zborovanje aktivistov na Pugledu (Nadaljevanje z 2. strani) politično oporo v vsej nadaljnji borbi. Temeljita anaJiza takratnega stanja in dolukratnega dela Osvobodilne fronte, perspektiva borbe vseh jugoslovanskih narodov kot celote, utemeljitev Izjave ustanovnih skupin in usmeritev bodočega dela, kakor sta vse to podala tovariša Kardelj in Kidrič in kakor so podi>rli vsi ostali člani Izvršnega odbora, je omogočila našemu aktivu v tridnevni razpravi dodobra pogovoriti se vse, kar je bilo potrebno, Ta naž prvi kongres Osvobodilne fronte je v celoti potrdil d ek) vodstva OF in kar je posebno važno, v celoti brez iajeme potrdil pravilnost frjave in st zavezal, da jo bo brezpogojno ižvajal. Ko tedaj piesojamo pomen zborovanja aktivistov spomladi 1943. leta tu na Pugledu., num mora ostati trajno v spominu prav to dejstvo, da je bila takrat enotnost slovenskega' ljudstva, katerega je v celoti predstavljala Osvobodilna fronta na čelu s Komunistično partijo Slovenije, tu dokončno zagotovljena. Kakšen odločilen pomen je imelo to za nadaljnji ave leti osvobodilnega boja, kakor tudi za celotno politično življenje po osvoboditvi, vemo prav oceniti danes, ko imamo Se bogate izkušnje povojnega dela za seboj. Tovarižl ln tovarišice! Od takrat }e preteklo deset let — pretekla je doba, ki pomeni slino bogato in pestro zgodovino graditve nove Jugoslavije. Po osvoboditvi je stopil naš po-tični aktiv pred nove, po svojem obsegu lahko rečemo neslutene naloge. Srečaval se je z vsemi mogočimi prilikami, na njegovih ramah je slonela borba za obnovo domovine, borba za vse tiste neštevilne naloge, ki so morale biti izvršene, da smo ustvarili politične in ekonomske pogoje socialističnemu razvoju. Rastll so tisoči in tisoči novih političnih delavcev, ki so iskali pomoč prav pri našem medvojnem političnem aktivu. Sledeč svetlim zgledom prvoborcev so prevzeli nase z enako voljo in z enako odločnostjo kot oni skupne naloge novega časa. Brez dvoma ne bi zmogli vsega tega v težkih povojnih letih, da ni naše politično življenje neposredno rastlo iz borbenih izkušenj medvojnega časa. Vsekakor pa lahko z vso gotovostjo trdimo, da ne bi tako odločno in tako častno prestali najtežje preizkušnje v povojnem času, Ja je, napada vodstva ZSSR v obliki zloglasnega Kominforma. Ni treba, da danes o tem ponovno in kaj več govorimo. Osredotočen napad, ki se je isEvršil na nas prav takrat, ko smo bili v začetku svoje graditve, takrat, ko smo bili morda najbolj osamljeni, takrat, ko smo najbolj potrebovali pomoči, ta napad, ki se je posluževal vseh sredstev, je uspel le v tem, da je razkril posamezne redke potuhnjene sovražnike v naši sredi, in da je sem in tja premotil koga od tistih, ki so izgubili vero v svoje ljudstvo — in vse to — končno le v našo korist. Prav pa je, da z vsem zadoščenjem ugotovimo, da je prestala naša Osvobodilna fronta s evojo Partijo na čelu to iziredno pomembno in usodno preizkušnjo strnjena in da je šla, v svesti si pravilnosti in poštenosti svoje re- dilo geslo: proti sovražniku oborožena partizanska pest, nasproti našemu človeku pa razumljiva in pripada nam, političnemu aktivu, to je, v praksi, in sicer v dosledni praksi, uresničiti na vseh področjih javnega udejstvovanja to, prepričljiva politična beseda, o čemer govorimo, da mora biti. Brez dvoma prihaja čas, ko mo-Mislim, da smo prav zdaj po ramo to geslo poklicati v spomin desetih letih zborovanja na Pu- in ga uresničiti v krogu politič-gledu v tisti dobi, ko se moramo nih delavcev, ki jih danes veže otresti vseh slabosti In vplivov, velika odgovornost do ljudstva v ki so prav zaradi te naše trde njegovi borbi za dokončno zma-poti v preteklih povojnih letih go socializma, v marsičem odvrnili naš aktiv od Ob zaključku zborovanj so pravega političnega dela. Vse navzoči aktivisti poslali predsed-naše življenje se je povzpelo na niku republike Josipu Brozu Titu tisto stopnjo razvoja, ki ne pre- pozdravno pismo, v katerem je nese več birokratskih posegov, in med drugim rečeno, da aktivisti ki osvobaja administrativnega ne bodo dovolili, da bi kdorkoli vodstva vsa tista področja, ki rušil pridobitve osvobodilne bor-prindpov, ki označujejo sedanjo so postala domena družbenega be in da bodo kakor v času borbe stopnjo našega razvoja. Gre za upravljanja. V dobi narodnoosvo- tuda v bodoče čuvali čisto revo-tisto nalogo, ki po naravi stvari bodllne vojne nas je dosledno vo- lncionarno zastavo. sta pota, kjer se z dneva v dan doslednejše ln v večji meri uresničujejo v družbenem življenju principi socialistične demokracije. 2e vse to, kar se je zgodilo od tistega dne, ko so prvi delavski sveti prevzeli upravo tovarn v svoje roke, pa do dane#, je podobo političnega življenja pri nas povsem spremenilo. Vojna doba nas je navadila realno ocenjevati situacijo in trezno presojati uspehe. Zato tudi danes, ko so ustvarjeni novi temelji družbene in politične ureditve, vemo, da nas čaka naloga, ki je odločilne važnosti, namreč dosledno uresničenje teh novih PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI litji urnim i M 1 UMin v im Mi V enotah Jugoslovanske ljud- bodo vojaki tudi na ta način ske armade širom po državi se je lahko prej seznanili, kdo so kan-začela zelo živahna predvolilna dldati. aktivnost. Po informacijah Tan-1 Predvolilne kampanje se če-jugovih dopisnikov so izdelani j dalje bolj udeležujejo oficirji in perspektivni programi, ki streme j podoficirji iz stalne sestave ar-za tem, da bodo vojaki ln ka-' madnega kadra. Mnogi izmed , vsak teden po več predavanj za prij>adnike garnizije ln državljane. Ta predavanja imajo politični in javni delavci. Živahna predvolilna aktivnost se je začela tudi v enotah graničarjev. V večini enot bodo kmalu do- drovskl podoficirji seznanjeni z novim volilnim zakonom, z referati tov. Edvarda Kardelja in Milentlja Popoviča z zadnjega plenuma zveznega odbora Socia-. listične zveze Jugoslavije in drugim gradivom, ki se nanaša na pomen in Izvajanje volitev, na vlogo nove skupščine ln na delo ljudskih poslancev. Vojaki iz mnogih enot se že v pismih, naslovljenih na starše, znance in na organizacije Socialistične zveze, zanimajo za predvolilno aktivnost v svojih okrajih in za ljudi, ki pridejo v poštev kot kandidati. V teh pismih izražajo tudi svoja mišljenja in stavljajo predloge. Tako so vojaki iz enote generalmajorja Boška Djuričkovlča napisali doslej nekaj sto takih pisem. Ta aktivnost vojakov je posledica zelo živahnega političnega dela v tej enoti v zadnjih dneh. Samo v enem polku te enote so imeli politični delavci s terena pet predvolilnih predavanj, poleg vrste takih predavanj, ki so jih imeli voditelji Iz te enote. Vojaki se v pismih zanimajo za predvolilne priprave v svojih krajih, zlasti v zvezi z novim načinom glasovanja vojakov na bližnjih volitvah. To pot bodo namreč glasovali za poslanske kandidate v volilnih okrajih, kjer imajo stalno bivališče, in ne za kandidate v okrajih, kjer je njihova garnizija. Ta način volitev deloma otežkoča seznanjanje vojakov s kandidati. Po obvestilih pristojnih vojaških voditeljev bo vsako vojaško volilno mesto dobilo pravočasno, to je vsaj deset dni pred volitvami, »Uradni list«, v katerem bodo objavljene vse potrjene kandidature, tako da se njih so politični aktivisti tudi v vršenl volilni seznami. V sara- osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Oficirji iz garnizij v Makedoniji so zadnje tedne obiskali veliko število vasi, kjer so Imeli vrsto predavanj o no- jevski vojni oblasti bodo v nekaj dneh ti seznami popolnoma urejeni. Postavljene so tudi komisije za izvajanje volitev v vojaških enotah. Čeprav bodo pripadniki vembrsklh volitvah. Po drugi Jugoslovanske ljudske armade strani pa skupine volivcev vra-1 glasovali nekaj dni prej, kakor čajo obiske enotam armade. 1 ostalo prebivalstvo (da bo mogo-Domovi JLA v vseh garnizi-1 če rezultate glasovanja pravo-jah postajajo središča zelo ži- časno dostaviti okrajnim volilnim vahne predvolilne aktivnosti.- V komisijam), bodo te priprave pra-domu JLA v Novem Sadu je vočasno dovršene. (Tanjug) Živahne priprave v Ljubljani Po vseh volilnih enotah, ki jih je v Ljubljani enajst, so se začele temeljite priprave nu volitve. Ker združujejo posamezne volilno enote več terenov, organizacije Socialistične zveze, so osnovali posebne koordinacijske odbore za skupne priprave na volitve. Sicer pa sloni delo na terenskih odborih samih. V prihodnjih dneli se bodo začela po posameznih volilnih enotah posebna predavanja, na "katerih bodo govorili o našem gospodarskem, kuMtrrtiem in družbenem razvoja. Ta predavanja, ki jih bodo ponekod spremljali tudi filmi, bodo imeli tudi nekateri naši politični predstavniki kot tovarišica Vida Tomšičeva, tovariš Aleš Bebler in dru^i. Na mestnem odboru Socialistične zveze je bila osnovana posebna komisija z nalogo, da pripravi najrazličnejše gradivo (statistični podatki, dokumenti, slike) za prikaz gospodarskega, industrijskega in sploh vsega razvoja v Ljubljani po osvoboditvi. Ver- Praznik slovenskih grafičarjev Ljubljana, 3. oktobra. Danes ob 5. uri popoldne so se zbrali člani predsedstva Re njem delu zastopniki sindikatov iz drugih republik. Nato so skupno odšli v vežo, kjer je vzidana spominsku plošča z imeni fičarjev za Slovenijo v palači I grafičarjev, ki so darovali svoje Grafiki na slavnostno sejo. Pri- j življenje za svobodo in kjer je redili so jo v čast 85-letnice usta-1 tov. Boštjančič spregovoril v uji-novitve grafične organizacije na hov spomin nekaj toplih besed volucioname poti, še z večjim pubiiškega odbora sindikata gra- dana spominsku plošča z imeii ognjem v obrambo vseh tistih re- };j(arjev za Slovenijo v palači I grafičarjev, ki so durovuh svoj voluclonamih pridobitev, ki smo - i*:-i:—«~ , jih v prvih dneh borbe zapisali na našo bojno zastavo. Naš politični aktiv je prešel različne faze v svojem povojnem političnem delu. Vsa prva leta je nosil ne samo težo vsega političnega dela, ampak tudi težo vseh državno-upravnih poslov, in sicer do tistih drobnih opravkov občinskih ljudskih odborov, ki so se borili za davke, odkupe, distribucije itd. Naš politični aktiv je bil zaradi ogromnih, predvsem gospodarskih poslov, še do pred kratkim izpostavljen nevarnostim, da postane opora birokratizmu, ki se je vrival v naše javno življenje. V borbi za uveljavljanje načel socialistične demokracije se je politični aktiv zaradi teže vsakdanjih poslov in zaradi nerazčiščenih vprašanj v našem ekonomskem sistemu, v funkciji ljudske oblasti, v vprašanju nalog družbenih organizacij in podobno, vse premalo oprijel svoje prirodne politične naloge. Zadnji dve leti pomenita v našem političnem in družbenem življenju vsekakor novo razvojno obdobje, pomenita odločilno pre-okretnico, ki je usmerila javno življenje nove Jugoslavije na ti- novitve grafične organizacije Slovenskem. Zbrane je nagovoril sedanji predsednik Republiškega odbora sindikata grafičarjev tovariš Jože Jurač, lci je prisrčno pozdravil navzoče goste, predstavnike Centralnega odbora grafičarjev tov. Bogoljuba Jovanoviča ter zastopnike republiških odborov iz Bosne, Ilrvatske in Srbije. V imenu Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo je prišel tov. France Boštjančič. Za njim so pozdravili sejo in zaželeli slovenskim grafičarjem kar največ uspeha pri nadalj- Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 3. oktobra ob 1. url! Področje visokega zračnega pritiska z Jedrom nad našim ozemljem se nekoliko slabi ln počasi pomika proti vzhodu. V zvezi s prodorom hladnega zraka od severa nad vzhodnim Atlantikom se Je zahodno od Pirenejskega polotoka ustvarila nova depresija. Napoved za nedeljo, dne 4. oktobra! Lepo vreme z delno oblačnostjo. V drugi polovici noči 'n dopoldne po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 5 do 12* C, na Primorskem do 18* C. podnevi od 18 do 26" C. V ponedeljek dne 5 okt. 1953 ob 18.30 otvarja Delavska univerza ciklus predavanj Družbeno politični problemi delavskega upravljanja 1. predavanje: »Ideja delavskega upravljanja v svojem zgodovinskem razvoju«. Predava tov. Franc Boštjančič, član sekretariata R. O. ZSS v predavalnici Trgovinske zbornice, Beethovnova ulica 10/1. jetuo bo vse to gradivo izšlo v posebnem zborniku. »Triglav film« bo izdelal poseben doku mentarni fihn o napredku v Ljubljani v zadnjih letih. Centralna ljudska univerza pa je pripravila vrsto predavanj, na katerih bodo posamezni strokovnjaki in politični delavci govorili o našii zakonodaji, o novem gospodarskem sistemu in družbenem razvoju. PO II. PLENUMU CK ZKJ (Nadaljevanje t i. strani) telja obrata zaradi nekaterih malverzacij. Grajal je tudi, da je podjetje nekutere stvari kupovalo od privatnikov. Voditelji, ki jih je kritiziral, pa so zahtevali takojšnji odpust tegu delavca z grožnjo, da bodo sicer sami odšli iz podjetja. V Nišu je ravnatelj tiskarskega podjetja na sestanku aktiva okrajnega komiteja kritiziral delo tobačne tovarne, ki je naročila večji del embalaže pri privatnikih, čeprav bi isto delo lahko izvršilo pod enakimi pogoji državno podjetje. Naslednji elan je tovarna odpovedala tiskarskemu podjetju pogodbo za izdelavo embalaže. Vir vseh teh slabosti je v nezadostnem političnem delu komunistov in v njihovi nezadostni ideološki pripravljenosti. Posamezni komunisti le počasi opuščajo staro prakso. Organizacije ZKJ na vasi so prepuščene samim sebi Številni komunisti na vasi nimajo jasne perspektive o našem nadaljnjem razvoju, zlasti o razvoju kmetijstva, kor je glavni vzrok njihove neaktivnosti. Zato jim je treba nuditi več pomoči v političnem in idejnem oziru. Člani okrajnih komitejev so sicer pomagali osnovnim organiza-cijom na vasi, vendar vse to ne zadošča. Nekateri okrajni komiteji pa so prepustili osnovne organizacije ZKJ na vasi samim sebi. Komunistom na vasi pa je treba nuditi stalno in neposredno Eolitično pomoč prav zaradi nji-ove razmeroma nizke ideološke in politične ravni. Vsebina ideološkega dela Kakor je bilo ugotovljeno v referatu in v diskusiji, ni v organizacijah ZK Srbije organiziranega ideološkega dela ali pa ni tega dela v zadostni meri. l’o ukinitvi krutih in šablonskih oblik teoretičnega dviganja članstva in po preureditvi tegu dela pobudi osnovnih organizacij, je za veliko število komunistov prenehalo vsako ideološko delo. Vsa aktivnost se je omejila na občasna predavanja. Ponekod razumejo ideološko delo le kot enega izmed sektorjev dela v organizaciji, kar je vsekakor nepravilno in proti čemur se je treba odločno boriti. Ideološko delo je treba postaviti kot obveznost za vsakega komunista, ker se ideološko dviganje ne ločiti od politične aktivnosti 1 borbe. Načina ideološkoteoreti nega dela ni mogoče predpis® ' ker mora biti različno po in zgrajenosti kadrov. Vse odi -ke, ki jih uporabljajo komuni* za svoj ideološki dvig, so ,P.riI\ roči ji ve, treba je le paziti, 0 ideološko delo v organizacijo Zveze komunistov ne bo šlo n škodo ideološkega dela v org»' nizacijah Socialistične zveze, ra nih združenj itd., ker vse to del mora predstavljati celoto. Kakšna naj bo vsebina ide°' loškega dela? Predvsem je treba proučevati teoretičnoidejne teze naše v socializem in dela naših vodi-teljev tov. Tita, Edvarda Kord?' lja, Aleksandra Rankoviča > Milovana Djilasa. V nekateri organizacijah so se omejevali n poročanje presežne vrednosti, predkapitalističnih formacij, Pn' riške komune itd. in se je dogajalo, da so posamezniki Pru<,e^ vedeli o pariški komuni, niso p® poznali osnovnih temeljnih pr°' blemov našega razvoja. N,s znali odgovoriti na vprašanja ® zemljiškem skladu in o druga’ stvareh, o katerih so naši vodi', telji pisali in govorili. V čem je težišče dela? Osnovne organizacije moroj0 okrepiti politično aktivnost ,n onemogočiti, da se vse delo onie* ji na ozka organizacijska vprO' šanja. Organizacije morajo oi;uj stiti jalove diskusije o vsebin dela in se lotiti konkretne po*1' tične borbe proti sovražniku 'n proti vsem slabostim, ki se I>°' javljajo v dnevnem življenj'1, V tem naj bo ujihova vsebin® dela. Po drugem plenumu so naj' boljše rezultate pokazale praT tisto organizacije, ki so ustne1' jale svoje delo v konkretno borbo, ker niso imele časa ukvarjati se z neplodnimi diskusija'01 o vsebini dela. Ce bomo pravilno razumel' osnovno misel, ki' jo je izra/'1 tov. Kardelj na 11. plenumu. ,la je osnovno in dnevno delo vsakega komunista politično drl0' tedaj se morajo organizacije 10' titi nupornega dela, da iz vsakega člana ZKJ napravijo lucionarja, ki se bo zavedal, ua pripada revolucionarnemu gib®' nju. ki bo razumel, da je njegova temeljna naloga kot pripadnik® tega gibanja politična aktivnost' Sodni epilog Jiibliansk if .n’ ipehkri a Na sodni razpravi zoper Edija Štefnnn in Ivana Avšiča so imeK včeraj zaključne govore zastopnik javnega tožilstva, zastopnik obrambe in oba toženca — Sodbu l>° izrečena v ponedeljek in položil v spomin tem žrtvam venec. S seje so poslali pozdrav-no brzojavko tovarišu Titu. Zvečer je bila nato svečana akademija, danes pa bodo imeli na sporedu razne športne in šahovske prireditve. Vsem članom Rdečega križa Slovenije Tradioionalni Tedon Bdečega križa, ki je bil redno prvi teden v oktobru, bo letos šele v todnu od 25. oktobra do 1. novombra. Po sklepu Zvezne skupščine Jugoslovanskega Bdečega križa ima letošnji teden predvsem na logo poudariti važnost prostovoljnega dajanja krvi za transfuzijo. Zdrav stvena služba se pri sodobnem zdrav Ijenju čedalje bolj pogosto poslužuje transtuzije s to dragoceno tekočino, ki mnogim pospeši okrevanje, mar sikomu pa. reši življenje. Dosedanji odziv prebivalstva vasi in mest, zlasti pa delovnih kolektivov in edlnio naše ljudske armade je r množično udeležbo prostovoljnih krvo dajalcev pokazal, da je človečanska zavest pomagati sočloveku, med našim ljudstvom globoko ukoreninjena in da bo tudi prebivalstvo kjer te akcije še ni bilo, pravilno razumelo poziv Bdečega križa. To je odnos, ki mora prevladati vsepovsod tudi v smislu naših socialističnih načel. V socialistični državi kakor je naša, ne moro biti pomoč sočloveku stvar prosjačenja ali miloščinarstva, temveč sooialna obveznost skupnosti do posameznika. Iz te pa sledi tudi obveznost posameznika do skupnosti. Na tej idojl vzajemne pomoči slo- . . . . - , ni dejavnost in tudi ogromni uspeh. žena. Krese pa Je pri vsem tem videl našo organizacije. Odraža so ne samo le Ljubljano ln se oprijel parole v državnem merilu, temveč tudi na- »znajdi se!« In Iskal možnosti, da bi vzven, ob raznih elementarnih nezgo- uresničil sklep* Ml.o. Stvar pa Je dah in v nenehni borbi za mir In drugačna, fe Jo gledamo s stališča bratstvo mod narodi. To Idejo gojiti Jugoslovanske skupnosti. V tem prl-in propagirati, da bo našla pot v meru pomeni slsttm »znajdi se« Iska-sleherno nasolje, v vsako hišo, to naj nje razpok, opravičevanje tajnih fon-ho obveznost vseh nas ob Todnu Edo- dov ln oškodovanje skupnost’ pomeni Ljubljana, S. oktobra razvoj socialističnih odnosov. Zato so Danes dopoldne s» Je nadaljevala takšna dejanja družbi nevarna. Toda razprava proti obtoženima Ediju Ste- i kazenski zakonik Je delno že zastarel, fauu in Ivanu Avšiču. Sodišče jo za- | ker Je bil sprejet v dobi adinlnistra-vrnllo nekatere dokazne predloge tivnega socializma te» ne zajema ne-obrainbe, zaslišalo pa Je le predlagano pričo Fani Novak. Nato Je dobil besedo zastopnik Javnega tožilstva tov. Mirko Hočevar. Ta Je v svojem govoru uvodoma ugotovil, da je javnost za malokatero zadevo pokazala tolikšno zanimanje, kakor za ta sodni epilog nerednostl v aparatu MLO, Na račun teh nered-nosli je bilo iznesene mnogo pozitivne kritike, mnogo kritike pa Je bilo tudi neobjektivne, bodisi zaradi nepoučenosti bodisi iz zlonamernosti. Reakcija je izkoristila slabosti, ki jih Je potem napihovala ln skušala na ta način blatiti ugled ljudske oblasti sploli. Pomembnost ljubljanske afere — je nadaljeval zastopnik obtožnice — ki presega mete Ljubljane in Slovenije, Je v tem, da so pojavi partikii-larlzma in lokalni ekonomske sebičnosti prišli na dan boli kot kje drugje in sicer v kaznivi obliki. Toda metode, ki se Jih Je posluževal v svojem delovanju in poslovanju MLO, zlasti na gospodarskem področju, niso posebnost Ljubljane, ker jih je zaznati tudi drugje in tudi v podjetjih. Gre za pojave, ki predstavljajo v svojem začetku uartlkularizem in lokalni ekonomski egoizem. Ko se je administrativno upravljanje, ki je svojo začeto pozitivno vlogo kmalu odigralo, preživelo 7 uvajanjem delavskega upravljanja, ko so se začeli ustvarjati novi družbeno ekonomski odnosi, so se takšni pojavi pokazali v še svetlejši luči. To se je pokazalo tudi pri llubljanski zadevi. Pri ljudskih odborih so bili odpravljeni izvršni odbori in poverjeništva. Bistvo teh sprememb je bilo V tem, da ljudski odbori načelno vodijo politiko, uradniški aparat pa to politiko potem izvaja. Po reorganizaciji MLO Ljubljana je bil Krese predsednik, Stefan pa načelnik gospodarskega oddelka. Toda demokratičnega bistva reorganizacije nista razumela ali pa nista hotela razumeti niti Krese niti Stefan. Dokazno gradivo govori, da Je bil nosilec lokalni ekonomsko egoističnih ukrepov Krese, Stefan pa njegov Izvrševalec; Krese je svoje naloge opravljal nedemokratično, mimo volje volivcev in MLO. Stefan Je ostal prav takšen administrativen kakor Je bil v dobi najbuj-nejšega administrativnega socializma. Seveda pa kaže upoštevati, da Kre-setov položaj ni bil ,ahck ker so MLO čakale velike naloge, sredstev pa Je bilo malo. Devizna •'•edstva MLO so bila blokirana, MLO pa Je že Imel sklenjene pogodbe za razne dobave. Izvedba sklepov MLO o ureditvi mesta, kar Je vsa Ljubljana navdušeno pozdravila, je bila ogro Jc s trgovino zaslužil vsako leto P° milijon dinarjev. Med vojno je zgr»! dil vilo in si kopičil bogastvo. Ze me° vojno Je skril velike količine blag»j ____________ ...___._____ ki ga tudi po osvoboditvi ni prijavi katerih oblik gospodarskega krimlna- ter so ga našli šele pri preiskavi la, kakor je n. pr. izkoriščanje skup- < približni vrednosti kake 3 mlllJoH" nostl za ozke lokalne inte ese. Ta | 500.000 din. To blago jc prodajal P sistem »znajdi se« pomeni nadalje pri zelo visokih cenah, ljudeh, ki moralno niso posebno trdni, velike možnosti tudi za osebno okoriščanje ln prav zaradi tega sistema je bilo Kresetovo delo podvrženo ostri javni kritiki. Zastopnik tožilstva tov. Mirko Hočevar je nadalje povedal, da je bilo v tem procesu zaslišanih preko 130 oseb in da so bile izvršene, številne revizije. Odkrito je bilo veliko Izkoriščanje skupnosti, številni finančni in devizni prekrški, falsificlranja itd. vse to pa je bilo storjeno z namenom, da bi se ne odkrili tajni fondi. Stvar se je začela odkrivati pri Mestni klavnici po objavi članka v časopisju o delitvi obilnih dobičkov v tem podjetju. V nadaljnji razpravi so se izluščila številna kazniva dejanja. Pokazal se je Stefano\ birokratski odnos do podjetij; odkrivali so se tajni fondi, ki so bili ustvarjeni z zamislijo Krcseta, da se izvaža živina In druge stvari, uvaža pa se blago za komunalne potrebe. Stefan Je bil zadolžen, da operativno vodi tajni fond, medtem ko se Krese za nadaljnjo ope-rativo v teh poslih ni posebno zmenil. Stefan, ki Je bil zadolžen «a upravljanje tajnega fonda, nosi seveda vso Nato Je tožilec podrobneje prikaza Se delovanje obtoženega Avšiča ' zvezi z Izvozom srebra, pri čemer s” Je obtoženec lahko okoriščal, ker n>“ Jc tedanji poverjenik za trgovin® MLO Nebec lahkomlse 110 zaupal delo. Tožilec Je anellral na sodnik« naj upoštevajo okoliščine in čas, katerem Je Avšlč storil kazniva uc' Janja. Avšič Je namreč skrival ogron>' ne količine tekstilnega blaga v časUi ko so prihajali partizani Iz gozdo« In ljudje Iz taborišč brez najpotreo-nejših sredstev, prav v tistem času pa je Avšlč raje dopuščal, da so tn“ blago grizle miši, kol da bi ga dal i1; razpolago ljudstvu. S tem je Av^'" pokazal s,voJ sovražen odnos do ske oblasti, do ljudstva ln do socl»' lizma. Tovariš tožilec Je naglasil, gre pri tem za Izredno hud prim®* špekulacije, zato ie poleg stroge kazni za obtoženca predlagal sodl»c“ tudi zaplembo premoženju. Oh konj® svojega govora je tožilec tov Mirk" Hočevar še poudaril, da Jc ta sodn» razprava hkrati osvetlila tudi razmer® v MLO ln nekaterih podjetjih, kar J” prav, saj ima ljudstvo pravico zvedeti. Razprava pa Jc razočaral' kazensko odgovornost za zlorabe, do j reakcionarje! saj s > se skriti mil*-katerih Je priSlo. V svojih zagovorih, jonj našli pri ljudeh reakcionarne?® pa Je Stefan zelo konfuzen: vse po- kova, kakor Je AvšiC. Na koncu jc JasnjuJe, a ne pojasni ničesar. Nje-. tovariš tožilec še poudaril, da J® gove izjave so nasprotne izpovedbam i stvar Mi,0 |„ zborov volivcev, da P°' prič. Stefan si Jc skonstruiral tri I kličejo odbornike, ki so se komi'10' obrambne možnosti, ki pa se med seboj izključujejo. Njegov generalni zagovor jc ta, da Je delal po nalogu. Toda tožen ni za to, ker Je delal po nalogu, ampak zato, ker nalogov ni izvršil ali pa jih je Izvrševal brezvestno. Nadalje se opravičuje, da Je bil prezaposlen. Toda vodenje evidence, ki mu je bila zaupana, ni bilo komplicirano, temveč ga jc skompli-ciral sam, ker je izdajal sredstva brez potrdil ln podobno. Njegov nadaljnji zagovor Je tudi: »Saj je vse v redu«, Ta zagovor pa Je naravnost bedast, saj Je prav po Stefanovi krivdi vsa zadeva komplicirana, ker je ravnal z zaupanimi fondi kot svinja z mehom. Zanj sta naravnost usodni postali strast do ženske In do hiše, ki sta ga zapeljali v razna kazniva dejanja, da Je izrabljal službeni položaj, da je tlhotapljal In preprodajal kot izvežban tihotapec, izvajal razne mitirall, na odgovornost za povzrO' čeno materialno in politično SkodOi stvar sodišča pa te, da pravilno Pre' sodi in obsodi početje obeli obtožen* cev. Za svoja izvajanja je tožilec »e* viharno odobravanje navzočega ob' činstva. Po govor.u javnega tožilca sta 4J* bila besedo zagovornika obeh obtožencev. Zagovornik dr. Maček je svojem, približno dveurnem govorUi med drugim dejai da obramba P1*' znava nekatera kazniva dejanja obtoženega Stefana, skliceval pa se na soodgovornost Stefanovih nared' bodajalcev. Pač pa je dr. MačeJ* spodbijal obtožnico glede nekateri*1 manj bistvenih obtožo. Med olajs®' valnimi okoliščinami Je navedel, “ Je Stefan posledic? takratnega sistema dela na MLO, omenil obtoženče' vo preobremenjenosi In nezadostn® transakcije, pobiral' kot sraka razne sposobnost za delo, ki ga Je °Prj*'[!^ j.’ nredmete za adantacilo hiše ter za- Predlagal Je tudi zavrnitev odšk predmete za adaptacijo hiše ter za grešil še vrsto nepoštenih, nečednih dejanj. Družbena nevarnost njegovih dejanj ni velika samo zaradi materialne, ampak tndl zaradi moralno politične škode, ki jo je prizadejal MLO. Zato je tožilec predlagal zanj strogo kazen. nlnskih zahtev na civilno pravno P°t-Zagovornik obtoženega Ivana AvSl* ča, dr. Grosmann, je obsodil obtožen" čevo skrivanje blaga In prik izal 0“-toženčevo kapitalistično moralo, dcj»i pa Je, da ni zadostnih dokazov *•! to, da bi Avšlč s tem storil že tud čega krita. i napad na socialistično skupnost In na Nato je zastopnik tožilstva prešel j kazniva dejanja, zato Jc na koncu predlagal njegovo oprostitev. Po govorih obeh zagovornikov sta dobila besedo še obtoženca, nato P" Jc predsednik sodišča prekinil ra*" I pravo do ponedeljka popoldne, ko bo Izrečena sodba. na drugega obtoženca Ivana Avšiča. Dejal je, da je to povsem drug človek kakor Stefan. Avšlč se ne ukvarja z majhnimi posli, ampak zajema z veliko zajemalko, l.eta 1936 Je začel z lastno trgovino. Do začetka vojne agELM. 4. OKTOBRA »53----( OB 10. Tb L E T N 1 C 1 KOCEVSKŽflfl ZEOil )• Od očeta na sina, iz roda v rod bo živei spomin na našo veličastno borbo Odlomki iz II. knjige Dedijerovega Dnevnika poglavja, »Narod si bo pisal sodbo sam«. Petek, 1. oktobra 1943 Kočevje — V bivšem Sokolskem domu v Kočevju se je z**čel nocoj prvi sestanek odposlancev slovenskega naroda, zgodovinski dan v tej naši vojni. Po Prvih volitvah v okupirani Evro-Pl> po prvih demokratičnih voli- j »Vah v Jugoslaviji, so se zbrali i 'ludski zastopniki Slovenije, da i Pregledajo dosedanje delo OF, da ' ljubiš našo slovensko grudo, ali hočeš, da bomo svobodni ali ne, ali hočeš biti končno gospodar na svoji zemlji ali ne... In zato ne sme biti nobenega Slovenca, ki ne bi podpiral naših partizanov, i ker so napočili veliki dnevi —. i Od očeta na sina, iz rodu v rod bo živel spomin na sedanjo bor- i bo, bodoči rodovi nam bodo za-1 vidali, da je izbrala usoda prav kri za svobodo slovenske domovine ...« Tako je končala Marija svoj govor in ganjeni ljudje so vstali. Daleč so zadoneli klici. V stoterih spopadih prekaljeni borci, drzni politični delavci v zasužnjeni Ljubljani, vse slovensko ljudstvo je pozdravljalo kmetico Marijo, mater bratov Ivančič, pozdravljalo je slovensko mater. Predsedstvo Kočevskega zbora — slika Božidarja Jakoa Marijo so odvedli v častno predsedstvo skupaj s starim Francom Beceletom. Sedela sta tam kot naša vest. Vstane delavec in govori o Titu: »Tito je poosebljenje enotnosti našega ljudstva — njegova mati je Slovenka, oče Hrvat, borbo je začel v našem Beogradu, njegove proletarske brigade in njegovi borci so prelivali kri v vsaki naši deželi, na vsakem hribu ...« * To noč si čutil globoko vdanost slovenskega ljudstva Partiji. Na njet>o iniciativo je bila že v aprilu 1941 ustanovljena koalicija 18 raznih skupin, toda ta koalicija se je spremenila med borbo v enotno fronto. Partija je postala v Sloveniji dejansko vseljudska partija, ki zastopa interese vsega ljudstva, ker se je dvignila prva in edina v celoti v obrambo slovenskega naroda. Kako resnične so besede bivšega ministra Puclja, ki jih je citiral neki govornik: »Hvala Komunistični partiji, da je prinesla slovenskemu narodu herojsko dobo.« Se en važen moment v razvoju vstaje v Sloveniji: Na meji Italije- in Nemčije se je slovensko ljudstvo krčevito upiralo vsakemu raznarodovanju. Od tod tako neverjetna njegova žilavost. zavest enotnosti. Dvorana je zadonela. ko se je pojavil delegat Slovenskega Primorja in se zahvalil OF za pomoč Primorju, ki se je naposled osvobodilo tujega jarma. Viharno *o pozdravili delegata Koroške, kjer se partizansko gibanje čedalje bolj širi. Delegata Ljubljane Vlada Kri- Del podpisov delegatov v spominski knjigi Kočevskega zbora vica so pozdravili z vzkliki: »Živela junaška Ljubljana!« Poudaril je, da se je odzvalo Rupnikovi mobilizaciji 28 ljudi, naši pa 7000. »To ni naša zasluga, to je predvsem zasluga naše partizanske vojske. Prihodnji sestanek odposlancev slovenskega ljudstva pa naj bi bil v Ljubljani,« je zaključil tovariš Krivic. * Tudi govor o mednarodni situaciji so pazljivo poslušali. Ko je omenil Bevc v svojem referatu drugo fronto, je zabučalo po dvorani. Ljudje so skočili na kloipi in v zboru zahtevali drugo fronto, iz množice pa so s« dvigali govorniki. Prileten, debeluhast tovariš dobrodušnega, rdečega obraza je v navdušenju stopil na klop, dvignil roke in spregovoril: »Nočemo druge fronte, ker so jo partizani v Jugoslaviji že postavili. Hočemo tretjo fronto ...« • Zdaj se je pojavil nov, v zgodovini Slovencev doslej neznan nacionalni ponos. Delegati so govorili: »Mi nismo več narod hlapcev. Sami kujemo svojo usodo ...« »Kranjski Janezi so se borili v zgodovini za cesarje in prelivali kri, zdaj pa se bore Slovenci prvikrat zase.« Izrečejo svojo sodbo o tem, kako je OF vodila slovenski narod v [ teh dveh in pol letih ljudske vstaje, da se domenijo in store 6klepe o nadaljnjem vojskovanju, 0 ukrepih, ki so potrebni, da bi Prišla svoboda čimprej, da Izvolijo zastopnike Slovenije za avnoj. V dvorani je 562 odposlancev, med njimi največ kmetov, starih ® mladih, mnogi izmed njih so vojaških uniformah, z mašin-jami na ramah; videti je tudi mnogo žen; tu so ljudje iz vseh krajev Slovenije, Gorenjci, Dolenjci, Notranjci in Štajerci, tu so ‘*stopniki bele Ljubljane, tu so aelegati Koroške in Slovenskega primorja. Dvorana je okrašena lepo. Godba je zaigrala himno, desetina partizanov je prikorakala z vojaškim korakom na oder in začela počasi razvijati Delo-modro-rdečo zastavo s pete-okrako zvezdo v sredini. Gledal ljudske odposlance Slovenije, Siedal njihove trde težaške obra-p' Sledal velikansko geslo Ivana ^fkarja: »Narod si bo pisal °dbo sam« in si mislil, da je naposled prišel veliki trenutek; glej, eh pe^ s-t0 šestdeset zastopnikov orbene Slovenije danes v imenu S6ga naroda zares piše svojo Usodo. Sobota, 2. oktobra. Kočevje. — To noč je spregovorilo slovensko ljudstvo, spregovorilo je v osebi starega kmeta ranča Beceleta in stare kmetice Darije Ivančič. Vstal je Franc r na3starejši slovenski na- r°oni poslanec, vstal je suh sta-visoke postave, koščenega i raza, povsem podoben Cankarji Vernu Jerneju, kakor sem si ga ^mlSljal od zgodnje mladosti, ko m .Prvikrat bral to povest. Sta--®c je govoril po ljudsko, modro, > vsem se je zdelo, da je prišel ernej končno do svoje pravice, u.Prišel čas, ko se je slovenja narod osvobodil sam z lastno ‘"°cjo, da je prišel čas, ko si na-a kuje svojo usodo. »Star sem, živel ne bom več idt ’ hrbet ml je upognilo 55 na Pol-1u> tof1a S'e-i> Pri~ Je čar ko se ne vpraša, ali ern star ali mlad, marveč, ali nas, da vzdržimo take hude preizkušnje, da se rešimo Nemcev in Italijanov, da izgradimo našo slovensko domovino, v kateri bo vladala pravica, v kateri se bo kmet veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok.« Stari Franc je nadaljeval a poudarkom, da ne smemo kloniti, da moramo vse vzdržati. »Star sem, toda za domovino sem dal že dva otroka, lani so mi požgali belogardisti hišo, ubiti so hoteli tudi mene, in šest tednov sem se moral skrivati s svojo staro v vodnjaku, samo ponoči sem prihajal iz njega, toda vse to smo vzdržali, ker nismo sami, ker trpi tako vse ljudstvo.« Govorilo je še nekaj govornikov, potem pa je zaprosila za besedo stara kmetica Marija Ivančič. Spregovorila je s tihim glasom: »Moža sem izgubila v prvi svetovni vojni. Zapustil mi je nepreskrbljene otroke. Garala sem in trpela, da sem jih redila, dokler niso zrasli v dobre državljane, zavedne sinove slovenske do-ipovine. Lani 29. julija je bil storjen zločin nad njimi. Tistega dne so mi Italijani ubili štiri sinove. Tri na travniku, ko so kosili, četrtega pa doma. Ko bi jih samo ustrelili! Odrezali so jim roke, nosove, razmrcvarili so jih tako, da niso bili podobni človeškim bitjem. Glejte, to je delo izdajalcev, to je okupatorjevo delo. Smrt je za take zločine premila in prehitra kazen ...« Nikogar ni bilo v dvorani, ki bi se mu ne bile zaiskrile solze v očeh, ko je gledal slovensko mater, kako dviga v premagovanju svoje bolesti roko visoko in jo poveša. Stara Marija Ivančič, kmetica iz Bara pri Ribnici, je nadaljevala; »Mislite sl, s koliko bridkost-i jo sem izkopala štiri grobove. Vzdržala sem to, ker sem vedela, da sem žrtvovala svoje otroke I domovini. Vsemu svetu in vsemu ! narodu govorim, da za svobodo domovine nobena žrtev ni preve-: lika ... Sinovi in hčere moje, od-zovite se Veselo klicu naše domo-; vlne ... Slava tistim, ki so prelili S kamionom in peš mimo švabskih zased na Kočevski zbor tovarišice Šlandrove in tova- Na Kočevskem zboru Je bil tudi dr. Ribar, ki ga vidimo na »liki v trenutku, ko se jc postavil predenj fotoreporter Različna so bila pota odposlancev slovenskega naroda na kočevski zbor. Medtem ko so se delegati * osvobojenega ozemlja peljali v Kočevje brez kakršne koli nevarnosti s kamioni in na vozovih, se je odposlanstvo z Gorenjskega moralo peš in g puško v roki prebijati skozi švabske zasede in je imelo v trdih bojih z Nemci tudi nekaj ranjenih. S Štajerskega, kjer si je tedaj Slandrova brigada mukoma in z velikimi žrtvami krčila pot čez Savo, to staro sovražnico partizanskih premikov, pa sta prišl^ na kočevski zbor le dva odposlahca, Peter Stante-Skala in Mica Slan-drova. IZ BOJEV Z NEMCI V ZATIŠJE OSVOBOJENEGA OZEMLJA Konec avgusta je s tajno depešo prišel ukaz, naj se Slan-drova brigada nemudoma napoti na Dolenjsko, kjer so se obetali odločilni dogodki- Štajerska vojska j« slutila, da bije zadnja ura italijanskemu imperiju, vendar ne nemškemu rajhu, ki si je za vsako ceno prizadeval streti vojaško in politično moč partizanskega gibanja. Najbolj čuječi so bili Nemci ob Savi; preko nje so se valile partizanske kolone in tu se je bil trd boj za neprekinjene zveze med štajerskim področjem in dolenjskim osvobojenim ozemljem. Tod se je hotela prebiti tudi Slandrova brigada, ko jo je sredi hudih bojev z Nemci zatekel ukaz, naj prihiti na pomoč partizanski vojski na Dolenjskem. Nekaj dni so štajerski partizani v Dobrovljah trepetali za usodo Šlandrovcev; vsaka daljna eksplozija ali rafal iz Posavja je mogla pomeniti poraz ali zmago. Nekajkrat so se posamič pognali v valove Save pogumni Slandrovci, toda zaman. Brigada je bila razbita in šele Marok ie uspel zbrati raztepeno vojsko. Velel je bataljonom, naj se hkrati poženo v mrzle savske valove. Nemci so bili presenečeni. Brigada se je rešila iz švab-skega obroča tam, kjer so se je najmanj nadejali. Kmalu po teh usodnih dnevih je v spremstvu pogumnih Štajercev prebredla Savo odposlanka Mica Slandrova. V kakšni misiji potuje na Dolenjsko, je zvedela j šele, ko se je 6ešla z drugim šta-! jerskim delegatom, s Petrom Stantetom. Ta se je nekaj dni prebijal iz nevarnega in z zahrbtnimi zasedami prepredenega Kozjanskega, ko je dobil poziv naj nemudoma krene proti Dolenjski. Prehod čez Savo je bil j nevaren; Nemci so križarili z j motorji po cestah, in v noč so I tipali slepeči žarometi njihovih ▼0*11. Stant« j« Mici Slandrovi povedal, da potujeta na nekakšen zbor na Dolenjsko in da je bilo v ukazu rečeno, maj bodo delegati za to zborovanje, če to dopušča vojni položaj, izvoljeni v operativnih in drugih enotah. Noč je bila temna, ko sta oba štajerska delegata prispela v Stično. Tam je bila svoboda. Kakor da nikdar nikjer ni bilo Italijanov in Nemcev, so se brezskrbno kretali po sitiških cestah slovenski partizani. Gruča kamionov je stala pred neko hišo in v enega od teh sta sedla štajerska odposlanca in se prepeljala do gradu v Soteski. (Ta grad so Eartizani pozneje porušili, da ne i služil beli gardi za postojanko). zori partizanskih snidenj, ko »e 1'e iznenada pojavil med njimi ;ak gorenjski ali dolaniski delegat, ki so ga imeli že zdavnaj za mrtvega. Priprave na zbor so bile brezhibne. Delegate je preveval neprikrit ponos nad zgledno zakonitostjo na osvobojenem ozemlju. Tu je zrastla in se z vso avtoriteto uveljavila nova oblast, katero bo treba na zboru odposlancev slovenskega naroda le še formalno potrditi. TUDI PARTIZANSKE BOLNIŠNICE SO DALE SVOJEGA ODPOSLANCA Novica o propadu Italije je kmalu prodrla tudi v reške gozdove, kjer so v skritih globe- Mulovodee Italija je propadla, je sijalo iz oči tamošnjih domačinov. Konec je vojne! Edino partizani se niso opajali s to lažno zavestjo, čeprav so na vse mogoče načine dajali duška svojim čustvom. Enega sovražnika je manj — V Sotesko je končno po radiogramu prispela vesit, da bo v Kočevju zasedal prvi slovenski parlament in da se bojda obeta splošna mobilizacija vseh moških do 45 let. Šta jerska odposlanca sta si tu in v Dolenjskih Toplicah po dolgem času dodobra odpočila, potem pa se po nekaj dneh brezskrbnosti odpeljala v Kočevje. Tam so jima v največji tajnosti določ.lj prenočišča v okoliških vaseh, po vsej priliki nekje v Livoldu ali Stari cerkvi. Nikogar ni bilo treba opominjati, naj s hrupom preneha in se tudi kako drugače ne izda. Kajti treba je bilo poskrbeti za čim večjo tajnost zborovanja, to je vsakdo razumel- Nekaj dni in noči eo odposlanci z ozemelj pod nemško okupacijo preživeli v teh kočevskih vaseh. Zvrstili so se mnogi prisrčni pri- lih in soteskah domovale partizanske bolnišnice. Ta vest ni nikogar presenetila, niti navdala z i občutkom večje varnosti, ker so Italijani zaradi ostrih varnostnih mer v partizanskih bolnišnicah v vsej dobi svoje okupacije odkrili in zavratno pomorili le kake 3 do 4 partizanske bolnike na tisoč. Dr. Pavel Lunaček, takratni upravnik SCVPB, kj so ga kolektiv osebja partizanskih bolnišnic in ranjenci sami zaradi njegovih neminljivih zaslug v partizanskem zdravstvu izvolili za svojega odposlanca na kočevskem zboru, je mel tedaj za seboj že brez števila pomembnih dejanj in uspehov. Potem ko se je izmuznil kljub čuječnosti italijanskih straž skozi ljubljanske žične pregrade in oskrbel za bolnišnice na Rogu. ki jih je sam I ustanovil, okrog 3 tone saniteta nega mater ala. je brez predaha razširjal mreže bolniških postojank od dokaj primitivnega Daleč hriba preko Vinice, Zgornja ga jjn Spod. Hrastenika, obeh riša dr. Lunačka Lašč, Jelendola in Brega ter Jelenovega žleba do Pugleda in Starega Loga. 12 partizanskih bolnišnic je stalo sredi osvobojenega ozemlja, ko so čez Rog divjale druga za drugo italijanske ofenzive. V roški ofenzivi, kj je več ali manj prizadela vse partizanske enote na Dolenjskem, so ostale partizanske bolnišnice, ta važna narodnoosvobodilna institucija sredi roških gozdov, malone neodkrite in nepoškodovane. Propadla je le predhodnica partizanskih bolnišnic na Daleč hribu, ki so jo Italijani sicer požgali, niso pa mogli do živega njenim varovancem, partizanskim ranjencem. Te je ar. Lunaček skril na varnem mestu blizu bolniških barak. Takega človeka so torej izbrali partizanski zdravniki in ranjenci za svojega poslanca na kočevskem zboru. Dr. Lunaček se teh časov spominja s toplimi čustvi, toda podrobnosti mu gredo čedalje bolj iz spomina. Ko pripoveduje o svojem potovanju na zbor, se spominja vsega blatnega kamiona, na katerega je sedel pri roški Zagi in ki so na njem bili že mnogi delegati iz vse Bele Krajine. »Vsepovsod so bili ljudje veseli italijanskega propada«, pripoveduje, ko se z nasmeškom vtaplja v nekdanje dni, »mahali so nam v pozdrav in nam želeli dobro srečo. Da, sreča je bila dobra z nami! V Kočevje smo drveli preko Starega Loga in nočilo se je, ko smo pred seboj zagledali staro mesto, nekdanje leglo slovenskih nemčurjev. Kmalu po našem prihodu se je začelo zasedanje. Bilo je na moč slovesno in živahnemu pritrjevanju ob govorih naših državnikov ni hotelo biti konca. Dvorana je bila skrbno zastrta, kajti lahko bi se zgodilo, da bi nas Nemci napadli iz zraka. Organizacija je bila čudovita, ni nam bilo treba ustvarjati občutka, da smo na ozemlju, koder gospodari zakonita ljudska oblast. Navdušenje se ni hotelo poleči, ko je bila enodušno izglasovana priključitev Primorske k Jugoslaviji i,n izrečena enoglasna zahteva po združitvi slovenskega naroda v eno družino z jugoslovanskimi narodi. H koncu sem se tudi jaz oglasil,« pravi dr- Lunaček, »prikazal sem tedanjo organizacijo partizanskih bolnišnic in pozval vse odposlance in preko njih ves narod, naj še močneje podpro naše ranjence zlasti s hrano.« Posihmal je minilo deset let, spomini na partizansko življenje in na kočevski zbor pa so še zmerom živi. In prav zato jih je treba iztrgati pozabi, da bodo tu di bodoči rodovi črpali iz njih novih moči za svoje delo in za svoj prospeh. Nande Žužek * ' - Moč divjih rek postaja narodno bogastvo Do konca leto bo dograjena hidrocentrala »Jajce II.« — Hidrosistem Plive in Vrbasa bo dajal okrog 515.000 kilovatov Povojna cenitev vodnih sil nase države je pokazala, da so te vodne sile mnogo večje, kakor se je to cenilo pred vojno, saj znašajo okrog 9,1 milijona kilovatov, kar ustreza letni proizvodnji okrog 40 milijard kilovatniih ur. Kolikšna je ta energija lahko najbolj spoznamo, že upoštevamo. pri graditvi tega sistema je bila blokada kominformovskega bloka, zaradi katere je bilo treba leta 1949 ustaviti gradbena dela na gradbišču hidroelektrarne Jajce 1. in se lotiti izdelave hiidromeha-nične in el eki ros t rojne opreme v državi. Danes že vsa dela normalno potekajo. V divjem kanjonu dovršitev del. Da se dela pospešijo, so prišli od gradnje v horizontalnih etapah k vertikalni etapni gradnji. Ta način gradnje je omogočil začetek montažnih del sredi leta 1952, namesto po končani dovršttvi gradbenih del. Na ta način je bil rok za dovršitev te hidroelektrarne skrajšan dovršujejo gradbena dela, je nekaj kilometrov po reki navzgor znova oživelo gradbišče hidroelektrarne Jajce I. Dela v predoru med Plivo in Vrbasom je prevzelo Železniško gradbeno podjetje štev. I iz Sarajeva. Od 6 km da je znašala ▼ leta 1939 celotna pr' električne energije 1,1 stari Jugoslaviji mi ur in da bo dosegla zvodnja električne energije 1,1 milijarde kilovatnih K a rečna letna proizvodnja ve-e hidroelektrarne v Jablanici Da Neretvi okrog 760 milijonov kilovatnih, ur. Po teh cenitvah odpade na Bosno in Hercegovino okrog 20 odstotkov vodnih sil Jugoslavije. Toda podrobna proučitev posameznih vodotokov je pokazala, da je tudi ta številka še precej skromna, saj bo dajal samo hidroenergetski sistem Plive in Vrbasa s predvidenimi hidroelektrarnami nad pol milijona kilovatov. Po načrtu Elektroprojekta iz Sarajeva bo hidroenergetski sistem Plive in Vrbasa za enkrat obsegal 14 hidroelektrarn na Vr-basu, in to v odseku od Dolnjega Vakufa do Lnktuša pod Banja Luko ter na njegovih pritokih Plivi, Ugru/ in Vrbanji. Skupna sila vseh teh hidroelektrarn bo znašala okrog 515.000 KW z okrog 1.7 milijarde kWh letno. V dolini ukročenega Vrbasa bo več jezer. VRBAS SO UKROTILI Načrt so začeli uresničevati pred nekaj leti. Največja ovira Pregrada hldrooontrale Jajce II« Vrbasa, deset kilometrov od Jajca po Vrbasu navzdol, bo kmalu dovršen prvi objekt tega sistema hidroelektrarna Jajce 11, ki bo kanec tega leta začela dajati električno energijo naši industriji, in sicer okrog 190 milijonov KWH letno. Kolektiv podjetja »Hidrograd-nje« iz Sarajeva je moral med gradnjo premagati mnoge težave zaradi nedostojnega In težavnega terena. Petkrat «e je moral kolektiv boriti z naraslo vodo, ki je pretila z uničenjem mehanizacij in materijalu na gradbišču. Sele v juniju lanskega leta so prispeli prvi bagri, tako da je bilo mogoče do oktobru izkoputi okrog 38.000 kubikov težkega materiala, po večini laporaste gline. Po izvršenem izkopu so 15. oktobra začeli betonirati pregrado, ki je danes skoraj gotova. Velike napore je terjala tudi gradnja 2800 metrov dol za več kuikor pol leta. Vsak dan skrujšunega roka pa prinese našemu gospodarstvu približno 1 milijon dinarjev. Medtem, ko na gradbišču hidroelektrarne Jajce II, pospešeno Pošiljke, ki so namenjene preko morja, moramo dobro opremiti predora je treba izkopati še 4 km. Ostala gradbena dela bo izvršilo podjetje »Bidrogradnja«. Računajo, da bo ta hidroelektrarna začela obratovati leta 1956. Z njo bo naše gospodarstvo dobilo novih 42.000 kilovatov oziroma 230 milijonov kilovatnih ur letno. Tudi na področju Plive med jezerom in Volarjem so že lani strokovnjaki iskali primerno mesto za zgraditev pregrade bodočega Šipovskega jezera. Približno 50 metrov visoka pregrada bo zaustavila Plivo in bo omogočila akumulacijo okrog 460 milijonov kubikov vode. Zgraditev teh hidroelektrarn !m> v marsičem spremenila dosedanje lice siromašne doline Vrbasa in Plive. Nove elektrarne bodo ustvarile pogoje za razvoj industrije, na obrežju novih jezer pa bodo nastale možnosti za močnejši razvoj turizma. Mesto Jajce je postalo nekakšno središče vseh teh del. V samem Jajcu in njegovi okolici gradijo vrsto manjših in večjih objektov, ki odpirajo boljše perspektive tem sicer siromašnim krajem. Desa Saoičevič Na novosadskem sejmu sodeluje 607 razstavljal-cev iz vse države Novi Sad, 3. olkt. — Danes bo slovesna otvoritev novosadskega kmetrjsko-indusitriiškega sejma,ki bo odprt do II. oktobra, /zanimanje za sejem je ogromno. Na njem sodeluje 607 razstavljalocv iz vse | Z malo dobre volje bi tudi celu-države, največ jih je iz Srbije in lozo lahko odpremljali brezhib-Voj,vodilne. Na kmetijskem delu no, saj ne bi bilo treba storiti sejma_ bodo razstavili tudi 2924 drugega, kot z žico dobro pre-gfev živine. i vezati ta material. Toda kljub Trgovinska zbornica LRS se je potrudila, da bi dosegla ob Ervi razstavi embaluže, ki je v jubljani, kar nuj več ji uspeh ter je zaitio organizirala še razna predavanja, med katerimi je bilo zelo zanimivo predavanje tov. Izidorja Fuksa iz Reke. Govoril je o tem, kako je treba opremiti blago, ki je preko morij namenjeno na druge kontinente. Pri prekomorskem transportu so razna živila in drugi proizvodi, ki jih prodajamo, podvrženi raznim nevarnostim in z veliko skrbjo je treba omotati predmete, da se ne pokvarijo pri pretovarjanju, vkrcavanju, izkrcavanju, pr; neugodnem vremenu, spremembi klime itd. Upoštevati je treba predpise posameznih držav, kakšna naj bo embalaža, razen tega pa tudi način raztovarjanja' kj je drugačen n. pr. v Ameriki kot v kakšni državi v Afriki. Tov. Fuks je v svojem predavanju naštel prednosti in pomanjkljivosti razne vrste embalaže kot so leseni zaboji, sodi, bale, papirnate vreče, omoti iz aluminija itd- Pojasnil je, kakšna embalaža je za posumezno blago najbolj primerna, razen tega pu je bilo iz njegovega predavanju razvidno, da nastaja pri naši prekomorski trgovini velika škoda zaradi okvar blaga, ker je embalaža nesolidno izdelana. Številna podjetja, ki trgujejo z državami onstran morij, pozabljajo, da mora biti n. pr. zabojček za tako dolgo pot bolj trdno in solidno narejen, kot pa n. pr. za transport z vlakom v bližnji kraj. Navajal je n. pr. kako velika škoda je nastala, ko je komisija na Reki odklonila pošiljko zelene galice v zabojčkih, ki so bili že v Reškem pristanišču močno poškodovani. Tudi živilska industrija, ki razpošilja marmelado v 100 do 150 kilogram, sodih, ne poskrbi, da bi bili ti sodi res dobro izdelani, zaradi česar se marmelada večkrat pokvari. Tekstilne pošiljke So morali večkrat že na Reki ponovno prepakirati. ker ko iz temu je nič koliko pritožb, se omoti sesujejo, med tem prihaja n. pr- isti material Avstrije na Reko pravilno vezan in ni nikdar nobenih pregovor- junj. Pohvalil pa je tov. pošiljanje suhih gob v solidni*1 zabojih, prav tako pa tudi hmelja v južno Ameriko. Zastopnikom podjetij, ki so se zbrali na predavanje, je priporočal, naj bi s® večkrat posvetovali s špedicij-skimi podjetji, razen tega pa tudi sami pazili na to, da bi kvalitet* blaga vedno odgovarjala tudi kvaliteta embalaže. S tem bi se izognili čestokrat visokim stroškom, pridobili pa bi si tudi potreben ugled v državah, kamor prodajamo naše blago. Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokih volilnega skladal FILMSKE NOVOSTI ST. 40 IZ DOMOVINE: 1. Končani so veliki Jesenski manevri JLA. 2. MarSal Tito na proslavi 10-let-nice vojvodinskih brigad. 3. IV. kongres AFZ v Beogradu. 4. Kombinat prehrambene Industrije »Servo MlhalJ« v Zre-njaninu. • 5. Trgatev grozdja na Imotskem polju. 8. Z avtobusom od Beograda do Dunaja. IZ TUJINE: 1. Oovor Jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na 8. zasedanju OZN 2. Leteči nosilec za reaktivne lovce. S. Zena-pilot prebija zvočni »id. Redukcij* Beograd Iti tl 191 7.ahltotllt, da c otllh klntmalogn-tih rtdno prtdntitlo fllmikt nonotll 2463 1 V delu je serija 500 koles, ki bodo prlSla na trg Se letos Potem ko so _ zapreke in težave v uli neštete ubij. tovarni ven teren a predora skozi teža-'elovni kolektiv hidro- pu je uspešno dovršil tn-Io. i to veliko de! iu r »Rog«, so začeli serijsko izdelovati kolesa. Za razvoj tega podjetja je povsod veliko zanimanje, zlasti pa v Sloveniji, saj v nobeni drugi republiki ni tako močno razvito kolesarstvo kakor pri nas. V tovarni »Rog« se je sicer že prej močno razvila proizvodnja rezervnih delov, kakor pedalov, žbic, blatnikov, obročev, osi, sedežev, krmil itd., toda popolna Po stanju gradbenih del, ka- , , *..• v i kršno je bilo lani v maju, so ra-; kolesu so začeli izdelovati šele, čunali, da bo hidroelektrarna do- jko.Je tovarna dobila na razpolago vršena sreda leta 1954. Potrebe in- i primernejSe prostore v poslopjih dustrije pa so terjale čim hitrejšo J"lv^ tovarne usnja Indus na Irubarjevi cesti, ki jih zdaj po- TUZNI PREGLED Ena osnovnih značilnosti trga v preteklem tednu jo bila ustalitev cen večino kmetijskih pridelkov ter neznatne spromombe cen Ustih pridol-kov, ki še niso pospravljenin. ITako jo v preteklem tednu ostala skoraj nespremenjena splošna raven een kmetijskih pridelkov, pa tudi mesnih izdelkov in krme. Močnoje se jo pocenila nova koruza pa tudi paradižnik, ki je za 3,8% conojSi kot v projšnjem tednu. Zaradi dobre letine se jo znižala cona rieluščenih orohdv za 8,4 %. Značilno za pretoku toden Je tudi. da so jo pooomlo svežo meso, zlasti »vinjina, ki so je prvikrat leto« pocenila za 2 %. Vzrok tega tiči v obilloi živinske krme. Druga bistvena značilnost trga | kmotijsklh pridelkov v protoklem tednu, »o znatne razliko v cenah med posamoznimi mesti ln med odkupnimi in maloprodajnimi ccnarnf. Krompir prodajajo povprečno po 18.50 din. naj-conojSi pa jo v Osijoku in Mariboru, kjer ga prodajajo po 10 din, v Banja Luki po 11 din, v Zagrobu in Ljubljani po 12 din, medtom ko je najdražji po 10 din v Beogradu in Sabcu ter 18 v Titogradu. So večjo so razlike con drugih pridelkov. Jabolka stanejo povprečno 21 din, najcenoje pa jih prodajajo po 8 din v Cačku, po 10 din v Nišu, najdražja pa so v Novem Sadu, Zrenjanlnu, Zagrebu, Osijoku. Hplitu — 25 din, V Mariboru so po 27 din in v Sarajovu 30 din. Svože slive prodajajo povprečno po 17 din, najconejSe so v Cačku (8 din), v Snb-cu (9 din), po 12 din pa so v Banja Luki, najdražji pa v Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani in Mariboru, in sicer 20 din. Povprečna cona grozdja jo znaSala v preteklem tednu okrog 40 din. NajconejSe Jo bilo po 25 din, in sicer v NiSu, flufltu in Zrenjanlnu. nnjdražjo pa v Zagrebu. Ljubljani in Mariboru, ln sicer po 50 din. Eden izmed na.ivažneJSih vzrokov tako občutnih rnzlik glede con so visoki prevozni stroRkl. Tako jn neko mariborsko podjetje s kmetijskimi pridelki kupilo v Svotozarovu 5.000 kg svežih sliv po ‘J din kilogram, za kar ie torej plačalo 45.000 din. prevoz z železnico od Svetozarova do Maribora pa Je stal 23.000 din. Potomtakom zna. fiajo prevozni stroflki na železnic! več kot polovica odkupne cene. To kaže. da «o žolezniSke tarife, ki so jih lotos Julija znižali. Se vedno visoke. Prevoz e kamioni je Se dražji. Razen stopno preureja v svoje namene. Za adaptacijska dela so doslej potrošili okrog 50,000.000 din. Tako so iz dosedanjih neustreznih prostorov v bivši milarni na Viču preselili v nove, svetle delavnice tog« slab« ooste ne samo podraže ' večino oddelkov, kakor stiskalni-kinetljske pridelke, marveč tudi vča- „n n,rlrl»d<4r 7 nvtmn«.tipnimi sili onemogočijo, da Di presežke kme- c1°' v ^tieieK z avtomat enimi tijskih prldolkov »praviU na trg. Za- stružnicami, orodjarno, meliunK’-to so dejansko prosežki mnogo večji, no delavnico, obdelovalnico dc- kot Jo to moč ugotoviti lz odnosa med ponudbo in povpraSovanjom na trgu in tako mnogi kmetijski pridelki propadejo, ker jih ne morejo pripeljati na trg. TakBne razmoro znhtevajo, da mo. rajo prevozna podjetja ter gospodarski organi, ki skrbo za promot, voliko bolj skrbeti, da 1)1 pravočasuo zugo-vili sredstva za nakup rezorvnlh delov. Z večjim Številom servisov ln delavnic za popravilo motornih vozil bi mogli bolje izkoriščati kamione. Hkrati pa je treba popravitd lokalno cesto in zgraditi novo. lov in kalilnico, do konca leta pa bodo — vsaj tako računajo — preselili tudi galvanizacijo, bru-silnico, del montaže, lakirnico. Popolna ureditev podjetja pa je seveda odvisna od pravočasne dovršitve gradenj oziroma adaptacijskih del, ki pa žal ne napredujejo tako, kakor bi bilo želet' na tako projektanti kakor tudi nad V podjetju se pritožujejo id Termoelektrarna v Banovičih potrebuje čtmprej: tri turbinske strojnike I. razreda dva strojnika poslovodji dva obratna električarja dva obratna ključavničarja dva pomožna kotlarska strojnika Zainteresirani naj se takoj javijo na naslov: TERMOELEKTRARNA V BANOVIČIH KOMFORTNO STANOVANJE ZAGOTOVLJENO PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU 4185 1-3 gradbenim podjetjem. Dela so se \ zakasnila deloma zaradi tega, ker projektantom navzlic obljubam ni uspelo pravočasno izdelati načrte. Z gradbenim podjetjem je tovarna »Rog« sklenila pogodbe sice- prej kakor drugi investitorji, vendar pa dela na drugih gradbiščih hitreje napredujejo. Izgovori gradbenega podjetja zaradi načrtov pa le deloma drže, Kolektiv v podjetju pa je po tolikih zaprekah razumljivo nestrpen. Od začetka si je podjetje postavilo nalogo izdelovati le viso-kokvulitetne izdelke. Tu pa nastajajo razne težave. Naše železarne še ne izdelujejo kvalitetnih cevi za okvire koles bodisi elek-trovarjenih ali pa brezšivnih. Nova velika tovarna brezšivnih cevi v Sisku izdeluje zaenkrat le debelostenske brezsivne cevi, ne pa tudi tankostenskih hladno vlečenih, kakor so potrebne za kolesa. Tovarna je navezana deloma tudi na' uvoz materiala za izdelavo žbic, prav tako mora uvažati del hladno valjanih trakov, ker jih ne more dobiti dovolj iz domačih železarn ali pa ne v ustrezajoči kvaliteti. Tudi s kvalitetnimi laki so še težave. Laki domače proizvodnje ustrezajo saino v črni barvi. Nimamo pa še visokokvalitetnih domačih transparentnih lakov v raznih barvuh, ki jih je treba še uvažati. Za kvaliteto izdelkov je tudi važno, da so deli okvira, vilice iu krmila dobro in zanesljivo spajkani z medenino. Zaio si je tovarna nabavila najsodobnejšo strojno napravo za električno srednjefrekvenčno trdo spajkanje, ki omogoča hitro in kvalitetno delo in ne terja niti nnknadne obdelave ali brušenja. Za večjo serijsko proizvodnjo pa bo moralo podjetje urediti tudi večjo lakirnico in dobiti novo opremo za galvanizacijo. Prva serija 50 koles je zdaj pred dokončno montažo v lakirnici. Kolesa iz te serije pa še ne bodo prišla na trg. Nekaj teh koles je podjetje že prodalo posameznikom in kolektivom s pogojem, da bodo od časa do časa poročali, kako sc obnesejo, če opazijo morebitne hibe, po potrebi pa jih bodo morali tudi pripeljati v tovarno na pregled. Na enak način bo podjetje prodalo tudi ostala kolesa iz te poizkusne serije. Ta kolesa pa so že vsa izdelana z napravami in orodjem za veliko serijsko proizvodnjo. V delu je druga 10 krat večja serija. Za teli 500 koles druge serije Del najmodernejše naprave za električno srednjefrekvenčno trdo spajkanje delov kolesa v tovarni »Rog«. Stroj v ospredju služi * spajkanje okvira kolesa. izdelujejo zdaj sestavne dele, I dopolnjevala montažo koles tuz' graditve tovarne je zamišljeno letna proizvodnja 25.000 koles. K° pa bodo zgradili še en večji o*3' jekt v velikosti ene tretjine se' danjili prostorov, pa se bo pr°" izvodnja v tovarni »Rog« lahke dvignila tudi na 50.000 kole« letno. Vojislav m. Jovanovič Tudi Q.Pello ne pozna zgodovine Zlati funti in sradnie v Atenah Od posebnega dopisnika >Borbe< Časopis »Mednarodna politika* objavlja v št. 19 z dne 1. oktobra članek profesorja beograjske univerze Vojislava M. Jovanoviča, sodelavca zgodovinskega instituta Srbske akademije znanosti. Članek zaradi pomembnosti objavljamo v celoti. S t svojem govoru v Sredlpolju l Gorici je 4. novembra 1952 *anji_^ predsednik italijanske Wade gospod De Gasperi med izjavil, da italijansko jJUdstvo ni odgovorno za napake Strehe fašistične Italije in da bi politiko »dobre volje«, ki "Je želela italijanska vlada pod Jugovim predsedništvom izvajati Jugoslavije, razumeti kot vrnl-k politiki simpatije'in prijajo! Jstva, ki jo je kraljevina Ita-med prvo svetovno vojno »odila do jugoslovanskih naro-®ov- Ob tej priložnosti je g. De j*®8peri ljubeznivo omeni nekak-naše stare dolgove Italiji za J821*« njene izraze naklonjenosti ™ zaveznifike usluge, pa tudi za 'Ojaško podporo srbski vojski v eJ vojni. V ilustracijo te svoje je trdil, da je Italija ne več ne *?^nj kot obvarovala srbsko vojsko ^končnega zloma zaradi tristranskega napada Nemcev, avstro-“grslce vojske in Bolgarov v sep-lembru in oktobru 1915! Trditev ni popolnoma nova: ^Poriibljali so jo že nižji organi Jalijanske propagande in neodgovorne osebe, ni je pa bilo do-j še slišati iz ust kakega predsednika vlade, ki nam ponuja ^liateljstvol Jugoslovanska stran je odgo-°nla, kar je pač možno pove-att k tej izjavi g. De Gasperija. Navedla je naslednja dejstva: 1. Med omenjenim tristran-,,Irn napadom na Srbijo zavezal niso bili več zmožni 'poslati “apadeni zemlji nikakršne dejanske pomoči. 2. Zavezniki so pravočasno lz-ah ukrepe, da sprejmejo srbske ete in ubeglo prebivalstvo na ja-ranski obali, jih vkrcajo na lad- ,7G ^ varno prepeljejo na Krf, Bizerto in Korziko. organizacijo prevoza so Rimu ustanovili poseben med-avezni.ški odbor, ki ga je vodil ®aveziniški general Taylor. Pri °Poraclji naj bi sodelovale tudi ‘rancoske, britanske in Italijanke ladje. Glavni delež bi imela rpancoska mornarica. 4. Da bi zaščitili vkrcavanje foških čet, ki so jih utrudili na-Pornl marši po težko prehodnih hr,atlskitl Planinah ter slaba pre-vil~la i11, ki- so imele veliko šte-nK ranjencev in so bile slabo oDorožene, je prišla iz najbližjih zavezniških enot, s katerimi so ^azpolagaU, na albansko obalo ^ italijanska brigada. »,V zelo kratkem času se je kt • . ^°'1anski italijanski načrt, -Ie imel politični, ne pa vojaki’* s,ovražen, ne pa zavezniški lel ^lija je naskrivaj že-a’ *^a srbska vojska ne bi pri-1 “ Albanije. Njeni poli#čnl ja v ,^ej državi, pa tudi akcl-B Poveljnika omenjene brigade, Inn ra^a Guerinnija, so imeli našo .tožiti srbskim četam, ki Prihajale druga za drugo, do-n P k obali. Ostale naj bi i iranjostt dežele kot .zaščita iz n„ ne italijanske vojske do nje-bega v Italijo pred prlbll-‘ 3°cim se sovražnikom. 6. To italijansko akcijo je prekinilo odločno posredovanje omenjenega medzavezniškega odbora v Rimu, ko je njen predsednik general Taylor v januarju 1916 izvedel v Draču vsestransko inšpekcijo. Ustrezajoči dokumenti so še ohranjeni. Tako je bilo pravočasno preprečeno uresničenje italijanskega načrta. Zavezniki pa žal niso mogli preprečiti v močvirjih pred Valono smrti 10.000 srbskih fantov, bodočih rekrutov, ki so sledili vojski. Krute naredbe italijanskega poveljstva iz Valone so jih na njihovi poti ustavile sredi blata in močvirja, ki je postalo njihov grob. Razdobje Italljansko-jugoslo-vanskih odnosov med začetkom prve svetovne vojne in Mussolinijevim prevzemom oblasti 1922, ko je bila (po mnenju g. de Gasperija) med obema državama idealna skladnost odnosov, ki bi jih morali spet vzpostaviti, je preveč dobro znano nam in Italijanom, pa tudi ostalemu svetu. Naš tisk je takoj po omenjenem govoru opozoril g. De Gasperija, da je med vsem tem razdobjem dozdevnih idealno skladnih odnosov italijanska politika do Jugoslavije ves čas temeljila na nesrečni londonski pogodbi z dne 26. aprila 1915. Pogodba je (kot vemo) visoka cena, s katero so morali tedanji naši zavezniki brez naše vednosti in privolitve, čeprav na naš račun, plačati Italiji njen vstop v vojno v maju tistega leta. Naslednji podoben dokument, pogodba, ki so jo Jugoslaviji vsilili v Rapallu 12. novembra 1920, je le naravno nada ljevanje prvega in nič manj sramoten. Oba zloglasna akta, zdaj na srečo že mrtva, sta prišla v učbenike mednarodnega prava in zgodovine diplomacije kot kla slčna primera shylockovske tehnike. Toda to g. De Gasperija ni oviralo, da se ne bi skliceval na razdobje njunega nastanka in pravne veljave kot na idealno razdobje prijateljstva, h kateremu se je treba spet vrniti. Neogibno se vsiljuje sklep, da bivši predsednik italijanske vlade ne pozna zgodovine. Zgodovina, na katero se je on skliceval, mu bržkone ni mogla mnogo koristiti v razgovorih Jugoslavijo, ki naj bi z njegove strani izražali prijateljske namene. Z obžalovanjem ugotavljamo da se pojavlja tako operiranje z nepravilnostmi pod krinko zgodovinskih dejstev pri vseh italijanskih državnikih kot ustaljena praksa, lahko rečemo celo kot utrjena tradicija. Tako je tudi sedanji predsednik vlade g. Pella začel stopati po sledeh svojega prednika. V uvodu govora, ki ga je imel 13. septembra, je prav tako omenil »zlato preteklost«, ko je bil prav v Rimu, na Istem zgodovinskem kapitalskem griču, dne 10. aprila 1918 objavljen I rimski pakt, ki pomeni rojstvo srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda.« Kot g. De Gasperi tudi Giuseppe Pella opozarja na nek star častni dolg. Tokrat to ni več vojaška pomoč Srbiji iz 1915. leta, pač pa je to nezainteresirana politična podpora, ki jo je Italija nudila Jugoslovanom 1918. leta s svojim podpisom na rimskem paktu, »rojstvu« tega naroda. Tudi g. Pella nadaljuje: »Prav gotovo ni bil manifestacija imperializma podpis, ki ga je dala Italija sredi prve svetovne vojne, v katero smo vstopili, da bi izpopolnili našo narodno enotnost, podpis, ki nedvomno izraža skrajno razumevanje, podipis, ki smo ga dali zato, ker nas je podžgala človeška so- Atene, v oktobru. — Atene so že nekaj mesecev v »generalnem narodne enotnosti v življenjskem p0pravjju< Temeljito obnavljajo interesu jugoslovanskega ljud- dva najve{ja prestolniška bul-stva. ... Zavezujejo se, da bodo varjai kjer bodo odpravili tram; I na prijateljski način prav tako Vaje in uvedli trolejouse. Ob tej v interesu dobrih in iskrenih od- prij0žn06,ti obnavljajo tudi kana-nosov med obema narodoma re- lizacijsko, električno in telefon-šili vse ozemeljske spore na te- s^0 mrežo. melju načela narodnosti in pravic Prah, ki se dviga nad grško samoodločbe ljudstva ...« prestolnico in ustvarja nekakšno Dejansko pa je g. Pella iz obeh raeg]0i ne iZV;ra le od teh cestnih členov rimskega pakta (4 in 6) pt>pravil. Atene so že nekaj me-napaberkoval posamezne stavke, secev res veliko gradbišče. Poki so mu ugajali, in med branjem pravljajo mnogo starih Ln grade pristavil lastno opazko: »— da ve£je število novih stavb. Stano-se to predvsem nanaša na Trst« vanjske večnadstropnice rastejo (česar seveda ni v rimskem pak- na vseij koncih. Čeprav se zaradi tu iz 1. 1918, so mu pa zdaj za- visokih najemnin vanje ne bo radi tega precej ploskali). Izpu- raogel vseliti nhče izmed prebi-stil pa je tisto, o čemer bi bilo Valcev 10.000 barak, se bodo Ate-nerodno govoriti, kot so n. pr. ne vendarle polepšale. . . _ vprašanja skupne obrambe Ja- £ vs€m tem hočejo investirati Udarnost med Italijo, trdnjavo drana pred sovražnikom, deflni- kapital za rente, kar cenijo kot pravic in krščanskega usmiljeni« cija življenjskih interesov ob najbolj zanesljivo pot zaradi po-— ter narodi, ki jih je zatiralo sklenitvi miru, zagotovila manj- pesnih devalvacij in nenehne in-avstro-ogrsko cesarstvo ,« Sinam, da bodo spoštovali nji- f[acije. To nenavadno veliko ak- G. Pella nato navaja tisto, kar 'lov jezik in kulturo, njihove mo- tivnost je omogočila aprilska deje po njegovem zatrdilu dobesed- ralne in gospodarske interese ter valvacija drahme. Po dvakratno no besedilo določb rimskega pak- druge obveznosti, ki jih je (po povečanem tečaju dolarja proti ta, ki naj bi predstavljal »roj-, trditvi g. Pelle) Italija sprejela s drahmi lahko dobe za angleške stvo«, Jugoslavije. V izboru go- Paktom 1918. leta, o katerih pa zlate funte (to je tukaj temeljna spoda Pelle se to besedilo glasi: dobro vemo, kako jih je izvajala. 0blika tezavriranja denarja) 70 % »Glede odnosov med Italijan- Zgornjim trditvam g. Pelle bi vej drahem kot prej. Mezde pa skim narodom in narodom Srbov, lahko dodali več pripomb. To je so se zvišale le za 7 do 12/o. Hrvatov in Slovencev, znanim Pač razumljivo: rimski pakt iz Tudi cene gradbenega in ostale-tudi pod imenom jugoslovansko 1918. leta je danes skoraj pozab- ^a materiala se niso mnogo dvig-ljudstvo, priznavajo predstavniki Ijen, v kolikor ni v interpretaciji njle. Živila so se pa podražila za g. Pelle vezan na nekaj novih 40 %. Zato je rentabilno vložiti asociacij. Pripombe bi lahko n. denar v stanovanjska poslopja, pr. takole našteli: 1 ker zaradi manjšega povpraše- (Nadaljevanje na 7. strani) vanja cena zlatih funtov posto- poma pada. V tem je torej treba iskati vzrok dviga proizvodnje v panogah, ki so v zvezi z gradbeništvom, in pa začasnega povečanja zaposlenosti. Okrepitev investicij za novogradnje bi bila prva ugodna posledica devalva-cije. Strokovnjaki pa pričakujejo, da se bodo v jeseni in pozimi cene še nadalje dvignile, s čimer bodo prenehali ugodni pogoji za zasebne investicije. M. Avramovte obeh narodov, da sta enotnost in neodvisnost jugoslovanskega ljudstva tudi življenjski Interes Italije, kot je okrepitev Italijanske ' <-• t « * *»<>te:" Venizelosova ulica HLADNA VOJNA MED FRANCIJO IN ANDORO Nadloge žepne države ODMEV NA SPOMENICO SLOVENCEV V ITALIJI Tudi tržaški Slovenci izpostavljeni diskriminatorski politiki Rima Sl. ^rs*’ oktobra. — Spomenica slali^j V v ItQlii‘’ ki 80 j° P°* Trst lruženim narodom, je v Tri si • ‘živela velik odmev, niiii Slovenci poudarjajo, da Dni *V- Položaj ni ugodnejši od r °zaja njihovih slovenskih trie k' so znotraj italijanskih Nasprotno, položuj trža-i2 . Slovencev je tem težji, ker ajajo diskriinuncijo nad nji-Jt i?.a ozemlju, na katerem nima hja nobenih mednarodnih n avic ali pooblastil, najmanj O lf00 Združenih narodov, zti so r'mski funkcionarji at/i vse. važnejše položaje pri ffloameriški vojaški upravi, GENERALNA SKUPŠČINA SVETOVNE FEDERACIJE BIVŠIH BORCEV “O NOVEMBRA V HAAGU -2. do 24. septembra je No v Pa' Ir “ postaja pritisk na tržaške Slovence čedalje bolj nevzdržen. Spomenica Slovencev v Italiji je vzbudila pozornost ne le tržaških Slovencev, temveč tudi demokratičnega italijanskega prebivalstva, kateremu italijanski aneksionisti pogosto posredno groze z vrnitvijo Italije. V Trstu je zato vedno bolj slišati nove proteste proti rimskim funkcionarjem, ki jim pripisujejo mnoga zla, ki so bila storjena v zadnjem času. M. P. Iredentistični lepaki v poslopju ZVU -rizu redno zasedanje rsnega odbora svetovne fede-acije bivših borcev, ki mu je ^isostvoval tudi generalni pod-Ikovnik Miloje Milojevič. .Na zasedanju so govorili o Pripravah na četrto generulno *Kupščino, ki bo od 16. do 18. no-einhra v Haagu. , "red generalno skupščino bo-,° sestanki generalnega sveta in oniisije za obrambo miru. Na 1 sestarkih bodo pripravili Rfadivo za generalno skupščino. Trst, 3. okt. (Tanjug.) Po hod-, nikih poslopja v središču Trsta, ^ kjer je sedaj oddelek za javna -dela in pravni oddelek Zavezniške vojaške uprave, so že nekaj dni nalepljeni lepaki z italijanskimi zastavami in napisi: »Živel italijanski Trst«, »Živela italijanska Istra< itd. Te lepake so svoječasno lepili tudi po tržaških ulicah, vendar pa oblasti niso ničesar ukrenile, da bi krivce poiskale. Se več, sedaj so se ti iredentistični lepaki pojavili celo v javnem poslopju angloameriške vojaške uprave in jih niso odstranili, čeprav je po posebnih zakonskih predpisih prepovedana sleherna politična propaganda v javnih pisarnah. Pariz, oktobra Hladna vojna, ki jo že dalj časa vodita Francija in majhna, žepna državica Andora, je te dni dosegla kulminacijo. Predsednik francoske republike Vincent Au-riol je obvestil vlado kneževine Andore, da ne priznava niti njenega predsednika niti podpredsednika. Objavo Vincenta Auriola so nalepili po vseh zidovih v Andori. Andorci so osupli. Zaskrbljeno kimajo z glavo: to je najresnejši mednarodni ineident, ki so ga imeli v zadnjih 700 letih. Vprašali boste, kako je mogoče, da vodja neke države nenadoma sklene, da ne bo več priznaval prvih dveh članov vlade neke druge države, čeprav je ta takorekoč mikroskopskega obsega. Neverjetno in vendar resnično — neka|.takega je v našem stoletju možno, celo s pravnega stališča. Takole: Vincent Auriol je to svojo izjavo podal ne kot predsednik francoske republike, temveč kot princ kneževine Andore. Stvar je še bolj zapletena, ker ima Andora — majcena državica v Pirenejih — še enega princa izven svojih meja. To je urgelski škof (Urgel je bližnja španska provinca). Predsednik francoske republike in urgelski škof imata kot istočasno andor-ska princa enake pravice. Oba sta enakopravna suverena v svoji vazalski deželi — Andori. Čeprav zveni neverjetno, vladajo na vrhovih Pirenejev še zdaj s polno mednarodno nravno močjo najčistejši fevdalni odnosi, odnosi med suverenom in vazalom. 560 km* - 5600 PREBIVALCEV Pravijo, da je Andora med najlepšimi državami na svetu. Vsekakor pa je ena najmanjših: obsega 560 km* in ima 5600 prebivalcev. Njena prestolnica Stara Andora (Andora la Vella) ima 800 prebivalcev. Leži na fran-ciosko-španski meji, prav na vrhovih Pirenejev. To liliputansko državo obaaiajo z vseli strani planinski grebeni, med katerimi ni nobeden nižji kot 2000 m. Med grebeni se razprostirajo zelene Planinske doline, bistra jezera in oigati pašniki. Zato ima beseda dolina pri njih magičen pomen. Andora je »Dežela dolin«. Njen »parlament« ali, če hočete, »vlada«, se imenuje »Slavni svet dolin«. Poslopje, v katerem zaseda, pa se imenuje »hiša dolin«. (Časa de la Vali.) Prebivalci so pretežno živinorejci in pridelovalci tobaka. Predvsem pa se ukvarjajo s turizmom. To čarobno deželo, ki | je kot zimska bajka, obišče letno I nad 200.000 turistov. Sem prihajajo nekaj zaradi planinskega zraka in pokrajine, ki spominja na slike starih španskih mojstrov, nekaj pa tudi zato, da si naku- Od stalnega dopisnika »Borbe« grede omenil, da je sam pristojen za razsojanje o pravilnosti svojih poslov. Skratka, to je država, ki po besedah samih Andor-cev ne pozna niti administrativne ali davčne zapletenosti niti vojnih obveznosti, tlake carinske službe ali groze inflacije in devalvacije. ZADNJA FEVDALNA DRŽAVA V EVROPI Fevdalne pravice predsednika francoske republike in urgelske-ga škofa izvirajo iz najgloblje teme srednjega veke. Sin Karla Velikega, francoski kralj Friderik Dobri, je pri Masani premagal Mavre in nato andorske pašnike razdelil svojim dosluženim vojakom, s pogojem, da ga priznajo za suverena. Njegov sin Karel Plešasti je 843. leta prodal svo*je suverenske pravice špan- Andori svoje poverjenike, ki so obdržali srednjeveški naslov »vi-guier«. Oba viguiera skupno poveljujeta peščici policajev. Kot v dobi fevdalizma imata v rokah tudi sodno oblast. Toda osnovni problem — iz katerega izvira sedanja hladna vojna med Andoro in Francijo — je dejstvo, da je slavni svet dolin (ki ga tvori 24 članov, voljenih z neposrednimi volitvami) še zdaj v popolnoma vazalskem razmerju do svojih »suverenov«. Kaijti sklepi sveta dolin so v bistvu le posvetovalni, saj je za njihovo dokončno veljavnost potrebno potrdilo obeh ko-princev. SPOR Z RADIO ANDORO Sedanji spor med Francijo in Andoro se vleče že nekaj let. Te dni pa se ie naglo zuostril. Povod je bila odklonitev sveta dolin, ki skemu grofu iz Urgda. Tedaj se ni hotel dovoliti zgraditev Franje začel z obeh strani Pirenejev coske radijske postaje v Andori, spor za Andoro, spor med urgel- Vzrok temu je želja francoske Stara Andora sko škofijo in francoskim gr o-1 radiodifuzije (družbe, ki ima ve-fom de Foix. Ob koncu 13. sto-' čino njenih delnic država v ro-letja so stoletni spor rešili s kom-1 kah), da bi pogoltnila obstoječo promisom: Andoro so postavili pod radjjsko postajo »Radio Andora«, skupno ko-suvereniteto franco- j Zgodovina Radia Andore je skega foiškega in španskega ško- zapletena, a zanimiva. Nekoliko fa. Vsako drugo leto je moral va- je morda podobna romanom Up-zal plačevati suverenoma tribut.itona Sinclaira. Eden izmed biv pijo radijskih aparatov, hladilnikov in ur, ki so tukaj za polovico cenejši kot drugod, ker Andora ne pozna carine. »Državni aparat« tvori kakih deset uradnikov in policajev. Andora nima niti ustave niti proračuna. Ustava in vsa zakonodaja je le običajno pravo. Kaj pa proračun? Ko je francoski princ nekoč iz gole suverenske vestnosti zahteval, nuj mu kot suverenu vazalske države predlože proračun v odobritev, mu je slavni svet dolin poslal navaden spisek dohodkov in izdatkov ter mimo- imenovun »qu.istijas«. Tak politični status »Dežele dolin« je ostal do današnjih dni. Suverenske pravice foiškega grofa so z nasledstvom prešle na navarskega kralja. Ko je hugenotski navarski kralj postal francoski kralj Henrik lV., je sijaju francoske krone priključil tudi skromno andorsko cvetico. Francoska revolucija, ki je ukinila fevdalne pravice, ni pozabila tudi Andori vrniti njeno suverenost. Brž ko pa je prišel Napoleon na oblast, so Andorci pohiteli »zaprositi« francoskega imperatorja, naj bi ponovno vzpostavil vazalski odnos do Andore. To je storil z dekretom 1806. leta, ko so višino Quistije določili na %0 frankov. Francija prejema tako od Andore še zdaj vsako drugo leto 960 frankov. Predsednik francoske republike je še danes ko-princ kneževine Andore. Predsednik francoske republike ima zato tudi določene pravice. Te so sicer fevdalne, toaa dejanske. Oba suverena imata ▼ šili magnatov francoske radijske službe, neki Trčmoulet, ki je bil pred vojno lastnik vrste francoskih radijskih postaj (Radio Tou-lous, Radio Bordeaux, Radio jugovzhod, Radio Ile de France, Radio Montpellier itd.), je zgradil tudi Radio Andoro. Ker je za vsak sklep sveta dolin potrebna odobritev francoskega ko-princa, je bilo tako tudi tokrat. Vendar pa je bila ta odobritev zdaj le začasna. Radio Andora je začel delovati 1939. Ob svečani otvoritvi je bil navzoč tudi francoski minister. Po vojni so radijsko službo v Franciji centralizirali in je država prevzela večino delnic, tre-moulet je tako izgubil vse svoje cveteti po vojni. Ker ne smejo francoske radijske postaje oddajati trgovske reklame in oglasov (država je to prepovedala, da bi podprla tisk), so nastali za Radio Andoro ugodni časi. Francoski trgovci in industrijci plačujejo zdaj Radiu Andori za radijske reklame nad 150 milijonov frankov letno. TrenKmlet ima poseben studio v Parizu. Tu posnamejo vse radijske reklame na magnetofonski trak in nato odpošljejo v Andoro. Tudi prebivalstvo te liliputanske države je imelo od tega vsaj neko korist: zdaj je to edina država na svetu, kjer je telefonski promet brezplačen, ker krije vse stroške Radio Andora. To pa seveda ni bilo všeč francoski radiodifuziji. Ustanovila je svojo posebno družbo So-firad, ki naj bi pogoltnila radijski postaji v Monte Carlu in Andori in zgradila postajo v Posaarju. Pri Monte Carlu se jim je posrečilo, ne pa tudi pri Andori. Ko svet dolin ni hotel dati koncesije Sofiradu, je neke noči vdrlo s francoske strani na andorsko ozemlje nekaj kamionov. Vozili so ves potreben material za zgraditev radijske postaje. Motivacija: obstoječa radijska postaja Radia Andora deluje ilegalno, je zračni pirat, ker ni dobila končnega dovoljenja francoskega ko-princa. Svet aolin je seveila zaplenil kamione z vsem materia- ■ lom in jih dal pod ključ. Spor je dobil zdaj odkrito obliko. FRANCOSKE REPRESAI I ]E Francija je takoj začela izvajati represalije. Na franeosko-andorski meii so postavili carinske organe, ki so zaplenjali magnetofonske trakove iz Pariza s posnetimi reklamami. Ti trakovi so nato začeli potovati iz Pariza do Andore po ovinku, preko Španije. Francoske oblasti so zato podvzele nove ukrepe. Kdor hoče vstopiti iz Francije v Andoro, mora imeti potno dovoljenje in plačati vstopno takso 1000 frankov. To je bil udarec andor-skemu turizmu. Slavni svet dolin kljub temu ni hotel popustiti. Pritisk je naraščal. Francoski viguier v Andori je tedaj zahteval, naj svet dolin ratificira protokol z dvema »točkama: 1. naj bi francoskim državljanom v Andori zagotovili tiste pravice, kot jih imajo andorski državljani v Franciji, 2. Avdora naj ukine takso za uvoz francoskega blaga. Toda kljub tej zahtevi se svet dolin ni hotel sestati. Tedaj je 18. septembra francoski ko-princ objavil sporočilo, da zaradi »očitnega pomanjkanja dobre volje« ne priznava več predsednika in podpredsednika sveta dolin in da prekinja z njima vse odnose. Poročilo francoskega ko-princa so nolepili po vseh zidovih žepne države. Andorovci zaskrbljeno migajo z glavo: to je njihov najresnejši mednarodni spor v zadnjih 700 letih. Toda videti je, da nočejo popustiti. Položaj je zašel v slepo ulico. Kako najti izhod? Ljudje dobre volje bi vendar radijske postaje v Franciji. Razen i lahko našli izhod: ukiniti bi tega je bil kot sodelavec nenjških rali ta srednjeveški r n n h ron i..____ okupatorjev v odsotnosti obsojen — zadnjo fevdalno državo v Ev- mo- zem. na smrt.' Toda temu radijskemu magnatu, spretnemu trgovcu etra. je ostal ne le Radio Andora, temveč tudi niz radijskih postaj v Španiji in španskemu Maroku. Posli Radia Andore so začeli ropi, z drugimi besedami, osvoboditi Andoro obeh ko-princev. Slavni svet dolin naj bi končno začel domače zadeve' urejati tako, kot je njemu všeč. M. VitorooM Po splošni razpravi v OZN Na žalost že nekaj let zapovrstjo pd splošne razprave pričakujemo, da se bo v njej zrcalila oslabitev ali jačanje mednarodne napetosti. Nedvomno je splošna razprava na tem zasedanju v primeri • tistimi v preteklih letih mi- razloci, se pravi, da so istovetili sovjetsko nemiroljubno politiko t komunistično doktrino! Proti takšnemu reševanju perečih mednarodnih vprašanj so se uprle male države. Predvsem so izrazile skrb za nila v drugačnem razpoloženju. Čutiti dosego miru in mednarodnega sodelo- jc bilo prizadevanje, da bi se izognili besedam, ki so poprej samo jačaie napetost. Strpnost je bila večja in nedvomno so bili storjeni napori, da bi se, če ne drugo, vsaj proučili nameni nasprotnih strank o možnostih za dosego sporazuma glede nerešenih vprašanj. Vse to so znamenja, ki pričajo o izboljšanju splošnega vzdušja. Po drngi plati pa je splošna razprava pokazala, da storjeni napori niso zadostovali in da se bomo lahko znašli pred novo napetostjo. če OZN ne bo zmage učvrstilu m ne bo nadaljevala z napori glede Čuvanja miru in razvijanja mednarodnega sodelovanja. Predvsem je prišla do izraza stara težnja, da bi se vsi nerešeni mednarodni problemi reševali izven OZN in izključno med velesilami. Sovjetska vlada je bila glede tega nenavadno vztrajna. Ona izrablja in zaostruje nerešena vprašanja, ki so nu dnevnem redu OZN, da bi izsilila njihovo rešitev v okviru velesil. Sovjetska vlada postavlja nesprejemljive pogoje v OZN, hkrati pa prek zadnje note zatrjuje zahodnim velesilam, da jt pripravljena v okviru razgovorov petih velesil »rešiti tudi nekatera vprašanja, ki niso bila postavljena na dnevni red OZN. glede katerih pa so zahodne velesile najbolj prizadete.« (In-dokina.) Skrbi povzroča tudi način, kako so nekatere zahodne velesile začele splošno razprave in kakšne predloge so dale za rešitev akutnih mednarodnih vprašanj. Glede Korele gre pri tem za nepopustljivo politiko. Vzrok tiči de- loma v strahu, da bi popuščanje lahko ruzumeli kat znak slabosti. Vsekakor va2uej&i vzrok pa je povezovanje z reakcionarnimi režimi Sing Man Rija in CangkaJSka. Takšno stališče je bilo vanju, zu dosego enotnosti v okviru OZN, za razvoj svojih držuv s pomočjo tehnične in finančne pomoči OZN. države so izrazile tudi skrb glede svo- čne in finančne pomoči OZN. Male g! bode in neodvisnosti pol odvisnih in kolonialnih narodov. Tunis in Maroko sta bila v središču njihove pozornosti. Zaenkrat bi bilo prezgodaj domnevati, ali bo razprava o konkretnih vpra- šanjih v raznih komitejih, ki se je začela v preteklem tednu, prešla okvire postavk in vzdušja, ki je vladalo na plenumu. Razpruvu o dnevnem redu političnega odbora in sklep, po katerem je bila Koreja postavljena na zadnje mesto, govore, da zapostavljajo vlogo OZN kot mednarodne organizacije in sicer nu račun prizadevanja, da bi služila enemu taboru ali bloku v boju Šroti drugemu. Vendar moramo upati, a bodo^ razumeli, da je korejsko vpra- Icot politične obravnavati prej, ije pofiticu natflo bliža. sklicanje poteče rok za konfercnce, ki V. Tesli? ITALIJANSKA PARLAMENTARNA RAZPRAVA Negativni rezultati tržaške gonje Posvetovanja z Einaudijem in predstavniki raznih strank Rim, 3. oktobra. (Tanjug). Po zaključku parlamentarne razprave o zunanji politiki je začel predsednik italijanske vlade Pella posvetovanja, da bi pripravil govor, ki ga bo imel naslednji torek v skupščini. O tržaškem onemogočilo uresničitev nadaljnjih italijanskih revendikacij. Z druge strani pa hoče vlada za vsako ceno doseči stvaren rezultat v svoji sedanji akciji za Trst, in sicer iz več vzrokov. Predvsem želi ublažiti negativne problemu se je tudi danes posve- | rezultate, ki jih je doslej imela toval s predsednikom republike ta akcija, v kateri so zaposlili Einaudijem, z delegacijo Sociali- ogromen vojaški in politični apa- CnngkajSka opravičeno tudi tokrat ■ ]« ideološkimi Stalni predstavnik FLRJ v OZN Leo Mate« stične stranke Julijske krajine, s strokovnjaki ministrstva zunanjih zadev in predstavniki raznih italijanskih strank. Razgovarjali so se o stališču, ki naj ga zavzame rimska vlada glede odgovora treh zahodnih sil na italijansko noto ter glede Nennijevega pred-| loga, da bi tržaško vprašanje in izvajanje plebiscita zaupali Varnostnemu svetu. V političnih krogih se je Izvedelo, da je pri določanju vladnega stališča za Pello posebna težava zahteva, ki naj bi jo nje-; sova vlada izročila zahodnim zaveznikom za odstopitev admini-; stracije v coni A Italiji. Vsi go-vomiki v skupščini so med zunanjepolitično debato poudarili zahtevo. Tudi vlada je proučevala ta predlog iredentistične stranke. V Trstu pa ne podpirajo v celoti tega stališča italijanskega parlamenta. Le predstavniki Socialistične stranke Julijske Krajine, ki jih je Pella sinoči sprejel, so izrazili soglasje s tem stališčem, vse ostale stranke, celo tržaški demokristjani, pa ne odobravajo vstopa Italije v cono A, ker bi to po njihovem mnenju Gospodarski program grške vlade Aten«, v oktobru Devalvacija drahme je imela med drugim tudi smoter, storiti investicije tujega kapitala v friko gospodarstvo privlačnejše, a ukrep naj bi ustvaril temelje z« dolgoročni investicijski program, ki ga je pripravila grška vlada. Vlada je vedela, da domači zasebni kapital noče sodelovat!! pri nreja/nju temeljnega gospodarskega problema v državi — povečanju domače industrijske in kmetijske proizvodnje, ki naj bi okrepilo izvoz in zmanjšalo primanjkljaje plačilne bilance. V treh ali petih letih mora po vladnem načrtu Grčija investirati, točneje povedano — v Grčijo morajo investirati 236 milijonov dolarjev, od tega polovico v devizah. Ko bodo uresničili ta program (nove električne centrale, solarne, tovarne dušika, sode, aluminija, magnezita, tovarne za predelavo nikla, sladkorja, rafinerije nafte in bonifikacija zemlje), bo Grčija lahko povečala izvoz, zmanjšala pa uvoz in dobila v plačilni bilanci 19 milijonov dolarjev presežka. V načrtu so tudi razni objekti, ki so jih začeli graditi že pred nekaj leti. Izvajanje vladnega načrta je odvisno predvsem od finančnih sredstev, to se pravi od denarja, ki ga je treba, kot pravi minister Markesinis, iskati le izven državnih meja. Da bi pritegnila tuji kapital, pripravlja vlada zakon o posebnih ugodnostih. Markesinis je poizkušal zainteresirati ameriški in britanski kapital, toda ni ee mu posrečilo dobiti ničesar razen nejasnih obljub in moralne podpore. Pravijo, da so Angleži postavili kot pogoj za vsak resnejši razgovor ureditev vprašanja predvojnih grških dolgov Angliji in da je glede tega dal Markesinis optimistične od-ljube za prihodnje finančno leto. Markesinis se pripravlja na podobno potovanje v FrAicijo in Zahodno Nemčijo. Slišati je, da (Od posebnega poročevalca >Dorbe€) se tamkajSnji kapitalisti zanimajo za elektrifikacijska dela. Čeprav ni realnejših znakov za možnost uspeha, je treba vendarle omeniti, da je Krupp von Bohilen med nedavnim bivanjem v Atenah privolil, da bo v vrednosti milijon dolarjev opremil rudnike svinca v Labrijonu blizu Aten. Časopisi pišejo, da bo Krupp skupno z neko grško družbo prevzel dela na velikem gradbišču Ptolomeidi (severna Grčija), kjer grade električno centralo, tovarno dušika in rudnik nikla. Ker ni možno računat* na sredstva ameriške gospodarske pomoči, ki je zdaj postala neznatna, je ostala usmeritev k zunanjemu kapitalu po mnenju vlade edina možnost za grške investicije. Ameriška gospodarska pomoč znaša letos le 20 milijonov dolarjev in jo bodo uporabili izključno za uravnovešenje grške plačilne bilance. Tujci pa imajo bogate izkušnje s predvojnimi grškimi vladami in zato ni mno- go upanja, da bi se začeli živahne je zanimati za investicije v tej deželi. Položaj se bo morda nekoliko razbistril po Markesi-nisovi vrnitvi iz Zah. Nemčije. Vlada pa je ukrenila že prvi korak: graditev rafinerije nafte je dala na mednarodno licitacijo. Razen tega pa je za letošnje investicije, ki bi morale kriti eno petino do ene četrtine dolgoročnega programa, določila le petino proračuna, to je 2060 milijard araliem, pri čemer izvira polovica iz fonda protivrednosti ameriške pomoči. Največji del investicijske vsote (1500 milijard drahem) bodo uporabili za nadaljevanje ta zaključek začetih del (električne centrale in bazen Ptolomeida), manjši del (560 milijard) pa za nove objekte (rafinerije in drugo). S tem je Papagosova vlada začela uresničevati zamisel, da k tujin«, pa čeprav prihaja iz najbolj prijateljskih držav. M. Avramovič Pred sestankom jugoslovansko-grško-turSke mešane komisije Beograd, 3. okt. (Tanjug.) Prvi sestanek jugoslovansko - grško -turške mešane komisije bo bržkone še ta mesec v Beogradu. Sestanek je predlagala jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je bila pred kratkim v Grčiji in Turčiji pod vodstvom člana Zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegoviča. Domnevajo, da bodo na sestanku proučili vprašanje izmenjave po sklenitvi trgovinskih sporazumov. Naloga komisije, katere ustanovitev je določena po sporazumu iz letošnjega februarja, bo odstraniti nastale težave v blagovni izmenjavi med vsemi tremi državami. Razen tega bodo na sestanku komisije V A tl ni I 1 Ir a lr ^ n a J .. so neodvisne le tiste države, ki proučili, kakšne so možnosti, da se jim ni treba opirati na pomoč bi izmenjavo še povečali, rat. Z razširjenjem svoje oblasti v coni A hoče ustaviti za Italijo neugoden razvoj političnih odnosov med tržaškimi množicami, o čemer so jo obvestili njeni poli- nost italijanskih množic od n°' tranjih težav, dokler bi to blio možno. Politični krogi namreč menij°i da se bo nadaljnji razvoj notranje politike in gospodarske kriz* v bodoče tako imperativno^ vsu« italijanskemu političnemu življenju, da se mu bo čedalje teže izogniti in odvrniti pozornost javnosti z raznimi iredentisti*' nimi in šovinističnimi kampanjami. Zato, poudarjajo ti krog*. Pella mrzlično išče izhod in vaja okrepljen diplomatski Pe- tični opazovalci v tem mestu in tisk v zahodnih prestolnicah, dokončno nuditi tržaški kampanji ma pa želi vzpostaviti stike * podporo ter s tem obrniti pozor- raznimi struj ami. Laburistični sklepi v Margatea Margate, 2. okt. (R). Ob zaključku kongresa laburistične stranke je danes ogromna večina od 1300 delegatov, ki so sodelovali na kongresu, sprejela resolucijo o zunanji in notranji politiki stranke. V zunanjepolitičnem pogledu zahteva kongres največje napore za odpravo hladne vojne im za razorožitev. Kongres terja konferenco vodilnih državnikov štirih velesil, ki naj sklepa o teh vprašanjih. Kongres se je izrazil za oborožitev nemške zvezne republike, toda šele ko bi bila izčrpana vsa prizadevanja za miirno ureditev sporov v zvezd z Nemčijo. Kar se tiče notranje politike, se je kongres postavil na stališče, da je treba znova nacionalizirati vso jeklarsko industrijo in ves promet ter uvesti kontrolo nad drugimi industrijskimi panogami. Kongres se je izrazil proti neposredni nacionalizaciji ostalih industrij in zemlje. Kongres je tudi zahteval za moške in ženske enako plaičo za enako delo. Ob zaključku je imel predsed- Stranka se mora zavedati svoje borbe za načela in politične cilje« spričo katere morajo ostati osebni spori v ozadju. Kompromisni predlog za politično konferenco VVashington, 3. okt. (AFP); Dobro obveščeni ameriški krog1 potrjujejo poročila, du je britanska vlada predložila "a' shingtonu kompromisni predlo« glede sestave politične konference o Koreji v upanju, da bodo končno le odstranili zagato, v kateri se je znašlo to vprašanj®’ Vse kaže, da je Britanij8 predlagala, naj bi Kitajcem 'n Severnokorejcem zajamčili, “a bodo nevtralne države, predvsem Indijo, povabili na konferenc« dan ali dva po njenem začetki)’ Sodijo, da bi Washington> Moskva, Peking in Fenjnnf? lahko sprejeli ta kompromis1 predlog. Po obvestilih iz istega vira niso ZDA proti temu P0’ stopku, čeprav se še niso nik stranke Attlee govor, v kate-, končno izjavile. Pač pa tega D1 rem je poudaril, da bo laburistič- j mogoče trditi za Sing Man RU8, na stranka dosegla zmago pri | ki je pripravljen pristati na ude; prihodnjih volitvah le, če se do j ležibo Indije le, če bi jo povabi'1 složno borila za skupne cilje. ' Kitajska ali Severna Koreja. Nova Churchillova pobuda za sesfanek štirih? London, 3. oktobra (Reuter). Dva konzervativna lista pišeta, da se britanski ministrski predsednik Winston Churchill pripravlja, da se bo vnovič zavzel za sklicanje konference štirih. Po pisanju »Dailv Telegrapha« upa Churchill, da bi lahko našli izhod iz diplomatske zagate, ki je nastala po sovjetski zavrnitvi predloga za sestanek zunanjih ministrov v Luganu. Časopis prav tako piše, da želi britanski ministrski predsednik, da bi se mu gri teh naporih pridružil tudi Z VSEH STRANI SVETA Azijsko-afriška skupina bo zahtevala anketno komisijo OZN New York, 3. okt. (AFP). Ker ie prišlo vprašanje Tunisa in Maroka na prvo mesto dnevnega f posebnem političnem odboru j© egip- . V... 1 Ir I *, li I 1 otaitnilr nfln^nHnA nitiul I n_ INDIJA Nehru o političnih težnjah Azije Madras, J. oktooru. (OP.) Predsednik Indijsko vlade Nehru je sinoči izjavil t Madrasu, da Azija sicer nima atomske aU vodikove bombe, je pa toliko močna, da se lahko upre, da je ne bi pahnili >na to ali ono stran«. Prav tako je poudaril, da (»tara ideja, da azijske države v bližnji prihodnosti šo ne bodo postale neodvisne, na Zahodu ni popolnoma izginila. Ko jo govoril o stališču Indije, je Nehi;u dejal, da si je njegova država v šestih lotih neodvisnosti pridobila spoštovanje na svetu, ki narekuje po njegovih besedah oelo politiko možnih držav. Po besedah indijskega ministrskega predsednika Azija ni pripravljena, da li se ioviila komu za rep, razen tega pa niti Indija, niti kaka druga država ne more trditi, da je voditeljica Azije. Pozval je zahodne sile naj opuste svoje geslo »če niste z nami, ste proti nam«. Ob koncu svojega govora je Nehru poudaril, da imajo Indijsko politiko včasih za nevtralno, da pa ni nevtralna. Imamo pozitivne ideje, je dejal indijski ministrski predsednik, naša politika pa je v tem, da ne dovolimo, da bi nas kdorkoli potegnil na levo ali desno. OZN Egiptovski predlog o sprejemu novih članov Now York, 8. oktobra. (UP.) V „„ 1 _ -.ju--,, I tovski predstavnik neuradno predla- reda v političnem odboru, jcJKa[i jjj g0 8estali zastopniki ZDA azijsko-afriška skupina držav — članic Združenih narodov za- upala svoji redakcijski komisiji takojšnjo pripravo resolucije o Maroku in Tunisu. Azijsko-afriška skupina želi, da bi ustanovili anketno komisijo Združenih narodov, ki bi na kraju samem izvedla anketo »o nespoštovanju prejšnjih resolucij Generalne skupščine o * Tunisu in Maroku«. V primeru, če tega predloga ne bi sprejeli, bo skupina zahtevala ustanovitev komisije dobrih uslug, ki naj bi posredovala med Francijo po eni in Tunisom ter Marokom po drugi strani. in Sovjetske zveze in poiskali izhod iz zagato, v kateri so že sedem lot Združeni narodi zaradi amerifiko-sovjetskih nesoglasij. Egiptovski predstavnik je predlagal, naj bi predsednik posebnega političnega odbora prevzel pobudo, da bi začelo ZDA, Sovjetska zveza in morda Se drugo prizadete države neuradna pogajanju o sprejemu novih članic v OZN. Na sprejem v OZN čaka 21 držav. Razen egiptovskega predstavnika so še nekateri drugi govorniki poudarili. da se je politično razpoloženje spremenilo in da ta sprememba morda omogoča ureditev vprašanja sprejema novih članic v OZN ter nekaterih problemov. Nasprotno pa je sovjetski delegat Malik ponovil sovjetsko stališče in izjavil, da ima Sovjetska zveza še naprej svoj predlog o istočasnem sprejemu 14 držav v članstvo OZN la edino »pravičen mogoč in sprejemljiv«. Perujski delegat Bollaunde se je zavzel za ustanovitev posredovalnega odbora, v katerem bi bili predstavniki treh driav, ki bi začeli razgovore s prizadetimi strankami v prizadevanju, da poiščejo rešitev za sprejem novih' članov med Združeno narode. »Moramo storiti vse samo, da bi našli pot za sporazum,« je končal Bollaunde. JAPONSKA Predsednik Jošida bo obiskal ZDA in Evropo Toltlo, 3. oktobra. (AFPJ) Po P.i-sanju japonskega tiska bo predsednik japonske vlade Sigeru Jolida odpotoval 20. oktobra v ZDA, nato pa v Vola ko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Namen njegovega potovanja bo razpravljati o skupni obrambi in vojaški pomoči, obenem pa zahtevati tudi moralno pomoč ter boljše razumevanje japonskih vprašanj piri evropskih vladah. IZRAEL Mešana komisija zavrnila egiptovsko zahtevo Tel Avlv, 8. oktobra. (AFP.) Mešana izraeUk-o-ognptovaka komisija za premirje, ki jo vodi ameriški polkovnik Hinclo, član komisije opazovalcev OZN jo včeraj zavrnila egiptovsko zahtevo, naj Dl iz demilitizi-rane come Izgnali člane izraelske kmetijsko zadruge. Obenem je komisija zahtevala umik izraelske policijske enote, ki se je naselila v novi koloniji. Izraelski vojaški predstavnik j« izjavil, da je komisija OZN z zavrnitvijo egiptovskega predloga pravzaprav legalizirala ustanavljanje kmetijskih naselbin v demilitarizirani coni. Obenem je ta predstavnik vnovič poudaril, da ni niktkih izraelskih čet na območju Auja, za katere egiptovske oblasti trdijo, da so ga okupirale Izraelske enote. IZRAEL Čete se umikajo z egiptovske meje Kairo, 3. oktolra. (AFP.) Po poročilih egiptovskega izvidniškega letalstva se Jo začel umik izraelskih čet s postojank pri Auji. Mesto Auja, v katero so po egiptovskih poročilih vdrle izraelsko čete 29. septembra, leži v puščavi Negevu, nekaj kilometrov od egiptovske meje, v demilitarizirani ooni. VZHODNA NEMČIJA Sedem obsodb zaradi »fašistične propagande« danelah z vso posadko vred, so danes obsodili na šest mesecev zapora Ker je ta čas že prebil v preiskovalnem zaporu, so Ea danes Izpustili. n..n« o i . ,________ t- , i Obenem ie sodišče oprostilo sle- Herlln, J. oktobra. Kakor poroča herne krivde kapitana turške pod-vzhodnonemška . agonoija mornice, ki je edini ostal pri življenju. uradna »ADN«, so sedem vzhodnonemških državljanov obsodili na zapor od dveh do deset let, ker so »ogrožali mir in se ukvarjali s fašistično propagando«. Obsodili so jih kot agonte ameriške radijske postaje v Berlinu »RIAS«. lej postaji so baje izročali neugodne podatke o razmerah v posameznih vzhodnonemških podjetjih in ustanovah. EGIPT Nadaljevanje neuradnih razgovorov Kairo, J. oktobra. (AFP). Na domu generala Robertsona je bil dano« nov sestanek brittnske in egiptovske dolegaoije, ki se neuradno razgovar-Jata o evakuaoiji angleških čet z območja Sueškega prekopa. Polkovnik Naser, podpredsednik revolucionarnega komi t oj a in vodja egiptovske delegacije je izjavil, da bo še več takih sestankov in da bo prihodnji 7. oktobra. Pred sestankom z generalom Robertsonom je imela egiptovska delegaolja posebno enourno kon-rerenco pod predsedstvom generala Nagiba. AVSTRIJA Reorganizacija francoskih okupacijskih sil Dunaj, 8. oktolra. (Tanjugt). Francosko okupacijske oblasti so odpovedale službo vsemu avstrijskemu oseb-•1“' ki je zaposleno v francoskih službah. Osebje mora zapustiti delo do 1. januarja 1954. Do tedaj nameravajo uvesti novo organizacijo in upravo francoskih okupacijskih sil in ugotoviti, če je kaj možnosti, da bi dol avstrijskih državljanov še naprej zaposlili v francoskih ustanovah. Ta sklep jo v zvezi z znižanjem števila francoskih čet v Avstriji, ki znaša danes po poluradnih cenitvah kakih 9000 moz. Po reorganizaciji naj P* V Avstriji ostalo le okoli 1G00 do 1900 francoskih vojakov. TURČIJA Švedski kapitan obsojen Carigrad, 3. oktobra. (AFP). Sved-ekega kapitana Loren t zen a, čigar ladja »Naboland« jo v začetku tega leta trčila v turško podmornico »Dumlupinar« in jo potopila v Dar- IRAN Razpravo proti Mosadiku preložili za pet dni Teheran. 3. oktobra. (AFP.) Razpravo proti bivšemu predsedniku perzijske vlade Mosadiku, ki bi se morala začeti danes, so odložili za pet dni, da bi lahko njegov zagovornik pToučil obtožnico in druge listine. Danes jo bila le kratka seja, na kateri Mosadik ni hotel sam izbrati svojega zagovornika, ki mora biti vojaška oseba. Zato mu bodo zagovornika določili po uradni dolžnosti. Ko so davi Mosadika pripeljali na vojaško sodišče, so močne straže sodno poslopje popolnoma obkolile tako, da ni Imel nihče vstopa vanj. Ko so ga odpeljali nazaj v zapor Sultana-bad, so m<»ni oddelki vojaštva postavili kordon v vseh bližnjih ulicah KOREJA Pogrešani ujetniki Pan Mun Jom, 3. oktobra. (UP.) Indijski predstavnik je danes izjavil, da je devet severnih Korejcev, ki so so izjavili proti repatriaciji, izginilo iz indijskega taborišča v času vstaje, ki je izbruhnila v četrtek. Dodal je, da so te ujetnike morda ubili njihovi 6oujotniki ali pa so pobegnili. Indijski stražarji so zaman preiskali ves Dloik, da bi našli pogrešane ujetnike. Domnevajo, da je bil včerajšnji drugi upor kitajskih ujetnikov bržkon^ posledica preiskave, ki so Jo napravili Indijci, da bi našli devet pogrešanih ujetnikov. fitab indijskih enot, ki stražijo ta-lorišče ujetnikov v domilitiziranl ooni Koreje, je uradno sporočil, da Dally Mail pa meni, da Ch«r' chillovo poročilo o vrnitvi Eden* v zunanje ministrstvo napoveduj novo veliko kampanjo za sklic®' nje konference najvišjih pre{*. stavnikov. Pred temi razgovori j1 lahko sklicali konferenco Pre. * sednikov vlad treh zahodnih ve'c' siil ali pa vsaj zunanjih ministro^ Londonski diplomatski kro?1' končuje ta list, poudarjajo ve' dno močnejšo potrebo po se' stanku zahodnih sil. Kitajski in severno-korejski odgovor pričakujejo New York, 3. oktobra (AFf^ V krogih Združenih narodov Prl' čakujejo, da bodo Kitajci in se' verni Korejci v kratkem odg0' vorili na ameriški predlog za sC’ stanek obeh strani zaradi pripra' ve politične konference o K°r^ ji. Izjave Višinskega v politične^ odboru dajejo malo upanja, d« bi bil odgovor Kitajcev in Sevef' nokorejcev pozitiven, vsaj P; mnenju obveščenih krogov v °r' ganizaciji Združenih naro kjer prav tako mislijo, da bo .do* Vi' so pokopali severnokorejskega ujetnika, ki Je bil ubit 1. oktobra v spopadu med Indijskimi stražarji in ujet- niki. rogreDa, ki so ga Pi vojaškimi častmi, se je udeležilo tudi pet severnokorejskih ujetnikov. Vrhovni poveljnik Združenega poveljstva general Mark Clark jo danes zavrnil zahtevo nevtralno komisije za repatriacijo naj bi podaljšali rok za prepričevanje ujetnikov, ki so nočejo vrniti v domovino. To prepričevanje mora trajati do 24. decembra vendar pa se še ni začolo zaradi tehničnih ovir. šinski vnovič izkoristil to Pr‘}°?l nost in ponovil predlog, da bi * enkrat začeli razpravljati o vprašanju v političnem odbo' Generalne skupščine. Selwyn Lloyd odpotoval v London New York, 3. oktobra (AF*' Vodja britanske delegacije zasedanju Generalne skupšč^ Selwyn Lloyd je odpotoval London, kjer bo zunanjemu f11 nistru Edenu poročal o letošnjelJ zasedanju Generalne skupš&J\j zlasti pa o pripravah za politi^11 konferenco o Koreji. . Ko je govoril o ameriš^6^ predlogu za sestanek predstav^ kov obeh prizadetih strank, J Selwyn Lloyd izrazil mnenje> 0 je ta predlog zelo pomemben-^ razil je upanje, da ga bodo tajci in Severni Korejci skrbjh proučili in da bo to omogo'1 poiskati izhod iz sedanje zagal Pinay pri Eisenhoiverj# WashinRton, 3. okt. (UP)- ^ Bivši predsednik francoske vi0 ^ Antonine Pinay, ki je zdaj . ZDA, je danes obiskal predse , nika ZDA Eisenhovverja. ?r •„ tem se je razgovarjal z arn?fe-škim zunanjim ministrom Du, 0, som in drugimi ameriškimi vlS kimi funkcionarji. _ Po sestanku je Pinay *zjaVJ da se je z Eisenhowerjem ra^ja varjal o položaju v Franciji na vsem svetu. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE Načrt nenapadalne pogodbe med ZDA in SZ ena izmed aktualnih ameriških alternativ za odpravo napetosti med Vzhodom in Zahodom Washlngton, 2. okt. (UP). — Ameriški službeni krogi so danes Potrdili, da vlada preučuje pobudo, da bodo ZDA in njihovi zavezniki SZ ponudili nenapadalni Pakt. Pobuda je ena izmed alternativ, za katere se bo odločila ameriška vlada v svojem prizadevanju za popuščanje napetosti nned Vzhodom in Zahodom. V Waahingtonu preučujejo sedaj vse argumente, ki govore za in proti laki pogodbi s SZ. Da bi presodile, ali je tak pakt realno mo-KoČ in ali bi njegova sklenitev pripomogla k popuščanju sovjet- , ah manj iskrenimi načrti za mirno sko voinp nrvlitilre nrnvHn v teh ureditev vseh aporov na svetu. Ideja sice vojne poiituce, pravijo v ten j 0 paktu bo mogU Je sama po Bebl krogih, bodo ZDA skušalo pre- ; postati etapa v popuščanju medna-pričati SZ o neutemeljenosti njenih bojazni za svojo integriteto in bodo skušale SZ pridobiti za razgovore o specifičnih vprašanjih. Demokrati odvračajo Dullesa od zunanjepolitičnih pustolovščin Pariz, 2. okt. (Tanjug). Nocojšnji »Monde« razpravlja v zvezi z zadnjo izjavo ameriškega demokratskega prvaka AdlaOa Stevensona o ameriški zunanji politiki. Stevenson Je dejal, da ameriška vlada preučuje načrt pakta o nenapadanju, ki naj bi ga PELLA OBISCE ANKARO Htm, 2. okt. (R). Tu Je bilo danes objavljeno, da bo ministrski predsednik Pella prihodnji mesec uradno obiskal Ankaro. Vrnil bo obisk tur-skemu zunanjemu ministru KSprtl-*uju, ki Je bil lani v decembru v Italiji. ZAHODNOEVROPSKI RAZGOVORI V RIMU Rim, 2. okt. (R). Danes so se prl-Ooll razgovori med pomočniki zuna- «otUinlstrov fvr°Pske u"‘Je in za- Rim, 2. okt (Tanjug). V zbor- "‘opnikl evropske skupnosti za pre- „!x_: ...... • Vi:xi." j..v. *• •- oiogin jeklo. Razgovori se nanašajo nični zunanjepolitični debati jc t*a organizacijo evropske Izvršne ob- danes Togliatti govoril o tržaškem teh1 }n parlamentarnih ustanov. Pri vprašanju. Odklonil je Pellin na-■e« razgovorih sodeluje tudi gene- »fj „ 4„,i„ „„ 1 „ *a*ni tajnik premogovne in Jeklarske Crt O plebiscitu, toda ne zato, ker ®Kupnosti Leon Marchaii. bi bil >nepravucen in nedemokra- Francoski obisk v Turčiji Ankara, 2 .okt. (R). Francoski ministrski predsednik Laniel, ki J® v družbi zunanjega ministra Eidaulta na obisku v Ankari, je Pričel danes sam razgovore s turskimi politiki. Bidault je zbolel ln je po zdravniškem naročilu ostal v svojih zasebnih prostorih. Obolel je na jetrih. O razgovorih naglašajo v turskih in francoskih diplomatskih krogih, da se ne razvijajo po nekem določenem programu, marveč potekajo v neobvezni obliki ter se nanašajo na obča mednarodna vprašanja in tudi posebej na francosko-turške odnošaje. Laniel se je danes sestal s Predsednikom vlade Menderesom, ^onanjim, finančnim in trgovin-j m ministrom. Na tem sestan-so se razgovarjali specifično 0 noyl trgovinski pogodbi, ki naj Tudi g. Pella ne pozna zgodovine Nadaljnji Incidenti ▼ munsanskem ujetnlškem taborišču J. okt. (R). Danei se Je prl- tai - .I)9V resen incident v nevtralnem rodne napetosti. Da bi pa obrodila konkreten uspeh, bi moralo priti do konference najvišjih državnikov prizadetih velesil. Svetovna diplomacija bi morala spraviti spet lz arhiva na dan znane majske predloge Wlnstona Churchilla. Največji pomen pa bi Imel načrt za samo ameriško politiko. Pod vodstvom Stevensona ln Trumana Izraža ameriška demokratska stranka v vedno večji meri svoje rezerve nasproti politiki washlngtonskega zunanjega ministra in mu ne prizanaša s kritiko. Republikanski vladi še Je zataknilo ob takem stališču ameriških demokratov, ki Jo bodo odvrnili od sleherne avanturistične poteze, ki bi Jo utegnilo kmalu spet sugerirati re-ponudlla Sovjetski zvezi. Francoski publikansko desno krilo. »Le Monde« list sodi, da se Je Washington za to še ugotavlja, da se Je Stevensonu po odločil očitno pod pritiskom ameriške drugi plati pridružil tudi bivši zuna-demokratske stranke. Ce se ameriška nji minister Atcheson, ki se Je oglasil vlada dejansko odloči za tak korak, z zahtevo, da ameriška zunanja po-bo pomenila Ideja o paktu zanjo znat- lltlka upošteva želje in težnje de-no prednost pred SZ ln njenimi več mokratov. Togliattijeve skrbi zaradi Trsta tiče®«, marveč zaradi •tega, ker bi »utegnil privesti italijanske interese v še težji položaj«. Izrazil je mnenje, da bi plebiscit v ooni B in v tržaškem zaledju cone A privedel do jugoslovanske zmage. Pa tudi v samem Trstu bi se ne izcimil položaj, ki bi bil povsem po-volien za Italijo. Za plebiscitom, je dejal vodja italijanskih inform-birojevcev, tiči nevarnost reper-kusij v južni Tirolski, kjer avstrijsko prebivalstvo že terja plebiscit, ki bi ga Italija nedvomno izgubila. »Da za italijanske nacionalne interese ne bi nastala katastrofa«, je Togliatti predlagal izpolnitev mirovne pogodbe in konkretno ustanovitev STO. To bi, če nič drugega, »ustavilo za Italijo negativni razvoj tržaškega problema«. Zunanjepolitično debato bo v torek zaključil ministrski predsednik. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, italijanska vlada še ni zavzela svojega stališča spričo neuspeha avojega plebiscitnega manevra in zadnje jugoslovanske note. Politični opazovalci sodijo, da bo Italija sedaj pritisnila na zahodne sile. da ji prepuste vso upravno oblast v ooni A STO. Iržaški iredentistični krogi in demokristjani pa, kakor kaže, niso zadovoljni s takim razvojem italijanske politike ter naglašajo, da bi v tem primeru ne mogli doseči v polni meri izpolnitve svojih zahtev glede cone B in drugih jugoslovanskih predelov. Italijanska uprava v coni A bi se utegnila okrepi gospodarske in trgovske odnošaje med obema državama, ter o poravnavi turških dolgov Franclji. Razgovori političnega značaja se bodo pričeli jutri. Posvetovanja v Londonu o sovjetski pobudi za konferenco pet velesil London, 2. okt. (R). V zvezi s poslednjo sovjetsko noto o konferenci velesil, se je razvnelo živahno delovanje v zunanjih ministrstvih Francije, Velike Brita nije in ZDA. Prihodnjo sredo ali četrtek se sestanejo v Londonu njihovi strokovnjaki, da bodo izoblikovali skupno stališče vseh treh zahodnih velesil do najnovejših sovjetskih predlogov. TEHNIČNI ZBOR NAŠIH OFICIRJEV Beograd, 2. okt. (Tanjug). Tu 9e je pričel tehnični zbor aktivnih in rezervnih oficirjev, na katerem pregledujejo orožje, ki je v rabi pri enotah JLA. Zboru je dane« prisostvoval državni sekretar Cu severno-korejskih ln kitaj-nai uletnikov. Ujetniki so zahtevali, DfJI njihovega tovariša, ki Je včeraj ,,sl' napraviti samomor In so ga .“Peljali v seulsko bolnišnico, pošlje- . i„„nazaJ v taborišče. Ker Je indijsko ,°.®bstvo taborišča njihovo zahtevo »v™lo, so navalili na taboriščna h. ™* vrata ln Jih razdejali. Pri tem ! D‘u malone napadli tudi povelj- ! pre? lrfHOIils£a' ,IndiJska »trata Je naj- sebnem političnem odboru Gene-oddala nekaj varnostnih strelov 4- at. nato Pa med ujetnike. Dva ra^?e, skupščine OZN se je danes 2* bila ubita, trije ranjeni ln po-» pričela debata o sprejemu novih druA In21Jcž. P°5kodova11 trl | članov. SZ vztraja pri tem, da bi viart. 1 4 . . sprejeli hkrati za člane vseh 14 ždtrll?la prt*'1 vrhovnem 1 po^ij?^ inčornablroje^slclh in neimform-Združenih narodov, blrojevsklh držav, kakor jih je za ljudsko obrambo generalpol- J tolmačiti kot dejanska razdelitev kovnik Ivan Gošnjak. | STO med Italijo in Jugoslavijo. Pobuda za kompromisno proceduro o sprejemu novih Članov v OZN (Nadaljevanje s 5. tirani) II, G. Pella nekajkrat omenja podpis Italije na rimskem paktu. Uradna Italija ni sodelovala na kongresu zatiranih narodnosti, ki je bil v Rimu aprila 1918, kjer je nastal ta pakt v obliki deklaracije. Sodelovali so le predstavniki posameznih neosvobo-jenih narodov Avstro-Ogrske, Italijanov, Poljakov, Romunov, Cehoslovakov in Jugoslovanov. Noben italijanski minister ali kakršenkoli pooblaščenec ni podpisal omenjene deklaracije. Italijansko delegacijo na tem kongresu je tvorilo večje število članov parlamenta, politikov in novinarjev raznih političnih smeri. Lahko bi morda celo trdili, da je Italija namesto formalne obveznosti prevzela golo moralno obveznost, ko je njen predsednik Orlando imel po zaključku dela pred udeleženci pozdravni govor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi uspešnega dela kongresa. Treba pa Je opozoriti na dejstvo, da je Orlando pri tem prebral dele svojih prejšnjih govorov v italijanskem parlamentu, v katerih je izjavil, da je vojni smoter Italije, zaščititi ves »italijanski rod« (gente italica) in doseči »ubranljive meje«. Po razlagi italijanskih virov je Orlando menil, da je ukrenil politično pravilno, ko se Je postavil na čelo gibanja za neodvisnost potlačenih narodov Avstro-Ogrske. To je bilo sredstvo, »da bi ostalo gibanje pod njegovim nadzorstvom.« 2. Italijanski zunanji minister baron Sonino ni hotel imeti kongresom nobenega stika, njegovemu delu in objavljeni deklaraciji ni pripisoval nlkakega večjega pomena. Temelj za dosego italijanskih bojnih smotrov bi morala še nadalje biti londonska pogodba, čeprav je v nasprotju z načeli rimskega pakta. 3. Glavni pobudnik za kongres je bil znani angleški publicist, tedanji zunanjepolitični urednik »Timesa« Henry Vickonte Stead, ki je še v decembru 1917 začel neuradne razgovore med nekaj člani jugoslovanskega odbora Trumblčem na čelu in skupino italijanskih oficirjev in novinarjev, ki jih je vodil general Mol, italijanski vojaški odposlanec v Londonu. Besedilo Jugoslovansko-itall-janskega sporazuma, ki tvori najvažnejši del rimskega pakta ln ki ga je navedel g. Pella govoru 13. septembra, dejansko dobesedno ponavlja sporazum, ki so ga 7. marca 1918 v Londonu podpisali dr. Trumblč in Andrea Tore, publicist, delegat italijanskega odbora v Rimu, Stead Je svojo nalogo izvrševal z vednost' jo in podporo zunanjega tajnika za zunanje zadeve Balfura, v sodelovanju s pristojnimi vojaški' ml krogi Kot dolgoletni dopisnik »Timesa« na celini, zlasti pa na Dunaju, je dobro »poznal razmere v Srednji Evropi ln je veljal znavalca Avstro-Ogrske. V na-1 Pisolatijem v septembru 1918 1*-sprotju z neko skupino angleških dala sklep o legitimnosti Jugoslo- politikov, ki je bila prepričana da je možno odcepiti Avstro-Ogrsko od Nemčije s separatnim mirom, če bi njenim nemškim in madžarskim oblastnikom zagotovili ■ obstoj habsburške monarhije, je Stead odločno zastopal stališče, da se je treba opreti na zatirane Slovane, Italijane in Romune, ki tvorijo večino prebivalstva Avstro-Ogrske in zatorej tudi večino mobiliziranega ljudstva na njenih frontah. Stead je predlagal, naj bi demoralizirali avstrijsko armado s tem, da bi jim odvzeli moštvo iz teh pokrajin in se oprli na nacionalistične revolucionarje, katerih sodelovanje bi lahko zelo koristilo. To bi lahko postalo zelo hvaležna naloga vojne propagande. Ker so bile emigrantske organizacije predvsem v Franciji in sodelovale na njenih tleh, so sprva menili, naj bi bil kongres v Franciji. Končno so izbrali Rim kot središče države, ki ji je bilo predvsem treba nuditi pomoč. Po velikem porazu pri Kobaridu in ob pričakovanju nove avstrijske ofenzive na Pijavi je bilo treba čim prej oslabiti pomen avstrijskih čet s tem, da bi vojakom VVaahington, 2. okt. (R). V po- Beograd, 2. okt. (Tanjug). — v centralnem svetu Zveze sindikatov so priredili danes finski ndikalni delegaciji poslovilni Prejem ob zaključku njenega eolska v Jugoslaviji. Ob tej prl-f.ki je prišlo do razgovorov med jnskiml delegati in našimi sindikalnimi voditelji s predsednikom Djurom Salajem na čelu. ■noj so pokazali veliko zanima-nJ® za naše delavsko upravljanje gospodarskih podjetij in borbe Proti birokraciji, za družbeni plan mednarodne zveze jugoslovan- m sindikatov. Predsednik Salaj je v svojih 2vajanjih poudaril, da imajo jugoslovanski sindikati tesne stike skoraj z vsemi sindikati v Evropi, kolikor so pod vplivom socialistov, pa tudi s sindikati izven Evrope, zlasti z onimi v Indiji, Eurmi in drugod Izrazil je prepričanje, da bo odslej prišlo do tesnejših stikov še s finskimi sindikati. Tudi Finci so bili mnenja, da bo njihov obisk pripomogel k zbližanju delavskih gibanj pri n.iih in pri nas. Povabili so posebno delegacijo jugoslovanskih sindikatov na Finsko. Aku Sumu, ki je na čelu delegacije, je pripovedoval, kako so v finskih sindikatih razprav' 'jali, ali naj se odzovejo jugoslO' panskemu vabilu na obisk. V nekaterih zvezah so se informbiro jevcl takoj izrazili za sprejem ju goslovanskega povabila, zahtevali so pa, da bi se v delegacijo vključil tudi njihov zastopnik. Po drugih zvezah pa so glasovali proti sprejemu vabila. Bilo je to prav v času, ko je SZ znova imenovala svojega veleposlanika v Beogradu. Očitno si finski informbiro-jevci tisti hip niso bili na jasnem, kako naj ravnajo. Milič matiral Unzickerja Opatija, *. okt. (Tanjug). V Opatiji še zmeraj vodi Matanovlč. Fuderer ln on sta danes dosegla dve nadaljnji zmagi. Matanoviču kaže, da sl bo dokončno zagotovil prvo mesto na turnirju. Gledalce pa Je lznenadtla Miličeva zmaga nad Unzlckerjem. Rezultati današnjega kola so bllt naslednji: Golombek : Porecca 1:0, Beni : Doner 1:0, Milič : Unzlcker 1:0, Kupper : Bertok remi, Fuderer : Ivkov 1:0, Matanovlč : Vidmar ml. 1:0. Prekinjene so bile partije: Nlko-lac : Udovčlč (črni ima dva kmeta več), Wade : Pirc (beli ima dva kmeta več), Rabar : dr. Vidmar (beli Ima kvaliteto za kmeta). Prekinjeni partiji lz prejšnjega kola pa sta se zaključili: Porecca : Wade remi, Vidmar ml : Fuderer remi. Stanje po XV. kolu: Matanovlč 12, Fuderer 11, Rabar 9 (1), Donner in Unzicker po 8‘/i, Pirc 8 (1), Ivkov 7Mi (2), Milič 7 (1), Vidmar ml. 7, Golombek, Bertok ln Beni po 6H. Udovčlč 5'/t (2), Porecca 5V4 (1), Wade, dr. Vidmar, Niktjlac, Kupper po 5 (1). Na ženskem turnirju vodi še nadalje Nedcljkovlčeva. Rezultati so bili danes Pudar : Lazarevič 0:1, Karf Hausner 1:0, Tlmet : Vukovič remi, Heemskerk : Nedeljkovič 0:1. Bačič : Delak remi, vansklh aspiracij. Izjavila je, da italijanska vlada meni, da »gibanje jugoslovanskih narodov za dosego svoje neodvisnosti in konstituiranja v svobodno državo ustreza načelom, za katera se bore zavezniki, ter pogojem pravičnega in trajnega miru.« Ko je izročil besedilo te izjave italijanskim veleposlanikom v zavezniških prestolnicah, je Sonino to izjavo označil kot »majhno nakano vojne propagande brez kakršnekoli večje vrednosti.« 7. Končno je treba pripomniti, da ni prav nič originalna ideja g. Pelle, ko je postavil »datum rojstva« srbsko-hrvatsko-sloven-skega naroda v najbližjo preteklost, čeprav moramo prav njemu priznati prvenstvo ideje, da je Rim rojstni kraj tega naroda (»na tem istem zgodovinskem kapitalskem griču«) in da je 10. april 1918 datum njegovega rojstva. Res je, da zgodovina Jugoslovanskih narodov in njihovih teženj za ustanovitev siru pne države ne sega v daljno preteklost legendarnih rimskih kraljev Ro-mula in Rema. Vsekakor pa je izpričala prav tako dolgotrajno in krepko vitalnost, kot jo kaže jugoslovanske, češke, poljske, I večina današnjih evropskih na- italljanske ln romunske narodnosti z letal razdeljevali milijone letakov s poročili o sporazumu, doseženim med Italijo in posameznimi emigrantskimi organizacijami ter med posameznimi skupinami. 4. Posledice tega dela je bilo kmalu čutiti. Propaganda, ki so jo na italijanski fronti organizirali posamezni nacionalni komiteji, je izzvala številne pobege vojaštva, kar Je mnogo prispevalo k porazu zadnje avstrijske ofenzive na Pijavi 1918. Službeno sporočilo avstro-ogrskega vrhovnega poveljstva, ki poroča o razvoju bitke na Pijavi, odkrito priznava kot glavni vzrok dejstvo, da je bil sovražnik točno obveščen o vseh avstrijskih pripravah, o razvrstitvi čet in vsebini naredb in da je vnaprej izdajal potrebne protiukrepe. Kot zločince, povzročitelje teh porazov, obtožuje to poročilo vojaške begunce slovenske narodnosti, ki so zbežali k angleškim, francoskim ln italijanskim četam na Italijanski fronti. 5. Med zavezniškimi vladami je svoje simpatije za nacionalne aspiracije Cehoslovakov in Jugo Slovanov izrazila vlada ZDA. To je izjavila dne 29. maja 1918, pri čemer je izrecno navedla sejč rimskega kongresa zatiranih narodov kot povod za sklep vlade. 8. Vlada Italije, države, v kateri so zaradi kongresa dvignili velik hrup in je bilo na njenih frontah čutiti največ posledic zborovanja na Kapitalu, je kmalu zavzela zelo skeptično stališče. Miniti je moralo skoraj polnih pet mesecev, da je italijanska vlada po dolgi ln trdovratni borbi med ministrom Soninom in med Angleži za najboljšega po-1 socialističnim članom kabineta rodov. G. Pella ne priznava obstoja tega naroda (glede na njegovo težnjo po državni skupnosti), vse do trenutka, ko so se s Kapitala začele razlegati resolucije rimskega kongresa zatiranih narodnosti Avstro-Ogrske. Toda že pred g. Pellom je nastopil neki italijanski vodja, ki Je bil vešč patriotske retorike vsaj tako dobro kot zdaj g. Pella in ki je prav tako določil neko mesto in nek datum rojstva Jugoslavije in sicer prav tako »znanstveno« točno in z istimi težnjami kot g. Pella. To je bil Be-nito Mussolini. V svojem listu »Popolo d’ Italia« je Mussolini 20. septembra 1918 pod naslovom »Zgodovinski dokument — Italija priznava Jugoslavijo« objavil poročilo uradne agencije Stefani o omenjenem priznanju z dne 8. septembra. Poročilu je dodan Mussolinijev komentar, v katerem beremo tudi naslednje besede: »krfski pakt, ki je jugoslovanski krst, in rimski pakt, ki je Italijo postavil na čelo pro-tihabsburškega gibanja«. Zanimivo je dejstvo, da je Mussolini s tem člankom Izpričal manj šovinizma kot g. Pella, ker je sodil, da je krfska deklaracija (ki sta jo 13, julija 1917 podpisala predsednik srbske vlade Pašič in predsednik jugoslovanske vlade Trumblč) dokument, ki je jugoslovanska »magna charta«. Mussolinijev datum »krsta« je skoraj za polnih 9 mesecev starejši od datuma »rojstva«, ki ga je določil g. Pella. V eni stvari pa se Mussolini, g. De Gasperi in g. Pella složno strinjajo: To Je njihovo temeljito nepoznanje nas in naše zgodovine. Vojislav M. Jovanovič predlagal Višinski. V krogih zahodnih delegacij pa opozarjajo, da bi bilo tako ravnanja v nasprotju z ustanovno listino OZN, ki določa, da mora Generalna skupščina OZN obravnavati ločeno sprejem sleherne nove članice. Kaže, da se bodo na francosko pobudo odločili za kompromisno rešitev v tem smislu, da bodo ustanovili posebno komisijo »za dobre usluge«, v kateri bodo trije članL Komisija bo v sporazumu z Varnostnim svetom proučila sovjetski predlog ločeno po predlaganih novih članicah in bo potem predložila odboru oziroma Generalni skupščini OZN skupno poročilo. DEJSTVA O »MIROLJUBNEM POSLANSTVU« RIMA V JUGOSLAVIJI (*) OBNOVITEV INKVIZICIJE Italijanski tirani »o med svojim bivanjem v Jugoslaviji uveljavili metode in zločine srednjeveške inkvizicije. Le-te so celo presegli s sadistično natančnostjo v mnogoštevilnih mučilnicah policijskih zaporov, kvestur in karabinjerskih postaj. Po nalogu datkih 92.902 odrasla moža, 5929 bližno 1 meter, a dolg in širok žensk, 1295 stairčkov in 1378 otrok, i 0,40X0,80 m. Cez ta zaboj so po- Potrjenih je 4393 primerov mučenja in trpinčenja odraslih pripornikov, 1260 primerov trpinčenja žena, 440 primerov trpinčenja starčkov in 224 primerov mučenja otrok. Prav tako je po- i • o4r»o__________ lagali žrtve, katerim so zvezali roke in noge nad glavo. Vrv, privezano za roke in noge, so vlekli proti zemlji skozi obroč, pritrjen na tleh. Nato so krvniki tolkli žrtev s palicami in gumijevkami guvernerja Dalmacije Bastianija trjeno 8128 primerov lažjih te- i po prsih in ostalih delih telesa, je imel sleherni karabinjerski ka-1 lesnih poškodb. ' zlasti pa po spolnih organih.« _ T _____ • _ . 1 i' I:______________r. . .1 V. « Tuji vr I i ii KI inni c/\ nAMfl 1 plar pravico nad življenjem in smrtjo Jugoslovanov. v mnogoštevilnih italijanskih zaporih je bilo po nepopolnih po- Prvi abonmajski koncert v Ljubljani (Premier* 2. okt. 1953, dirigent i v »vojl tehnično in v frazlranju do- Jakov Clpcl, solist zagrebški pianisti gnani Interpretaciji pustil veliko vee- Ivo Maček.) jo veljavo klasičnim kot romantičnim Hrvatski skladatelj Ivan Mane Jar- prvinam v tem koncertu ln ga tako novlč Je živel v času, ki ga označu- podal v plemeniti obrzdanostl — sejemo v glasbeni zgodovini kot visoko veda stilno neoporečno. Orkester Je klasiko, Je bil sodobnik Haydpa in bil tokrat dovolj gibčen v izrazu, da Mozarta. Jamovičeva muzika živo je odgovarjal finesam pianistove Igre spominja predvsem na Haydnov stil, z dinamičnimi ln agoglčnlml odtenki Je pa vendar sama lz sebe tako prlst- brez neskladnosti... . na ln polna Iznajdljivosti, da ne mo- 8e Romaln Rolland Imenuje Branm-remo imeti .njenega avtorja zgolj za s* »mojster Jesenskih megli« (Jean eplgona, ki bi ga Izvajali tu ln tam Chrlstophe). V eni zadnjih številk le Iz spoštovanja do ožje Jugoslo- francoskega »Glasbenega časnika« be-vanske umetnostne tradicije. V nje- remo mnenje, da Je tistim, kt se ho-govem vedrem elegantno napisanem čejo vzgojiti za razumevanje Brahm-Koncertlnu za godala nam Je naš go- sove umetnosti, priporočiti, da se se-dalnl ansambel nudil priliko za pri- znanljo najprej z njegovo t. slmfonl merjavo sebe z zagrebškim godalnim Jo, zakaj v nji da Je vse Jasno, vse orkestrom, čigar igra nam Je še v oprijemljivo. K temu Je seveda prl-ušeslh lz prvih dni tega tedna. Taka pomniti: v čim popolnejši Izvedbi, primerjava Je Se v prid Zagrebča- Slnočna Izvedba prvih treh stavkov nom, v prvi vrsti pač zaradi razno- Je bila za tiste, ki to simfonijo po- rodnosti Sol, lz katerih so izšli naši znajo, gotovo že lepo glasbeno dožl-godalcl ozir. ravnovrstnostl njih ožje vetje, tem močnejše, čim bolje Jo specializacije. Vendar Je godalni or- poznajo. A če sl mislimo začetnika, kester, ki nam Je ob tej primerjavi kt bi se rad Brahmsu šele približal, pokazal toliko oprljemljlveje tudi Je bila ta Izvedba zanj marsikje pač svoje odlike, najbolj zrela, najenot- 5e premalo plastična, premalo pre- Velimlrovič : Timotejeva remi, Be-1 nejša orkestralna skupina našega sim- prosta, premalo Intenzivna. Zdi se, ninl : Bulssers 1:0, Nagy • Kazakova fonlčnega orkestra, kakršen Je. To da gre to v veliki meri na rovaš še 1:0, Roodzant Kuderna prek. Iz se Jc v nadaljevanju koncerta dobro premajhne preciznosti, premajhne vl-prejšnjega kola sta se zaključili par- videlo pri Brahmsu. granosti In zato še nezadostno Izrazl- tlH Delak : Heemskerk 0:1. Vukovič : Beethovnov koncert v G-duru Je tostl pihal. A v četrtem stavku se Je Karf 0:1. i v literaturi klavirskega koncerta naj- Izvedba povzpela vendar skoraj do Stanje: Nedeljkovič 13Vt, Benlnl 13, zgodnji primer za romantični, v sami veličine, do tiste preprostosti, v ka- Lazarevlč 10 (1), Bulssers 0(4, Heema- vsebini pogojeni razkroj prej trdno terl zaživi njegova monumentalna kerk 9 Nagy 8'/i (1), Vellmlrovič. Ba- ustaljenih, apollnlčno uravnovešenih vsebina. Tu smo se že lahko zazrli člč ln Karf po 7H Roodzant 7 (1), De- glasbenih oblik. Med tematlčniml umetniku v resne oči ob url enega lak ln Tlmet po 6'/i. Kuderna 0 (1), Jedri so dolgi, melodično In ritmično njegovih največjlh ustvarjalnih dožl- Vukovlč ln Tlmofejeva po 5V4, Kaza- zelo svobodni odstavki, ki zvene kot vetij, začutili trpkost njegove usode kova 5. Hausner 4'/i ln Pudar 14. I Improvizacijo. Pianist Ivo Maček Je ln možatost njegovega srca. Pripornike so zaprli v posebne prostore, ki so bili znani po težkih življenjskih pogojih. To so bili vlažni Ln votli hangerji ter smrdljive kleti. Vanje so natrpali toliko pripornikov, da so se dušili. Luiggi Rogiatane, komisar v Benkovcu, je sporočil prefekturi v Zadru z zaupnim aktom št. 36 z dne 4. marca 1943, da je 280 pripornikov v Benkovcu strpal v štiiri celice, v katerih je bilo prostora za 15 ljudi 1 V teh zaporih so pripornike dočakali agenti, zveri v človeški podobi, z zasukanimi rokavi. V rokah so držali različne, posebej izmišljene mučilne naprave. Sleherna izmed teh naprav je imela posebno ime. Glejte, kako jih opisuje S. Kamber. eden izmed preživelih pripornikov splitske kvesture: »Pretepali so nas z dolgim spletenim korobačem, ki je bil na koncu debel kot pest in dolg približno 2 metra. Imenovali so ga ,frusta‘. Ponavadi so tolkli z obema koncema korobača. Razen tega so pretepali tudi z gumijevko. Imeli so tudi več vrst palic iz trdega losa, od katerih sta bik najbolj znani .vincere' (zmagati) in ' ,vi.nceremo‘ (zmagali bomo). Tepli so tako, da sta dva mu-čilca stala ob strani in tolkla po žrtvi.« Posebna mučilna naprava se je imenovala »letto«. O tej pripoveduje Zvone Rihtman iz Sežane: »To je lesen zaboj, visok pri- Tuoi v Ljubljani so poznali posebno pripravo, ki se je imenovala »rete mettalica«, to je bila kovinska mreža, s katero so opasali žrtev okrog trebuha. To mrežo so stiskali z vijaki tako, da so celotno drobovje potisnili navzgor, da je pritiskalo na srce, pluča in druge organe. Žrtve so po taikšnem mučenju običajno umirale. Sicer pa je bilo pretepavanje pripornikov s pestmi, bokserii, nogami in skakaje po njih vsakdanje početje. Milena Bukomira pripoveduje, kaj vse je pretrpela v Beranskem zaporu: »Pretepal me je tako, da me je z bičem tolkel po glavi in drugih delih telesa, da me je s škornjem tolkel po nogah in s samokresom po ustih ...« Mučenja so bila tako strahotna, da so mnogi priporniki v obupu napravili samomor, ker niso mogli vsega tega vzdržati, gledati in poslušati. Podivjani agenti so s silo odpirali usta pripornikom ter metali vanje odpadke. Tako so mučili v splitski kvesturi Milovana Te-šiča, Mirka Rojeta, Nikola Boži-noviča, Aleksandra Alfiremiča, Vinka Tvrdiča in druge. Taka mučenja niso opravljali samo v zaporih, marveč tudi med mnogoštevilnimi »čistkami terena«. P. S. Glej »Ljudsko pravioo-Borbo« 38.. 21., 28., in 29. septembra. NEDELJA, 4. OKTOBRA 1953 Razgovor z urednikoma „Naše sodobnosti41 Borisom Ziherlom in Ferdom Kozakom Pomembnost neke literarne neracljah, ki jim ni krstni list edi- levjje j« dostikrat večja kot si kliiko predstavljamo po odmevu, ki ga ta ali ona njena Številka doseže v kulturni javnosti. V da-naSnjih knjigotrških razmerah, ko je izid domačega dela že redek dogodek, pa je vloga resne literarne revije še toliko večja. Literarne revije, ki danes pri nos izhajajo, predvojnega števila sicer ne doeezajo, nas pa vendarle dostojno predstavljajo. Je pa tudi dejstvo, da kljub vrednosti in večji .aili manjši pomembnosti posameznih revij gredo domala vee večidel skoraj neopazno mimo nas. Ozek je krog ljudi, ki jih bero, še ožji, ki jih kupujejo. Kritika čestokrat očita, da je tega kriva nezanimivost in družbeno politična brezbarvnost in neproblematičnost revij samih. Kakor je ta očitek preoster, nekaj resnice pa bo najbrž tudi v njem, saj prav gotovo ni slučaj, da so skoraj vse slovenske revije v začetku leto&njepa letnika dokaj spremenile, ali bolje, precizirale svoje programe, se v večini primerov reorganizirale v uredništvih ter si kot svoj glavni cilj postavile: čim več stika z naišo stvarnostjo. Koliko se je katera revija že v teh nekaj številkah temu cilju tudi približala? Koliko se je temu cilju približala >Naša sodob-nostc, osrednja slovenska literarna revija? S podobnim vprašanjem sem začel svoj razgovor z urednikoma »Naše sodobnostic, s tovarišema Borisom Ziherlom in Ferdom Kozakom. »Nekoliko čudno vprašanje,« je dejal tov. Ferdo Kozaik. »Ze ob prvih številkah »Naše sodobnosti« so časopisni recenzenti zamerili reviji, aa ni dosegla onega, kar si je postavila z* cilj v svoji prvi Številki oziroma, da se je svojemu programu le delno približala. Niso pa pomislili na to, da z objavljanjem nekega programa ni tako, Naše sodobnosti* ste se Vi, to- dostikrat kratkomalo ne razumemo. Zdrava polemika predvsem zahteva točnejše opredelitve, marsikomu bo odkrila njegove lastne pomanjkljivosti, ga prisilila, da se bo v predmet, o katerem piše, bolj poglobil, ga študiral, skratka, od dobre in stvarne polemike si obeta samo vsesplošno rast vseh nas. Vse, kar je pomembno v zgodovini človeške misli, je nastalo v polemiki, v boju trenj, od Platonovih dialogov do Marsove kritike buržoaznega svita.« »Ne samo kritikom,« »ta bila v svojem odgovoru povsem istega mnenja oba urednika, »tudi pisateljem je študij potreben, čeprav se nekateri s tem ne strinjajo. Vsakdo, ki piše, mora poznati to, o čemer piše. Kdor sc ukvarja z družbo, jo mora predvsem poznati, dojeti jo mora v vseh njenih bistvenih manifesta- cijah. Intuitivno pisanje, pisanje, grajeno bolj na osebnem razpoloženju kakor na resničnem poznavanju družbe, navadno ne zadostuje, ne zadostuje niti tistim, ki se lahko pohvalijo z resničnim pisateljskim talentom. Spomnimo se samo Cankarja. Bil je velik pisatelj, ker je življenje poznal, ker je stal v njegovi areni. Da niti ne govorimo o drugih velikanih v zgodovini kn jiževnosti, o Shakespearu, Balzacu itd. Naš sodobni intelektualec je v veliki meri' enostransko usmerjen, kar velja tudi za naše pisatelje in kritike. Zato ni slučaj, da v naši sodobni literaturi še nimamo upodobljenega živega človeka naših in polpreteklih dni v vsem njegovem čustvovanjm in mišljenju. Oblikovalec mora tega človeka predvsem poznati, poznati mora vse tisto, kar poraja njegovo duševnost, težnje in hotenja. To pa ni tako enostavno, zato je potreb- no učenje in še enkrat učenje. Talent sam je gola možnost, ki jo šele vsestranski napor ustvarjalca izpremeni v resničnost. S samo »intuicijo« ne prideš daleč. To velja za naše književnike prav tako kakor za naše kritike. Prav polemika in načelna kritika tu lahko marsikaj prispevata, kar bo v prid našemu književnemu ustvarjalcu In njegovemu množičnemu konzumentu.« Toda to sega že v širšo problematiko sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja, dotiku se že vrednot posameznih piscev, kar pa presega namen mojega razgovora z urednikom »Nase sodobnosti«. Zato sem od vsega tistega, o četner smo se pomenkovali več ko dve uri, zapisal le to, kar je bolj ali manj v tesni zvezi z osrednjo slovensko literarno revijo in njenim razvojem. Ciril Zlobec Slovenskim pisateljem! dela, ki obsegajo od 9 do 11 tiskovnih pol. Rok za oddajo rokopisov je 15. maj 1954. Hkrati s tem razpisuje ista založba nagradni natečaj za roman ali povest pod istimi pogoj' ln za iste namene kakor zgoraj. Nagrajeno delo pa bo objavljeno v knjižni zbirki Kmečke knjige leta 1955. Rok oddaje rokopisov Je l. september 1954. Rokopise za oba natečaja, M naj bodo podpisani s šifro, v zaprti kuverti pa priložen naslov pisatelja, naj pošljejo avtorji založbi Kmečke knjige v Ljubljani, Miklošičeva 6, in naj označijo, da je za natečaj. Založba »Kmečka knjiga« Da bi lahko dala naročnikom svoje vsakoletne knjižne zbirke čimboljše branje, razpisuje založba Kmečka knjiga v Ljubljani, Miklošičeva 6, nagradni natečaj za najboljše domače leposlovno delo, ki je lahko povest ali pa roman. Snov za leposlovno delo je lahko poljubna. Nagrada za najboljšo povest ali roman je 50.000 din. Delo, ki bo nagrajeno, bo izšlo v redni knjižni zbirki Kmečke knjige leta 1954. Poleg nagrade bo delo honorirano po uredbi o avtorskih honorarjih. Nekaj nenagrajenih del bo založba objavila izven knjižne zbirke. Za nagradni natečaj pridejo v poštev samo tista leposlovna „N0VA OBZORJA" štev. 9 Kot vse kaže, si literarna revija našega severa ne more opomoči. Krog sodelavcev je vedno ožji, prispevki bolj šibki, revija manj in manj zanimiva. Zdi se, da Ima uredništvo težave s prispevki, pa tudi da ne zna pritegniti novih sodelavcev in dati reviji vsaj šibkega pečata sodobnosti. Tako Pa so prispevki večinoma stvar slučaju. Vse to so iz številke v Številko vse določneje kaže v reviji sami. Vsekakor nikomur v prid! Pravkar izlšla 9. Številka zgovorno priča, da * »Novimi obzorji« ni vse v redu. Poezije tako rekoč ni, oba prom a sestavka pa sta daleč od zanimivega branja ln ne dosegata vsaj povprečnih proz v naših revijah, lijema j« do neke mere Zlata verižioa Daneta Lokarja, vendar zajema snov tako veliko časovno razdobje (okrog 30 let in se končuje s sedanjostjo), da ostane proza zgolj pri zunanjih dogodkih in jo tudi nekam sodobnejši stilni prijemi ne morejo poglobiti. »Zgodovlnskn povest« Branka Rudolfa Ob vrtincih, kjer nas avtor prosto po Jurčiču seznanja s čarovnicami. profosi in zgodovino proganjanj* čarovnic v naših deželah, je na l®5 podobna starim zgodovinskim pove-stim, ki so pred vojno strašile P1* nas s svojo »podučnostjo«, nemogočim literarnim prijemom In naivno-lepimi zgodbicami. Ta zgodovinska povest Branka Rudolfa se bo nads-Ijevalal 0 poeziji smo že dejali, da J6 skorajda ni. Res je, kajti dve pesnil (nedodelana Semičarjeva »Pesem« 1® miselno močan, a oblikovno zastarel sonet Oniča »Sebi«), trije epigrama-tični zapisi Janka Glazerja im večno ponavljajoč se refren jeson-smrt v solzavo liričnem zapisu »Jeseni« Jo'" ke Milič ne dokazujejo, da je v tej številki res kaj poezije. Uredništvo so Je v stiski zateklo k prevodom, vendar Macha ni niti srečno izbran in tudi objavljena pesem ne predstavlja v njegovem delu kaj pomembnejšega. Esejev, razprav ali kaj podobnega v tej številki ni. Tega gradiva »Novim obzorjem« že dalj časa pri* raanjkujo. Namesto tega imamo nadaljevanje Pogovora s pesnikom Alojzom Gradnikom, ki ga p'®e Marja Boršnikova (stvar je prena-tančna in za sedaj, ko govori *# zgolj o svojih šolskih letih, tudi dokaj nezanimiva) in prispevek Božidarja Borka Iz zapiskov o življenju in umetnosti. To so duhoviti, pametni utrinki ob mislih velikih mož, o katerih volja razmisliti, ki pa bi se jim dalo tudi oporekati. To je edina privlačnost te številke, saj je tudi kritika (B. Hofman piše o Goljevih mladinskih Igrah, H. Griin pa o Prlestleyevlh knjigah Pojo naj ljudje in Dobri tovariši) precej suhoparna- Zdi se, da so obzorja »Novih obzorij« precej temna. Troha bo prcoej dola, da bo revija dosegla namen, ki si ga je zastavila. — ko Prizor iz I. dejanja Moiičrovcga »Žlahtnega meščana« z otvoritvene predstave v SNG v Ljubljani V Knpenhagenu je bil pred kratkim festival, posvečen velikemu danskemu komponistu Karlu Nlelsemu-Razen njegove opere »Savel in David« so izvajali še štiri njogovo simfonije. Kje se bo zdaj predvajal film „PRAVNA IDENTITETA*? TE DNI IZIDE Komentar zakona o pravicah In dolžnostih, volitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev z zakonom, navodili in obrazci. Besedilu zakona so dodani izčrpni komentarji, ki bodo olajšali pravilno uporabo našega novega volilnega sistema. Vsa vprašanja, ki jih obravnava zakon, so razumljivo in poljudno pojasnjena, tako da bo knjiga neobhoden priročnik vsem organizacijam SZDL, vsem članom volilnih komisij in volilnih odborov za volitve Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, republiških svetov in Svetov proizvajalcev republiških ljudskih skupščin, Ljudske skupščine AP Vojvodine in Oblastnega ljudskega odbora avtonomne kosovsko-metohijske oblasti Knjiga poleg tega vsebuje tudi obsežne komentarje za delo vseh zborov volivcev, oz. proizvajalcev. Komentar obsega vse pravice državljanov pri volitvah in način ostvarltve teh pravic. Knjiga vsebuje predpisane obrazce, kakor tudi druge obrazce in navodila, ki so neobhodna za sestavljanje kandidatur in za delo volilnih organov. Knjižico so priredili strokovni sodelavci Sekretariata za zakonodajo in organizacija Zveznega izvršnega sveta v redakciji prof. dr. Jovana Djordjeviča. CENA 250 DINARJEV Naročila pošljite na »SLUŽBENI LIST FLRJ«, Beograd, Kraljeviča Marka 9. Tek. rač. 1032-T-222. 4235 Resttiol na ljubo bodi povedano, da če bi naše filmske predstave primerjali s predstavami na zapadu, bi samo to lahko rekli, da »o še dobre v primerjavi ■ tem. kar se pogosto servira občinstvu v zapadnlh deželah. Vodstvu naših nubavijaloev inozemskih filmov ni mogoč« odrekati truda, da iz poplavo Inozemske filmske proizvodnje izbere najboljše, ali vsaj filme, kj naši mladini niso moralno škodljivi. Toda od časa do časa ta zavest im skrb le popustita ta tako smo v letošnjem letu na naših filmskih platnih videli tudi nekaj filmov, ki jih ni bilo člsito nič treba, ker so družbeno Škodljivi, in kaT je najhuje, kvarno vplivajo na našo mladino. Med take »pada tudi fUm »Pravna identiteta«. V »Ljudski pravicl-Borbi« je dne 21. sept. 1958 izšla kritika tega filma, ne sloer taka, kakršno ta flllm zasluži, toda vendar dovolj ostra, da bi se vodstva naših filmskih predstav nad njo lahko resno zamislila. Vendar se z oceno tega filma v glavnem strinjam, tudi meni so je — ko sem ga gledal — neprestano vsiljevalo vprašanje, čemu so ta fillm sploh odkupili. Ko smo se borili za narodno ta socialno osvoboditev našega ljudstva, smo se boriili tudi za to, da bi po osvoboditvi imeli moralno ta telesno zdravo mladino, da nam je nihče več ne bo mogel kvariti in zavirati njeno vzgojo v zdrave, zavedne in v socialističnem duhu dobro vzgojene državljane. Sedaj smo take kvarne filme pričeli dopuščati. Ni jih mnogo, ali kolikor jih je, jih Je prevoč. Ni jih treba, ker so škodljivi; moč ta ollast imamo, da jih lahko prepročimo, in vendar dosedaj tega še nismo storili; — zakaj, se ne vprašujem samo jaz temveč še marsikdo, ki mu je pri srcu vzgoja naših državljanov ta predvsem mladine. Ce bi taka kritika, kakršna je v omenjenem članku v »Ljudski pra- vicl-Borbi« izšla pred nekaj leti, bi tak film verjetno izginil s filmskega platna, toda sedaj lahko marsikaj še tako upravičeno kritiziraš, stara pesem gre daljo. So ljudje, ki so popolnoma oglušoll za taiko dobronamerno kritiko, ln taka je tudi zadeva s tem filmom. Odgovorni tovariši se sicer niso čutili povsem trdne, zato se ta film v oontru Ljubljano ni predvajal, temveč v Šiški. Toda, aili je tam kaj manj škodljivi In kje se bo predvajal sedaj 1 Ugotovil sera, da je bil mladini izpod IB let ta film res pre-oej dosledno žabranjen, todn kaj pa mladi ljudje nad 16 lot, ki so — to vem — v velikem številu gledali ta filmi Ali niso tudi oni še vedno mla-dinal Ali niso taki filmi v nekem smislu prav za tako mladino še nevarnejši, saj je ravno toliko dozorela, da njihovo konkretno vsebino po svoje v celoti razumo, nima pa še no zrelosti ta ne ipoči, da bi se mogla upreti strupu, ki prodira v njono zarvest ta miselnost preko takih slabih filmov. Ne strinjam se s tovarišem kritikom y »Ljudski praviol-Borbl« v tem, da nekako nemočno zmiguje z rameni, nekako tako, češ, slabi filmi vedno bodo ta jih ni mogoče preprečiti. Nam jih m treba, mi Jih lahko in moramo jih preprečiti, to je vse. Za denar naših, delovnih ljudi, ta še poeebej za devize so ne smejo nabavljati naši mladini moralno škodljivi filmi. Kdor ga bo navabil, pa naj sam trpi škodo, če se taik film pri nas no bo predvajal. Ni ros, da mora biti vse denar, dobiček, rentabilnost; moralne vrednote morajo socialistični družbi bltd vrednejše ta dragocenejšo, kot pa finančni efokt za cono pok var Janja naša mladine. Morda mi bo kdo rekel: preoster si in protrd, kaj pa se ti sploh razumeš na filmsko umotnoetl Dovolite ml torej, da še nekaj povem,- 1. Nom im z občutkom obtoženca sem te dnj stal pred skupino mladih gledali Pred našimi očmi se jo odvijala zgodba našega delovnega Slo-voka, zgodba z napredno vsebino, vmes jo bilo nekaj lepih posnetkov Slovenskih goric, in da še enkrat podčrtam — kljub pomanjkljivostim — nisem šel Iz filmske dvorane * mučnim občutkom, kakor ob »Pravni Identiteti«. Imel sem vtis, da bodo ta film naši delovni ljudje radi gio-dali in razumeli. Naj mi naši filmski kritiki oprostijo, čo som kaj prezrl in spregledal; rad bom popravil krivico, če som komu nehoto storil. Toda odločno postavljam naslednje vprašanje: Zakaj naši domači kritiki z isto ostrostjo in odločnostjo no napadejo škodljivih tujih filmov, kadar se pojavijo na našem filmskem plat-nul Saj ni vse tehnična dovršenost filma, igra. glavna stvar je vsebina, vprašanje, ali je film družbi in stvari socializma koristen ali ne — ali P8 vsaj neškodljiv — In če ni, je njihova dolžnost, da po takih filmih udarijo * vso močjo svojega znanja ln razuma naprednih, ustvarjalnih, socialističnih filmskih kritikov. Zn zaključek: bolje je, da filmske dvorane uekaj dni v tednu ostanejo prazno, kot pa da predvajam® filme, ki so naši mladini škodljivi. Co nimam prav, naj so še kdo oglasi in to dokažo meni ln šo mno- lokalniih voditeljev Ljudsko mladino Slovenije, ki so se mi pritoževali, da nekateri filmi mladino kvarijo, da zmanjšujejo napore njihove organizacije, da bi se mladina vzgajala v dobre ln zavedne socialistične državljane ter mo prosili, naj jim pomagam. Mladi nas morajo torej opozarjati na nekaj, kar bi mi starejši takoj morali videti ta preprečiti! 2. Med vsemi h ostanki in konferencami Zveze komunistov, katerim sem prisostvoval v zadnjem času, ni bilo niti enega tovariša, da se ne bi dvignil in govoril o nekaterih škodljivih filmih, ki se pri nas predvajajo in h katerim mladina naravnost drvi, ker jo še posebej draži napis »mladini izpod 16 let prepovedano« in ker Je nadzor nad mladino, ki obiskuje te filme,’ slab in površen. 8. Na sestanku v Upravi za notranjo varnost LBS, na katerem smo obravnavali vprašanje mladinske kriminalistike. Je vrsta vseskozi razgledanih in Izkušenih tovarišev prav taiko poudarila, da pri nas obstajaj« filmi, ki na vzgojo mladine kvarno vplivajo. — Se enega vprašanja bi se rad dotaknil. Ko smo lani dobili film domače proizvodnje »Svet na Kajžarju«, so ga naši filmski kritiki na drobne kosce raztrgali. Mont in šo marsikomu pa je bilo kljub tehničnim in ostalim napakam tega gim. ki so mil dali pobudo, da sem filma le toplo pri srcu, ko smo ga | napisal to vrste. Tomo Brejc IZŠEL JE IZ TISKA ZAKON 0 KAZENSKEM POSTOPKU z uvodnim zakonom za njegovo izvajanje in registrom Zakon o kazenskem postopku je izšel v štirih izdajah (cirilica, latinica, slovenščina in makedonščlna). — Cena 100 din. Naročila pošljite na »SLUŽBENI LIST FLRJ«, BEOGRAD, Kraljeviča Marka 9. — Tek. račun 1032-T-222. 4236 Delavskj sveti, upravni odbori in direktorji Industrijskih, trgovskih in zadružnih podjetij ter ustanove! Ne pozabite na LEKSIKON KRAJEV, NASELIJ IN ZASELKOV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Izšel bo letos. Reprezentativni propagandni oglasi bodo gotovo uspešni. Zagotovite si pravočasno svoj oglas. — Podjetja, ustanove itd., ki so oglas ali članek že naročila, pa nam še niso poslala slik ali vsaj besedila, prosimo, naj to čimprej store, najkasneje pa do 15. oktobra 1953, da s tem pospešijo izdajo leksikona. — Kdor naroči in plača vnaprej knjigo »Leksikon krajev, naselij in zaselkov ljudske republike Slovenije«, jo dobi ob izidu za ceno 250 din. Knjiga bo imela ca. 800 strani s slikami in zemljevidi, poleg prvič objavljenih statističnih podatkov. UPRAVA URADNEGA LISTA LRS, LJUBLJANA Erjavčeva cesta predvsem ne v vročih poletnih mesecih. Najprimernejša temperatura, pri kateri ostane kakovost vina nespremenjena, je okoli 10—12®. Nizka temperatura vinu ne škoduje, pač pa višja. Tako vino zgubi svoj prvotni okus, če je nepravilno shranjeno. Predlagal bi, da bi v izložbah in v trgovini na policah imeli steklenice samo lepo opremljene in napolnjene z imitacijo vina. Za prodajo pa naj bi trgovine hranile vino v steklenicah v priročni kleti s primerno temperatur«. Sploh pa ne bi smela biti nobena trgovina, ki prodaja vino v steklenicah, brez kleti. /. Z. Zakaj takšna malomarnost? Vsako leto, ko o-dpremo šolska vrata, začnejo Ptujčani tokati za šolskimi knjigami. Skrajni čas je že. da bi odgovorni prebivalcem to nepotrebno skrb prihranili. Kadi bi vedeli, : kje je vzrok, da vsako leto zmanjkajo j šolske knjige. Čudimo 6e, kje dobijo ! založb© papir in vse drugo, samo za j šolske knjigo ga ni. Upamo, da bomo : tudi v Ptuju kmalu dobili novo pošiljko čitank za osnovno šolo (lansko leto jih sploh nismo prejeli), in obljubljene državne zvezke. Ptujčani Naročajte se nn družinsko revijo Prc-. šernove družbe »OBZORNIK« Letna naročnina za člane znaša 450 din, za nečlane 500 din K članku: »V Savinji je vedno manj rib« K člauku objavljenem 24. septembra 1953 »V Savinji Je vedno manj rib«. Ribiško društvo Celje ugotavlja, da je odposlalo samo leto* na Okrajni ljudski odbor v Šoštanju, sodniku za prekrške 18 ovadb proti raznim krivolovcem v gornji Savinjski dolini. Glavni vzrok nazadovanja je Iskati v tom, da so podrti skoraj vsi jezovi, zato ribe nimajo več toliko naš« In skrivališč ln jih ob veliki vodi kamenje pobija. Močno so se razmnožile tudi vidre. Zato je Ribiško društvo Celje razpisalo nagrado v znesku 1000 din za vsako vidro. Leto« so na Ljubnem ulovili že tri vidre. Mislimo, da je že čas! Precej let je i© poteklo po končani vojni, toda Logateo še danes nima spomenika padlim borcem NOB. Res, da je takoj prva leta po končani vojni bilo več prireditev, katerih dobiček je bil namenjen za spomenik, ter tudi nabiralna akoija je dala nekaj denarja, toda spomenika še ni. Občinski odbor ZB pravi, da fie ni zadosti denarja in tudi za mesto kje naj spomenik stoji, se n© morejo odločiti. Lep izgovori Zaradi te* ga mislim, da bi bilo potrebno, obravnavati to vprašanje na zboru volivcev, kjer bodo zbrani vgi zavedal Logatčani. Imenovati bo treba poseben odbor, a dolžnost vseh zavednih Logatčanov naj bo, da mu pomagajo. B. B. Istrani se spominjajo najtežjih dni Letos mineva deset let od velike nacifašistične ofenzive Te dni poteka 10. obletnica; činski ljudska odbora v Dekanih setimi leti padli štirje domačini, oktobrske ofenzive, ko so nacifa- in v Kopru-okolica proglasila ] spominsko ploščo. Po vaseh naj-šistične motorizirane kolone pre-: 2. oktober za občinski praznik. I bolj prizadetih občin so se spo- gazile istrske vasi, pobile na sto- 5 Danes, 4. oktobra, pa bo tudi ob-tine prebivalcev in požgale nji- činski ljudski odbor v Šmarjah ho ve domove. Ob oktobrski ofen- proglasili na svečani seji, 4. ok-zivi je bila prizadeta sleherna tober kot občinski praznik. vas, sleherna družina slovenske V petek so bile po vseh teh Istre. V Šmarjah so nacifašistt krajih komemorativne svečanosti, Požgali 72 hiš in pobili 7 ljudi, j zvezane s svečanimi sejami' ob-v Čežarjih-Pobegih 21 ljudi, a v j činskiih ljudskih odborov. Kot Sv. Antonu 10 oseb. Podobno je! vsako leto so prebivalci okrasili bilo v Lokarju, Dekanih, Škofi-1 grobove padlih z jesenskim cvet-Jah, Bertoku in drugod. jem in venci. V Dekanih so od- V spomin na tiste dni sta ob- krili na mestu, kjer so pred de- minjali oktobrske ofenzive s spo minskimi govori, kulturnimi sporedi in prireditvami. Jutri bodo celodnevne komemorativne svečanosti v Šmarjah, kjer so bili prebivalci še prav posebno prizadeti. Po svečani seji občinskega odbora, bodo športne in kulturne prireditve. Igralska družina bo uprizorila enodejanko »Mati«, nastopala bo tudi šmarška folklorna skupina in pevski zbor. Melioracija v murskosoboškem okraju Vodna, skupnost v Soboti je kljub pomanjkanju finančnih sredstev zadnja, leta precej naredila. Očistili so zaraščene potoke, uredili nasipe, podaljšali visoko vod ni nasip ob Muri pri Hotiai in opravili že mnogo drugih raznih del. Vse to jih je stalo okrog 8 milijonov, denar pa so dobili iz dotacij republiških sredstev. Letošnji delovni program je bil skoraj enak lanskemu. Začeli so izsuševati filovske travnike in odvajati od-viAno vodo iz Ivanjskega polja. V načrtu imajo fte dokončno ureditev zamočvirjene zemlje v okol.oi Hotize. Delo dokaj ovira neredno plačevanje vodoplavnih prispevkov. Kmetje v ravninskem delu obveznosti bolje izpolnjujejo kot pa na Goričkem. MLADINA PRED V. KONGRESOM LMS MLADI KRŠKEGA OKRAJA žele več pomoči starejših Konference so imeli tudi mladi v raznih krajih krškega okraja in na njih obravnavali vprašanja, ki zadevajo mladino. V Pišecah so predlagali, naj bi skupno obiskovali razne filme in se po predstavah o njih pogovorili. V Šentjanžu so govorili na konferenci o učiteljih, ki mladini le malo pomagajo. Predvsem v Šentjanžu, Tržišču in Krmelju ne vedo, da bi njihova pomoč mladini lahko veliko koristila. Na raznih konferencah so pa ugotavljali tudi, da se starejši ljudje včasih sramujejo, da bi delali z ) mladino. Seveda so na vseh konferencah razpravljali o tem, kako bodo proslavili V. kongres LMS. Mladinska organizacija, v Brestanici je napovedala tekmovanje vsem organizacijam v V Libojah bodo delali popolnoma BELO KERAMIČNO POSODO Pred dobrimi šestimi tedni so v Tovarni keramične posode v Libojah pričeli s proizvodnimi poizkusi z novo, mnogo boljšo keramično glino iz Hude Jame pri Laškem. Poizkusi so pokazali odlične rezultate. Prva posoda, izdelana iz nove keramične gline, ima popolnoma belo barvo. Razen tega se tudi odlično peče in se da zelo lepo in kvalitetno de- V Rogaški Blati 111 je l)lla v nedeljo, 27. t. m. svečana seja občinskega odbora Zveze borcev. Na njej so razdelili spomenice vsem, ki so prispevali za spomenik žrtvam fašističnega terorja, katerega so pravkar izgotovili- Največ je prispeval delovni kolektiv Steklarne Rogaška Slatina. Svečanosti sta prisostvovala podpredsednik OLO Celje-okolica in akademik kipar Boris Kalin. J. B. V območju občino Bovec so to dni zbori volivcev, ki povsod kar dolro potekajo. Na zborih tolmačijo volivcem odloke, ki jih je izdala občina v zadnjem času, razpravljajo o komunalni dejavnosti po posameznih vaseh Ln o dolu LO MO Boveo. J. R. okraju. Najboljši organizaciji LMS bo podaril Okrajni komite LMS radio aparat. Med kongresom bodo v raznih krajih mladinska zborovanja. Na njih bodo razpravljali tudi o volitvah in kandidatih. 8 Mladinski leden v Prevaljah Pred nedavnim je imela mladina v Prevaljah občinsko konferenco. Ob tej priložnosti so izvolili delegata za V. kongres. Sklenili so tudi, da bodo od 11. do 18. oktobra priredili občinski mladinski teden, na katerem bo sodelovala vsa mladina iz občine. Teden bodo začeli s slavnostnim mladinskim zborovanjem v Lešah. Naslednje dni pa bodo imeli mladinsko akademijo, igro »Doktor«, razna fiz-kultuma in druga tekmovanja. Najboljši mladinski aktiv bodo nagradili. Prav tako bodo nagrajeni tudi najboljši mladinci. Ir Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Henrik Prijatelj, star 84 let, roj. v Clevelandu; Rozalija Koren, doma iz St. Vida na Dolenjskem, Frano Stopar, star 27 let. roj. v Clevelandu, Terezija Novak roj. Zvonar, stara 65 let, Aliče Novak roj. Zibert, stara 48 let, Jože Arnež, star 67 let, doma iz Suh« pri Kranju, Janez Kočevar, star 37 let, doma iz vasi Bombševo, fara Velike Lašče. Jakob Srebot, star 68 let, doma iz Pivke na Krasu, in Jakob Žnidaršič, star 51 let, doma iz Gorenje vasi pri Cerknici. V Elyju je umrl Leo-nard Slabodnik, star 39 let. V Auro-ri je-umrl Janez Škulj, star 71 let. V Dulutlm sta umrla Anton Sušnik in Jernej Železnikar, star 56 let. V Paramusu je umrla Otilija Valjaveo, stara 75 let. V Chicagu je umrla Marija Volk, »tara 60 let, doma iz Vrhpolja. V Torontu sta umrla Jernej Panjan, star 19 let, in Frano Urbas, star 52 let, doma iz Cerknice. V Detroitu je umrla Antonija Penosa, sta-uporabljajo za r« "0 let, doma iz Klenka v Pivki proizvodne poizkuse, vsebuje prav malo železa. F. K. Ima z Vrhnike. korirati. Prve čajne servise in gospodinjsko posodo iz nove gline je tovarna razstavljala na letošnjem Zagrebškem velesejmu in tudi vse prodala. V Libojah delajo sedaj proizvodne poizkuse tudi za druge vrste keramične posode in predmete široke potrošnje. Keramične ploščioe za oblaganje zidov so mnogo lepše iz nove gline. Izdelali so tudi prve sanitarne školjke. Ali bo Tovarna keramične posode v Libojah v bodoče preusmerila vso proizvodnjo na izdelavo keramične posode iz nove gline, je odvisno v prvi vrsti od raziskovalnih del v Hudi Jami pri Laškem. Ne vedo še točno, koliko keramične gline je tam in kolik je odstotek železa v posameznih plasteh. Keramična glina, ki jo sedaj BorSt v Slovenski Istri Koprski zadružniki so namenili največ sredstev za ureditev vinogradov in sadovnjakov (Sani sploSnih kmetijskih zadrug koprskega okraja razprav-na poletnih občnih zborih 3 dobičkih, ki so jih dosegle za-uruge v prvih šestih mesecih le-tos- Zadruge delijo dobičke v po- Od vsepovsod .. Vflrf prvimi, ki so se odzvali akci-« novomeške Dijaške kuhinje za zbi-. :®nJe kmečkih pridelkov za ceneno in '«tatno hrano podeželske mladine, ki n .'^bražuje v Novem mestu, je rav-1 ?“t«l.i Sontjemojsko gimnazije tovariS i fartin Mnrič. V torek je poslal Di-| 2~** kuhinji voz krompirja, zelja, ™-°ke, paradižnikov itd. — darilo, »orano v Šentjerneju in okolioi. . Živahna gradbena sezona, kd jo ‘epu jesen izdatno podpira, je v me-stu v polnem teku. Na Grmu je veliko Poslopje Gozdnega gospodarstva tik Rr*>d končno dograditvijo in opremo. glavnem trgu betonirajo kleti Na-E*dne banke, medtem ko so zgradba že dviga nad prvo nadstropje, "tvahua gradbena dejavnost v Bršlji-jju. v Stopičah, na Grmu in v okolici n iv? (tovori o prizadevanju odgovor- ih forumov, da dvignejo življenjsko *®vcn v okraju. Medtem je Mestno Joizarstvo v svoji novi zgradbi v «otni vasi že začelo delati poslopje “■oderne mlekarne v Kamdijl. . ' Gotni vasi pri Novem mestu J® lotos kar nenadoma zrasla moderna [Olzarska delavnica. Prej so se morali joizarji stiskati s čevljarji v isti delavnici v Novem mestu. Toda končno ®o so odločili, da si zgradijo delavni-PP >n da prepuste stare prostore čev-•Jarjem. Zo pred dvema mosocoma so vselili v novo delavnico, ki ima Joizarslii, kolarski in sodarski oddelek, i^enuno dela v njej 20 delavcev, sča-1!;bo zaposlenih še več. D. J. V Postojni je imel upravni odbor ti t 8 zad>‘iiiie zveze sejo. na ka-so prisotni razpravljali o nekate-!'h Pomanjkljivostih v poslovanju KZ. “,°Kajalo se je, da so nekateri uprav-JM odbori zadrug dajali denar na rn-za les, ko še niso imeli dovoljena za sečnjo. Ugotovili so tudi, da je v okraju promalo revizorjev, ki bi fcot edovali poslovanje zadrug. Nekatero zadruge niso bile niti enkrat Pregledane. Oh koncu so sklenili, da *e bodo na širšem sestanku pomenili 0 tem, za kaj bodo uporabili znesek, namen j o n pospeševanju kmetijstva, n ,ec:n 80 tU1*’ Predlagali, da hi Pričeli čimproj prirejati večerne te-"nJo, na katerih bi oiiravnnvali predvsem razne kmetijske predmete B. N. ur kratkim je bila v Postojni in. rudna skupščina Okrajnega za-2a socialno zavarovanje. Iz po- 1 k '^6 *)*'0 razvidno, da je zavod “O Dr o gospodaril s sredstvi zavarovancev. Prisotni so sprejeli nekaj Koristnih sklopov za svoje nadaljnje delo. JI/. JI/. Mladina kočevske gimnazije Je 'etos žrtvovala del počitnic in pomagala pri urejanju mesta in pri popravljanju gimnazijskega poslopja. ’dkar pa so je začel pouk, so mladinci še lepšo uredili okolioo gimna-«je in internata. r. f. Mladi v Zagorju so v počastitev Pllinjegn kongresa slovenske mladine pripravili v domu Partizana lopo akademijo; povabili so tudi roditelje; -gostjo pa prišla iz Trbovolj mladinska godba na pihala. Nastopili m® mladino! in mladinke iz naših šol, si ‘‘orlizana i.n gojonci Glashone ”01«. lopi iška Svoboda pa Je pvipra-gf1^) pionirjem lopo lutkovno prod- samezine sklade, predvsem v sklad za pospeševanje kmetijstva. Na občnih zborih obravnavajo člani kmetijskih zadrug tudi načrte investicij za prihodnje leto. Investicijska sredstva usmerjajo vedno bolj v pospeševanje kmetijstva, predvsem za ureditev novih sadovnjakov in vinogradov. Zadruga v Bertokih je predvidela za prihodnje leto 8 tisoč kvadratnih metrov zemlje za ureditev novega češnjevega nasada. Kmetijska zadruga Koper-okolica bo nasadila prihodnje leto 6,6 hektarjev zemljišča z mladimi breskvami, v Sečovljah pa bodo uredili nov vinograd. Ankaranska zadruga je namenila 5 hektarjev zemlje za nove nasade, Dekanska pa 6 hektarjev za oljčne nasade, 5 pa za vinograde. Večje vsote so namenile splošne kmetijske zadruge tudi ureditev! toplih gred za vzgojo sadik. on V Sečovljah bodo kopali najboljši premog Te dni bodo začeli izkopavati črni premog v rudniku v Sečovljah. Priprave za eksploatacijo so v glavnem že zaključene, pričakujejo le še nekaj strojev in opreme za rudarje. Začetna produkcija bo manjša, a že v prihodnjem letu predvide- V Selcah pri Celju gradi »Beton« iz Celja veliko transformatorsko postajo, ki bo pretvarjala električno energijo s 110.000 V na 35.000 V za potrebe velikega elek-troplavža v Železarni Store. Prvi objekt nove transformatorske postaje je že dograjen. Za njim gradijo še transformatorsko poslopje, kjer bo tudi velika komandna plošča. Med obema objektoma bo stal prostozračni transformator. Gradbena dela bodo letos končana in stanejo z lanskimi nad 200 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo montirali dva velika transformatorja s skupno zmogljivostjo 40.000 kUowaiamper ur. Pretežni del opreme za posta- Delodajalko je okradla 20-Ietna Marjeta Kelo se noče ni | kjer redno zaposliti, temveč si misli, da je boljše živeti na tuj račun. V drugi polovici maja 1953 se je napo tila k Pavli Pičman v Mariboru, pri kateri je nekaj časa bila gospodinj ska pomočnica. Odnesla ji je različ | nega blaga v vrednosti 29.000 din:| blago je v Zagrebu prodala. Za svoje dejanje je bila v Mariboru kaznovana na 7 mesecev zapora. Nekaj dni poprej je vzela neki drugi ženski v I Mariboru kos belega platna. vajo 15 tisoč ton produkcije. Tudi število delavcev se bo takrat dvignilo od sedanjih 100 na 450. V kratkem bodo v rudniku dogradili moderno separacijo, v katero bodo namestili stroje domače izdelave. Za rudarje je že dograjena tudi ena stanovanjska hi&a in moderna kopalnioa, prihodnje leto bodo zgradili še štiri stanovanjske hiše in oblačilnico. Za gradnje novih hodnikov, čr-palne postaje in novih vrat bo investiral okrajni ljudski odbor prihodnje leto 90 milijonov dinarjev. Za usposobitev rudnika so morali izčrpati 3 milijone kubičnih metrov vode ter zamenjati in popraviti številne naprave, ki jih je rja uničila, ko je bil rudnik pod vodo. Cmi premog sočeveljskega rudnika je najboljši premog v Jugoslaviji in doseže okrog 6800 kalorij. Film o sečoveljskih solinah Švicarski strokovnjak dr. Rigli je dokončal snemanje kulturnega filma o življenju in delu na so-čeveljskih solinah, ki prikazuje nazorno ves potek dela pri proizvodnji soli. Film je sneman v koprodukciji Triglav filma in Kondor filma, in ga bodo predvajali v številnih inozemskih državah. jo bo uvožene iz inozemstva in bo stala, skupaj z domačo opremo iz »Rade Končarja«, nad 500 milijonov dinarjev. Do nove transformatorske postaje so zgradili tudi novo cesto, po kateri bodo prevažali do 200 ton težke strojne dele. F. K. Nova transformatorska V Selcah pri Celju bo največja transformatorska postaja na štajerskem Delikatesne trgovino naj bi imele klet za vina Prijatelje dobre jedače in pijače posebno zanimajo izložbena okna pa tudi notranjost delikatesnih trgovin. Vendar je včasih kupec skoraj malo razočaran, ko pričakuje, da bo zunanjemu lepemu ovitku ustrezala tudi vsebina. Steklenice in buteljke z različnimi vini in likerji so opremljene z lepimi ustrezajočimi etiketami. Vsebina pa često ni v skladu z lepo zunanjostjo. To je seveda po navadi zadeva strokovne sposobnosti trgovskih podjetij. Nedavno je nekdo kupil v neki delikatesni trgovini okoli 100 steklenic vina. Vse je dobil iz polic, kjer so stale gotovo že več dni. Temperatura v trgovini vinu prav gotovo ne ugaja, postaja v Selcah pri Celju Kakšna naj bo pričeska Pa poglejmo, kakšne pričeske | Naravno padanje las je pri vseh so letos v modi. Predlogi, ki so ' popolnoma upoštevano. Kakor pa jih dali v Parizu za letošnje pri- ni pravila brez izjeme, tako do- RAZGOVOR S PRIJATELJICAMI Ko je pred nekaj dnevi v polni dvorani Kolarčeve univerze stopila na govorniški oder Marianne Rose, tajnica organizacije Združenih žensk Francije, da bi pozdravila IV. kongres AF2 Jugoslavije, med navzočimi gotovo ni bilo nikogar, ki že po prvih besedah te živahne, simpatične in neposredne starke ne bi občutili tiste globoke simpatije, ki nas prevzame vedno, kadar sre- do vala o sedanjem družbenem in političnem položaju žena v Franciji. Kapitalistični sistem ne more rešiti vprašanja enakopravnosti žensk. Potrebna je velika dejavnost in trd boj, če hočemo doseči kakršenkoli napredek v tem smislu. »V zadnjih dveh vojnah so se razmere nekoliko izpr-emenile,« pravi Marianne Rose, »kajti žen- vo sodelovanje v političnem življenju ilustrira tudi dejstvo, da sta med 108 socialističnimi poslanci v parlamentu le dve ženski. Zato je Marianne Rose navdušena, kadar govori o »enotnosti in dinamičnosti jugoslovanskih žensk,« ki so rešile vprašanje družbene in politične enakopravnosti. Razgovarjali smo se tudi z ske so med^ obema vojnama za-; zej0 simpatično predstavnico gr-menjale moške pri mnogih delih ških žensk, dr. Aristi Pajataki. ter zasedle mnogo mest in funk cij v administraciji in raznih poklicih.« Takoj nato pa pristavlja, da ni povsod enakopravnosti v plačah moških in žensk, ki de Zdravnica je in dela od 1947. leta pri socialnem zavarovanju. Ponosna je na 'to, da so jo izvolili za občinskega odbornika in ker ji delavci zaupajo. Pravi, da so lajo isto delo. Zenske niso dovolj 1952. leta grške ženske lahko prvič volile in bile voljene na parlamentarnih volitvah in da je zdaj v grškem parlamentu le ena ženska, Elena Skura iz Soluna. enotne in aktivne o boju za svoje pravice. Treba jih je zelo prepričevali, preden se jih pritegne v sindikalne organizacije. Njino- jesenske in zimske tkanine in barve Letos je izbira jesenskih in 1 zeleni toni 'oljke ali mahu, lahko zimskih tkanim zelo bogata. Ra-! tudi nekoliko rdečkasti. Nove zen zimskih volnenih tkanin, tka- barve so tudi barve od opala in Obleka bo primerna za popoldanske ali večerne prireditve in Je izdelana iz velur plkeja. čamo »mladec starce in starke, k» do smrti korakajo vzporedno c napredkom. Toda ne le njene besede, temveč tudi besede predstavnic žensk cone A STO, slovenskih žensk v Italija, žensk v Grčiji, Turčiji, Vedifci Britaniji in Belgiji, ki so se kot gostje udeležile kongresa, so presegale gole konvecionalne pozdrave, kakršne slišimo navadno ob takih priložnostih. Čutiti je bilo razumevanje za borbo naših narodov v vojni in po njej in posebno vlogo, ki jo imajo in so jo imele naše ženske v tej borbi. O tem nas je prepričal tudi neposredni razgovor z njimi, ko so po zaključku kongresa obiskale uredništvo »Borbe«. Zakai čuiti stara in borbena socialistka Marianne Rose posebno in izrazito simpatijo^ prav do naše države in naših žensk? V svojem pozdravu kongresu je to s svobodnimi besedami kratko izrazila: >Iskale smo izkušenj, s katerimi je možno voditi človeštvo v varno, enakopravno in svobodno življenje. Iskale smo zvezdo vodnico. Prepričane smo bile, da naiu res 6veti. Toda saj veste, kdo nas je leta in leta varal, ko so bile vse oči uprte vanj. Pričakovali smo osvoboditve ljudi, osvoboditve vsakega izkoriščanja — da človek ne izkorišča človeka, da človeka ne izkorišča država ali birokracija. Po dolgoletnih razočaranjih pa se dviga na obzorju nova zvezda, to pa je , vaša jugoslovanska zvezda.« Z naravno odkritosrčnostjo j nam je Marianne Rose pripove-1 NASVETI Kumare so po navadi na obeh koncih gromke. Zato jih lupimo od sredino proti koncu in konec že pri prvem rezu odrežemo. Potem pa nož umijemo z vodo, g a dobro oLrifictno iu lupimo naprej. Linolej je začel pokati. Prav gotovo bj ga rado ohranilo cim delj. To napravite tako, da raztepete dve jajci v litru vode ln s to mešanico namažete linolej. Ko se tekočina posuši, bo postal le-ta spet gibljiv in videti bo, kakor da je nov. * Ribe iz ribnikov po navadi smrdo po postani vodi. To odpravite tako, da odproto ribi, živi ali inrtvi, gobec in vamj vlijete kavno žličko kisa. Pri tem Škrge stisnete, tako da priteče tekočina čim glol/lje. * Goba za umivanje jo postala mastna. Očistite Jo tako, da položile oziroma potopite gobo za 24 ur v vodo, ki ste ji dodale 5 dkg amonijaka na litor vode. t Omaka pri pečenki bo mnogo bolj 6a, 6e bomo pekli z mesom tudi kosli Vložena jajca bodo popolnoma iz gilblli neprijeten vonj, če jih takoj, ko jih vzameto iz kozarca ali druge nin z reljefno in neravno površino, ali pretkanih s svilenimi vlakni bomo spet nosile klasične tkanine: tvveed, sukno, žamet, atlas, taft itd. Iz tweeda bomo nosille kostume, plašče, kombinacije obleke in plašča, kostume s široko jopico itd. Nove vrste tvveeda so drobno ali grobo reljefno tkane. Popoldanske obleke bodo iz volnenega krepa, jerseya, mehkega sukna in svilenega deftina, žamet pa bomo letos nosile podnevi dn zvečer. Bombažni gladki žamet z drobnimi ali debelejšimi progami podnevi, svilen in pisan žamet pa zvečer. Za večerne obleke bomo uporabljale tudi čipke, bodisi le za bluzo, bodisi za vso obleko. Letos je tudi izbira barv zelo bogata. Nevtralni toni pepelnatih barv in drap do izrazito rjave barve bodo letos zelo v uporabi, zlasti pa siva. Za jesenske obleke so koit vedno priljubljeni turkiza do modre barve pavovega perja. Posebna letošnja novost je barva konjaka' Bela barva ni več le barva letnih oblek. Letos jo bomo nosile tudi pozimi v kombinaciji s črno barvo. Razen večernih bomo šivale tudi popoldanske obleke iz zelo svetle belkaste tkanine, v barvi jajčne lupine. J. Vučo in M. Babič Toda to dejstvo priča, da nastajajo v družbenem in političnem življenju grških žensk pomembne izpremembe, čeprav grška delavka prejema še vedno manjšo nagrado kot moški, ki opravlja enako delo. Dr. Aristi Pajataki zlasti poudarja svoje simpatije do naše države in maršala Tita, »Vse kar sem videla v Jugoslaviji,« nam pravi, »me je zelo razveselilo, ker čutijo Griči ne le danes, temveč že mnogo prej, ljubezen in prijateljstvo do narodov Jugoslavije'« Enako privlačni sta bili predstavnici belgijskih žena, izmed katerih je ena Flamka, Maitilda Greser, predsednica Nacionalne zveze socialističnih žena, druga pa Valonka, Aleks Fonte, tajnica Zveze. Pripovedujeta, da je izmed osmih milijonov prebivalcev okrog 350 do 400 tisoč žensk članic gibanja. Gibanje izdaja list »Glas žena« v francoščini in flamščini, z naklado 200.000 izvodov. Največ pozornosti posveča skrbi za mater in otroka ter prosvet nemu delu med ženami. Seznanili sita nas tudi s politično aktivnostjo belgijskih žena. V belgijskem parlamentu je izmed 212 poslancev devet žena, v senatu pa med 165 senatorji sedem žena. Tudi za napredne žen ske Belgije je problem izenačenje razlik v plačah med delavci in delavkami, ki opravljajo isto delo. Bojujejo se za zakon, ki bi ukinil to razliko. V boju za večjo aktivnost žena v družbe nem in javnem življenju zadevajo ob nasprotja katoliške cerkve, ki želi žensko privezati le na dom Tudi ti dve belgijski socialistki sodita, da je treba utrditi ne-posrednejše stike med belgijskimi in našimi ženskami. To pa češke, so popolnoma v skladu s preprosto današnjo modno linijo. ?reveč kratki lasje so popolnoma izginili. Zdi se, da stremijo modni ustvarjalci za tem, da bi lasje, ki so nekoliko daljši in polnejši, čim bolj podčrtali žensko zunanjost Le-ti padajo 2—4 cm na tilnik in tečejo v velikih, lahkih kodrih. Pri vseh pričeskah je uho nekoliko skrito ali vsaj z lasmi popolnoma okvirjeno. Nova stvar v letošnjih pričeskah pa je popolnoma prosto čelo. e tudi iskrena želja vseh tujk, t gostje udeležile IV. kongresa AFZ Jugovslavije. Pre- ti pričane so, da bo tako sodelovanje koristno in plodno Na sliki ima pričeska velike, lahke kodre. Lasje so počesani nazaj in jih lahko v glavnem tako češe vsaka ženska. puščajo tam, kjer obraz to zahteva, delno pokrito čelo, vendar pa so lasje na čelu in sencih Kratki in samo podvihani. Letos so odklonili modni nakazovalci vse, kar je izumetničeno in narejeno. Ker pa pri vsaki ženski padajo lasje drugače, so tudi prl formiranju nove letošnje pričeske številne raznolikosti. Posebno je letos karakteristično česanje las na sencih. Če dovoljuje oblika glave, češejo lase nazaj, seveda pa jih ne bi smeli posiljevati. Zato tudi ni nikjer nakazana prečka. Torej novo pričesko oblikujejo lahki kodri. Tudi ^lede barve las se je leto« uveljavilo naziranje, da ugajajo lasje samo naravnih barv. Široki prameni las drugačne barve od osnovne, ki 60 bili umetno narejeni, niso več v modi. Ker lasje niso popolnoma enake barve, se je v Parizu uveljavilo le to, da nekaj pramenov samo nekoliko svetleje niansirajo. Tako postanejo lasje bolj živahni in slikoviti. Povsod pri formiranju novih pričesk stremijo le za tem, da b1 čim bolj dobili naravno barvo in obliko. V Londonu na primer so *e pojav ki učinkujejo prav mladostno. ojavile tudi lepe lasne sponke, __i učinkujejo prav mladostno. Le-te so lahko iz želvovine ali pa pozlačene. Lasje so povezani tudi z žametnim trakom ali pa okrašeni s cvetlicami v barvi, skladni z obleko. OKNA V STANOVANJU Ko urejamo stanovanje, mo- j knjižne police iz mehkega poliramo poskrbeti tudi za okna. ranega lesa. Okna naj bodo v skladu s pohištvom. Pogosto pa vidimo, da okna v nekaterih sobah niso primerno postavljena in kaze videz sobe. V takih primerih moramo del pohištva razporediti tako, da vzbujajo okna čim več pozornosti in sobo čim manj kaze. Če je okno normalno veliko in sredi zidu, lahko prostor okrog njega izkoristimo, če postavimo predenj mizo in dva naslanjača (kot kaže slika 1). Pod mnogimi okni pa je dovolj globoka vdolbina, v katero lahko vzidamo Rezanci s skuto Četrt kilograma dobro kuhanih rezancev zmešamo s četrt kilo ir ram a pretlačene skute, temu dodamo So 3 žlice sladikorja, 3 žlice zmletih orehov in dve žlici stopljenega surovega masla ali margarine. Rezance dobro premešamo in jih stresemo v posodo, v kateri jih bomo lahko postavilo v pečico ali v vročo vodo, da jih dobro pre-grejemo. Če hočemo imeti pikamtne rezance, jih osolimo namesto da jih sladkamo ter dodamo 5e prepraženo slanino. Taike jemo s »olato. Ce imate utrujene noge in čutite bolečine, vam bo to gotovo pokvarilo dobro voljo in tudi za delo ne boste tako okretni. Po vsakdanjem umivanju si masirajte noge s kremo ali loti-onora. Ne izgovarjajte se, da nimate časa, ker boste tisti dve minuti, ki jih boste s tem izgubili, lahko nadomestili, ko se boste hitreje in laže gibali. Ma-sirati je treba od vrha vsakega mmm prst? proti Slcžniem- S palcem masirajte nart, z drugimi prsti Široka jopica na sliki je lz svet- pa oklenite podplat. Natrite lega volnenega blaga. Njena po- vsak prst posebej, nato dalje sebnost je ovratnik. S širokimi preko žil ao gležnjev. Delajte šivi je prešita po ovratniku, izmenoma z desno in levo roko. okrog rokavov in ob robu. Nato si z dlanjo desne roke prož- spletite same posode umijete in postavite za dan ali dva na zraik. no masirajte peto, nato pa hkrati z obema rokama gležnje- Na koncu masirajte z alanjo vso nogo do kolena, in sicer prednjo stran in meča. Tudi tu masirajte izmenoma z eno in drugo roko. Če je koža suha, je masirajte s kremo, če je masitna, pa z loti-onom. Dobra krema ali lotion preprečujeta utrujenost. Masažo ponovite zvečer ali po delu, če ste se zjelo utrudili. Če pa vas noge tudi bole, jih prej za dalj časa namočite v topli vodi, ki ste ji dodaili po eno žlico bo-raksa in jedilne sode, noževo konico škroba in lahko tudi kako dišavo. Majhna telovadna vaja bo okrepila vaša stopala, zlasti lok podplatov in žile na peti. Stopali postavite drugo ob drugo, nato dvigniite najprej peti, jih spet spustite, nakar dvignete še prste. Vajo nekajkrat ponovite. Da ostanejo stopala prožna, vadite naslednjo vajo. Sedite na stol in prekrižajte noge. S prosto nogo zdaj krožite v gležnjih, najprej na zunanjo stran, nuto gor in spet dol. V začetku bo to nekoliko težavno, za.to pa bo obrat v nasprotno smer lažji. Če je zaradi hišnega pročelja ali kakega dimnika okno v kotu, lahko nepravilni kot ob oknu praktično in primerno izkoristil mo s skromno pisalno mizo kot prikazuje risba št. 2. Ce imamo v sobi ali kuhinji dve okni različnih velikosti, kot kaže risba štev.3, lahko s polico ali kakim drugim delom pohištva s predali izpremenimo videz vsega prostora. Umevno je, da še tako lepo urejena soba ne bo okusna, če ni na oknih vsaj skromnih zaves. OKRASNI VRT V JESENI Na zelenjadnem vrtu se je ji, kjer kljub obilnemu gnojenju delo nekoliko umirilo. Prazne, ne uspevajo preveč dobro. V tem Jopica na sliki je narejena iz volne slamnate barve. Patent, rokava In okrog vratu pletemo dve levi, dve desni pentlji, medtem ko je osnovni vzorec pleten na obeh straneh same desne pentlje. Ne bomo vam naštevali, koliko pentelj in kako pletite. Zato pr inašamo tudi kroj,^ ki ga najprej narišite, napravite vzorec, koliko pentelj izpletete na 1cm i° tako izračunajte. gredice prerahljamo in zasejemo z zadnjim obrokom zimske solate, motovilca in špinače. Na okrasnem vrtu pa je delo zaostalo in bo treba izkoriščati vsako priložnost. Trajnice, ki že več let niso bile prespjane, vzamemo iz zemlje, jih razdelimo na manjše kose, ki jih ponovno posadimo v novo pripravljeno zemljo. Najprej zemljo globoko zrahljamo in odstranimo trajni plevel (slak, pirnico itd.), nato pa močno pognojimo. Ker ostanejo trajnice najmanj 5 let na istem mestu, je razumljivo, da moramo zemljo temeljito pripraviti in obilno pognojiti. Najboljše in najcenejše gnojilo za vse vrste tal je kompost- Sicer pa uporabljamo goveji gnoj za lažjo, konjski gnoj pa za težko, ilovnato zemljo. Cesto se zgodi, da moramo odrediti trajnicam samo ozek pas ob živi me- primeru moramo vsa.) pol metra globoko ob meji položiti strešno lepenko ali pločevino, da ne morejo korenine od žive meje izkoriščati zemlje, ki je namenjena trajnicam. Tako sajenje se je zelo obneslo pri .saditvi rododendronov pod drevjem. Trajnice razvrstimo po rasti in po času cvetenja tako. da se bodo barve harmon čno ujemale in da bo vse leto dovolj cvetja. V ozadju sadimo najvišje, v ospredju nizke, vmes pa srednjevisoke traj; niče, Tu in lam pustimo nekaj prostora za vrtnice mnogoevetni-ce, ki jih bomo posadili proti koncu meseca in za čebulnice (hijacinte, nars ce. tulipane, kro-kuse), ki jih nemudoma posadi-m:>. Vse trajnice, razen tistih, ki imajo mesnate korenine (lu-pinus potonike), rastejo bolje, ako jim skrajšamo korenine. O. M- C SPORI IN TELESNA VZGOJA ZVEZNI KAPETAN O UDELEŽBI NAŠIH KOŠARKARJEV NA TURNIRJU V CARIGRADU Uvrstili ge bomo med prve tri .»Kakšen plasman Rujete v Istam- , ‘Bomo videli, ka-reprezentance * bodo zbrale.« _ »V kakšni formi 10 Igralci?« . »Pretežno v do-le nekateri ne »dovoljujejo popolnoma.« »Pa vendarl« — pl&sman?« ‘Istambulskl tur-,r je močan, težko J0 Napovedati.« . »Mar tako, da ne mogli tudi ml Poslati mlajše reprezentance, kot so sto-{Jj* Francozi ali Italijani?« ‘CARIGRAJSKI t“°KAL« je MOČAN TURNIR » Teh nekaj obi-'ajnlh fraz, ki jih .“vinar navadno re-»Poitnemu vodi-^iju pri srečanju, lai blle Povod za 5f: »le razgovor z zvez- §>• .‘•n kapetanom ko-»rkarske ■ reprezcn->r,7ce Aleksandrom Mikoličem. Zvezni kapetan A ca Nikolič daje zadnja navodila Ljubljančanoma Kristančiču in Škrjancu in Lociju iz Zrenjanlna pred trening tekmo državne reprezentance »Istambulskl tur-je začel Aca N^ollč, »ki bo letos 18. oktobra, » nas vedno pomeni "'kakšno preseneče- Vsaj kar zadeva moč francoske | »Poglejmo si Francoze,« Je nada-s* italijanske ekipe, ki sta skupno ljeval Nikolič. »Lani Je v njihovi , Turki glavni nasprotniki v borbi | ekipi nastopilo sedem Igralcev. Taisti za Prvo mesto. Ti dve vedno prideta so igrali potem na evropskem prven-VpSi mo »m'ade reprezentance«, a stvu v Moskvi. Ista zadeva je z Itall-scino igralcev vidimo že na nasled- Jani. Sedem njihovih Igralcev je lem uradnem tekmovanju.« branilo barve »azzurov« 1 v Istambulu MEDNARODNI TENISKI TURNIR BRANIKA Zanimive borbe nju Maribor, 3. oktobra. V nadaljeva-r. Petega odprtega prvenstva Ma-i, ~?ra Je bila danes konkurenca , “aa, posebno v disciplini članic, fini so teltmovalke prišle že do pol-Hn ti Švicarka Kaufmanova Je prečrpa bivšo državno mladinsko prva-mjo Vlnterhalterjevo iz Zagreba 0:0, ■u- Ostra in napeta je bila borba ^merlčanke Wozasekove proti Nemki ^■Juhovi, ki vzlic dobri Igri in veliki požrtvovalnosti ni mogla loviti ostrih r?8 svoje renomirane nasprotnice. yaša državna reprezentantka Laszlova 5® Je morala pošteno potruditi, da je Btemagala Mariborčanko Tropovo. avoritlnja turnirja nemška prvakl-vin« Wolmerjeva je z lahkoto nad-oala Pfelferjevo lz Zagreba. PremnffSa S1°venije, Hazborška, je ftr™™ naš reprezentant Laszlo. imPetroVič — Zlžek se Je končala 1 gotovo zmago Petroviča. V r^Il m'adlnkah pa so se uvrstile Voi-nii e slovenska prvakinja Ja-<°va in Ercegova iz Ljubljane, edin„ «ucil Pfeiferjeva lz Zagreba ln na Mariborčanka Planlnškova. ka»o t_?'m>ovanju mlajših mladincev he h državni prvuk Bače (Zgb) n ti. 'mel enakovrednega nasprot-Vain' “*ar*borčan Sipek Je s požrtvo-«hsM„gro lztrEal Ljubljančanu Pu-heroI._ en set’ Lovrec pa Je odpravil Pre™?eg,a Satlerja. Mladi Zerovec je v treh setih enega Izmed »orli? £ tekmovalcev v tej kateri Rlzvanbegovlča lz Zagreba. borhletl starejšlmi mladinci so bile ttizvn„£a vst°P v polfinale zelo ostre. Uatn?nbegovič Je premagal domačina Premo \ treh setih. Bača Je zlahka Oerii, Cerovca, medtem ko se Je (Bgd) močno upiral Jokslmovlču dela*"*1 5Ianlh Je lmel PleSevlč veliko igrii /?erovcem (LJ). Izvrstno Je za-drjau_ ebular, ki Je rutiniranemu Vzel 2emu reprezentantu Laszlu od-drugl set kar s U:0, nato pa v tretjem setu podlegel. Hammer»ley je zlahka odpravil prvaka Slovenije Ilazborittiu. Pollkiata, ženske (posamezno): Kaufman (Svlca) — Laszlo 8:2, 0:1, Wolner (M*mčlja) — Wozacek (ZDA) 6:1, 6:1; finale; Wolner — Kaufman 6:2, 0:4. Moški, Četrtfinale (posamezno); Plečcvlč — Lenzer (Nemčija) 3:6, 6:3, 6:4: polfinale: Hammersley — Laszlo 6:2, 7:6, Petrovič — Plečevlč 7:5, 6:4. Mladinci, polfinale: Bačo — Pucihar 6:4, 9:7, Lovrec — Zerovec 6:2, 6:2. Mladinci (pari); Satler, Pliberšek i — Bačo, Rizmanbegovič 5:7, 0:3, 6:4. 1 v Moskvi. Mar moremo potemtakem še govoriti o .mladih' reprezentancah?« »Zato tudi sodim« Je pripomnil Nikolič, »da ni Istambulskl turnir nič slabši od turnirja za pokal ,Mariano‘, kamor vedno pošljemo najboljše moštvo.« »Razlika je samo v plasmanu,« smo pripomnili, »kajti naša reprezentanca doseže večji uspeh v Istambulu kot na .Turnirju Mariano'« »Toda razlika Je tudi v formi,« Je odvrnil zvezni kapetan. »V Istam-bul gremo po koncu, na .Turnir Mariano' pa na začetku sezone. To Je pomembna razlika.« PLASMAN: OD 1. DO S. MESTA »Katera moštva nastopajo letos?«' »Prijavili so se Francozi, Italijani, Izrael, Iran, Avstrija, Svlca, mi in Turki.« »Favoriti?« »Izrael, Franclja, Italija in Turčija. Zlasti Je močno izraelsko moštvo. So v zelo dobri formi, saj so konec septembra imeli veliko tekmovanje židovskih košarkarskih moštev. Francozi so lani zmagali, domačini pa so zelo močan ln nevaren nasprotnik na svojem Igrišču.« »A naše možnosti?« »Menim, da bomo tokrat nekje med prvim ln tretjim mestom.« Zdaj Je bil zvezni kapetan konkretnejši v svojih sodbah. GERMEK ŠAHOVSKI PRVAK POSTNIH USLUŽBENCEV Bled, 3. oktobra. Včeraj Je bilo na Bledu končano šahovsko prvenstvo poštnih uslužbencev Jugoslavije. Mojster Germek je že tretjič po vrsti osvojil naslov prvaka ln si priboril spominski pokal »Jovana Joče Miletiča« v trajno last. Izmed 15 dosegljivih točk Jih Je dosegel 14 ali 93 "/o. Ostali udeleženci so se razvrstili takole: 2. Kubovič (Zg) 11 točk (73%), 3. Volkar (LJ) 10,5 (70 "/•), 4. Lobkov (Mb) 9,5 (63"/o), 5. Clžmešlnkln (Osijek) 8,5 (57 •/.), 6. Maslo (Zg) 8 (53*/.), 7. Lazarevski (Skoplje) 7,5 (50"/o), 8. Llhteneker (Bgd) 7 (47 •/«), 0.—11. Ko-stič (Bgd), Buzollč (Split), Brajovlč (Celje) 0,5 (43 “/o), 12.-15. Tosič (Ca-čak), Trebše (LJ), Mlllšlč (Sarajevo), Milič (Banja Luka) 5 (33 •/•), 18. Omo-rac (Pančevo) 4,5 (30 “/o). CRVENA ZVEZDA — ODRED 4:2 Beograd, 3. okt. — V četrtfinalu tekmovanja za pokal maršala Tita je Crvena zvezda premagala ljubljanski odred s 4:2 (3:1). Gole so dosegli: Tomaševlč v 1., 13. in 58. min, ter Kudinskl v 45 min. za Crveno zvezdo, za Odred pa Toplak v 43. ln Zlvotič v 50. min. Odred Je bil na igrišču enakopraven nasprotnik Crvene zvezde. Ce bi bil njegov napad nekoliko bolj odločen, bi bil lahko rezultat mnogo boljši za Ljubljančane. V moštvu Odreda Je bil najboljši branilec Klančlšar, zelo dober je bil tudi Pelicon, v napadu pa Hočevar. Pri Crvenl zvezdi Je bil najbolj raipoložen Tomaševlč. C NAROČILNICA Podpisani kraj ulica poStft naročam •Ljudsko pravico • Borbo« ln prosim, da m) )o začnete I ____________________ redno poSiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Številki, oziroma Jo bom plača) po Inkasantu Datum Podpis; 'iHtrtll* (n nam doKIJHU Člani Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v volilni skladi Sprejmemo takoj ali s 1. decembrom 1953 sposobnega 1AČ0M0HJ0 Plača ]e po tarifnem pravilniku, ostali pogoji ustmeno na upravi podjetja TOVARNE OLJA V SLOV. BISTRICI VELIKO ZNIŽANJE CEN rezervnim delom za traktorje »ANSALD0« TCA-60 in TCA-70 Prodajne cene za vse rezervne dele to znižane za 30 % Naročila pošljite na naslov: INDUSTRIJA MOTORJEV, RAKOVICA PRI BEOGRADU, PRODAJNI ODDELEK - Sprejem strank od 7. do 12. Telefoni: 58-301, 56-302. — Brzojavi: Indmotor 4194 1-3 Današnji Športni program LJUBLJANA Ob 7: Tekmovanje grafičarjev v stra-ljanju v sindikalni dvorani Kar-tonažne tovarne. Ob 8.30: Na kegljišču Slov. poročevalca kegljaško tekmovanje grafičarjev. j Ob 9: Šahovsko tekmovanje graflčar-! jev v Šahovskem domu. j Ob D: Na kotaljkallšču v Čufarjevi I ulici nastop kotaljkarjev (prosto ' kotaljkanje). Ob 14: Nogometna tekma članov grafičnih podjetij Ljubljane : Mari-bor-Celje. V odmoru balkanska štafeta. Ob 15: Na stadionu Železničarja v Šiški rugby tekma Franclja : reprezentanca francoskih študentov. Ob 18.30: Prvenstvena nogometna liga Železničar (G) : Odred B. Igrišče Odreda. MARIBOR Od 8. ure dalje finale mednarodnega teniškega prvenstva. Igrišča Bra-I nlka. Ob 81 Na stadionu Branika mnoil&na tekmovanja Partizana. Ob 9.45: Mladinski atletski dvoboj Hrvatska : Slovenija ln dvoboj članov Maribor — Celje. Stadion Železničarja. Ob 10: Tekma zvezne odbojkarske lige Mladost (Zgb) : Železničar ženske). Stadion Železničarja. Ob 10.30: Tekma v rokometu za prvenstvo Slovenije: Slavlja : Branik. Ob 15.30: Tekma slovenske lige Drava (Ptuj) : Železničar. Stadion Železničarja. CELJE Ob 9: Na Glaziji I. kolo mladinskega nogometnega prvenstva: Kladi var : Odred. Ob 15.30: Tekma slovenske lige Rudar (Trbovlje) : ZSD Celje. KRANJ Ob 10: Tekma košarkarske lige Partizan (Domžale) : partizan (Kranj). Ob 15: Tekma gorenjske zveze — Ločan : Korotan B. Obiščite gospodarsko razstavo LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI LESKOVCA IN OKOLICE V LESKOVCU OD 7. DO 14. OKTOBRA 1953 Razstava ima tudi komercialen značaj 4130 Tenefonsko centralo z 8 hišnimi in 2 krajevnima zvezama v zelo dobrem stanju prodamo. Interesenti naj se obrnejo na »Pliva*, Zagreb, pošt. pred. 385 »Poljoopskrba«, Zagreb Beogradska ulica štev. 58 a/III. Telefon 35-351/15 proda PLYMOUTH LIMUZINO tipa 1951, 3-sedežno BUICK LIMUZINO tipa 1939, 7-sedežno »TEMPO« MOTORNO TRI-KOLICO, nosilnost 500 kg Vozila so v odličnem stanju. Informacije pri gornjem naslovu 2132 TEKSTILNE TOVARNE I Ce hočete, da bodo vaše surovine za regeneracijo strokovnjaško razvrščene po kakovosti in barvi, se obrnite na RAZVRŠČEVALNICO tekstilnih surovin, odpadkov in krp ZAB0K Tehnični in komercialni urad: ZAGREB, Maksimirska 31 Telefon 23-872 OBRAT PODJETJA ZA PROMET Z ODPADKI - DELNICE, ki opravlja industrijsko razvrščanje vseh tekstilnih surovin kakor tudi odpadkov za obnavljanje (regeneracijo). IZDELUJE MEŠANICE IZ LASTNEGA TRGANEGA MATERIALA ZA VIGONJ PREDIVA Kupuje in prodaja vse vrste tekstilnih odpadkov predilnic in tkalnic, kakor tudi stare in nove krpe ter niti in krpe za čiščenje strojev itd. »44 MITRA MITROVIČ mm ILUSTRIRALA CUCA BOKIC ali A- Rajnoviča ni. Večer se je zavlekel, ura je že devet, na esk>nek pa je odšel že ob šestih. 2 Vero nemirno hodiva po sobah. Nenadoma se Rajnovlč pojavi, tiho pristopi, vdano in mirno ^ wlik° pobesi oči, mirno — a zdi se mi, tudi nekam otožno — znak, da je izpolnil svojo prvo revolucionarno nalogo. ne^ se P°^u^’ Al* bi mu bilo treba mimogrede vsaj ^ 1 v roko, če bi mogla, ali pa se dotakniti njegove rame? Ali nič. Naj molčim, morda se boji slehernega vidnega znaka. amo nasmehnile bi se mu. * ★ * Oditi iz bolnišnice na sončno beograjsko ulico, tekati po njej se počasi izprehajnti? Morda tudi pasti zadeta v hrbet? Vse 6 lepo. Kroglo v hrbet, ko bežiš — to je bolj boj, kakor umreti 113 strelišču. A morda — kdo ve — tiho plaziti se med beograjskimi cami po hodniku, tako dobro znnnem, med ljudmi, ki te lahko .. Pokličejo z druge strani ulice, ti pa skloniš glavo, kakor da ne poznaš in nenadoma stopiš med tovariše, ki nezaupljivo cakajo. Kakšne bodo prve besede tovarišev? Kaj neki mi poreče na? Ali se bo samo sladko, po svoje zasmejala? Teh dvajset dni delQ in akcije, kipečega življenja, zdrami jg6 sP°m'ne na stare boje in vse želje po tistem življenju, ki ga nismo preizkusile, ki pa zunaj polje, novo, neznano. Vse nas je mamilo ven. Skozi spomine na ljubezen se je neki>ga dne prebil, pretresljivo, kakor še nikoli prej, še enkrat rebil, že davno zamrli občutek otroškega telesa pod rokami, «o sem skozi mreže objela triletnega sestrinega sinčka. Tovariši še niso odgovorili. Rajnovič je bil že večkrat na s«s tanku. Vso noč mi šumi po glavi od nemogočih kombinacij, skrbi, načrtov, ki takoj propadajo, dvomov o tem, kako nas bodo tovariši razumeli, ali verujejo v naš načrt, da bomo same, s pomočjo stražarjev organizirale pobeg. Tudi Vera, to čutim — najini postelji stojita druga poleg drage — malone vso noč bulji s svojimi lepimi rjavimi očmi v strop. Ponoči se začneva tudi pomenkovati. Zjutraj se zbudiva mračnih, bolestnih obrazov. Po kratkem spanju, utrujeni od sanj, bedenja, pogovarjanja, bojazni, da naju že jutri ne bi poslali v taborišče. Tovarišice tega ne smejo opaziti. Vse gre dobro, dobro, jima zatrjujeva vsak dan. Vsak dan pa nama grozi nevarnost, da naju odženo nazaj v taborišče. Meni najbolj, ker je že očitno, da ninv>m sladkorne bolezni. In nič ml ne pomaga zaužlvanje kdo ve kolikokrat prekuhane umetne glikoze prqd laboratorijskimi pregledi, ker zdravnik vsakokrat kratko ugotovi: »Sladkorja ni več«. Kako naj mu dopove, da je sladkor v krvi, za trdno, le da laboratorijskega pregleda niso opravili. Saj ga je Julija natresla mnogo, in vse po strokovnih napotkih dr. Velja Kosanoviča, ki leži v sosednji sobi. Prinesla ga je mati Vere Lazovič, Verin oče pa že ve, kaj je glikoza. Moja bolezen jih ne zanima. TaboriSče! Nekega jutra, o pol osmih, so mi napisali odpustnico, in samo z mojim simuliranjem nevarnega stanja, z zdravnikovo uvidevnostjo in spretnostjo mojih tovarišic se nam je posrečilo, da sem še enkrat prebrodila zares zelo površno kontrolo neke nemške zdravstvene komisije. »Anglofili«, kakor smo imenovale nekatere politične pripornike, so se zgledovali nad takšnimi »živci« »komunistke« — me pa smo se jim skrivaj smejale in znova pričarale naš pobeg, paniko in komentarje, ki bodo nastali med njimi po našem pobegu. Kakor tudi po prvem. Vendar pa ml je nekoliko neprijetno. Sita sem že vsega. Pa naj me odženo nazaj v taborišče. Zdi se mi, da pod težo tega zamotanega boja že omagujem. Se nekaj časa, še kak dan. Potlej pa ali — ali. Odgovora od tovarišev ni, pa tudi naši načrti niso popolnoma določeni. Po nekaj Rajnovičevih sestankih s tovariši zunaj smo tudi ugotovile, zakaj je nerazpoložen in zakaj ni odgovora. Seveda. »Meni se zdi,« pravi Rajnovič, »da ml vaši tovariši ne zaupajo. Poskusite kako drugače.« Pohiteti morava. Bodoče kontrole ne bova več vzdržali. Tudi šefzdravnik nama ne sme več pomagati. Boji se, da tudi nama ne bo povsem jasno, da nama želi pomagati. Prvo kontrolo nama je napovedal nekaj dni prej: »Oh, vi ste še na dobrem, mršavi ste, toda v drugi sobi so se zredile, joj meni.« Sklenili sva, da dva dni ne bova ničesar zaužili, da bova pili celo sirup proti kašlju, ki izpod bu j a k bljuvanju, da bova zjutraj vse dobro pripravili v posteljah: ta si bo dobro pogladila lase, draga jih bo skuštrala, kakršna pričeska jo pač bolj kazi. »Režiserka« popravlja s praga še nekatere malenkosti, zdravnik pravi pred nemškim obiskom: »Za kontrolo sta videti imenitne,« in hiti k vratom. Laže mu je, če sva videti izčrpani. In zdravnik ne sluti, da bova morda čez nekaj dni pobegnili. l Oprava toainfc« M if dti> »L J B D S K E PRAVICE - BOKE« Liabllana Kopitarjeva ulica 2 PoStrv! predal 43 DNEVNE NOVICE Vsem gospodarskim organizacijam na območju mesta Ljubljane! Opozarjamo vse gospodarske organizacije na območju mesta Ljubljane, da Je izšel dne 23. septembra 1953 sklep zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani o razdelitvi gospodarskih organizacij na območju MLO Ljubljana na volilne enote za volitve v mestni zbor proizvajalcev, katere se bodo vršile dne 6., 7. In 8. novembra 1953. Omenjeni sklep Je bil dostavljen vsem gospodarskim organizacijam, t. j. državnim gospodarskim podjetjem, zadružnim podjetjem, podjetjem družbenih organizacij ln zasebnim obratom ter gospodarskim zavodom, ki Imajo v smislu 2., »5. in 9(J. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah ln odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LHS št. 3/2 z dne 18. septembra 1953) pravico voliti odbornike v mestni zbor proizvajalcev. Zato Je dolžnost vseh zgoraj omenjenih gospodarskih organizacij, da *e uverijo, ali so pri razdelitvi na volilne ennte zajete. V nasprotnem primeru naj takoj javijo Tajništvu Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, Kresija, I. nadstropje, soba 6. (Informacije se dobijo na tel. 21-529.) — Tajništvo MLO, Ljubljana. Opozarjamo, da je vpisovanje v strojepisne, stenografske ln administrativne tečaje samo še v ponedeljek, dne 5. oktobra ln to dopoldne in popoldne pri ravnateljstvu, Roška c. (bivša Domobranska cesta) 18. (Telefon 20-917.) Pododbor re*. oficirjev terena Gradlšče-Unlverza sporoča vsem rez. oficirjem »vojega področja, da ima dežurno službo razen nedelje vsak dan dopoldne od 7. do 13. ure ln od 15. do 18 ure. V tem času Pododbor sprejema članarino ln prijavo novih članov v pisarni Ekonomske srednje Sole, 'Preš. cesta 8/1. — Pri vsaki novi prijavi Je treba prinesti s seboj oficirsko legitimacijo. Strojepisni, stenografski ln redni enoletni administrativni tečaji (dnevni, večerni, začetni, nadaljevalni) pričnejo 6. ln 7. oktobra. .Informacije, vpisovanje pri ravnateljstvu, Roška cesta 15 (bivša Domobranska). Tečaj mednarodnega jezika esperanta se prične v petek, 0. oktobra ob 19. uri na učiteljišču, Resljeva c. Prijave dnevno od 17. do 18. ure na Miklošičevi o. 7/1. »Zale« — pogrebni zavod, Ljubljana, oskrbnlštvo pokopališč, opozarja svojce pokojnikov, pokopanih na pokopališčih »Zale« (Sv. Križ), Dravlje, Rudnik, Stepanja vas, Stožice ln Vič, k« še niso obnovili najemnine za gro-bpve za nadaljnjih 10 let ali ki še niso poravnali najemnine za obzidne prostore do obstoja pokopališča, da to nemudoma store, sicer bo oskrb-ništvo vse neplačane grobove prekopavalo ln Jih oddajalo novim interesentom. Nadalje opozarjamo svojce, naj Imajo svoje grobove, grobišča ln grobnice v redu oskrbovane, sicer bodo navzlic plačani najemnini Izgubili pravico do njih, ker bomo tudi zanemarjene grobove oddajali novim Interesentom. »Zale« — pogrebni zavod, Ljubljana, oskrbnlStvo pokopališč, obvešča svojce pokojnikov, pokopanih na pokopališču »Zale« (Sv Križ) da bo sprejemalo naročila za Jesenske nasade in ureditve Bnbov do vključno 15. oktobra, za aranžmaje ter okrasitve grobov s krizantemami ln zelenjem za 1. november pa do vključno 20 oktobra t. 1 Kasneje dospelih naročil oskrbnlštvo nikakor ne bo moglo upoštevati Narodni muzej v Beogradu (Trg Republike) Je odprt ob sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah od 9. do 13 ure, ob torkih ln petirih pa od 17. do 21. ure Ob ponedeljkih Je muzej zaprt. Kolektivne obiske prijavite dan prel na telefon št. 20-178. NAGRADNI NATEČAJ RADIA LJUBLJANA Radio Ljubljana razpisuje nagradni natečaj za najboljša besedila za veseli večer. Tekst je lahko napisan v poljubni obliki: kot revija, veseloigra, opereta itd Nagrade: 1 30 000 din, 2. 20.000 din, 3. 10.000 din Poleg tega bo Radio Ljubljana razdelil znesek di' 30.000 din za najboljše šale, domisleke, kuplete ln podobno. Prispevke Je poslati, podpisane s šifro in z naslovom ter imenom avtorja v posebni kuverti, do 1. decembra t. 1. na naslov: Radio Ljubljana, Tavčarjeva 17 (»Nagradni natečaj Veselega večera«). OBVESTILO Baradl zelo nujnih vzdrževalnih del na 20 kV daljnovodu sektorja Kalce — Grečarevac — Laze — Planina — Unce — Rakek — Zelše — Cerknica — Begunje — Cajnarji — Dolenja vas — Martinjak — Llpsenj — Bloška planina — Velike Bloke — Stari trg — Nova vas — Iga vas, bo ta daljnovod dnevno od R oktobra do 15. oktobra 1953 v času od 6. do 18. ure odklopljen. Daljnovod Je smatrati tudi za časa odklopitve kot pod napetostjo. V vednost vsem konzumentom na tem področju! Elektroenergetski sistem Slovenije DANES IN JUTRI GLEDAUSČA DRAMA Nedelja, 4. oktobra ob 20.: Mollčre: Moličre: Žlahtni meSčan. Izven. Torek, 8. oktobra ob 20.: Žlahtni meščan. Izven. OPERA Sreda, 7. oktobra ob 19.30: Dellbet: Coppelia. Balet. Abonma red A. Četrtek, 8. oktobra ob 19.30: Dellbes: Coppelia. Balet. Abonma red D. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaZa Nedelja, 4. oktobra ob 20.: M. G. Sauvajon: Trinajst Jih bo. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 4. oktobra ob 20.: Hašek-Reiman: »Dobri vojak Svejlc«. — Izven. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 Nedelja, 4. oktobra ob 20.: Nlccodemi: »Učiteljica«. Vstopnice za reprizo še lahko dobite eno uro pred pričetkom. V kavarni »Nebotičnik« dnevno — razen petka od 20 do 24. ure KOMCERT Igra priznani Borštnikov orkester. — O zmernih cenah in solidni ter hitri postrežbi se lahko prepričate, če nas obiščete. — Za obisk se priporoča delovni kolektiv KAVARNE NEBOTIČNIK KONCERTI I. simfonični koncert za abonma B bo Jutri dne 5. t. m. v filharmoniji. Dirigira Jakov Cipcl, kot solist gostuje odlični zagrebški pianist Ivo Maček. Opozarjamo, da bo začetek koncerta zaradi radijskega prenosa točno ob 20.15 uri. Vstop v dvorano po tej url na bo mogoč. Plerre Fournier, vodilni virtuoz na violončelu, koncertira z orkestrom Slovenske filharmonije v ponedeljek dne 12. t. m. Dirigira Jakov Cipcl. Prodaja vstopnic za oba koncerta v Koncertni poslovalnici od 10. do 12. ln od 18. do 18. ure. RADIO DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, DNE 4. OKTOBRA 1953 Poročila: 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 ln 22.15 8.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci — vmes ob 6.10—6.20 Jutranja telovadba — 7.15—7.25 Radijske reklame — 8.00 Partizanske, borbene ln delovne pesmi in koračnice — 9.00 Prenos odkritja spomenika ln slavnostnega zborovanja ob 10-letnicl Kočevskega zbora poslancev slovenskega naroda (prenos lz Kočevja) — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Za naše kmetovalce — 13.15 Oddaja za kmečke žene — 13.21 Želeli ste — poslušajte — 15.45 Vtisi z velikih manevrov JLA — 16.30 Pester glasbeni spored — 17.00 Ljudsko prosvetni obzornik — 17.10 Promenadni koncert — 18.00 Radijska reportaža — Zvone Kržišnik: Ptuj — 18.30 Ob tednu Radia Ljubljana — Tisti, ki so nas zabavali — igrajo orkestri »Odeon«, »Ronny« in Plesni orkester Radia Ljubljana — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame — 19.45 Charles Gounod: Faust — opera v 4 dejanjih — 22.30 do 23.00 Ltterarno-glasbena oddaja — Iz partizanske lirike — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). RADIO KOPER Nedelja, 4. oktobra: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 30 minut veselih ritmov — 9.30 Mladinska oddaja: Robin Hood — IV. nadaljevanje — 13.45 Glasba po željah — 15.00 Pogovor s pionirji — 15.30 Naši pevski zbori pojo ... — 17.00 Jugoslavija v narodni pesmi ln plesu — 16.00 Melodije iz Brazilije in Kube. KINO KINO »UNION«: Jugoslovanski film »Ciganka«. Brez tednika. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO »SLOGA«: Angleški film »Trenutek obupa«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9. do 11. ter od 14. ure dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški barvni film »Ostržek«. Tednik: Filmske novosti. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO »SOCA«: Francoski film »Vol-pone«. Tednik. Predstava ob 16., 18. in 20. url. — Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ter od 15. ure dalje. KINO »SISKA«: Ameriški film »Major in frklja«. Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ter od 15. ure dalje. KINO »TRIGLAV«: Avstrijski film »Eva podeduje raj« Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. LETNI KINO »TIVOLI«: Francoski film »Ljubimca iz Verone«. Tednik. Predstava ob 20. url. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Avstrijski film »Potepuhi«. Tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. CELJE — »UNION«: Ameriški film »Tramvaj Poželenje«. CELJE — »DOM«: Angleški film »cirkuški deček«. BLED: Jugoslovanski film »Občinsko dete«. KAMNIK: Ameriški film »Podvodna četa«. ZADOBROVA: Ameriški barvni film »Šeherezada«. VEVČE: Italijanski film »Jutri bo prepozno«. DOMŽALE: Jugoslovanski film »Nevihta«. JESENICE — »RADIO«: Nemški film »Niki«. — »PLAVŽ«: Angleški fllm »Dolgo Je pomnil«. KOROŠKA BELA: Francoski film »Otroški vrtec«. KRANJ — »STORŽIČ«: Ameriški barvni film »Onstran Missourija«. — »SVOBODA«: Ameriški barvni film »Na otoku s teboj«. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 4. oktobra, lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18. RADIO 6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 12.00—12.20 Oddaja v madžarščini — 12.20—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. GLEDALIŠČE Nedelja, 4. oktobra ob 15.: Budak: »Matež«. Izven. Ob 20.: Budak: »Metež«. Izven. KINO PARTIZAN: Japonski film »V gozdu« UDARNIK: Ameriški barvni film »Kapitan Horatio«. POBRE2JE: Italijanski film »Sanjala sem o raju«. STUDENCI: Ameriški fllm »Zena s trojnim življenjem«. CELJSKE VESTI DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljska dežurna zdravniška služba v Celju: 4. oktobra 1953 tov. dr. Cerln Josip, Celje, Cankarjeva 9. Vesli z Jesenic DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 2. do 9. oktobra 1953: Dr. Lubša Noela, Nova bolnica Plavž. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. DROBNI OGLASI SAMOKOLNICE bukove, nove, okovane, 1200 din komad, naprodaj — Ljubljana, Domžalska 20, telefon št. 20-098. 1012 STROJNEGA TEHNIKA s prakso na lesno obdelovalnih strojih sprejme za konstrukcijska dela podjetje »2ičnica«, Ljubljana, Tržaška cesta št. 69. ŠOLSKI SLUGA dobi namestitev na Vajenski šoli kovinske stroke v Ljubljani. Dvosobno stanovanje. Plača po uredbi. Prosilci naj vlože prošnje na MLO — Ljubljana, Svet za prosveto ln kulturo. 1014 Večje število PRALNIH STROJEV s kapaciteto 25 ln 60 kg prodamo. Ponudbe pod »Pralnice«. 1015 VODNO TURBINO 7 KS kupim. — Keber Franc, Podmolnik 3, Do-brunje. 1017 SMIRNA VOLNO, ostanke vseh barv in kakršnekoli dolžine kupi po dnevnih cenah Mestno lutkovno gledališče, Ljubljana, Resljeva 28. 1016 AVTO JADRAN, trgovina z avto-materlalom, Koper, išče knjigovodjo z delnim znanjem Italijanščine. Ponudbe z življenjepisom poslati na AVTO JADRAN. Koper. 1018 RONTGEN (Siemens) v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov pod številko 2134. 2184 KDOR JE IZGUBIL tri Werthelm in en navaden ključ, naj se javi v uredništvu »Ljudske pravice-Borbe«, da Jih bo dobil nazaj. SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINJA išče zaposlitev s 1. novembrom. Ponudbe pod »Zmožna« na oglasni oddelek. n54 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam Rijeka — center za enako ali večje v Ljubljani. Vprašati: Kaučič. Bičevje 39. 1032 Umrli so v Ljubljani Franci Sterk, 2 leti, pokopan bo v Črnomlju: Vladimlra Jaklič, 2. mes., pokopali jo bodo v Stični: Marjeta Kastelic, 4 leta, pokopana bo v Stični: Zofija Lenarčič, 73 let, pokopana je bila danes na Zalah; Zukovec Marija, 29 let, pokopali jo bodo v Preski pri Medvodah. Sporočamo žalostno vest, da se je pri izvrševanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil URŠIČ FRANJO kapetan I. klase JLA, partizan od leta 1943, član ZKJ od leta 1943, nosilec odlikovanj: Bratstva in edinstva II. reda, Ordena za hrabrost in Ordena zasluge za narod III. reda. Ostal nam bo vzor socializmu predanega in požrtvovalnega borca. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogreb nepozabnega tovariša bo v ponedeljek, dne 5. oktobra 1953 ob 16. uri izpred osnovne šole na Viču na pokopališče. Njegovi delovni tovariši Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat itd. MftLEšlČ BOŽIDAR nameščenec hotela »Union« in bivši restavrater na Jesenicah Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 4. oktobra 1953 ob 15. uri z Zal, Frančiškove mrliške vežice . 2alujoči: žena Ema, Boris in Boža, otroci; brat Maksi, sestre Mimica, Justina in Fančika ter ostalo sorodstvo. Jesenice, Ljubljana, Metlika, Videm-Krško, Toronto, dne 2. oktobra 1953. VAŽNI NASLOVI V LJUBLJANI Uredništvo »Ljudske pravlce-Borbe«, nočni urednik, lina telefonsko št. 23-261. Reševalna postaja, Zaloška 25, tel. 22-444 Porodnišnica, Šlajmerjev« >, tel. 20-215 Otroška klinika, ulica Stare pravde 4, tel 20-975 Zdravstvena dežurna služba, Miklošičeva 20, tel. 23-081 Dežurna lekarna, Prešernov trg št. 5, tel. 20-115 Zavod za eociaino zavarovanje, Miklošičeva 20, tel. 23-081-083 DOZ, Miklošičeva 19, tel. 21-™ Noiranja uprava, Prešernova, tel. 21-100 in 21-200 Gasilska milica, Krekov trg, tel. 23-555 Dežurni tajništva za notranj« zadeve Ljubljana-mesto, tel. 21-100, 21-200, 21-600, 21-700 Dežurni za prometne nesreč«. tel. 20-663 Putnlk, Titova 2/1., tel. 20-472 Elektrarna, Magistrat, tel. 22-121 Plinarna, Resljeva 28, tel. 20-555 Vodovod. Krekov trg 10, tel. 20-554 Železniška postaja, Trg OF, tel. 20-768 Avtobusna postaja, Masaryko-va, tel. 23-085 Jug. aerotransport JAT, Miklošičeva 12, tel. 20-845 Hotel »Union«. Miklošičeva 1. tel. 20-570 Mestni avtotaksl, Slomškova 6, tel. 21-576 Kurivo, Masarykova cesta H. tel 20-570 Veleblagovnica NA-MA, Ljubljana: uprava — sekretariat. 22-563 komercialni oddelek, 22-571 računovodstvo, 23-059 centralno skladišče, 22-550 poslov, pri »Pošti«, 21-066 posl. pri »Tromostovlu«, 22-551 poslov. »Pohištvo«, 20-496 Trg. podj. »Usnje«, Ljubljana, Wolfova l/n.: direktor 20-042 komerc. 22-364 Grosistični odd. za usnje. Trubarjeva 41, 22-281 Detajlna poslov, za usnje »Usnje«, Trubarjeva 41, 22-281 Detajlna poslov, za usnje »Koža«, Trubarjeva 16, 23-058 Grosistični odd. za obutev, Gradišče 10, 20-517 Trg. podjetje »Volna«, Ljubljana, tel. 22-562 Prodajalna »Volna«, Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 20-683 Prodajalna »Korotan«. Ljubljana, Celovška 71, 22-683 Slovenija — Impex, trg. agentura za Izvoz in uvoz, Beethovnova 14/1., tel. 23-915 Galanterija, trg. , grosistično podjetle, Ljubljana: direktor, 23-273 komerciala, 23-271 skladišče, 23-275 računovodstvo, 23-276 Trg. podjetje »Izbira«, Ljubija^-na, Wolfo\a 1/1.: uprava, direktor, 23-521 komercialni odd., 20-235 skladišče, Mestni trg 21, 21-19» poslovalnice: »Perilo«, Miklošičeva 12, 20-122 — »Manon«, Prešernov trg 3, 21-572 — »Moda«, Nazorjeva 5, 20-285 — »Okras«, Čopova 54, 21-149 — »Vrvarna«, Trubarjeva 31, tel. 20-441 Agrotehnika — export-import, Ljubljana, tel. 20-143 direktor, 21-446 odd za uvoz ln prodajo, 21-778, 20-547 odd za les, 21-053 , 23-048, 20-377 odd. za živino, 20-365 odd za tehn. službo, 20-143, (Int. 19) odd. za posredovanja in kmetijske pridelke 21-820 odd. za servisno službo. 21-305 trgovina, Gosposvetska c. 3, 21-658 Mestno prevozno podjetje »Meprom : uprava - mehanične delavnice, karoserijska delavnica, tapetniška delavnica, ličarska delavnica, vulkanizerska delavnica - tel. 21-392 Prometna pisarna — prevozi (garaže) - tel. 20-U23 Špedicija — Ljubljana, podjetje za tuzemske In mednarodne transporte, uprava, Titova 33 - tel 6-76 direktor tel. 20-851 kosovna odprava Metelkova št. 4, tel. 21-719 avtodisponenca tel. 21-690 avtogaraža, Središka 1, 23-290 Zatemnitev Roman o nacističnem M vohunstvu v Angliji qW med drugo svetovno vojno. —. E J. B. PRIESTLBT 28 HETLEYJU ILUSTRIRAL SABAHADTN HODZlC »Jaz sem mislila tako, še preden se je Rusija znašla v vojni,« je pripomnila gospa Jesmondova, zdaj brez nasmeha. »A zdaj sem o tem prepričana.« »O čem ste prepričani?« sem vprašal. »Prepričana sem, da je neumno boj nadaljevati v dobro boljševlkov. Mi nimamo kaj dobiti, izgubimo pa lahko mnogo.« Pogledal sem jo, potem pa sem se jel ozirati po sobi. Mislil sem, koliko je moralo biti v prvi vojni zimi, takrat, ko se vojna še ni bila popolnoma razvnela, v pariških sobah, zelo podobnih tejle, takšnih žensk, kakor je gospa Jesmondova, lepih, pametnih, kulturnih, čudovito nežnih žensk z dolgimi vratovi, naparfumi-ranih mikavnih muck. S kotičkom svojega očesa sem videl, da sta se s Perigom pomembno spogledala. Bil sem na vrsti, da bi kaj rekel. »Da,« sem zamrmral in jima namignil, da spet glumim, »razumem, kaj hočete reči, toda s takšnim mnenjem se ne strinjam, in, naposled, kaj bo, ko se bodo Združene države odločile...« »Kakor slišim, ima Amerika čudovit oborožitven načrt. Toda za zdaj je to samo načrt.« »Da, toda z njihovimi viri...« sem znova povzel besedo. Perigo mi ni dovolil izgovoriti misel do konca. Iznenada je opustil svoj lahki in mehki način pogovora. »Govorimo vsakršne neumnosti o virih, ko da bi letala rasla na drevju, tanki pa poganjali iz njiv. Da bi se ti viri spremenili v vojne potrebščine, je potrebna velika organizacija, nacionalna energija, železna volja. Ali imajo demokracije to moč, odločnost in železno voljo? Ce jih imajo, so dale malo znakov o njih.« To niso bile besede potujočega trgovca z umetninami. Pogledal sem gospo Jesmondovo, ki se mi je smehljala. Tedaj je pogledala na uro, dozdevno tako hitro, da jaz tega ne bi smel opaziti, vendar pa tako, da bi opazil, in razumel sem njen migljaj. »Hm, hvala lepa, gospa Jesmondova,« sem rekel v prizadevanju, da bi svojo vlogo igral v enakem slogu. »Pri vas je bilo zelo prijetno in če dobim to službo, upam, da mi boste dovolili kmalu spet priti k vam.« »Oh, spet morate priti,« je rekla In mi pomembno stisnila roko. V njenih ko breskev svilenih očeh je bilo nekaj, kar je človeka očaralo. Najbrž se je ukvarjala s črno borzo. Perigo je odšel z menoj. »Bojim se, da sem preveč brbral,« je rekel tiho, ko sva šla po hodniku. »Gospa Jesmondova, ta soba in vse te slike — da, vse to me tako vznemirja, da me mika govoriti več kakor je potrebno. Vem pa, da je bilo vse to rečeno med prijatelji, jelite? Ce bi v Gretleyju komu povedali, kaj vse sem govoril, bi me utegnili spraviti v neprijeten položaj, toda prepričan sem, da tega ne boste storili.« »To mi niti na misel ne pride. Svoje misli rad povem in drugim ne zamerim, če jih radi povedo.« Ko sva šla po stopnicah, me je prijel za roko. »Takšen vtis sem imel od trenutka, ko sem vas prvikrat videl, dragi prijatelj, in zato sem tudi rekel, da upam, da se bova spet videla. Ali ste namenjeni domov?« »Da. Danes sem bil ves dan na nogah, jutri pa se bom moral predstaviti v podjetju Belton-Smith. Dobil sem zelo lepo pismo s priporočilom zanje. Zato pojdem naravnost domov, da si dobro odpočijem. Kako bi se vrnil v mesto, ne da bi se peljal s tujim avtom?« Povedal ml je, da na vogalu še lahko ujamem zadnji avto-bus. Tako je tudi bilo, ker sem komaj zlezel v avtobus in ie je odpeljal. Med vožnjo sem lahko o marsičem razmišljal. ' IV Drugi dan popoldne sem odšel V podjetje Belton-Smith. Bil«5 bi zelo neprijetno popoldne, da se ni proti koncu nekaj zgodil0. Začel bom s tem, da mi tam niso bili nič kaj naklonjeni. Gene' ralni direktor Robson. ki mu je bil Heachatn poslal pismo s priporočilom zame, je bil odsoten in po daljšem čakanju so me poslali k nekemu mršavemu mladeniču, ki se je pisal Pearson. Le-ta *e zame ni zanimal, česar mu ne zamerim, lahko pa bi se bii vsaj malo potrudil, da bi bil prikril popolno brezbrižnost. Potem ko je nekajkrat zazdehal, mi je rekel, da je zadnji dve, tri noči mnogo delal, ker mora skrbeti, da bo lahko začel obratovati nov oddelek. S prstom mi je kazal skozi okno, ker je bilo pisarniško poslopje več sto metrov oddaljeno od naprav ki so se širile v orjaškem obsegu — malone cel kilometer dale8> kakor se mi je zdelo. Nihče mi doslej ni pojasnil, kako to, da spričo tako velikanskih tovarn še nimamo dovolj letal. Uit Izdaja Časopisne založniško podjetje »Borba« v Beogradu. Kardeljeva ul 81. telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul 6/1II, tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik .1 ludske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 din za tu lino BOO din — Čekovni račun pri NB 60U-T-19, poštni predal 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini KOLEKTIV Državnega posestva Snežnik Kočevska reka OB 10. OBLETNICI ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU POZDRAV. LJAMO VSE DELOVNE KOLEKTIVE IN CENJENE ODJEMALCE 1 EH JIM ŽELIMO OBILO USPE-HA PRI NADALJNJI IZGRADNJI SOC IAl IZMAI Nujno kupimo 45 ton vodovodnih litoželeznih cevi © 150 mm — Ponudbe poSljite pismeno ali na telefonsko številko 352 In 353 Industrija stekla Pančevo 2elezama Smederevo razpisuje Javno licitacij« za barvarska dela na leleznl konstrukciji nove valjarne In stezi za žerjav. Rok za ponudbe le do 90 oktobra 1953 Obvestila se lahko dobe vsak dan v nradbenem odseku železarne «186 GOZDARSKA DIREKCIJA TITOVO UŽICE Ima sadike Iglavcev tn listavcev vseh vrst, starosti In vISIne za pogozdovanje goličav In gojenih za drevorede In parke. Prav tako dobavlja ieme črnega bora ln smreke Kvaliteta odlična cene ugodne 4144 RAZPIS Javna bolnica v Ptuju razpisuje mesto šefa otroškega oddelka Podrobnejši pogoji se lahko dobijo pri ravnateljstvu bolnice. — Prošnjo je vložiti do 15. novembra 1953. — Nastop službe 1. decembra t. 1. STEKLARJE-GRAVERJE nujno sprejmemo. Plača po dogovoru. — Ponudbe s pogoji poSljite Trg podjetju »Kristalu, Osijek. Ulica Republike St 43 1008 OBVESTILO ODBORA ZA PROSLAVO DESETLETNICE USTANOVITVE JU2N0M0RAVSKIH BRIGAD Proslava bo 10. oktobra v Leskovcu Udeležilo se Je bo ljudstvo Iz naslednjih krajev: trstenltkega, kopaonl-Skega, župskega. kruSevačkega, ražanjskega. alekslnačkega. niškega, dlml-trovgradskega, boslljgradskega, piratskega lužnlAkega, oelopalanskega, vlasotlnskega, masurlčkega, Južnomoravskega. vranjskega, bujanovačkega, topllčkega, dobrlčkega, iastrebačkega. kosanlCkega, leskovafikega, Jabla-nlčkega, svrlllSkega. sokobantskega, temnlčkega In mesta NISa. Vabljeni so vsi preživeli borci južnomoravsklh brigad, partizanskih odredov ln vojnopozadlnsklh enot, roditelji padlih borcev ln ostalo prebivalstvo tega ozemlja, da se udeleže proslave. Borci brigad, odredov tn vojnopozadlnsklh enot morajo biti v Leskovcu 9. oktobra do 18. ure. Vse vojne osebe tn državni uslužbenci dobe potreben dopust is udeležbo na proslavi Za udeležence proslave Je odobren IS'It popust na državnih železnicah v II. In III. razredu brzlh In potniških vlakov od vseh postaj na ozemlju FLRJ do Leskovca, In sicer v času od 1. do 1*. oktobra 1953. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo legitimacijo K-14, overovljeno od Zveze borcev, Soclnllstlffne zveze ali ljudskega odbora 9 tako overovljeno legitimacijo kupite na odhodni postaji polovično vozno karto do Leskovca, ki bo s potrjeno legitimacijo o udeležbi na proslavi veljala za brezplaien povratek. Legitimacijo (e treba pred povratkom žigosati na postaji v Leskovcu. To obvestilo velja kot vabilo, ker se posebna vabila ne bodo poSUJala. I1U čestita k prazniku proslave 10. obletnice kočevskega Zbora odposlancev slovenskega naroda in obljublja, da Do z delom svojih rok na široko še dalje razpredalo veje socializma in ljudske demokracije. Kolektiv Mestnega gradbenega podjetja Jeleniče K 37 BORCI NOV. AKTIVISTI IN VSI. KI STE NA KAKRŠEN KOLI NAC1N SODELOVALI V VELIKI NOBI VAM ŽELITA MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADI I VI SOC IALIZMA V NASI DOMOVINI. -O B I SC I I E VECKRAl PAR 1 IŽANSKE KRAJE KOCEVSKEI h K 18 ----------------------------------------------------------------------------------- pozdravlja pomembni praznik 10. obletnice zasedanja odposlancev slovenskega naroda in čestita vsem delovnim množicam k velikim uspehom pri gradnii socializma' — Kakoi doslej, bomo tudi v bodoče čvrsto in odločno stopali po dosedanji poti naprejl PLANICA SPORI, podjetje r.a proizvodnjo fiz k n Itn rn ib rekvizitov, Ljubljana l.ikozarjeva 10, vam nudi iz svojih zalog kvalitetno športno opremo za vse letne čase in za vse vrste športov po zmernih cenah. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV Hestno gradbeno podietle Jesenice na Caorenifkem Zmohu a Invalidsko podjetje StoUuno pozdravlja ob velikem nikn vse invalide NOV tej priložnosti obiskali Soden tiča kočevskem praz-in želi. da bi ob tudi Sodražicol Kolektiv podjetja punicmni > €’kC0Q@JI LJUBLJANA Likozar jeva 10 KAVARNA »JELKA. i.OSTILNA .ROG« i.OSTILNA »PRI LOVCU. GOSTILNA »PRI KMETU« RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU NAJ lOPLEJE POZDRAVLJAMO V SVOJI SREDINI VSE ODPO SLANI E 1. /BURA SLOVENSKEGA NARODA IN VSE UDEI EZENi b PROSLAVEl ZAGOTOVILI SMO VAM SOLIDNO IN DOBRO POSIRE7.BO Sara - Hran) ČESTITKAM OB to. OBLETNICI ZBORA ODPOSLANCEV V KOČEVJU SE PRIDRUŽUJE TUDI ------- KMETIJSKA SODB®Z CA Ob 10. obletnici 1. zasedanja slovenskih odposlan-oev čestita vsem delovnim kolektivom Slovenije kolektiv invalidskega p°dw.